msm& - v - ~* F "s- ■•■■■•'• r ,. . . <• v*? fciV'—^ SSŠ$38£ •,)•;■ : vLV . >A 'r/ \ S ;<\š4t\ -.••i =V * H** *•« ^ - ; ■ ' • • • r-’ - V . •‘j ,, , - _,£* *; „, '' >" , . ,. *-*, ", <, V ; šSPR? S 8 &$$%& ^ : V; 44 ; ' 1 P: ■-?;■' v/..-.• ... . -■••<■-> '- - ;s - . ''-V ^ " - >... ■ .^v v F y y- . r --v . .• i' v .-■•'<■ • ' ••-• . '■ ••?■■• -V'. I- r 5' *>' ■-«.'.•■■/ " - “4* < .. a r > - T : &**£■•■ m&a e >- - H§? ' 1 ' mm 4 'Vti: C#, &Š3&3Š; > * 3 + l- ^ ■ £ ' s ' > v-s mm :- *44 : : ■ :-.v.-v;. . v;^;>#; 444^4SS - “ - S V. c?J * ir* . imSt$S 4 jrp- - JH«,.,« - ■ f Č ' ' — \ S&5» si ' *, * 1.S > - * m '*/. i:- .',n !.-.•? ■'■ .-■■ V-»- 's, - .;■■ ■;,...,.. .. : ' s / ' V’ ■ V' s' '“-'V’; s ,> 4 - .S’.;-:,-,, :■ v : ■tS' . ,. . -- ' -■ .5 ..S - f ' : “-'-S • . ■■•■■■ ■•■'■ ■ ■■ S - S * .«*** %*’ • s r -: *" '■ - ■ •$ 2 sbM*Z ■ C- ; -. ■■'«.■■.■.. A > - -1 S - - • • • Wm t'-" ' ^ ^ -4 v V:^ ( ' r s S; J,.. ' . : ' - ' ■ ' -- •■ -■’ ' ‘ ■ Vs^.;. F sv m , ' --■ .‘-s ! i ' fV ‘ : . . .»•.. •V:x->o. ' ' I ? ' . - ^ i r 'o- v - : j' 1 J' "^v,■■•.■■.■ ;- ■/; ■ ith.\WŽ> : Mk r* ' r ‘ , ' - ^ i ' ' • ?&kfs v.! • . -;. Vi '*:-. ■ '•Wb ' ' - mš i |w 4.fes H-f mi vmmlmM : i l^.'i - ,-vs ■ . , '.V > 4i : . - V ■■.f ■ fe?. ' r s Jt ■'. **.■ #; ; ..'-v - . .v . fe-'??-:.':--.«'-. ii -c; r : .,' ;;,_v -r,-'iV.' ; ^ -■'■ i ■ si*'‘ 4 .-: 4 . ■A m NAUK odrafheno mladoft PCEA!, BIBLIOTEKE j V r / KEBuSHANSKI KATOL.SHEI V LJUBLJANI. Natifnil Joshef Blasnik. 1843 . Pfa prodaj per Edvardu Hunu, buUvovesu in kupzlievavzu f’ popirjam. V’ nalil' teh bukev fo niiloftliri Firfht Gofppd Gnfpod , šk M W & & Q £ š * r.jubljiinfki (Slikof, l(>. Od zhetertiofa zlilena vere. Ter p el pod Ponzjam Pilatusham, kri- shan Lil, umeri in v’ grob poloshen. Ali je Jesuf samogel ter peli? Kakor zhlovek, ne pa kakor Bog, je Je- sul samogel terpeti. F o hteri nalovi, naj je Jesnf odrefhil? Po boshji in zhlovefhki n a lori; po zhlo- vefhki je terpel in umeri, in boshja nalora je terpljenju nefkonzbno saflushenje dala, ld je bila f zhlovefhko v’ Jesufu sdrushena. Ali je Jesuf tudi ref terpel ? Jesuf je ref na dufbi in na telefu terpel. K d; je Jesuf na fvoji dufhi terpel ? Jesuf je na fvoji dufbi veliko brilkofti in sbalofti terpel. Kaj je Jesuf na fvojirn telefu terpel? Jesuf je na fvojirn telefu veliko rev in nadlog terpel. Judje in neverniki fo ga sve- sali, tepli, fovali, vanj pljuvali, ga gajsblja- li, f’ ternjam kronali in krishali. Kaj je Jesuf fhe terpel? Jesuf je terpel tudi veliko ozhitniga sani- zhevanja, hudiga obdolshenja, preklinjevanja, obrekovanja, lakote in sheje; in krishan je bil med dvema hudodelnikama , kakor de bi bil on nar vezhi hudodelnik. Pod kom je JesuJ' terpel ? Pod Ponzjam Pilatusham , deshelnim obl&lb nikam rimfkiga zefarja Tiberja na Judovfkim. 57 Kdo je ioshil Jesufa per Pilatnslm? Veliki duhovni, pifmauzheni in ljudfki fta- rafhini fo toshili Ješufa por Pilalushu. Saka; je bil Jesuf per Pilalushu loshen? Is sgol fovrafhtva je bil Jesuf toshen , ka¬ kor de bi bil sapeljivez in podpihovavez Ijudftva. Kaj Je je po ioshbi sgodilo? Jesuf Kriftuf je bil krisban , v’ kar fo Jud¬ je Idili, in v’ kar je Pilatush dovolil. Kje je bil Jesuf Kriftuf krisban ? Jesuf Kriftuf je bil na gori Kalvarii blis Jerusalema krisban, in je na krishu umeri. Kakofhna fhlrafenja je bila krishan bili? Krisban biti je bila nar bolj saframovana fmertna fblrafenga. Kleri dan je Jesuf umeri? Jesuf je umeri v’ petik ob treh popoldne. Kaj Je je godilo ob Jesuf'ovi fmer ti? Zhudeshi fo fe godili: fonze je otemndlo, in tema je bila tri ure 5 sagrinjalo pred fveti- fham v’ tempeljnu fe je raslergalo od verha do tal na dvoje j semlja fe je trefla. fkale fo po¬ kale ; grobi fo fe odpirali, in veliko telef fvet- nikov, ki fo bili umerli, je vftalo. Rimfki ftot- nik in vfi, ki fo s’ njim bili, kader fo potref zhutili in vidili, kar fe je godilo, fo trepetali in rekli: ,,Saref, ta je bil Sin bosbji!” In mno- shize, ki fo vfe to vidile , fo fe vernile, in na perli terkale. Sakaj fo fe zhudeshi per fmerti Jesuf o vi godili? Salo, de je Jesuf fvojo vfigamogozhnoft in boshjo natore fkasal; de bi vfi vanj verovali, 33 in svelizhani bili; in de bi grefhniki fposnali, bakd . dr.afhna fodba hoslija jih znaka, zhe fe ne fpreobernejo in ne /pokore. Sakaj je JesnJ' ter pel in umeri? 1) De naf je od poerbaniga greha in na- fhib djanfkih grehov in vezhniga pogubljenja odrefhil. 2 ) De naf je od obla/li hudizha in pekla odrefhil. 3) De naf je, kakor frednik med Bogam in zblovčkam , fkos fvoje terpljenje in fmert s’ Eogam fprav.il , nam gnado boshjb in vezhno svelizhanje saflusbil. Ker je Jesnf Krijtuf sa vfe ljudi lerpel in umeri , ali bodo tudi vJi svelizhani ? Ne vli, ampak le lifti, kteri fe bodo Je- sufoviga odrefbenja deleshne dorili. Kaj pa morajo ljudje Jiorili, de bodo Jesu- Joviga odrefhenja deleshni? Morajo: i) V’ Jesufa Kridufa, Sina bosh- jiga , in vfe, kar je on uzhil, verovati. 2 ) Svoje shivljenje poboljfhati in dorjene grehe obshalovati. 3) Svete sakramenle po vrednim preje¬ mali. 4) Po fvetim evangelii brumno shiveti; Jesufove sglede pofnemati; in is ljubesni do Jesufa vfe fvoje nadloge in teshave voljno ter- peti, in f’ zerkvijo fklenjeni biti. 5) Gnade brumnofti in danovitnodi v’ do¬ brim Boga ponishno profili. 59 Kdaj je bilo Jesufovo telo J' kriška J neto? She liki dan svczher je bilo f bris h a fne- to , in Joshef s’Arimateje in Nikodem It a ga v’ nov v’ fkalo isfekan grob poloshila, kjer fhe nihzhe pokopan ni bil. vili je boshja nalora po fmerti Jesnfovi f ielefam in njegovo dnf/to f klen jen a ojiala? Boshja nalora je f’ telefam in dufho f kle¬ li jena oftala , defiravno fe je per fmerti Jžsufo- •vi dufha od telefa lozhila. Od pefiga zhlena vdre. Doli je fbel pred pekel, tretji dan od fmerti v Ital. Kam je flila Jesufova dufha po fmerti? Bred pekel ftarih ozliakov trofhtat in refhit. Kaj pomeni befeda pekel? Befeda pekel pomeni Lifte fkrivne kraje, kjer fo dufhe mertvih, ktere nebefhkica sve- lizhanja nifo dofegie. KU je vezli takih krajov, ki fe pekel ime¬ nujejo ? Vezli jih je: 1) Je kraj, kjer bodo pogubljeni vezhno terpeli. 2) Kraj, kjer dufhe zhafne fhtrafenge terpe sa grehe, ki fe jih r’ slavljenji nifo sa- dofti fpokorile. 40 3) Kraj, v’ kterim fo Lile dufhe brum- nih mertvih ohranjene , L j er fo v’ vefelim upa¬ nji odrefhanja mirno in bres bolezhin perzha- kovale, dokler ni bil Jesuf k’ njim prifhel; temu kraju fe pravi predpekel. Kdo fo bili Ji ari ozhaki? Bili fo patriarhi, preroki in drugi pra- vizhni, ki fo v’ prihodniga Odrefhenika vero¬ vali in upali pa pred umerli, kakor je Jesuf Kriduf terpel in umeri. Sakaj prauizhni nijo mogli ir nebefa prili? Salo, ker Jesuf fhe ni bil fveta odrefhil in nebef odperl , klere fo Lile savoljo greha vlim saperte. Kdaj je Jesuf Krijtaf od frnerli vjtal? Tretji dan je Jesuf is laftne mozhi neu- merjozh in zhaditliv, premagava frnerli in hu- dizha od mertvih vdal. Kaj fe je godilo takrat , ko je Jesuf od mertvih vftal? Per vdajenji Jesufovim, ktero fe je v’ ne¬ deljo sjutraj oh soru godilo, je bil velik po- tref, angel je odvalil veliki kamen od groba, in varhi fo odermeli in sbeshali. Kdo je varhe poftavil k' Jesufovimu grobu? Judje fo varhe podavili k’ Jesufovimu gro¬ bu savoljo drahu, ker fo fe bali, de bi apo- defni in uzhenzi Jesufoviga telefa ne ukradli, in potlej ne govorili, de je Jesuf od mertvih vdal. Kako je Jesuf preprizhal ljudi od fvojiga od frnerli vjtajenja? Jesuf je ljudi lega preprizhal, ker fe jim je po fvojim od fmerti vdajenji vezhkrat perkasal. 41 So tudi apoftelni prizhevali, de ]e Jisuf od fmerti vjtal? Apoftelni fo po vfim fretu osnanovali, de je Jesuf od ftnerti v Ital, in sa to refnizo fo tudi fvoje shivljenje dali. Zhinni je Jesuf od fmerti vjtal? 1) De fe je dopolnilo, kar je fveto pifmo govorilo, in kar je Jesuf fam govoril . de bo namrezh tretji dan po fmerti od mertvih vftal, 2 ) De je fvet prepri/.hal, de je vfe i'ef, kar je uzhil, in de ga je Bog poflal. 3) De je nafhe upanje poterdil, de bo¬ mo tudi . mi ad fmerti vflali. Oll flielliga zlil ena vere. Gori je fhel v’ nebefa, fedi na defnizi Boga Ozheta vfi gam ogozhniga. sili je Jesuf po fvoj im od fmerti vjiajenji bersh o’ nebefa fhel? Jesuf je fhe le fhtirdefeti dan po fvojim vftajenji na oljfki gori v’ nebefa fhel. Sukaj ni Jesuf bersh v’ nebefa fhel? De je fvoje apoftelne in uzhenze fhe bolj v’ veri vterdil in poduzhil. Kaj to pomeni : Jesuf fedi na defnizi Bo¬ ga Ozheta vfigamogozhniga? De Jesuf ima nar vezhi oblati in zhaft v’ nebelih in na semlji, kakor jo ima Bog Ozhe. 42 Od fedmiga zhlena vere. O tl ondod bo prifhel fodit shive in m e r l v e. Bo Jesuf fpet prifhel na foet? Jesuf bo fpet prifhel na fvet s’ veliko zhaftjo in oblatijo fodit vfe ljudi, shive in mertve. pravizhne in krivizhne. Po zhim ho JesuJ' ljudi fod.il? Jesuf bo ljudi po dobrim in budim fodil, kolikor fo k terma borili. O Kolikokrat bo zlilo vek fojen? Zhlovek bo dvakrat fojen, preže j po fmer- ii, in ta fe imenuje pofebna fodba ; in po- flednji dan, in la fe imenuje poflednja fodha. Sakaj pervo fodbo pofeltno Jodbo imenu¬ jemo? Salo, ker je vfak pofebej fojen. Kam pojde dafha po pofebni fodbi? Po pofebni fodbi pojde dufha, kamor fi bo saflushila, ali v’ nebefa, ali v’ vize, ali pa v’ pekel. Kiere dufhe pridejo v ’ nebefa ? Tlite, ki fo fe. v’ gnadi boshji bres vfiga greha od trupla lozhile. Kiere pridejo o’ vize? Tibe, ki fo fe v’ gnadi boshji od telef lozhile, pa fhe kake majhne grehe nad feboj imajo, ali sa velike grehe fhe nifo sadobile. Kiere pridejo d pekel? Tibe, ki fo fe v’ enim ali vezh fmertnih grehih od telef lozhile. 45 Ktera fe poflednja fodba imenuje? Poflednja fodba fe imenuje liha, bi jo bo Jesuf bonez fveta imel, in bo fodil vfe ljuili vlili zhafov in brajov. Saka; jo imenujemo poflednja? o Sato, ber sa njo druge ne bo. n !, (M ofmiga zlilena vere. Verujem v’ fvetiga Duha. Kaj fo pozheli apojielni po Jesuf ovim vne¬ bohodu? Po Jesufovim vnebohodu fo fe s’ oljfhe gore vernih v’ Jenisalem, in fo tambej fbupej shrani molili j fe pobili in zhabali prihoda f. Duha bleriga jim je Jesuf obljubil poflali. Koliko dni po Jesufovim vnebohoda Jo apo¬ jielni J ’. K)nha prejeli? Defef' dni po Jesufovim vnebohodu fo ga prejeli. Kaj je Jtoril f. Duh v' apojielnih? 1) D m apoftelnov je rasfvellil , de fo Je- f sufor nauk prav umeli. j 2) Njih voljo je popolnama fpreobernil, v’ reri jih je polerdil in ferzhne ftoril Jesu- fov nauk po želim fvetu osnanovali. > 3 ) Mozh jim je dal k’ poterjenju vere zhudeshe delali in dar jesibov. 44 Kdo je J. Dah P Sveti Duh je tretja bo sli j« perfhona v’ fveti Trojizi, pravi shivi Bog, kleri fe is-haja od Boga Oz beta in Boga t Sina od vekomaj. Kaj nam dobriga Jtori J'. D uk ? Sveti Duh naf pofvezlmje. Kje naj pofvezhuje f. Dah P 1) Per fvelim kerftu. 2) Per sakramentu fvete pokore. 3 ) Kdlikorkrat druge sakramente vredno prejmemo. Kako naj pojvezliiije f. Duh? Pofvezhujozho gnado hoshjo, ktero nam je Jesuf Kriftuf saflushil, v’ naf vlije, ali pa v’ naf pomnoshi. Kaj fhe /dela f. Duh s ’ Jvoje gnado v ’ vaj? Sveti Duh rasfvetluje nafh um dobro fposnati, obuduje nafho voljo k’ ljubesni do¬ bro delali, in flori, de dobro delati samoremo, Kleri Jo darovi f veli ga Duha P 1) Dar modrofti: 2) dar umnofti; 34 dar fveta; 4) dar mozhi; 5 .) dar uzhenofti; 6) dar poboshnofti (brumnofti 5 7) dar ftrahu boshjiga. 45 Od devetima zhlena vere. t Sreto, katolfhko zerkev, gmajno f v e t n i k o v. Kaj je Jesuf ftoril , de je vej' njegov nauk zhi/t in nepopazhen na fvelu ohranjen? Zerkev je pokavil, in f. Duha ji je poflal, kteri per nji oftane do konzu fveta, de fe v’ refnizah fvele vere nikoli motili ne more. Kaj je fvela kalolfhka zerkev? Je vidni sbor ali sdrushik vlih pravovernih krikjanov pod vidnim poglavarjem Rimfkim papesham in drugimi duhovnimi pakirji, kte¬ ri vii ravno liki nauk verujejo, in vfi ravno tifle sakramente imajo in prejemajo. Kako fe je Jesnjova zerkev sazhela in ras- Jh c rila ? Jesuf je fam uzhil Boga fposnati in mu flushili. gnado je saflushil, in f. sakramente po- ftavil. Isvolil fi je dvanajk apokelnov, jih je v' vlim poduzhil, f. Duha jim poflal, in jim sapovedal po vfim fvelu vfim ljudem njegov nauk osnanovati, in jih kerkili, kleri fo njih nauk verovali; in apokelni fo fhkofe in mafh- nike pokavili, in vernim dali. Tak je bil sa- zhetik zerkve Jesufove , in tako fe je rasfhiri- la in je ohranjena. Kdo je nevidni poglavar zerkve? Jesuf Krikuf. Kdo je pravi vidni poglavar zerkve ? Vfi pravi Rim Tki papeshi saporedams fo vidni poglavarji zerkve. 46 Koga je bil Jesnf perviga vidni ga poglavarja fvoje zerkve pojiavil? t S. Petra. Sakaj je Jesuf poglavarje fvoje zerkve po¬ jiavil ? Salo cle opravljajo boshjo flushbo, de lju¬ dem Jesufov nauk osnanujejo, de vernim fve- te sakratnenle dele in de vodijo kakor duhov¬ ni ozhetje verne krik jane po poti svelizhanja. Ali fe sarnorejo poglavarji zerkve vji fku- pej v' ref nizali vere smoliti? Poglavarji zerkve vfi fkupej, to je Fum- fki papcsh in fhkofje, fe v' refnizah fvete vere ne morejo smoliti, ker je Jesuf obljubil per apoftelnih in njih naflopnikih oftali s’ fvojo pomozbjo do konza fvela, in jim poflali f. Duha, de oftane per njih vekomaj. Koliko zhafa bo Jesufova zerkev ? Do konza fvela. Kako Je da fposnali prava zerkev? Po fhtirih laftnokih: 1) de je edina, 2) fvela , 5 ) kalolfhka, 4 ) apokolfka. Kako je prava zerkev edina ? Edina je: 1) ker ima eno glavo, 2) en nauk in ene sakramenle. * Kako je prava zerkev fvela? .Sveta je: 1) ker je njen sazhefnik Jesuf Krifhif fvet, 2) ker je njen nauk fvet, 3 ) ker ima fvete sakramenle, 4 ) ker fvoje ude k’ fve- toki napeljuje, 5 ) ker fo vedno fvetniki v’ nji. jo kr fo f^ n k k t r 47 Kako je prava zerkev katolfhka ? Katolfhka, to je, vefoljna, povfotna je, ker jo je Jesuf sa vfe ljudi, sa vfe zhafe in sa vfe kraje pollavil. Kako je prava zerkev apajtolfka ? Apoftolfka je: i) ker veruje in uzhi, kar fo npokelni verovali in uzhili, 2 ) ker fo apo- ftelni na Jesufovo povelje njene nauke po vlina fveju rafhirili, 3) ker fo njeni fhkofje naftop- niki apoftelnov. Kaj fe uzhimo is tega, ker katolfhka zer¬ kev vfe te la /t noJi i ima? 4 Se uzhimo, de, ker jo Jesuf le eno zer¬ kev in pravo pollavil, je le katolfhka, ktere udje fmo mi, prava zerkev, ker ima ona fa¬ rna vfe te laflnofti. Kako f 3 prava zerkev fhe imenuje ? Prava zerkev fe tudi Rimfka katolfhka imenuje, ker je zerkev v’ Rimu glava vfih drusih zerkev in freda edinofli. sili. je upali svelizhanje sunej katolfhke zer- hve? Sunej katolfhke zerkve ni svelizhanje upati. Kaj nam je Jtorili, ker fmo u’ pravi Je- sufovi zerkvi? it Moramo sa ta dar milolli Boga hva¬ lili; 2 ) zerkev fvojo mater ferzhno ljubiti; 3) sa njeno rasfhirjanje in povifhanje molili; 4) s’ njo fklenjeni in nji pokorni hiti, in fe ni¬ koli od nje lozhili; 5) vfe njene ude kakor brate in feftre ljubili, in ftorili, kar je mogo- zhe, de hi jim v’ svelizhanje pomagali. 48 Od gmajne ali svese fvetnikov. I ' zhim objtoji gmajna fvetnikov ? V’ tem, de fo vfi pravoverni kriftjani ka¬ kor udje med feboj svesani, in de fo vfi udje zerkve duhovnih darov in dobrot deleshni. Kleri Jo lijti duhovni darovi, klerik fo vfi udje zerkve deleshni? £ So: 1 ) Jesufov nauk, 2 ) gnada bosfrja, 3) fveti sakramenti, v’ kterih pofebno gnado boshjo sadobimb, 4) nar fvetejfhi dar fvete rnafhe. 5) molitev, 6 ) saflushenje in dobre dela vernih. Kleri udje zerkve imajo med feboj sveso? Vfi pravoverni na semlji, fvetniki v’ ruebe- fih in dufhe v’ vizah. deli fho lesi P l i grt i PHj Kakofhno sveso imajo verni na semlji med feboj? Verni na semlji imajo sveso med feboj, de njih molitev in saflushenje dobrih del eden drnsimu pomaga. od Kdkajhno sveso imajo verni na semlji s' fvelniki v 1 nebejih? jer Tako, de verni na semlji fvetnike zhafte, P a in fe v’ njih profhnje perporozhajo; fvetniki v nebefih pa sa verne na semlji Boga profijo. fa Kakofhno sveso imajo verni na semlji s' ho dujharni v’ vizah? Verni na semlji imajo sveso s’ dufhami v’ | a j vizah, de verni na semlji sa dufhe v’ vizah g r Boga profijo, in jim s molitvijo, s’ dobrim« 49 deli in fofebno s’ tem pomagajo, de fveto ma- fho sa-nje darujejo, dufhe mertvih pa is hva- leshnoki sa verne na semlji Boga profijo. ka- idje Od v A Odpufhenje grehov. h ja, ado Komu je dal Jesuf KriJiuJ oblafi grehe od¬ vedi pufhati P >bre ( Svoji zerkvi je dal Jesuf Krikuf oblah grehe odpufhati. 7? Kdo ima v' pravi zerkvi oblajt grehe od- 3be- pufhati? t Shkofje in mafhnild. ned Kje fe grehi odpufhajo? Grehi fe v’ sakramentu f. kerfta in poko- re odpufhajo. den Kteri grehi fe per ker fin in kteri n’ pokori odpiifie? 'i s 1 Poerbani greh in vfi pred f. kerftam ftor- jeni grehi fe per f. kerflu odpuhe; v’ pokori tike, pa tiki grehi, kterc po f. kerhu ftorimo. oiki sM imajo fhkofje in mafhniki od Jesu- hjo. fa oblafi odpufhati grehe, kader in komur H s ’ hozhejo ? . ; .Shkofje in mafhniki imajo od Jesufa ob- a * lak le sgrevanim in fpokornim grefhnikam ™ b . grehe odpufhati. defetiga zlilena vere. 4 50 Samoi'e grefhnik odpufhenje grehov saflu- shili ? Grefhnik nikdar ne more odpufhenja gre¬ hov po vrednotil saflushiti : Bog jih sgrevanim in fpokornim grefhnikam le po fvoji boshji mi- lolti in savoljo saflushenja JesufoViga odpulli. Od enajftiga zhlena vere. V It a j e n j e m e f a. Kaj verujemo od ielef mer Ivih? Verujemo , de ho Bog fodni dan vfe mer- tve obudil, in de bodo telefa mertvih s’ fvojimi dufhami fklenjene sbive is groba vflale. Sahaj bo Bog nufhe telefa obudil? Sato, ko je pravizhen, de jim bo po sa- flushenji povernil, kar fo s' dufho vred dobriga ali hudiga borile. Kakofhne bodo ieleja pravizhnih po vjta- jenji ? Telefa pravizhnih bodo po vftajenji neftroh- live, neumerjozhe, zhaftillive, duhovne in po podobi Jesufa, kteri je zhaftilliv od fmerti vftal. Kakofhne bodo telefa hudobnih po vf a jenji? Telefa hudobnih bodo nezhaftillive, lizer tudi nevmerjozhe, pa le salo, de bodo vezhno terpele, ker fo bile s’ dufho vred Bogu nepo¬ korne. 51 Kako Je bo io shodilo ? Bog bo s’ Tvojo vTigamogozhnoftjo trupla m er t vi h v’ shivJjenje obudil. Kdaj bodo inertvi vjiali? V’ dan poTIednje fodbe. Kaj nam je Jtorili, ko vemo, de bomo od mer Ivih vjiali? 1) Moramo JesuTa hvaliti, hi je fmert premagal, de bomo, kakor je on, tudi mi od Tmerti vftali, in vezhno shiveli. 2) Per Tvoji in Tvojih prijallov Tmerti Te tolashimo , in nesmerno ne shalujmo, ker ve¬ mo, de bomo vftali , Te Tpet vidili, in vezhno Tkupej shiveli. 3 ) Se moramo greha varovati, in Tvoje ude k’ Tlushbi praviže podati, in Tvoje telo v’ Tvetofti in zhiftolii ohraniti, de bomo veTeliga od Tmerti vftajenja in vezhniga svelizhanja vredni. Od dvanajfliga zhlena vere. In vezhno shivljenje. Kaj verujemo in damo na snanje s ’ bej'eda¬ mi dvanajjtiga zhlena vere ? Verujemo in damo na snanje vezhnft sve- Hzhanje, ktero bo shelje Tvetnikov in isvoljenih popolnama Tpolnilo. Kako Je bodo shelje fvetnikov in isvoljenih popolnama J'polnile P Spolnile Te bodo popolnama , ker liodo Boga vekomaj gledali, ljubili in vshivali. 4 '* 52 Ali bodo tudi hadizhi in pogubljeni vezhno davljenje imeli ? Tudi ga bodo imeli, tode neisrezheno ne>- frezhno, ker bodo terpeli v’ peklu vezhne fhtra- fcnge sa fvoje grehe. Saka j fe apojioljka vera v’ befedo amen fklene ? Sato, de poterdimo s’ befedo amen, de vfe refnizhno in gotovo verujemo, kar je v’ nji sapopadeniga. DRUGI DEL. Od Upanja. Ali mora , kdor n’ Boga. veruje, tudi to upa¬ ti, kar je Bog obljubil? fe to mora upati, kar je Bog obljubil. Kaj je kerfhanfko upali? Je f’ fveftjo perzhakovati od Boga, nam je obljubil. bar Kaj upamo od Boga ? Od Boga upamo vezhno shivljenje, to je, vezhno svelizhanje, in vfe potrebne pomozhi ga dofezhi. t Smemo tudi zhajne in telejne dobrote od Boga upati? Tudi take dobrote frnemo upati od Boga, kolikor fo nam k’ svelizhanju potrebne. Ali nam bo Bog dal, bar boli skelimo ? Bog nam ne bo dal vliga, kar shelimo, te- muzh le to, kar nam je treba; tega pa mi ne vemo, ampak le Bog fam ve, kaj nam je do¬ bro in potrebno. Sabaj upamo v Je od Boga sadobiti? Sato: 1 ) ker je Bog vfe obljubil, on pa je refnizhen in sveti v’ Tvojih obljubah. 2 ) Ker je vfigamogozhen, nam torej vfe lahko da , kar nam je sa dufho in sa telo treba. 3) Ker je Bog nefkonzhno dobrotliv in ufmiljen, torej tudi hozhe dopolniti, kar je obljubil. 4) Ker je Bog vfigavedozh, torej tudi ve, koga nam je treba. 5) Ker fam Bog sapove, de upajmo vanj. Po bom moramo upati od Boga vfe po¬ trebne gnade in dobrote sadobiti? Po Jesufu Kritlufu, ki je nafh frednik per Bogu. Je farno upanje sadofti? Ni sadofti, zhlovek mora tudi ftoriti, kar mu je Bog sapovedal, in gnadi boshji fe ne fme s’ grehi uftavljati. Kaj pa naf Jtori h' takimu saapanju per- pravne? Gnada boshja. 54 Kaj je kerfhanfko upanje? Kerfhanfko upanje je zhesnatorna od Boga vlita zhednoft, po ktfiri fe terdno sanefemo od Boga vfe sadobili, kar nam je obljubil. js zhim krijtjan nar bolj haske, de v' Bo¬ ga upa P S’ molitvijo. Od molitv r e. Kaj je molitev ? , Molitev je povsuigovanje ferza k’ Bogu. Šaha j m o lini o ? 1 ) De Boga po dolshnofli zhaftimb. 2 ) De ga sa prejete gnade in dobrote sa- hvalimo. 3) De ga vfih nam in blishnjimu potrebnih telefnih in dufhnih darov in pomozh profimo. 4) De ga tudi odpufhenje fvojih grehov profimo. Je molitev sapovedana? Molitev je od Boga sapovedana, in je k svelizhanju potrebna. Jesuf fam sapove bres prenehanja moliti, in fam je tudi veliko molil., vzhafi zelo nozh ; preden je sazhel uzhiti, je v’ V pufbavi fhtirdefet dni molil ; in fvoje sbivljenje je fklenil s’ molitvijo na krishu. K olike ra je molitev ? Molitev je dvojna, notranja ali ferzhna, in unanja ali ultna. Kako fe snotraj ali v' ferzu moli? Snotraj ali v’ ferzu fe moli, zhe fe inifii, shelje iti obzhiitleji ferza k’ Bogu pofliiljajo. Kako fe od sima j ali s' njimi moli? Zhe s’ hefčclo isrezHemo , kar v’ ferzu mi- fiimo, obzhulimo iu shelimo od Boga dofezhi. Kaj fe mora per unanji molitvi fkerbeli? Skerbeti fe mora, de nnfha dufha ravno ,to mifli. sheli iu obzhuti, kar s uftmi isre¬ zhemo j fzer bi bila molitev prašen glaf, nizh •. redna , in Bogu fhe soperna. Sukaj je tudi unajna molitev potrebna ? Salo. de fe eden drusiga li’ poboshnofti obudujemo, in tiftim , ki naf vidijo ali flifhi- jo , lep sgled dajemo, ker nafhiga ferza ne, morejo vidili. Kako fe moramo per molitvi sadershati ? Spodobno, tako de samoremo farni prav pokosimo molili, in de tudi druge f’ fvojim unanjim sadershanjam k’ poboshnofti obuduje¬ mo. Vfa ta fpodobnoft mora is ferza mi rali, fzer je nafha molitev hinavfhina. Smo dolshni moliti? Dolshni fmo moliti , ker naf Jesufov sgled uzbi moliti, in ker je molitev ena pervih dol- shnoft naflie vere. ylli nflifhi Bog nafhe molitve, kader sa druge projimo ? Uflifhi jih. ker fmo vil njegovi otrozi in bratje med feboj. 56 Sa koga je kriftjan dolshan moliti? Sa - fe, sa ftarfhe , sa duhovno in deshel- fUo gofpofko, in sa vfe ljudi, de bi Bogi fposnali, mu flushili, in svelizhani bili. Kaj moramo pojebno Boga profili? Pofebno in pred vfim drugim, l der je zhlovek rastrefenja Tam kriv; zhe pa gorezhe shelje ima, de bi rad v’ Bogu sbran molil, in fe rastrefenim miflim na vfo mozb uftavlja, mu nifo greh. 57 Kako je zhlovek raslrejenja per molitvi Jam kriv ? Je kriv, zhe fe k’ molitvi ne perpravlja; zhe je prevezh v’ zhafne rezhi samifhljen ; zlie j>er molitvi v’ take kraje gre, kjer ga kake rezhi motijo, ali zhe fe osira. J' zhim na; zhlovek fvojo veji iolashi, zhe per vjtm fvojim persadevanji hres rastrefenja molili ne more? S’ tem , de Bog na ferze in na voljo zhlo- vekovo gleda, in de mu bo tudi persadevanje povernil. Kako moramo moliti, de ho nafha molitev Bogu prijena in ujlijliana P 1 ) Moramo v’Jesufovim imenu moliti, sa» kaj on je nafh frednik in befednik per Bogu. Kaj fe pravi v ’ Jesufovim imenu moliti ? Se pravi moliti s’ saupanjam v’ Jesufovo nefkonzhno saflushenje, in take rezhi profili, ktere fo po Jesufovi volji. 2 ) Poboshno ali v’ Bogu shrani moramo moliti, to je, le v’ Boga moramo mifliti, in v’ ferzu obzhutiti, kar Bogu govorimo. 3) S’ terdno vero in ferzhnim saupanjam. 4) V’ ponishnofti in s’ sgrevanim ferzam. 5) V’ duhu in refnizi. 6 ) Stanovitno, to je, ne fmemo jenjafi, zhe tudi nifrno kmalo uflifhani. 7 ) Moramo ufhlifhanje fvojih profhenj bo*- shji volji p repu (liti; to je, de bi fe to sgodi,- lo, kar Bog hozhe« in sato, ker on hozhe. 