Stev 198.
Trst, v sredo 17. Julija 1912
Tedaj XXXVII.
IZHAJA VSAK DAN
tadl cb nedeljah In praznikih ob 5., ob ponedeljkih oh 9. zjutraj. Posamične Bter. se prodajajo po 3 nv6. (6 stot.) v mnogih tobakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-Ičkii, Dorabergn itd. Zastarele fiter. po 5 nvč. (10 stot.) OGLASI se računajo na milimetre v Sirokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. »smrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po StO st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka »»daljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, najmanj pa 40 h to t. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave EdinoBti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In toZJjivo v Trstu.
GP1N0ST
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
-F
j* moir
NAROČNINA ZNAŠA
sa celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na »• ročb« brez doposlane naročnine, se nprava ne ozira.
■aroialna na aadaljaka izd&nj« „RDI* OSTI" ataa«: aa Ml« lat« Kron 5-ao, aa p«t I«ta Kron a eO.
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrank*-vana pisma M m sprejemajo la rokopisi oe ao vračaj«. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: ulloa Giorglo Galattl 20 (Naredni da«). Izdajatelj m odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Ecknont", vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica
Qiorgio Galatti štev. 20. PoSti»o-hraitllni?nl ra?un Stev. 841-652. TELFF0N It. 11-37.
BRZOJflUNE UE5TI.
Afera varaždinskega župana dr.
Magdića. Novo Cuvajevo lopovstvo. — Avstrijski
korespondenčni urad v Čuvaje vi službi.
VARAŽDIN 16. (Izv.) Danes je bila proglašena razsodba v znanem procesu proti bivšemu narodnemu zastopniku in varaždin-skemu županu, odvetniku dr. P e r I M a g -d i ć u, ki je bit na Čuvajev ukaz obtožen zlorabe uradne oblasti, zločina obrekovanja in končno lahke telesne poškodbe oz. žaljenja časti v smislu § 488 k. z. Sodišče je spoznalo obtoženega dr. Magdića krivega edinole prestopka žaljenja časti po § 488 in ga obsodilo na tristo kron globe, oz. en mesec zapora.
Proti obsodbi je dr. Magdlćev branitelj dr. Popovlć preglasil poziv i glede krivde i glede kazni na bansko sodišče v Zagrebu,
Ta razsodba, s katero Je bil dr. Mag-dić oproščen obtožbe zlorabe uradne oblasti in zločina obrekovanja, je vzradostila najširše javnost, ki je prepričana, da je bilo tako podano pred sodiščem, ki je sodilo gotovo pod pritiskom Cuvajevim, najboljše in najlepše zadoščenje vrlemu rodol|ubu in neustrašenemu narodnemu politiku dr. Mag-d!cu. Dr. Magdlć se je po proglasitvi razsodbe izrazil sam, da ga veseli, da se je tako pred sodiščem doprinese! dokaz, kako podla in nesramna so bila ona obrekovanja, •ki so ga dolžila raznih nerednostt v upravi mestne občine varaždinske in Še drugih hujših dejanj.
Komisar Čuvaj, ki je gotovo pričakoval vse drugačne razsodbe, pa se je takoj, ko je izvedel o razsodbi, ki je vrnila zopet dr. Magi'ću neomadeže/ano čast in poštenje, proslavil z onim tlranskozlobnim, naravnost lopovsk'm činom: popoldne je dal razpustiti občinski zastop varaždinski in je obenem suspendiral župana dr. Magdića, nato pa je dal ogrskemu korespondenčnemu uradu brzojaviti vest, da je razpustil občinski svet zaradi velikanskih nerednosti, ki so se godile v občinski upravi, in da je suspendiral župana dr. Magdića zato, Češ ker je skrajno zanemarjal svoje dolžnosti, ki jih je prevzel kot mestni župan. Pod župano-vanjem dr. Magdića da so se vršile celo razne velike malverzacije in da je vsled tega treba revidirati in preurediti vso mestno upravo. Za gerenta je imenoval Čuvaj varaždinskega okrajnega komisarja dr. Spilla.
Dopoldne je bilo torej z razsodbo sodišča javno izrečeno, da je laž in obrekovanje, kar se je očitalo dr. Magdiću o malverzadjah in nerednostih v občinski upravi m'jsta Varaždina, popoldne pa da komisar suspendirati istega dr Magdića, očitajoč mu po uradnem ogrskem korespon-denčnem uradu prav isto, česar je bil pred i par urami na podlagi gotovo najsijajnejših dokazov oproščen, kajti naj bi bilo našlo sodišče le najmanjšo pegico nn dr. Magdi-ćevem poštenju, ne bi bil dr, Magdić oproščen, temveč obsojen tako temeljito, kakor je pač želel figura porca na mestu kraljevega komisarja v Zagrebu, ki za to brezprimerno nesramno lopovstvo ne zasluži
drugega, kakor da mu vsak pošten|ak pljune v lice.
Toda to še ni najlepše 1 Kakor običajno vedno, tako Je tudi v tem slučaju razširil podle Cuvajeve laži in obrekovanja brez vsake pripombe kot golo resnico naš dunajski avstrijski korespondenčni u r a d, ki se je v zadnjem času popolnoma postavil v službo madjarske vlade ter Čuvaja in njegovih pandurjev. — Avstrijski davkoplačevalci menda zato plačujejo ta vladni korespondenčni urad, da razširja Cuvajeve nesramne Iumparije in podla obrekovanja kot čine največje državniške modrosti in živo istino po avstrijskem in inozemskem časopisju, hoteč tako zakriti vnebokričeče efrikanske razmere, ki vladajo v središču prosvetljene Evrope pod protekcijo viteške ogrske in velepravične avstrijske vlade.
Škandal, nečuven škandal je to, da pripušča avstrijska vlada svojemu c. kr. korespondenčnemu uradu, da na tak način zasleplje javnost z očividnimi neresnicami, namesto da bi, kakor zahteva resnica in pravica, razkrinka val prav tako nečuvena lopovstva, ki se vrše na Hrvatskem v imenu — pravice! Proti takemu poročanju avstrijskega c. kr. korespondenčnega urada je treba najostrejšega protesta. Avstrijski davkoplačevalci hočejo za svoj denar resnice, ne pa laži ni obrekovanj!
V Ischlu.
1SCHL 16. (Kor.) Princ Ivan Jurij Saksonski, ki je prišel v večdnevne posete k ■rodbini vojvode Cumberlandskega v Gmund-nu, je posetil cesarja v cesarski vili. Princ je ostal pri d>"neju v cesarski vili in se nato vrnil v Gmunden.
Poljski minister Dlugosz na Bledu.
BLED 16. (Izv.) Danes Je dospel semkaj poljski minister pl. Dlugosz na letovišče in se je nastanil v hotelu „Lujizino kopališče*. Ministra so na kolodvoru slovesno sprejeli.
V Trstu zavrnjena nemška pritožba?
PRAGA 16. (Izv.) „Narodni L*sty" poročajo,- da kladenski odvetnik dr. Haloušek odposlal tržaškemu sodišču neko pritožbo v nemškem jeziku, sodišče pa da je pritožbo zavrnilo, češ, da naj Jo vloži v italijanskem jeziku.
Srbski kralj v toplicah.
BELGRAD 16. (Izv.) Kralj Peter Je odpotoval danes v kopališče Kobiljačo, kjer ostane tri tedne, potem pa odpotuje v Ribarsko banjo, kjer se bo mudil tudi tri tedne.
Črnogorska kraljica na Dunaju.
DUNAJ 16. (Izv.) Črnogorska kraljica Milica je prispela semkaj In ostane dalj časa tu.
PODLISTEK.
Spomini na praške slavnosti.
(Nadaljevanje.)
Palacky.
Palacky je bil zelo plodovit zgodovinar vzlfc svojemu ogromnemu delovanju na narodno- in državnopolitičnem polju. Njegovo glavno delo je „Zgodovina Češke-, ki je izšlo v nemškem in češkem jeziku v letih 1837. do 1867. Zlasti temeljito je obdelal husit5ke čase. Potem je „Arhiv" in druga celn vrsta manjših spisov historične vsebine. S Šafarikom skupaj sta izdala „Začetke češkega pesništva" in „Najstarejše spomenike češkega jezika". Znamenit je tudi njegov spis „Avstrijska državna ideja". Maogo njegovih manjših spisov je ^branih v „Rad-hostu" in pa v „Časopisu muzeja kraljestva češkega", ki ga je urejeval decet let.
Palacky je pravzaprav odkril češki na:. rod češkemu narodu, ki ga po vsej pravici prišteva svojim največjim mGžem ler ga imenuje očeta naroda". In v ponedeljek, dne 1. julija t. I, se je izkazal češki narod res hvaležen svojemu očetu odkrivŠi mu v zlati Pragi veličastni spomenik.
Jsem Ćtch rodu slovansfcćho, i se všim tim neumohym, co mam a co mohu, oddal jsem se zcela in na \čky ve službu svemu
da se pogaja z Rusijo glede razdelitve Mandžurije in Mongolije. Na potovanju se bo posebno skrbelo za njegovo varnost pred napadi od strani Korejcev. Po načrtih,
0	katerih se bo baje razpravljalo med Rusijo in Japonsko, gre zato. da se prepusti Japonski Mandžurijo do Sungarije in Mongolijo do Tore.
Proti evharističnemu kongresu.
DUNAJ 16. (Izv.) Dunajski svobodomiselni krogi nameravajo uprizoriti velikansko protestno akcijo proti evharističnemu kongresu. Znani profesor dr. Luda Hartmann namerava ustanoviti poseben odbor, ki bi naj deloval na to, da v znak protesta proti evharističnemu kongresu izstopi čim največ ljudi iz katoliške cerkve.
