PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE CITATE!JE
Official Organ Yugo*luv Federation, S. I'. — — danilo Jugoslovanske Socialistične Zveze
GLASILO PROSVETNE MATICE
IN J. S. Z.
5 f. — NO. 1724.	« —. «*. . ** „ „„„ v*-^ m. .m« m- « (MftM - —. asw CHICAGO, ILL.. 25. SEPTEMBRA (September 25), 1940 l'ubluh*d W^k!y at 2301 S. Lawnds!e Ave
... LETO—VOL. XXXV.
Os Rim-Berlin
nadaljuje lov na male dežele
VADLJANJE Z BALKANSKIMI DRŽAVAMI. — ALI SOVJETSKA UNIJA RES IZGUBUA V IGRI Z NEMČIJO? — ITALIJA iE OGLASA SVOJE 2EUE PO DALMACIJI
Kcfco odpraviti dolgočasje v zakloniščih?
Upanje onih, ki so mislili, da Ruiija pomakne svoje meje do Jugoslavije, se ni uresničilo. Ka iti Rumunija. ki jo je morda Sovjetska Unija nameravala zaseči, je danes nova nacijska trdnjava, oh kateri je vlada v Moskvi upala izreči le še željo, da bi tudi ona morala imeti zastopstvo v komisiji, ki uprav-ija i lovbo po Donavi.
Ali je Rusija izgubila?
Mnogi takozvani vešča k i v presojanju mednarodnega položaja zatrjujejo, da je Stalina v tekmovanju za nadviadanje dežel na Balkanu Hitler jako ukanil. Posebno v Rumuniji. Pustil mu je iti po prej domenjenem prijateljskem načrtu v Hcsarabijo in v del Bukovine. A ko hitro je Hitler uvidel, da «e ostali Ruminji silovito maje-jo tla in da Rusija preti napraviti v nji "red in mir", jo je prehitel s konferenco na Dunaju in pa kajpada s pretnjami Moskvi, da velja nenapadalni pakt med Nemčijo in Rusijo le toliko časa, dokler bo slednja pri volji "sodelovati". Tako je vlada v Moskvi spoznala, da se la-hko tudi ona zaplete v "imperialistično" vojno, če se ji os Berlin-Rim postavi po robu. Pa se je odmaknila.
Rumunija je vsled tega sedaj tako močno pod Hitlerjem, kakor Avstrija in Slovaška. In ne le to. Kako malo velja pakt, ki ga je sklenil Stalin s Hitlerjem, je dokaz to, da nemško vrhovno poveljstvo gradi ob rumun-ski-ruski meji utrdbe, kakor da bo vojna tudi na tej strani že čez par tednov izbruhnila.
Namesto, da bi se Moskva na Halkanu uveljavila vsaj kolikor je veljala tam carska Rusija, je morala spet v pasivnost.
Udarec za Jugoslavijo
To je veiiko ponižanje posebno za Jugoslavijo, ki se je nekaj časa po tolikih predsodkih proti boljševiski Moskvi po-
SOC. STRANKA DELUJE ZA
ODPRAVO KONSKRIPCIJE
Komunisti vložili proti peticijam soc. stranke priziv
THOMAS IN KRUEGER NA KAMPANJSKI TURI PO VZHODU IN ZAPADU. — EKSEKUTIVA IZJAVLJA, DA SE BO V BOJU ZA ODPRAVO PRISILNE VOJAŠČINE POSLUŽEVALA SAMO LEGALNIH SREDSTEV
Komunisti v Illinoisu so pri državni volilni komisiji vložili priziv proti peticijam soc. stianke, češ, da so nepravilne, da so bili podpisi nabirani pod napačnimi pretvezami itd.
Njihov namen je soc. stranki preprečiti priti na glasovnico.
Priziv proti komunističnim peticijam pa je vložila Ameriška legija. Bile so zavržene.
V jezi nad tem se skušajo komunisti maščevati nad socialisti. ker s^ nad Legijo in nad demokratskimi politiki ne morejo.