1 ako je Jesuf molil: „Ozhe, vsemi grenki 58 kelih od mene , pa ne moja, ampak tvoja vo¬ lja naj fe sgodi!“ Salu tj ni vfelej ujlifliana nafha molitev? Sato , ker prav is ferza ne molimo, ali pa take rezhi profitno, ktere hi nam fhkodovale, kar pa Je fam Bog previdi, mi pa ne vemo. Kdaj J'm o dolshni molili? Bres prenehanja, to je, mifli in shelje nafhiga ferza morajo vedno per Bogu bili . de nikoli nizh ta žiga ne ftorimo, kar bi Boga shalilo, ampak le, kar je Bogu vfhezh. So- febno pa moramo molili sjutraj , ko vftanemo; svezher, preden fpat gremo; pred jedjo in po jedi; pred sazhetim in po korjpnim delu; ob zhafu sadobljene frezhe, ali per odvernjenji kake nefrezhe; in kolikorkrat nam je boshje pomozhi treba , slaki v’ fkufhnjavi. Kakofhna mora bili nafha molitev sjutraj? j) Moramo Boga is ferza šahvaiiti, ker naf je zlies nozh ohrani!, in nam dal fpet JrezhnO dan doshiveti. 2 ) Dobre fklepe v' ferzu ponoviti, de hozhemo zhes dan po volji boshji shiveti, fe vfiga greha varovati, in vfe fvoje dela Bogu darovali. 3) Boga gnade , pomozhi in shegna profi¬ ti , de bi samogli fvoje dobre fklepe in dolsh- nolti fvojiga kanu sveko in savoljo Boga fpolniti. Koga je moramo sjutraj fhe po/ebno j'pom¬ niti? Se moramo fpomniti, kterih nevarnoft naj fe ogibamo, de ne bomo pofhkodovani ne na dufhi, ne ria telefu. 59 vo- >? i pa ale, o. »el je de Soga Šo¬ tno ; po ob e n j i slije ■aj? ker fpet de , fe ogti roli- lsh- niti. oni- naj t na Kakofhna mora vezherna molitev biti? 1) Moramo Boga sa vfe dobrote sahvaliti, Iti fino jih zhes dan od njega prejeli. 2 ) Svoje shivljenje ■ premifliti, kaj fmo dob riga samudili, ali pa hudiga ftorili. 3) Boga s’ sgrevanirn ferzarn odpufhenja bojih grehov- profiti, in terdno fkleniti v’ greh nizh v-ezh pervolili. 4) Bogu fe perporozhiti, de bi naf no- zojfhno nozdi pred vfim slegain obvaroval, in v’ fvoji gnadi ohranil. Kje nam gre molili ? Bovfod, ker je Bog povfod, in naf povfod uflifhi, Zhinni Jo nam molitev fk e bukve? Zbe prav verno is njih molimo, fe obude v’ naf bogabojezhe mifli in bele shclje, kte- rih nam je per molitvi treba. V kleri molitvi najdemo vfe , kar je treba pro fiti? V Ozhenafhu, to je, v’ Gofpodovi molitvi. Od Ozhenafha. Kdo naf je uzhil molili? Jesuf Briftuf, nafh Gofpod, naf je uzhil moliti. Ktero molitev naf je Jesuf uzhil? Jesuf naf je uzhil O z h e naf h, salo fe mu pravi Gofpodova molitev, in je la: ,,Ozhe nafh, kleri fi v’ nebefih. Pofvezheno {JO bodi troje ime. Pridi k’ nam tvoje kr Ijeftvo. Sgodi fe tvoja volja kakor v’ ne¬ belih tako na semlji. Daj nam dani uafh vfakdanji kruh. In odpufti nam nafhe dolge, kakor tudi mi odpufh'a- ino Tvojim dolshnikam. In ne vpelji naf v’ fkufhnjavo. Temuzh refhi naf od hudiga. Araen.“ Ali je Ozhenafh Bogu prijetna molitev ? Ozhenafh je Bogu nor prijetnifhi, in tu¬ di nar boljfhi molitev, ker jo je faro Jesuf ozhil. Ta molitev tudi vfe v’ Tebi ima, kar¬ koli kriftjan sheleti, in sa Tvoje zhafno in vezimo shivljenje profiti sanioro, in tudi uzhi prav po volji boshji profiti. Ali je sadofii snali Ozhenafh ? To The ni sadofti; kriftjan mora tudi re¬ diti , kaj leta molitev v’ Tebi ima, in kaj ga tudi ftoriti uzhi. Koliko profhenj ima Ozhenafh? Sedem profhenj in en ogovor. Kakofhen je ogovor? Ogovor je ta ? Ozhe nafh, kteri fi v’ ne¬ belih. Sakaj pravimo Bogu Ozhe? Sato, ker naf je po fvoji podobi ftvaril, ker po ozhetovo sa naf fkerbi, in ker je fvo- jiga Sina na fvet poflal naf odrefhit Sakaj pravimo Bogu Ozhe nafh? Bogu pravimo Ozhe nafh, ker naf je po fvoji podobi ftvaril, in po fvetim Duha per 61 Irerftn fvoje otroke, erbe in ravnoerbe Jesnfa Kriftufa , med feboj pa brate ftoril. Kaj naj uzhe lete prijetne bejede: „Ozhe n afh? Naf uzhe: 1) De s’ otrozhjim saupanjam k’ Bogu molimo, ker vemo, de bomo uflifha- ni. On naf je she bres nafhe profhnje in brea vfiga saflufhenja sa fvoje otroke vsel; koliko raji naf bo uflifhal, in nam dal, kar ga bomo profili, zhe bo le nafhi dufhi potrebno. 2) De fe med feboj kakor bratje in fedre ljubimo, in de eden sa drusiga fkerbimo in molimo, ker fmo vfi otrozi ravno tiftiga Ci¬ zlje ta. Saka j pravimo: „kteri fi v’ nebefih? 4 * Pravimo sato, ker je Bog, de fi je ravno povfod, vender fofebno v’ nebefih, kjer fe fvo- jim isvoljenim od oblizhja do oblizhja gledati in vshivati daje. Kiera je perva profhnja v ’ Ozhenafhn? Pofvezheno bodi tvoje ime. Saka j projimo nar pred, de bi bilo boshje ime pofvezheno? Profimo nar pred, de bi bilo boshje ime pofvezheno , ker moramo vfelej in pred vfim drugim profiti, kar je Bogu k’ zhafti, in po tem fhe le tazih rezhi, ktere fo nam ali pa nafhimu blishnjimu potrebne. Kaj projimo s'' pervo profhnjo? Profimo: 1) de bi vfi ljudje na semlji boshje laftnofti in popolnamofti bolj in bolj fposnavali, Boga zhaftili in molili. 2 ) De bi fe grefhniki fpokorili, in k Bogu fpreobernili. 3) De bi fe boshjimu prefvelimu imenu nikoli nezhaft ne godila, ne s’ krivo vero, ne s nevero , ne s’ preklinjevanjam, in ne s’ ne- kerfhanfkim sbivljenjam. Klera je druga prof hnja ? Pridi k’ nam tvoje kraljeftvo. Kaj profano s' drugo proflinjo? 1 ) De bi vfi ljudje Jesufov nauk bolj in bolj fposnavali in fpolnovali , de bi fe kralje- Ilvo njegove zerkve bolj rasfhirjalo in ulerdilo, kraljeftvo nevere, smote in greha pa salerlo. 2 ) De bi Bog vero, upanje in ljubesen v’ naf obudil, in te zhednofti v’ naf povikfhal. 3) De bi nam poflednjizh po tem shiv- 1 jen ji nebefa dodelil. Klera je Irelja prof linja? S g 6 d i f e tvoja volja kakor v’ nebe¬ lih, tako na s e m 1 j i. Kaj profano s' tretjo proflinjo? 1) De bi nam Bog gnado dodelil njego¬ vo fveto voljo vfelej tako svetlo in voljno na sendji fpolniti, kakor jo angeli in fvetniki v’ nebelih fpolnujejo. 2 ) De bi Bog vfe odvernil, kar naf nje¬ govo fveto voljo fpolniti sadershuje. Klera je zhelerta pr ojlinja ? Daj nam d a n f n a f h v f a k d a n j i k r u h. Kaj profano s\ zheterlo proflinjo? 1 ) De bi nam Bog vfe dal, zhefar potre¬ bujemo dufhno in telefno shivljenje ohranili. 2) Dc bi Bog dragino in lakoto , pa iu- di greh, kleriga Bog vez h krat s’ ta zimi fhiba- nii lepe, dobrotljivo od naf odvernil. Ktera je pela profhnja? Odpulii nam nafhe. dolge, kakor tu¬ di mi odpufhamo fvo.jim dol s h ni kam. Kaj projuno s’ peto prdfhnjo? Profitno, de bi nam Bog nafhe grebe od- puftil, kakor tudi mi is ferza odpuftimo vlim, kteri fo naf rasshalili. Klet'a je fhefia prof/inja? In ne vpelji naf v’ fkufhnjavo. Kaj projuno s ’ fhejio prdfhnjo? 1) De bi naf Bog v’ take pcrloshnofti veroval . v’ klerik bi hudo vidili , flifhali , in tudi lahko florili. 2) De bi nam Bog v’ fkufhnjavah Tvo¬ je pomozlii ne umaknil, temuzh de bi nam gnndo dal jih ferzhno premagati. Kdo naf fofebno fkujha? Skufha naf fofebno fvet s’ hudimi pogo¬ vori in sgledi, laftno mefo, to je, nafhe hu¬ do nagnjenje in posheljenje , in liudizh. Kh tudi prauiz/me -Bog fknjlia ? Tudi,'kader namrezh fkufba njih zlied- nod : 1) s’ bolesnijo, 2) s’ ubofhtvam in s’ drusimi nadlogami. Ktera je fedma prdfhnja ? Temuzh ref hi naf od h udi ga. Kaj projuno s' jedrna prdjhnja ? Profitno : 1) De Iti naf Bog refhil sladi od dufhniga budiga, ki je greh, in zhafnili in vezhnih grehovih fhtrafeng obvaroval. 04 2) De bi naf Bog refhil tudi od telefni- ga hndiga, zhe nam ni k’ svelizhanju. 3) De bi nam Bog mozh in gnado do¬ delil vfe nadloge, ki nam jih pofhilja, voljno in ftanovitno preterpeti. Kaj pomeni befeda „amen? ,< Amen je bebrejfka befeda in pomeni to¬ liko, kolikor: sgodi fe, ali sgodilo fe bo, kar profimo. Od angelovima zhefhenja, Klero molitev katolfhki krijtjani vezhi del s' Ozhenafham fklenejo? Angelovo zhefhenje. Kaj je angelovo zhefhenje P Je molitev, s’ ktero krifljani fveto Devizo Marijo, mater boshjo, med vlimi angeli in fvetniki pofebno zhafte in fe njeni profhnji perporozhajo. Kakofhno je angelovo zhefhenje ? Angelovo zhefhenje je tako: Zhefhen^ fi Marija, gnade polna, Gofpod je s’ teboj. Shegnana fi med shenami, in shegnan je fad tvojiga telefa Jesuf. §veta Marija, mati boshja, profi sa naf gr efhnike s dej in nafho fmertno aro. Amen. Is koliko delov objtoji angelovo zhefhenje ? Angelovo zhefhenje obftoji is treh delov: is posdravljenja veliziga angela Gabrijela, ka- 65 der je Marii povedat prifhel, de bo mati Odre- fhenika in boshjiga t Sina ; is posdravljenja fve- te Elisabete. kader jo je Marija obifkala ; in is befed, ki jih je zerkev perftavila. Kako je angel Gabrijel Marijo posdravil? Angel Gabrijel je Marijo posdravil s’ tem¬ le 'befedami: ,,Z h e f h e n a li Marija! gna- de polna, Gofpod je s’ teboj, shegnana f i med s h e n a m i.“ Kako je Marijo Elisabeta posdravila? Elisabeta je angelove befede povsela: ,,Sheg¬ nana fi med ishenambk, in je fhe tele befede perdjala : ,,,in shegnan je fad tvojiga te- 1 efa.“ Klere befede je zerkev perdjala ? Zerkev je fhe te befede perdjala. „Je- suf. Sveta Marija, mati boshja, profi s a naf grefhnike sdej in n a f h o fmert- n o uro. Amen.“ Sakaj pravimo: „ Sveta Marija, mati boshja?“ Pravimo sato : 1) Ker je fveta deviza Ma¬ rija Jesufa rodila, ki je pravi Bog. 2j) Ker nam to ime da saupanje , de bo Bog uflifhal nje profhnje sa naf. Sakaj pravimo: Profi s a naf grefh¬ nike ?‘ £ ,.Profi sa naf grefhnike , <£ pravimo , de bi fposnanje nafhiga ubofhtva Marijo omezhilo fprofiti, nam od Boga duha pokore in odpu- fhenje nafbih grehov. 5 GG Sakaj pravimo: ,,Profi s a naf sdej in n a f h o fraertno uro?“ ,.Profi sa naf sdej in nafho fmertno uro“ pravimo sato , ker potrebujemo boshje pomo- zhi vfelej, in tudi ob fmertni uri, v’ kteri fo fkufhnjave hudizhove vezhkrat nar hujfhi. Kdaj slajti zhajii zerkev Marijo s 1 angelo¬ vim zhefhenjam ? Zerkev Marijo , mater boshjo, zbafti s’ angelovim zbefhenjam slafti, kader svoni sju- traj, opoldne in svezher k’ molitvi. Kaj moramo fofebno mi/lili ob lem svonilu? Ob tem svonilu moramo fofebno mifliti hvaleshno in poboshno v’ vzhlovezhenje Sinu boshjiga. THETJ1 BEL. Od ijabesni. Kaj je kerfhanfka ljubesen ? H%.erfhanfka ljubesen je zhesnatorna od Boga v’ naf h e ferze vlita, zbednofl, po kteri Boga savoljo njega famiga, ker je nar vezbi dobro?, ta, blishnjiga pa savoljo Boga kakor farni febe ljubimo. Sakaj Je pravi, de je ljubesen zhesnatorna od Boga v' nafhe ferze vlita zhednoji ? To fe pravi sato , ker je od Boga f. Du¬ ha kriiljanu v ferze vlila , de njegovo voljo (J 7 nagiba Boga v’ vlim in zhes vfe savoljo njega famiga, in blishnjiga savolja Boga kakor fa- miga febe ljubiti , in bori, de zhlovek per vlih fv-ojih delih nizh drusiga ne sheli, kakor Bogu dopafti. Kaj fe pravi Boga savoljo njega famiga , ker je nar vezhi dobrota , ljubiti ? t Se pravi Boga sato ljubili, ker ima vfe dobre laftnolli in vfe popolnamobi v’ febi. Sakaj naj fhe Boga ljubimo ? Tudi sato, ker je do naf nefkonzhno do¬ bro tli v. Kako pa moramo Boga ljubiti? Ker je Bog fam na febi nar vezhi dobro¬ ta , ga moramo is vfe fvoje dufhe, is vfe fvo- je pameti in is vfe mozhi ljubiti. Kaj Je pravi Boga zhes vfe ljubiti? Se pravi Boga rajfhi kakor vfe druge ftvari imeti. Kdaj zhlovek Boga is vfe dufhe, is vje pa¬ meti in is vfe mozhi ljubi? Takrat, kader vfe fvoje mifli in shelje , vfe fvoje befede in dela po boshji volji obra¬ zka . in li vfe persadene , de bi fe boshje lju- besni vredniga ftoril ; in kader rajfhi vfe pre- terpi in fe rajfhi vlim sameri , in tudi raji vfo zhaft, frezho premoshenje , sdravje in shivlje- nje sgubi, kakor de bi kako boshjo sapoved prelomil in Boga rasshalil. Kako pokashe krijtjan , de Boga ljubi? To pokashe : 1) Zhe boshje sapovedi fpol- nuje. 5 * 2) Zhe rad v’ Boga mifli in ga moli, doflikrat njegove dela, njegovo vtigamogozh- nofi, modroft in dobroto premifhljuje, s’ ve- feljnm od Boga in od njegove previdnofli go¬ vori ; zhe boshjo befedo s’ Tvetimi sheljami po- flufha, in jo v’ ferzu ohrani; zhe fvojo voljo bcshji volji tudi v’ sopernih pergodbah pod- vershe ; zhe fe rad sa boshjo zhaft in sa bosh¬ jo f. zerkev potegne; zhe drusim lepe sglede daje, in h vfe persadcne, de bi Bogu dopadel. Kako pohashe krijijan , de Boga ne ljubi?' Pokashe, de Boga ne ljubi, zhe boshjih sapoved ne fpolnuje. Kaj je treba vezhkrat premifhljevati, de bi v' ljuhesni do Boga rafli? Bosbje popolnamofti , fofebno njegovo ve¬ liko ljubesen do naf, dela bosbje, prejete do¬ brote, riafhe odrefhenje po Jesufu, 'Jesufove nauke in lepe sglede je treba' premifhljevati, fvele sakramente vezhkrat prejemati, in Boga daru ljubesni profili. Ali Boga ljubi, kdor blishnjiga ne ljubi? Tak ga ne ljubi, ampak le tihi , kteri tu¬ di blishnjiga kakor fam febe savoljo Boga ljubi, Iileri febe prav ljubi? Tilli , kteri Boga is zeliga ferza, na vfo mozh ljubi, fe greha varuje, hudo posheljenje premaguje, in vezbrie frezhne ifhe. Kdo je naf h hi/s linji? Nafh blishnji je v fak zhlovek , bo naj pri- jatel ali neprijatel, snan ali nesna'n , vern ali nevernik, dober ali hudoben, kakor naf Jesuf v’ perglihi od ufmiljeniga Samarijana uzhi. Kako moramo blishnjiga ljubili? De mu rfc dobro skelimo kakor febl, in mu vfe ftorimo , kar skelimo, de bi tudi on nam boril, in mu na dufhi in na telefu savoljo Bo¬ ga pomagamo, de bi vekomaj svelizhan bil. Kdor blishnjiga prav uzhi, fvari, sanj mo¬ li, mu dober sgled daje, in fkerbi, de bi sve- lizhan bil, ga prav in savoljo Boga ljubi. Kdor pa blishnjiga ljubi savoljo dobizhka, vefelja ali drusiga fiabiga kdnza , ga ne ljubi prav. Kako je JesaJ dolshnoji blishnjiga ljubili rasloshil ? S’ temi befedami: „Storite ljudem vfe, karkoli hozhete, de bi vam tudi oni fioriii 5 sakaj to fo pokava in preroki. Ali je sadojii blishnjiga le v' fer zn ljubili? To fhe ni sadofti, tudi v’ djanji mu mo¬ ramo ljubesen fkasovaii, in po mozhi in po¬ trebi dobro koriti. Sakaj fmo dolshni blishnjiga ljubiti? Blishnjiga fmo dolshni salo ljubiti , ker je po boshji podobi hvarjen, s’ Jesufovo kervijo odrefhen , in ker ga je Bog ljubiti sapovedak Ali Jino dolshni grefhnike ljubili? Dolshni fmo jih ljubiti, jim k’ svelizha- nju pomagati, greh pa moramo vfelej fdvra- sbili, pohujfhanja fe bati, in fe fkerbno va¬ rovati, de fe njih hudobe ne navsainemo, in njih grehov ne vdeleshimo. Koliko sapoved Ijnbesni jiam je Jesnf dal? Jesuf nam je dal dve velike sapovedi lju- besni: ..Ljubi Boga . fvojiga Gofpoda zbe* v fe, in blishnjiga kakor fatn lebes* 70 sJli je kerfhanfka Ijubesen potrebna ? Tako je potrebna, de zhlovek, kteri je per pameti, bres ljubesni vezhniga svelizhanja dofezbi ne more. Kako fe Ijubesen do Boga in do blishnjiga fkasuje ? Zhe zhlovek defet boshjih sapoved dershi. Od defet boshjih sapoved. Kiere fo boshje sapovedi? So lete: 1) Verovaj v’ eniga famiga Boga. 2) Ne imenuj po nemarnim boshji- ga imena. 3 ) Pofvezhuj prašnik. 4) Spofhtuj ozheta in mater, de bofh dolgo shivel, in de ti bo dobro na s e ml ji. 5 ) Ne ubijaj. 6) Ne prefhefhtuj ali ne delaj ne- zhiftofti. 7) Ne kradi. 8) Ne prizhaj po krivam soper fvo- jiga blishnjiga. 9) Ne sheli fvojiga blishnjiga shene. 10,) Ne sheli fvojiga blishnjiga blaga. Komu je Bog defet sapoved dal? Mojsufu je Bog defet sapoved dal na Si- 71 najfki gori sa Israelfko ljudftvo, ko je po is-ho- j e du is Egipta v’ pufhavi bilo. ja Kako je Bog dal defet sap 6 ved? Bog je dal defet sapoved na dre kamnit- , a ne table sapifanih s’ gromam in trefkam. Bog, kader je zhaf prifhel, de bi bil fvo- je sapovadi dal, je po Mojsefu ljudftvu sapo- vedal, de naj fe tri dni ozhifhuje , in Tvoje ob- lazhila opere,, in potlej naj pride k’ Sinajflu gori. Ko je tretji dah prifhel , fe je grome- nje saflifhalo, sazlielo fe je blifkati, zhern oblak je goro pokril, trobenta je zhe dalje bolj buzhala, in ljudllvo fe je balo. Vfa Sinajfka gora pa fe je kadila, in dim fe je s’ nje valil a kot is pezbi; in vfa gora je bila ftrafhna, in glaf trobente fe je bolj in bolj raslegal, in i- Gofpod je defet sapoved povedal. Sakaj je Bog s' gromam in trefkam dejet sapoved dal P Salo: 1) De bi fe ljudllvo bolj nagnilo po boshjih sapovedih delati, in vezhi zhall in pokorfhino do boshje volje imelo. 2) De bi prelomovavze s’ ftraham pred njegovo mozhjo in sashuganimi fhtrafengami navdal. sili fmo tudi mi dolshni defet boshjih sa¬ poved Jpolnovati? Tudi mi fmo dolshni defet boshjih sapo¬ ved fpolnovali: 1) Ker fo raslaga natorne sapo vedi, ki jo je Bog v’ nafhe ferza sapifal. 2) Ker jih je fam Jesuf Krilluf poferdih 72 jšli samore zhlovek jam od febe boshjt sa¬ povedi dopolnili? ne Sam od febe jih ne more dopolnili, pa s hoshjo pomo7,hjo jih samore. dc Klere dolshnofii imajo dejetere boshje s a- j pr povedi v' febi? fa Perve tri boshje sapovedi imajo v’ febi bi dolshnofti do Boga, vinih fedem pa imajo v’ zi febi dolshnofti do naf in do blishnjiga. bi Kje je ob kralkirn vjih dbjet sapoved? n V’ dveh sapovedih od ljubesni je ob krat- n kim vfih defet sapoved. Kaj gre per v jaki defeiih sapoved vediti? d De vfaka sapoved kaj sapaveduje, in tudi kaj prepoveduje. 1; 1 1 Od treh pervih sapoved, ki imajo v’ febi dolshnofti do Boga. ' 2 I. SAPOVED. Verovaj v’ eniga famiga Boga. Kaj nam je o’ per vi sapovedi sapovedano? Nam je sapovedano le v’ eniga famiga Bo¬ ga verovati, vanj upati, ga zhes vfe ljubili mu pokorni in hvaleshni bili, in ga moliti. j*mo Bogu pokorjhino dolshni? Bogu fmo vselej in povfod popolnima po- korfhino dolshni, drugaahi ne moremo frezhni in svelizhani biti. 75 Smo vfelej dolshni boshje sapovedi dopol- novali? Vfelej fmo boshje sapovedi dopolnovati dolshni; sakaj ker je Bog fvet, le farno to prepoveduje, kar je hudo in fhkodljivo, in le farno to sapoveduje, kar je dobro. On je do¬ brotljiv, in ker h oz h p, de bi vfi njegovi otro- zi svelizhani bili, hozhe tudi, de bi vfelej do¬ bro delali , in fe hudiga varovali , in ravno to nam v’ vfih fvojih sapovedih sapove, salo jih moramo tudi vfe bres raslozhka fpolnovati. t Smemo kako boshjo sapove d prelomili salo , de bi fvoje shivljenje obranili? Ne fmemo, ker nam je Bog zhafno shiv¬ ljenje le saLo dal, de bi fi s’ njim vezhno perdobili, in ravno sato nam ne more nikoli perpufheno biti, de bi ohranili zhafno shivlje¬ nje pa vezhno sgubili , kar bi fe pa gotovo sgodiio , ko bi boshje sapovedi prelomili. t Smemo kako boshjo sapoved savoljo zhaj niga dobizhka prelomili? Ne fmemo, sakaj Kriftuf pravi: Kaj po¬ maga zhloveku, ako vef fvet dobi, fvojo dufho pa pogubi. fmemo is Jtrahd pred ljudmi boshje sapo¬ vedi prelomili? Tudi ne, Jesuf naf uzhi, de fe ne fmemo likih bali, kteri truplo umore, dufhe pa umo¬ riti ne morejo , temuzh de naj fe le tiftiga boji¬ mo, kteri dufho in telo v’ pekel pogubiti samore. V’ sgled fo nam fedmeri Makabejfki brat¬ je , apofteljui, marterniki , ki fo fe raji umoriti dali , kakor de bi bili grefhili. 74 L Smo Bogu tudi hvaleshnoji dolshni? Tudi, sakaj od Boga fino' vfe prejeli , kar imamo, in nizh nimamo, kar bi od njega ne l>iii prejeli. Kako krijtjan Bogu hvaleshnoji p; as nje ? Zhe boshje dobrote premifhljuje, zhe rad od njih perpoveduje, in jih v’ to obrazha, sa kar mu jih je Bog dal, to je ! , v’ boshjo zhak, v’ fvoje lahno in fvojiga blishnjiga svelizhanje. P mo dolshni Boga molili? Tudi moliti fmo ga dolshni, ker naf je sato kvaril, de bi ga molili, in mu fiushili. Kdaj zhlovek Boga refnizhno moli? Kader Boga fvojiga nar vikfhiga Gofpoda in sazhetnika vfiga dobriga fposna, kader nje¬ govo nefkonzhno pojmlnamolt vefel hvali, in tako shivi, kakor on sapove. Kaj je v ’ pervi sapovedi prepovedano ? V’ pervi sapovedi je prepovedano: nevera, malikovanje, krivoverftvo , vedeshevanje, prašna vera, zopernija, nesaupnoh, ali pa tudi pre- dersno saupanje v’ boshjo miloh. Kdo je nevere kriv? Kteri kvari kakor Boga moli, ali jim tako zhaft fkasuje, ktera le famimu Bogu gre. Tako fo ajdje fonze , svesde, luna, imenitne ljudi, šhivali in tudi druge rezhi kakor Boga molili. Sariiore hrijijan , ki le o’ eniga Boga veru¬ je , greha malikovanja kriv bili ? Tudi, zhe namrezh kake kvari toliko ali pa fhe bolj kakor Boga ljubi, ali zhe je per- pravljen is Ijubesni do njih Boga rasshaliti. 75 Kdo je krivoverjiva ki'iv ? Krivoverftva je kriv, kteri kake od Boga rasodete refnize, ktere mati katolfhka zerkev sa take fposna in veruje , terdovratno sametuje. Kaj je hrijijanu flor iti , de ne bo krivo¬ verjiva kriv ? Se mora: i) Prevsetnolli varovati, sato ker is napuha krivoverftvo isvira. 2 ) Mora Boga ponishno ftanovitnofli v’ katolfhki veri profiti. 5) Se mora tazih ljudi fkerbno ogibati, kteri radi soper vero in kerfhanfke zhednofli govore , ali fe is kakih boshjih rezhi radi nor- zhujejo. 4) Mora fkerbeti, de bo v’ katolfhki veri dobro poduzhem 5) Ne fme flabih bukev brali. Kdo je vedeshevanja kriv P Tihi, kteri terdi ali veruje , de fe is ka¬ kih ismifhljenih snamenj prihodnje rezhi ve- dili dado. Samore zhlovek fkrivne ali prihodnje s god¬ be napovedovali ? Zhloveku je to nemogozhe, zhe mu ni od Boga rasodelo. — Preroki fo fzer vedili prihod¬ nje sgodbe, pa le farno is boshjiga rasodenja. Kdo je prasne vere kriv ? Tifti, kteri rezhem pofebno mozh perpi- fuje, ki je ni ne po natori, ne po rasodenji Bog vanje djal. Kdo bi bil vere v ’ zopernijo kriv? Kteri bi fe tako premolil, de bi veroval, de fe s’ pomozhjo vragov fofebne rezhi ftoriti 76 dado, in kteri vfe tal 2) Zhe take rezhi od Boga perzhakuje | ali profi, kterih mu ni nikoli Bog obljubil. — 5 To bi bilo, ako bi ne hotel delati, in bi fi 1 e 1 vender obilnotli od Boga skelel: ako bi fe ne- varnofti ne ogibal, in bi le vender hotel, de bi ga Bog obvaroval, i. t. d. Ali ni soper pervo sapoved , de angele in Jvelnike zhajiimb in jih na pomozh klizhemo? To ni soper pervo sapoved, temiizb do¬ bro in korillno je, de angele in fvetnike zha- ftimo, in na pomozh klizhemo, de bi Boga gnad profiti, kterih nam je treba. 77 Kdaj krijijani fčetnike prav zhajie? Takrat 1 ) ko jih kakor sveke prijatle bo- shje in fvoie prihodnje tovarfhe v’ nebefbkim kraljeftvu ljubijo. 2 ) Ko Boga sa gnade sahvalijo, klere je fvetnikam dodelil. 3) Ko njih shivijenje, to je, njih zhed- nofti pofnemajo. fo fčetniki vredni , de jih zhajiimo? Svetniki fo vredni malhi ga zhefhenja, in fzer salo. ker jih Bog fam ljubi in zhaki, in jih je v’ fvoje kraljeftvo vseh Kaj fe pravi fvetnijke na pomozli klizati? Se pravi jih profili, de bi sa naf Boga profili. jšli proji/o fčetniki sa naf? Oni profijo v’ nebelih sa naf, snto k6r naf ljubijo, in ker naf ljubijo, tudi gotovo shele, de bi tudi mi svelizhahi biii. ušli je soper bosi/jo zhafi , zhe krijijani fvet- nike pr o ji jo, de bi sanje Boga profili? 'Fo ni soper boshjo zhak, ker krfftjani ve¬ rujejo . de fvctniki s’ fvojo laftno mozhjo nizh koriti ne morejo, temiizh de profijo le Boga, od kteriga vfak dober dar pride, in ker vedo, de molitev pravizhniga per Bogu veliko samore. Kteriga med fvetniki fo krijijani fhe po¬ febno zb a JU ti in profiti do/shni ? Prezhifto Devizo Marijo. mater boshjo , ker je ona polna gnade per Bogu. Sa klere gnade fe je pofebno fvetnikam per- porozhali treba, de bi jih nam od Gofpod Boga Jprofili ? Pofebno sa tike gnade, ki fo nam k’ sve'- T6 lizhanju potrebne, de bi Boga prav fposnali, ga zhes vfe ljubili in brumno sili veli , in de bi fe vli grefhniki fpreobernili, in pravo po¬ koro llorili. Sakaj kalolf/iki krijtjani angele na pomozh klizhejo ? Sato angele na pomozh klizhejo, ker fo jim varhi dani, ker ljudji ljubijo; sa njih sve- lizbanje fkerbe, sanje profijo , in ker Boga vedno gledajo, in mu molitev ljudi darujejo, j Ali ni to soper pervo sapoved', de imamo °d v' kalolfhki zerkvi podobe? Tudi to ni soper pervo sapoved; sakaj v’ tu f. pifmu je le podobe delati prepovedano, de bi jih molili. vn Sakaj kalolfhki krijtjani podobe zhajte ? Sato ker podobe kaj zhaflitliviga, kako bosbjo perfhdno, mater boshjo, ali kakiga br drusiga fvetnika pomenijo; zhaft fe ne daje podobi, temuzh liftimu, kogar podoba pomeni. P 1 ' ZJlimit. pa kalolfhki krijtjani fvel in j e zhajte? Zhafte jih: 1) Ker fo oftanki tikih tru¬ pel, ki fo fvetniki po njih savoljo Boga mar¬ ke terpeli, ali v’ njih s’ pokoro in s’ drusimi dobrimi deli, pofebno lepo Bogu flushili. 2) Ker je Bog po fvetinjah vezhkrat zhu- vs deshe delal, in veliko dobrot ljudem fkasal. ki 3 ) Ker bo Bog po od fmerti vftajenji ravno te oftanke, to je, trupla fvetnikov ve- « komaj v’ nebelih svelizhal. d 79 II. SAPOVEB. Ne imenuj po nemarnim boshjiga imena. Kaj je v' drugi sapovedi prepovedano? Boshjimu imenu nezhaft delati. Kako Je boshjimu imenu nezhaji dela? 1) S’ vfakim greham, 2 ) Zhe kdo od Boga, od fvete vere in od fvetnikov s’ sanizhevanjam govori. 