§T. 799	TRST,	ČETRTEK	2.	JULIJA	1970,	GORICA_____________________LET-	XIX.
Izhaja vaak Četrtak
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
34100 Trst, Ulica Ghcga 8/1, Telefon 28-770. 34170 Gorica. Piazza Vittoria 46/11. Pošt. pred. (casel-la postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst,	11 /6464
Poštnina plačana v gotovini TEDNIK
NOVI LIST
Posamezna stev. 70.— lir
NAROČNINA: četrtletna lir 850 — polletna lir 1400 — letna lir 2800 ♦ Za inozemstvo: letna naročnina lir 4200 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. post. I. gr. b>s SETTIMANALE
Zakaj so britanski
Inhiiristi
RASTI V LA§TN(I BIT POMEAI ODPIRATI SE SVETE
izgubili	na
Izid britanskih parlamentarnih volitev je pomenil za laburiste, ki so bili dozdaj na vladi, strelo z jasnega. Niti sanjalo se jim ni, da bi mogli izgubiti. Ministrski predsednik in vodja laburistov VVilson je bil celo prepričan, da je bil ravno zdaj najugodnejši trenutek za volitve, zato je leto dni pred rokom razpisal nove parlamentarne volitve, ki naj bi utrdile večino njegove stranke v parlamentu. Skoro Vse predvolilne ankete in sondiranja o razpoloženju volivcev so mu obetale popoln uspeh. Prišlo pa je drugače in zdaj se mnogi sprašujejo — in med njimi tudi VVilson sam — kako je bilo to mogoče.
Vzrokov za laburistični poraz pa je bilo po mnenju opazovavcev več. Prvi je bil ravno politična brezbrižnost, s katero je VVilson sam določil datum volitev, v hipu, ko je to njemu prijalo. Angleže, ki so politično zelo samostojni m ne marajo varuštva preveč »pametnih« in preveč avtoritarnih političnih voditeljev, je to nekoliko razdražilo in vzne-voljilo. Nekateri so zaradi tega kot prepričani demokrati ali iz trme glasovali proti Wil sonu in njegovi laburistični vladi.
Nekaj volivcev je odvrnilo od VVilsona tudi obnašanje njegovega ministra za tehnologijo, mladega in preveč zgovornega Wedg-vvood-Bcna do konservativnega politika Eno-: cha Powclla. Ta vodi aktivno propagando proti premočnemu priseljevanju črncev in drugih barvnih ljudi iz bivših britanskih kolonij v Anglijo, češ da to ustvarja v Angliji enak rasni problem, s kakršnim se morajo danes boriti Združene države. In res nastajajo v britanskih mestih črnske in barvaste mestne četrti, iz katerih se dosedanji beli prebivavci izseljujejo, in marsikje je že prišlo do rasnih nemirov. Povvell je očital laburistični vladi, da iz pretirano idealističnih in volivnih razlogov pospešuje priseljevanje barvnih ljudi. Minister Wedgwood-Benn pa je silovito napadel v svojih volivnih govorih Povvella zaradi tega in ga imenoval med drugim »umazanca«, »nesramneža«, »rasista« in trdil, da je njegova »volivna zastava« ista, ki je vihrala nad Dachauom in Belsenom. Mnogi so mlademu ministru zamerili tako ostro in žaljivo izražanje, medtem ko je Povvell, ki sicer velja za najbolj konservativnega med konservativci, izjavil le to, da je prišel leta 1939 iz Avstralije na Angleško prav zato', da bi se bojeval proti nacistom. Povvell ima danes veliko pristašev v Veliki Britaniji, ki se boje naseljevanja črncev in Indijcev ter s tem grozečih pojavov rasizma ter nemirov.
Poleg tega so igrali vlogo še razni drugi razlogi notranje in zunanje poliriKc. Mnogi (dalje na 2. strani)
Slovenska prosveta je priredila v nedeljo, 28. junija, tradicionalni slovenski tabor na Repentabru, ki pa je bil letos posvečen 25-letnici osvoboditve. Za to priložnost so prireditelji kot slavnostnega govornika povabili pisatelja prof. Alojza Rebulo, čigar izvajanja se nam zdijo tako pomembna, da jih objavljamo v daljših izvlečkih.
»Slavje, kakršno je današnje, — je v začetku dejal govornik — posebno na tej veličastni skalnati tribuni, ki se dviga v objemu junijskega zelenja iz. naše zemlje in iz naše zgodovine, ni najbolj primerna prilož-nuost za to, da govornik nastopi z reamo govorico: z realnim obračunom preteklosti in z realnim soočenjem s sedanjostjo. P: o-slava petindvajsetletnice osvoboditve prej zapeljuje v priložnostni optimizem, e več ali manj domoljubno retoriko.«
Govornik je najprej povedal, kako je sam doživel epopejo osvoboditve.
»V nepozabnem majskem jutru sem videl — je rekel — kako se je Hitlerjev Adria-tisches Kiistenland zdrobil ob navalu vojakov IV. jugoslovanske armije z Vzhoda in novozelandskih tankov z. Zahoda. Videl sem slovensko zastavo, kako je vsa nepoznana in zmagoslavna zaplapolala na najbolj postavnem kostanju v domači vasi. S trepetom sem razgrnil med rokami prvo številko slovenskega dnevnika, natisnjenega v Pellico-vi ulici v Trstu, v hiši, ki je bila do predvečera kovačnica našega suženjstva.«
Nato pa je nadaljeval:
»Teh petindvajset let, ki jih je sledilo tistim vstajenjskim dnem, me je popolnoma onesposobilo za kakršnokoli mitiziranje, tako na planetarni kakor na slovenski ravni. Drznem si tvegati domnevo, da je ta zgodovinski razkorak od 1945 do 1970 v marsičem demitiziral tudi vas.
Doživeti, da v borih desetih letih po tem, ko si izkrvavel zlezel iz fašističnih katakomb, zdrkneš najprej s položaja naroda zmagovalca v prividno enakopravnost Zavezniške vojaške uprave in potem, s ponovnim padcem, v položaj narodnostne manjšine z rešilnim prividom Avstralije, vse to je pomenilo za našo narodnostno skupnost šok, ki bi bil lahko tudi smrten. Dejansko prihaja od njega k sapi šele zadnja leta. To našo skupnost je zgodovina dovolj strem-rala, da danes zmore gledati na svoj položaj realno, brez prividnih iredentizmov in brez samomorilnih katastrofizmov. Toda Z. demagogijo je odpravila enkrat za vselej.
V	novo zrelost prihaja, ko hoče soditi po svojih dejstvih in graditi iz dejstev, zunaj vsakršne mitologije.«
Pisatelj je nato razčlenil dogajanja v zadat jih 25 letih, pri čemer je zlasti naglasil senčne strani našega zgodovinskega razvo-
ja. V zadnjem delu svojega govora pa je dejal med drugim:
»Preveč verjamem v narodovo neumrljivost. da bi bila takšna pogrebščina v mojih namenih. A prav zato, ker verjamem vanjo, hočem gledati v obraz realnosti, še več, pre pričati sem, da je mogoče zanesljivo zidati v bodočnost .samo iz čim realnejše zgodovinske osveščenosti: izhajajoč ne iz besednih jurišev, ampak iz dejstev. Poleg tega se tej realnosti bojim še manj pogledati v o-braz zategadelj, ker ta trpeči obraz nikakor ni nov: ker je to tako rekoč večni obraz slovenstva. To je Veronikin prt, na katerega so odtisnili svojo bolečino Prešeren, Gregorčič, Cankar, Pregelj, Kosovel. Odločitev za slovenstvo je petsto let protikonformistično dejanje: za zamejskega Slovenca ostaja v celoti protikonformistično dejanje do danes. To je avtentično dolgolasarstvo, s katerim se lahko postavlja naša mladina, mnogo bolj izzivalno, kakor če se polovičarsko skrega z brivcem: s takšnim izzivom zrastejo človeku lasje do kolen. In to je naposled upor, ki ti da monost nekega celovitega angažmana, nekega širokega intelektualnega razpona, neke ostre bivanjske svežine, ki ti jo kdo drug iz. svojega nacionalnega komforta lahko tudi zavida.«
»Bolj kot o osvoboditvi moremo zamejski Slovenci govoriti o osvobojevanju.
To je najprej notranje osvobojevanje: o-svobojevanje v tiho suvereno zavest, da slovenstvo ni nič več, a tudi nič manj kot katerakoli druga nacionalna pripadnost: povsem naravna pogojenost, ki jo lahko poteptaš samo za ceno, da se ohromiš v žalostno polpsihopatsko prikazen. V tej sa moumevni zvestobi ti bo na j dražji pesnik Prešeren, na j dražja geografija Slovenija, najdražja gora Triglav. Ta osnovna ljubezen ne izključuje drugih: da boš na primer cenil lepoto italijanščine, da boš imel na nočni omarici Danteja ali pa rad plezal po piemontskih Alpah.
Za nikakršno zatohlo samoslovenstvo ne gre, kakor hoče dokazovati kakšna krakto-lasarska ljubljanska filozofija, ki hoče, prevpili svoj provincialni manjvrednostni kompleks s snobističnim svetovljanstvom. Gre preprosto za zvestobo, ob kateri je vsaka licitacija izključena, ker je to prej zvestoba naturi kot slovenstvu, prej zvestoba človeškemu pogoju kot narodnosti, prej zvestoba planetu Zemlji kot zgodovini.
Mi, ki smo se danes zbrali na tej zgodovinski skali, imamo neko nedvoumno izbiro že za sabo. Zdaj gre za to, da ta izbira raste v čedalje višjo civilno in človeško kvaliteto. To naj bo dvodimenzionalen razpon
(Nadalj. na 2. strani)
Slovesna proslava 25-letnice OZN
V	San Franciscu so priredili slovesno in blestečo proslavo 25. obletnice ustanovitve Organizacije Združenih narodov. Udeležili so se jih predstavniki 126 držav članic. Javno so razstavili izvirnik ustanovne listine Združenih narodov, ki je bila podpisana 26. junija 1945. Hranijo jo v arhivih ameriške vlade.