Turčija.
CARIGRAD 16. Kakor se govori, je Mahmud Mukdar paša stavil gotove pogoje, da prevzame listnico vojnega ministrstva. Ministrski svet je pogoje sprejet. Vlada izda splošno amnestijo in dovoli osebam, izgnanim upravnim potom, da se vrnejo v Carigrad.
Nemiri v Albaniji.
SOLUN 16. (Kor.) Vesti iz Bitolja po-iročajo, da je vodja upornikov Tahiar bej tposlaj nekega svojega tovariša z imenom ! Hansa efendi k Džavid paši, da se pogaja !ž njim zaradi vrnitve upornikov k armadi. Dosegel se Je sporazum in kmalu nato se | je odpeljal Izmail efendi, ki je član preiskovalne komisije, z avtomobilom, da sporoči
1	Tahiar beju sklep Džavid paše.	<
Vesti iz Prištine in Gilana se glase vedno neugodnejše. Trud kosovskega valija, 'da bi vzdržal mir in red v Gilami in okolici, Je popolnoma brezuspešen, i CARIGRAD 16. (Kor.) Notranji minister Je odposlal na vse valije okrožno brzojavko, katera vsebuje njegov govor v zbornici o dogodkih v Albaniji zlasti pa o vstanku in vojaških operacijah v Prištini. S Minister je v svojem govoru zavračal zahteve Albancev, vendar pa Je priznal ' upravičenost in spremenljivost zahtev, da se imenujejo albanski uradniki. Ako čakajo Albanci podpore gotovih oseb in bi se ločili od Turčije, bi bila njihova usoda, kakor usoda ostalih Otomanov Žalostna. Obžalovanja vredni čin bitoljskih častnikov je napravil v inozemstvu slab vtis. i CARIGRAD 16. Kakor se govori, so albanski prvaki iz Prištine poslali sultanu brzojavko, v kateri pravijo, naj se ustavi vojaške operacije. Sultan Je odgovoril z nasveti, ki poživljajo k miru. i SOLUN 16. Neki častnik in 12 mož, ki so dezertirali povodom punta v Mona-stirju, so se dobrovoljno prijavili vojaški oblasti. Izjavili so, da so se prenaglili.
Bolgarski car na angleSkem dvoru.
LONDON 16. V dvornih krogih se govori, da pride bolgarski car Ferdinand s carico, princem Borisom in ministrskim predsednikom Gešovom na jesen oficijelno obiskat angleški dvor.
Rusija in Japonska si razdelita Mandžurijo in Mongolijo.
PETROGRAD 16. „Novoje Vremnja" javlja, da pride bivši Japonski ministrski predsednik Katsura v Petrograd z nalogom,
narodu". Tako Je pisal Pa!acky leta 1848. nemškemu državnemu zboru v Frankfurtu in ostal je mož beseda svoje Žive dni, posvečujoč vse svoje moči slavi in blagru svojega naroda. Češki narod Je pač storil edino le čin dolžr.- hvaležnosti, da je postavil temu največ;**.t . svojemu možu v zlati Pragi spom tiKi je vreden nJega in njegovega rodo? ub.T^a dela.
Na trgu, k ro i ime po njem samem, nasproti mostu čti VHavo, ki je tudi imenovan po njem, stoji ponosni spomenik velikega Frančiška Palackega. Krasno delo je to, umotvor, za katerega je izdelal načrt češki mojster Stanislav Sucharda. Na mogočnem podstavku vidimo na desni muko in trud češkega naroda v stoinstoletni borbi za svoja tirava, visoko gori na vrhu ali geniji ali CeŠka z ostalimi deželami kraljevine Češke, ki blago Povijajo delo velikega rodoljuba, tam na levi pa Fama, ki leti v svet, govoreč o velikih delih naroda češkega in njegovih velikih mož. Spredaj pa sedi, resnega obraza zamišljeno zroč tja preko Vltave na pomnik stare slave češkega naroda, na kraljevski Hradčin, Palacky, kakor bi pravkar zamišljal svoje veliko delo zgodovine češkega kraljestva.
Krasno delo Je ta spomenik, vreden tistega, kateremu ga Je postavil narod. Le nekaj je, kar precej kvari vtisk popolnosti, če gledaš spomenik odspredaj iz nekoliko večje daljave. Soha Palackega je namreč iz-
Kuga.
NEW-YORK 16. (Izv.) Na Portoriki se vedno bolj širi bubonska kuga. Dosedaj je umrlo 21 ljudi.
Morilec delavstva v rokah pravice.
PETROGRAD 16. (Izv.) Stotnik Trest-Jenkov, ki je bil poveljnik one vojaške čete, ki Je med stavkujočimi rudarji uprizorila pravcato mesarjenje, je bil aretiran, ker so mu dokazali, da si Je dal plačevati od rudniške družbe velike svote, da Je čim krutejše postopal proti stavkujočemu delavstvu.
delana iz kamena, ki je skoraj popolnoma enake barve, kakor mogočno ozadje, zato pa pri pogledu iz daljave popolnoma izginja In Šele v bližini se ti pokažejo konture kipa samega. Da je ozadje nekoliko temnejše, bi ne bilo tega nedostatka.
Na spomeniku je čitati napis : „Svemu buditeli a vudci vzkriš^ny ndrod".
Ko se je vršila že v nedeljo v panteonu muzeja kraljestva Češkega slavnostna akademija v proslavo Palackega, pri kateri sta bila navzoča ministra dr. Trnka in Hus-sarek ter zastopniki največjih znanstvenih zavodov vsega kulturnega sveta, se je vršilo petem v ponedeljek slavnostno odkritje spomenika. Na velikem trgu, kjer stoji spomenik, se je že davno pred U. uro začela zbirati množica, ki je sčasoma narastla na tisoče. Pred spomenikom, ki je bil še zakrit, je bil rezerviran prostor za najodličnejše goste, med katerimi se je nahajal minister dr. Trnka, namestnik knez Thun, najvišji maršal kraljestva Češkega princ Lobkovic, zborni poveljnik Kol ler, grofi Clam - Marti mi, Vojteh Schdaborn, Lažaasky, Deym, Mensdorf, župan praški dr. Groš, rektor Češke univerze dvor. svet. ČeIakovsky, zastopstvo mesta Pariza z načelnikom Galimora na čelu, konzul Wends Worth, zastopstva raznih Čeških mest itd, ter zastopstvo Sokolstva z zastavami, ki so se porazmestile trdo pred spomenikom, kjer so kot častna straža nastopili v slavnostni opremi pedeli češke univerze.
Sprememba v italijanski vojni mornarici.
SPEZZIA 16. Danes je zapustil svoje mesto dosedanji glavni poveljnik tukajšnjega prvega pomorskega oddelka in mestni poveljnik v Spezziji, podadmlral Nicastro, ki je Imenovan generalnim tajnikom v vojnem ministrstvu. Njegovo mesto prevzame pod-admiral Luigl Savojskl, vojvoda Abruški. Poveljnika ponesrečenega križarja „San Giorgio" — umirovljena.
RIM 16. Kapitan Albenga in poročnik Bordigione, ki ju je vojno sodišče radi po-nesrečenja vojne ladije „San Giorgio" oprostilo, sta bila vpokojena na podlagi razsodbe disciplinarnega sodišča.
Gimnazijec ponesrečil.
SCHMEKS 16. Gimnazijec Seyboth je na izletu na Visokih Tatrah padel v prepad In takoj umri.
Bukovinsko zadružništvo.
ČRNOV1CE 16. (Izv.) V nedeljo se je tu vršila konferenca zastopnikov vseh bu-kovinskih strank v svrho sanacije bukovin-skega zadružništva. Konferenca se je končala brez uspeha.
Avstrijski parnik ponesrečil?
PARIŠ 16. (Izv.) „Journal" poroča, da je pred seviljskim pristaniščem ponesrečil neki avstrijski n parnik, ki je last parobrodie družbe „Vesca" (?). Eksplodirat je kotel in so bile 4 osebe ubite. Posrečilo se je nato psrnik zavleči v seviljsko luko ter rešiti ostale pofnike in blago.
List, ki „nese".
PRAGA 16. (Izv.) „Narodni Politika" Je zaključila bilanco za preteklo let > 1911. Bilanca izkazuje K 1,600.000 čistega dobička in dobe delničarji 150odstotno dividendo. (Škoda, da ni to „Edinost" ! — Prip. ured.)
Nesreča vsled strele.
KRAKOV 16. (Izv.) V vasi Vlsnlci je udarila strela v neko novo hišo in ubila tri osebe. Hiša je zgorela.
Zrakoplovec ponesrečil na lovu.
PARI2 16. (Izv.) Listi poročajo, da je znanega aeronauta Lathama usmrtil v francoskem Kongu na lovu bivol, ki ga Je nasadil na roge. Latham je bil odposlan po francoski vladi v Kongo, da preštudira tamošnje razmere, ali ne bi bile pripravne za aeronautlčni promet.
Velikanske povodnji v Mehihi.
LONDON 16. (Izv.) Iz Mehihe prihajajo vedno strašnejše vesti. Na tisoče oseb Je ! že poginilo zaradi strahovitega neurja in vi-! harjev. Cela mesta in vasi so popolnoma uničena. Skoda je velikanska. Povodnji pa še | vedno rastejo in raztrgavajo zemljo. Vse pomožne akcije so brezuspešne.
Na smrt obsojeni mornarji.
SEBASTOPOL 16. (Kor.) Vojno sodišče je obsodilo zaradi hujskanja mornarjev j na oklopnem križarju „Ivanu Zlatoustu" i k uporu deset mornarjev v smrt, pet pa v 7 šestletno težko ječo.