3) Zhe kdo kolne in preklinja, le saro- Uije in perdufhuje. 4 ) Zhe kdo bres potrebe ali zlo po kri¬ vim perfeshe. 5) Zhe kdo Bogu ftorjene obljuhe prelomi. 6 ) Zhe kdo boshje ime bres potrebe ali bres zhafti isrezhe. 7 ) Zhe kdo boshjo befedo sanizhuje, po¬ pazili in krivo obrazha. Od perfege. Kako zhlovek perfeshe? Zhlovek perfeshe, kader Boga na prizlio vsamede refpizo govori, ali de bo fpolnil, kar govori. sili Jme zhlovek Boga na prizho poklizaii ah perfegaii ? Zhlovek fme perfegaii kader je treba. Saka j Jo perje ge perpufhene ? So perpufhene, de fe refniza fkashe. in de fe pravde konzhajo. Kii je perfega Bogu prijetno in dobro delo?' Je, kader je potrebna, refnizhna in pra- vizhna, ker v’ perfegi kriftjan Boga refnizhni- ga in pravizhniga fposna, in ga s’ tem hvali, — Torej naj vfak gleda, kako bo s’ perfego pred Bo gam obftal. Kdaj je perfega potrebna? Kader fe drugazhi febi ali drusim kaka velika fbkoda odverniti ne da, ali pa zhe go- fpofka perfego sapove. Kdaj fe zhlovek s' perfego soper Boga. pre- gref/ii? Kader sa prasne rezki perfeshe, ali kader ne fpolni, kar je s’ perfego obljubil, ali ka¬ der po krivim perfeshe. S' zhem Bog takim slmga, kteri po krivim perfeshe j o ? Bog pravi, de bo tak preklet, kteri po krivim perfeshe. Kaj je takima Jtoriti, kteri je lashnjivo perfigel? Tak je dolshan ojftro pokoro delati , salo) ko je £o ftrafhna pregreha ; in zhe je s’ tem blishnjiga pofhkodoval, mu mora tudi fhkodo poverili li. Kaj je takimu Jtoriti, kteri je kako pre- grefhno rezh s ’ perjego obljubil? Tak ne fme fvoje borjene obljube fpolni- ti, ternuzh naj sa fvojo pregrefhno obljubo pokoro dela. Kaj mu je Jtoriti , kdor mora perfezhi? i) On mora dobro v’ ferzu premiflidt de Boga viigavedniga in nefkonzhno pravi zh- nii kli ne ob na ka pe ve od ne ka pi /a 8 1 g« k’ in P' bi h r bi niga, lii ga sa prizho vsame, na mafhevanje klizhe, zhe bo krivo perfegel , ali zbe tikiga ne bo ravno tako fpolnil, kakor s’ perfego obljubi. 2) Zhe mora kakor prizha perfegati, naj na tanko premifli: kaj je vidil ali flifhal, in kar refnizhniga od litle rezhi ve, sa ldero bo perfegal; naj nizh vezh in nizh manj ne po¬ ve, kakor kar prav ref ve, in naj fe ne da od nobeniga smotili, de bi od refnize prav ne prizhal. 3 ) Zbe mu je perfegati, de bo fpolnil, kar s’ perfego obljubi, naj pred, ko perfeshe premifli, ali bo, kar obljubi, tudi hotel in samogel fpolnili, ker mora po florjeni perfe- gi vfe svetlo dopolniti , fhe tako teshko naj ga kane. Od Obljub. Kaj je obljuba P Obljuba je radovoljno florjen fldep Bogu k’ zhafti kaj taziga koriti, kar nam po boshjih in zerkvenih sapovedih ni ravno sapovedano pa nam vender pomaga, de fmo boljfhi in brumnifhi. c So obljube zhloveku A’ prida P So, sato ker fe po njih fhe kaj boljfhiga fpolni, kar bi fe fzer ne bilo sgodilo. Kaj mora zhlovek Jtoriii , preden fe s' kako obljubo saveshe? Mora: 1) dobro prevdariti febe, fvoj kan, fvoje flaboki , fvoje potrebe in druge okoli- 6 fhine, zhe bo to, kar Bogu k’ zhafti obljubiti mifli, fpolnili samogel. 2 ) Boga rasfvetljenja profiti, in tudi do¬ bro je fpovednika sa fvet vprafhati. Ali je io she obljuba , zhe kdo mifli ali ske¬ li Boga k ’ zhafti kaj dobriga Jtoriti? To 'fhe ni nobena obljuba, ampak le do¬ ber fklep. Je dolshnofi fiorfene obljube fpolniliP Dolshnoft je. Pred obljubo je zhlovek proft, po obljubi je savesan, Ali je greh odlafhali obljube fpolnili? Greh je, sakaj Bog fam pravi: ,.Nikar obljube fpolniti ne odlafhaj, sakaj ako bofh odlafhal, ti bo greh.‘ £ Kako fe boshje ime pofvezhaje ? Se pofvezhuje: 1 ) Zhe Boga pred vfim fvetam s’ befedo in djanjam na ravnoft pri- zhamo. 2 ) Zhe od f. vere , od Boga, fvetnikov in bosbjih rezhi vfelej s’ veliko zhalljo govo¬ rimo. 3) Zhe Boga v’ vfih dufhnih in telefnih potrebah pomozbi profimo ali molimo. 4) Zhe s’ pravizhno perfego Boga na prH zho vsamcmo , de fe nam verjame. 5) Zhe obljube, ki fmo jih Bogii ftorili, sreflo opravimo. 6) Zhe boshjo ime s’ fpodobno zhaftjd isrekujemo, in na pomozh Idizhemo. 85 7) Zhe boshjo befedo verno ih svefto po- flufhamo, ih vfe , kar pozhnemo , Bogu k’ hvali in k’ zhafti boshjiga iiiiena obernemo, in Bogii v’ dar opravimo. m. sap6vbd.' Fofvezhuj prašnik. Kaj je o’ tretji sapovedi sapovedano? V’ tretji sapovedi je sapovedano v’ nede¬ ljo, kferi dan je sbe od apoftelfkih zhafov v’ fpomin Kriftufoviga od fmerti vftajenja sa naf prašnik pofiavljen, od dela prejenjati, in le dela bogabojezholti dopernafbati. jo prašniki kri/ijanam potrebni? Potrebni fo. Zhlovek je dolshan fvojiga ftvarnika snotrej v’ ferzu in sunaj s’ djanjem in tudi ozbitno per boshji flusbbi hvaliti, zha- j Hiti in moliti; in ravno de bi fe to loshej sgo- dilo, je Bog fedmi dan pofvezhevati sapovedal. Sakaj je Bog Jedmi dan pofcelil? Salo, ker je v’ fhellih dneh nebo in sem- Ijo in vfe, kar je, ItvariL in ker je fedmi dan kvariti jenjal. Sakaj kri/ijane nedeljo namejii J'abote pras - nujejo ? Sato, ker je Jesuf, v’ nedeljo od fmerti vftal, in v’ nedeljo apoftelnam f. Duha poflal. ■rili je she sadojti, zhe krijtjani ob nedeljah od dela jenjajo? To fhe ni sadofti, temuzh morajo tudi 6 * »4 dobre dela delali. Pozhitik od zhafnih opravil jim je ob nedeljah le sato sapovedan , de bi njih ferze s’ delam smoleno ne bilo, in de bi ioshej lete fvete dneve v’ boshji flushbi in v’ dobrih delih dopernefli. Kako p me dobre dela fo krijijani dolshni ob nedeljah pojebno dopernafhali? Kriftjani fo dolshni, zhe svelizhani biti liozhejo, fzer smer a j hudiga fe varovali in do¬ bro delati; vender pa morajo ob nedeljah tu¬ di fhe k’ boshji flushbi v’ zerkev priti, v’ Bo¬ gu shrani per mafhi biti, pridigo in popol- danfki kerfhanfki nauk flifhali, per litanijah bili. in vezh kakor druge dneve moliti, satd ko mora zeli dan Bogu pofvezhen biti. Kaj je o’ tretji sapovedi prepovedano? So prepovedane: 1) Vfe hlapzhovfke de¬ la bres lile in bres praviga perpufhenja. 2) Vfe druge opravila, ktere temu dne- \ u nezhaft delajo, ali njegovo , pofvezhevanje m ude in motijo. Ktere dela Jo krijijanam ob prašnikih per- p alkene? Take, ktere fe bres fhkode odlafhati ne dajo, to de le s’ perpufbenjam dubovfke go- ipofke, in ktere is Ijimesni do Boga in is Iju- besni do blislmjiga isvirajo. Kaj shaga Bog tijtim, kteri prašnikov ne pofvezhnjejo ? Bog pravi: „Kdor bo ta dan delal, nje¬ ga dufha bo is frede njegoviga Jjudftva pogi¬ nila, in bo umeri (p o gubi j en)’ 4 . 85 IV. SAPO VED. Spofhtuj ozheta in mater, de bofh dolgo shivel, in de ti bo dobro na semlji. Kaj je v' zheterti sapove.di sapovedano? Je sapovedano ftarfhe fpofhtovati. Kako fkashejo otrozi fpofhtovanje fvojim jidrfham 3 Zhe od fvojih ftarfhov dobro miflijo y zhe s’ zhaftjo s’ njimi in tudi s’ drusimi od njih govore, zhe fe sa njih zhall in dobro ime po¬ tegnejo , njih flabofti sakrivajo, jih sagovarja- jo, in tudi farni s’ voljo prenafhajo, ko hi ravno fhe tako soperni bili. Ali morajo otrozi ftarfhe vfelej fpofhtovati? Vfelej, ker ftarfhi smeraj njih ftarfhi ofta- nejo; tedaj tudi dolshnolt jih fpofhtovati sme¬ raj oftane. Tobija je fvojiga fina tako uzhil: „Moj fin! poflufhaj befede mojih uft, in ohrani jih terdno v’ fvojim ferzu. Kader ho Bog mojo dufho vsel, pokoplji moje telo, in fpofhtiij fvojo mater vfe dni njeniga shivljenja.“ To je mladi Tobija svefto fpolnil, in dobri otrozi flore tudi fhe dan danafhnji. Kaj fo otrozi savoljo fpofhtovanja Jhe fvo¬ jim Jiarfham dolshni? 1) Dolshni fo jih tudi ljubiti. Starfhi fo sa Bogam njih nar vezhi do¬ brotniki; oni otroke, slafti dokler fo majhni s’ vfim prefkerbe, in pofebno matere tudi veliko «6 s’ njimi terpe, tako de fe njih dobrota in Iju- besen nikoli ne more sadofti poverniti. Egip- tovfki Joshef in'tudi Jesuf fam je otrokam sgled, kako naj fvoje ftarfhe ljubijo. 2 ) So dolsbni ftarfham hvaleshni biti , salo ker fo po njih od Boga nar vezh prejeli. 3) Starfham v’ viih rezheh pokorni bi¬ ti, zhe nifo boshjiin sapovedam in njih sveli- zhanju nafproti. Sgled pokorfhine dajejo: Isak ki je bil fvojimu ozlietu Abrahamu v’ vfim pokoren ; zlo umoriti bi fe bil dal od ozheta, Bogu v’ dar. Egiptovfki Joshef. — Jesuf, ki je na profhnjo fvoje matere v’ Kani vodo v’ vino fpremenil. Kdaj ne f mejo olrozi Jiarfham pokorni biti? Kader bi jim ftarfhi kaj hudiga sapoveda- li, poftavim, de naj blishnjinm kako krivizo flore, de naj fe slashejo, i. t. d. sakaj zhlo- vek mora Bogu vfelej bolj kakor ljudem po¬ koren biti. 4) Se fvojih ftarfhov ne Jramovati, zhe fo tudi bolj nlskiga in revniga ftanu. 5) Starfham v’ dufhnih in telefnih po¬ trebah pomagati. 6 ) Sa ftarfhe moliti, de bi jim Bog do¬ delil, kar na dufhi in telefu potrebujejo, in zhe fo she mertvi, de bi jih Bog, ako more¬ biti v’ vizah terpe , k’ febi vsei v’ fvoje ne- befhko kraljeftvo. 7 ) Sadnjo voljo ftarfhov tako fpolniti. kakor fo narozhili, in njih naukov nikoli ne posabili. Kaj je v’ zhelerli sapovedi olrokam pre¬ povedano ? V’ zheterti sapovedi je olrokam prepove¬ dano fvojim ftarfham nepokornim biti: s’ nji¬ mi gerdo delati, jih fovrashiti, smerjati, sa- nizhevati, kleli, v’ potrebah sapuftiti, ali jim fhkodovati. Shaloften sgled nepokorniga otro¬ ka imamo nad Abfolonam, nad Ramam, Noe¬ tovim finam. Ali J', pifma ojftro od lazih o troh govori , hteri s ’ fvojimi Jtar(hi x gerdo delajo ? Ojftro govori. Bog pravi: „PrekIet bodi, kdor ne fpofhtuje fvojiga ozheta in fvoje ma¬ tere. Kdor fvojiga ozljeta ali fvojo mater kol¬ ne , mora umreti. Kdor fvojiga ozke ta ali fvo- |o mater udari, naj umerje. Neumen lin je ozhetova in materna shaloft. Kdor ozheta shali in mater podi, je bres pofhtenja in fre- zhe. Kdor kaj fvojimu ozhetu ali fvoji mate¬ ri vsame, in pravi, de to ni greh, je ubijav- zov tovarfh. Kdor ozheta saframuje, in porod fvoje matere sanizhuje, njega oko naj krokarji fpod zhela isklujejo, in orlovi mladizhi po- shro. 4 ' In Jesuf fam pravi: „Kdor ozheta ali mater kolne, more umreti . 44 Kako morajo bratje , JeJtre in shlahta med feboj shiveti? Se morajo med feboj ljubiti, v’ miru shi¬ veti , eden drusimu radi ftorili, kar je treba, fe ne shaliti , ne samerlivi biti, eden drusigi* v’ greh varovali, in k’ lepintu bogabojezhimi* shivljenju nagibati in opominjati. Lep sgled da Joshef, ki je s’ fvojimi bra¬ ti tako ljubesnjivo ravnal, kaki naj kerfhanfki bratje in feftre med feboj bodo. Veliko let je preteklo, ko ni fvojih bratov vidik ln ko jih je vidil , fe je od vefelja na glaf jokal, in ker ga nifo posnali, jim je rekel: „Jeft lim Jo¬ shef vafh brat, kteriga lle v’ Egipt prodali. Nikar fe ne bojte, in naj vam ne bo teshko. de lle me v’ te kraje prodali; sakaj Bog me je pred vami savoljo vafbiga shivljenja v’ Egipt poflal. Vfe fvoje brate je kufhnil, in per vfa- kim je jokal. In rekel jim je. „Hitite v’ Epipt priti, in perpeljite mi ozheta . 44 Kader jih je od febe fpuftil, jim je djal: „Nikar fe po potu ne kregajte . 44 Ravno tako lep sgled da Abraham v’ sa- dershanji do Lota bratoviga lina. Od dolshnolt, ktere ftarfhi do fvojih otrok imajo. Kaj fo Jtarfhi fvojim otrokam dolshni? Sa dufho in telo fvojih otrok svefto fkerbeti. Sato morajo: 1) Sposnati, de fo njih otrozi sa vezhno svelizhanje ftvarjeni, ker jim jih je Bog srozhil, de bi jih lepo v’ boshjim ftra- hu redili, varovali, in jim v’ nebefa pomagali. 2) Vfe fvoje otroke bres raslozhka ljubiti. 3 ) Jih v’ pravi veri poduzhiti, in zhe farni nifo sato, jih drugim poduzhiti dali; jih k’ pridigam in h’ kerfhanfkim naukam svefto voditi ali pofhiljati. 89 4) Svoje otroke v’ flrahu boshjim sredili, jih od perve mladofti tako voditi, de bodo greh fovrashili, in fe ga varovali; dobro pa ljubili, in s’ vefeljam delali, radi molili in radi v’ zerkev hodili. Mati fedmih Makabejfkih bratov je ftar- fham v’ sgled, ker je v ti h federn v’ takofhnim boshjim ftrahu sredila, de fo tako mozhno bosh- jo poftavo ljubili, in greh fovrashili, de fo raji vfe preterpeli, in shivljenje sgubili, kakor boshjo sapoved prelomili, in greh ftorili. 5 ) Morajo otroke vfiga pohujfhanja va¬ rovati, jih ne pufhati v’ flabe perloshnolti in tovarfhije, in jim s’ lepim bogabojezhim shiv- ljenjam kasati, kako morajo shiveti, de bodo vezhno svelizbani. 6) Morajo otroke s’ ljubesnijo fvariti in fhtra- ovati, in kader fe poboljfhajo, jim Spet dobri biti. Kakor je ozhe fvojiga sgubljeniga pobolj- fhaniga fina s’ ljubesnijo fprejel , tako morajo tudi ftar-fhi fvojiga poboljfhaniga otroka s’ lju- l>esnijo fprejeti. 7) Ne fmejo otrok drasbiti in v’ greh sapeljevati. 8) Morajo sa otroke moliti, de bi jih Bog v’ fvoji milolli ohranil, in na dufhi in na telefu pofvetil. Job, pove f. pifmo, je molil sa fvoje otroke rekozh: „Moji finovi fo mo¬ rebiti grefhili, in Boga v’ fvojih ferzih rassha- lili.“ In sato je Bogu vfak dan daroval. Kako fo dolshni /iarf/ii sa ielo fvojih otrok Jkerbeli? Dolshni fo sa shivesh in druge potrebe in 9U sa sdravje telefa fvojih otrok fkerbeti, jih de¬ lati in druge dobre rezhi uzhiti, ali drugim uzhiti dali, jih lenobe verovali, in jim v’ kak ftan pomagati, de fe bodo samogli farni pofhte- no preshiviti. Kdkofhno plazhilo bodo Jiarfhi prejeli , zhe jvoje dolshnojii do otrok svejio in savoljo Bo¬ ga fpolni)o ? Taki ftarfhi imajo : i) per fvojih otrozih she tukaj na tem fvetu veliko vefelje, ker vi¬ dijo ali flifhijo , de njih otrozi po refnizi shive. 2 ) Dobe pomozh od njih. 3) Bodo vezhno pla¬ zhilo v nebefih prejeli, ker bodo Bogii liVdje otroke oddali. Kaj pa lake Jiarfhe zhaka, kleri dolshhoji do fvojih otrok ne f polnijo ? Take ftarfhe zhaka zhafna in vezhna ne- frezha in shaloft. t Kdkofhne dolshnojii imajo ofkerbniki in bo¬ tri do sapuflienih otrok? Ravno tihe, kakor ftarfhi, to je, sa njih du- j fho in telo, kolikor jim je mogozhe, fkerbeti. Sadene zheterta sapoved sunej otrok in Jtar- fhov tudi drage ljudi? Zheterta sapoved sadene tudi vfe podloslme in vfe njih duhovfke in deshelfke gofpofke; ravno tako tudi vfe uzhenike in vfe lifte ljudi, k ter e gre savoljo njih ftarofti in vifoziga ftanii fpofhtovati. 91 Od dolslmoft kriftjanov do duhovnov. Kaj Jo kriftjani duhovnam dolshni? Kriftjani fo dolshni jih fpofhtovati, ljubiti, jim v’ vfih duhovnih rezheh pokorni bili, sanje moliti, in sa njih potrebni shivesh fkerbeti. Od dolslmoft do K e farja in drugih de- shelfkili gofpofk. Je deshelfka gojpofka potrebna ? Gofpofka je savoljo hudobnih in nepokoj- nih ljudi, savoljo pravize, savoljo sunanjiga miru in frezhe vfiga zhlovefhkiga rodu iilno potrebna. Od koga ima deshelfka gofpofka oblajt ? Od farni ga Boga. Kaj fmo dolshni[ Zefarju in drusim od nje¬ ga pojtavljenim gofpofkam ? 1 ) Smo dolshni jih fpofhtovati, tode ne s’ perlisnjenirn jesikam, ampak is ferza, kakor boshje nameftnike in flushabnike. 2 ) Jim v’ vlim pokorni biti, kar ni zhes boshjo sapoved. Jesuf je bil krivizhnimu fodniku pokoren in fzer pokoren do fmerti. 5) Svojim gofpofkam davke dajali. 4) Sa gofpofke molili, de bi jim Bog sdravje in shivljenje ohranil, de bi jim mnzh m modro 11 dodelil fvoje podloshne po boshji volji voditi. Od dolshnoft poflov. Kdkofkne dolshnojti imajo pofli do f do jih gofpodarjoo in gofpodinj p 1) Jih morajo fpofhtovali, savoljo oblafli, hi jo od* Boga do njih imajo. 2 ) Jim v’ viih rezheh, ktere liifo boshjim | sapovedam nafproti, pokorni biti. 3) Jim svefti bili, to je, pridno delati, naj jih gofpodar vidi ali ne; gofpodarjov ne pofhkodovati, ali jim kaj vseti, bodi safe ali : sa druge, in tudi ne perpuftili, de bi jim kdo j drug Ihkodo delal; s’ gofpodarjorim blagam [ morajo namrezh ravno tako fkerbno ravnati, [ kakor f’ Tvojim. ■Lep sgied dobrih poflov nam je Eliezer, ' Abrahamov hlapez, Jakob, ki je per Labanu [ flushil; Egiptovfki Joshef. 4) Morajo mojzhezhi biti, in tilliga, kar Te v’ hiflii sgodi, ne okoli rasnafhati. 5) Morajo skeleti f’ Tvojim delam bolj Bogu kakor gofpodarju dopafti, in Ti smeraj vezh sa vezhno kakor sa zhafno shivljenje per- sadevati. Kdkofhni morajo pofli med feboj biti? 1 ) Morajo eden drugiga ljubiti. 2 ) Eden drugimu per delu pomagati. 3) Eden drugiga k’ dobrimu opominjevati. 4) Eden drugiga flabofti in pregrefhke s’ voljo prenafhati. 5) Med feboj v’ miru shiveti. 6) Se ne fmejo med feboj fovrashiti, ne eden drugimu nevofhljivi biti, fe ne eden na ne drugiga jesiti, ne eden drugimu nagajati, eden drugiga zhertili in opravljali. Kaj je poji a Jiorili. kader vidi , de otrozi ali pa dragi pofli gofpodarja fhkodo delajo? Dober pofel mora take s’ ljubesnijo po- i (variti; zhe pa (varjenje n izb ne pomaga, go- fpodarju povedali. Ravno to (e mora tudi ta¬ krat sgoditi, kader od kteriga kaj pregrefhni- ga ve; fzer fe ptiijiga greha vdeleshi. ! Od dolslmofl gofpofke in gofpodarjov do fvojih podloslmili. Kaj Jo gofpofke in vik jhi fvojim padlosh- nim dolshni? Gofpofke in vikfbi fo fvojim podloshnim vezhi del vfe to dolshni, kar harf hi fvojim otrokam; pofebno pa de sa njih dufhne in te- lefne potrebe fkerbe , de jih per pravi veri ohranijo, de pravizo med njimi delajo, in de krivizo od njih odvrazhajo. Kaj fo gofpodarji fvojim poflam dolshni? 1) So dolshni fkerbeti, de fo pofli v’ veri dobro poduzheni. 2) Jim morajo s’ laftnim sadershanjam lepe sglede dajati, iti jih, kader fo nerodni, (varili, in od hudiga odvrazbali. 3 ) Jih ne (mejo zhes mczh s’ delam ob¬ kladati, pa tudi ne bres dela pultih. /1) Jim morajo tudi pozbilik dali, po¬ febno ob prašnikih. 5 ) Jim morajo potrebni shivesh dajati, 94 in jih tudi v’ kolesni s’ vfim, kar potrebujejo, prefkerbeli, in jim k’ sdravju pomagati. 6) Jih morajo ob sgovorjenim zhafu pofh- teno plazhati. 7) Ne fmejo tazih poflov, kteri fo jim 1 v mladofli svetlo flushili, v’ tlarofti saputliti. Kako /e morajo uzhenzi do J rojih tizhehi- 1 vf kov sadershali ? Uzhenzi morajo fvoje uzhenike ljubiti, jih fpofhtovati, fe jim poduzhlive fkasati, jim po- ^ korni in hvaleshni J>ili. Kako fe otrozi in mladi ljudje vezhkrat nad Jiarimi ljudmi pregrefhe? Se pregrefhe, zhe jih sanizhujejo , safme- n hujejo, savoljo kakih flabott saframujejo, iit P jim primke dajejo. Koga bi fe mogli otrozi fpomnili, de bi v Jtarih ljudi ne saframovali? Spomniti bi fi mogli ttrafhne pergodbe tiftih otrok v’ ttarim teftamentu, kteri fo Ila- s riga preroka Eliseja, ko je v’ metlo Betel fhel. 31 savoljo njegove plefhatle glave saframovali in vpili: „Plefhiz, pridi gori! plefhiz pridi go¬ ri! 44 Elisej fe osre, in v' imenu Gofpodovim 1 te otroke sakolne. Bog fpolni per ti prizhi 3 njegovo- pravizhno kletev, in kar prideta dva 4 medveda is gojsda, in raslergata dva in fhtir- 7 defet Ieleh rasujsdanih otrok. Tukaj pokashe 1 Bog, kako mu je to sopemo, zhe. kdo tiare ljudi saframuje. Otrozi! varujte fe tega gre- ' ha, de vaf Bog ne bo vezhno fhtrafal. I jo, fh- V. SAPOVEB. Ne n b i j a j. 95 im ni jih 30- ad 1e- in bi be la- el, in ) 0 * m ;hi va ir- he re •e- Kaj je 11 ’ peli sapovedi prepovedano ? Je prepovedano /ebi ali drugim shivljenje vseli, ali febe ali druge na shivljenji pofhko- dovati. Kako fh ne dolshnojii imamo do fvojiga te¬ lefa in do fvojiga slavljenja? 1 ) Moramo fvoje telo varovati, de fe ne ofhkoduje , ker je velik dar boshji. 2 ) Skerbeti, de fe per shivljenji ohrani¬ mo. Ravno salo je pridno delati treba, de ti potrebni sbivesh in obleko saflushimo. 3) Moramo sa sdravje fkerbeti, in sato v jedi in v’ pijazhi smerni biti. fme zhlovek febe umorili? Tega ne ime-, ker ni gofpodar fvojiga shivljenja, ampak je le Bog, kteri mu ga vsa- j me, kader hozhe. . Ali tak , ki febe umori, velik greli Jiori? Tak neisrezheno velik greh flori, kteri mu ne more odpufhen biti, sato ker fe, zhe fe umori, n iz h vezh fpreoberniti in fpokoriti, in torej tudi svelizhan biti ne more. Katolfhka zerkev tazih na shegnano pokopalifhe poko¬ pati ne pulti. fme zhlovek fvoje shivljenje v? nevarnofi poftaviti? Bres file in potrebe nikol ne. Kdaj ga vender fme n’ nev ar nofii poftaviti? O Kader bi grefhiti ali vero satajiti mogel. Egiptovfki Joshef, Eleazar, devetdefet let ftari ftarzhik, in tolikanj marternikov in deviz ob pervih zhafih kerfhanftva fo nam s gl e d, de fo raji Ivoje shivljenje v’ nevarnoft in fmert dali, kakor bi bili Boga rasshalili. 2 ) Is ljubesni do blishnjiga, poftavim, v’ kusbnih in nevarnih kolesnih bolnikam poftre- zhi, ali blishnjimu is kake nevarnofti poma¬ gati. To de v’ lazih okolfhinah fe je treba vender - pametno, ne pa predersno sadershati. 3) Kader zhloveka dolsbnofti ftami veshe- jo, de fe blishnimu k’ pridu v’ nevarnoft poftcvi- ti mora, kakor duhovni, sdravniki in foldatje. t $me zhlovek Jebi na sdravji f hkodovati ? Tudi ne, ker je fvoje sdravje ravno tako kakor shivljenje varovati dolshan. Kteri Ji na sdravji Jhkodajejo ? 1 ) Taki, kteri fi na fvojim truplu kake rane napravijo ali fhe zlo kak ud odfekajo , poftavim de bi foldatje ne bili. 2 ) Kteri fe per delu prelili jo. 3) Kteri bres mere jedo in pijejo, in pofebno, zhe kake take jedi jedo, od kterih vedo , de jim fhkoduje. 4) Kteri fe prevezh jese, sbalujejo, ras- ujsdano shive, ali kaj drusiga taziga sdravju fhkodljiviga pozbno. 4) Kteri fe v' kolesni nobenih sdravil po- flusbiii nozhejo. ako ravno bi to lahko ftorili. Kaj je n’ peti sapovedi p rep o vedaniga, kar blishnjiga s a de ne? Prepovedano je blishnjiga umoriti, ali ga na sdravji pofhkodovati. 97 Jt velik 1 greh hlishnjiga umoriti? To je ftrafhno velik greh. S. Pavel pravi, de ubijavez ne ho nebefhkiga kraljeftva dofegel. rih fe le ubijavzi soper pelo sapoved pre- grejhe? Ne le farno taki, kteri blishnjimu shivije- njc vsamejo, ampak tudi tifti fe pregrefhe so¬ per to sapoved, kteri kaj ta žiga fvetujejo : kte¬ ri hlishnjiga umoriti ukashejo ali pomagajo; in tudi taki , kteri hlishnjiga tako otepejo , f li¬ sičjo ali udarijo, de salo sholi, in potlej umerje. Ha j je ubijavez in rja k tak, kteri blishnji- gu na trupla pofhkodaje , Jtorili dolshdn? Tak mora ojftro pokoro delati, in tudi blishnjimu po fvoji mozhi vfo fhkodo pover- nili, mu sdravila plazhati . in tudi vfe pover- niti, kar je v’ bolesni samudil. Kteri fe fhe soper peto sapoved pregrefhe , kar hlishnjiga sadene ? Tudi tifti, kteri hlishnjiga umorili sliele, in kteri mu v’ ferzu fmerti shele. Kaj je fhe vezli v' peti šapovedi prepoveda¬ ni ga ? V’ peli vapovedi je tudi jesa, nevofhljivoft, fovrashtvo, pohujfhanje in vfako shaljenje hlish¬ njiga prepovedano. ■ Kaj /e pohujjhanje? Pohujfhanje je vfako tako govorjenje, dja- nje ali sadershanje, ktero hlishnjiga v’ greh napeljuje. Je velik greh. druge pohiijfhali? To je velik igreltf, kakor naf Kliftuf uzhi rekozh : ..Kdor pohujfha kteriga leteh malih j 7 iti v’ me verujejo, njemu bi bilo bolje, ile bi fe mu mlinfki kamen na vrat obelil, in fe potopil v’ globozhino morja. Gorje fvetu voljo pohujfhanja! Pohujfhanje fzer mora priti: ali vender gorje tiftimu zhloveku, po klerim pohujfhanje pride.“ Sakaj je pohujf'kanje loko velik greh? Sato ker Bog hozhe, de bi bili vli ljudje svelizhani; kdor pa blishnjiga pobujfha, blish- njirnu v’ pogubljenje pomaga. Kuj je tazirnu Jtoriti , hieri je koga pohuj f hal? Taki mora florjeno pohujfhanje, kolikor mu je mogozhe , popraviti. Kaj je v ’ peli sapovedi sapovedano ? Je sapovedano: 1 ) Mir in fpravo imeti s’ vfimi ljudmi, in tudi f’ tazimi, kteri fo naf rasshalili. 2 ) Vlim dobre sglede dajati. 3) Blishnjimu duhovne in telefne dobrote deliti. VI. SAFOVEB. vel ko S r fto in du far od vel bi pa fr£ > V s’ fh ne Ne prefhefhtuj. Kaj je v ’ fhefti sapovedi prepovedano? 3) V’ fhelti sapovedi fo prepovedane vfe ne- re zhifte dela, vfe nezhifto obnafhanje, nezhifte Sa befede, radovoljno dopadenje in pervoljenje v’ in nezhifte mifli in shelje, in vfe, karkoli v’ ne- le zhiftoft napeljuje. dc 99 bi fe sa^ ti : ; im l)e sh- ■ 1 ? im¬ eti iaf jte ie- fte v’ ie- fie je greha nezhijtojti slo bati? Prav slo fe ga je treba bati, sato ko zhlo- vek grosno lahko vanj pride, in ga filno tesh- ko sapufti. sili je nezhijtoft velika in slo ojtndna pre¬ greha? Velika in slo odudna pregreha je nezhi- ftod, ker kridjan per f. kerftu Kriftufov ud in tempelj f. Duha podane, in ni le farno po dufhi, ampak tudi po truplu Bogu pofvezhen. t So nefpodobne mijli in shelje vjelej greh? Takrat nifo greh, kader li jih zhlovek ni fam kriv, in jih, zhe fe mu v’ glavo Pilijo, odganja; greh fo pa vfelej, kader fi jih je zhlo¬ vek fam kriv, kader fi nizh ne persadeva , de bi fi jih is glave isbil, ali kader fhe zlo do- padenje nad njimi ima. Kaj u’ nezhijtoji napeljuje ? V’ nezhidod napeljuje nezhimerna in ne- framna nofha, prevsetnod, lenoba, poshrefhnod v’ jedi in pijazhi, plef, preprijasno pezhanje s’ drugim fpolam, rasujsdani pogledi, poflu- fhanje gerdih pogovorov in pefem, in hranje neframnih bukev. Kaj isvira vezhi del is nezhiftiga greha? 