Glavni tajnik Združenih narodov U Thant je v svojem slavnostnem govoru naglasil željo po novih naporih za uresničenje mednarodne vzajemnosti v prid miroljubnega in delovnega sveta. Zavzel se je za vključitev Kitajske v Združene narode in predlagal konferenco o Indokini, katere naj bi se udeležila kitajska vlada s pravico popolne enakopravnosti. Glavni tajnik Združenih narodov je priporočil tudi vključitev razdeljenih držav Nemčije, Koreje in Vietnama v Združene narode.
Med uradnimi govorniki na slovesnosti v San Franciscu je bil tudi predsednik italijanskega senata Fanfani kot eden od bivših predsednikov splošnega zbora Združenih narodov. Rekel je, da je bilo leh 25 let Združenih narodov na splošno pozitivnih, Sicer so se pokazale tudi pomanjkljivosti tega mednarodnega organizma, a tudi možnosti, da se jih odpravi. Fanfani je opozoril potem, da je v današnjem svetu še preveč razlik v življenjski ravni narodov in se porabi preveč gospodarskih virov za oborožitev, malo pa se napravi za nerazvite države.
ZAKAJ SO BRITANSKI LABURISTI IZGUBILI
NA VOLITVAH
(Nadalj. s 1. str.)
so zamerili VVilsonovi vladi preveč pasivno zadržanje ob zasedbi Češkoslovaške in do položaja na Bližnjem vzhodu, nekateri so razočarani nad raznimi reformami, ki so jih u-vedli laburisti, ker se je z njimi pojavil hud birokratizem državnih ustanov itd. Najverjetnejši vzrok, da so toliki volivci obrnili hrbet Wilsonu, pa je najbrž ta, da imajo dovolj zaporednih laburističnih zmag. Laburistična stranka se jim je zazdela po skoraj enem desetletju že predolgo na oblasti. V bistvu so bili torej predvsem psihološki razlogi, ki so odločili, in po ugotovitvah sociologov, ki se zadnja leta ukvarjajo s tehniko volivnih anket, ni mogoče in ne bo nikoli mogoče točno napovedati, kako bodo reagirali volivci v demokratičnih državah. V njihovih reakci jah je vedno , neka j neprevidjlivega, kar se izmika računom in anketam in kar lahko včasih odločilno vpliva na volivni rezultat. Tu odpovedo vsakršni računi in tudi elektronski računalniki. Suverena ostane človeška psiha.
Fanfani je tudi izrekel željo po vsklade-ni akciji na vseh sektorjih za rešitev človeštva pred nevarnostjo vojne in za urejen razvoj z boljšo porazdelitvijo svetovnega bogastva. Ob koncu svojega govora je naglasil Fanfani tudi potrebo po pobudah za postopno omejitev državne suverenosti v prid mednarodnih skupnosti, kot je Evropska gospodarska skupnost, da bi bil zares možen tak mednarodni red, ki bi zagotovil mir in napredek vsem.
Kol kažejo razni znaki, je Kitajska že spoznala nesmiselnost in škodljivost svojega ignoriranja Združenih narodov ter je že navezala prve stike, da bi bila sprejeta v to organizacijo. Verjetno se Združene države temu ne bi več zagrizeno upirale.
REFORMA DRŽAVE IN POLITIČNIH STRAN (
Reforma države se začenja po reformi strank. Do Lega zaključka je prišel tretji kongres o reformi države, ki je zasedal v palači Braschi v Rimu. Osrednji predavanji na kongresu, ki sta služili za obširno diskusijo, sta imela prof. Zampetti s tržaške univerze in prof. Paglieri s katoliške univerze v Milanu. Prof. Zampetti je predaval o udeležbi državljanov pri politični oblasti, prof. Paglieri pa o novi strukturi državne oblasti v odnosu do italijanske ustave.
Vsi, ki so posegli v diskusijo, so se strinjali, da je potrebno racionalizirati in disciplinirati navzočnost strank tako v politiki kot v parlamentu.
Novico po BVOtu
V	norveškem delu Severnega morja so odkrili bogata nahajališča petroleja. Eno izmed nahajališč bo lahko dalo po 1500 ton petroleja na dan, toliko kot najbogatejši vrelci na Bližnjem in Srednjem vzhodu. Petrolej je odlične kakovosti.
V	Sloveniji sprejemajo to dni srednjeročni načrt za gospodarski in kulturni razvoj Slovenije, v katerem bo posvečena večja skrb kme tijstvu in zaostalim področjem
Papež Pavel VI. bo obiskal v drugi polovici novembra Avstralijo in Filipine na pova bilo škofovskih konferenc’ Skrajnega vzhoda in Oceanije ter filipinskega predsednika V Ma nili bo predsedoval škofovskima konferencama v Manili in Sidneyu. Papeževo potovanje bo trajalo 15 dni Potoval bo seveda z letalom.
Ruski kolhozi izdelujejo rajši minikrila, paske za zapestne ure, kopalne obleke in druge stvari, ki jih primanjkuje v sovjetskih trgo vinah, namesto da bi pridelovali dovolj solate in krompirja za Moskovčane in prebivavce dru gih velikih mest — se pritožujeta sovjetska dnevnika »Trud« in »Pravda« ter ostro obso jata ta pojav »zasebnega podjetništva«.
—	o —
Francija je ponovno zavrnila ratifikacijo mednarodne konvencije o človeških pravicah, ki jo je izdelala leta 1951 zbornica Evropske ga sveta, češ da bi bilo treba zaradi konvencije spremeniti — francoski kazenski zakonik Izgovor je dober, tudi če ga pes na repu pri nese, pravijo. Toda Francija ni edina država ki po 19 letih še ni ratificirala mednarodno pogodbe o človeških pravicah.
3>rsHi fcatotieani hočejo svobodo
Ko je morala mlada parlamentarna zastopnica katoličanov na Severnem Irskem, Bernadette Devlin, v ječo — obsojena je bila na pol leta zapora — so izbruhnili siloviti nemiri, kot je bilo pričakovati. Doslej so zahtevali 6 mrtvih in okrog 350 ranjenih. Katoličani, ki jih drže protestantski vladajoči krogi v stoletni podrejenosti, so sma-lral i obsodbo svoje poslanke za izzivanje, kar je bilo tudi res. Nasprotje pa nima toliko verskega, kakor pa narodnostni značaj. Protestanti — potujčeni Irci — se smatrajo namreč za Angleže, katoličani pa so ohranili poleg svoje vere — ali prav zaradi n je —-tudi svojo narodno zavest, kljub porazom na bojiščih pred stoletji, zaradi katerih so prišli pod angleško oblast.
Razmere v Severni Irski so podobne raz meram na Koroškem, kjer tudi skuša držati večinska narodnost manjšinsko v stalni, sto-
Mitja Ribičič v Moskvi in Taliinu
Predsednik jugoslovanske vlade Mitja Ribičič je bil na uradnem obisku v Moskvi, kjer je v pogovoru s sovjetskimi državniki ugotovil, da ne obstajajo nikaki taki problemi med obema državama, ki se jih ne bi dalo rešiti. Poudarjena sta bila zlasti problem mednarodne varnosti in spoštovanje meja, kar pomeni v bistvu tudi spoštovanje suverenosti posameznih držav. Mitja Ribičič je nato obiskal med drugim Estonijo in nje-
no prestolnico Tallin. Znano je, da je Esio-nija najmanjša med baltskimi republikami Sovjetske zveze.
Ribičičev obisk v Sovjetski zvezi preso-jaajo v mednarodnih krogih kot diplomatski uspeh za jugoslovansko vlado, ki je s tem obvezala Sovjetsko zvezo do nadaljnje lojalne politike do Jugoslavije in tudi drugače izboljšala odnose z njo ter tako tudi s tiste strani utrdila svojo varnost.
letni podrejenosti, dokler ne bi izginila' Le da na Koroškem ni hkrati tudi verskega na-sprotstva kot v Severni Irski, kjer gre tudi za večje množice na obeh straneh in za a-kutnejše oblike spora.
Značilno je, da kažejo tudi na Severnem Irskem zatiralci večji fanatizem — in strah, kakor zatirani, kot je bilo to vedno tudi na Koroškem in je najbrž povsod, kjer gre za zatiralce in zatirane.
RASTI V LASTNO RIT
(Nadaljevanje s 1. strani)
v nadnacionalno človeškost. Kdo je do danes najuniverzalnejši duh v slovenski zgodovini? Tisti, ki je napisal doslej najlepšo pe sem svoji rodni vasi: Prešeren. Samo človek, ki je tako neizbrisno nosil v sehi Vrbo, je lahko potem tako zanosno zapel Zdravico vsem narodom.
Tako se bomo tudi mi avtomatično odpirali svetu, kolikor bomo rasli v lastno bit. Toliko bomo spoznavali, kolikor se bomo spoznavali. Toliko bomo pristni svetovljani, kolikor bomo pristni Slovenci. Naj bo tudi la shod, ob prisotnosti nekaterih živih prič našega narodnega mučeništva, ki je naredilo iz nas seme dvakrat izkrvavelega naroda, še ena etapa na tej poti.«
Izdajatelj: Engelbert Besednjak nasl. ♦ Odgovorni urednik: Drago Legiša ♦ Tiska tiskarna »Graphis« -Tr*t
„Dubčekova jesen**
ČETRT MILIJONA POLITIČNIH JETNIKOV
Po vsem svetu je okrog 250.000 političnih jetnikov, kot pravi poročilo angleške sekcije društva »Mednarodna amnestija«. Po tem poročilu je zdaj največ političnih jetnikov v Indoneziji. Aretirani so bili zaradi svojih simpatij do komunizma, po ponesrečenem komunističnem uporu.
Po nekaj tisoč političnih jetnikov pa je v sovjetskih ječah in v Južni Afriki.
Seveda pa imajo tudi mnoge druge-države, kjer ni demokracije in politične svobode, zaprtih mnogo političnih jetnikov.