Ponesrečen vojaški zrakoplovec.
SEBASTOPOL 16. (Kor.) Vojaški zrakoplovec poročnik Zakutski je padel s svojim Bleriotovim aparatom na tla in je obležal mrtev poleg razbitega aparata.
Ob 11 je zapel praški „Hlahol" slavnostno kantato, nakar je v imenu odbora za postavitev spomenika izpregovoril profesor Češke univerze dr. P i r k a s , poudarjajoč, da je trajalo 36 let, predno Je bil dogotov-: Ijen spomenik, za katerega postavitev je pred j vsemi delovalo društvo „Svatobor", in se
1 je priredila tudi narodna zbirka. Spominjal ' se je mojstrov, ki so sodelovali pri spomeniku, In je končno naprosil župana, da sprejme spomenik v svoje varstvo.
Ob burnih slava-kllclh je nato padlo zagrinjalo, ki je zakrivalo spomenik, in zastave so se poklonile.
Župan dr. Groš je nato izjavil, da z radostjo sprejema mesto Praga v varstvo ta krasni umotvor umetniške roke In to tembolj, ker naj ta spomenik kaže na veke, da češki narod ne pozablja svojih velikih mož, ker bodi ta spomenik priča složnega dela vsega vsega naroda in glasnik gesla Palackega: „Svoji k svojim in vedno po pravici!"
Slavnostni govor je nato go.oril državni poslanec dr. Kramaf, ki je slavil Palackega kot očeta, kjt buditelja češkega naroda, ki je dal češkemu narodu smisel Življenja in pokazal, kako in zakaj je treba živeti Češkemu narodu, da doseže svoj smoter v kolu drugih narodov. Palacky je tako globoko zasadil svojo vero v bodočnost in velike cilje češkega naroda v njegovo srce, da se je nehote povel ves narod za temi vzvišenimi cilji.	[(Dalje).
Stran II.
„EDINOST" št. 198
V Trstu, dne 17. jnlija 1912.
Olimpijske igre.
STOCKHOLM 16. (Kor.) V navzočnosti kraljeve dvojice in članov kraljeve rodbine so se danes razdelila na slovesen način darila zmagovalcem v olimpijskih igrah Polkovnik Balck se je zahvalil v imenu olimpijskega odbora kralju, a prestolonaslednik se je zahvajil v imenu kraljevem.
Velik požar.
DUNAJ 16. (Kor.) V senenem skladišču dunajske mlekarne v Pratru Je izbruhni-danes zjutraj ogenj, ki se je hitro razširil Delavci so se komaj rešili. Rešilna družba je podala 13 poškodovancem prvo pomoč. Pet delavcev se je tožko poškodovalo, kc so skočili na tlak.
Panamablll.
WA$HINGTON 16. (Kor.) Senat je pričel danes razpravo o panamskem zakonu, ki določa, da so amerikanske ladje, ki vozijo ob obrežju, proste kanalskih pristojbin. Proti tej določbi je nastopil med drugim) tudi bivši državni tajnik Root, k! je poudarjal, da bi se tedaj, ako bi senat uporabil svojo zakonodajno pravico, mednarodno sodišče v Haagu izreklo proti Zedinjenim dr žavam in Zedlnjene države bi bile prisiljene, podvreči se tej razsodbi.
Italijani zastrupljajo vodnjake.
CARIGRAD 16. (Kor.) Turški Jtiskovni urad poroča: Aretiran je bil neki Italij an, ki je zastrupil VGdnjake v Regdalini. Italijan je priznal svoje dejanje. Izpovedal je, da imata Še dva druga Italijana nalog, da za strupita vodnjake v solunski okolici.
Med Slovenci in Hrvati.
u.
Še v veiiko več! meri, nego izjava uprave stranke prava v Dalmaciji, je enun cijacija g. Stjepana Zagorca v „Hrvatski Rieči" klasičen dokument z absolutno do-kazilno močjo. Tu se ne da nič zavijati, nič zasukati, nič interpretirati za domačo rabo kogar si bodi: naravnost in brez ovinkov Je tu povedano, da se pota progmatičnc-načelne politike hrvatskih pravašev in ona praktične politike S. L. S. križajo. In če uva-žujemo dejstvo (o katerem govore vsakdan t dogodki), da se eni in drugi nikomur m ljubo ne odmikajo od svoje poti, potem moramo označatl kakor veiiko — korajžo, ako se hoče pripovedovati svetu o soglasju med hrvatskimi pravaši in S. L. S. gledt taktike in ciljev.
Rezko in v vidnem ozlovoljenju kliče g Stjepan Zagorac voditeljem S. L. S.: Akt ostanete taki, kakor ste bili doslej, ako b> se ponavljali dogodki, ki so dali povodi zadnji krizi v stranki prava, potem se mort prenehati vsaka vez med vami in nam-kajti stranka prava bi morala prenehati biti to, kar je in kar hoče ostati, ako bi vztrajala v takih zvezah. Sedaj pa se samo pt sebi usiljuje vprašanje, kako je mej po slanci teh dveh, po svojih stremljenjih ir ciljih toli različnih strank vendar prišlo dt intimnih odnašajev in parlamentarnega za vezništva. No, vsakdo si more izvajati pojas nllo iz razlike v postopanju pravašev iz Banovine in Dalmacije in onem istrskih poslancev, pripadnikov stranke prava. 71-poslednji Imajo pač boljo orientacijo o bitstvu in ciljih S. L S. Tem poslednjim ne zadoščajo samo bombastično pisani članki lepi govori na kakem kongresu o bratstvu med Hrvati In Slovend, in o identiteti intereso* hrvatskega In slovenskega naroda. Ti hočejo dejanj v resnih in kritičnih momentih, ho čejo, naj je slovenski zaveznik — brez vsa cega strahu pred zamero na spodaf, n& Široko in na zgoraj — pripravljen tudi z< žrtve po zahtevi iskrenega in lojalnega za vezništva. 7o Iskrenost In pripravljenost zo žrtve v prilog drugim ni na strani S. L. S Ta stranka pozdravlja radostno zv^zo s pravaši, dokler ta veča nje moč in nje vpliv, ni pa pripravljena za to, da bi se — dogodki vsakdanjega dne pričajo o tem — komur si bodi na ljubo odrekala koristim, ki jih jej donaŠa nje mojstrsko in z vso brezobzirnostjo izvajana praktična politika, spretni izrabljevanje danih hipnih situvacij — strank; v prilog. S. L. S. govori in piše sicer mnog< o svoji načelni politiki, pred vsem pa vod. vendar le praktično politiko in jo vodi v resnici v prvi vrsti eno samo načelo — ko ristnosti. In priznati jej treba, da vodi t< politiko s sijajnimi vspehi: s tako po itikc je prišla do tolike moči v našem narodu, ker si je s tako politiko pridobila pomoč if podporo tistih faktorjev, ki imajo moč v rokah In ki zato morejo tudi dajati moč.
Razlika med hrvatsko stranko pta/a ir. S. L. S. je torej velika: prva je stranka državnopravnih načel In velikih narodnih ciljev, poslednja pa je v parlamentarnem življenju stranka koristi, kakor jih je možno pridobivati iz hipnih situvacij za — stranko 1
To navskrižje je bilo doslej ukljub vsem bobnečlm in bombastičnim enuncijacijam o bratstvu in solidarnosti interesov, in ostani tudi vzlic sedanji lepi izjavi, ki lo je poda« — prestrašen po viharju v Dalmaciji — eksekutivni odbor S L S. in v kateri izjavlja, da smatra slej ko prej „hrvatsko vprašanj* kakor najvažnejše politično vprašanje na slovanskem jugu monarhije ter da so v tem vprašanju zadeti najvitalne politični interes-vesoljnega slovenskega naroda". S. L. S. st hoče — tako izjavlja eksekutivni odboj dalje — slej ko prej „odločno bcrltl zi
hrvatsko državno pravo in po potrebi tudi primerno poostriti svojo taktiko-.
Lepe, hvalevredne besede zares. A!t takih besed smo Čuli dovolj tudi že v mi nolosti. Vendar je golo dejstvo, da tisti slejkoprej ne odgovarja resnici. To je z vso moško odkritostjo povedal g. Stjepan Zagorac. In v tako izjavo so ga prisilili dogodki in skušnje. Kajti o Zagorcu ne mo-ejo govoriti, da Je kak zakrknjen liberalec in načelen nasprotnik verskih principov S. L. S. Ta mož ni le med odličnimi hrvat s <dml politiki, ampak je tudi člen hrvatske duhovščine, jeden najodličnejih hrvatskih duhovnikovi... Tu pa smo dospeli do točke, <o moramo konstatirati za naš slovensk' narod jako žalostno dejstvo. In naj se n3m ne zameri odkritosti, s katero beležimo tu razliko med hrvatskimi Zagorci in veliko večino sedanje slovenske duhovščine po sebno v deželi Kranjski, k|er ima S. L. S svojo glavno in najmočnejo trdnjavo. Hrvatski duhovniki Zagorčevega kova so kraj svojeg* ivečeniŠkega poklica ostali ne le zvesti narodnim idealom, ampak so tudi pripravljani za vsako žrtev v obrambo narodnih interesov hrvatskega naroda. Tem duhovnikom ni narodna zastava simbol poganstva; nasprotno: oni ne žrtvujejo — ker tega tud ne treba — nobenega narodnega interesa radi svojih verskih načel. To Je narodna duhovščina kakor |e bila slovenska v tistih ćasih, ko je korakala v vrstah prvih bojev itkov in brezobzirno nastopala v narodnem boju, in katere sijajen izgled Je bil tudi — dr. Anton Gregorčič!