1 ) Posabljenje Boga, 2 ) flepota uma; 3) oterpnjenod ferza; 4) vzhaii odftop od ve¬ re , kakor imamo shaloden sgled nad kraljam Salomonam ; 5) nevarne in odudne bolesni, m tudi vezhkrat presgodna fmert; 6) savoljo lete pregrehe fo bili she vezhkrat zeli narodi, deshele, meda od Boga fhtrafane. 7 * S ah a j je v' lete sapovedi, kakor J. pijmo govori, pojebno prefhe/hlvo prepovedano? Sato , ker ti It e perfhone, ktere snkon pre¬ lomijo. sraven oftudne pregrehe nezhiftofti tudi pregreho krivize dopernefejo. Kaj je v' fhe.Jii. sapovedi sapovedano? V fhefli sapovedi je sapovedano fe na du- fhi in na telefu zhifto sadersha ti, fe tudi fhe' zlo flahih mifel varovati, fe lazih perloshnoft fkerhno ogibati, ktere v’ to pregreho sape 1 j ri¬ jejo , in fploli nizh taziga ne koriti, kar hi fi vprizho ftarfhov, uzhenikov in drugih pamet¬ nih ljudi koriti ne Upali. _ \ VII. SAFOVEB. N e kradi. I Kaj je d Jedmi sapovedi prepovedano? V’ fednri's'apovedi je prepovedana ' tatvina, rop, goljfija per meri in vagi. sadersha nje ptujiga blaga ali saflushka, snpravl jivoft. kri- vizhrii zhimshi in dobizhki, in vlako pofhko- dovaiije blishnjiga na njegovim premosbeiiji in na njegovih pravizah. Kaj Je imenuje tatvina , in kaj rop? Tatvina je . zhe fe hlishnjimu fkrivejkaj vsa- me: rop pa, zhe fe hlishnjimu kaj f’ lilo vsa me. Ali fe zidove!: le Jamo takrat soper Jedrno sapoved pregrejhi , kader Jam kaj ukrade, ali kak rop < Jiori ? Pregreli n fe' tudi, zhe drugim kraki ah ropati pomaga ;• zhe jim kaj taziga fvetuje, ali ten no /ra vse pr f ter zoi ni fh< fto lift fhi sa in k a tli pi¬ de go vii k a ka 101 Ono > p re¬ buli du- fhe noft ■ 1 j ii- >i fi ncl- rinn. atije kri¬ li ko¬ li in vsa- tme. dmo , ali ali temu perloshnoft in potuha daje; zhe ukrade¬ no blago hrani, kupi ali prodaja. ^mejo otrozi Jtarfham zof e ati sa drage kaj vseti? Tudi otrozi ne fmejo fvojim Harf h a m nizh vseti, salo ko je ftarfham fhe v’ laki. S. pifmo pravi: ,,Kdor kaj fvojimu oznetu ali fvoji ma¬ teri vsame , in rezhe, de to ni greh, je ubijav- zov tovarfh.‘‘ Tega greha fo tudi tifti del e sli¬ ni , kleti otroke napravijo, de jim kaj od hi- Jhe dajejo ali prodajajo, in fo ravno sato dolshni ftorjeno kri vi z o popraviti. Tega greha fo tudi tifti deleshni, kteri hranijo, kar otrozi ftar- ! ha m ukradejo. Kaj fe imenuje 'goljfija ? G o 1 j lij a je takrat, kader fe flabo blago sa dobro prodaja, kader fe premajhna mera in vaga ima ; kader fe kdo podkupiti da; in kader fe kdo potrebe, nevednofti ali neumno- Iti blishnjiga poflushi , de ga svije, in kaj na premoshenji pofhkoduje. Kako fe podloshni soper leto sapoved pre- grejhe ? Pregrefhe fe, zhe ne opravljajo davkov, defetin , ali kar po podavah in ftarih navadah gofpofki gre. Kako grefhe dolshniki soper to sapoved? Dolshniki grefhe, zhe pofojeniga ob pra¬ vim zhafu , ali pa fhe zlo ne vernejo; ali zhe kako orodje, ki jim je bilo zelo pofojeno, po- kasheno nasaj dajo. Kaj je Jiorili, kader Je kaka rezh najde? Zhe fe ve, zbigava de je, fe mora pre- zej nasaj dati; zhe fe pa to ne ve, fe mora dati osnaniti. Kaj je takrat Jtorili , kader fe svedili ne more, zhigava je najdena rezh ? Se mora kak zhaf pozhakati, in zhe fe nihzhe po njej ne oglafi, naj fvojiga duhovni- ga pakirja vprafha, kaj je koriti. Kaj je v fedmi sapovedi sapovedano? V’ fedmi sapovedi je sapovedano vfazimu pukiti, kar je njegoviga ; vfazimu dati, kar je njegoviga ; ukradeno blago poverniti, in vfo ftorjeno fhkodo popraviti; in febi s’ delam shi- vesh perdobiti bres fhkode blishnjiga. Lep sgled lete refnize imamo v’ f. pifmu nad Zahejam, kteri je Kriltufu rekel: „Polo- vizo fvojiga blaga dam ubogim, in zhe fim ko¬ ga goljfal, povernem mu fhtirkrat toliko.“ Kdo mora pa takrat ukradeno ali pergolj- fano blago in ftorjeno fkkodo poverniti, ka¬ der ti/ti, ktere leta dolshnofi sadene, umerjo P Takrat fo pa njih erbje to koriti dolshni; sakaj do krivizhniga nimajo tudi erbje nobe¬ ne pravize. Komu fe mora poverniti? Pofhkodovanimu; zhe umerje, pa njego¬ vim erbam; in zhe sa nobeniga erba ne ve, naj fvojiga fpovednika sa fvet vprafha. Kdaj je mora poverniti? Poverniti fe mora bersh ko bersh, sakaj f. Augufhtin pravi, de greh ne more biti pred odpufhen, dokler ukradeno blago povernjeno ni. In zhe fe s’ odlafhanjam biishnjimu nova 105 fhkoda naredi, mora potlej tudi ta fhkoda po- vernjena biti. Koliko fe mora povernili? Toliko, kolikor je bilo vsetiga, ali kar je bilo fhkode ftorjene. Zhe fo pa vsete rezhi, pofhkodovane bile, je treba, de fe popravijo, in popravljene porernejo. Kaj fhe Jedrna sapo red sapove? Sapove tudi blishnjimu, kolikor je nar bolj mogozhe, k’ frezhi pomagati, ga v’ fhkodo va¬ rovati , in fe mu v’ potrebi dobrotliviga fkasati. VIII. SAPOVED. Ne prizhaj po krivim soper fvojiga b 1 i s h n j i g a. Kaj je v’ ojmi sapovedi prepovedano? V’ ofmi sapovedi je prepovedano, krivo prizhevanje, kriva toshba, vfaka lash, obreko¬ vanje, opravljanje, krivo natoljzovanje, krive fodbe in podpihovanje. Kdaj Je zhlovek J krivim prizhevanjam pregrefhi? Takrat, kader per gofpofki ali per kakim drugim opravilu k’ pridu ali pa k’ fhkodi fvoji¬ ga blishnjiga kaj taziga govori, kar ref ni. Je zhlovek farno takrat kriviga prizhevanja kriv, kader Jam krivo prizhuje? Tudi takrat je kriv, kader koga drusiga v to napeljuje , mu fvetiije, ali sato kako pla- zbilo obeta, ali pa shuga, ako tega ne flori. 104 Kaj je tedaj Jioriti dolshan , kdor je po kri viru prizhal? Tak mora vfo IVorjeno fkkpdo popravili, ktero je biishn jimu ali na njegovim prernoshe- nji ali pa na njegovim pofhtenji naredil. Kdaj zhlovek Laske? Vfelej, kader drugazlii govori, kakor mik li, salo de bi blishnjiga ogoljfdl ali premolil. Je v fak a las h greh? Vfaka Iash je greh, ker je vfaka lash reh nizi nafproli; kar je pa refnizi nafproli, je Bogu nafproli, ker je Bog vezhna refniza. Ali je d Ji li lash perpafhena , ali pa sato, de bi J'e kaj hudiga odvernilo? Lash ne more nikoli perpufhena hiti, ker fe kaj hudiga nikoli ftoriti ne fme. Kaj je takinm Jioriti treba , ki fe je slegal ? Zhe je mogozhe', naj befedo nasaj vsame; naj tudi vfo llorjeno fhkodo popravi, in fvoj greh obshaluje. Kdaj je zhlovek obrekovanja kriv? Kader zhes blishnjiga kaj taziga pove, kar ref ni. Ali je obrekovanje velik greh? Velik greh je, saka j tak zhlovek, kteri blishnjiga obrezhe, fe pregrefhi nad refnizo, nad pravizo in nad ljubesnijo do fvojiga hlish- njiga. Kdo je opravljanja kriv ? Kdor kaj hudiga, pa fhe nesnaniga, od fvojiga blishnjiga pove, ali tako na snanje da. de fi drugi lahko od blishnjiga kaj flabig« miflijo; in tudi lilli, kteri flabofti blishnjiga 105 tako povikfha , de fe ljudem velika pregreha sdi , ali zhe k’ hudimu , kar ve, fhe farn kaj perllavi. Kdo je fhe opravljanja kriv ? Tudi tifti, kteri nalafh sat6 od blishnjiga molzhe, kader od njega kako govorjenje pri¬ de, de fi drugi lahko kaj f Irt biga od njega inif- lijo ; tifti, ktei-i hi lahko'opravila nje vfta.vili , ko bi kotli, .in kteri opravljanje i". di poflufhajo. Je opravljanje greh ? Greh je. šakaj s’ opravljan jam fe blishnji- mu pofhtenje odvsame, in vezhkrat tudi fhe kaka druga fhkoda ftori.. Od kod is vir a opravljanje? Opravijenje is vi ra is prevsetnofti vezhi del satu, de hi zhlovek f’ tem, ko druge penishu- je, famiga febe povikfhal ; vzhafi is vira- tudi is lakomnofti, is nevofhljivofti, is fovrashtva, is p.omankanja ljubesni, vezhkrat tudi is nepre- miflika. Kaj je zhloveku takrat Jtorili. kader oprav¬ ljati f lij hi? 1 ) Ne fme prezej opravljivim befedam verjeti, j 2 ) Mora vftavljati opravljavza, in mora od blishnjiga, zhe kaj dobriga ve, povedati, in ga. kolikor fe da, sogovarjaii; ali zhe ii ga isgovoriti ne upa, pa mora . vfaj she f’ Tvojim ohrasam pokasati, de mu opravljanje ni vfhezh. 3) Se mora drufhine tazih, kteri radi opravljajo, ogibati, de fzhafama tudi fam opra- vljiviz ne podane. 10(i Kaj mora opravljiviz Jtorili , kader je blish- njima pofhlenje odvsel? Mora kolikor je mogozhe, florjeno fhko- do popraviti, fvojo laslinjivo govorjenje pre- kUzati, in z h e je bilo to ref, kar je soper njega povedal, mora pa kake druge njegove dobre laftnolli rasglafovati. Kdo je kriv krivizhne fodbe ali nalolzovanja? Tiki, ki fvojiga blishnjiga bres vfiga pravi- | ga urshaha flabo fodi, ali flabo od njega milli. Od kod isvirajo take krive fodbe ? Isvirajo is napuha in is pomankanja Ijubesni. Prevsetni zhlovek ne zhuti bruna v’ fvojim ozhe- fu , pesder v’ ozhefu blishnjiga pa prezej vidi. ,So krive fodbe ali nalolzovanje greh? Greh fo vfelej, sato ker fo zhes ljubeseii blishnjiga, in ker jih Bog prepoveduje. Sakaj fe je pa fhe treba varovati blishnji- j ga hudobno fodili? Salo, ker fe zhlovek neisrezheno lahko v 1 fvoji fodbi golifa. l'ako, poftavim , je bil Hcli brumno Ano krivo obfodil, de je pijana, ker je vidil, de je v’ tempeljnu dolgo molila. In satoraj ji je re- i hel: „Kako dolgo bofh pijana ? kresni fe od vina, kleriga fi polna.“ Tako fo tudi Judje binkufhtno nedeljo apofteljne, kteri fo f’ fve- lim Duham napolnjeni mnoge jesike govorili, ! krivo obfodili, de fo pijani. Kaj je jtorili, de fe zhlovek tega greha obvaruje ? i) Nikoli naj blishnjiga hudo ne fodi, dokler ni od njegove hudobije dobro prepri- 107 zhan. 2 ) Naj djanje in nehanje blislinjiga vfe- lej raji na dobro kakor na hudo obraz ha. 5) Naj zhloveka, kader kake hudobne dela nad njim vidi, kolikor fe da, ne le farno pred brusilni, ampak tudi fam pred feboj isgovarja. 4) Naj fi mifli, de ima vfak zhlovek kake flabofti nad feboj, in naj fkerbi fvoje bolj fposnati, in bolj ponishno shiveti. Kdo fe greha podpihvanja krivi ga Jtori? TiCti, ki ljudi drashi in fhunta, de fe med feboj prepirajo, fovrashijo. jffi je podpihovanje velik greh? Velik greh je sato, ker is tega pridejo vezhkrat Itrafhne fovrafhtva in raspertja po hi- fhah; in pa fhe pofebno salo , ker fe satoshe- ni zhlovek odgovoriti ne more, ko sa fvoje po- zhernjenje ne ve. Kaj je v' of/ni sapovedi sapovedano? V’ ofmi sapovedi je sapovedana refnizh- noft in odkritoferzhnoft v’ befedi in v’ djanji , in potlej pa fkerb sa fvojo in sa blishnjiga zhaft in pofhtenje, in de fe mu, zhe mu je bilo dobro ime odvseto, fpet nasaj sadobi. Kako fkerbimo sa zhaji in sa pofhtenje? Sa fvojo zhaft in fvoje pofhtenje fkerbi- ino, zhe fi persadevarno, de bi vfe lepe ker- fhanfke zhednofti nad feboj imeli; zhe vfe dol- shnofti fvojiga Itanii na tanko fpolnimo ; zhe hno v befedi, inv’ djanji refnizhni in ravni: in zhe fl g ’ bogabojezhim in pametnim shivlje- “jam Bogu dopalti persaderama. 10 « Kako Je pa sa zhaji in pofhlenje blishnjiga fkerbr? Sa zbali in pofhtenje blishnjiga fkerbirnb, ; zhe vfelej od njega dobro miflimo in govorimo, I in njegove dobre laltnofli drugim rasodevamo. Od dveh sadnjiii sapoved. Ne sheli fvojiga blishnjiga shene. Ne sheli fvojiga blishnjiga blaga. Kaj nam dve sadnji sapovedi prepovedujete? Sadnji dve sapovedi nam prepovedujete vfe shelje po lotim , kar nafhe ni. Kaj nam pa sadnji dve sapovedi sapovednjele? Nam sapovedujete, de moramo biti zhi- lliga ferza, in krotiti fvoje hude shelje; de ne finemo nikoli nizh taziga posheleti, kar nafhe ni: in de moramo savoljo frezhe , zhafti ali blaga blishnjiga vefeli, nikoli pa mu nevofh- ljivi biti. Sahaj je Bog Indi nafhe shelje pod pojta- vo djal? Nam pokasati: 1) De je nafhih ferz go-- fpodar. 2) De mu ni nizh fkritiga, kar fe v’ na¬ fhih ferzih godi. 3 ) De je njegova podava boljfhi kakor vfe zhlovefhke poftave, ktere le s’ nafhimi su- nanjimi deli sapovedujejo , ne pa s’ notranji¬ mi miflimi. 10 ?) 4 ) De je treba greh she prezej v’ bore- nini „ bar fo hude shelje, šali rali in sadufhiti, Kaj Je uzhimo is dveh sadnjih sapoved? Is dveh sadnjih sapoved fe uzhimo, de ni sadofti, de fe zhloveb le od sunaj, to je. v’ fvojih sunajnih delih prav sadersbi, temuzh de mora tudi refnizhno voljo imeti vfe flori ti. bar je sapovedaniga, in vfe opufliti, bar je prepovedaniga. Kaj je Bog tijtim obljubil , hi eri po njego¬ vih sapovedih shive? Bog je vfim ta bi m vezimo shivljenje in tudi na tem fvelu fvoj fveli shegen obljubil. Od zerkovtiih sapoved. Ima katoljhka zerbev oblajt sapovedi dajati? Katplfhka zerbev ima od Jesufa Kriftufa oblaft sapovedi dajali , in ona jih tudi daje fvojim vernim salo, de bi loshej boshje sapo¬ vedi fpolnovali, in svelizhani bili. jSmo dolshni zerkovne sapovedi dopolnili? Dolshni fmo jih dopolniti.: 1) Ker nam she zheterfa boshja sapoved sapove dunovfkim in deshelfbim gofpofkarn pokornim biti. 2) Ker je Kriflnf, nafh sapovednib, v evangejii lerdo sapovedal zerbev poflufhati’ re- bozb : ..Kdor zerbve ne pofiufha ,. ga imejte malikov a vza in ozhilniera erefhniba. - o o 110 Koliko je zerkovnih sapoved? Pet zerkovnih sapoved je, ki jih gre fo- febno vediti in dopolniti, in io te: 1) Pofvezhuj sapovedane prašnike. 2 ) Bodi ob nedeljah in s a p o v e da¬ nih prašnikih s’ fpodobno poboshnokjo (andohtjo) p er fveti mafhi. 3) Poki f e sapovedane pok n e dni: namrezh fhtirdefe tdanf ki pok, kvater- ne in druge sapovedane pokne dni: sdershi fe tudi ob petkih in fabotah mefnih jedi. 4) Spovej fe fvojih grehov pokav- Ijenimu lpovedniku k’ manjfhimu vfaj enkrat v’ letu, in v’ ve li ko n o zhniin zha- fu prejmi fveto refhnje Telo. 5) IS e obhajaj shenitve v’ prepo¬ vedanih zhafih. Od perve zerkovne sapovedi. Pofvezhuj sapovedane prašnike. Kaj perva zerkovna sapoved sapovedaje? Sapoveduje prašnike ravno tako pofvezlie- vati kakor nedeljo, to je, ob prašnikih pozhi- vati, in le dela brumnoki in bogabojezhnok dopernafbali. Kleri prašniki fo od zerkve sapovedani? Vfi prašniki sunej nedelje, ktero je fam Bog pokavil. 111 Kdo ima oblajt v zerkvi prašnike po/iaviii ali odjiavili? Papesh in fhkofje imajo oblak prašnike poka vili ali odkaviti. Zhimii je zerkeo prašnike po/iavila? Zerkev je prašnike pokavila in sapovedala Bogu k’ zhaili in vernim k’ poduzhenju in boljfhanju. Go f podovi prašniki fo v’ fpomin fve- tih fkrivpok, klere fe take dni obhajajo; praš¬ niki Matere boshje in drusih fvetnikov fo pa sato sapovedani, de bi verni Boga hva¬ lili sa toliko gnad, ki jih je Bog fvetnikam dal, de bi fe njih zhednoft fpomnili, de bi fe vneli jih tudi sveko pofnemali, in de bi £e fvetnikam perporozbili, de bi sanje Boga profili. Kaj naj kaloljjhki kri Ji jan ob prašnikih [tori ? 1) Naj gnade, ki jih je Bog ljudem fploh ali fvetnikam pofebej dal, premifhljuje, in Boga sanje hvali. 2) Naj zhednoki fvetnikov premifhljuje in fi jih v’ sgled vsame, kako mora tudi on shiveti; in 3 ) naj sa fvoje potrebe po njih profbr njah per Bogu pomozhi ifhe. Kaj zerkeo v' perm sapovedi prepoveduje? Prepoveduje vfe iiko v’ prašnikih, kar je v’ nedeljo prepovedaniga , namrezh : 1) Hlapzhovfke dela bres potrebe in pra- vizliniga perpufhenja. 2) Vfe opravila in vefelja . ktere t 4 m fin e vam ali nezhak delajo, ali naf jih pofre- *hevati motijo. 2 112 Kaj nam je iedej Jionti. de bojno nedelje in prašnike, po volji zerkve pofvezhevali? Moramo v’ zerkev ih’, tam fe lepo in v’ Bogu s brani sadershati, Beto mnfho flifhati, pridigo in kerfhanfki nauk svetlo poflufhati; fvete sakrnmente vredno prejemati, ‘duhovne bukve, brati; doma brumne pogovore in fvete premiflike imeti, druge dobre dela opravljali, in terdno fkleniti po saflifhani boshji sapove- di shivefi. — Jesuf fam nam da bet sgled. Ko je bi! 12 let tiar, je fhel f’ bojo materjo Marijo in f. Joshefant) v’ tempelj; in sadnje tri leta fvojiga slabljenja na semlji je pogofiama v’ tempelj hodil, tam ljudi uzhil, jim sglede dajal . kako fe jim je v' tempeljnn sadershati. in je tam žhudeshe delal. Od dni o'e zerkovne šapo vedi. Bodi v’ nedeljah in sapovedanih praš¬ nikih s’ fpodohno poboshnotljo per fve- t i rn a f h i. Kaj je v ’ dragi zerkovni sapovedi shpovedano? iSam je sapovedano v’ nedeljo in prašnik v’ Bogu shranim per fveti mafhi biti? Kaj je v' drugi zerbovnisapovediprepovedano? Je slafli lenoba per flufhbi boshji v’ ne¬ deljo in prašnikih prepovedana , poftavim r 1) Zhe ni kritljan per vfi beti mafhi, ni' ne v’ Bogu sbran, ali zhe je le po dedkih) : 115 per pridigi ali per kerfhanfkim nauku, ali pa zhe je rastrefen. 2) Zhe zhaf sapovedaniga duhovniga opra¬ vila s’ jedjo, pijazho, igro in drugimi nepo¬ trebnimi smotami sapravi, ktere ga od boshje flushbe sadershujejo. Kaj mora lijii krijtjan Jioriti, ki po vejte is refnizhnih in pravizhnih isgovorov ki f. mafhi iti ne more ? Tak mora doma moliti , in f’ Tvojimi mi- flimi v’ zerkvi biti, kakor de bi per flushbi boshji bil , de bo deleshen daritve (ofra) fvete malhe, in molitve Tvojih vernih brotov; doma refnize f. vere premifhljevati, duhovne bukve brali, de to dolshnoft po Tvoji mozhi namefti; kak dar ubosim dati, in zhe je mozh, med tednam k’ T. malhi iti. Ali je she Jiara navada n’ prašnike f ma- j'ho /Ufhati? Ta navada je tako Tiara kakor zerkev. Od nedelje Te she v’ djanji apoTteljnov bere, de To Te verni pervi dan po Tabo ti (to je, v’ nedeljo) sbrali, de To bili per lomljenji kruha (to je, per T. mafhi), in de To bili obhajani. Kje fe mora f. mafha JlifhaiiP Zhe je mogozhe v’ Tvoji fari. Kaj is govori krijtjana od dolshnojti vi f vo¬ li fari f. mafho in pridigo flifhali? Isgovori ga Itaroll, bolehnolt; zhe ni dru¬ ge mafhe v’ njegovi fari, h’ kteri bi varhi sa- mogli iti, in kader fe is drusih refnizhnih ur- shahov priti ne more. 8 114 Od fvete mafhe. Kaj je Jesnf Jtoril, debi sakrament f. re fli¬ nj iga Telefa vedno v' njegovi zerkvi oftal? Svojim apoflelnam in njih naftopnikam in mafhnikam je dal oblaft ravno to delali, let fushen hudizhov. Od f. birme. Kaj je J. birma? Sveta birma je sakrament, v’ kterim je kerfheni zhlovek f’ pokladanjam rok in molit¬ vijo fhkofa in f’ f. krishmo od f. Duha v’ gna- di boshji poterjen, de fvojo vero ftanovitno Iposna in tordi, in po nji shivi. 156 Kaj da J. birma P Sveta birma pofvezhujozho gnado boshjo pomnoshi, in fhe pofebno gnado da, de krift¬ jan ftanovitno vero prizha, in po nji shivi; tudi vtifne dufhi neisbriflivo snamnje. sato ne fme zhlovek vezli ko enkrat birman biti. Ali je sakrament J', birme v/im potrebenP Sakrament f. birme ni tako potreben , de bi kriftjan bres njega ne mogel svelizhan biti; pa savoljo gnade, ki jo pomnoshi, bi fe kriftjan pregrefhil, ko bi ga is sanikernofti ne prejel. Kdo naj preprizha , de je zidove kn gnada J. Duha potrebna P Apoftelni Jesufovi; oni fo bili, preden fo f. Duha prejeli, maloferzhni, kafniga ferza v’ verovanji; potlej pa, ko fo binkufhtno nedeljo f. Duha prejeli, fo farzhno Jesufa Kriftufa vfi- mu ljudftvu osnanovali, ga povfod bres ftrahii pred fmertjo prizhali, in rajfhi sbivljenje sgu- bili, kakor od Jesufove vere odftopili. Kdo je perve krijtjane birmoval ? Apoftelni fo perve kriftjane birmovali. Kdo ima danafhnji dan oblajt birmovali ? Danafhftje dni imajo v’ redu le fhkofje oblaft birmovati, ker fo oni pravi naftopniki apoftelnov. Kako JlikoJ birmujejo P Sbkof nad birmanzam roke rasprofto, mo¬ lijo, in f. Duha vanj klizhejo; potlej mu po- mashejo zbelo f’ fveto krishmo, in ga nekoli¬ ko na liže udarijo, mu mir vofhjo, in na sadnje fpet sanj molijo. — Satorej morajo bir- manzi per pervi molitvi, ki jo fhkof nad nji- 157 mi molijo, in per sadnji, l. To je moje Telo , to je moja kri.'' Velik zhudesh, de fta fe kruh in vino v’ Jesufovo shivo telo in kri fpremenila, deliravno je podoba kruha in vina tudi potlej fhe oftala. Kaj je Jesuf hotel s' bejedami: „To Jtorite meni u’ fpomin?' i S’ temi befedami je Jesuf fvojim apoftel- 14U nam in vfim mafhnikam oblaft in sapoved dal per f. malhi ravno P temi befedami, ktere je i on isrckel, kruh in vino v’ shivo telo in kri Jesufa Kriftufa fpremenovati; tudi je f’ temi v befedami sapoved dal, de naj fe per tej fkriv- r nofti verni kriftjani njega ljubesni, terpljenja in fmerti hvaleshno fpomnijo. Kdaj fe kruh in vino fpremenila w’ telo in kri Jesufovo P t Kruh in vino fe fpremenila v’ Jesufovo te¬ lo in kri, kader mafhnik nad kruham isrezhe J Jesufove befede: „To je moje telo , u — in nad vinam: „To je moja kri.“ ] Ali je po pofvezhenji fhe kriih in vino? Ni vezh kruh in vino, ker Jesufove vfiga- 1 mogozhne befede kruh in vino fpremene v’ njegovo pravo telo in pravo kri; le podoba kruha in vina fhe ollane. Kaj pa je podoba kruha in vina ? Podoba je to, kar fe nad sakramentam f’ j zhlovefhkimi pozhutki vidi in zhuti: farba , po- | kuf in duh kruha in vina. Ali je v ’ podobi kruha farno f velo ref linje j Telo Jesnf ovo ? ’ V’ podobi kruha ni le telo, ampak tudi kri Jesufova, kakor tudi v’ podobi vina ni le kri, ampak tudi telo Jesufovo; in naj bo fhe tako majhna drobtiniza ali kapljiza teh podob, je Jesuf Kriftuf le vender zel in vef, Bog in zhlovek, s’ dufho in f’ telefam, f’ kervjo in s’ | mefam prizhijozh. 141 Koliko zhafa ofiane Jesuf Krijiuf v zhla- vcku , kader ga je prejel? Jesuf Kriftuf tako dolgo v’ podobi kruha in vina v’ zhlpveku oftane , dokler podobe ne mi¬ nejo, F fvojo gnado pa, dokler fmertno ne grefhi. Kaj je is tega fkleniti, ker je Jesuf Krijiuf v' sakramentu f. ref knjiga Telefa prizhijozh? Sklenili je , de moramo Jesufa Krikufa v’ tem sakramentu moliti. Kakojlien kruh in kdkofhno vino mora biti sa pofvezhevanje? Kruh mora biti oprefen, bres kvafu, is zhike pfhenizhne moke, in pravo vino od vinfke terte. Sakaj je Jesuf Krijiuf ta prefveti sakra- menl pofiavil ? 1 ) V’ fpomin fvojiga terpljenja in fvoje fmerli. 2 ) De bi bil on lam duhovna jed nafhim dufham sa vezhno shivljenje. 5) De nam je dal kanovitno fprizhevanje fvoje ljubesni do naf, in do fmo s’ nebefhkim Ozhetam fpravljeni. 4) De je f fvojo zerkvijo do konza fveta ne le po fvoji gnadi, ampak tudi v’ refnizi fam vprizho. t So krifijani dolshni sakramenl f refhnjiga Telefa prejemati? Dolshni fo, ker i ) Jesuf fam to sapoveduje rekozh: ,,Ref- mzhno, refnizhno vam povem , ako ne bote niojiga mefa jedli, in moje kervi pili j ne bote imeli shivljenja v’ febi. 4< 142 2) Savoljo gnati, klere kriftjan v' tem sakramentu sadobi, kterl je jed in p i jaz ha na- fhe dufhe sa vezhno shivljenje. Kdaj fmo dolshni sakrament J. re'/knjiga Kelti Ja prejeli? Po zerkveni sapovedi fmo'ga dolshni pod fmerlnim greham vfako leto nar manj enkrat, iu fzer o velikonozhnim zhafu prejeli. Sakaj zerkev sapoveduje o velikonozhnim zhct- Jn J. obhajilo prejeli? Satd , ker je Jesuf Kriltuf o velikonozh¬ nim zhafu lerpel in umeri , in tudi ta f. sa¬ krament poftavil, in ga dal frojim apohelnam vshili. Jo hrijijani dolshni fhe ob drnsih zhafih J. obhajilo prejeli? Sveto obhajilo fo dolshni kriftjani prejeti v’ fmerlni nevarnofli, salo ker je popolniza v’ vezhno shivljenje 5 zerkev pa tudi sheli, de hi ga vezli krat v’ letu prejeli. Sahaj je dobro vezlihrat k ’ J. obhajilu ili? Zhe je kriftjan, kolikor njogove flaboft sa- more, vreden, je dobro vezhkrat k fvetimo obhajilu iti , ker je f. ref linje Telo duhovna jed, in daje mo z h njegovi dufhi. Sakaj Jo krijijani dolshni o’ nevarni ko¬ lesni sakrament J. refhnjiga Telefa prejeli? Sato, ker je takrat nar bolj pohlebno, de dufha mozh sadobi bolesen voljno terpeti, i 11 frezhno umreti, torej fe ne fme do sadnjig* odlafhati, ker je nevarno. 145 Je sanihernoji v prejemanji lega f. sakra- menla greh? Greh je, ker tal« zhlovek kashe flabo ve¬ ro, majhno ljubesen in hvaleshnoft do Jesufa. Per hidri JiaroJU Jo dolshni olrozi pervo J. obhajilo prejeli? Nihzhe ne more Harofli, kdaj fo otrbzi dolshni, ali kdaj fmejo pervo f. obhajilo pre¬ jeli, bolj vedili, kakor ftarfhi in fpovedniki, kteri nar bolj vedo , zhe fo olrozi sadofli pod- uzheni, in zhe tako brumno shive, de fo f. obhajila vredni. K dl; oj!me gnade sadobe hrijijaiji, zhe po vrednim /. rejhnje Telo prejmejo? Vredno f. obhajilo 1 ) Kriltjana s’ Jesufam fklene. 2 ) Gnado bosbjo v’ njem ohrani in pom- noshi ali povikfha. 5) Mu male ali odpuftlive grehe odpilili. 4) Mu hudo posheljenje pomanjfha. 5) Obvaruje dufho prihodnjiga kudiga. 6) Mu da saflavo zhaflilljiviga vllajenja te- lefa in vezlmiga shivljenja. Kdo deli vernim J. rejhnje Telo? Mafhniki-dele vernim f. refhnje Telo. Koga ted’ej krijtjan prejme , kader k' J■ ob- j hajila gre? Jesufa Kridufa, praviga shiviga Boga, s’ dufho in f' telefam , f’ kervjo in s’ mefam. 