SLOVENEC V DRŽAVNEM TAJNIŠTVU
Naš goriški rojak msgr. Bavdaž, doma s Solkanskega polja, je že več let nastavljen v vatikanskih uradih kongregacije za duhovščino. Te dni pa ga je poklical državni tajnik kardinal Villot v višjo službo, in sicer v upravni oddelek državnega tajništva v Vatikanu. Menda je ta naš rojak prvi Slovenec, ki je dosegel tako zaupno mesto pri svetem sedežu. Monsinjorju Bavdažu izrekamo naše čestitke.
—	o —
Vlada Združenih držav ni prejela še nika-kega uradnega odgovora ali dokončne reakeiie od Izraela ali od kake arabske države na svojo mirovno pobudo glede Bližnjega vzhoda, kot jo je orisal prejšnji teden na svoji tiskovni kon ferenci ameriški zunanji minister William Rn-gers. Glasilo sovjetske vlade »Izvestia« piše v svojem komentarju o tem ameriškem načrtu. da je samo sredstvo, s katerim hočejo Američani zamaskirati svojo pomoč Izraela in zaščititi petrolejske interese Združenih držav.
V.
Rcihlo, a odločno se je naslonil na njen bok ih začutil, kako je zadrhtela ob tem dotiku. Spet je čakal, dokler ni neka roka vprašujoče podrsala po njegovi glavi in se ustavila med njegovimi kodrastimi lasmi. Naslednji hip je roka počasi obrnila njegov obraz kvišku in mladenič je zagledal Sipsuine oči.
Bila je zelo mirna. Spremenila je položaj in pri tem z brezbrižnim izrazom naslonila komolec na balo krzna, se nagnila s telesom nanjo in si popravila »parko«, krzneno vrhnje oblačilo. Tako je bil on popolnoma zakrit. Potem se je, še vedno z brezbrižnim izrazom, naslonila nanj, tako da je mogel Hitchcock dihati med njenim nadlahtjem in prsmi; in ko je nagnila glavo, se je njeno uho naslonilo na fantove ustnice-
Takoj, ko bo nanesla prilika, pojdi iz šotori in odidi v smeri vetra do smrekovega gozdiča ob ovinku reke,« ji je komaj slišno zašepetal- »Tam boš našla moje pse s sanmi, pripravljene za na pot. Še to noč bova odpotovala proti Yukonu. In ker morava potovati hitro, pograbi pse, ki se ti bodo približali, primi jih za vrat in jih privleči do-sani na ovinku reke.«
Sipsu je dvomeče zmajala z glavo, toda oči so se ji svetile od veselja in čutila se je ponosna nanj. Kot vse ženske njene rase je bila rojena zato, da bi se pokoravala moški volji; in ko je Hitchcock odločno ponovil: »Pridi!« sicer ni odgovorila, a fant je razumel, da ji je bila njegova volja zakon.
Politična čistka na Češkoslovaškem se nadaljuje z vedno hujšo ostrino. Prosvetni minister Jaromil Hrbek je sam dejal po radiu ob koncu šolskega leta, da je odšlo v tujino 332 univerzitetnih profesorjev, 154 jih bilo odslovljenih, 134 pa jih je bilo upokojenih.
V	tujino je zbežalo tudi nekaj tisoč univerzitetnih dijakov, ki se ne strinjajo z režimom.
Gonja proti političnim nasprotnikom se je začela ponovno z Dubčekovo afero. Aleksander Dubček, ki je poslal v januarju 1968 voditelj češkoslovaške komunistične stranke, je upeljal tako imenovano »praško pomlad« z odredbami, ki so dovoljevale vedno večjo svobodo v državi, v nasprotju z ostro vladavino njegovega prednika Antoni-na Novotnyja.
Praška pomlad je pa trajala, kot je znano, le, dokler niso prirožljali sovjetski tanki v Prago in v Brno. Zaman so se v ognju iirtvovali mladi študentje in izobraenci. Na državna krmila so spet prišli nekdanji reži-movci.
Aleksander Dubček, ki je postal simbol vzhodne svobode, je bil odstavljen od vseh vodstvenih mest. Poslali so ga na nevažno poslaniško mesto v Turčijo.
Toda tudi tam se je zdel nevaren peto-rici mogočnjakov, Strougalu, Indri, Bilaku, Jakesu in Miroslavu Mamuli, ki je bil za Novotnyjevih časov glavar tajne policije
Dubčeka je osrednji odbor partije izklju čil iz stranke, vzeli so mu tudi diplomatsko mesto in začela se je njegova politična »je-
Črez pol ure, ko je cepetajoč z nogami in mahajoč z rokami, da bi se ogrel, čakaj ob saneh, jo je zagledal, ko je prihajala. Ko se je približala z njima, so njegovi psi divje zarenčali, in začel je močno mahati po njih z ročajem biča, da so se umirili. Treba je bilo preprečiti šunder, ki bi ju lahko izdal.
»Vpreži ju v sani,« ji je naročil, ko je nataknila psoma vprežna jermena. »In hočem, da gredo moji vodilni psi spredaj.«
Ko pa je dekle izvršilo njegovo povelje, so se Hitchcockovi psi vrgli na oba prišleka. Čeprav je Hitchcock suval med nje s kopitom svoje karabinke, se je dvignil divji hrup in napolnil noč.
Zdaj pa bova imela dovolj psov in še preveč,« je mračno pripomnil Hitchcock in pograbil sekiro. »Morala boš natakniti vprežne jermene psom, ki ti jih bom vrgel, in medtem varovati vprego.«
Oddaljil se je za nekaj korakov in se prihulil v zasedo med dve smreki. Psi v taboru so tulili in Hitchcock jih je čakal v svojem skrivališču- Na beli zasneženi gladini se je pojavila črna pika, ki je naglo naraščala in za dobivala obliko- Bil je vodja pasje tolpe,- tekel je z dolgimi skoki in tulil po volčje, da bi nakazal smer ostalim. Hitchcock se je držal v senci Ko je skočil pes mimo njega, pa je stegnil roko, ga zgrabil za prednji taci, ki ju je imel ravno v zraTIi, in ga prevrnil po tleh. Udaril ga je pod uho in ga vrgel Sipsu.
In medtem ko je Sipsu nadevala vprežni jermen, je on s sekiro varoval prehod med
sen«. Svoje civilne smrti kljub pritisku ni hotel podpisati.
Zaprli so ga v neko praško vilo v Misi-kovi ulici, št. 49. Tam je skozi vrtno ograjo govoril nekaj besed z njim posebni dopisnik bolonjskega »II Resto del Carlino«. časnikar je vprašal priprLega poslanika, ali bi lahko imel z njim kak razgovor. Prejel pa je odgovor: »Rad bi, pa ne morem.«
Nedeljsko »Rude Pravo«, glasilo češkoslovaške komunistične stranke, je začelo tudi z osebnimi napadi na Dubčeka. Dolži ga, da je kršil ustavo, da je zakrivil ideološki in organizacijski padec komunizma, da je rahljal zveze s sovjetskimi državami in da je delal s protirevolucionarji. Iste očitke navaja tudi praški radio in dodajo, da tudi ni bil kos poslom poslanika v Ankari. Čemu sa ga pa poslali že po prvi obsodbi na tisto mesto?
Vsi ti očitki in odredbe proti začetniku »češke pomladi« dišijo že ne več po kaki »jeseni«, marveč že po kakem sodnem postopku, ki bo obtoženca uničil tudi kot človeka.
—	o —
TITOVE ČESTITKE
Ob obletnici kronanja papeža Pavla VI. mu je poslal jugoslovanski predsednik mar šal Tito posebno voščilno brzojavko. V njej se izraža: »Ob obletnici kronanja Vaše svetosti mi je posebno všeč izraziti prisrčne čestitke in iskrena voščila za dolgo življenje, dobro zdravje in za uspehe plemeniti dejavnosti, ki jo Vaša svetost izvaja za razvoj in mir na svetu.«
drevesoma, dokler ni nasršena tolpa z belimi čekani in žarečimi očmi skakala in renčala komaj zunaj zamaha njegovega orožja. Sipsu je naglo delala. Ko je končala, je fant planil naprej, zgrabil in omamil drugega psa ter ,jij ga vrgel. To je napravil trikrat in ko je bila vprežena pred sanmi renčeča vrsta desetih psov, je zavpil:
»Dovolj je!«
Toda v tistem hipu si je mlad /Indijanec, predstraža plemenskih bojevnikov in najhitrejši med njimi, odprl pot skozi pasjo tolpo in skušal planiti skozi prehod med smrekama. Hitchcock ga je s kopitom karabinke zrušil na kolena, nakar se je zvrnil. Vrač, ki je tekel za njim, je vic! /I, kako je oni padel.
Hitchcock 'e zavpil Sipsu, naj se odpelje. Na njegov krik »Čuuk!« so se psi kot pobesneli vrgli naprej, sani so poskočile in skoro zvrnile dekle na tla. Toda nadnaravne sile so bile očitno jezne na vrača, ker so se psi zakadili vanj. Vodilni pes mu je stopil na krplje, da se je prevrnil, naslednjih devet psov pa ga je pomendralo s svojimi tacami. Sipsu pa ga je še vsekala od zadaj z dolgim pasjim bičem in ga zadela preko oči, da je bil kot oslepel. Hitchcock, ki je tekel za sanmi, se je zadel ob čarovnika, ki se je skoraj oslepel od udarca opotekal sredi steze. Tako se je zgodilo, da se je čarovniško znanje, kar zadeva učinkovitost pesti belih mož, tistikrat o-gromno povečalo. Zato je bil odtedaj vsakokrat, kadar je govoril v plemenskem svetu, vedno proti vsem belcem na zemlji.
—o—
»Pokonci, zaspanca! Na noge! Zajtrk bo gotov, preden si bosta obula mokasine!«
(Dalje prihodnjič)
irjfr*™ KJER SE POTI KOČIJO
T*#Sf f/j /i Gt§ U __________________!
Mihael Guštin ponovno župan na Repentabru
V	torek 30. junija, se je zbral na prvi redni seji novoizvoljeni repentaborski občinski svet. Prisotni so najprej soglasno u-gotovili, da vo bili vsi svetovalci pravilno izvoljeni, naslednja točka dnevnega reda pa je predvidevala volitev novega župana. Z večino glasov Skupne slovenske liste je bil za župana ponovno izvoljen Mihael Guštin, medtem ko so svetovalci opozicije oddali bele glasovnice.