Duhovniki Zagorčevega kova so ostali zvesti narodnim tradicijam, pri nas na Slovenskem pa so se časi zelo spremenili in ;njim se Je spremenil tudi kurz v politiki veČine duhovščine. Saj je že celo slovenskih duhovnikov, ki naravnost izjavljajo, da nič ne de, če v boju za vero slovenski narod tudi izkrvavU!
Hrvatski duhovniki Zagorčeve vrste b' gotovo z ogorčenjem odklanjali takov nauk.
Ponavljamo, da nas tudi najnoveja izjava eksekutivnega odbora ni rešila našega skep • icizraa. Ali veruje na] se nam, da bomo i lajvečo radostjo pozdravljali eventuvelm dokaz, da smo se motili.
Ml vemj le predobro, da nam go *poda, ki vodijo S. L. S., niso prijazni Ali nas ne zavaja strankarska simpatija al< i itipatija, da ne bi se radovali na čem, kar *30 po našem uverjenju koristno za bodočnost naroda. Veliko, usodno resnico vsebuj* 'Zjava eksekutivnega odbora S. L. S., kjer pravi, da so po hrvatskem vprašanju prizadeti vitalni Interesi slovenskega naroda Zato pa Je voditeljem S. L. S. zagotovljen* t/se priznaije in hvala z naše strani, ako bi svojo dosedanjo, iskrenemu razmerju s Hrvati toli škodljivo strankarsko-prak-tčno politiko temeljito revidirali po zahtevi uprave stranke prava v Dal maciji in g. Stjepana Zagorca: po za «onih iskrenosti, lojalnosti, politične zvestobe, pa če bi imelo tudi to zavezništvo med narodom hrvatskim in slo venskim zahtevati kako 2rtev od kake stranke.
Ne med strankami, ampak zveza med narodom in narodom more zagotoviti skupne irečnejo bodočnost. Na voditeljih na obeh straneh je, da vzgajajo ljudstvo za tako za ezništvo, poučevaje Je o skupnosti Interesov naroda slovenskega in hrvatskega.
Ne iščimo med Hrvati novega netiva ca naš domači razdor, ker netiva je že tu loma več nego dovolj. Onostran Sotle 'ščlmo le naroda hrvatskega, ki naj bo zaveznik In sobojevnik našemu slovenskemu narodu ter sograditelj skupne bodočnosti.
Domače vesti.
Promociji. „Sava", društvo svobodomiselnih slov. akad. na Dunaju naznanja, da ->osta promovirala na dunajskem vseučilišču ijena člana Adolf Salberger, dne 16. t. m za doktorja prava in Ivan Pintar, dne 19. t. n. za doktorja vsega zdravilstva.
Imenovanje rojaka v srbski službi
Podpolkovnik v srbski armadi, naš rojak Janko V u k a s o v i ć-Š t i b i I, je bil imenovan zi polkovnika. Vrlemu našemu rojaku laše najiskrenejše častitKel
Juridični tečaj na Revoltelli? kle rlkalni „Eco del Lttorale" javlja, da vlada otvori s začetkom prihodnjega šolskega leta na trgovski akademiji mRivoltellau v Trstu juridični tečaj In tako položi temelj Itall-tanskl jurldltnl fakulteti brez dovoljenja dr zavne zbornice.
Koliko je resnice na tej stvuri? Pozor, da nas stvari ne prehite!
Narodna nemarnost. Iz letnega poročila državne ljudske šole v ulici Fontana oosnemljemo, da je to šolo obiskovalo 417 Slovencev in 420 Italijanov. Pouk v slovenščini pa so obiskovali le 301 učenec, v aščini pa 675. Iz teh številk je razvidno koiiko slovenskih otrok, oziroma njihovih starišev je bilo zanikanih v vršenju najemi nentneje narodne dolžnosti, in koliko stari šev je grešilo proti interesu svojih otročičev v bodočnosti! To je res žalostno, najstrožji obtožbe vredno. Sedaj ne skrbe za to, dr bi se jim otrod Jezikovno popolnoma usposobili za javno službovanje v teh pokrajinah — in za to usposobljenost Je potrebno po znava nje slovenskega jezika v govoru in pisavi —, ko pa otroci dorastejo in pride Čas, ko bodo otroci iskali kruha, pa bo1
marsikateri teh nemarnih očetov letal okolo larodnih voditeljev proseč: priporočite, po <n?gajte, saj sem tudi jaz Slovenecl Saj se •ako dogaja že sedaj in često, da naši voditelji priporočajo in pomagajo, a ko je do-tičnik prišel v službo, se pokaže, da nima potrebne kvalifikacije v Jezikovnem pogledu! [a facit vsega ni le ta, da je dotični voditel, priporočal nevrednega prosilca, ki ni našim prizadevanjem za uveljavljenje našega jezika v Javnih uradih v nobeno korist, ampak je oni, ki je priporočal, Še kompromitiran pred dotično oblastjo.
V tem pogledu treba postati previdneji In strožji. In ako jezikovno neusposobljeni shovi slovenskih starišev ne bodo mogli dobiti mesta, se Jim bo le prav godilo in !3odo morali le sami sebi pripisovati to nezgodo kakor posledico njihove gori označene zanikernosti.
To smo napisali slovenskim stariŠem v resen opomin.
Med Dunajem in Trstom. Silno gnusno je, ako se hoče komu zabranjevatl rabo svoje materinega jezika. To zlato sentenco je prinesel nemški list: „Berliner Tageblatt". Nemški list je bil torej, ki Je izrekel naj strožjo obsodbo nad divjanjem nemške po-žrešnostl, ki bi hotela z najkrutejim nasiljem usillti drugim avstrijskim narodom svojo staatsspracho in Jo razobesiti kakor nekak Gesslerjev klobuk, pred katerim bi se morali narodi globoko klanjati po načinu — sužnjev.
Nemški list je bil torej to pot, ki je predočil lastnim rojakom grdobo početja, k[ hoče na brutalen način kratiti drugim narodom najnaravneje vseh človeških pravic : pravico ljubezni in rabe svojega maternega jezika.
Seveda nismo tako naivni, da bi pričakovali kakega vtisa tega posvarila na nemška zakrknena srca. O naših Italijanih niti ne govorimo in konstatujemo le, da se ie najzgovorneje glasilo naših Italijanov, „Piccolo* ravno te dni navduševalo za to, da bi tudi tržaška občina posnemala dunajsko v preganjanju drugorodne manjšine in zatiranju nje jezika!
Na srečo pa, Italijani v Trstu ne morejo, kar bi „Piw :clo" hotel in želel, Poleg okolne sti, da je tako zatiranje in proganjanje že samo na sebi grdo, infarano, nemoralno, kulturnega naroda nevredno početje, pozabljajo srditeži na Goldonijevem trgii na dve malenkosti:' 1. da med položajem Čehov na Dunaju In onim Slovencem v Trstu ni analogije že zato, ker Slovenci v Trstu tvorijo, sicer ne Še po cficljelnem judskem štetju, pač pa v resnici najmanje 2/5 prebivalstva In da imajo svoje zastop-stvo tudi v občinskem zastopu, česar dunajski Čehi nimajo; in v 2. da tržaški Ita •Mani nimajo kvalitet Nemcev. „Dobra volja* za najhuje zločine nad drugo narodnostjo je že tudi pri naših Italijanih, ali manjka jim
—	mozga. Kjer se javno vzgaja ljudi le za oajacade, ni smeti iskati resnih delavcev! Hrupeti in kričati pač znajo, ali delati in resno stati v vihri ne znajo I Saj je znana stvar, da po največjem svojem „junaštvu"
—	ako so Jih dogodki zanesli pred policijskega komisarja — jočejo in prisegajo, da ne bodo nikoli več. Zato svetujemi „Piccolu" nujno, naj v interesu še tisto malo resnosti, ki Jo morda še kdo sluti pri njem, v bodoče opušča vsako primerjanje med Dunajem in Trstom in naj opušča vsako natezanje po analogiji med tem, kaj dunajski Nemci delajo in kar bi tržaški Italijani hoteli, pa — ne morejo I
Učiteljska imenovanja In premešče-nja v mestni službi. V zadnji t?jnl sej' nestnega občinskega sveta bi bil moral biti imenovan ravnatelj urada za mladinsko oskrbo, kar se pa ni zgodilo, ker je vlada črtala v proračunu dotično postavko.
Za ravnatelja druge mestne gimnazije ;e inrenovan Pielro Giurko- Na višjo mestru realko na Acquedottu so imenovani: z? latinščino in francoščino Vittorio Borri, za italijanščino in nemščino Ettore Grego retti.
Na meščansko Šolo so imenovani: Zan Glus., Crivicich Ang., Gianolia Giov. in Le-onardl G. Batt.
Za slovenske ljudske šole so imenovani 5 16. septembrom t. I.: Spanger Al. za def. učitelja v Rojanu, Čok lrma in Daneu Aato lija def. učiteljici prva za Prosek-Kontovelj, druga za Opčine.
Za definitivne učitelje oziroma učiteljice na mestDih ljudskih šolah je bilo imenovanih 11 moških in 11 ženskih učnih moči ter je bito nameščenih 15 podučiteljic.
Imenovanja v poštni službi. Poštni oficijali Ivan Grandis, Adolf Preddin ir Ivan Bianzani v Trstu so imenovani za poštne više oficijale, poštni asistentje Aloj* Hieevvein, Avrelijan Barichievich, Humben Olivetti, SilviJ WertoI, Marij Pola, Rjdolf Pietschmann, Kari Krischmann v Trstu, Kri-žant Faltiner v Puli, Fran Levart v Ljubljani in Alojz Marceglia v Gorici pa za joŠtne oficijale na dosedanjih službenih mestih.