Noinci te n« dr j« j o, d« bodo Anglei. • tvojimi neprodanimi bombnimi j Urad illinotskft SOC. stranke napodi na angleika mesta tivčno kmalu toliko utrudili, da bodo ubteTili je podvzel primerne korake, da mir. In jo ros mučno teči v sakloniača »časi po štirikrat n« dan. ali pa traja nakano komunistov prepreči, napad nemških letalcev kar po itiri do 10 ur sdrtenta. Ljud jo pa »odo ali , stoje v zakloniščih dokler jim ni spot dan signal, da jo aeearnost minula.	-
Monotonost jih muči. Vrh toga jo vse s roda. V tovarni s« mudi. pa jo treba biti rairesto na šihtu ps v kaki duplini. Ako jo daa signal sa bog prod poldnem, «li pred večerjo, j« treba goepotinjam pustiti kuhavje in toči a otroc-V aakloniščih se nekatere motijo a ročnimi deli in s pomenki.
dala tja na romanje in jo vprašala za zaščito. Poznavalci spletk diplomacije pravijo, da je Molotov jugoslovanski depu-taciji obljubil več kakor dobro trgovsko pogodbo. Berlin pa mu je načrt prekrižal, če so po-! ročevalci. ki trdijo, da imajo' upogled v zakulisje, v pravem.
Rus" j a, če hoče danes na Balkanu kaj pomeniti, mora v vojno z Nemčijo in Italijo. Rajše kot za vojno pa se je Moskva odločila za nadaljevanje "mirovne politike".
Zmaga Nemčije
To je ob enem zmaga nemške diplomacije, ker si je podvrgla pod svoj neoporečen vpliv s to potezo ne samo Madžarsko, ki je bila pod njo že prej, nego tudi Jugoslavijo. Ta je sedaj brez moči vzlic svoji veliki armadi. Kaj hoče državi armada, če pa je v kleščah dveh velesil, ako je brez zadostne industrije in brez zaveznikov?
Tako se jugoslovanska vlada na vso moč trudi ugajati Berli-' Nemški vpliv v ameriški in- dolžna žrtev. Toda ropi te vrste nu in Rimu ter uvaja fašizem, j dustriji je nov predmet vladne so posledice obstoječega siste-delavci pa gledajo preko Ru-: preiskave. Kajti ameriška in-munije v Rusijo in jo kličejo, atrija je postala po prejšnji posebno na Hrvatskem in v Sr-. v°ini 2 ameriško tesno poveza-biji, naj jim pride na pomoč... |na- Nemški inženirji so v ame-Hitler se smeji. Zatrdno jej ri*kih industrialnih obratih
Saj je imel, ali
nu
-ra:
PRESOJANJA DOGODKOV DOMA l\ PO SVETU
prepričan, da kakor je preon-gavil Rumunijo, bo to storil tudi z Jugoslavijo. Saj mu je bila sreča mila še celo v jačjih deželah, na primer v Franciji, in Belgiji, kako bi sc mu torej mogla Jugoslavija postavljati po robu? In Rusija, kajpada, molči.
Vloga Italije
Nemčija si je v*tej svoji politiki pritegnila Italijo toliko nase, da caplja znjo tudi če ji je še tako v škodo^ Hitler ve, da Italija hoče več kot biti le zaveznica Nemčije, pa ji je marsikaj obljubil. Koliko in
(Nadaljevanje na 4. strani)
Preganjanje komun i »tov v Oklahomi
Koncem avgusta je policija na ukaz oblasti udri* v urad komunistične < stranke v Okla-bf>ma Citvju in istočasno v domove znanih komunistov in njihovih simpatičarjev. Prebrskala je vse in zasegla komunistično literaturo, propagandne letake in zemljevide, na katerih •er> bila razna znamenja.
Kadi teh zemljevidov mesta in države Oklahome je oblast "zasumila", da je dobila v pest nevarne petokolonce.