Ob izvolitvi se je župan Guštin toplo zahvalil svetovavcem za zaupanje ter med drugim omenil, da ga ' je izid občinskih volitev presenetil in ganil, ker je Skupna slovenska lista v primeri z volitvami leta 1964 odločno napredovala. Župan je obljubil, da bo zastavil vse svoje sile za še večji napredek občine in vseh njenih prebivavcev.
Občinski svet je nato izvolil še dva odbornika in dva namestnika, ki skupno z županom sestavljajo upravni odbor. Za odbornika sta bila izvoljena Alojz Milič (dosedanji podžupan) in Ivan Kutin; za namestnika pa Jože Doljak in Karel Milič.
ALOJZ ŽITNIK — 60-LETNIK
Pred kratkim je obhajal 60-letnico znani javni delavec Alojz Žitnik iz Ljubljane, rojen pa je bil v Marinči vasi blizu Žužemberka. Žitnika tukajšnji Slovenci dobro poznamo, zlasti po njegovih člankih, ki jih je prinašal liceji naš tukajšnji tisk. Med nami ima tudi mnogo prijateljev. Kot javni delavec se je udejstvoval v slovenskih predvojnih katoliških organizacijah. Kakšnih 15 let je bil beograjski dopisnik »Delavske pravice«, glasila krščansko-socialne delavske zveze v Ljubljani.
V	Beogradu Se je spoznal tudi s takratnimi vodilnimi slovenskimi politiki. V povojnem času. se udejstvuje v gospodarstvu in kot novator, pa tudi kot publicist, še vedno se živo zanima za življenje zamejskih Slovencev na Primorskem.
Vsi izvoljeni odborniki so se zahvalili za zaupanje, ki jim je bilo izkazano; župan pa je izrekel še posebno zadovoljstvo, da je bil izvoljen v upravni odbor predstavnik Fernetičev, in sicer Ivan Kutin, tako da bo tudi to naselje, ki postaja glede na bližino mednarodnega mejnega prehoda vedno bol j važno, neposredno prisotno v vodstvu občinske uprave.
SMRT MARIJA SANCINA
Na praznik svetih Petra in Pavla je nenadno umrl znani glasbenik Marij Sancin. Star je bil šele 46 let. Nameščen je bil na tukajšnji slovenski radijski postaji. Bolehal je že nekaj let, vendar si ni mogel nihče misliti, da ga bo smrt tako kmalu oropala njegovim številnim prijateljem in sodelavcem. Vsi so upali/ da bo njegova na videz tako močna narava le zmagala nad boleznijo.
Pri vseh, ki so ga poznali in ki so bili kdaj njegovi sodelavci, je bil močno priljubljen zaradi svojega prijaznega, vedrega zna čaja in dobrosrčnosti. Z veseljem in nesebično je sodeloval v številnih amaterskih orkestrih ter jim pomagal na noge. Na radijski postaji je deloval v glasbenem oddelku. Doma je bil v Skednju.
Naj v miiu počiva. Njegovim žalostnim staršem, prof. Karlu Sancinu in gospe Mirci pa izražamo naše globoko sožalje.
Za 25-letnico obnovitve slovenskih šol je razpisalo Slovensko prosvetno društvo Tabor na Opčinah natečaj za dijake srednje šole »Srečko Kosovel« in za učence osnovne šole na Opčinah na temo »Pripovedovali so mi o naši domači govorici v težkih časih«. Odzvalo se je veliko število učencev, najboljše naloge pa so bile nagrajene z lepimi knjigami.
SV. IVAN DANES IN NEKOČ
Pred 50 leti je bil Sv. Ivan še slovensko predmestje, sedaj pa je vedno bolj povezan z mestom z visokimi stanovanjskimi bloki in palačami, tako da se slovenski človek le redkokdaj sreča s svojim rojakom sredi italijanskega življa.
Slovence tu povezujejo društva, pevski zbori, krožki in športna društva. Vaditelji se požrtvovalno trudijo, njihovo plačilo pa sta prisotnost publike pri tekmah ali prireditvah in uspeh, ki ga društvo doseže.
Ob vpisovanju otrok v šolo s skrbjo spremljamo število novih učencev in učenk. Po krizi, ki smo jo doživljali pred leti, se zdi, da se je položaj sedaj zboljšal. Upamo, da se bodo stvari spremenile še na bolje, kar je treba pripisati predvsem dejstvu, da je po trgovinah veliko povpraševanje po uslužbencih, ki obvladajo slovenski jezik.
V	gospodarskem pogledu je zanimivo, da postopno zginjajo naši znani »mandrjarji <, peric pa je ostalo tako malo, da jih lahko naštejemo na prste. Tudi obrtnikom ni pri Sv. Ivanu zagotovljen razvoj, kajti potiskajo jih v industrijsko cono, češ da tako predvideva novi občinski regulacijski načrt. To se nekako čudno sliši, kajti po drugi strani pri nas kmalu ne bo več bilke trave, saj se vsa zemljišča izkoriščajo v zazidalne namene. Namesto širokih cest imamo pri nas stanovanjske bloke, ki se skoraj dotikajo, saj je med njimi le ozka ulica, kot je bilo pred sto leti. Res ne vemo, kakšen je ta novi regulacijski načrt!
Podelitev nagrad je bila v Prosvetnem domu na Opčinah. Potekala je v slovesnem vzdušju. Najboljše naloge so prebrali člani Slovenskega gledališča, na prireditev pa so bili povabljeni starši in otroci. Staršev se je odzvalo precej, otrok pa je bilo na žalost sorazmerno malo, kar je pripisati dejstvu, da je padla prireditev prav v prve dni počitnic oziroma maturitetnega učenja in skrbi ter negotovosti zaradi šolske stavke.
Nagrajene naloge so bile prav dobre, neki deček je napisal nalogo celo v verzih. Poslu-šavci so radi poslušali, kaj so otroci od svojih staršev in starih staršev slišali o preganjanju pod fašizmom in nacizmom, npr. kako je moral »stari oče skozi straniščno okno pobegniti pred fašisti, ki so streljali v hišo«, samo zato, ker je pel po slovensko in se ni dal ustrahovati.
Organizatorji si zaslužijo vso pohvalo za to lepo in smiselno pobudo, ki seznanja mladino z boji za naše narodne pravice in svobodo v preteklosti, tako da jih bodo znali tudi oni cenili, posebno ko bodo zra-stli.
☆
NAŠE ČESTITKE
Gospodična Vera Tuta je pretekle dni diplomirala na filozofski fakulteti univerze v Padovi s pohvalo, in sicer z disertacijo o duhovnikih v Pregljevem pisateljskem delu. Bila je prva v Italiji, ki je diplomirala z diplomsko nalogo v slovenščini. Naše prisrčne čestitke.
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
S. P. A.
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
GLAVNICA LIR BCQ.aQD.bOQ - VPLAČANIH L R 300.000.000
Tekoči računi — hranilne vloge — krožni čeki varnostne skrinjice — neprekinjena blagajna
Dopisniki po vsej Italiji MENJAVA VSEH TUJIH VALUT
TRST - ULICA FABIO FILZI ST. 10 TEL. ST. 38-101, 38-045	BRZOJAVNI NASLOV: BANKRED
Svetoivančctn
I i	sc«
UČNI USPEHI NA NIŽJI SREDNJI ŠOLI
Tudi na slovenski nižji srednji šoli so letošnji učni uspehi precej dobri. V I. razredu A je izdelalo 16 dijakov; med lemi trije s srednjo oceno 7. šest dijakov pa ima popravne izpite. V T. razredu B je uspešno končalo 19 dijakov; od teh trije s povprečno oceno 8 in pet z oceno 7. Pet dijakov ima popravne izpite. V I. razredu C so uspehi sledeči: 16 dijakov je uspešno končalo; s povprečrfo oceno 8 trije, s scdmico devet, štiri dijakinje bodo popravljale. V I. razredu D je končalo dvanajst dijakinj; med temi tri s srednjo oceno 8, pet pa s scdmico. Popravlja šest dijakinj.
V II. A ragredu je devet dijakov končalo šolsko leto; srednjo oceno 8 ima eden, štirje pa 7. Devet jih ima popravne izpite. V II. B razredu: izdelalo devet dijakov; eden z osmi-co, šest s scdmico, devet jih popravlja. V
II.	C razredu: 21 dijakinj je izdelalo; dve s srednjo oceno 8, enajst s scdmico; štiri dijakinje imajo popravne izpite. V II. D oddelku: izdelalo je deset dijakinj, povprečno oceno 7 je dobilo sedem dijakinj. Dvanajst pa jih bo popravljalo.
NA STROKOVNEM ZAVODU
Na slovenskem strokovnem zavodu za trgovino v Gorici so bili učni uspehi kar zadovoljivi. V prvem razredu je vseh petnajst dijakov in dijakinj izdelalo. Med temi Maksa Krpan in Jadranka Mozetič s povprečno o-ceno sedem.
V drugem razredu je izdelalo šest učencev. Lidija Peteani ima povprečno oceno o-sem; Ada Mučič, Nadja Petejan in Saša Kramberg pa sedem. Trije dijaki imajo popravne izpite.
NOVI VOZNI RED
Na avtobusnih progah Travnik - Oslavje in Travnik - pokopališče velja od prejšnje nedelje nov avtobusni vozni red za nedelje in praznike.
S Travnika odhaja avtobus št. 7 ob 9.35. 12.35, 16.50 in 19.35. Z Oslavja pa ob 9.45, 12.45, 17 in ob 19.45.
Na pokopališče pa vozi avtobus št. 6 ob 9. 10. 11, 12, 16, 17.15, 18 in 19. uri.