144 Od perpravljanja sa vredno prejema¬ nje tega fvetiga sakramenta. Ali fe fme bres perprave iti K f. obhajila ? Ne fme fe iti bres perprave k’ fvetimn obhajilu; temuzh kdor ga hozhe vredno pre- jeti, mora prav perpravljen biti. Kolikero mora perpravljanje sa vredno J. obhajilo biti? Dvojno, perpravljanje dufhe in telefa. Hakofli na je p er prav a dufhe? 1) Mora kriftjan bres finertniga greha in v’ gnadi boshji biti. 2) Tudi ne fme imeli ljubesni do malih Mora sheleti Jesufa vredno in pobosh- no prejeti. Ali je velika pregreha Jesufa nevredno prejeti? Velika pregreha je, ker je Jesufu velika nezhaft ftorjena. Kteri f. obhajilo nevredno prejmejo ? Vft; kteri ga prejemo v’ fmertnim grehu. Kdaj kriftjan ta greh vedama Jtori? Takrat, kader bi ne hotel fpovedniku Tvo¬ jih grehov rasodeti, ali kader bi per fpovedi odvese ne dobil, in bi vender k’ f. obhajilu fhel. Kako fe grehu pravi , ki fe s 1 nevrednim obhajilam Jtori? Se mu pravi boshji rop. Kako Bog take fhlrafa , ki boshji rop flore? Bog jih vezhi del fhli-afa f’ flepoto uma> s’ sapufhenjam hoshjim, f’ terdovratnoftjo fer- grehov. 3 ) 145 za, f zhafnimi nadlogami in s’ vezhnim po- gubljenjam. Kaj Je je is lega uzhiti , ho je nevredno prejemanje [ obhajila iako celih greh? Is tega fe je uzhili, de fe zldovek lega ni¬ koli ne more dofli bali . in de je , zhe je ne- frezhen bil v’ ta greh pnfli, dolshan le ga fpo- vedali, in veliko pokoro delali. Kaj mora krijtjan j loriji , preden f. refh- nje Telo prejme , zhe je n’ Jinerlnim greha ? Mora poprej fvoj greli is ferza ob-halo va¬ li , fe ga zhifto fpovedali , in f. odveso prejeti. V' zb im objtoji poboshnojt ali andoht Jer za? Foboshnoft ferza obftoji v’ tem, de zldovek: 1 ) Vero, upanje in ljubesen obudi. 2 ) De moli Jesufa Krillufa v’ sakromen- tu f. refhnjiga Telefa. 3) De mifli P hvaleshniin ferzam v fmcrt Jesufa Kriflufa. 4) De je ponishen , in de obudi greven- go nad grehi , in terden fldep fvoje shivljenje zhedalje bolj po nauku Jesufovim ravnati, in de ima pofebno ljubesen do blishnjiga. Kako fe obudi vera pred J', obhajilom? Tako , de kriftjan terdno veruje , de je v’ sakramenlu allarja ravno lifti Jesuf Krifluf vpri- zbo, kteri je na fvet prifhel naf odrefhit , kteri je terpel in na krishu umeri , lderi je tretji dan od fmerti vflal , in fedi na defnizi Boga Ozheta. Kako fe upanje obudi? Tako . de fe kriftian mi Jesufovo ljubesen terdno sanefe , de mu no grehe odpuftil , fvo- 10 140 jo gnado , vezhno svelizhanje , In rfe potrebne pomozhi sa svelizhanje dal, ker je tako do- brotliv in miloftliv, de fe mu v’ zakramentu vshivali da. Kako fe ljubesen obudi? Tako , de ima k ribja n , kleri k’ f. obha¬ jilu gre, ferzhno vefelje do Jesufa Kriltufn , kteriga bo sdaj prejel. Kako k rt Ji jan v/ f. obhajila Jesufa f ’ po- nishnojtjo prejme ? Zhe premifhljuje, kako prezhudno velika je Jesufova ljubesen , hčera je ftorila , de fe je on tolikanj ponishai , de je fvojih vernikov du¬ hovna jed in pijazha pollal, de bi fe s’ njimi fklenil . de bi vezimo shivljenje imeli : de je on kralj nebef in semlje, zhlovek pa prah in pepel, in sraven fhe grefhnik; kako je tedej dolshan fe pred Jesufam v’ fvoj nizb ponishevati. Saka/ mora krijijan pred f obhajilom iudi grevengo nad' fuojimi grehi obudili , in lerdriu fkleniti v' perhodnje bratimo shiveti? To mora salo flori ti, ker noben zlilovek ni sadofti zbili in popolnama vreden Jesufa prejeti, in ker bo tako veliko gnado perje!, mora tudi terdno voljo imeli ljubesnjiviga in dobrotliviga Jesufa ne vezh skaliti. Kako naj fe verni krijijan fhe bolj per- pravlja k ’ f vel ima obhajilu ? Verni krilijo n naj fe poprejfhnji dan s molitvijo, s’ branjam fvelih bukev in s’ drusi- mi dobrimi deli, tudi s’ sdershevnnjam od do- pu&heniga vefelja, sa f. obhajilo perpravlja. 147 Kaho Je mora hrijtjan na leleja perprav- l/ali sa J', obhajilo ? 1) De je, zhe ni nevarno bolan, od pol- nozhi tefh. 2) De fpodobno, vender ponishno oble- zhen s’ velikim fpofhtovanjam k’ bosimi miši pcrdbpi. Kaj mora hrijtjan Jtorili , kader Je pred J', ohhajilam ozhitna f'poved moli? Takrat naj grevengo nad Tvojimi grehi po¬ novi. Kader rezhe mafhnik: „Glejte Jagnje boshje, ktero grehe fveta odjemlje — naj kriltjan Jesufa moli. In kader mafhnik pravi: ,.Gofpod, nitim vreden, de grefh pod mojo breko , temuzh rezi le s’ befedo, in moja du- fha ho osdravljena — naj obhajanz s’ veliko ponishnodjo fposna , de ni vreden Jesufa preje¬ li , naj fe trikrat na perfi udari , in ravno te befede s’ mafhnikam vred govori. Sraven naj tudi upanje obudi , de per Jesufu milob najde, Kako Je mora obhajam per prejemanji J. hojtije sadershali ? Kader mafhnik f. hodijo poda, mora ob¬ hajana uda zhedno odpreti , jesik na fpodnji shnabel poloshili, in f’ fpofhtovanjam f. refh- nje Telo prejeti ; fvete hobije ne svezhiti, ne nala f h v’ udih perdershevali, temuzh prež sa- 'sliili. Ako fe f. hobija ud prime , je ne fme I’ perdam, ampak s’ jesikam odlozhiti, ne is ud pljuvati, in ne prež is zerkve iti. Kaj mora hrijtjan po f. obhajila Jtorili? Kadar je kriltjan f’ refhnje Telo she pre¬ jel : naj poklekne na bran , de v’ miru veli- 10 * 148 ko gnado premlfli, ktero je prejel, in v’ teh brumnih miflih naj : 1 ) Jesufa sahvali sa nefkonzhno gnado , klero mu je fkasal , de je k’ njemu prifhel. 2 ) Naj v’ ponishnolti moli. 3) Naj mu dufho in telo daruje, de ho oboje le v’ boshjo zbali o h ra z hal. 4) Naj Jesufa profi . de bo s 1 fvojo gna¬ do ftanovitno v' njem oftal. 5) Naj vero, upanje in ljubesen obudi, in druge ftorjene dobre fkiepe ponovi. 6) Naj ga profi, de mu vfe dodeli, kar mu je sa dufho in leld potrebniga. Saka; fe mora kriftjan J" lako fkerbjo k' J', obhajilu perpravljali ? Savoljo fvetofti tega sakramenta in savoljo velikiga fadu . ki ga kriftjan is vredniga pre¬ jemanja tega f. sakramenta sadobi, in savoljo velikiga greha, ki bi ga s’ nevrednim f. obha- jilam itoril. Kako fe mora krijijan na dan f. obhajila sadershati ? 1 ) Se mora varovati vfiga, poflopanja, mo¬ ra doma biti, Jesufa vezhkrat sabvaliti, dobre dela opravljati, in shranili fvelih mifel biti, in dobro je duhovne bukve brati. 2 ) V’ zerkev iti, in poboshno moliti. 3) Vfiga pofvetniga hruma in vefelja, kar je mogozhe, fe ogibali, in tudi potlej Jesufa ne posabili, kteriga je prejel, de vfelej brum- iio shivi, ker le f’ takim Jesuf fklenjen oftane, 149 Kaj je duhovno obhajilo ? Duhovno obhajilo fo mozhtie, shelie Jesu- fa in njegovo gnado prejeti, klere ima kriftjan is ljubesni do Jesufa in brumniga sbivljenja. Je krijiJanova dolshnoji vezhkrai lake skr¬ ije do Jesuja obudili, ali duhovno obhajilo prejeli? Kriftjan fe mora vedno v’ duhu obhajati , sakaj sakrament oltarja mu je le v z hali mogo- zhe prejeti: de J»i pa Jesufoviga duha imel, mora smeraj skeleti, 7,he bozhe shivljenje du- fhe ohraniti. Pofebno pa mora : 1) Velike slielje do Jesufa in njegoviga duha obudili, kader fe perpravlja f. refhnje Telo prejeti. 2 ) Kader savoljo kolesni ne more Jesufa v’ sakramentu altarja prejeli. 3) Per f. mafhi , kader fe mafhnik ob¬ haja , in tudi drugikrat, kader vidi druge k’ f. obhajilu iti. Zhe krijijan , kleri je bil nehaj dni poprej per J', obhajilu , sboli, ali ma je Ireba Jpel J', obkajilo prejeli? Treba mu je, de v’ nevarni kolesni po- potnizo prejme. Kaj naj verni Jiore, kader gre duhoven bol¬ nika obhajal ? Verni naj Jesufa molijo in pozbafte. naj ga fpremijo, in sa bolnika molijo, de bi mit -'esuf grebe odpuftil, in fe mu dal vredno pre¬ jeti, in naj tudi s a f., prttfi jo , de bi ob sadu ji uri gnadp imeli Jesufa vredno prejeti. 150 Od sakramenta fvete pokore. Koliko pomenov ima befeda pol« o ra v’ febi? Befeda pokora ima vezli pomenov: ali fe vsame kakor zhednoft , ali kakor sakrament, ali kakor sadoAilo. Kdo ima pokoro kakor zhednoJi P Tifti , kteri greli zhes vfe fovrashi in ob- shaluje, ga vezh ne dela, in ga po vrednolli nad Teboj pokori. Je laka pokora vfelej potrebna odpuJ'henje grehov sadobili? Vfelej je potrebna , ker drugazbi ni mo- gozlie odpufhenja grehov sadobili, zhe grefh- nik greha ne fovrashi , in ga ne sapufti. Ali je lahko pokoro delali P Ni lahko, ampak teshko , ker je fpazheni natori soperna. in jo lozhi od vfiga, kar ji člopade. Samore grejhnik Jam od feb e pokoro delati? Sam od febe ne, temuzh f’ pomozhjo gnade boshjo, klere mu je treba Boga ponish no profiti. Kako gnada boshja fpreoberne grefhnika? Spreoberne ga, de mu daje Urah , upa¬ nje , fposnanje, shalofi; nad grehi. Ijubesen do Boga in njegovih sapoved, in ftanovitnoft v’ dobrim. Ali fe grefhnik hitro fpreoberne P Grefhnik fe vezhi del le pozhafi fpreoberne. Kaj je sak rameni f. pokore P Sakrament f. pokore je sakrament, v’ kte- riin v’ to poftavljeni mafhnik nameft Boga grefh- 151 niku po kertla ftorjene grehe odpulli, zhe fe jih sgreva, in zhitlo fpove, in zhe ima tudi refnizhno voljo fe poboljfhati, in pravo po¬ koro delati. Kdo je poftavljeni mafhnik. Tifti, kteriga njegov fhkof pollavijo, de fpoveduje. Kaj je pokora kakor sado fblo ? t So tihe fpokorne dela, ktere fo zhloveku potrebne , de pravizi boshji sadotli. Klerim je sakrament f. pokore potreben? Vfim tifti m. kter-i fo po f. kerftu kak inerten greh Itorili. Kdaj je Jesuf Krijiuf sakrament f. pokore pojtavil? Tifti dan, ko je od fmerti vflal, in fe je bojim apoflelnam perkasal, vanje dihnil v’ snam- nje, de jih s’ nevidno oblatijo navda, in jim rekel: ,,Prejmite fvetiga Duha; lcterim hote grehe odpuflili, fo jim odpufheni, in kterim jih hote sadershali, fo jim sad.ershani.“ Kdo ima dan danafhnj i oblafi grehe odpufhati? Dan danafhnji imajo oblati grehe odpu¬ fhati fhkofje, ki fo notlopniki apoflelnov, in mafhniki. Kteri grehi fo odpufheni v ’ sakramenlu f pokore? Vli po f. kertlu tlorjeni grehi, naj bodo fhe tako veliki, in naj jih bo fhe tolikanj, fe odpufte, zhe je grefhnjk prav perpravljen. Kaj sadobimo v’ sakramenlu f pokore ? Sadobimo i) odpufhenje grehov; 2) od- 152 pufhenje vezhnih fhtrafeng; 3) pofvezhujozho gnado bosbjo ; 4} mir vefti. Kaj Je pravi pravo pokoro delati? Pravo pokoro delati fe pravi k’ Bogo fe poverili ti , od kleriga fino fe s’ greham odver- niii, fvoje grehe zhertiti, jih refnizhno obsha- lovatr, fe jih fpovedati, jih nizh vezh ftoriti, in sanje sadoftovati , in dobre dela delati. klero pergliho naj" je Jesuf poduzhil, de mora gre/'/mik vfe to Jtorili , zhe pravo po¬ koro dela ? S’ pergliho od sgubljeniga fina. Kaj je potrebno v ’ sakrainenla f. pokore , ! de fe odpafhenje grehov sadohi? Potrebno je, i) isprafhevanje vefti; 2 ) sho- j loft ali grevenga nad ftorjeniini grehi, 3} terd- ni fklep pobdiifhanja, 4) zhifta fpoved, 5) sa- dolienje sa greh. Od ispraflievanja vefti. Kaj fe pravi veji isprafhevali? Veft isprafhevati fe pravi dpbro premifli- j ti , kaj je zhlovek od fvoje sadnje dobro (lor- jene /povedi. ali od tiftiga zhafa , kar je sa- ' zhei greh fposnovali, grefhik sili je isprafhevanje vefti potrebno ? Isprafhevanje velli je filno potrebno. ker fe grefhnik bres ispraflievanja vefti fam ne more ne prav fp osna ti, ne poboljfhali, in ne sdiifto fpovedati. 155 Ali je isprafhevanje vejii farno takrat po¬ trebno i, kader Je grefhnik k' Jpovedi per pr avl j a? Ne le takrat, ampak re* hitra t naj fvoje ; stavljenje premifhljuje; pofebno ob nedeljah, prašnikih , po poClufhanji boshje befede . in i fak dan svezher, ker to pomaga, de fe zhlo- vek loshej fposna, ponishuje in poboljfha, Ali Ji mora grefhnik per isprafhevanji vejti veliko persadeli? Grefhnik II mora per tem toliko in fhe vezh persadeti, kakor per takim imenitnim opravilu. Kteri grefhnihi Jo dolshni fvojo veji fhe boli fkerbno ispraflievati ? Ti Iti grefhniki, kteri fo fe flabo fpovedo- vali , fvojo veli malokrat isprafhevali, kteri fvet in njegovo vefelje ljubijo , in kteri imajo veliko pofvetnih fkerki in smotnjav. Kaj mora zhlovek J to rili , de bo samogel fvojo veji prav isprafhali? Mora f. Duha na pom oz h poklizati, de ga rasfvetli, in njegovo grefhno ferze omezhi, de grefhnik prav fposna fvoje grehe in febe < kakor ga Bog posna, ki ga bo fodil . kakor je v refnizi, ne pa kakor fe fam febi sdi. i kaj mora grefhnik mijlili . preden fe Jiorjenih grehov ispraf huje ? Mora premifliti, zhe je fpolnil fvoje per sadnii fpovedi ftorjene fkiepe in obljube, in kar nm je fpovednik sa pokoro nalosbd, ali Deloval ftorili, de bi fe loshej greha varoval. loi V' kaj mora grefhnik fploh mijiiti per is¬ prafhevanji vejii? 4 Sploh mora mifliti: i) Zhe je s’ miflimi, * sheljami, s’ befedami, s’ djanjam ali s’ sa- niudo dobrih del grefhil. 2 ) Kakofhen greh je boril. 3) Kolikokrat je en greh boril. 4 ) V’ okolifhine greha, ktere hudobo boi-jeniga gre¬ ha povikfhujejo ali smanjfhujejo. 5) Kaj je is greha prifhlo, in kaj je k’ grehu perlosh- nob dalo. 6) Is kteriga namena je grefhil. V kaj mora grefhnik per isprafhevanji vejti pofebej mijiiti , de bo fvoje greJie svedjl? 1 ) Zhe ni grefhil soper defet boshjih ali pet zerkovnih sapoved. 2 ) Zhe ni kriv eniga ali vezh poglavitnih labnih ali p tujih, v’ f. Duha ali v’ nebo vpi- jozhih grehov. 3) Zhe ni opuftil del milobi do fvojiga blishnjiga, ali kaj drusiga , dobriga, kar je bil dolshan boriti. 4) Zhe ni dolshnob fvojiga banu v’ ne- mar pufhak 5) Zhe je borjeno krivizo poravnal in popravil, in f’ fvojim fovrashnikam fe fpravil. Na kaj mora zhlovek per isprafhevanji pre- grefhnih mifel in shelj gledali? Per isprafhevanji hudih mifel mora gle¬ dati, zhe jih je radovoljno imel, in per she- j Ijah, zhe je vanje pervolil. Kako fe mora Jhtevilo grehov ispra fhevaii? \ Mora muliti, kolikokrat je en fmerten greh boril; zhe pofebej fhevila ne ve, naj 155 pomIfli rfaj, kolikokrat ga je v’ mefzu ali v tednu ali na dan ftoril. Sakaj fe mora tudi isprajhevali .. kaj je is gre¬ ha prijhlo, in kaj je Id grehu per/oshnojti dalo? Salo, ker mora per fpdvedi rasodeli, zhe je bil blishnji s’ njegovim greham mozhno ras- shaljen , pofhkodovan ali pohujfhan ; zhe je savoljo tega sazhel v’ bogabojezhnofti bolj mer- sel in sanikern perbajati. Ravno tako mora tudi per fpovedi povedali , kaj je k’ grehu per- loshnoft dalo ; zhe je grefhil is flabe navade , ali ker fe perloshnofti ni ogibal, ali radovolj- no v’ nji obal. Kako je isprajhuje veji nad dolshnojirni fvojiga Jianii ? Zhe pomifli, zhe je kakor ozhe, gofpo- dar , vikfhi, ali kakor otrok, pofel, podloshen, i. t. d. fvoje dolshnofti svetlo dopolrioval , ali ne. Kdaj je sanikernojt v’ isprajhevanji vefti velik greh ? Pofebno takrat je velik greh , kader fe zhlovek v’ nevarnoft poftavi kak fmerlen greh posahiii, to fe sgodi vezhi del per ljudeh , lderi velikokrat fmertno grefhe, in fe malo¬ kdaj fpovedujejo. Od grevenge. Kaj je grevenga ? Grevenga je gnufenje nad greham, ki je nar vezhi hudo na fvetu, in ferzhna shaloft, 'le je Bog rasshaljen, ihlenjena P ftanovitno voljo Boga nizh vezh rasslialiti. 15 O Kakofhna mora grevenga biti? Grevenga mora biti : i) notranja ali fer- zhna , 2 ) zhesnatorna . 3) nar vezhi, zhes vfa- ];o drugo shaloft) , 4) nad v timi grehi. Kdaj ima grejhnift notranjo ali ferzhno gr e v en go ? Takrat, kader ni le v’ uftih , ampak ga v’ ferzu pezhe, in pokoja nima, de je Boga s T greham rasshalil , in le tudi poholjfba. Sakaj mora grevenga ferzhno skalo [i biti? Salo, ker ima tudi greh v’ ferzu fvoj sa- -«hetik. Kdaj ima grefhnik zhesnatorno grevenga ? Koder ga gnada f. Duha in zhesnatorni urshohi k’ shalovanju oniezhe , de sato shaluje, ker je s’ greham Boga, nar vezhiga dobrotnika rasshalil , gnado boshjo sapravil . pravizo do nehef sguhil, in rezhno pogubljenje saflushil. Kd.aj ima zhlovek nalorno grevengo ? Takrat, kader is natornih urshahov shalu¬ je, de je s’ greham oframoten in pofhkod« - ran, v’ holesen padel, ali fe mu je kaj drusi- ga , kar koli fi. she hodi , hudiga sgodilo. — Kralj Anlioh je v’ fvojim hudobnim shivl jen ji nesnano holesen dobil, de fo ga shiviga zher- vi jedli. Vfi fo ga sapukili , nobeden mu ni hotel ftrezhi, Sdaj je ohahaloval fvoje pregrefh- no shivljenje , pa ne is ljuhesni do Boga. am¬ pak savoljo holezhin , ki jih je terpel, in je skelel od njih refhen bili. Profil je Boga po- mozhi, pa je ni dobil. 157 Ali samore grefhnik s sgol nalorno grevengo per Bogu odprifhenje sadobili? Ne more, ker taka grevenga ne pride is ljubesni do Boga, ampak is ljubesni do febe famiga. Bi bila grevenga dobra in sadojii , ho bi zhlovek le salo shaloral , ho fe pehla boji? Taka grevenga bi ne bila sadofti, ker bi isvirala le is firahu pred peklam . ker fe tak; kleri is firahu nad grebam shaluje, le boji goreti, ne pa grefhiti. Ali ni Jirah pred peklam grefhnihu vender k' pridu ? Tudi tak ftrah je grefhniku Ib pridu, ker ga od grefhnih del odvrazhuje, in k’ dobrim napeljuje. ' Šaha j s gol Jirah prave gr e ven ge v Jerzu grefhnikovim ne napravi ? Šoto ne, ker volje grefhnikove ne prena- redi. Tak grefhnik ne fovrashi greha is lju¬ besni do pravize , temuzh salo, ker mu je greh fhkodlj iv 5 on sheli , de bi bilo perpufheno, kar ljubi , ker fe pa ftrahovanja poftave boji , greh fovrashi , to de le permoran. Njegova 'olja je fhe hudobna, defiravno fo unanje de¬ la dobre vidi ti. Saka j mora grefhnih greh fovrashiti? Grefhnik mora greh fovrashiti, is ljubesni 'lo Boga'. Kako grefhnik ve , de greh is ljubesni do 1{ °gd Jovrashi ? Is tega . zhe je perpravljen rajfhi vfe sgu- biti, i n f e yfim ljudem sameriti, kakor Boga 158 f (inertnim greham rasshalili. Tako je floril Egiptovfki Joshef, ker fe je rajfhi ljudem sa- meril, in v jezho fhel, kakor de bi bil grefhil. Sukaj je iedej /i pravi grevengi ljubesen do Iiogd potrebna? Salo, ker le tifti, kleri Boga prav ljubi, samore greh tudi prav fovrashili in obshalova- li, in F tako grerengo odpufhenje sadobili. Kaj je bodie rez hi j lem ; grecenga mora nar vezhi s ha tp Ji bili? ( Se h oz h e rezili , de grefhnik mora bolj shčflovati, de je Boga rasshalil, kakor de bi bil nar ljubfhi rezh na fvetu sguhik Sakaj mora bitishaloJi nad grehi tako velika? Salo, ker nobena nefrezha ni tako velika, kakor boshje rasshaljenje. sili je lahko lako veliko shaloji imeli? Tcshho je, ker grefhni zhlovek ne fposna sadofli hudobije, klero ima greh v’ febi. Le pofebna griada boshja grefhniku pomaga, de hudobijo fvojiga greha fposna, in ga obsh.du- je : in te gnade mora Boga ponishno profili. Po zbiru Jposna grefhnik , de ima lako ve¬ liko shalo Ji? Po tem, zne vfe fovrashi, kar je pred lju¬ bil, fe s’ veliko nevoljo fpomni vfiga vefelja. ki ga je v’ grehu vsiliva!. in ima nepremagli- vo voljo rajfhi vfe terpeli. kakor fbe grefhiti* in tako voljo tudi v’ perloshnolti ozhitno in refnizbno pokashe. Kaj taki haske jo, ki fvoj e grehe v' pogovo¬ rih s ' vefeljam ali v’ mer s lot o perpovedajejo? Taki kashejo, de nimajo grevenge nad fro- jir S r ve sh m lo sa (5 kc hc nc g> m fe Vt st rt li 159 o lil ša¬ hi J. do ibi, iva- ira iolj hi r«? , ka. sna Le de J li¬ ce- Iju- ia ■ pil¬ ili) in vo- o P ro¬ ji mi grehi; sakaj ko bi jo imeli, bi fe fvojih grehov framovali, in bi jih drusim ne perpo- vedovali, temuzli fe pred Bogam ponishali. Kdaj je gre veriga nad vjimi grehi? Takrat, kader grefhnik nad vfimi grehi shaluje, nad velizimi in majhnimi, nad lahni¬ mi in plujimi, kterih je on deleshen. Sakaj mora grej/mik nad vjirni grehi ska¬ lo vali? Salo, ker fo vfi grehi Bogu soperni, in ga sasshalijo, in ker je Jesuf sa vfak greh terpel. Je lahko nad vJimi Jtorj enimi grehi slialovali? Ki lahko, salo ker ima vfak zhlovek po- elino nagnjenje do kakiga greha , kteriga tesh- ko opilki. Tudi je teshko shalovati nad gre=; ham, kteri zhloveku dobizhek nefe, ali "a zhaf- r ' • • 'G nq frezhmsa flori. Koliko zhafa mora grefhnik nad fvojimi grehi shalovali ? Grefhnik mora do fmerli slialovali, to je, fvo- jo nehvaleshnoft in hudobijo mora smeraj fposnali. Kolikem je zhesnalorna grevenga ? Zhesnatorna grevenga je dvojna, popolna- ma in nepopolnama. Kaj je popolnama grevenga? Popolnama grevenga je shalovanje in gnu- fenjc nad grehaili . ker je grefhnik Boga, nar vezhi dobroto, ktero zhes vfe ljubi, rasshalil. sdrusheno f’ terdnim fldepam Boga nizh vezli i’asshaliti. Kako fe popolnama grevenga obudi? Tako le : ..Moj Bog , vfi moji florjeni gre- ki fo mi is ferza shal, ker firn lelie, fvojiga. IGO preljubesniviga Boga, tebe vfo fvetok iti nef- konzhno dobroto, ig°' >h»' lovanje in gnufenje nad greham, sato ker je greh fam na febi oiluden, ali pa ker sgubo nebef in vezhno terpljenje v’ peklu pernefe, sdrusbeno f’ terdnim fklepam Boga nizh vezh rasshalili. Kaj mora gre f/mik, kteri nepopolnama gre- verigo obudi, fhe dalje Jtoriti? Tak grefhnik mora upati savoljo saflushe- nja Jesufa Kriftufa odpufhenje fvojih grehov dofezhi, in mora sazheti Boga, sazhetnika vfe pravizhnofti in fvojiga opravizhenja, zhes vfe ljubiti. Kako fe nepopolnama grevenga obudi? Tako le : „Moj Bog! is zeliga ferza mi je skal, de fim te rasshalil. Refnizhno budim in is ferza fovrashim fvoje grehe, nekaj savolj njih gnufobe , nekaj pa tudi, ker fim savolj njih nebefa sgubil in pekel saflushil ; in kakor ref greh fovrashim in^zhertim, tako ref lju¬ bim od sdaj sa naprej pravizo , in tebe o moj Bog! ki li ftudeniz in sazhetnik vfe pravize. Upam od tvojiga nefkonzhniga ufmiljenje po saflufhenji Jesufa Kriftufa, fvojiga Svelizharja, dofezhi odpufhenje fvojih grehov, in terdno fklenem s’ tvojo gnado v’ prihodnje vezh ne grefhiti., Kaj fe dofeshe po nepopolnama grevengi? Dofeshe fe v’ fpovedi in f’ fpovedjo od¬ pufhenje grehov. Ktero grevengo fi mora grefhnik persade- vati obuditi? Grefhnik fi mora persadevati, de popolna- ma grevengo obudi. 11 lt»2 Ali je potrebno , de je s' grevengo tudi upa- nje Jklen/eno ? Potrebno je, de grefhnik v’ fvoji shalofti v’ Kriflufovo saflufhenje , v’ boshjo vfigamo- gozhnoft in milolt saupa , de mu bodo grehi odpufheni, ker bi fzer obnemagal in obupal , in bi bil tako pogubljen , kakor Juda Ifkarjot. Od terdniga fklepa ali naprejvsetja. Kaj je terdni p; le p ? Terdni fklep je refnizhna volja, fvoje shiv- Ijenje poboljfhati, in niz h vezb grefhiti. Ali je upali odpufhenje grehov bres terdne volje ne vezli grefhiti? ISi ga upati , sakaj kdor refnizbne volje litina ne vezb grefhiti, ima fhe ljubesen do greha , in Bog mu ne more odpuhili, ko ima fhe hudobno voljo; Bog greh fovrashi, grefh¬ nik ga fhe ljubi, torej mu ga ne odpulli. K zhimii mora bili perpravljen , kdor ima refnizh.no voljo fe poboljfhali ? Tak mora perpravljen biti : i) Vfih grehov in tudi blishnje perlosh- nofli greha fe ogibali. 2 ) Vfakimu nagnje¬ nju v’ greh fe ultaviti, in li vfe potrebne po- rnozhi v’ prid oberniti. 3) Pluje blago pover- niti, s’ greh a m Utirjeno pohnjfhanje poravnati, in blishnjimu na zhalti ali na blagu ali dru- gej florjeno fhkodo popravili. 4) Vhm fo' vrashnikam in rasshalnikam is ferza odpulhb- 3) Vfc dolshnolli fvojiga ftanu na tanko fpok novali. 165 pa- lofti mo- -ehi >al, -jot. 1 . Kaj mora gref/mik ftorili, de bo ierden ffilep fe poboljfhati sadobil? 1) Verno moliti, in ufmiljeniga Ozheta flios Jesufa Kriftufa gnade profili, ker je vfa smoshnoft le od Boga. 2) Pogofto premifhljevati fmert, fodba, vezhnoft in Jesufovo terpljenje. 3 ) Vezhkrat ponoviti ferzhno voljo ne vezh grefhiti. hiv- •dne Od fpovedi. r olje do ima •efh- imci losh- pije- po- ) ver¬ na ti; dru- 1 fo- iftiti' fpol- Kaj je f po ved. Spoved je sgrevano in ponishno obtoshe- nje Tvojih ftorjenih grehov pred mafhnikam k’ fpovedvanju pooblaftenim, sato de bi odveso od njega prejeli. Ali je potrebno , de fe gre f/mik per fpove¬ di fvojih grehov f ' ponishnim in shalojinim /erzam obloshi? To je potrebno, drugazbi bi fpoved do¬ bra ne bila. Kako f fina mora fpoved biti R Spoved mora biti: 1) ponishna, 2) žela, 3 ) zhifta , refnizhna bres hinavfhine Kdaj je fpoved ponishna ? Spoved je ponishna, kader fe grefhnik vef sgrevan in oframoten Tvojih grehov obto¬ žbi, vfe nepotrebne isgovore na Tirani pufti, 111 fe fodbi fpovednika podvershe. 11 * 1G4 Kdaj je fpoved žela ? Spoved je žela, kader fe grefhnik vfih fvojih fhe ne fpovedanih grehov pred fpoved- nikam na tanko, odkritoferzhno in bres hinav- fhine tako obtoshi, kakor fe po fkerbnim is- prafhevanji vedi kriviga fposna. Kdaj je fpoved zhifta, odkrilo]'erzhna in hres hinavfhine ? Takrat, kader 1 ) grefhnik fhtevilo vfih fmertnih grehov bres samolzhanja , in tudi o- kolfhine, ktere greh sa fposnanje vezhi kore, ali pa njegovo forlo fpremene, na tanko raso- dene. Vender pa ne fme ljudi, f’ kterimi je grefhil, nikoli imenovati, in fe ,mora varova¬ ti . de kaj ne pove, kar bi bilo pofhtenju blisbnjiga nafproti. 