I akoj po aretaciji so jih zaprli vsakega posebej. Po neka i dneh prizadevanj njihovih prijateljev, da jih dobe iz zapora proti poroštvu, je sodiAče določilo za vsakega $50,000 jamče-vinr\ Tolikšnega poroštva niso
Glede zemljevidov obtoženi komunisti pojasnujejo, da so si jih zaznamovali na svojih agi-tacijskih potovanjih po državi. Oblast jih toži na podlagi zakona o kriminalnem sindikali-zmu. ^e bodo spoznani krivim, jih sodišče sme obsoditi do deset let zapora in do $10,000 globe.
znan pojav, saj je morda ima še sedaj tudi Henry Ford v takih službah celo ožje člane družine bivšega kajzerja. Ameriška vlada se boji, da pozna Nemčija s pomočjo svojih tehnikov vse skrivnosti ameriške obrambne industrije, pa želi* dognati, koliko upogleda imajo vanjo. I>ahk6 bi brez preiskave vedela, da toliko kot ga je mogoče imeti. In če so res Hitlerjevi agenti, je akcija proti njim prepozna.
Ugrabl.ienja (k; Tn' rjr) za denar so star	/mn naj-
bolj na Kitajske ir '/. 1inje-nih državah in v Mehiki, kjer sc je bilo "kidnaperjem" naj-laglje skriti tudi po iztirj-M\iu vsote. V tej deželi so im >vlti sloji vsled strahu pred ugraV Ijevalci izposlovali proti nji/n zvezni zakon, ki dobro deluje. Vzlic temu se je zločin te vrrte
ma. Aristokrat Marc de Tristan živi v vili ob Pacifiku, kakršno si morejo privoAčiti le najbogatejši ljudje na svetu. Za milijone dolarjev, ki so mu na razpolago, ni delal. Pa zamika koga v nižinah, da bi bil tudi on deležen nekoliko njegovega raja. V tem slučaju se roparju to ni posrečilo. Dobili so ga z ugrabljenim otrokom vred 22. sept., dobra dva dni po izvršenem zločinu. Pravijo, da je Nemec, ki je pr šel v Ameriko 1935, Zaloten je bil slučajno. Dvema gozdarjema je postal sumljiv zaradi otroka. Ko jima je za-
MNOGO NOVIH DRŽAVLJANOV
Dasi je državljanstvo sedaj težje dobiti kakor do leta 1917, se skoro vsakdo, ki ga še nima, žuri, da si ga čimprej preskrbi.
V čikaškem distriktu je dobilo državljanske pravice v minulem fiskalnem letu, ki je bilo končano 30. junija, 30,293 tujerodcev ln 950 Američank, ki so izgubile državljanstvo vsled poroke z nedržavljani.
Izmed novih državljanov v omenjenem distriktu je 16,600 moških, torej nad polovico. Priselili so se v to deželo iz 41. držav. Največ novih državljanov je poljske narodnosti, namreč 5,313. Nemci so na drugem mestu. Teh je 4,340. Dalje je dobilo državljanstvo 2,531 Italijanov, 3,225 priseljencev iz raznih krajev Velike Britanije, 1,747 iz Rusije, 1714 iz Jugoslavije, 1,620 iz Češke itd.
Ci m je bil zakon za obvezno vojaško službo sprejet, je eksekutiva soc. stranke izjavila, da bo delovala za njegovo odpravo. Kajti v mirnem Času po njenem mnenju ni taka postava niti malo potrebna, vrh tega o-graza demokracijo in povečava nevarnost, da sc ta dežela zaplete v vojno.