Jože Ceščut ponovno župan v Sovodnjah
Prejšnjo sredo zvečer so se zbrali novoizvoljeni občinski svetovalci k prvi seji. Vodil jo je prejšnji župan Ceščut, ki je dobil največ prednostnih glasov. Najprej so svetovalci ugotovili pravilno izvolitev vseh prisotnih. Med novimi občinskimi svetovalci so trije: ti so Virgil Cotič s Peči in Ladko Cijak iz Sovodenj, izvoljena na listi občinske enotnosti, ter Edvin Kovic, kandidat liste z lipovo vejico.
Sledila je izvolitev novega župana. Dosedanji župan Jožel' Ceščut je bil izvoljen z enajstimi glasovi, trije svetovalci opozicije so oddali bele glasovnicee, en glas iz vrst večine pa je šel na račun drugega večinskega svetovavca.
župan Ceščut je že petič potrjen na svojem mestu in vodi občino že devetnajst ’et, kar vsekakor pomeni, da uživa ugled pri večini občanov.
V	občinski odbor so vnovič izvolili tudi podžupana Janka Cotiča in Franca Pete-jana z glasovi večinske liste.
Nato sta se oglasila k besedi opozicijska svetovalca Edvin Kovic in Mirko Hmeljak.
PEVSKE TEKME
Pevsko društvo »C. A. Seghizzi« pripravlja tudi letos mednarodne pevske tekme, ki bodo trajale od 17. do 20. septembra. Udeležilo se jih bo 38 pevskih zborov osmih narodnosti. Med temi bodo prvikrat nastopili pevci iz Poljske, Bolgarije in Grčije. Italijanskih zborov se je priglasilo 23, od teh jih je iz naše dežele 12.
Izmed slovenskih zborov bomo na letošnjih tekmah poslušali: zbor »Gallus« iz Trsta, pevski zbor z Jesenic, zbor »Srečko Kosovel« iz Ajdovščine in zbor »Vasilij Mirk« s Proseka. Vsega skupaj bo nastopilo približno 1500 pevk in pevcev. V razsodišču je tudi dirigent Marko Munih iz Slovenije.
Prva se|o občinskega sveto v Doberdobu
Prva seja novega občinskega sveta je bila sklicana v petek zvečer. Navzočih je bilo tudi šest prvič izvoljenih svetovalcev z večinske liste občinske enotnosti in novi svetovalec Alojz Frandolič z liste Slovenske demokratske zveze. Nista bila navzoča svetovalec Semolič od večine in svetovalec Jožef Soban »d S DZ.
Na sporedu je bila potrditev izvol jenih svetovalcev, volitev župana in odvornikov. Sprejeta pa je bila le prva točka. Brž po uvodnih besedah predsedujočega župana Jarca je svetovavka Marija Ferletič nastopila proti pomanjkanju uradnega tolmača. Občinski tajnik namreč ni zmožen slovenščine. Protestirala je tudi proti netočnim sejnim zapisnikom in ker niso bili vsi volivni zapisniki pravilno izpostavljeni. Manjkal je tudi prepis nekega pisma z goriške prefekture.
Po svojem nastopu je svetovalka odšla iz dvorane. Pripominjamo, da je Marija Ferletič izvoljena tudi kot pokrajinska svetovalka.
Ostalih dvanajst svetovalcev, med temi tudi Frandolič od SDZ, je nadal jevalo sejo. Po daljši razpravi so bili vsi svetovalci potrjeni, razen Ferletičeve. Zavrnjena je bila i večino glasov, češ da je zaradi nekega njenega pravno-upravnega postopka proti občini njent izvolitev neveljavna. Na njeno mesto bi moral priti drugi kandidat z manjšinske liste. Zaradi odsotnosti treh svetovalcev je bila seja za volitev župana preložena na torek, 30. junija.
Glede škode na zemljiščih v doberdobski občini, ki so jo povzročila motorizirana vozila pri zadnjih vojaških vajah na planoti, se je županstvo pritožilo pri pristojnih oblasteh za ugotovitev in povrnitev škode.
Senator Albarello je tudi vložil tozadevno vprašanje na obrambno ministrstvo, ki mu je odgovorilo, da je bila škoda le neznatna in tudi hitro poravnana s sodelovanjem vojaških oblasti. Zagotavlja pa, da se bo po dogovoru med vojaškimi poveljstvi in občinsko upravo v prihodnje skušalo vsako o-škodovanje čim bolj omejiti.
Ugovarjala sta proti nedostojni volilni a-gitaciji, ko so nekateri agitatorji vpili pred hišami kandidatov in somišljenikov liste z lipovo vejico. Po ugovoru so vsi trije opozicijski svetovalci zapustili sejno dvorano.
Kljub temu koraku občinskih svetovalcev manjšine, ki je naravno razumljiv, pa upajo Občinarji, da bodo vsi svetovalci složno delovali za občinske koristi, in to tudi s stvarno kritiko.
NOVI DRUŠTVENI PROSTORI
Prostore prosvetnih organizacij, ki so združene v Slovenski kulturno gospodarski zvezi v Gorici ,so prenesli iz Ascolijeve hiše v hišo nekdanjega veletrgovca Orzana v sosednji ulici Malta. V obširnih in preurejenih prostorih imajo svoje sodobno urejene pisarne Slovenska kulturno gospodarska zveza, Slovenska prosvetna zveza, Glasbena matica, Kmečka zveza, Planinsko društvo, Podporno društvo in Dijaška matica.
V petek so jih slovesno odprli v navzočnosti mnogih odličnih gostov s priložnostnimi govori, klavirskim koncertom Aleksandra Vodopivca in recitacijami pesnika Filiberta Bcnedetiča.
V istih prostorih je bila sočasno otvor-jena tudi slikarska razstava štirih goriških mojstrov. Demetrij Cej je predstavil pet svojih dal. Pepi Cej razstavlja enajst slik, kjer se kaže-odločen napredek. Dvanajst izdelkov je izpod čopiča Vladimirja Klanjščeka; prevladuje z barvitimi briškimi kompozicajimi; Andrej Kosič ima na ogled dvanajst impresionističnih pokrajinskih motivov.
Vsa dela so iz zadnjih let. Čeprav so razstavljena v skupnih prostorih, predstavljja vsak izmed štirih svojo osebno značilnost. Razstava bo odprta do desetega julija.
S Tržaškega
GLEDALIŠKA SEZONA 1969-70
Slovensko gledališče v Trstu je uspešno zaključilo gledališko sezono 1969/70. člani gledališkega vodstva so javno podali nekaj obračuna o delovanju v minuli sezoni in prikazali nekaj načrtov za prihodnje leto.
Kljub nepredvidenim težavam, boleznim in smrti v gledališki družini se je sezona pozitivno končala, bodisi kar se tiče števila predstav, kakor tudi obiska, je poudaril predsednik Tavčar. Gledališče je nudilo 127 predstav, ki jih je obiskalo nad 43.000 gle-davcev. Kar štiriindvajsetkrat je bila na odru burka »Moč uniforme«. Največ obiskovavcev je pa prišlo k 23 predstavam »Martina Krpana«. Poudariti je tudi treba, da je vse predstave odigral samo domači gledališki ansambel, ki šteje le 5 igralk in 9 igralcev, kar pomeni za vsakega posameznika izmed njih izredno velik napor.
Poleg igralske dejavnosti je SG opravljalo tudi pomembno vlogo pri posredovanju kulturnih izmenjav med italijanskimi in jugoslovanskimi gledališkimi odri.
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
Repertoar f© r (trstu 1970-71
Slovensko gledališče v Trstu je sprejelo o kvirni načrt repertoarja za sezono 1970-7L. Repertoar se utegne v nadrobnostih še spremeniti, nikakor pa se ne bo spremenila njegova splošna podoba. Pri njenem oblikovanju so nas vodile predvsem tri temeljne želje: umetniško
—	nadaljevati in utrditi tradicionalno visoko raven tržaškega gledališča; vsebinsko — odločneje prikazati probleme sodobnega sveta; iz razno —ostati dostopni najširšemu krogu lju biteljev odrske umetnosti, hkrati pa omogočiti tudi zahtevnejšemu občinstvu, da pride na svoj račun.
Sezono, v začetku katere bomo praznovali petindvajsetletnico svoje ustanovitve, bomo začeli z veliko dramo Leva Nikolajeviča Tolstoja »Moč teme«, nadaljevali pa s komedijo Ludvviga Holberga »Jeppe z grička«, kar bo prva slovenska uprizoritev tega »danskega Moliera-. s Strindbergovim »Smrtnim plesom« v predelavi Friedricha Durrenmatta pod naslovom »Play Strindberg« in dramatizacijo novele Nobelovega nagrajenca Miguela Angela Asturlasa »Toro-tumbo«, ki govori o uporu gvatemalskega ljudstva proti jenkijskemu imperializmu Zaradi svoje posebne vloge seveda tudi letos ne moremo mimo italijanskih avtorjev in med njimi smo se odločili za Vitaliana Brancatija in njegovo komedijo o malem človeku pred drugo svetovno vojno in po njej »Raffaele« Med slovenskimi deli bomo po desetih letih postavili na oder slovito »Antigono« Dominika Smoleta, domačo noviteto iz poglavja naše najnovejše zgodovine in morebitno, prav tako domačo glasbeno komedijo. Repertoar bodo dopolnila tudi gostovanja najvidnejših gledaliških hiš iz matične domovine. Za okolico bo SG še posebej naštudiralo nekaj enodejank. Za otroke pa smo letos izbrali Vandotovega »Kekca« v priredbi Janka Modra.
Na teh delih torej sloni repertoar Slovenskega gledališča v Trstu za sezono 1970-71. Morebitne spremembe, ki jih utegnejo narekovati objektivni vzroki, ah dopolnilna dela. do katerih lahko pridemo v prihodnjih mesecih, kakor rečeno, ne bodo spremenila njegove po dobe	Slovensko	gledališče	v Trstu
Tržaška radijska postaja Trst A je uvedla v svoj poletni spored mladinskih radijskih oddaj tri rubrike z živim sodelovanjem prizadetih.