Za otroški vrtec pri Sv. Jakobu. V
nedeljo dne 21. t. m. naj nihče ne izostane od veseiice, ki jo prirede združena Šentja itobska društva Jadran", »Ilirija- in „Čitalnica* na vrtu kons. dr. .Jadran" pri Sv Jakobu v korist prepotrebnega otroškega rtca istotam.
Naši narodni nasprotniki imajo s po močjo občine ia druzih činiteljev polno
otroških zabavišč, oziroma potujčevalnlc dece. Tem veča krivda bi bila na naši strani, ako bi roke križem držati. G miti se moramo tudi mi, ako imamo it;	narodnega ponosa v sebi. Zato pa združimo zabavno s koristnim ter pomagajmo vsi, vsak po svoji moči, na reševanju naše dece. V narodni mladini Je naša bodočnost; zato vsi na delo za : mladino 1
Čudna zaplemba. V Splitu Je bila konfiscirana 25. št. lista „Dan" z dne 20. {unija t. I., ki mu je urednik doa Ante Glumac, glavni sotrudnik pa katehet don Aete Alfirevič. List se tiska v „Leonovi tiskarni", ki je last splitskega škofijskega semenišča. Omenjena številka- lista, ki |e gotovo najklerikalnejši med klerikalnimi, pa je biia zaplenjena in zaplemba potrjena z razsodbo splitskega okrožnega sodišča Štev. 10/12 z dne 24/junija 1. 1912. na podlagi sledečih razlogov:
„V članku se 1. žali dolžno spoštovanje napram Njegovemu Veličanstvu Cesarju.
2.	Napram drugim članom Cesarske hiše in je sposobno, da huiska druge proti načinu viđanja v Avstriji.
3.	Nadalje obsega preklinjanje Boga potom tiska, "kaže preziranje krščanske vere in razširiev*«' brezverstva.
4.	Pouiž^j-:jo se nauki in uredbe krščanske vere.
5.	Z vsem dosedaj navedenim zapeljuje se druge v nemoralna i i po zakonu prepovedana dela*.
Ali ni to nekoliko čudna zaplemba lista, katerega Katoličanstvo mora biti tudi zelo čudno, da ga zaplenjajo zaradi take pisave? 1
Nadvojvoda Leopold S&lvator v Trstu. Včeraj zjutraj |e s prvim brzovlakom dospel semkaj z Dunaja nadvojvoda Leopold Salvator, general in generalni nadzornik topništva. Na kolodvoru so vsprejeli nadvojvodo namestnik princ Hohenlohe, vojaški poveI|nik kontreadmiral vit. Kohen in polkovnik Straiii. Nadvojvoda, ki je dospel v spremstvu polkovnika Eisnerja se je podal z namestnikom v njegovo palačo ter je ob 8. uri odplul s parnikom ,Princ Hohenlohe" v Dalmacijo, kjer bo inšpeciral topništvo.
Razpisana služba. Pri c. kr. namest-ništvu v Trstu je izpraznjeno mesto uradnega sluge. Prošnje Je uložiti do 15. avg. t. 1. ori namestniŠkem predsedništvu.
Ža izgled in vzor srednješolskemu dijaštvu je postav,la izpraševalna komisija za zrelostne izpite na goriški gimnaziji pod predsedstvom deželnega šolskega nadzornika dr. Kaue-ja Slovenca Frana Terčiča, abiturijenta iz Biljane v Brdih. Odlikovancu naše iskrene čestitke !
Zdraviliška komisija v Opatiji je sklenila v svoji seji dne b. julija, da bodo gostje, ki bivajo na Voloskeni, plačevali odslej v ime zdraviliške pristojbine samo po dve kroni za osebo In teden.
»Kras", akad. društvo slov. agronomov na Dunaju, vabi vse one abiturijente, ki so namenjeni posvetite se zemljedeljskemu študiju, v svojo sredo. Društvo jim nudi poleg čitalnice tudi strokovno kijtžiico. Natančnejše informacije glede študija vseh treh strok na zemljedelski visoki šoli dajejo v času počitnic sledeči gospodje:
Za gozdno tehnični študij: Viktor Sta-rovašnik, cand. for. ing. Slov. Bistrica, Štaj.
Za kulturno tehnični študij: Friderik Kulin, cand. cult. ing. Postcjna.
Zi poljedelski Študij: Frančišek Kopriv-šek cand. agr. ing. Sv. Peter v Savlnski dolini.
Naslov društva je: XVIII. okraj Schop-penhauerstrasse 75. I. 8.
fržaška mala kronika.
Aretacija. Včeraj je bil na ukaz preiskovalnega sodnika aretuan trgovec z avtomobil! Carlo Panzechi, star 32 let, iz Flo-rer.ee, stanujoč v ul. Glulla Št. 32. Panze-chia so izročili dtželnemu sodišču. Govori se, da je isti izvršil v Italiji več goljufij.
Truplo v morju. V Birkovljah so včera| zjutraj našli v morju truplo mrtvega, navidezno delavca, starega okolu 60 let, ki je bilo že precej strohn|eno. Truplo so prepeljali v mrtvašnico pri Ju5tu. V truplu so prepoznali 63ietnega Petra Belic ni, natakarja iz Pirana. Nesrečnež je bival v ul. Ghega št. 8.
Zopet požar v gojzdiču. Kakor vsako leto o času hude vročine, tako se pojavljajo tudi letos pcžjrji 'oo tržaški okolici in uničujejo z veliko ttžavo pogozdeno ozemlje. PredvČera| je zgorelo 10 000 m* Šume, a včeraj ob 2 30 pop. je zopet začelo goieti pod Opčimmi. Mestni gasilci so odšli na mesto nesreče z dvema avtomobiloma.
Nasilje in tatvina. Neka Antonija Ti->tan, stara 29 let, iz Brda pri Bujah, a stanujoča v našem mestu v ul. S/. Silvestra, se je v ponedeljek zjutraj vračala iz Brda v Milje, namenjena v Trst. Ko je bila med Sv. Katarino in Miljami, sta jo, kakor pripoveduje, napadla dva moška; eden jo Je okušal posiliti, a ker se je ženska odločno branila, je moral napadnik to opustiti. Nato sta jo pa omenjena moška okradla vzevši e| ves denar, ki ga Je imela, to je 10 K 68 stot. DospeŠi v Milje je Tistan prijavila vso stvar endotnemu komisarijatu, ki |e dal nato aretirati delavca, 21 letnega Antona Marheriča iz Brda in 4S!etnega Josipa Berdona, iz Marezig. Tistan je popolnoTia prepoznala svoja napadalca.
V Trstu, dne 17. julija 1912.
Poneverjenja pri južni Železnici. V
naše uredn štvo je prišla včeraj gospica Ka rollna Bislak, bivša blagajničarka na kolo-južne železnice, s prošnjo, da objavimo
sledeče:
V raznih listih — mej njimi v „Edi nosti" od 11. maja — je bila priobčena notica pod gornjim naslovom, ki je vsebo vala hude In žaljive obtožbe na mojo škodo Na to ljuto krivico nisem reagirala doslej po nasvetu mojega odvetnika. Danes pa javljam, da sem takoj po konstatiranih po-neverjenjih stvar priobčila policiji Na to |t ta oblast mene aretirala na podlagi izpovedb izvestnih oseb, a že sedaj je ugotovljeno, da so bile neke cbdoižitve izza mojega službovanja na pošti nesramno zlagana. Vse drugo ugotovi kazensko postopanje, ki je v teku in ki gotovo dokaže, da jaz nisem ničesar poneverila, ampak da je morala po segati vmes neka druga roka. Najbolji dokaz za to je dej sivo, da je tudi mojemu nasledniku zmanjkala neka svota iz ročne blagajne, zaklenjene z angleškim ključem, kar kaže na to, da je imel nekdo ponarejen ključ. Toliko za sedaj v svojo obrambo.
Koledar in vreme. — Danes: Ale-kslj sp. — Jutri: Kamil K. sp.
Temperatura včeraj ob 12. opoldne -+• 29-C°. — Vreme včeraj: lepo, deloma oblačno.
Vremenska napoved za Primorsko: Semtertja oblačno. Tendence za nevihte. Vroče. Lokalni vetrovi.
DruStvens vesti.
Šentjakobska Čitalnica vabi p. n. pevke in pevce k pevski vaji, ki bo danes v sredo ob 8*30 zvečer. Ker nastopimo v nedeljo na veselici v korist otroškega vrtca prosimo, na| nihče ne izostane.
Slov. delavsko izobraževalno društvo ima danes zvečer ob 8. uri izredno sejo v navadnem lokalu.
Telovadno društvo „Sokol11 v Trstu. Ker je poleti zaradi vročine in zaduhlosti telovadba narašča|a v tržaški telovadnici nemogoča, zahajajo lahko dečki in deklice tržaškega naraščaja k telovadbi na letno telovadišče barkovljan skega Sokola. Ure so sledeče: moški nar. torek in petek od 5—6 pop., ženski nar. sreda in sobota od 5 — 6 pop. Zbirališče z& trž. nar.: ob istih dnevih ob 4.30 v veži .Nar. doma*.
Kolesarsko društvo »Balkan* prired 1. septembra ob priliki društvene petletnice slavnost na OpČinah in vseslovansko dirko Društvu se je priglasilo za CM obramben; sklad in čisti dobiček naj pripomore v pla-čanje druzega obroka. V ta namen se nabirajo radovoljni prispevki in je vsaka ma lenkost hvaležno sprejeta. Doslej so darovali : G. Kranjc K 2, N. N. K 2, g. Sulič K 1 g. Perhavc K 3. Nddaljne darove sprejem* gospa Kranjc, kavarna Minerva 20. Bratska društva prosimo, naj ob določanju svojih prireditev uvažujejo to slavnost.