Svarilo pred nezakonitostmi
Eksekutiva izjavlja, da se bo soc. stranka v namen odprave konskripcije posluževala samo legalnih ^sredstev in ob enem svetuje vsem, ki se vojaščine mislijo braniti, da to vrše le na podlagi ustavnih pravic. Kršenje zakonov ne bi nikomur po-
	
	V' ^H
	' JB
	vi
	
■	
	
	
grozil z revolverjem in skušal	,
pobegniti, sta ga pretepla in iz- j: Ustanavljanje posebnih ročila oblastim. Kaznovan bo klubov ZO ojačonje zelo, kajti v strahu pred "kid-naparji" so imoviti sloji izposlovali proti njim zelo stroge
volilne kampanje
Republikanci pravijo, da ima-posta ve' v posa m c z ni h d rža vah ! P °	f*^80? klubov, ki
in še zvezno postavo po vrhu.
Francija je ob pričetku vojne lanskega septembra zasegla vso imovino premožnih komunističnih politikov, ki so pobegnili, in tiskarne ter domove ko^ po dolgeri času spet dogod:l. V munistične stranke. Ob enem je
bližini San Francisca je ropar ugrabil otroka družini francoskega ar'stokrata Tristana, ki se je priženil v multimilijcnar-ske ameriške kroge. Ropar je po ugrabljenju 3-letnega dečka zahteval sto tisoč dolarjev odkupnine. Da^ ~ »*n«je je bila vsata že pripravljena zanj. Skoda otroka, l:i je pri tem ne-
sporočila, da jo bo prodala na javni dražbi v korist državne blagajne. Po premirju z Nemčijo pa je ta svoj ukrep odložila, pravijo, po naročilu nemške vlade.
American Newspaper Guild
(CIO)je bil pri Hearstovih ča-
(Nadaljevanje na 5. strani.)
pomagajo regularni strankini organizaciji agitirati za Will-kieja. Slični posebni klubi delujejo za Roosevelta. Imajo razna imena. Agitirajo med delavci, tujerodnimi državljani, v unijah, med farmarji, trgovci in profesionalci.
Tudi soc. stranka ima nekaj takih klubov, na primer "Labor Committees for Thomas and Krueger", odbor intelektualcev in slične. Soc. stranka bi posebne skupine še najbolj potrebovala, ker je njena regularna or- j ganizacija preAibka, da bi mogla voditi sama kampanjo v velikem obsegu.
NORMAN THOMAS
magalo, branila pa bo vsakega, ki bo zahteval, da se ga vojaščine oprosti na podlagi njegovega verskega, socialnega ali filozofičnega stališča, oziroma prepričanja.
Taki nasveti so pametni, kajti vsaka drugačna taktika v sedanjih razmerah bi imela za posledico spravljanje v nesrečo one. ki bi mislili, da lahko kljubujejo tej postavi.
Prepričanje in prisilna vojaščina
V času prejšnje vojne so mnogi odklonili iti k vojakom na podlagi svojega verskega prepričanja. Marsikdo je odklonil služiti v armadi z izjavo, da mu njegovo etično stališče ne dopušča biti vojak. V angleščini so te vrste odporniki ozna-
ečvani s "conscientious objeet-ors". V sedanjem konskripcij-skem zakonu jim ni dano ni-kakšno jamstvo, da se bo njihove ugovore upoštevalo. Izvzeti so samo bogoslovci in teh je mnogo, kakor je mnogo raznih ver.
Izjava soc. stranke pravi, da kdor bo izjavil, da odklanja služiti v armadi ker je socialist, mora vedeti, da to stori na svojo odgovornost, ne pa po navodilu kakšne politične stranke. Pomagala pa bo v obrambi vseh, ki sr» bodo branili prisilne vojaščine iskreno s stališča prepričanja.
Poročilo o tem sklepu ekse-kutive dalje izvaja, da je soc. stranka stranka mladih ljudi. Mnogi izmed njih imajo v nji odgovorna mesta. Tem pravi, da ni nepatriotično in ne v kvar socializmu, ako pri registraciji izjavijo, da vsled svojega dela in aktivnosti žele, da se jih ne vpokliče med prvimi.