V	prvi — »Mladina in šport«, ki bo na sporedu od 22. julija vsak torek ob 17.45 — se bodo vrstili magnetofonski zapisi pogovorov z mladimi športniki in ljubitelji športa; druga
—	»Na počitnice!« na sporedu vsak četrtek ob
17.35	— je namenjena kramljanju o počitnicah, potovanjih, prikazu življenja v počitniških ko lonijah itd.; v tretji — »Umetniki odgovarjajo«, ki je na sporedu vsako soboto ob 17.45 — pa bodo tržaški in goriški slovenski umetniki odgovarjali na vprašanja, ki jim jih bodo preko uredništva rubrike poslali sami mladi poslu-šavci.
Posebno opozarjamo na tretjo rubriko, pri kateri bodo sodelovali naši vidneiši književ niki, glasbeniki, slikarji in gledališčniki. Predloge za vprašanja, ki naj se nanašajo na področja njihove umetniške dejavnosti, je treba sporočiti pismeno na naslov RAI-Radiotelevisio-
Šolska obvestila
VPIS NA ZNANSTVENI LICEJ
Ranvateljstvo Državnega znanstvenega h ceja -France Prešeren« v Trstu sporoča, do se vrši vpisovanje v vse razrede znanstvenega liceja, višje gimnazije in klasičnega liceja vsak dan od 10. do 12. ure do vključno 10 julija 1970
Dijaki, ki bodo opravili popravne izpite v jesenskem roku, se morajo vpisali do 22. sep tembra 1970.
VPIS NA UČITELJIŠČE
Vpisovanje v I. razred državnega učitelji šča »A. M Slomšek« v Trstu je do 10, julija. Do istega dne -se morajo vpisati dijaki ostalih razredov, ki bodo izdelali v poletnem roku Do 22. septembra pa se lahko vpišejo dijaki, ki bodo imeli popravne izpite
Natačnejša navodila so na razpolago vsak dan od 9. do 12. ure v tajništvu zavoda.
VPIS V SREDNJO ŠOLO »FRAN LEVSTIK NA PROSEKU
Ravnateljstvo državne srednje šole »Fran Levstik« na Proseku z oddeljenimi razredi v Sv. Križu sporoča, da 10. julija 1970 ob 12 00 zapade rok za vpis v prvi, drugi m tretji razred za šolsko leto 1970-71 Dijaki, ki bodo opravili popravne izpite, se morajo v pisati do 22. septembra 1970.
Prošnje sprejema tajništvo šole vsak dan od 9. do 12. ure.
MATURE V TRSTU
Tudi letos bodo opravljali slovenski maturanti iz Gorice svoje izpite v Trstu. Pet jih je s klasičnega liceja, šest z učiteljišča Začeli se bodo v torek, 7. julija.
Izmed goriških profesorjev so redni člani izpitnih komisij: Na učiteljišču prof. Bratina, prof. Bratuž in prof. Černič.
Na klasičnem liceju pa prof Bednarik in prof. Ferlat.
Vsem maturantkam in maturantom vo ščiino dosti uspehov!
ne Italiana, Radio Trst A, Ulica Fabio Severu št. 7.
Imena umetnikov, ki pri oddaji sodoluiejo, kakor tudi tistih, ki bodo vsako posamezno soboto odgovarjali, objavlja Radio Trst A v oddaji »Za mlade poslušavce«, ki je na sporedu vsak dan, od 17.20 do 18.15.
—0—
STARŠEM NA TRŽAŠKEM
Letos bo verjetno ustanovljena v Trstu slovenska strokovna šola. V njej se bodo izobraževali mladeniči in dekleta, ki se želijo zaposliti v kovinski oziroma v oblačilni industriji in obrtništvu. Nova šola bo imela več oddelkov, in sicer mehaničnega — predvsem za mladeniče, za dekleta pa krojenje za ženska oblačila, krojenje za perilo in pletilnega. V šolo, ki bo triletna, se lahko vpišejo dijaki in dijakinje, ki so v letošnjem šolskem letu dokončali nižjo srednjo šolo.
PREJEL! SMO
SOLIDARNOSTNO PISMO SLOVENSKIM ŠOLNIKOM V ITALIJI
Ljubljanski študentje izražamo solidarnost z Vašim bojem za uresničitev pravic, ki vam jih že skozi 25 let po obnovitvi slovenskih šol kratijo z izigravanjem ustavno in pravno, za Slovence v Italiji povečini samo formalno veljavnih predpisov, določil in mednarodnih pogodb. Zavlačevanje zakonov o šolstvu povzroča nenadomestljivo škodo ne samo vam, učiteljem na slovenskih šolah, ampak tudi vašim učencem. Diskriminacija slovenskih šol v Italiji je teptanje osnovnih človekovih pravic do izobrazbe v materinščini in grobo zanikanje torej za Slovence v Italiji zopet samo formalne enakopravnosti z italijansko govorečimi sodržavljani.
Podpiramo vas v boju za popflno uveljavitev državljanskih in nacionalnih pravic.
Skupaj z vami protestiramo proti sedanjim razmerami
Skupaj z vsemi zahtevamo slovenske šole za beneške Slovencel
Skupaj z vami zahtevamo popolno in formalno in dejansko izenačenje slovenskih šol
v	Italiji z italijanskimi!
Prosimo, da s pismom seznanite vse učitelje, učence in dijake na slovenskih šolah, slo venske kulturno-prosvetne organizacije in slo venski tisk v Italiji.
Mednarodni odbor in Izvršni odbor Skupnosti študentov Ljubljana
PROTESTNO PISMO ITALIJANSKIM D1PLO MATSKIM PREDSTAVNIŠTVOM V KOPRU, ZAGREBU IN BEOGRADU
Res je, da se odnosi med Italijo in Jugoslavijo bližajo vzornim odnosom med sosedama, prav tako je nesporno, da je na obeh straneh močna težnja odpraviti ostanke problemov, ki so dolgo kalili meddržavne odnose. Eden izmed takih problemov, je v zadnjem času zopet pokazal na določene ano malije, je diskriminacija slovenskih šol in slovenskih učiteljev v Italiji nasproti njihovim kolegom italijanske narodnosti. Vrsta ustavnih in zakonskih predpisov, Londonski sporazum, določbe Posebnega statuta itd. sankcionirajo pravice italijanskih, državljanov slovenske narodnosti, vendar razmere kljub temu še niso urejene tako, kot so formulirane v dokumen tih. To je zanikanje enakopravnosti državljanov (prim. 3. člen statuta avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine) in jemanje pravice do zaščite jezikovnih manjšin z ustreznimi določbami (6. člen italijanske ustave). Določila Posebnega statuta, ki je bil sprejet na osnovi Spomenice o soglasju že leta 1954 v Londonu, zagotavljajo med drugim pouk v materinem jeziku, stalnost učnih moči, uporabo materinega jezika v odnosu do oblasti.
Zahtevamo spoštovanje meddržavnih in med narodnih obveznosti in protestiramo proti krnitvi že sankcioniranih pravic in proti zavlačevanju uveljavitve tozadevnih zakonov!
Zahtevamo slovensko šole tudi za italijanske državljane slovenske narodnosti povsod tam, kjer živijo strnjeno na ozemlju Beneške Slovenije in popolnoma urejeno šolstvo v trža ški, goriški in videmski pokrajini!
Podpiramo zahteve slovenske manjšine po enakopravnem statusu vseh državljanov.
Podpiramo akcijo slovenskih šolnikov in u čencev za ureditev razmer in položaja slovenskega šolstva v Italiji.
Mednarodni Odbor in Izvršni Odbor Skupnosti Študentov - Ljubljana
Tri nove mladinske oddaje
liniftijhlvo
Uspela vinska razstava v Sv. Križu
Medtem ko smo v prejšnjih letih sprem ljali svetokriško pobudo s precejšnjo ne ro strahu, kajti nikoli se ni vedelo, kakšna presenečenja nam pripravljajo razstavi jcrnJ vina, pa je letos stanje, po zaslugi predse-lekcije vin. že bistveno drugačno. Prav gotovo so ludi obiskovalci znali primerno * niti ta ukrep, saj jih je bilo zelo veliko To so si prizadevni prireditelji tudi zashv.iii. Treba je poudariti, da kriški prireditelji ni-1 majo za sabo občinske uprave kol v drugih občinah tržaške pokrajine, kjer pi avza-prav občine same organizirajo vinske raz stave. Toliko bolj je hvalevredna odločitev, da so se organizatorji odločili za predelek cijo vin. To je namreč velikega pomena Ne samo, da je lov korist ugleda razstave same, ampak tudi v korist vinogradni kov, ki se bolj potrudijo in s lem omogo čijo predvsem sebi oziroma svojim vinom do večje uveljavitve. Sv. Križ, ki je nekoč slovel po odličnih vinih, je v zadnjem desetletju močno nazadoval in bi, ko ne oi prišlo do ustanovitve konzorcija pridclovav-cev vin, ki so obenem prireditelji razstave, dokončno zaostal. Seveda je treba omeniti, da je raven kriških vin še vedno za tistimi s Krasa, kar pa je v prvi vrsti odvisno od dobrega ravnanja z vinsko posodo, pa tudi od vzdrževanja kletnih prostorov ter od kletarjenja.• Upamo, da bodo Križani izkoristili priložnost nagradnega natečaja, ki ga je napovedal predstavnik pokrajinskega kmetijskega nadzorništva ob otvoritvi dr. Vremec, o katerem pa poročamo obširneje na drugem mestu. Poglavitno je, da so Križani uvideli, da morajo opustiti določene listal jene navade pri kletarjenju t.j. da no smejo vina predolgo puščati na tropinah, lei da morajo grozdje robkati. Treba bo torej še nekoliko truda in zavzetosti, da bodo u resničili tisto, kar je tudi lepo izrazil pred sednik konzorcija Rudi Košuta: »Z razstavami želimo prispevati k vedno boljšemu pridelku v naši občini in vzpodbujati vino gradnike k izboljšanju vinskega pridelka / izboljšanjem vinogradov in tehnike obdelovanja, zlasti pa kletarjenja. Prav gotovo pa se bo trud lepo obrestoval, kot se je (in to to dokaz letošnja razstava) bogato obrestovala predselckcija vin.