2 ) Kader tifto, kar od fvojih grehov do terdniga ve, tudi do terdniga rasodene, od ti- Jftiga pa , kar ne ve do terdniga, pove, de ne ve do terdniga. siti fmemo Jvoje grehe povikfhevali , de bi f* bolj pon iskali ? Ne fmemo , temuzh jih tako povedati, ka¬ kor fo farni na febi, ker bi taka ponishnoft bila hinavfka. sili velja fpoved, kader grefhnik is Jirahu ali is framosh/jivojti per f povedi kak fmerlen greh samolzhi? Takrat njegova fpoved ne velja le nizh, temuzh takrat fhe nov fmerten greh flori, f kterim zakramentu pokore veliko nezhaft flori- 165 Kaj mora grejhnik Jioriti, hleri je per Jpb- vedi kak fmerten greh nalajli , ali pa is gre- fhne sanikernojti samolzhal P Tak grefhnik ni le dolshan samolzhani- ga greha fe fpovedati, temuzh fe mora tudi obtoshiti: 1) V’ koliko fpovedih je ta greh samolzhal. 2) Mora vfe /povedi, ktere je po samol- zhanim grehu opravil , in v’ kterih fe je fmert- nih grehov ohtoshil, popolnoma ponovili. 5 ) Se mora fpovedati, ako je v’ takim llanu prefveli sakrament refhnjiga Telefa pre¬ jel , kolikokrat je to bilo j in zhe fe je tudi o velikonozhnim zhafu sgodilo. 4 ) Mora povedati , zhe je tudi druge fve- te sakramente v’ tem llanu prejel. Kaj mora gre jhnik Jtorili, hidri je Jmerten greh ali is nevednojti ali is posabljivojii sa¬ molzhal P Tak grefhnik mora per pervi fpovedi sa- molzhani greh povedati, zhe ga kmalo po fpo¬ vedi in fhe pred f. obhajilom vezh ne more povedati. sili f e nam je treba per fpovedi fr amova- ti ali bali? Ni fe nam treba per fpovedi ne framova- li, ne bati: 1) Ker naf ni bilo frajn pred Rogam, kteri vfe vidi , grefhiti, in fe nifmo bali od njega vekomaj pogubljeni biti. 2) Ker je bolje fvoje grehe na fkrivnim pred fpovednikam raso.de ti , kakor pa s’ nepo- kojno veftjo shiveti, nefrezbao umreti, in fod- 166 ni tlan savoljo tega pred vfim fvetam v’ fra- moto prili. 3) Ker tudi fpovednik ve sa fvoje flabo- Hi, in mora savoljo tega do grefhnika ufmi- Ijen bili. 4) Ker je fpovednik pod fmertnim gre- ham in pod ojltrimi zhafnimi in vezhnimi fhtra- fengami dolshan molzhati. Kako naj grefhnik per f'povedi govori? Vfelej raslozhno , in kolikor je mogozhe , f’ fpodobnimi befedami, in tako de ga bodo fam fpovednik , ne pa drugi ljudje flifhali. Ali fmo fe dolshni tudi malih ali odpujili- vih grehov f povedali? Ni fmo fe jih ravno dolshni; vender je to prav dobro, in vfakimu fe fvetuje , ker fe lah¬ ko sgodi, de grefhnik ne ve, zhe je velik ali majhen greh. Ali je treba vezhkrat ki f povedi iti? Vezhkrat je treba k’ fpovedi iti. 1) Sato ker fe vezhkrat grefhi, in ker je nevarno odlafbati fpravo s’ Bogam. 2 ) Ker pogoltna fpoved zhloveka varuje nevarnolti in perloshnofti greha, in dufho v’ gnadi polerdi. 3) Ker pogoltna fpoved veliko perpomo- re, de je velt smiraj bolj zhilta in obzhutna. Ali je prav , zhe grefhnik drusim pove, ka¬ ko ga fpovednik per fpovedi vodi? Ni prav, in vezhkrat je fhe fhkodijivo. f 1 kleri JiaroJti fo olrozi dolshni ICfpovediiti? Olrozi fo dolshni k’ fpovedi iti, kader f fi 167 pameti savedo, in sazhno dobro od hudiga raslozhiti. Kaj J'e mora Jioriti, preden fe kdo sazhne f' jo jih grehov Jpovedovati? Preden fe sazline jpovedovati , mora po¬ kleknili, f. krish boriti, in rez hi fpovedniku : ..Jih profim, duhovni ozhe, f. shegen, de fe bom mogel prav in zhibo fvojih grehov fpo- vedati.“ Kaj mora Jiarili polem , ko shegen od fpo- vednika prejme P Potem fe moli, zhe je zhaf in perJosh- nob, ozhitna fpoved, in fzer tako le: ,,Jeb ubogi grefhnik, fe fpovem Bogu . vfigamogozhnimu , Marii njegovi prezhibi ma¬ teri , vfim ljubim fvetnikam, in njim hoshjimu nameftniku, de fim od fvoje sadnje fpovedi, ktero fim (povej kdaj fi bil sadnjizh per fpovedi) boril, velikrat in mozhno grefhil s’ miflijo, š’ befedo, s’ djanjam in samudo dobriga, slafti pa fe obtoshim, de fim -— (tukej fe fpovej fvojih grehov tako, kakor fe je pred uzhilo , in kakor fe pred Bogam kriviga fposnafb). Kako fe fpoved f klene P Spoved fe tako fklene : Ti in vfi moji drugi grehi, ki jih vem in ne vem, ki fim jih fam boril, ali fim kriv bd, de fo jih drugi borili, fo mi is ferza shal, ker fim s’ njimi Boga , nar vezhi in v fe ljubesni vredno dobroto, ra-shalil.• T.erdno fkle- nem nizh vez h ne gref hiti . in vfi h perlosh- nob v’ greh fe varovati. Profim jih, duhovni 1G8 ozhe, sa svelizhanfko pokoro in odveso fvojih grehov, zhe fim je vreden. Je velika dobrota f odvesa P Sveta odvesa je velika dobrota, ker s’ njo grefhnik , zhe je refnizhno sgrevan , sadobi od- pufhenje grehov in vezhnih fhtrafeng, pofve- zhujozho gnado boshjo , in pravizo do nebefh- kiga kraljeftva. Ali samore grefhnik. odveso fvojih grehov po vrednim saflushiti? To je nemogozhe, ker take velike gnade nihzhe ni popolnama vreden, temuzh fpokor- ni grefhnik jo le po milofti boshji sadobi. Ima fpovednik oblafi kader koli hozhe , grejh- nika od grehov odvesati?' Spovednik ima refnizhno oblaft od Jesu- fa Kriftufa grefhnika od grehov odvesati, zhe je refnizhno sgrevan j zhe pa ni sgrevan, in pokore ne dela, ni f. odvese vreden. Kaj naj grefhnik Jtori, kader je Jodveso sa- dobil? Boga naj sahvali sa to pofebno miloft, kte- re ni vreden. Kaj naj grefhnik flori , kader ni odvesan bil P Naj fpovednika ne nadleshuje, ker bi to Lila prevsetnoft, temuzh naj fe ponisba, naj fvojo nevrednoft fposna , nad njo shaluje , naj Boga gnade profi . in naj fkerbi fvoje sliivlje- rsje poboljfhaii, ker bo le tako miloft dofegel. Kaj naj flori grefhnik po f povedi ? Naj premifli nauke, ki mu jih je fpoved- »ik dal, naj Boga gnado profi, de bi jih sa- 169 mogel fpolnovati, in naj fklene Tebe pokorili, in po nauku in sgledu Jesufovim shiveti. Od sadoltenja ali naloshene pokore. Ali ima v fak zhlovek dolshnojt fe pokoriti? Vfak zhlovek ima dolshnoft fe pokorili , ali pokoro delali po Tvoji mozhi. Sakaj fo nedols/mi dolshni fe pokorili ? Sato , de bi ne grefhili in gnade boshje ne sgubili. Sakaj grefhriiki? Salo, de bi gnado fpreobernjenja od u- fmiljeniga Boga sadobili. Sakaj fpreobernjeni grefhniki ? Salo, de fe v’ greh ne povernejo. Kaj je naloshena pokora , klera je k' sakra- rnenlu f. pokore potrebna ? Je opravljanje tikih del, klere fpovednik grefhniku savoljo [povedanih grehov v’ poko¬ ro naloshi. Sakaj fe grefhniku pokorila nakladajo? Sato 1 ) de Bogu sa nezhaft, ktera mu je bila s’ greham ftorjena , nekoliko sadofti. 2 ) De f’ pokoro greh Tam nad Teboj fhtra- hije, in hudo, kar je s’ greham ftoril, porav¬ na , kolikor je mogozhe. 3) De To mu saflushene zhafne fhtrafen- ge odpufhene. ’4) De je grefhnik v’ perbodnje bolj varn, in vezh tako lahko ne grefhi. 170 Ali je y’ zhlovekovi mozhi pravizi boshji sa- dojiili? Zhlovek ne more is Tvoje mozhi rassha- ljenimu Bogu nikakor sacloilili, ker zhloveko- va sadokilev ne more nikoli rasshaljenju ne- Tkonzhniga boshjiga velizhaftva enaka biti. Po¬ korile , ktero mafhnik per Tpovedi , ali pa gre - 1 fhnik Tam Tebi radovoljno naloshi , sadobe Tvo¬ jo ženo le od nefkonzhniga saTlushenja JesuTa Kriku Ta. Je sadojtenje potreben del sakramenta pokore? Tako potreben je , de bres sadoftenja sa- krament pokore ni zel, sunaj zhe je ni bilo mogozbe opraviti. Sa klere grehe moramo sadojtovali P Sa vfe , ki Trno jih borili, ker s’ vTakim greham Boga rasshalimo. Klere pokorila Je v’ sakrameniu pokore na¬ kladajo ? Molitev, pok, ubogajme dajati, in tudi The druge pokorila Te greThniku po velikoki in okolfbinah grehov v’ pokoro nakladajo. Kako J'e mora naloshena pokora opravljati? O S’ ponishnim Teržani , 2) svefto , tako, \ kakor je bila naloshena, in 3 ) bres odlaTha- nja, kakor hitro je mogozbe. Alije mogozbe in potrebno Bogu tudi s' dru- simi pokorili sraven naloshenih sadojtovali? Mogozhe in treba je sato: 1) Ker Tpovednik savoljo naThe Tlabofti in savoljo drusih pravizhnih isgovorov ne na¬ loshi vTelej greham prav permerjene pokore, in tedej greThniku The marfikaj o ban e pokorili. 171 a) Ker moremo po Jesufovi sapovedi vre¬ den fad pokore koriti. Ali nam nadloge /r pokor jen; u pomagajo ? VTe, kar grefhnika hudiga obifhe, kole¬ sen, lakota, pomankanje, krivo obdolshenje , in vfe, kar v’ Tvojim kanu radovoijno terpi, in v’ duha pokore prenefe ; in pofebno tifto , kar li je s’ greham fam hudiga napravil, in v’ zhimur saflusheno fhtrafengo fposna ; mu k’ pokorjenju in sadokenju pomaga. Ali je fhe kaj dr asi ga, f' zhimur Je sa zhafne fhtrafenge sadofti? Odpukki fo tudi pomozh , de fe sa zhafne fhtrafenge sadoki. Perftavik od odpuftkov. Kaj fo odpujtki ? Odpukki fo odpufhenje zhafnih fhtrafeng, ktere bi mi po odpufhenim dolgu grehov v’ tem shivljenji ali pa po fmerli imeli terpeti. Kaj morajo kalolfhki krijtjani od odpuftkov verovali ? 1) De je prava zerkev od Jesufa Kriku- fa oblak prejela odpukke deliti. 2) De je prav dobro sa naf od zerkve dodeljene odpukke sadobiti. Kdo ima v' pravi zerkvi oblaft odpujtke delili? Rimfki papesh fam ima oblak po vil zer¬ kvi odpukke deliti ; fhkofje pa le v’ fvojih fhko- fijah, pa vender po pokavah od zerkve danih. 172 Kolikeri fo odpujtki? Dvojni: nekteri fo popolnama odpuftki , nekteri pa nepopolnama. Kaj je popolnama odpu/tik ? Popolnama odpuftik je odpufhenje vlih zhaf- nih fhtrafeng, klere je grefhnik saflushil. Kaj fo nepopolnama odpujtki? Nepopolnama odpuftki fo tifti, f’ kterimi nifo vfe zhafne fhtrafenge odpufhene, ampak le kak del fhlrafeng. Takfhni fo odpuftki fhtir- defet dni, eniga ali vezh let. Na kaj f o odpujtki vlerjeni? Odpuftki fo vlerjeni na nefkonzhno saflu- i shenje Jesufa Kriftufa, in na profhnjo fvetnikov. Ali naf zerkev s ’ odpujtki ne odveshe od dolshnojii sa grehe fe pokoriti ? Zerkev naf ne odveshe do konza od dolsh- nofti sa grehe fe pokoriti, ona hozhe le : 1) Duha pokore v’ naf obuditi in trud plazhati, f’ kterim pokorila opravljamo. 2) Nafhi flabofti in nesmoshnofti na po- mozh priti, ktera nam vzhali ne perpufti Bo¬ gu tako sadoftili, kakor fmo dolshni. Kaj je fhe potrebno Id sadobljenja odpu/ikov? 1) De je zhlovek v’ gnadi boshji , de fe zhifto fpove , in f. obhajilo vredno prejme. 2) De k’ sadobljenju odpuftka sapoveda- ne pokorila opravi, in fe fam potlej greha fkerbno varuje , in brum.no shivi. Ali pomagajo odpujtki tudi dufham v' vizah? Odpuftki tudi dufham v’ vizah pomagajo | kakor profhnja per Bogu, kader fo is tega na- | mena dodeljeni; tedej pa morajo shivi od zer- 175 kve k’ sadobljenju odpuftkov sapovedfcne dobre dela sa mertve Bogu darovati. Kaj je odpujtik fveliga leta ? Odpuftik fvetiga leta je popolnama odpu- ftik, kteriga Rimfki papesh ob nekterih perlosh- noftih f’ pofebnimi oblaftmi in poftavami dodeli. Od sakramenta f. poflednjiga olja. Kaj je fveto poflednje olje ? Poflednje olje je sakrament, v’ kterim bol¬ nik po masiljenji s’ fvetim oljarn, in po sapo- vedani mafhnikovi molitvi gnado bosbjo prej¬ me sa osdravljenje dufhe , in kader mu je k’ svelizhanju , tudi telefa. Sak aj fe ta sakrament po/lednje olje imenuje? Sato, ker fe med vlimi fvetimi mašili, ktere je nafh Svelizhar fvoji zerkvi sapovedal, na sadnje deli. Komu fe f. poflednje olje deli? Bolnikam , ki fo nevarno bolni. Kdaj Je mora J. poflednje olje delili? Zhe je mogozhe, takrat , dokler fe bolni¬ ki fhe popolnama savedo. Kaj flori f. poflednje olje ? 1) Pofvezhujozho gnado pomnoshi. 2 ) Dodeli odpufhenje malih in tudi ti¬ kih fmertnih grehov, klerih fe bolnik is ne- pregrefhne posabljivofti ni fpovedal , ali pa fe jih savoljo flabolti ni mogel fpovedati. 3) Refhi od hudih naftopkov greha in njegovih cftankor. 174 4) Da mozh hudizhovim fkufhnjavam ia sap el je vanju fe udavi ti. 5) Dodeli pomozh v’ preveliki britkodi savoljo blishnje fmerti in prihodnje fodbe, 6) Osdravi tudi vezhkrat telo , zhe je du- fbi k’ svelizhanju. Kako fe mora bolnih sa f. poflednje olje perpravljali? Bolnik fe mora perpravljati s’ sbivo vero in f’ terdnim saupanjam v’ Boga, f’ popolno¬ ma srozhenjam v’ boshjo voljo : fhe pred pa fe mora f’ fveto fpovedjo v’ dan gnade bosbje podaviti , ali zbe fe ne more fpovedati, pravo grevengo in sbalod nad fvojimi grehi obuditi. Kolikokrat f me bolnikJ. poflednje olje prejeli? Bolnik fme f. poflednje olje tolikokrat pre¬ jeti , kolikokrat nova nevarno!! fmerti pride. Kdo fme f poflednje olje delili? Zerkveni mafhniki. Ali je J', poflednje olje potrebno k ’ svelizhanju? Sveto poflednje olje k’ svelizhanju ni prav potrebno, vender gii pa bolnik ne fme samu- diti prejeli savoljo velizih gnad, ktere po njem prejme. P er kaki /iarofii fo dolshni olrozi la f. sa¬ krament prejeti ? Bolni otrozi fo dolshni ta f. sakrament prejeti, kader samorejo grefhiti, in fposnajo , de greh Boga shali, in de fo dolshni savoljo boshjiga rasshaljeoja shalovati. Kako mora biti otrok perpravljen , ko mu je sakrament f poflednjiga olja prejeli? i) Mora v’ poglavitnih refnizah f. vere* 175 in v’ tikim, kar f. poflednje olje sadene, do¬ bro poduzhen biti. 2) Mora fposnali, kaj je greh, in ga sa- voljo Boga tudi obshalovati. Od L sliegnovanja ali pofvezlievanja mafhnikov. Kaj je sakrament pofvezlievanja ali shegna /ploh. Sakrament pofvezlievanja fploh je sakrament. kteri tifiim, ki fe v’ flushbo zerkve podajo, du¬ hovno obl a A: in pofebno gnado dodeli zerkve ne opravila Bogu k’ zbaki in dufham k’ svelizhanju prav in Cveto opravljati. Kaj je sahrament J. pofvezlievanja maj/mi- kov pofebej? Sakrament f. pofvezlievanja mafhnikov po¬ febej je sakrament. kteri tiftim , kteri fo mafh- niki pofvezheni, oblak do praviga telefa jesufa Krikufa , in do njegoviga duhovniga telefa, kar fo verni, dodeli. V' zhim je obla Ji pofvezlievanja maj/mikov? Oblak pofvezlievanja mafhnikov je v’ tem, de samorejo : 1) Mafhniki kruh in vino v’ pravo telo in v pravo kri nafhiga Gofpoda Jesufa Krjkufa fpre- menili, in ga nebefhkimu Ozhetu darovati. 2) Verne od grehov odvesati. druge f. sakraniente deliti, verne voditi, uzhiti, in dru¬ ge duhovne opravila opravljati. 176 Kdo samore mafhnike pojvezhevati ali she- gnati? Samo fhkofje imajo oblaft mafhnike sheg- nati. Kako morajo perpravljeni bili , kteri skele pofvezhevanje mafhnikovo prejeli? Morajo imeti fofebno potrebno uzbenoft in savoljo fvojiga zhednofti polniga shivljenja dobro ime per kriftjanih. Kaj pofvezhevanje mafknikov Jiori? i) Sraven tega, de pofvezhujozho gnado boshjo pomnosbi, dodeli tudi to pofebno gna¬ do , de je pofvezhen mafhnik sinoshen in per- praven fvojo zerkveno flushbo prav opravljati, in f. sakramente fpodobno deliti. 2) Vtifne neisbrifljivo snamnje v’ dufho pofvezhenih, ktero jih od drugih vernih ras- lozhi, in le farno sa flushbo boshjo poftavi: salo fe pofvezhevanje mafhnikov ne more vezh ko enkrat prejeti. Ali je sakrament pofvezhevanja mafhnikov potreben ? Sakrament pofvezhevanja mafhnikov ni fle- hernimu zhloveku potreben; sa zelo zerkev pa je potreben. Od sakramenta H sakona. Kaj je sakrament f. sakona? Sakrament f. sakona je nerasvesliva svesa. f ktero fe neoshenjen kriftjan in neomoshena kriftjana, mesh in shena, po Jesufovi poftavi 177 do fmerti sarozhita , v’ kar jima Bog fvojo gna- do da , cle v’ sakonfkim ftann do fmerti v’ bosh- jim ftrahu shivita, in fvoje otroke po ker- fhanfko redita. i Kako imenuje f. Pavl ta sakrament? S. Pavl imenuje ta sakrament velik sakra¬ ment v’ Kriftufu in v’ zerkvi, ker pomeni du¬ hovno sdrushenje Kriftufovo s’ njegovo zerkiijo. Kdo je sakoa poftavil? Sakon je Bog she v’ sazhetku fveta v’ raji poftavil. Koliko zhafa sakon terpi ? Sakon vedno , to je , do fmerti terpi. Sakaj je sakon pofiavljen P 1) De fe zhlovefhki rod ohrani in ninoshi, 2) k’ pomozhi eden drusimu , in 3 ) v’ po- mozh soper nerodno posheljenje mefa. Ali je sakon potreben ? Sakon je potreben zhlovcfhkimu rodu , pa ne vfazimu zhloveku pofebej. Kaj je bolji in Bogu bolj prijetno , tako o- fiati, ali fe sarozhiti? Boljfhi in Bogu bolj prijetno je tako ofta- ti, zhe fe to is ljubesni do zhiftofti sgodi. Kaj da sakrament J. sakona? Sakrament f. sakona pomnoshi gnado bosh- jo , in dodeli pofebno gnado, de 1) sakon- fki fveto do fmerti med feboj shive. 2) De savoljo Boga teshave fvojiga ftanii voljno terpe. 3 ) De fvoje otroke v’ boshjim ftrahu re¬ de , in vfe druge velike dolshnofti dopolnijo. 12 J7o Kaj hozhe zerkev od shenina innevejie, pre -1 de n v ’ sakon Jtopita? 1) De ni med njima ndbeniga sadershka. 2) De is taziga konza v’ ta lian kopita, is kakorfhniga ga je Bog pokavil. 5) De Boga gnade profita, de bi mogla v’ tem kanu prav shiveli. /,) De fe v’ boshjim krahu in f’ zbiko vekjo v’ ta kan podaka, de fe tedej popred fpoveka in f. obhajilo prejmeta. 5) De ka v’ herfhanfkim nauku dobro poduzhena, de snata po kerfhanfko shiveli, in fvoje otroke lepo uzhiti. Sakaj morala shenin in nevejta pred obli¬ zana bili, preden Je porozhild? Sato , de fe sadersbki svedo, zhe jih je kaj; satorej je vfak, kteri sadershik ve , dol- shan ga gofpodu fajmafhtru rasodeti. Kdo ima oblaji porozhevali ? Fajmafhtri imajo oblak pred dvema pri- zhama porozhevali, ali pa drugi duhovni f fajmafhtrovim pooblakenjam. Ktere nafprolne dolshnojti imata mosh in shena ? 1) De mirno in po kerfhanfko med fe- boj shivita. 2) De mosh fvojo sheno kakor fvoje led¬ no telo ljubi, jo shivi , varuje, in ji sgled ' lepih zhednokih daje; shena pa, de je mosh n v’ pravizhnih in fpodobnih rezheh pokorna. 3) De fe v’ nadlogah ne sapukita temuzh de sveko do f mer ti fkupej okaneta. sap ( naj fpo Kri J oin po shii fld j ver , zen kor pov j dig, 179 S ah a j mora mosh fuojp sheno ljubiti? Mosh mora sheno ljubiti, ker Bog tako sapove. Saka j morajo shene moshem pokorne bili? Ravno salo , ker Bog tako sapove. „Shene naj bodo tvojim moshem pokorne kakor Go- tpodu; sakaj mosh je glava shene, kakor je Krilluf glava zerkve.“ Klere dolshnojti imajo sahonfki do fvojih otrok P Dolshnolli sakonfkih do otrok to , de jih po kerfhanfko rede, sa njih zhafno in vezhno shivljenje fkerbe , in nizh ne kore, kar bi du- fhi ali teletu njih otrok utegnilo fhkodovati. PETI BEL. Od kerfhanfke pravize. Ali je ki svelizhanju sadojti, de krifijan le veruje kar je Jesuf uzhil, in mati katolfhka zerkev verovati ukasuje? m. . . -t«i sadolti, on mora tudi is ljubesni in po- korfhine do Boga vfelej to koriti, kar Bog sa¬ pove, in le sato koriti, ker Bog sapove. Kaj je tedej kerfhanfka praviza ? Kerfbanfka praviza ali pravizhnoft je hu- diga te varovati, in dobro delati. 180 Hidri del kerfhanfke pravize je pervi? Hudi ga fe varovati. Kaj je hudo ?. Refnizhno in edino hudo je greh. Od greha. Kaj je greh ? Greh je savedno in radovoljno prelomlje- nje hoshje sapovedi. Sakaj fe pravi, de je greh savedno in ra dovolj no prelomljenje P Sato, ker zhlovek ne grefhi, zhe ni pet' savedu , in zhe v’ greh ne pervoli. Tako , po- ftavim , majhni otrozi , ki fe fhe ne savedo fvoje pameti, in norzi, ki fo ob njo prifhli. ne grefhe, zhe ravno kako sapoved prelomijo ; ; tako tudi jetnikam ni v’ greh perfhteta, ko v’ nedeljo k’ mafhi ne gredo, zhe iti ne fmejo ! in ne morejo, salo ker nimajo prolte volje. Ali je pa odrafhen zhlovek per savedu isgo- vorjen , zhe ne ve , de je kaj greh P Nevednoft, posabljivoft , smota in kaj tazi- ga zhloveka fploh isgovarja, zhe ima dohro voljo sraven, de hozhe le to ftoriti , kar Bog sap o ve ; ako je pa radovoljno neveden, ni is- govarjen; sato 1) Kteri s’ sheljnim ferzam boshjo voljo fposnati ifhe, gorezhe moli in hrepeni po fpo- snanji boshjih naukov , je lahko isgovorjen pred Bogam 5 vender v’ ponishnolti in v’ Ilrahu mo¬ ra vfak shiveti, ker ne more vediti, zhe vfe to dela, ali ne. 2) Kteri jelen, nemaren, fpazheniga fer- za , in v’ greh sal juhi jen , nima isgovora sa Tvo¬ jo nevednofl , ker je radovoljno flep , in hi lah¬ ko vidiI , kaj je prav , ko bi hudoben ne bil. Kolkeri je greh ? Greh je dvojin , 1) poerbani greh, in 2) djanfki greh. Kaj je poerbani greh ? Poerbani greh je lifti , ki ga je Adam v’ raji ftoril, in mi v’ Adamu, in ki ga mi vfi od njega poerbamo. Shiraj temu-grehu poerbani greh pravimo? Salo , ker ljudje, kteri od Adama pridejo, la greh in njegove fhtrafenge poerbajo , in tudi vfe , kar hudiga is njega isvira , terpeti morajo. Kaj je djanfki greh ? Djanfki greh je prelomljenje boshje/ sapo- vedi, ktero grefhnik fam vedama in radovolj¬ no flori. Kako zhlovek lahko greh jtori? Zhlovek lahko greh flori: 1) s’ miflijo , 2) s’ sheljami, 3) s’ befedo , 4) v’ djanji, in 5) s’ samudo dobrih del. Kdaj zhlovek s ’ miflijo grefhi? Grefhi kader hudobne ali fvoji brumnofti nevarne rezhi premifhljuje. Kdaj J'e grefhi s' sheljami ali f poshelenjam? Se grefhi, kader zhlovek kaj prepoveda- niga f’ pervoljenjam floriti sheli. Zhe pa zhloveku soper njegovo voljo ka¬ ka huda mifel v’ glavo pade, ali fe mu kaka huda shelja v’ ferzu obudi, in jo odganja, ker mu je soperna , mu ni greh. 182 Kdaj Je j’ befedo grefhi? S’ befedo fe grefhi , kader zhlovek refnizi ali ljubesni kaj nafprotniga ali pa kaj taziga govori , kar gre samolzhati. Kdaj fe grefhi d djanji? V’ djanji fe grefhi, kader zhlovek kako neperpufheno delo ftori. Kdaj Je grefhi s ’ samudo dobrih del? S’ samudo dobrih del fe grefhi, kader zhlovek ne ftori, kar mu je Bog sapovedal. Kdkofhen raslozhik je med djanfkirni grehi? Mad djanfkirni grehi je ta raslozhik: ne- kteri fo veliki ali fmertni, nekteri pa majh¬ ni ali odpuftlivi grehi; nekteri fo laftni, nekteri pa p tu ji grehi. Kaj je Jmerlni greh? Smertni greh je savedno in radovoljno veliko prelomljenje hoshje sapovedi. Kaj je mali ali odpuftlivi greh? Mali ali odpuftlivi greh je malo prelom¬ ljenje hoshje sapovedi. Bolj navedama in radovoljno ko zhlovek hudo ftori , in vezhi ko je dolshnoft, ki jo pre¬ lomi , in pa hudobija volje ali ferza, is ktere greh isvira ; vezhi in hujfhi je tudi greh. Kaj fhkoduje Jmerlni greh ? Smertni greh vfelej zhloveka na dufhi, in vezhkrat tudi na telefu nefrezhniga ftori; odvsame mu duhovno shivljenje , to je, gna- do hoshjo ; zhlovek poftane fovrashnik boshji. sgubi Boga in nebefa, in je vreden vezhnig* pogubljenja. li)5 Kaj naj preprizha , de Bog greh Jovrashi? Shtrafenge, P kferimi je Bog she fvet, deshele in ljudi pofamim savoljo greha poko¬ ril. Shtrafal je Bog hudobni fvet f' potopam ob zhafu Noetovim; mefla Sodomo, Gomoro in t. d., s’ ognjam : Egipt savoljo kraljove ter- devratnofli po Mojsefu s’ velizimi nadlogami; Israelze v’ pufhavi ; Adama in Evo, in vezh drusih nam v’ sgled , de bi fe uzhili greh zher- lili, in fe ga bolj kakor ftrupene kazhe ogibali. Kaj naf fheboljpreprizha od hudobije greha? Terpljenje in fmert Jesufa Kriflufa, Sina boshjiga. Ali /e je ireba fmertniga greha varovati? Treba fe ga je fkerbno varovati savoljo velike fhkode , ki jo flori, ker naf perpravi ob prijasnofl in gnado boshjo, in dufho in telo vez tiri o pogubi. Saka; Je je treba tudi malih grehov varovati? 1 ) Salo , ker fe tudi s’ malimi grehi Bog rasshali. 2 ) Ker Bog tudi male grehe fhtrafuje. 3) Ker moramo perpravljeni biti rajfhi vfe preterpeli, kakor Boga tudi s’ nar manj- fhim greham rasshaliti. 4) Ker mali grehi, defiravno pofvezhujo- zhe gnade boshje ne odvsamejo , vender flore , de zhlovek drusih pofebnih gnad boshjih ne sadobi, nagnjenje k’ hlidimu pa rafle , in tazi- ga grefbnika pozhafi v’ vezhi grehe sapelje. Ai Bog fhirafaje grefhnika .she na tern fveta po sajlushenji? Ne vfelej ; fhtrafal ga bo pa v’ vezbnofti 184 po saflushenji, ker je pravizhen. V perglihi od bogatiga mosha in firotniga in bolniga La¬ zarja vidimo, de je bogatinu na telefu prav dobro bilo; dufha njegova pa je bila nefrezh- na, in ko je umeri, je bila v’ pekel pokopa¬ na. Nafproti fe je brumnimu Lazarju tukej I sa telefni shivezh prav hudo godilo, sraven je pa fhe bolan bil ; ali njegova dufha je bila Bogu ljuba, torej frezhna, in ko je umeri, fo jo angeli v’ nebefa nefli. Kaj jo lajini grehi? Latini grehi fo ti tli, ki jih kdo fam flori. Kaj Jo plaji grehi? Ptuji grehi fo tifli , klerih fzer farni n ftorimo, kterih fmo pa vender krivi, zhe dru- : ge napeljemo, de jih flore, ali zhe jih ne od- vernemo, ko fmo dolshni in tudi v’ ftanu jih odverniti. Kolkeri Jo djanfki grehi? Djanjfki grehi fo ti : 1) Sedem poglavitnih grehov, 2) Shell grehov v’ fvetiga Duha. 3) Shtirje v’ nebo vpijozhi grehi. 