Tudi smatra, da je nepravično priznati za vzrok oprostitve od vojaščine le vero, ker uči "ne ubijaj", ne pa tudi taka ideologična gibanja, ki so resnično zoper militarizem in vojno.
Premisljenost potrebna
Ker je možnost, da bi kje kak lokal v boju proti kon-skripciji izvršil kake nepremišljenosti, jim strankina eksekutiva naroča, da se naj ravnajo po teh direktivah. In čejim ni v njih kaj jasno, naj se obrnejo za nadaljna pojasnila na strankin urad.
Obvezna vojaška služba je sedaj zakon. V kongresu je soc. stranka brez zastopstva, torej ne more drugega kot agitirati za odpravo konskripcije med ljudstvom. Opozicija v kongresu je storila vse kar je mo-Kla, da sprejem take postave prepreči. Ni se ji posrečilo. Nič ne kaže, da misli tudi ona podvzeti korake, da se jo prekliče. Vlada bržkone tudi ne bi trpela i kake velike kampanje proti konskripciji sedaj, ko je njen trden namen, da s tem sredstvom poveča armado za stoti-soče mož. (Nadaljevanje na 4. strani.)
Zmaga social-demokratske stranke na Švedskem
Človek bi pričakoval, da se bo ljudstvo na Švedskem vsled pritiskov nacijske Nemčije obrnilo od social-demokratske h kaki konservativni stranki, to-| ^moprli. Pozne je jim je bilo zni-j da volitve v parlament, ki so se '<ano na $10,000 za vsakega, vršile 5, septembra, so pokaza-kar je še zmerom večja vsota, le nasprotno.
pa jo sodiAča v Oklahomi Skozi nekaj tednov pred vo-določajo celo za morilce in dru- j Htvami je časopisje v tretjem
t* zločince.
Sovraštvo proti komunistom j*' veliko. V svoji agitaciji pravijo, da so si nakopali srd oblaki vsled svoje propagande proti konskripciji in "imperialistični vojni", ki jo podpira ameri-5^a vlada s pošiljanjem muni-ci> Angliji.
rajhu pretilo Švedski, da mora r »en tisk prenehati pisati "žaljivo" o Nemčiji. Posebno na piki je imelo največji švedski socialistični dnevnik Social-De-mokraten.
Ljudstva nemške pretnje niso ostrašile.
Švedski parlament ima 230
članov. Izmed teh je 134 socialdemokratov ali 19 več kot v prejšnji zbornici. Vse druge stranke so nazadovale. Najbolj agrarna, ki je izgubila 9 mandatov. Takozvana socialistična stranka je ob vse mandate. Predstavlja jo struja, ki se je pred več leti ločila od social-demokratske stranke in v nji je tudi nekaj bivših komunistov. Komunistična stranka ima v novi zbornici 3 poslance ali dva manj kot v prejšnji. Dobila je več kot polovico manj glasov kot leta 1936. Konservativna stranka ima 42 poslancev, a-grama 28. in liberalna 23.
V Švedski vnanji politiki ne
pomeni ta izid nobene spremembe. Premier social-demo-krat Per Albin Hanson zastopa politiko miru in nevtralnosti. Z Nemčijo nima ideologično nič skupnega, toda v švedski izvozni trgovini je Nemčija sedaj največja odjemalka. Švedska železna ruda gre večinoma v nemške plavže.
Enako uradne odnoiaje goji Švedska z Rusijo. Nobeni teh dveh dežel se ne bi mogla uspešno upirati, toda vzlic temu se v odnošajih z njima ravna kot ponosna država.-
Tudi v notranji politiki zastopa švedska soc. demokratska stranka v gospodarstvu in
v politiki taktiko mirnega evolucijskega razvoja. Vzlic vojni na kontinentu so življenske razmere na Švedskem boljše kot v katerikoli drugi deželi v Evropi. Vladajoča stranka si bo prizadevala, da ljudstvu o-hrani blagostanje. V socialistični delavski internacionali, ki je sedaj vsled vojne kajpada zelo prizadeta vsled uničenih delavskih strank, je bila Švedska social-demokratska stranka ena najvažnejših.Ako se Angliji posreči odbiti Hitlerjevo nevarnost, bosta švedska in angleška delavska stranka glavni faktor pri obr avljanju mednarodnega delavskega gibanja.