OBLJUBA PODŽUPANA
Opozoriti bi hoteli še na obljubo, ki jo
dal podžupan tržaške občine Lonza, ki, kot kaže, ni dobila potrebnega poudarka v časopisnih poročilih, da bo namreč tržaška občina ustanovila kmetijski urad, ki bo o-'uogočil občinski upravi, da bo končno lahko posvetila več pozornosti kol doslej kmetijstvu. To obljubo si velja zapomniti, kajti na žalost je ravno tržaški breg od. Sv. Kri za do Barkovelj najbolj zanemarjeno kmetijsko področje v pokrajini, pa čeprav je najbolj primeren za žlahtne kulture, ki prinašajo visoke dohodke. Takšen urad pa bi lahko organiziral konzorcij za ureditev poljskih poli in vodovoda, ki sta dva poglavitna problema tega območja.
NAGRAJENCI
Kot smo že uvodoma omenili, je pomenila letošnja IV. razstava domačih vin v
Sv. Križu velik korak naprej. Razstavljenih je bilo 25 vzorcev vin, od teh je bilo 16 vzorcev belega, 9 pa črnega vina. Nagrade so odnesli sledeči vinogradniki. Prvo nagrado za bela vina je prejel Guštin Martin, Sv. Križ 256, drugo Cibic Milko, Prosek 386, tretjo pa Košuta Franc, Sv. Križ 202. Slednji je prejel ludi prvo nagrado za črna vina, drugo pa Sedmak Ivo, Sv. Križ 161, tretjo pa Košuta Egidij, Sv. Križ 331.
—	o —
NAGRADNI NATEČAJ ZA DOBRO VZDRŽEVANJE KLETI IN RAVNANJE Z VINSKO POSODO TER ZA DOBRO PRIPRAVO VINA
Pokrajinsko kmelisko nadzorništvo v Trstu razpisuje »nagradni natečaj za dobro vzdrževanje kleli in ravnanje z vinsko posodo ter za dobro pripravo vina« s sredstvi, ki jih je dalo na razpolago Deželno odbor ništvo za kmetijstvo, gozdarstvo in gorsko, gospodarstvo.
Natečajni pravilnik določa:
1)	Natečaja se lahko udeležijo vsi kmetovalci tržaške pokrajine, ki pridelujejo vino.
Prošnjo za udeležbo je treba napisati na kolkovancm papirju za 400 lir in jo vložili na sedežu Pokrajinskega kmetijskega nadzorništva do vključno 20. julija 1070. Prošnja mora vsebovati sledeče podatke: priimek in ime, točen naslov bivališča, skupno površino posestva, poklicni naziv (neposredni obdelovalec, najemnik, kolon itd.), približno velikost vinograda ali pa število gojenih Irt količino pridelanega vina.
Prvci pot |e peljala v Šolsko ulico k očetom jezuitom, da se fant vpiše v prvo šolo. Pred ravnateljevo pisarno so se že drenjali očanci in sinčki, da je moral od časa do časa prihrumeti šolski sluga in zapovedati tišino, sicer bo gospod ravnatelj za danes prekinil vpisovanje.
Ko je bil prestan prvi strah pred strogim bradatim ravnateljem, je bilo treba poiskati sobo pri kaki študentovski materi tam zadaj kje pri svetem Ivanu ali blizu cerkve svetega Antona, če ni imel sin priporočila za kak dijaški zavod ali malo semenišče. Tako se je pričela strma pot učenosti v neprestanem strahu pred dijaki višjih razredov, ki so prihajali, ko je že odzvonilo osmo s paličicami v roki, po gosposko v razred, še večji strah so pa vzbujali profesorji, vsak po svoje dober in usekan tudi med poučevanjem. Naš profesor zemljepisa je razlagal planetni sistem tako, da je ukazal dolčemu Tončetu v razredu: »Stopi na kateder! Ti si sonce, vrti se okoli samega sebe.«
Poklical je srednje dolgega in mu ukazal mahaje z bambusovo trstiko: »Ti si zemlja, vrtel se boš okoli dogina, ki je sicer pra-
vi	cepec, a zdaj je toliko kot sonce«. Nazadnje je prišel še tretji na vrsto — to sem bil
2) Za podeljevanje nagrad pridejo v po štev izboljševalna dela v kleti z ozirom na vzdrževanje in smotrno ureditev prostorov, izboljšanje mehanizacije za predelavo groz d ja, izboljšanje vinske posode (nabava no ve posode) in vse tisto, kar prispeva k i/. boljšanju kvalitete pridelka.
3) Predvidene so sledeče nagrade:
I. nagrada skupno 1 v višini L. 500.000 L. 500.000;
II. nagrada skupno 2 v višini L 250.000 L. 500.000.
III. nagrada skupno 4 nagrade v višini
200.000 lir"800.000 lir.
IV. nagrada skupno 6 nagrad v višini
100.000 lir 600.000.
V. nagrada skupno 10 nagrad v višini
60.000 lir 600.000.
, Skupno 23 nagrad - L. 3.000.000.
4) V skladu z navedenimi merili je treba uredili kleli do vključno 30. septembra lclos in o tem pismeno obvestiti Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo.
5) Posebna komisija bo pregledala kleti, jih ocenila in določila končni vrstni red udeležencev. Komisija bo lahko tudi sp-e menila število in višino nagrad, če bo imela to za potrebno z ozirom na število udeležencev.
6) Komisiji po predsedoval načelnik nadzorništva in jo bodo sestavljali • funkcionar, ki ga bo imenovalo Opazovališče za rastlinske bolezni v Trstu, predslavmk vinogradnikov ter strokovnjak, ki ga bo določila Zbornica za trgovino, industrijo in kmetijstvo v Trstu.
Tajniške posle bo opravljal strokovni izvedenec Pokrajinskega kmetijskega nadzorništva.
jaz — ki je predstavljal luno in se je moral na tri načine sukati
»Zdaj« je zagrmel profesor, in začelo se je tekanje pred šolsko tablo in sukanje, dokler nismo bili vsi trije na tleh- Profesor pa je med živo kopico z olimpijskih mirom nadaljeval razlago o vrtenju sončnega sistema.
Težko prebavljivo je bilo to učenje, zlasti še, ker je bilo vse poučevanje nemško. Pa so si znali dijaki tudi olajšati dolge učne ure. Posebno kratkočasne so postale, ko smo prosili profesorja prirodopisa, naj razloži, kako je bilo pri lovu na zverine.
»Ha, nič kako,« je navdušeno pričel. »Lovec mora imeti pogum in poznati živalstvo, ne kot vi, ki spite. Torej, na lovu se mi približa medved, nastavim puško, pok, strel odpove.« Vsi smo se delali, da pritajeno dihamo.
»V živalstvu smo se učili, da se moramo obstreljeni zveri umakniti,« je nadaljeval profesor. »Torej, umikam se ritenski proti mostu čez prepad, in glej, z druge strani prikoraca samica. Tedaj jaz, pok, pok in...«
»Medved vas je pohrustal,« se oglasi dolgi Tonče iz zadnje klopi.
Vsi smo bruhnili v smeh in prijetne priro-dopisne ure je bilo konec. Prišle so pa druge
(Nadalj. na S. strani)
RADO BEDNARIK’
I
$1 orensfti študent v prejšnji#! lasih
n.
F.J.-39 SMRT
RADIO TRST A
♦ NEDELJA, 5. julija, ob: 8.30 Kmetijska oddaja; 8.00 Sv maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 Brahms: Variacije na lastno temo; 10.00 Fai-thov orkester; 10.45 V prazničnem tonu; 11.15 Oddaja za najmlajše; 11.45 Ringaraja za naše malčke; 12.00 Nabožna glasba; 12.00 Vera in naš čas; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasoi po željah; 14.45 Popevke iz oddaje »Un disco per 1’estate«; 15.30 I. A. Krylov: »Nauk hčerama«. Enodejanka; 16.25 Veliki orkestri lahke glasbe; 17.30 »Primorska poje«, revija primorskih zborov; 18.00 Miniaturni koncert; 18.45: Bednarik: »Pratika«; 19.00 Jazzovski kotiček, 19.30 Glasba iz filmov in revij; 20.00 šport; 20.15 Iz slovenske ljudske epike, pripravlja Be!ič’č;
20.45	Kvartet Dragotina Lavrenčiča; 21.00 Semenj plošč; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Glasba v ljudskem tonu; 22.20 Zabavna glasba..
PONEDELJEK, 6. julija, ob: 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 11.50 Hampton in njegovi solisti; 12.10 Kalanova »Pomenek s poslušavkami; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Tržaški mandolinski ansambel; 17.20 Za mlade poslušavce; 17.35 Jež: Italijanščina po radiu; 17 55 'Obletnica meseca; 18.15 Umetnost; 18.30 /bor »Montasio«; 18.50 »Los Indios Tabajaras«; 19 10 »Odvetnik za vsakogar«; 19.15 Priljubljene melodije; 20.00 Športna tribuna; 20.35 Pesmi od vsepovsod; 21.00 Romani, ki so vplivali na zgodovino, pripr. B. Rener; 21.25 Romantične melodije; 21.45 Slovenski solisti:	Baritonist
Vremšak, pri klavirju Jež. Samospevi slovenskih skladateljev; 22.10 Zabavna glasba.
♦ TOREK, 7. julija, ob: 7.30 Jutranja glasba;
11.35 Šopek slovenskih pesmi; 11.50 Kitarist Batista; 12.00 Bednarik: »Pratika«; 12.15 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.20 Za mlade poslušavce: Plošče za vas, pripravlja Lovrečič — Novice iz sveta lahke glasbe; 18.15 U-metnost; 13.30 Komorni koncert; 18.45 Zacharia-sov orkester; 19.10 Humor v slovenski literaturi: »Rado Murnik«; 19.25 Fergusonov veliki orkester; 19.45 Komorni zbor iz Celja vodi Kunej; 20.00 Šport; 20.35 Zandonaj »Romeo in Julija«, »Pogled za kulise«; 22.45 Zabavna glasba.