4) Devet ptujih grehov. Oa fedrnih poglavitnih grehov. mi ilo z h (o fta sai in no in be la in nc ji' di d< Ki eri f° poglavitni grehi? Poglavitni grehi fo : i) napuh , 2) lakom- noft, 3) nezhiftofl, 4) nevofhljivoft, 5) poshrefh- noft, 6) jesa, 7) lenoba. Sakaj Je tem greham poglavitni pravi? Salo, ker is vfaziga veliko drusih isvira. it P 186 Kaj je napuh P Napuh je nemarna ljubesen do febe fa- miga; poshelcnje fvoje lahne vifokolli, ktera kori, de zhlovek fam febe bolj kakor druge zhifla , in tudi sheli bolj kakor drugi zhiflan (obrajtan) biti. Ali je greh napuha pogofio med ljudmi? Greli napuha je pogollo med ljudmi vfih kanov 5 she per otroku fe kashe, in hariga na j sadnje ne sapufti; vtika fe med dobre dela, in pokriva fe s’ unanjo ponishnokjo. Prevset- nok ali napuh je bil greh savershenih angelov in pervih harfhov. Kaj pride is napuha P Is napuha pride nesmerna ljubesen do fe¬ be famiga , lakomnok zhafti in hvale , bahanje, lahna hvala, sanizhevanje Boga, vere, zerkve ; in blishnjiga, rasboj, prepir in kreg, terdovrat- nok , nepokorfhina , hinavfhina in krivoverftvu. Kaj je lahomnoji P Lakomnok je napazhna shelja po denar¬ jih in po blagu. Ali Ji nefme zhlovek zhajniga blaga per dohiti? Pofhteno, po pravizi in ljudem bres fhko- de fi ga fme perdobiti, de bi s’ njim vezh dobriga korih Kdaj zhlovek nesmerno ljubi zhafno blago? Takrat, kader ljubi blago savoljo blaga, in ima ferze vfe v’ blago samaknjeno. Kakofe J posna, de jeJerze na blago navesano? 1) Zhe je neumno vefel v’ frezhi, in prevezh shaloken v’ nefrezhi. -) Zhe memra zhes fvoj revni kan. I • I 18 (i 3) Zhe varuje blaga f’ flraham in nepo- kojnolljo. i) Zhe sheli kri v j/, lino obogateti. 5) Zhe je nevofhljiv lihim, kteri obilno imajo. 6) Zhe od obilnolii fvojiga blaga ubogimi ne deli. Kako fe J p osna Jerze , de ni lakomno ? 1) Zhe ne sheli obilnolii blaga, in fvojo ubofhtvo voljno terpi. 2 ) Zhe f’ hvaleshnim ferzam vsiliva, kai mu je Bog dal, in od fvoje obilnolii fironia- kam rad podeli. 3) Zhe ni nesmerno velel v’ frezhi , in bres mere shalollen v’ nefrezhi; zhe je perprav- Ijen tudi vfe dali in sguhiti, ako je volja boshja. 4) Zhe je zhlovek raji ubog, kakor de bi nar manji krivizo ftoidl. Kteri grehi istiirajo is lakomnojii? Is lakomnotli isvira nepokoj, jesa, svija- zhe, goljfije, krivize , sdajanje, krive perfege. neufmiljeno in do boshjih rezili neobzhutno ferze. Shalollen sgled lakomnolli je Judesh, hi je Jesufa prodal. Kaj naj kriftjan Jtori , de fe ho lakomno- Jti obvaroval? i) i\aj premifli, de nizh premoshenja n* fvet nifmo pernefli, in de ga nizh na uni fve ( ne ponefemo. 5) De bo vfak zhlovek od Cehi isrozhe- niga premoshenja Bogu odgovor dajal. 5) De je Jesuf s’ befedo in s’ djanjam 187 uzhil, de ubogi loshej v’ boshjo kraljeftvu pri¬ dejo , kakor bogali. 4) Naj Boga gnade profi, de fc bo s’ njo lakomnolti obvarovati samogel. tlako fe zhlovek greha nezhijtojii krivi ga Jiori? S’ radovoljnimi nezhidimi miflimi in she- ljami, s’ nezhiftim govorjenjam, norzhijami in pefmi, in s’ nefpodobnim in neframnim djanjam. Kaj isvira is nezhijiojii? Is nezhiftofti isvira oflepljenje pameti , od¬ pad od vere, filne shelje po zhafnim shivlje- nji, posabljenje Boga, fine rti in prihodnje fod- be, oterpnoft volje, maloferzhnoft in obupnolt in na sadnje pogubljenje. Kaj je zlilo v eku Jioriti , de fe bo nezhijtojii varoval? 1) Mora Boga gnade profiti. 2) Se mora hude perloshnofti fkerbno ogibali. 3) Se mora lenobe varovati, in delaven biti. 4) Mora smeren v’ jedi in pijazhi biti, in fvoje pozhutke satajevali. 5) Mora framoshljiv pred Bogam in ljud¬ mi biti, fvoje telo v’ zhafti imeti, fofebno vpri- zho nedolshnih otrok in tudi vfaziga zhloveka. 6) Vezhkrat in pogofto k’ fpovedi in k’ k obhajilu hoditi, de bo gnada boshja v’ njem povildhana, in de fe bo loshej soper ta greh vojfkovdl. 7) Vfak dan in pofebno ob zhafu fkufh- njav v’ fmert in prihodnjo fodbo mifliti. 188 8) Mora Jesufovo terpljenje vezhkrat pre- mifhljevatL Kdaj je zhlovek grqha nevofhljivojii kriv? Kacler je shaloften , ko fe blishnjinm do-l bro godi, kakor de bi bila to njegova fhko-; da, in sheli , de bi on fam dobro imel, ne pa njegov blishnji. Je nevofhljivojt velik greh ? jNevofhljivoft je velik greh sato : 1) Ker je ljubesni do blisbnjiga nafproli, 2) Ker je hudizhov greh. 3) Ker is nje ve¬ liko drusih grehov pride, in nevofhlivi ne-j befhkiga kraljestva ne bo dofegel. Kaj hudiga pride is nevo fhljivojii? Js nevofhljivofti pride obleganje, krivo ob- dolsbenje , opravljanje , kriva fodba in fovrafh- ; tv o do blisbnjiga, vefelje , kader fe mu hudo. in sbaloft, kader fe mu dobro godi. Is nevoflv ljivofii fo Egiptovfkiga Joshefa brajte prodali; nevofhljivoft je Daniela v’ jamo levov perpra- 1 vila, in is nevofhljivofti fo Judje Jesufa krishali- Kaj je poshrefhnoji ? Poshrpfhnoft je napazbno poshelenje jedi in pijazhe , ali nesmernoft v’ jedi in pijazhi. Kdaj fe zhlovek tega greha kriviga Jiori ? ; 1) Kader vezh je, kakor je treba k’ o- hranjenju shivljenja. 2) Kader je P prevelizimi sbeljami in sato, de fvojimu posbelenju flreshe. 3) Kader v’ pojedinah in pijazkah pre- moshenje sapravlja. 4) Kader je sdravju fhkodljive jedi, sato ker fe njegovimu poshclenju perleshejo. 189 Je pijanoJi greh ? Pijanoft je velik greh, ker pijanzi ne bo¬ do kraljeftva boslijiga dofegli. Kaj pride is poshre fhnojti in pijano [ti? Is poshrefhnofti in pijanofti pride oflep- Ijenje uma, neperpravnoft k’ boshjim rezhem , sam uda dolshnoft fvojiga ftanu, neframnoft v’, govorjenji, nezhiftoft, kreg, kletev, ubijanje, ubofhtvo, bolesen, perkrajfhanje shivljenja in sgodna fmert. Kaj je jesa ? Jesa je mozhno rasferdenje fcrza in shelje fe mafhevali. Kaj isvira is pregrefhne jese? Is pregrefhne jese isvira nevolja, kreg, fovrafhtvo, smerjanje, kletev, mafhevanje, prav¬ de , omota pameti, poboj in vzhafi moriftvo. Kdaj je zhlovek lenobe kriv? Lenobe je zhlovek takrat kriv, kader ne¬ rad in s’ nevoljo flori, kar je k’ boshji zhafti in k’ svelizhanju njegove dufhe potrebniga. Kaj pride is lenobe ? Sanikernoft v’ flushbi boshji, samuda v’ sadobljenji gnade boshje in potrebnih pomozh vezhno svelizhanje dofezhi, shaloA, klavernoft. odlafhanje fpreobernjenja in pokore , nefpokor- noft in sadnjizh obupanje nad fvojini sveli- zhanjam. . - • .fi-rvr:' ■ -i: ' ' ‘j .-bhL 1 “ 190 Od fheftih grehov v’ fvetiga Duha. Ji/eri Jo grehi d Jveliga Duha? Ti le : 1 ) Predersno v’ Jjoshjo milob grefhiti. 2 ) Nad boshjo milofljo obupali. 3) Sposnani kerfhanfki rebrni fe vbavljati. / 1 ) Svojimi! blishnjimu savoljo boshje gna- de nevofhljiv bili. 5) Do lepiga opominjevanja olerpnjeno ferze imeli. 6) V’ nepokornobi terdovratno obali. Kaj pravi Jesuf od grehov v ’ f. Duha ? Jesuf pravi: ,,Vfak greh io 'pfeklinjeva- nje bo odpufheno ljudem, preklinjevanje Du¬ ha pa ne bo odpufheno. In kdor koli rezhe befedo soper Sinu zhlovekoviga, mu bo odpu¬ fheno ; kdor pa govori soper f. Duhii, mu ne bo odpufheno ne na tem fvetu, ne v’ prihodnjim. Kaj f e pravi o’ f. Dalid grefhiti? Se pravi dobroto in gnado boshjo, klera fe fofebno perla-ftuje f. Duhu , s’ olerpnjeno hudobijo sametovati in sanizhevali. Sakaj Je rezhe , de grehi v' J. Daha hodo ieshko odpufheni, ali pa fhe zelo ne d lem, ne d unim slavljenji ? Sato, ker tak grefhnik vezhi del gnado boshjo in vfo pomozh sa fvoje svelizhanje do konza shivljenja is hudobije sametuje; bres gnade boshje pa fe ne more poboljfhati in fpokorili, in ravno sato - ne v’ nebefa priti. 191 Kdaj grefhnik predersno v' boshjo milojt gre/hi ? Grefhnik grefhi predersno v’ boshjo mi- | loft, kader greh na greh naklada , in li mifli: fej je Bog ufmiljen , po fvoji nefkonz.hni milofli mi ho she odpuftil , zhe fe ludi ne poholjfham. Kaj je nad boshjo milojtjo obupati? jNad boshjo miloftjo obupati ie upanje sgu- hiti nad odpufhenjam grehov in nad persade- vanjam v’ nehefa priti. Kriva fta bila tega gre¬ ha Kajn in Juilesh Ifhkarjot. Kdaj je fploh zhlovek tega preha kriv ? Kriv ga je: l) zhe s gubi vfo ferzhnoft sa nehefa fkerbeti, kader le veliko fhlevilo fvojih fmertnih grehov premifhljuje , in rez h e: „Moji i grehi fo preveliki, in prevezh jih je, de hi mi jih Bog odpuftil , jeft moram pogubljen hiIi-*' 2) Zhe zhlovek fzer fposna fvoj pregrefh- ni ftan, pa mifli , de je preflab pravo pokoro flori li , f’ ftraham mifli v' fvojo she vkoreninje- 110 pregrefhno navado, in pravi: ,,fSe morem je premagati, Bog mi ne ho gnade dal,“ in tako oftane v’ fvojih grehih. Kaj mora grefhnik Jtorili , kader fvoje grehe? fposna in obshaluje . de ne obupa ? 1) Mora premifliti, de boshja miloft je nesmerna, in terpljenje Jesufa Kriftufa je ne- fkonzhne zeiie; salo fme in mora tudi lerdno upa ti. de mu ho Bog vfe grehe odpuftil , ako fe poboljlha. 2) Mora mifliti, de Bog nozhe fmerli (pogubljenja) grefhnika, temuzh hozbe. de n aj fe fpreoherne in shivi: torej ho ludi nje- 192 mu gnado dal fe fpreoberniti, zhe je bo po- nishno in saupno profil. 3) Mora premifhljevati. de Jesuf, Sin boshji, ni na fvet prifhel, de bi fvet fodil, temuzh de bi ga svelizhal. 4) Ob zhafu fkufhnjav in v’ shalofti fe mora tolashiti f’ tem, de mifli, kako Ijubesni- vo in ufmiljeno je Jesuf f’ fpokornimi grefh- niki ravnal ; poftavim s’ Petram , Magdaleno . prefhefhnizo, rasbojnikam na krishu i. t. d. Kdaj fe zhlovek fposnani kerfhartfki pra vizi njiavlja? Zhe posna in ve refnizo katolfhke vere, pa is hudobije drugazhi veruje . govori in uzhi, kakor je Bog rasodel, in katolfhka zerkev ve¬ rovati sapove. Tako je ftorilo veliko Farise- jov ob Jesufovim shivljenji. Kdo je Jvojima bratu savoljo boshje gnade I nevofhljiv. Kdor je shaloften, in savidi fvojiga blishnji- ga , ker s’ gnado fvetiga Duha bogabojezhei shivi, in fi s’ dobrimi deli nebela flushi ; in: zhe ne sheli ga poboljfhati, temuzh ga smo liti in sapeljati. — Tak nevofhljiviz je hudizh; tak je bil tudi Kajn do fvojiga brata Abelna. Kdo ima proti dobrima , k ’ svelizhanja po- magftjozhimu oporninjevanju olerpnjeno ferze?' Kdor v’ pregrehah smerej oftane, vfe do¬ bro opominjevanje in fvarjenje same tuje, i n zlo sa fhtrafenge ne mara. — Faraon ni ma¬ ral sa Mojsefa, ki mu je pravil, kaj Bog ho- zhe , in tudi sa fhtrafenge ne. 195 po- Sin lil, fe sni- ;fh- 10 ' 'ra re, z hi, ve- ise- ade ■■ I np- zhe | in mo- zb; I L. po¬ ze? do- in ma¬ he- Kdo v' ne pokori ierdovralno ojiane ? Kdor olerpnjen v’ grehih shivi, in nika¬ kor na pokoro ne milli. Taki grefhniki fo bili Kajn, Faraon, Savi. Anlijoh , Judesh sdajaviz , in vezh tazih, ki fo pregrefhno sliiveli, in nefrezhno umerli. Od v’ nebo vpijozliib grehov. Kleri jd v' nebo vpij ozki grehi? 1) Radovoljni uboj. 2) Mu taki ali Sodomfki greh. 3 ) Satiranje uboshzov, vdov in firot. 4 ) Delavzam in najemnikom saflushik sa- dershevati ali utergovati. Kdaj je zhlovek radovoljniga uboja kriv? Radovoljniga uboja je zhlovek kriv , kader f premiflikam in bres pravizhne oblafti fvoji- ga blishnjiga umori ali fam ali pa po drusih. Tako je umoril Kajn Abelna, David Urijata, .Tezabela Nabota, in Judje Kriftufa. Sakaj fe drusimii o’ nebo vpijozhimu grehu mulajti ali L Sodonifki pravi? Mutafti salo , ker je tako grosoviten in Bo gu toliko sopern , de fe od njega fhe govo¬ riti ne fme; Sodomfki pa sato, ker fo ga So¬ domijam dopernafhali, ktere je pa Bog savoljo tega ftrafhniga greha tudi s’ ognjam s’ nebef fhtrafal. Kdo je tretjiga v’ nebo vpijozhiga greha kriv? 1) Kdor uboge satira. 2) Kdor vdove in lirote ali sapufhene otroke , kakor fi bodi, satira 15 Kdo je zhe ter liga d nebo vpijozhigagreha kriv? Kdor delavzam, najemnikam ali poflam - saflushik uterguje , ali pa od dne do dne pla- zhati odklada. Sukaj fe tem greham K nebo vpijozhi pravi? 1) Sato, ker je v’ f. pifmu od vfaziga po- febej rezheno, de v’ nebo po fhtrafengi vpijejo. 2) Ker boshjo pravizo fofebno k’ fhtra- fovanju lilijo. Od ptujili grehov. Kteri fo pinji grehi? 1) V’ greh fvetovati. 2) Grefhiti vele¬ vati. 3 ) V’ drugih greh pervoliti. 4) Druge v 1 greh napeljevali. 5 ) Drusih grehe hvalili. 6) K’ grehu molzhati. 7) Greh pregledati. 8) Greha fe vdeleshiti. 9) Greh sagovarjati, Kdaj Je Jtorimo ptujih grehov krivi ali de- leshni ? Kader fmo krivi, de jih drugi flore, ali kader jih od grehov ne odvernemo, ko fmo jih dolshni in v’ ftanu odverniti. Drugi del kerfhanfke pravize: Stori dobro. Kaj je dobro ? Dobro je vfe, kar je po boshji volji ali p° boshji napovedi. 195 Kaj je po boshji sapovedi? Po boshji sapovedi fo zhednolti (krepolli) in dobre dela. Koliko jezhedno /t, ktere mora krijijan imeti? Neklere fo boshje, to je, take, ki gredo v’ Boga ; in neklere fo ljudotizhne ali djanfke . to je , take, ktere ljudi tizhejo , in fe v’ djanji do njih pokashejo. Od boshjih zhednoft. Ktere fo boshje zhednojii? Boshje zhednolti fo tri: vera, upanje in ljubesen. Ali je zhlovek dolslian fe u’ treh boshjih zhednoftih vadili? Dolshan je, ker v’ tem obftoji shivljenje kriftjana. Kdaj je krijijan fofebna dolshan tri bosh¬ je zhednojii obuditi? 1 ) Kakor hitro fe pameti save. 2 ) Vezh- krat v’ shivljenji. 3) Kader kak fvet sakra- ment prejme. 4) Ob zhafu fkufhnjav soper te zhednolti. 5) Ob fmertni nevarnofti in na fmertni poltelji. Kako fe da vera obudili? Vera fe da tako obuditi: „Verujem v’ te¬ be, pravi trojedini Bog, Ozhe, Sin in fveti Duh! kteri li vfe Ilvaril, kteri vfe ohranifh in vishafh, kteri dobro polonafh in hudo fhtra- fafh. — Verujem, de fe je Sin boshji vzhlo- vezhil, de naf je s’ fvojo fmertjo na krishu odrefhil, in de naf fveti Duh s’ fvojo gnado 13 * pofvezhuje. — Verujem in terclim vfe , kar fi ii o Bog rasodel, kar je Jesuf Kriftuf uzhil, kar fo apofteljni pridigvali , in nam fveta Piim- fka katolfhka zerkev sapoveduje verovati. — Vfe to verujem, ker fi li o Bog! vezli n a in nefkonzhna refniza in modroft, ki ne morefh ne goljfati, ne goljfan biti. O Bog! flori mozh- nejfhi mojo vero.“ Kako fe da upanje obuditi? Upanje fe da tako obudili : „Upam in fe sanefem na tvojo nefkonzhno dobroto in mi- loft, o Bog ! de mi bofb po nefkonzhnim sa- llushenji fvojiga edinorojeniga Sina Jesufa Kri- flufa v’ tem sbivljenji fposnanje, pravo obsha- lovanje in odpufhenje mojib grehov , po fmer- ti pa vezimo svelizbanje dal , in dodelil tebe od oblizhja do oblizhja gledati, ljubili in bres konza vsiliva li. — Upam tudi od tebe potreb¬ ne pomozhi vfe to dofezhi. — Upam to od tebe, ker fi li to obljubil, kteri fi vfigamogo-1 zhen, sveft, nefkonzhno dobrolliv in ufmiljen. O Bog! polerdi moje upanje. 44 Kako fe da ljubesen obuditi? Ljubesen fe da tako obuditi: O moj Bog! ljubim te is vfiga fvojiga ferza»h e s vfe, ker fi nar vezhi dobrota, nefkonzhno pop61nam»>| in vfe ljubesni vreden. Ljubim te tudi sato, ker fi do mene in do vfih ftvari nefkonzhno dobrotliv. Vofhim fi is zeliga ferza , de bi te j ravno tako ljubil, kakor fo te tvoji nar sve- ftejfhi flushabniki ljubili, in te fhe ljubijo- S’ njih ljubesnijo fklenem fvojo nepopolnania li G sl fe b: 11 d: k b g n Vi ti t; n G ji d k li fl k 1 ( J7 r fi hil. irn- in ■efh >zh- i fe mi- sa- Kri- dia- ler- ebe ires -el>- od ,go- jen- ker na > tto, 11)0 :■ te >ve- V°' nia ljubesen ; povikfhaj jo v’ meni, o dobro tihi Gofpod! bolj in bolj. Ker te tedej refnizhno in is ferza ljubiti shelirn, in fi to terdno persadenem ; mi je is ferza shal , de lina tebe b ojo , nefkonzhno do¬ broto , ktero zhes vfe ljubim , tebe, fvojiga bvarnika, odrefhenika in pofvezhvavza rasfer- dil. Shal mi je , de lina grefhil, de lim tebe , fvojiga viigamogozlmiga Gofpoda, fvojiga nar boljfhiga Ozheta rasshalil. Terdno fkienem vfe grehe in vfe hude perloshriofti sap udi ti , Klor je¬ ne grehe zhedalje bolj obshalovati., in nikdar vezh soper tvojo, fveto. voljo ravnati. Vsemi: me fpet sa fvojiga otroka , in do;deli mi gnado ta fvoj fldep dopolniti- Profim te po nefkonzh- nim saflushenji tvojiga boshjiga Sina , nafhiga Gofpoda in Svelizharja , Jesufa Kriftufa. Amen. Od Jjudotizhnih ali djanfkili zhednoft. Kiere fo poglavitne djanfke zhednojii, ki jih gre krijijanu imeti? Poglavitne djanfke zhednofti fo: l) mo- drod , 2 ) smernod , 3) praviza , 4) ferzhnod. Kaj je kerfhanfka modroji ? Kerfhanfka modrod je zhednoft, po k idr J kridjan k’ svelizhanjn perpravne pomozhi isvo- b , in jih prav ohrazha, in po kteri vfe , opu- hi, kar hi ga odvrazhvalo, svelizhanje sad o bi ti. Kako fe saders/ii modri kr:ji jan ? Modri kridjan 1 ) nizh taziga ne deri , kar bi mu posne) shai bilo. -O Soperaim sgodbam fe ne da smoliti 198 in premenjati, v’ vfih okolfhinah fe ve tako sadershati, de voljo boshjo dopolni. 3) JNizh ne govori in ne kori, kar pred ne preudari, kaj bi utegnilo is tega priti. 4) Svoji laftni modrofti ne upa, temuzh tudi druge vprafha. 5) Per vfih Tvojih delih preudari , kaj je dobro, Bogu dopadlivo , in ga samore sveli- zhati; sato fe ne ravna po fvelu. 6) Ima le pametne tovarfhe. Kaj je kerfhanfka smernojl ali srna/noji? Kerfhanfka smernoft je zhednoft, po kte- ri kriftjan vfe napazhno in grefhno nagnjenje v’ Tebi kroti in satira , in zhafno blago in ve- felje vedno le s’ mero vshiva, in ferza nanj ne veshe.. yili je ia zhMnoJi krijijanu potrebna? Slo potrebna mu je, ker ga po njegovi fpazheni natori vfe ftvari f’ fvojo sapeljivo flad- koftjo od ljubesni do Stvarnika odpeljujejo. ih njegovo ferze na-fe vlezhejo, in flore, det jih , ko bi jih le is hvaleshnofti do Boga vshi- vati mogel. vezhkrat bolj kakor Boga ljubi. Kaj je kerjhanfka praviza ? Kerfhanfka praviza je zhednoft, po kteri kriftjan is ljubesni do Boga vfe dopolni, kar je Bogu in hlishnjimu dolshan. Kaj je kerfhanfka ferzhnojt? Kerfhanfka ferzhnbft je zhednoft, po kte¬ ri kriftjan is ljubesni boshje dobro delati sa- zhhe in ftori, zhe mu je ravno sadershkov M> teshav premagali treba ; blago in tudi shivlje- nje raji sgubi, kakor boshje sapo vedi preleno- hi O ftc n c liv ot m nj g* bc tr nj ve sv- ni sr n; zl k« fi: ko •e d izh j e eli- 'i? de¬ ri je ve- anj o vi a d- jo. (le shi- ;eri kar ;te- sa- j in H BI- Kltre zhednojii fo Jedrnim poglavitnim gre¬ hom nafproti? 1) Ponishnoft napuhu. 2) Dobrotlivoft (radodarnoft) lakomnofti. 3 ) Zhiftoft nezhi- ftofti. 4) JLj obesen nevofhljivofti. 5 ) Snier- noft je poshrefhnofti nafproti. 6) Poterpesh- livoft je jcsi nafproti. 7) Gorezhoft ali ajfer v’ dobrim je nafproti lenobi. Kaj je ponishnoji ? Ponishnoft je zbednoft, po kteri zhlovek od febe in fvojih laftnoft tako fodi , kakor je ; ne gleda le fvojih fofebnoft, kakor napubnje- niz, in fe savoljo njih ne povsdiguje zhes dru¬ ge , temuzh fhe bolj fvoje napazhnofti in fln- bofti fposna , in fe torej ponishuje. Ali je prava ponishnoji k' svelizhanju po¬ trebna ? Prava ponishnoft je tako potrebna, de bres nje ne bo nihzhe svelizhan , ker je refniza f. vere, de bres gnade bosbje zhlovek ne mora svelizhan biti, Bog pa fvojo gnado le ponish- nim d’aje , prevfetnim fe pa uftavi. S aha j fhe mora zhlovek ponishen biti ? Ker ni drusiga kakor prah in pepel,. «ir* sraven fhe grefhnik, in ker je , kar dobriga nad feboj ima , vfe le dar boshje gnade , ne pa zhlovekova laftina. Kdo naf refnizhno ponishnoji nzhi ? Jesuf Kriftuf fam s’ hefedo in djanjanv, ker je rekel: ,,Uzhite fe od mene , saka j jeft lim krotek in is ferza ponishen.“ Ha j je dobrollivofi ali radodamo/i ? Dobrotlivoft ali radodarnoft je zhednoft t, 200 — - ' j} j . - , . > ' ' ' ' ■ «■ ktera fe v’ djanji kashe, kader zhlovek potreb¬ nim ljudem rad, in kolikor uterpi, od fvojiga da. v Kaj je zhijtojt P Zhibob je zhednob, ktera fe v’ djanji 11 fkashe, kader fe zhlovek vliga prepovedaniga d mefniga vefelja v’ miflih, sheljah, befedah in g djanji sdershi. Ali je zhijtojt Bogu dopadljiva P Zhiftob je Bogu filno dopadljiva zhednob P in bres nje zhlovek ne pride v’ nebefe. t Kaj je ljubesen ? Ljubesen je zhednoll, po kteri fe drusih dobriga in frezhe vefelimb, in jim vfe dobro vofhimo, in tudi borimo. ^ Kaj je smernojt P r Smernob jo zhednob, po kteri zhlovek f napazhno poshelenje jedi in pijazhe v’ febi kroti, in vfp s’ mero vshiva. | ^ Kaj je polerpeshlivojt P Polerpeshlivob je zhednob , po kteri zhlo- j vek terpljenje in sopernobi v’ voljo boshjo j vdan preterpi. i j Ali polerpeshlivojt veliko premaga? » Veliko pemaga : \ 1 ) Terpljenje polajfha. 2 ) Nafhe saflushenje per Bogu povikfha- 1 ker bori, de nadloge voljno pretet-pinip. 3) S’ njo sa fvoje grehe Bogu sadobinio- ! Kaj je gorezhnoji ali ajjer n’ dobrim P Je zhednob, po kteri kribjan vefel vfe bo¬ ri , kar boshjo zhab in svelizhanje dufhe sadene. 201 Kako Je Jposna kri/ijan , de ima gorezhojt v' dobrim. 1 ) Tak krifijan rad bosbjo befedo poflu- fha , ne is navade , ampak is ferzhne shelje, de bi fposnal in ftoril , kar je Bogu dopadlivi- ga ; torej jo dobro v’ ferzu ohrani. 2 ) Od hoshjih rčzhi rad in vefel govori. 3) Se tudi per drusih sa boshjo zhaft posbene. 4) V’ molitvi tolasbbe in mozhi ifhe; torej rad moli. 5) Vefelje fveta in prasni pogovori fo mu soperni, torej je le rad med brumnimi. 6) Vfako dobro delo ga vefeli ; sato fkerr bi , kako bi sainogel prav veliko dobriga flo¬ ri ti , vlak greh zherti, in ga odverne , kjer in kakor ga po refnizi odverniti samore. Klere dolshnofii je Jesuf Krijtaf pofebno perporozhil ? Lete : 1 ) Nar prej boshjiga kraljeftva in njegove pravize ifkati. 2 ) Sam febe sata- jevati. 3) Svoj krish nohti. 4) Sa Kriftu- fam hoditi. 5) Krotak in ponishen biti. G) Sovrashnike ljubiti, jim dobro ftoriti, kteri naf fovrashijo ; moliti sa-nje, kteri naf shalijo in preganjajo. Kaj Je pravi boshjiga kraljejiva in njego¬ ve pravize ifkati P Se pravi: Jesufov nauk smeraj bolj fpos- navati: po njem natanko shiveti, in tako bosh- je ljubesni, gnade in vezhniga svelizhanja fe vredniga delati. .202 Kaj Je pravi fam febe satajevati? Se pravi: Tvoje grefhno nagnjenje satira- ti, hudo opuftiti, zhe nam The toliko dobizh- ka in vefelja obeta , in dobro ftoriti, zhe nam je The tako sopemo. Je satajevanje Jami ga febe vfakter imu po¬ trebno ? VTakimu zhloveku, naj bo pravizhen, j grefhnik, ali fpokornik , je potrebno. Sakaj pravizhnim.il P Sato , ker nagnjenje k’ hudimu smeraj tu¬ di v’ pravizhnim oftane, ktero zhedalje mozh- nejfhi perhaja, zhe Te mu ne uftavlja, in nar fvetejfhiga zhloveka v’ velik greh sapelje. Sha- ioften sgled k’ poterjenju te refnize fo nam Savi, David, Salomon, Judesh Ifhkarjot. Sakaj grefhniku? Sato, de bi od Boga gnado sadobil Te fpre- obernili ; bres satajevanja famiga febe namrezh Ivojiga shivljenja fpreoberniti ne more. Sakaj fpokornika P De gnado boshjo ohrani. Kaj je Jvoj krish nojiti? Svoj krish nohti je kolesen, ubofhtvo, nefrezho in vfako sopernoft voljno in ftanovit- no terpeti. Jo kriški kriftjanam k ’ pridu P So k’ velikimu pridu, zhe jih voljno ter-; pimo , ker: 1) Bogu sa Tvoje grehe sadoftiijemo. 2) Brumnifhi, pravizhnifhi in Bogu do- padlivfhi perhajamo. 3 ) Si vezhi krono v’ nebefih Oushimo. 205 Kaj fe pravi: s a Krijtnfam hoditi? Se pravi : po njegovim sgledu shiveti ; lo je, vfe nafhe mifli, shelje , befede in djanje morajo Jesufovim enake biti. Kako naj Jesuf KriJtuJ krotkojt in ponish- nojt uzhi? S’ befedo in djanjam , ker pravi: „Uzhite fe od mene , sakaj jeb fim krotek in is ferza ponishen.“ Sakaj fmo dolshni Jovrashnike ljubiti? 1 ) Ker fo nafhi fovrashniki ravno tako otrozi boshji, po podobi boshji ftvarjeni, od Jesufa odrefheni, in namenjeni sa nebefa, ka¬ kor mi. 2 ) Ker Jesuf sapove fovrashnike ljubiti, in jim is ferza odpuftiti, kar je tudi fam boril. 3) De odpufhenje fvojih grehov od Boga sadobimo. Kriftuf naf to she' v’ ozhenafhu u- zhi, ker molimo po njegovi sapovedi : „Odpufti nam nafhe dolge , kakor tudi mi odpufhamo fvojim dolshnikam.“ 4) De fo nafhe druge dobre dela Bogu dopadljive j sakaj tako dolgo, dokler fovrashni- kov ne ljubimo , tudi nafhe dobre dela Bogu dopafti ne morejo. 5) De nebefhkiga Ozheta pofnemamo, kte- ri pubi fvoje fonze iijati hudobnim in dobrim , in desh pofbilja pravizhnim in krivizhnim. Kaj gre Jhe h' kerfhanfki pravizi? H’ kerfhanfki pravizi gre fhe tibih ofem prelepih vshednob, ktere je Kribuf v’ fvoji pri¬ digi na gori uzhil, in savoljo kterih je tibe , 204 kteri jih imajo , frezbne imenoval , in ktere fe ravno salo svelizhanfke zhednofti imenujejo. Ktere Jo te svelizhanfke zhednojti? Te le: i) Blagor ubogim v’ duhu, ker njih je nebefhko kraljeftvo. 2) Blagor krotkim , ker semljo bodo po- fedli. 3) Blagor shaloftnim , ker potolasheni bodo. 4) Blagor jim, kteri fo lazhni in sliejni pra.vize , ker nafiteni bodo. 5) Blagor ufmiljenim, ker ufmiljenje bo¬ do dofegli. 6) Blagor jim , kteri fo zhiftiga ferza , ker Boga bodo gledali. 7) Blagor mirnim, ker otrozi boshji bo¬ do imenovani. 