V TEJ ŠTEVILKI...
Poročilo o najvažnejših sklepih konvencije JSKJ je na drugi strani.
Enako članek, ki pojasnuje razlike med kampanjskimi sredstvi strank v sedanjem volilnem boju.
Komentarji so na 4. strani, poročilo o agitatorjih in njihovem delu, ki ga je priredil Chas. Pogorelec, pa je na 3. strani.
0 stališču soc. stranke glede konskripcije, vnanje politike in notranjih problemih Zed. držav je članek na prvi strani.
Kako v negotovosti so v sedanji dobi fašističnega barbarizma male dežele, med njimi vsi jugoslovanski narodi, razpravlja spis, ki se pričenja na prvi strani.
Vukov potopis jc na 3. strani. Povestno gradivo na 5. Članek o politični situaciji v Wisconsinu je na 4. strani.
Polca tega qradiva je v tej številki v slovenskem in angleškem delu mnogo drugega zanimivega raz-novrstneaa orodiva: Ponudite ta list v čitanje svojim prijateljem in jim priporočite, da se naj nanj tudi naroče.
PROLETAREC
LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKO SREDO.
ladij* JM|**l*v«mk« Dvkvtk« TmImvm DmaU, Cktaogo. IM.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE.
NAROČNINA v Zedinjenih driavah za celo leto $3.00; za pol leta $1.75;
ta četrt leta $1.00. Inozemstvo: za celo leto $3.50; za pol leta $2.00.
Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v naftem uradu najposnoj« do pondeljka popohjne ta priobči te v v številki tekočega tadna.____
PROLETAREC
Published every Wednesday by the Jugoslav Workraen's Publishing Co.,
Inc. Established 1006.
Editor.........................................................................Frank Zaitz
Business Msnager..........................................Charles Pogorelec
Asst. Editor and Asst. Business Manager..........Joseph Drasler
SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Yesr $3.50; Six Months $2.00.
PROLETAREC
2301 S. Lawndale Ave.	CHICAGO, ILL.
Talaphone: ROCKWELL 2864.
Volilna kampanja stane
Predsedniški kandidat republikanske stranke Wendell Willkie se vozi na svoji kampanjski turi po deželi s posebnim vlakom. Ima dvanajst vagonov prvega reda. VVlllkie bo e njim prepotoval 18 držav. V njemu je poskrbljeno za vse ugodnosti velike družbe, ki potuje s kandidatom. V nji je nad 30 časniških poročevalcev in fotografov. En voz imajo operatorji filmskih kamer za "snemanje novic" na Willkiejevi poti. V enem vozu delajo stenografke in operatorji mimeografov. Naravno, da je ptosJcrbljeno tudi za radio operatorje in anouncerje, ki razširijo VVillkiejev.glas po radijskih omrežjih.
Socialistična stranka je imela leta 1908 poseben vlak za Debsovo kampanjsko turo. Imenovala ga je "Red Special". Toda bil je majhen in dostikrat pripet k kakemu rednemu vlaku.	m -
\Villkiejev posebni vlak bo stal mnogo tiaoČ dolarjev. Za • glašanje v listih in po radiu bo republikanski kampanjski odbor potrošil stotisočake. Računajo, da bo tVilllpejeva kampanja stala približno tri in pol milijona dolarjev. Stala bo brikone direktno še enkrat toliko. Vrh tega vodijo kandidati v državne urade in v zvezni kongres še svoje kampanje, kar pomeni na-daljne stotisočake. Republikanci in demokrati za denar v volilnih bojih niso v stiski.