$ar. del. organizacija.
—	Odbor zidarske skupine. Danes ob 6 zvečer odborova seja v društvenih prostorih ul. Sv. Frančiška 2.
—	Skupina tovarne olja sklicuje za Jutri ob 7 zvečer sestanek v društvenih prostorih pri Sv. Jakobu, v ul. sv. Marka št. 19.
—	Tesarji 1 Vabljeni sta na sestanek, ki se bo vršil jutri ob 8 zvečer v društvenih prostorih v ulici Sv. Frančiška štev. 2.
—	NDO sklicuje za petek ob 7 zvečer važen sestanek v društvenih prostorih ulic* Sv. Frančiška 2. Delavci! Pridite polno-števiino na sestanek, ker je stvar važna in zanimiva z ozirom na zadnje dogodke.
Vesti iz Goriške.
Toča. Minolo nedelo med 2 in 3 pop. je pobila toča občine Sempas, 0;eljen i.* Osek ter napravila mnogo škode Največ sc trpeli vinogradi. — V Sempasu Je uničena polovica pridelka. Škodo cenijo na 20.000 kron.
Zoruttijev spomenik — poškodovan
Neznani zlikovci so ponoči oblili vznožjt Zoruttijevega spomenika z razjedajočo tekočino. Take intimne zločine obsojamo tudi mi najstrožje ka kor jih obsoja vsak razumen ir dostojen človek. Kdo je oblil sporne nik? Morda kak zloben Italijan ali degeneriran Slovenec. „Corriere* je seveda vsul nb Slovenca celo psovk, kakor da bi Izšel ta zločin iz naše srede, kakor da bi vsi Slo venci blii same barabe in barbarji najslabše vrste.
Tako plsarjenje na račun vsega naroda si odločno prepovedujemo, ker je Iumpcr-rija K Našteli bi par lejih zgodbic iz civili zirane Italije, ali nam ni bilo nikoli na tem da bi radi par lumpov blatili kar ves naroo na način, ki ga zna menda samo magistratne glasilo.
Fakt Je sledeči: mramorna to vznožje je nekdo oblil s kislino, ali tako malo, da s< komaj spozna in da ne trpi spomenik nobene škode. To daja misliti! Kajti če bi kak Slovenec nizkih instinktov hotel obliti spo menik iz zlobnega maščevanja, bi bil brez
,EDINOST" št. 198.
Stran 111.
nobene težave izlil tekočino kar na bro nasti relief in s tem zlobnim činom bi bil spomenik popolnoma pokvarjen. AM teg& zločinca ni storil. Kaj ko bi bil to lumparijc •zvedel kak Italijan, da bi potem pisali o „barbarjlh" ?!
Vse Je možno in morda zelo verjetno
Štrajk zidarjev. DosedaJ Je sprejelo ielavske pogoje osem gospodarjev, vsi drugi zidarski mojstri odklanjajo odloč to zahteve delavcev. — A prišla Jim je nepričakovano mazzinijanska „Camera di iavoro" na pomoč. Ta je prepričala deseto rico delavcev, poslala jih Je na magistrat ir tu so se ti delavci zavezali sprejeti zope; delo pod starimi pogoji. Tako vsaj piše tajnik zidarske zveze v svoji objavi.
Zapljenjen trak. Moško je korakal ? rudeče-belo-zelenlm trakom na klobuku po goriških ulicah. Policaj je zagledal nevarne barve in ga aretiral. Na policijski stražnici so mu odšili trak in s tem je bila rešena Avstrija.
Iz Medane. Pred kratkim sem napravil izlet v romantična zapadna Brda. Med aotjo sem se ustavil tudi v prijetni Medani Kakor je v navadi, da se pošiljajo s takih zletov razglednice, tako ni smela izostal: tudi iz Medane. Zavil sem v tobakarno in zahteval razglednic domače vasi. Pa, Joj 1 — Zazdelo se mi Je kar naenkrat, da sem kje v Italiji in ne v pristni slovenski vasi.
Zastonj sem namreč iskal razglednice s slovenskim napisom; nisem je dobil druge, nego z nppkom: L' interno delta chiesa di Medana". Ali ni to škandal, da zavedm Vledanci mirno prenašajo tako krivico ?! Ne bodite tako popustljivi, temveč zahteva I te, da se ta nestvor odpravi, ki oma-ležuje ponos slovenske vasi. Upam, da bc prihodnjega svidenja ne bo več potreba takih pritožeb.	Popotnik.
Ženska in tno2ka podružnica sv. C. in M. v Sežani. Združena odbora podružnic sv. Cirila in Mttoda v Sežani se tem šotora javno zahvaljujeta čislanemu pevskemu društvu „Trst" iz Trsta, „Danica" s Kontovelja, „Zvon" z Opčin, Sežanskim levcem ter glasbenemu društvu „Kraška Vila' za njih požrtvovalno sodelovanje in jrecizno izvajanje pri veselici dne 7. tekočega meseca.
Obenem se zahvaljujeta vsem tistim, kf so kaj darovali, ali preplačali vstopnino ter onim, ki so si prizadevali in pripomogli na taterikoii način za boljši vspeh veselice. -Dobička od veselice je vzlfc zelo slabemu vremenu 467 11 K. Združena odbora.
Vpokojenje. — Gosp. Fran A m f lavčni eksekutor v Sežani, je stopil v pokoj.
Iz Tolmina. Erar naoravlja pogodbo se stranko. Stranka Je dolžna natančno držati se pogodbe; erar pa toliko časa, lokler mu pogodba ugaja. Tako nekako |e t vojaškim erarjem, z vojaško upravo. N. pr. vojaštvo je napravilo s trgovcem jogodbo za dobavo živil. Če pa je ka* irtlkel kje ceneje, kupuje vojaška uprava t m. Vojaštvu ni v tem oziru niti toliko za neritl.
Zameriti Je pa trgovcu, ki pri vojaštvu umazano in v lastno zoubo konkurira preti rgovcu in to celo iz druzega kraja na Tolminskem. Tudi tolmiaski trgovci so zmožn za naročanje sladkorja na debelo, cele .vagone". A čemu to, dokler skupno shajamo.
Dotlčniki naj se le sami med seboj /ničujejo ako se nočejo strezniti, ni trebi pa, da svoje medsebojno vničevanje širijo v i uge kraje, v druge trge na Tolminskem. To ni lepo. Ni to dotičniku ne v gmotno ilti ne v moralno korist. Treznost in pamet, dokler je Še časi
iz Štanjela. 17. 7. Pri nas se bližajo občinske volitve. Čuti je glas, da se misi g. župan Hočevar odtegniti temu nehvalež <ienu poslu. Nepoklicanih kandidatov je vse joino. Čuditi pa se je najbolj takim, ki nii pojma nimajo o bistvu in poslovanju župan stva Čast, komur čast 1 Županija Štanjel j« velrka in dobiva na važnosti po seda njen 3rometu po železnici. In naše županstvo J* "rilo doslej na dobrem glasu v vsakem po jledu. Rtdke so županije, v katerih bi vla dal tak mir in tahov lep napredek tako * gospodarskem kakor v narodnem pogledu la ravno to je velika zasluga našega dosedanjega župana, g. L. Hočevarja, da jt '.nal blažiti nasprotstva, odstranjevati nespo-azumijeija, preprečati izbruhe strasti ir t tem ohranjati blaženi mir na korist vseh V sporazumijenju s starešinstvom in občinstvom ie začenjal vsako delo in je tudi do vršil. Da je to mož, ki se ne plaši znoja zc a val blagov, o tem pričajo razna koristn tela in naprave, razne poti, peš-pot na po itajo, klavnica, tehtnica, novi vodnjaki. Re-iek je župan, ki bi zvabljal toliko podpor, <akor jih je naš Lipe. Znal pa si je tud-»ridobitl naklonjenost pri viših gospodih,
J)avorin f ur lan fanica fur/an roj. Jjunc poročena. Prosek, 17. malega srpana 1912.
I
Novi dohodi za pomlad In leto!
Čevljarska zadruga V Mirnu pri Gorici
v TRSTU, Via Barriera vecchia 38 in Vla del Rettori 1, t GORICI, na Starem trgu 1. — V SPLITU, ul. Star. suda 314.
naznanja slav. občinstva, da je preskrbela svoje prodajalne
s svežim poletnim, črnim in barvnim obuvalom ličnega kroja in dela
ter finega in trpežnega usnja.
a

Največja zaloga stekla in porcelana
Vrsta vrčka Stev. S
^mjmmmmmmmmmm
Po.oloma konkurenčna cene.
JAKOB HIRSCH
TRST - ULICA CAVANA 15,
(nasproti škofijski palači). TELEFON ŠTEV. 13-50.
za domačo rabo In gostilne
Trgovina
z mešanim blagom, stanovanjem, kletjo in vrtom poleg Ljubljane pripravna za prodajo vina na drobno in debelo
se odda takoj usodno o najem.
Proda se tudi prazne sode od žganja od 15—600 1 ter 3000 litr. finega brinovca.
F. Crfl, flestilater, ME-KranjsKo.
Pomo(nika
išče slovenska manufakturna trgovina v Gorici.
Zahteva se zmožnost slovenščine, italijanščine in nemščine. — Prednost imajo oni, kateri so že kdaj v Gorici službovali.
Vstop s 15. septembrom tj.
Kje pove Inseratni oddelek „Edinosti** pod štev. 1508.

Dr. Fran Korsano
Specijalist u «ifiltti<ne ta kali« bolezni
ima fvoj	na
AMBULATORIJ
I r TRSTU, v ufirf S&a Nt col* *4«v. • (eafi g Jadransko feenko).