♦ SREDA, 8. julija, ob: 7.30 Jutranja glasba;
11.35 Šopek slovenskih pesmi; 11.50 »The Ven-tures«; 12.10 R. Vodeb: »Goti in Bizanc v Ra-venni«; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Casamassimov orkester; 17.20 Za mlade poslušavce: Sodobne popevke; 17.35 Jež: Italijanščina po radiu; 17.55 Ne vse, toda o vsem; 18.15 Umetnost; 18.30 Flavtist Dapreto, kitarist Tonazzi in pianist Chiereghin; 13 50 Moški vokalni kvartet »The Four Fresmen«; 19 10 Higiena in zdravje; 19.20 Jazzovski ansambli; 19.40 Harmonija zvokov in glasov; 20.00 Šport;
20.35 Simf. koncert. V odmoru (21.30) Za vašo knjižno polico; 22.25 Zabavna glasba.
♦ ČETRTEK, 9. julija, ob: 7.30 Jutranja glasba;
11.35 Šopek slovenskih pesmi: 11.50 Saksofonist Austin; 12.00 M. Mori: Vzroki nesreč pri otrocih in mladostnikih ter njihovo preprečevanje« (7); »Prometne nesreče«; 12.20 Za vsakogar nekaj; 79.30 Glasba po željah; 17.00 Klavirski duo Rossu-Safred; 17.20 Za mlade poslušavce: Ansambli na radiu Trrst; 17.35 Na počitnice; 17.55 Kako in zakaj; 18.15 Umetnost; 18.30 Simfonična glasba; 18.55 »The European Ali Starš«; 19.10 G. Godoli: Življenje na drugih svetovih
—	domneve in možnosti — 2. oddaja; 19.25 Arnoldov orkester; 19.40 Stare popevke v sodobni izvedbi; 20.00 Šport; 20.35 P. Giacometti »Fiziognom«. Drama v štirih dejanjih; 22.10 Beethovnove komorne skladbe; 22.40 Zabavna glasba.
♦ PETEK. 10. julija, ob: 7.30 Jutranja glasba;
11.35 Šopek slovenskih pesmi; 11.50 Pianist In-tra; 1.10 M. Mori: Izlet za konec tedna; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17 00 Kvartet Ferrara; 17.20 Za mlade poslušavce;
17.35 Jež: Italijanščina po radiu: 17.55 Ne vse, toda o vsem; 18.15 Umetnost; 18.30 Sodobni italijanski skladatelji; 18.45 Južnoameriški motivi; 19.10 W. Cesarini Sforza: Pravo in krivo —
o	razvoju moralnih in pravnih pojmov; 1120 Izbrali smo za vas; 19.45 »Beri, beri rožmarin zeleni«; 20.00 Šport; 20.35 Delo in gospodarstvo; 20.50 Koncert operne glasbe; 21.50 Neka) jazza; 22.05 Zabavna glasba
♦ SOBOTA, 11. julija, ob: 7.30 Jutranja glasba.
11.35 Šopek slovenskih pesmi; 11.50 Veseli mo
Zagazila je v cel sneg do župntkovega gbzda in posekala na njegovi meji majhne smrečico. To je bilo sicer Tinetovo opravilo, že odkar je bil ministrant, toda letos je pač morala to opraviti sama. Na tihem je še vedno upala, da se bo pripeljal z večernim vlakom. Potem bo že trda tema in v temi bi ne mogel iskati smrečice v gozdu. Zato je šla rajši sama, saj si ni mogla misliti, da bi ostala za Božič brez božičnega drevesca. Vedno je imel tako veselje z njim, pa tudi ona se je vedno veselila tiste ure na sveti večer, ko sta ga krasila in potem postavila na mizo, tako da se je videlo skozi okno tudi na cesto, in nato prižgala svečke in raketke. Nista zapela ob njem»Sveta noč, blažena noč«, kot so imeli ponekod navado, molče sta stala tam samo v motni svetlobi svečk, ki so gorele na drevescu, in raketk, ki so praske taje pršile zvezdice med dišeče veje, vendar jima je bilo lepo. Bala se je ostati brez drevesca, zato se je bila rajši sama odpravila ponj, in še bolj se je bala, da bi morala za praznike samevati ob njem. Toda do večernega vlaka je ‘bilo še poldrugo uro.
I	Šele ko je bila že spet na cesti, ji je prišlo »na misel, kaj je storila. Hudo se je prestrašila in neodločno obstala. Kaj naj stori? Ali naj nese smrečico nazaj? Saj Tine vendar ni bil več v bogoslovju in župnik mu je to hudo zameril. Od takrat ji komaj odzdravlja, ali pa tudi ne, čeprav ni ona nič kriva. Gotovo ne bi dovolil, da bi Tine še vedno sekal božične smre čice v župnijskem gozdu. To mu je bil dovolil kot poseben dokaz naklonjenosti, ko mu je kot deček ministriral, in potem je ostalo tako vsa leta, kar je bil v gimnaziji in v bogoslovju. Če pa bi jo župnik zdajle videl, da nese smrečico iz njegovega gozda, bi jo gotovo opomnil, saj nima več pravice nanj. Morda bi ji rekel, da ga je ukradla.
Stala je v mraku na zasneženi cesti in ni vedela, kaj naj stori. Če nese smrečico nazaj v župnikov gozd, jo lahko kdo opazi, morda celo župnikov hlapec, ki se morda mudi v gozdu, in jo obdolži tatvine. Poleg tega bi nič ne pomagalo, saj smrečica je že posekana in bi se v gozdu samo posušila. Če pa jo nese domov, ne bo imela miru. Vsakokrat ko jo bo pogledala, ji bo prišlo na misel, da nima pravice do nje.
Končno se je odločila, da jo bo odnesla domov, toda prvič, ko bo srečala župnika, se mu bo opravičila in mu povedala, kako je pozabila, da nima več pravice do smrečice. Plačala mu jo bo, ali pa jo bo odslužila s šivanjem. Zašila mu bo kakšne srajce. Misel na to jo je nekoliko potolažila. Sklenila pa je, da Tinetu ne bo nič povedala o tem, da bi ga ne razžalostila in še njemu napravila težko srce ravno za sveto noč Ko bi le prišel.
tivi; 12.0 N. Kuret: Poganstvo in krščanstvo v naših ljudskih šegah (2. oddaja); 12.25 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14 45 Glasba iz vsega sveta; 15.55 L Davanzo »Varna pot« — oddaja o prometni vzgoji; 16.05 Ope retne melodije; 16.45 Pravljice in pripovedke naše dežele; 17.00 Znani pevci; 17.20 Za mlade poslušavce: Od šolskega nastopa do koncerta —
17.45	Umetniki odgovarjajo; 18.00 Moj prosti čas; 18.15 Umetnost; 18.30 Dalmatinski folklorni ansambel; 18.50 Brovvnov veliki orkester; 19.10 R. Dolhar: Alpske poti in smeri »Zopet na Ponči«; 19.20 Zabavali vas bodo; 20.50 Nenavadne in skrivnostne zgodbe: A Marodič: »Zelena krogla«; Radijski oder; 21.15 »Golden Gra-se«; 21.30 Vabilo na ples. 22.30 Zabavna glasba
Doma se je takoj spravila krasit drevesce, da bi našel že okrašeno, ko bo prišel. Treba bo samo še prižgati Svečke. Tine pa bo napravil jaslice. Obešala je na drevesce kekse, slad korčke v papirju in blesteče krogle, ter nehote ves čas vlekla na uho šume na cesti, ki pa je bila ob tej uri skoro že zapuščena. Končno, po dolgem času je zaslišala daljni brlizg vlaka, ki je najavil svoj prihod na postajo, in nato daljno drdranje vagonov, ki pa se je zdelo v tej tišini svetega večera čudno blizu. Nato je čakala, čakala. Roke so se ji tako tresle, da ji je padla erla izmed bleščečih steklenih krogel na tla in se razbila. Hlastno je pobrala steklene drobce in jih vrgla v smeti. Bilo ji je žal zanjo, tolikokrat je že visela na njunem božičnem drevescu in bogve kolikokrat jo je držal Tine v svojih dla neh. Gotovo jo bo pogrešal, saj je bila edina, ki je vlekla na sinje. Sam jo je bil kupil, ko je hodil še v gimnazijo, iz denarja, ki ga je bil dobil za inštrukcije. Sploh je bil skoraj ves božični nakit on kupil.
»Zdaj pa bi že lahko prišel,« je pomislila in vlekla na ušesa, da bi zaslišala korake, ki bi se bližali koči. Potem se je spomnila, da bi bilo dobro, če bi skuhala kavo, tako da bi mu je lahko takoj nalila skodelo, in odrezala kos potice, ko bo prišel. Gotovo bo lačen in najbrž tudi premražen. Bogve. če ima v Ljubljani zadosti jesti.
Odprla je okno in ga pustila le priprto, da bi slišala njegove korake, ko bo imela opravka okoli štedilnika. V resrtici si je dala opravka tudi zato, da bi lažje čakala. Bila je preveč nestrpna, potem ko je dokončala krasitev drevesca.
☆	(dalje-)
Slovenski študent v prejšnjih časih
(nadaljevanje s 7. strani)
težje, latinske, o katerih so peli sholarji v ta-bernah:
Nas Livij zgodovine uči,
Virgil s Šibilo staro nam pravi čudežne reči.
Horac uči nas piti Ovid uči ljubiti.
Marcial in kompanija dovtipe z nami zbija.
S Ciceronom Kvintilian nas straši noč in dan.
(dalje)
VPIS V SLOVENSKI TRGOVSKI TEHNIČNI ZAVOD »ŽIGA ZOIS« V TRSTU
Ravnateljstvo Državnega trgovskega tehničnega zavoda »Žiga Zois« v Trstu, ulica Guar-diella 13/2, sporoča, da 10. julija 1970 ob 12. uri zapade rok za vpis v prvi razred za šolsko leto 1970-71.
Do 10. julija 1970 se morajo vpisati tudi dijaki, ki so ob zaključku leta bili usposobljeni za višji razred.
Dijaki, ki bodo opravili popravne izpite v jesenskem roku, se morajo vpisati do 22 septembra 1970
Prošnje sprejema tajništvo zavoda vsak dan od 9 .do 12. ure.