■ •.. y ■ .. r* ♦ ■* is t* jk » i Ko je predsednik Roosevelt govoril na nedavni konvenciji
unije voznikov, šoferjev in pomočnikov, je bil njffov govor razširjen tudi po radijskem omrežju. To je stalo dvajset tiso* dolarjev. Plačala jih je unija iz svoje blagajne. Ta Rooseveltov
GLAD MED JETNIKI NA HUDIČEVEM OTOKU
•	, ^'i	*	i	t	>	^ •
liko agitacije zanju je plačane. Veliko jo ljudje in Časopisi iis-vrše zastonj.
, Socialistična stranka nima niti z daleč takih prednosti. Unija, ki lahko plača za Rooseveltov govor po radijskem omrežju dvajset tisoč dolarjev, ne bo prispevala za kampanjo v prid Tho m asa ničesar. Pred štirimi leti je unija UMW potrošila v agitaciji za Roosevelta in druge demokratske kandidate okrog pol milijona dolarjev. Socialistični kampanjski odbor bi od nje zaman pričakoval tudi male vsote. Včasi so unije socialistični htranki gmotno in v agitaciji že veliko pomagale. Po vojni se je to spremenilo.
Volilna kampanja brez zadostnih gmotnih sredstev in brez močne organizacije je težavna stvar. Imamo proirram, ki bi ljudstvu dal mnogo več kot pa mu more nuditi kak new deal. A kako ljudi prepričati, da bi glasovali sebi v korist, če oddajo tvoje glasove socialističnim kandidatom, ako nam manjka gmotnih virov!?
Norman Thomas stori kolikor s skromnimi sredstvi socialistične stranke zmore. Ne vozi se v posebnem vlaku, nego večinoma z avtom, da obišče čimveč krajev in delo vrši s kolikor mogoče nizkimi stroški.
Člani in somišljeniki — letos se mora stranka veliko zanašati na slednje, pomagajo, da se čuje tudi o Normanu Thomasu in Kruegrrju. Ako bi imeli take prijatelje kot jih imata \Villkie in v unijah Roosevelt, bi lahko Thomas govoril po radijskem omrežju dostikrat in ne samo po 15 minut, časopisi bi potem več pisali o njemu in socialistični kampanjski letaki bi dobili med ljudstvom večjo pozornost.
Ampak treba se je sprijazniti s tem poloSajfem in storiti v kampanji kolikor se z danimi sredstvi in močmi največ more.
Razvoj človeka
Z vrh drevesa v dupline.
Iz dupline v nebotičnike.
Iz nebotičnikov vsled bomb nazaj v dupline.
(Po Am. Gtiardianu.) ■ ■ i ■ ■
Posrečena akcija s peticijami
Ako ne bo kakih-posebnih ovir ali ugovorov proti podpisom na peticijah za nominiranje socialističnih kandidatov, bodo novembra na glasovnici v vseh državah, v katerih živi večina Slovencev. Glavne so Pennsylvanija, Ohio, Illinois, Wisconsin, New tfork itd. V Kansasu, kjer na peticije ni trtba mno*o imen, a U delo izvršila slovenski klub med premogarji in angieiki v Wi-thiti. Drugih tam ni. Tudi v Ohiu, Penni, lllinoisu in Wi*consinu •o pri nabiranju podpisov pomagali naši Člani in somišljeniki.
Sedaj, ko je težko delo s peticijami opravljeno, je na redu i gitacija za pridobitev volilcev. Kajti če ne dobi socialistična rubrika 5. novembra zadosti glasov, po volilnih »akonih ne bo priznana za stranki in čaka jo ponovno težko delo s peticijami, ki bl se ga v drugem slučaju lahko porabilo za agitacijo.
Bdlm> oni pomaga, ki m ob prarl ari zdruli t mnofirni; pnmiliiiilik osamljen nič ne pomaga.—Goeth«.
Vo>na j« lbU3m*t. Ampak odipravill j« n« bomo t blaz-patfjo, ipoč pa s pametjo.