5
I Sprejema o4 22. do 1. la fto/a d a iVl pop
Slovenci, se hotele obleži po ceni?
Obiščite dobro znano trgovino
AEla citta di Trieste
Via Giosub Cardacci št, 40
(ex via Torrente),
kjer boste našli velik izbor oblek, površnikov, paletoti, jopiči s kožuhastim ovrat nikom, hlače, srajce, malii itd, za moške dečke in otroke. Speciiliteta v plaščih loden za moške in otroke od 3 let dalje. Zaloga inozemskega in dcmačtga blaga. Sprejema se naročila za obleke po meri.
AJla citta di Trieste
Via G*osne Cardinci št. 40
•®J|«PN 0* P' nl°-"l UJ9UP0UI DMUtfrunp od iB«iq to^||3|but Z| »vlm ®fnj»pz|
'V 0J9!d s J01 I" 'iSUl o^fojni
TLA}SUi?qo nmoaA«ts os »joaođuj
4LEKS. FRAJiC MATER - TRST
žgalmoa kawe
TELEFON 1743.
Nsjbo Jšl vir za dobivanje oečene kavo.
Odprla se je
nova pekarna
s prodajo sladclc. raznih vin in lifeerje? v botHjkah
v Trstu, ulica Raffineria 9.
Priporoča se udani voditelj
Serafin
ftAROafU POSOJILNEGA IN HRANILNICA v T:SIU
a B NOVA ULICA ŠT. 13, II. NADSTROPJE
■ s
VLOGE
NA KNJ1Ž CE IN TEKOČI RAČLN 03RESTUJE S POLNIMI
41lz-43l4-50!io
prodaja 8rečke na male me8ečne obroke. = izkaze počilja na zahfevo. p080ja a memjiće in vrednote. = p 8reduje zav4rovasjh vfteh vq8r.
PORTO APOLLO
Veliko kopo'ifte proega reda s hotelom, restavracijo In kavarno.
50 elegantno nrejenih sob. - - W	I A Največji komfori. Zmerne «nt
50 udobnih kabin za kopanje. 1 V-J L	Enrico J^avasini.

11S
Uelikanska zaloga pobišlua in tapecarij
:: Paolo Gastwirtb ::
TEST, oL Stadion {L 6 - Telefon 22-85 (hita siedalltia Penite)
Najbolj ugoden vir za nakupovanje bodisi glede cen, kakor tudi kakovosti. Kdo»aM iibtr.
9E
Stran IV.
,EDINOST" št. 198.
V Trstu, dne 17. julija 1912.
osobito pri g. bivšem okrajnem glavarju v Sežani, ki mu je ljudstvo zelo hvaležno. — Povsod je naš župan častno zastopal občino.
Vseh veljavnih mož v občini mnenje je, da za sedaj ne bi dobili takega župana. Vrstnik mu je bil pokojni Alojzij Jerič iz KobdilJa, s katerim sta si bila intimna prijatelja. — Mirnega značaja Je, energičen, a obem prijazen in postrežljiv vsakomur brez vazlike.
Gospod Hočevar I Ljudstvo vas spoštuje in ljubi 1 Na par klevetnikov pa vam res ne treba gledati. Udajte se splošni želji in ostanite na dalje na čelu naše občine, Ker, ako bi se vi v resnici odpovedali, bi imeli mi občutek, da ste nas v prvič — prevarili v našem pričakovanju.
V imenu občanov: Janko Kerševani in Fran Jakomin.
Akvilejske slavnosti. PatriJotični Fur-lani so že mnogokrat dokazali, da nimajo nič skupnega z ljudmi, ki bi Jih hoteli naščuvati v razne nečedne namene. Akvileja nam kliče v spomin, da tudi oni drugače razumevajo delovanje „Lege*, da Je to namreč volk, ki hoče biti. ovca ! Pred leti je hotela „Lega Nazienale" prirediti kongres v Akvileji. Zgodilo pa se nekaj za italijanske „patrijote" nečuvenega. Pričakovali so Jih razdraženi Akviiejčani, ne z zastavami In fanfarami, kakor so si menda zbore valci mislili, ampak z grabljami in vilami In nagnali so jih iz slavne Akvileje na ne posebno slaven način. Škandal, da bi se dan pozneje „Piccolo* in njegovi bratci najraje dali zapleniti.
To nedeljo je obhajala Akvileja slavnosten dan. Prihitelo je tisoče in tisoče Furlanov iz vseh krajev, da dajo duška svojemu čutstvovanju. Lepo slavnost sta počastila s svojim obiskom primorski namestnik in goriški knezonadškof.
Kolesarsko društvo „Danica" priredi še ta mesec celodnevni izlet. Odhod o polnoči z dižavno železnico do Bohinjske Bistrice. Potem s kolesi na Bohinjsko jezero, k Savici, na Dobro, Vintgar, Bled in nazaj. Opozarja Člane, da se v obilnem številu udeleže tega izleta, ker je jako zanimiv. Dan se objavi v kratkem.
Vesti iz Istre.
Za družbo sv. Cirila in Metoda za Istro. Pred nekaj dnevi je naznanila okrajna sodnlja v Kopru vodstvu Družbe, da jej je blagopokojna Antonija Novel iz Prade zapustila testamentarno svoto K 10 —. Kolikor vem, je bila Antonija Novel in Je tudi umrla kakor sirota. In vendar je kraj vsega svojega siromaštva mislila na siromaštvo domovine svoje in zapustila Družbi K 10 —. | Mir njenemu pepelu In večna jej slava 1 Družbinemu vodstvu je doposfal to svoto g. Josip Bertok, nadučitelj v Ospu. Razun tega je isti gospod izročil K 2 60, nabranih v gostilni „Konsumnega društva" v Bertokih, in K 10 — kakor del čistega dobička na zabavi društva „Domovina", dne 30. m. m. Živeli darovatelji I
£3 MALI OGLASI šE!

MALI OGLAS! se računajo po 4 stot besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. Najmanja pristojbina znaša 40 stot Plača se takoj Inser. oddelku.

Stanovanja z vodo v kuhinji
z 1 in a sobami cddajo se. Via Amerigo Vespucci št, 8, Sv. Jakob.	1507
Išče
le čevljarskega delavca za srednja dela. Ulica Piccardi §t. 4.	1512
je bila to res velika slavnost, za to govori dejstvo, da so poslale svoja zastopstva nastopne sokolske organizacije: Zveza v Ljubljani, „selska župa" zagrebškega hrvatskega .Sokola", zagrebški hrvatski in srbski „Sokol-, sokolska društva v Trbovljah, Zagorju, Litiji, Rogatcu, Mokronogu, Stržišču, Sv. Janezu, Brežicah, Krškem, Vidmu in slednjič, akademično društvo „Tabor* v Gradcu. Častno število 250 Sokolov Je bilo torej zbranih na umeščenju mladega sevnlškega Sokola v narodno-obrambeno organizacijo. Sprejem In pozdrav gostov je bil najprisrčneji, Sevnica je bila odičena z zastavami in zelenjem, javna telovadba je vspela najlepše in valovilo je največje navdušenje za narodno stvar in nje najeml-nentnejo zaslombo — misel Sokolstva. Posebno hrvatske in srbske goste je ljudstvo tudi mejpotoma — tja in nazaj — na postajah najprisrčneje pozdravljalo in v zagrebških listih čitamo, da so bili hrvatski in srbski udeležniki sokolske slavnosti v Sevnici kar navdušeni na toli lepih pojavih bratstva in ljubavi. In sedaj s ponosno po-!	jji bombaž
vzdignenimi glavami, visoko vzravnanimi! j^J1UUđja stadion
hrbtišči, neupogljivo energijo in nezlomljivo j g 1 a "•_
voljo na narodnoobrambeno delo, da slednji p-nfi0 se v Koionji zemljišče pripravno kotiček podedovanega lepega slovenskega rlUtla dvorce, nadalje hiš* p 305 s hlevom Štajerja ohranimo svojemu narodu kakor1 ™do bliza pivovarne Judtmann. Ugcdne ce dragoceno dedščino! V boj proti vnanjemu	^go aU *°,letD0- Zjasnila vu Zont^e
in domačemu sovražniku: proti nemški n
Antona JeikiČa naslov: Tr=t, ul. delle Posto 10, Gorica, Gosposka
Prnrlain *e P08telie' Peresa, matrasi iz volne, I rUUaJU drugo pohištvo, veliki regulator radi selitve. Valdirivo 36 II.	1513
rinpinah 8e odc3a meblovi»nih sob U^UHIall ter prazno sttnovanie. Lastnica Feplča Stavi aher, restavrscijB n drž ko!od«oru.
Mlako rio izurjenega iSče mlekarna na GoriS-Iflicndrja kem. Ponudbe r20. julja" na In-
seratni oddelek Ecinosti.
1502
bombaževine, slik in dežoikov. V:* št j. 19, I. nadstropje. Ivh2 4-11
za in cene
ekspanzivnosti in grabežljivosti in proti s!o- rn+nr:»-ofo venski malodušnosti in slepoti.	! rUlUljraid
ulica 7.
Razne vesti,
zmožni nem — Sčine se
Velik hlev
Druge slovenske dežele
Iz Postojne. — Veselica na korist zgradbe Sokolskega doma v Postojni se v nedeljo dne 14. t. m. ni mogla vršiti, ker jo je onemogočil dež. Za društvo je to zelo težek udarec. Sicer je veselični odbor sklenil, da se preloži veselico na 21. julija t. I., toda škoda je tako velika, da jo more izravnati le zelo dober obisk veselice prihodnjo nedeljo. Ako se veselica ponesreči, se bode morala zgradba .Sokolskega doma" za dogleden čas odložiti, to pa bi pomenilo smrtni udarec .Sokolu" v Postojni, kajti brez telovadbe. .Sokol" nima obstanka ni pomena. Radi tega apeliramo na vse komur je sokolska ideja na srcu, da se v nedeljo dne 21. t. m. v največjem številu udeleže naše veselice.