8) Blagor jim, kteri savolj pravize pre¬ ganjanje terpe, ker njih je nebefhko kraljeftvo. Kteri fo ubogi daha ? Ubogi v’ duhu fo : 1) tifti, kteri fo ref uboshni, ; in kteri fvoje ubofhtvo s’ voljo pre- nafhajo, in obogateti ne shele. Ubogi v’ duhu fo pa : 2) tudi lahko bo¬ gati in premoshni, kteri na tifto , kar imajo, fvojiga ierza ne navesujejo, in kteri fo savo- Ijo Boga, vfe fvoje blago sgubiti perpravljeni, ’ in ga ravno s ato febi in drusim v’ svelizhanju obrazhajo. Taki ubogi v’ duhu, deiiravno bo¬ gati. fo bili: Job, Abraham, kralj David, apoftelni in pervi kriftjani , ki fo fe savoljo Kriftufove vere vinu bogaftvu odpovedali. 205 j Hleri fe imenujejo krotki ? Tiki, kteri fe , zhe jih kdo shali, ne ras- ferde', in hudiga f’ hudim ne vrazhujejo, te- muzh vfe voljno prelerpe, in v’ miru fvoje dufhe oilanejo. AH je krotkoJi kri/ijanu potrebna? Krotkok je kriftjanu potrebna, sato ker ga malopridni , neukretni in fvojoglavni ljudje vezhkrat skalijo, in ker vezhkrat med takimi srhi veti mora. Sakaj tedej Krijtuf krotke frezhne imenuje? Sato , ko fo v’ refnizi frezhni . ker njih ferze 1 ) noheniga taziga nepokoja nima , kte- riga jesen zhlovek obzhuli. 2 ) Ker to malo, kar imajo, v’ lepim miru vshivajo. 3) Ker bodo Gofpodove dobrote v’ de- sheli shivih (v’ nebelih) vidili. Kiere shalo/tne Krijta f frezhne imenuje? 1 ) Tike, kteri nad fvojimi ne le fmerni- mi, ampak tudi majhnimi grehi shalujejo. 2 ) Kteri fo savoljo fvojih s’ grehi pomno- shenih hudih nagnjenj shalokni. 3) Kteri savoljo pomanklivofti per fvojih dobrih delih shalujejo, ker jih nifo vfelej is zhifle ljubesni do Boga dopernafhali. .4) Kteri savoljo velizih fkufhnjav in pre- grefhnih nevarnok . ki fe v’ njih snajdejo , sdi- hujejo . in she vfi po nebelih hrepene. 3) Kteri nad grehi drusih shalujejo. Kteri f e imenujejo Inzhni in shejini pravize? Tiki , kteri po refnizah in po bogaboje¬ čim shivljenji ravno tako hrepene , kakor 206 lazhni po jedi in shejni po pijazhi hrepene. Taki, deliravno fo pravizhni , h persadevajo, de bi fhe pravizhnifhi bili, in njih persade- vanje ni saftonj , ker šadobe, kar shele. Kdaj je knjtjan ufmiljen ? Takrat, kader fvojimu blishnjimu v 1 dufh- nih in telefnih potrebah pomaga. To fe sgo- di, zhe blishnjimu kaj k’ brumnofti perpomo- re , zhe pohujfhanje odvrazha, zhe nevedniga poduzhi, zhe mu kak dober fvet da , in ga k’ dobrimu opominja. Ravno tako tudi na teiefu, zhe ga nefrezhe varuje, in mu k’ frezhi pomaga. Komu je hriJijaniifmiljenje fkasati dolshan? VTakimu zhloveku bres raslozhka , kakor je tudi nebefhki Ozhe do vlih, do dobrih in hudobnih, ufmiljen. Ktere imenuje Krijtiif zhijtiga ferza? Tifte, kteri nifo le v’ fvojim sunanjim sadershanji zhifti , ampak tudi v’ fvojih miflih in sheljah. Taki she na tem fvetu Boga bolj fposnajo, in v’ nebelih ga bodo vekomaj od oblizhja do oblizhja gledali in vshivali. Klere imenuje Krijtuf mirne ? Tike, kteri blishnjimu radi odjenjajo, in fe s’ njim fpravijo , in tudi raji krivizo terpe kakor de bi jo delali. Kolkeri je pravi mir P Pravi mir je troji n: s mir s’ Bogam, f’ Te¬ boj in f’ fvojim blishnjim. Kdaj ima zhlovek mir s' Bogam ? Takrat, kader po njegovi fveti volji, to je po njegovih f. sapovedih shivi; sakaj greh mir med Bogam in zhlovekam vfelej rasdere. 207 Kdaj je zhlovek v' miru fam f' fthoj ? Takrat, kader je njegova veft mirna, in mu nizh hudiga ne ozhita. Kdaj ima zhlovek mir s ’ blishnjim ? Kader s’ njim prijasno , sloshno shivi , in fe ne prepira, temuzh njegove flabofti s’ Iju- besnijo prenefe. Kaj mora krijijan Jtoriti , de n’ miru s ’ blishnjim shivi? Mora vfe opuftili , kar ljubesen do blish- njiga smanjfhuje , in vfe ftoriti, kar ljubesen do blishnjiga ohrani. Kdaj je mir goljafen ? Takrat, kader zhlovek fvojimu poshelenju in fvojimu nagnjenju pervoli , in fvojo veft ta¬ ko sadufhi, de v’ nji nobeniga vefelja ne zhuti. Kaj f e pravi savoljo pravize preganjan bili? To fe pravi: savoljo Boga, savoljo njego¬ vih fvetih refniz, ali savoljo bogabojezhiga shiv- Ijenja kake sopernofti preftali. Od dobrih del in njih saflushenja. Kaj je dobro delo krijtjana ? Je tako djanje, ktero je Bogu prijetno , in ktero zhloveku v’ svelizhanje fliishi. Ali fo dobre dela k' svelizhanju potrebne ? Potrebne fo : 1) sato, ker je zhlovek she sa tega voljo ftvarjen , de bi s’ dobrimi deli Bo¬ gu flushil, in fe s’ njimi nebef vredniga floril. 2) Ker je vera bres dobrih del ravno ta¬ ko meriva, kakor truplo bres dufhe. 208 Sarnore zhlovek is Jvoj e lajine mozhi dobre dela delali? Dobrih del, kakorfhne fo k’ svelizhanju potrebne, in per Bogu safiushenja vredne, zhlo¬ vek is fvoje laftne mozhi ne more delali, te- muzh le s’ gnado boshjo. Kako Je morajo dobre dela opravljali? 1) V’ (lanu gnade boshje , 2) radovoljno, 3 ) ne is nalomih in nezhimernih nagibkov. poftavim, ne savoljo zlilovefhke hvale ali sa¬ voljo kakiga zhafniga dobizhka , ampak le sa- voljo Boga. Klere Jo nar imenitni [hi dobre dela ? Nar imenitnifhi dobre dela fo : molitev, poli in ubogajme dajali. Kaj sapopade v 1 Jebi molilev? Molitev v’ febi sapopade vfe bogabojezhe premifhljevanje, vfak dober fklep , vfako lepo djanje, ki je Bogu k’ zhafti, in s’ befedo vfe kar fe savoljo Boga flori. Kaj sapopade o’ Jebi poji ? Poft ne sapopade le farno tega, de fi zhlo¬ vek po sapovedi katolfhke zerkve ob sapove- danih poftnih dneh v’ jedi in pijazhi kaj per- terga , temuzh sapopade vfe, kar zhlovek fvo- jimu poshelenju nafproti flori. Poft je , zhe zhlovek fvoje hudo nagnjenje kroti , fvoje po- zhutke satira , fi marfikako pofvetno dopufheno vefelje odrezke , in druge take fpokorne dela dopernafha. Kaj je ubogajme dajati? Vfaka dobrota, ktera fe blishnjimu ali n« truplu ali na dufhi fkashe. Ali je vibo gaj me dajati sapovedano , ali je le Jbetovano P Ubogajme dajati je sapovedano , torej dolsh- noft : 1) Ker nam to Bog slie v’ ftarim in tudi v’ novim teftamentu veleva. „Sin , ne odteg¬ ni mu daru, in ne odverni fvojih ozhi od u- bosiga; ne sanizhuj lazhniga, in ne rasshali ubosiga v’ njegovi potrebi j ne sliali revniga ferza, in potrebnimu ne odlafhaj daru dali.’' 4 „Dajle ubogajme od fiftiga, kar imate. 44 2) Ker fmo blishnjiga tako kakor farni fe lju¬ bili dolshni, ljubesen pa fe mora v’ djanji fkasati. 3 ) Ker Kriftuf liftim , kteri ubogajme ne dajejo , vezhno gorje shuga rekozh : „Poberite fe prekleti v’ vezhni ogenj , kteri je hudizhu in njegovim angelam perpravljen. Sakaj la- zhen tim bil, in me nifte nafitili; shejin tim bil , in me nifte napojili; ptuj fim bil, in me nifte pod ftreho vseli; nag fim bil, in me ni¬ fte oblekli, i. t. d. /1) Is hvaleshnofti do Boga, ktero nar bolj f’ tem fkasliemo , zhe fmo tako, kakor je on nam dober, tudi mi drusim njegovim otro- kam dobri. Vfe, kar revnim ftorimo, je po befedah Jesufa famiga ravno tako kakor de bi bili njemu ftorili. Ali fo le bogati ubogajme dajati dolshni ? Vfak je ubogajme dajati dolshan, kolikor uterpi. Ali je ubogajme dajati zhloveku k' velikimu pridu P K' velikimu pridu mu je 5 sakaj zli e ubo- 14 210 gajme daje , sadobi odpufhenje grehov, gnado hoshjo in vezhno shivljenje. Kako fe mora ubogajme dajati? Ubogajme fe mora dajati: 1) Is ljubesni; 2j od fvojiga premoshenja ; 3) s’ vefeljam, bres godernjanja in ozhitanja ; 4) ne savoljo hvale ali savoljo 1( a ki ga drusiga zhafniga dobizhka ; 5) p>o pameti, to je, de je potrebam ubosiga permerjeno. Kiere fo ielejne dela usmiljenja? Te le : l) Lazhne nalitih : 2) shejne na¬ pojiti ; 3) popotnike fprejemati; 4) nage oble- zhi 2 5) bolnike obifkati ; 6) jetnike refhiti; 7) merlizhe pokopavati. .Ali je sadojii, zhe fe bolniki le obifhejo? To fhe ni sadofti , teinuzh bolnike je tre-! ba tolashiti . in k’ voljnimu terpljenju opomin-j jevati, de naj fe v’ boshjo voljo vdajo, in fvo- je teshave v’ duhu pokore prenafhajo. Per bol¬ nikih fe je varovati pofvetnih pogovorov in vfi- ga , kar bolnika od Boga odvrazha. Ali je merlizhe pokopavati dobro delo ? Dobro delo je, zhe fe is prave kerfhanfke ljubesni sgodi. Kaj mora krijtjan Jiorili , kader meriviga k' grobu fpremlja ? Mora sa njegovo dufho moliti , in sraven tudi v’ fvojo fmert in v’ nesnano uro mifliti. ktera bo tudi njega is fveta vsela, sato de ga ne bo neperpravljeniga nafhla. Ali j e,sadojii le sa truplo blishnjiga fkerbeh? To fhe ni sadofti, temiizh fhe bolj kakor sa truplo fe mora tudi sa njegovo dufho fkerbeti. 211 Ktere fo duhovne dela ufmiljenja? 1) Grefhnike (Variti; 2) nevedne uzhiti ; 3) jim prav fvetovati, kteri dvomijo ali zvibla- jo; 4) shaloftne tolashiti ; 5 ) krivizo voljno ter- peli ; 6) jim is ferza odpuftiti, kteri naf ska¬ lijo ; 7) sa shive in mertve Boga profiti. Ali je gre fhnike fvariti dobro delo? To je prav dobro delo, ker fe P tem blishnji vezhkrat f’ pota pogubljenja na pot svelizhanja perpelje. Kako mora krijijan fvojiga blishnjiga f variti? Svariti ga mora vfelej s’ ljubesnijo in krot- koftjo, o pravim zhafu in na pravim kraji, in mora tudi po (varjenji s’ njim prijasen biti. Tako je Nata n Davida , Elija Judovfko ljudftvo, Janes kerftnik Ilerodesha , f. Sbtefan Jude fvaril. Kako ['e pa mora [varjeni zhlovek sadershati? Naj ponishno, krotko in poterpeshljivo (var¬ jenje poflufba , in naj ga nafe vsame. Kader je zhlovek v ’ kakim zvibla, koga mo¬ ra Jveta vprafhati ? Vprafhati mora pametniga, modriga in brurriniga zhloveka, ne pa perlisnjenza, kteri tako govori, kakor vidi , de zhlovek rad ima. Kako moramo shalojine tolashiti? Jih moramo vfelej s’ ljubesnivo befedo 'n P kerfhanfkimi refnizami, ne pa s’ nezhi- mernimi , pofvetnimi rezhmi in P prašnim u- panjam tolashiti, in jim pomagati, zhe njih shaloft is pomankanja isvira. Opominjati jih je treba, de naj fe v’ boshjo voljo udajo, bres ktere fe nizh ne sgodi , in bres ktere fhe laf s nafhe glave ne pade. Spomniti jih je: kaj 14 * 212 l je Jesuf, nedolshno jagnje, terpel, in de naj torej tudi oni s’ voljo terpe , ker fo grefhniki, dn de naj pomiflijo, de jih bo terpljenje v’ nebefhko vefelje perpeljalo. Kako Je mora skala fini zhlovek fctm lolashili ? 1 ) S’ molitvijo. 2 ) Naj fe fpomni, de je Bog per njem, in de vfe dobro ve , kako fe mu godi. 3) Ne fme na zhafne rezhi, na zhafno terpljenje tolikanj gledati, in naj mifli j de terpljenje ni ravno tako hudo, kakor fi ga; laftna ljubesen mifli. 4) Mora premifliti, de vfe zhafne tesha- ve in nadloge le nekaj zhafa terpe, in de fe. vfe zhafno terpljenje' brumnih v’ nebelih v' vefelje fpreoberne. 5) Zhe fi je zhlovek fvoje shalofti fara kriv , naj jo nofi v’ duhu pokore, in naj fe v’pri¬ hodnje varuje tazih rezhi, klere shaloft pernefo. Ali kdor kriuizo s ’ voljo terpi , fvojimn blisk- njimu nj'miljenje fkashe? Skashe mu jo, ker ga jese in vezh gre¬ hov obvaruje , kar bi fe ne sgodilo, ko bi godernjal, fe jesil, hudo s’ hudim povrazhe- val, in ga toshil. Kdaj krifijan fhefio duhovno delo ufmilje- nja fvojimn blislinjimn fkashe P Zhe mu , kader ga rasshali, is ferza orl- pufti, mu dobro flori, sanj moli, in fi vfe per- sadene, de fi ga fpet v’ prijatla fpreoberne. Kaj jim je pa /ioriti , kteri blishnjimu no- beniga do sdaj imenovaniga dobriga dela fka- saii ne morejo P Taki naj pa. sa fvojiga blishnjiga, pofeb- 215 no pa sa terdovratne grefhnike molijo, ker jim Bog vfe to lahko dodeli, kar bi jim oni radi ftorili. Tako je Abraham profil sa So~ domljane , Mojsef sa Israelze. Ali fmo le sa shive moliti dolshni? Ne le sa shive , ampak tudi sa merlve, ki fo morebiti v’ vizah. She v’ ftarim tefta- nientu le bere, de je Juda Makabej v’ Jerusa- lem denarjov poflal, de fo fe daritve sa raert- ve opravljale. Od evangelfkih Cvetov. Kaj Jo evangelfki fveli? So take dobre dela, ktere farne na febi k’ svelizhanju nifo potrebne, ktere fo pa le vender od Jesufa Kriftufa ljudem po farnim fietovane, pa ne sapovedane. Zhimu pa fo evangelfki j veli? De zhlovek loshej bolj popolnama shivi, iri fe svelizhanja vredniga flori. Kteri fo evangelfki Jveli? Leti trije: 1) Radovoljno ubofhtvo ; 2) vedno devifhtvo; 3) vedna pokorfhina pod kakim dohovnim poglavarjam. Per kteri ponishnojti je Krijtnf od rado- v olj ni g a ubof/iiva govoril? Takrat, ko ga je mladenizh vprafhal , kaj de naj flori, de bo nebefhko kraljeftvo dofe- gel; in Jesuf mu je odgovoril : „Ako hozhefh popolnama bili, pojdi, prodaj, kar imafh , in 214 daj ubogim, in bofh fhaz v’ nebelih imel, in potlej pridi, ter hodi sa menoj.“ Ali /e vedno devifhlvo Bogu vfhezh? Vfhezh mu je , ker jih Jesuf hvali, kteri savoljo nebefhkiga kraljeftva v’ devifhkim fta- nu oflanejo. Kaj je vedno devifhlvo ? Je radovoljno Bogu florjena obljuba ved¬ no zhifto shiveti, in v sakonfki lian nikoli ne (topiti sato, de fe bolj popolnama, bolj fveto na dufhi in na telefu shivi. Kaj je mati kalolfhka zerkev od devifhkiga Jianii vfelej mijlila? Mati katolihka zerkev je devifhki lian vfe- lej bolj shlahteri kakor sakonfki lian imela; pa sato je vender sakonfki lian zhaftila. Kakofhni morajo taki bili , kteri hozhejo t' | vednirn devifhlvu ojlali? Morajo : 1) Daru zbiltofti Boga profiti.] 2) Morajo ponishni in framoshlivi v’ be- fedah in vfim fvojim d jan ji biti. 3) Se bres potrebe v’ drufhino drusiga fpola ne podajati, in Marijo Devizo pofnema- ti, ktera fe je fhe zlo angela vftrafhila. 4) Samoto in molzhezholt ljubiti. 5) Delavno in fpokorno shiveti. 6) Svoje truplo v zhalti imeti, in fe ponishno nohti. 7) Ne fmejo sbeleti, de bi jih drugi vi- dili, in de bi drusimu fpolu dopadji. 3) Morano v jedi in pijazhi smerni biti- Saka j je devizam ponishnofi potrebna? Sato, ker je ponishnofi korenina vhh zhed- 215 nolt , in ker ravno sato Bogu bolj dopade po- nishna shena , kakor pa prevsetna deviza. Kaj je vedna pokorfhina pod kakim duhov¬ nim poglavarjam ? To, kader fe kdo fvoji volji popolnoma odpove, in fe savoljo Boga, to je, de bi bolj popolnama bil, kakimu duhovnimu poglavarju podvershe, in njogovo povelje f ponishnim ierzam fpolnuje. Leta evangelfki fvet vfi tifti nafe vsamejo, kteri v’ kak klofhterfki dan fidpijo. Kaj je f'ploh mi/liti od evangelfkih f vetov? To je rnifliti, de fo evangelfki fveti prav dobri, de kriftjanu, kteri fe jih sveftb popri¬ me . veliko k’ Svelizhanju pomagajo , ker ga k’ vezhi popolnamofii napeljujejo ; in ga v’ fkufh- njavah mozbnejfhiga, in v’ boshjih ozheh bolj prijetniga in vezhi plazhila vredniga delajo. Od fhtirih pollednjih rezili. Ktere fo fhtiri pojlednje rezhi? Shtiri poflednje rezhi fo: fmert, fodba, pekel in nebefa. Od fmerti. Kaj je fmert? Smert je Iozhitev dufhe od telefa, s4li morajo vji ljudje umreti ? Tfi morajo umreti. 216 Ali bo tildi dufha umeri a ? Dufha ne bo nikoli umerla, ker je duh. Od hod pride, de v Ji ljudje umreti morajo? De vli ljudje um;jeti morajo, pride od po- erbaniga greha. Ko bi Adam ne bil grcfhil, bi bili tudi na telefu neumerjozhi oftali. Ali vemo, kdaj in kako bomo nmerli? Tega ne vemo , to le fam Bog ve. Kaj naf to uzhi, ko ne vemo kdaj in kako bomo nmerli ? To naf uzhi, de naj fe vfak k’ fmerti fkerbno in vedno perpravlja, ker bo vfak la enkrat umeri ; zhe frezhno umerje , bo sa vfelej frezben , in zhe nefrezhno umerje, bo tudi ve¬ komaj nefrezhen oftal. Kako Je mora zhlovek ki fmerti perpravljcti? Tako: 1 ) Ker vemo , de naf bo fmert ud fveta odlozliila, fe moramo she pred v’ shiv- Ijenji vezhkrat v’ duhu od fveta odlozhiti. 2 ) Ker vemo, de fe bomo ob fmerti od fvojiga telefa lozhili, mu ne fmemo vfiga per- voliti, kar posbeli, in mu prevezh ftrezhi, de nam ne bo na sadnje lozhitev od njega preteshka. 3) Ker vemo , de naf bo fmert od na- fhih ftarfhov , od nafhe rodovine in shlabte, in od vlih nafbih prijatlov in snanzov lozbila , fe na nje prevezh navesovati ne fmemo; l^ubesen do njih naj ne bo vezhi , kakor ljubesen voljo boshjo fpolniti. 4) Ker fe po fmerti ni vezh mozh fprc- oherniti in fpokoriti, in ker po befedah f. pifma drevo tako obleshi, kakor pade: ii persadevaj- mo. de naf fmert v’ grehih ne dobi; satorej 217 nikar pokore ne odlafhajmo, in slavimo tako, de naf fmert, naj pride, kader hozhe, nikoli neperpravljenih ne najde. 5) Bodimo vedno ravno tako v’ slavlje¬ nji, kakor ob frnerti v’ boshjo voljo vdani, in dajmo f fmert jo Bogu radovoljno sadnji dar, kteriga od naf imeti hozhe savoljo nafhih grehov. Ali je prav odidfhati do sadu j e bolesni per- pravo li frnerti? Ni prav: 1 ) ker zhaf bolesni savoljo te- lefnih flaboft in smote zhafnih fkerbi ni per- praven fe k’ frnerti prav prepravljali. 2 ) Ker je zhaf bolesni vezhkrat prekratek, de bi velik grefhnik samogel vfe poravnati, in fe po refnizhnim fpreobernjenp s’ Bogam fpraviti. 3) Ker ne vemo, kako bomo umerli, ali nanaglima bres vfe bolesni, ali po dolgi bolesni. Kdkofhna je fmert pravizhnih ? Smert pravizhnih je frezhna, in pravizh- ni je vefel, ker takrat sapufti dolino fols, in je v’ ne.befa vset; ker sgubi zhafno premoshe- nje, pa nebefhke dobrote dofeshe; ker fe fzer od ozheta, od matere, od bratov, od fefter in od prijatlov lozhi, to de nameh njih nehefh- Wga Ozheta, Jesufa Kriftufa, f. Duha dobi, in pride is drufhine grefhnikov v’ driifhino fvet- mkov in fvetniz. Sanj je fmert konez tsrplje- oja in sazhetik vezhniga vefelja, konez fkufh- n jav in pregrefhnih nevarnoft, in sazhetik vezh- »nga miru in prave zhifte boshje ljubesni. Kako f Ima je fmert grefhnikov? t Smert grefhnikov je filno ftrafhna. 213 Sakaj je fmert grefhnika Jtrafhna? Smert grefhnika je ftrafhna: 1) ker mu vezhi del neprevidama pride, in ga neperprav- Ijeniga najde. 2) Je ftrafhna, ker popred v’ sdravji ni¬ koli vanjo ni miflil ; in zhe mu je tudi vzhafi v’ mifel prifhla, fi jo je bersh fpet is glave isbil. 3 ) Je ftrafhna, ker vidi, de fe od fveta lozhiti mora , kteriga je tolikanj ljubil ; od fvo- jiga blaga, na ktero fe je tolikanj sanafhal, in ga f’ toliko fkerbjo na kup fpravljal 5 od pri- jatlov in snanzov , kterih ga nobeden pred fod- ni ftol boshji ne fpremi, in mu nizh poma¬ gati ne more. 4 ) Je ftrafhna, ker mu veft toliko fhte- vilo ftrafhnih grehov ozhita, in ker ve, de ga po fmerti drusiga ne zhaka, kakor vezhno po¬ gubljenje. Ali Je ne samore gre f trnih ob zhafu fmerti refnizhno Jpreobernili ? Bogu je vfe mogozhe, on ga samore na¬ glo fpreoberniti, kakor fe je s’ defnim rasboj- nikam sgodilo; ali to bi bila pofelmo velik« gnada, na ktero fe nehvaleshni grefhnik ne fine sanafhati. Od fodbe. Kaj nam je od fodbe redili ? To, de bo Jesuf dufho vfaziga zhloveka prezej po fmerti vlako pofebej, konez fveta pa vfe ljudi fodil. 219 Po Mer ih rezheh ho Jesuf vfaziga zhlove- ha fodil? Jesuf bo vfaziga zhloveka po vlili njego¬ vih miflih, sheljah, befedah in po vfim nje¬ govim djanji in nehanji fodil, in vfakimu, kakor /i bo saflushil, ali plazhilo ali fhtrafen- go odlozhil. Kaj naj mifel v ’ pofebno fodho uzhi? Uzhi naf: 1) de fi persadevajmo lepo, po Krillufovih naukih shiveti, ker naf bo Kriftuf po njih in fvojili fvetih sapovedih fodil. 2) De fe takrat, kader naf ljudje po krivim fodijo , ali kader fe nam tukej na fve- tu hudo godi, f’ tem tolashimo , de fe bo per boshji fodbi praviza fkasala , in de nam bo tamkej v’ frezhni vezhnofti vfe tei'pljenje v’ vefelje saleglo. Kam je da f/ta per pofebni fodbi obfojena? Kamor je saflushila , ali v’ vize , ali v 5 pekel, ali pa v’ nebefa. Od viz. Kaj Jo vize ? Vize fq imenujejo tifti kraj, kjer dufhe zhafne fhtrafenge sa fvoje grebe terpe, kterih !e v’ shivljenji fhe nifo sadofti fpokorile. Kakofhne fhtrafenge terpe dufhe v' vizah ? Dufhe v’ vizah pofebno sato veliko terpe, ker Boga gledati in vekomaj vshivati vfe hre¬ pene . in ga le vender ne morejo ; sraven tega imajo pa tudi fhe veliko drusiga terpljerija, ki jim ga je boshja praviza perfodila. 220 Ali Je more kaj dufham v’ vizah pomagali? Pomaga fe jim, in? fzer: i) s’ daritvijo f. mafhe, 2) s’ molitvijo, 3 ) s’ drusimi dobrimi deli. Ali J mo dolshni dufham v' vizah pomagali ? Dolshni fmo fploh vfim dufham v’ vizah pomagati she is ljubesni , po kteri fmo s’ nji¬ mi fklenjeni; pofebno pa fmo to fvojim ftar- fham, bratam in feftram, prijatlam iu dobrot- nikam is hvaleshnofti ftoriti dolshni. Doklej ojtdnejo dujlie mer Ivih o’ vizah? Tega vediti ne moremo; toliko fe lahko rezhe, de dufhe fo ali dalje ali manj zhafa v’ vizah, kakor fo Boga ali bolj ali manj rassha- lile, kakor fo v’ shivljenji ali manj ali vezh pokore ftorile, in kakor jim verni kriftjani na semlji ali manj ali bolj na poniozh pridejo. Ali dujlie o’ vizah voljno lerpe? Dolbe v’ vizah fo volji boshji vfe vdane, in voljno terpe, ker fposnajo, de je po prip vizi, de fo pokorjenja vredne in potrebne. Kaj naj Je is premijhljevanjd in lerpljenja v' vizah uzhimo? De fe moramo vfaziga fhe take majhniga greha varovati, ker ga praviza boshja fhtrafati mora;' in zhe fmo ga ftortli, ga na tem fvetu Jhtrafujmo, de ne bomo v’ vizah terpeli, in de ne bomo oblizhja boshjiga gledati sadershevani. S a kaj bo Bog konez fvela vfe ljudi fhe en¬ krat Jbdil? Salo 1) de bo dufha f fvojim telefam fd- 221 jena, in pl n zbil o ali fhtrafengo s’ njim prejela, ker je f’ telefam vred dobro ali hudo delala. 2 ) De fe bo bosbja pravi za, modroft in previdnoft pred vfimi ljudmi ozbitno pokasala, de bo vfak po fvojih delih plazhilo ali fhtra¬ fengo prejel. 3) De bodo pravizhni ozhitno od hudob¬ nih lozheni, kterih fvet vezhkrat ni posnal, in ktere je doftikrat tudi savoljo njih brumno- fti fhe savidil, fovrashil in preganjal. Ali je srt and, kdaj bo fodni dan? To nikomur ni snano, le fam Bog to ve. Koliko zhafa bo telo s' dij/io Jklenjeno ? Vezhno bo fklenjeno obalo, ker bo s’ njo vred vezimo frezhno ali pa nefrezhno. Kaj naj" io nzhi? Naf uzhi, de ne fmemo telefa grefbno ljubiti, ampak ga pokoriti, in njegove hude shelje premagovati, de bo dufhi pokorno, du- fha pa Bogji. Kako bo Jesuf fodbo Jklenil? Isvoljenim, ki bodo na njegovi defnizi bo rekel : „Pridile , vi poshegnani mojiga O- zheta! pofedite kraljeflvo, ktero vam je per- pravljeno od sazhetka fveta.“ In pogubljenim na njegovi levizi bo djal : „Poberite fe od mene, vi prekleti, v’ vezhni ogenj, kteri je hudizhu in njegovim angelam perpravljen.“ Kaj naf to uzhi? Naf uzhi in opominja, fi na vfo mozli persadevati f’ pomozhjo gnade bosbje ne le 222 pred ljudmi , ampak tudi pred Bogam ne- dolshnoll ohraniti , po ftorjenim grehu pravo pokoro delati, in po Jesihu ftanovilno shiveti. Od pekla. Kaj je pekel ? Pekel je kraj, kjer pogubljeni vezhne fhferafenge terpe. Kakofhne Jo peklenfke fhtrafenge ? 1) Pogubljeni fo fpred boshjiga ohlizhja vekomaj pahnjeni. 2 ) Bodo v’ vezhnim ognji goreli, v’ gros- no temo bodo pahnjeni, kjer ho tuljenje in fhkripanje s’ sobmi. 3) Huda veft jih bo neprenehoma pekla. ker bodo pomnili vedno vfe fvoje hudobije, in bodo fposnali, de fo farni te nefrezhe krivi. 4) Bodo v’ drushbi vlih hudizhov in hu¬ dobnih duhov nar ftrafhnejfhi terpljenje na dufhi in na telefu imeli lires upanja, de bi jim to njih terpljenje kdaj smanjfhano bilo. ali de bi kdaj is njega refheni bili. Kaj naj premifhljevanje peklenjkiga terp- Ijenja per naj' opravi? Leto premifhljevanje naj naf opomni , ka¬ ko ftrafhno je pobi v’ roke pravizhniga Boga. in kako fkerbno naj fe greha varujemo, in fi persadevamo , de bi fe tukaj fpokorili , in ras- shaljeni pravizi boshji sadoftili. 22.5 Od nebef. Kaj fo nebef a? Nebefa fo tifti frezhni kraj fvetnikov, kjer fe Bog fvojirn flushabnikam od oblizhja do oblizhja rasodeva, in kjer je on fam njih ne- fkonzhno plazhilo. Ali je nebefhko vefelje veliko ? Nebefhko vefelje je neisrezheno \ hko. Kakojhno je 'nebefhko vefelje? 1 ) Isvoljeni boshji bodo Boga od obiizh- ja do oblizhja , kakor je fam na febi, vekomaj gledali , ga ljubili in vshivali. 2 ) Bodo vfe , kar li je mogozhe dobri- ga mifliti ali sheleli. na telefu in na dufhi vekomaj imeli, in nobeniga tudi nar manjfhi- ga slega ne bodo imeli ne na dufhi, ne na telefu. 3) Dobra in pokojna veli jim bo delala neisrezheno vefelje, ker bodo pomnili vfe, kar o na semlji dobriga ftorili. 4) Bodo v’ drufhini isvoljenih fvetnikov , angelov in tudi fvojih, ki fo v’ gnadi boshji nmerli. Ali fo kaki raslo zhki v' nebef'likim vefelji? So, sakaj kdor je vezh dobriga ftoril, bo tudi vezhi plazhilo v’ nebelih prejel. Kaj fe is premfhlj e v arija nebefhhiga vefe- Ija uzhimo ? 1 ) Se uzhimo , de naj vfe krishe in te¬ žave , ktere naf na fvetu s a de n e jo , poter- 224 peshlivo prenafhamo. ker nifo vfc ni/.h pro-j ti vefelju , ktero je isvoljenim v’ nebelih po¬ pravljeno. 2 ) De fe vfe zhafno vefelje s’ nebefhjkiml vefeljam permeriti ne more. 3) De ftanovilno dobro delajmo , zhe naf tadi fhe tako teshko ftane. o r- tn