Opozarjamo, da bode tudi prihodnjo nedeljo jama za vse one, ki se bodo legitimirali z vstopnico na veselični prostor, odprta proti izredno znižani vstopnini za 1 K.
Sokolska slavnost v Sevnici. Sevnica, dasi že globoko doli v južnem delu slovenskega Štajerja, že blizu hrvatske meje, je vendar eden tistih krajev, po katerih steza roka nemške pohlepnosti. Dasi je to na čisto slovenskem ozemlju, vendar je prišlo nem-štvo tam do nerazmerno velike daljave. Dokaz temu je dejstva, da-si je glasovito nemštvo tudi ta kraj izbralo za torišče svojemu nemoralnemu, grabežljivemu delovanju. Neizogibno potrebno je torej, da se na slovenski strani misli na najodločnejo obrambo. In tudi v tem narodno ogroženem kraju Je prišlo našemu, toliko in tako krivično obrekovanemu Sokolstvu zadoščenje, da so rodoljubi v Sevnici ustanovili „Sokola" kakor jedno navspešnejšlh obrambenih organizacij, kakor veleprimerno in vspeŠno sredstvo za vzbujanje, širjenje In utrjanje narodne zavesti, ki naj odbija sovražne namene. In minoio nedeljo so imeli v Sevnici veliko sokolsko slavnost, združeno s I. javnim nastopom novoustanovljenega .Sokola**. Da
„ w B x	t _ _ . Stalni krajevni agenti
Osemletni učenec morilec. Iz Jassyja 18prejmejo aii pm *aaBtMDijo B?taIno p]ačo preda-poročajo: V drugem razredu tuka|šnje ljud- janje dovoljenih srečk v Avstro-Ogrski. — Ponudbe ske Šole je dobil učenec Plisa najslabše j pod „Merkur", Brno Nengasee 20.	244
spričevalo, dočim je dobil njegov sosed! Petrescu najbolje. Ko je Petrescu pokazal svojemu tovarišu svoje spričevalo, se je ta tako raztogotil, da je potegnil nož ter ga porinil tovarišu v srce. Petrescu je bil takoj mrtev.
Tovarna bombaževine pogorela. V j Lodzu na Ruskem je v nedeljo po noči po- j u Trefn |>| Rncrn 9fl gorela velika tovarna bombaževine tvrdke! ¥ 1	DUobU
TZuTu: Sprejemajo se v oskrbo konji
Varšave poročajo: Od 1. jan. do 15. junija; t. 1. si je vzelo življeoje 25 členov nekega! samomorilskega kluba, ki se je osnoval } tamkal pečetkom t. 1. Vseh 25 se jih je obe- j silo. Policija bi rada dobila v roko imenik členov kluba. _
DAROVI
•— „Slovensko, delavsko izobraževalno društvo za Trst in Primorje" daruje podružnici Sv. Cirila in Metoda v Barkovljah K 12, kot čisti dobiček nedeljske predstave,
—	Teta Lojzka nabrala za moško podružnico dr. sv. C. in M. K 4. Denar hrani uprava.
—	Ob priliki proslavljenja mature oziroma absolviranja učiteljišča prvega učitelja iz Spodnjega Rocola gosp. Rada MerŠeka se je nabralo za podružnico CMD istotam j 21 K. — Denar hrani podružnični bla-< gajnlk._j
DVORANA ZA SODNE DRAŽBE ulica Sanitii 23 25 pritličje.
Dražba, ki se vrši danes v sredo, dne ; 17. t. m. od 9—12 zjutraj in od 3—6 pop.: j
Srajce, triko-ji, spodnje hlače, čipke, | spodnja krila, dežniki, odrezki šatina, perkala in drugo manufakturno blago.
Pri zdravju+flllo Salute
GIOVANNI SAMBO
TRST - borzDi trg št. 14 - TRST
(zraven kavarne Franfai*) Pod vodstvom GUSTAVA GALA.
Higijenski predmet! tucat po kron 2, 4. 6, 8 10-16. Diskretne pošiljatve na dt-Želo, poštaine prosto, če se pošlje denar caprej. Nadalje: elastičoe nogavice in obveze za skrčene žile, pas vi, suspenzorji, vzrar-nalci. Predmeti za bolnike. Vsakovrstni predmeti i-gumija, pete, rjuhe iz gumija, pokrivala za kopel,, banje in posode, cevi iz gumija, irigatoiji itd itd
Nepremočljivl, pristni angleški površniki Konkurenčne cene. po meri. Konkurenčne cene
GOSCILNA11. D. 0.
v Trstu, ulica Carradorl St. 18
ki jo sedaj vodi g. HINKO KOSIČ, se dobi vedno sveže pivo, prve vrste vino - teran, gorka in mrzla jedila ob vsakem Času.
Na razpolago več sob za prenočišče
po nizkih cenah. - Piiporoča se za obilen obisk.
r
!EE=f
li-
li
l
TEODOR KORNT!
Trst, ul. Miramar Štv. 65
Stavbeni in galanterijski klepar. — Pokrivač streh vsake vrste.
PREJEMAJO SE VSAKOVRSTNA = IlELA DT POPKAVE == V PO NIZB1IH C^HAH.
:: Delo dobro in zajamčeno. ::
felel. 25-26. □ Poslovodja : FranJ« Jenka.
35

J £
MT po zmernih cenah.
Lastnik Ivan Brovedani.
Kron 6200D
AUTOMOBILI FORD 1911
Največja tavama cveta. Izdefovaote letno 40-09C vo; ■dinega tipa GHASSIS 20 HP ćeat raznih tipov Jctćlj
Kočija „FOHD" Je n»Jpopoln9jia, najhitrejša 1a najekanointCno,'!! kai J!h obstoji. — GENERALKI ZA8ToPNIX
S
ANTOft SKERL . TRS
Plszza fioidonl 10-11, Te! 1734
V»flka ojntrctas garagt. ulica Cei Bach' (6, voj«l ulioa CotoS»n TELEFON 2247. BTOCK PJTETTM GOODKICH lamHkinicO
Automobili na poiodo po amemi oect, „ . .	yl1
▼ »'■»»•n Tert ri erkol« »TtomoblllT. — — "ollilnr. pQrtr**a t ni rejeinajo se naročila p<» meri.
Dobro jutro! Kam pa kam?
„Grem kupit par čevljev." — ,Ako hočete biti dobro poBtrežen, Vam svetujem, da greste
v ulico Riborgo št. 31
(.Al buon Operaio")
tam dobite vsakovrstno obuvalo od najfinejša do najnavadnejše vrste po nizki ceni.M SVOTI K SVOJIM ! — Priporoča se lastnik
M. IVANCIC.
Vek. Ptfrovčič
čevljarski mojster
Trst, ul, Barr. vecchia 40.
Mm Izdelanih domačih čsullev.
Sedlarska delavnica
Ivan Kravos
Zaloga navadnih in finih vpreg in oprav, kakor tudi različnih potrebščin za konje. Velika izber ua^občnikov, ovratnikov in bičev za pse. Zaloga potnih kovčekov, listnic, denarnic, nahrbtnikov itd. Sprejemajo se vsa v to stroko spadajoča popravila. Postrežba točna in solidna.
Slovensko šiviljo
se priporoča cenj. občinsfua. Ljuboslava Baučer
Trst, uL istituto št 13, --pritličje.-
Trst
Krojačnica in zaloga
narejenih oblek
v T^stu
ul. Sette fontane 2	Plarriera.
Sprejemajo se naročila po meri po ugodnih csnah.
Gostilna ,A11' areoplano'
(Pri zrakoplovu)
Trst, ulica Sv. Marka štv. 15.
Toči se dalmatinsko vino, črno, belo ter
DREHERJEVO PIVO. Priporoča se cenj. občinstvu za obilen obisk Svoji k svojim!	ANTON NAZOR
ftlumeria - Buffet
Trst, Tla Carlo Ghega št. 8.
Vsakovrstno prekajeno meso, kuhano in surovo. Izvrstno vino, Črno in belo. -^rccc^rr Prvovrstno pivo. Priporoča se za obilen obisk
JAKOB VOLPIN.
BBI
msF
JOSIP STRNTIC, Trst, Piazza Rosario
odlikovan z zlato kolajno in križem na svetovni razstavi v Rimu
ZALAGATELJ ČEVLJEV c fcr. finančne Btraže za Trst, Koper in Pulo, c. fcr. varnoa ne str&ie za Trst, okolico, Pulo in Gorico, skladišča c. tr. glavnega carinskega urada in drugih akladiSč.
Priporoča cenjenemu občinstvu svojo veliko in dobro poznano tovarno in trgovino čevljev za = moške, ženske in otroke. - - ■ • - ---------
iS.M. ALKALAY,troAoskladišče M |
Trot, ul'ca Lazzaretto vectlilo št. 45.
Ml priporoča svoje skladišče najboljših vsakovrstnih kož
in vseh drugih čevljarskih potrebščin.	^đm
Naroćbe se izvršujejo hitro in točno na vse strani. — Tvorniške cene,
| Pozor!	Opoldne in zvečer abonement zelo ugodao. Izborna kuhinja m budjejoviško pivo (nič g'avobola). Zm^rre cene	f	testavracfja- Hotel Balkan (iSi) |