Francija ima blizu tvoje kolonije Gubana ,v Juini Ameriki otok, kamor je pošiljala taka zločinca, lu jih J* hotela najhuje kaznovati na da jih bi obsodila v »mre. Tu »am ja spravljala na varno tudi politična kaznjence, mod katarimi jo bil sloviti Dreyfuss. Za njegovo osvobodita* sa jo posebno boril pisatalj Zola in sežgal. Ras-mara mod jetniki ra tam kamanitam otoku so bilo t**o obupna, da ja kraj dobil ime "Hudiča* otok*;. Tudi »«daj ima Francija na njemu vač tisoč k*snjenca£, Od kar j# bila pora sea a, jim ja nehala oskrbovati hrano. YUda v Vickjrju ja vsled evojih tezkoč pozabila nanje. Na otok«
j« fi*»teU vslod glad« ia baafceetiraaj* avtoritete anar-hi)*r Nek*] jetnikov is pobegnilo v čolnih. La skvpina, ki je na gornji J* ki, sa je otala. Dospela ja pfc dolg en. potovanju i« mnogih izkrcanjik do okrnijo Florido, kjer M> |o zajeli ameriški obreini straaaiki. Kasnjeuci »o po-jarnili, da tO namanjani v Kanado.
Ma-o a^t-vM 5 mu« i«* »	*U >, "» *
Mnogi ajneriski human i t are i so nato apelirali na
pmc»ipkp vi..do, naj poskrbi jataikom na otok« krano, ki ja sada j bolj "kudlrev" kot kdajkoli e svoja nasloviti rgodovint.
JSKJ SKLENILA IMIMiNIti \m
DRUGO V NJI OSTANE PO STAREM
KONVENCIJA ZVIŠALA PLAČE ODBORNIKOM. — PONAŠANJE Z NAPREDOVANJEM POD GESLOM "POPOLNE NEPRISTRANOSTI". DVOJNO MERILO. — "POSTAVE" IN PROSVETNA MATICA
JSKJ se bo lahko ponašala, da je prva jugoslovanska podporna organizacija, ki je sklenila "amerikanizirati" svoje ime. Doslej so bili vsi poskusi
kavno ime, ki ne bi spominjalo na tujerodnost ustanoviteljev in graditeljev organizacije bo pomagalo.
Anton Zbašnik je soglašal.
na njenih konvencijah za spre- In tako je konvencija brez ka-
menitev imena neuspešni. Slo se je na njih namreč zaradi označbe "katoliška". JSKJ je po pravilih versko in politično nepristranska. "Naj bo torej nepristranska tudi v imenu, kar pravi v pravilih, da je,*' so pred leti argumentirali oni, ki so smatrali, da je tista določba v pravilih le proti akcijam in aktivnostim zavednega delavstva, ne pa tudi proti podpiranju cerkve, kateri so mnoga društva pomagala direktno ali pa po ovinkih in počno to vzlic pravilom še danes.
Toda predlog za črtanje označbe "katoliška" je bil vselej poražen z veliko večino od onih, ki urivajo "nepristranost" le tistim društvom, ki bi rada podpirala -napredne delavske prosvetne akcije. Saj jih sicer ni mnogo takih društev, a nekaj jih je vendarle. Pa so jim s tisto točko zaprili pot. Večina — velika večina glavnega odbora pa je taka, da sicer ni župnikom popolnoma po godu, a pritoževati se nad njo vendarle ne morejo. Kajti škoduje njim ne v nobenem oziru.
Za spremembo imena
Ko hitro pa se je ogrel za spremenitev imena tudi Anton Zbašnik, je katoliška opozicija splahnela. Doslej je bil Zbašnik proti spremembi. Vedno pa se je znal prikupiti enim kot drugim s primernimi opravič-bami in argumenti.
Na tej konvenciji je bil on za spremembo imena. In sicer ne zato, da se črta iz njega označbo "katoliška", nego da se ga amerikanizira.
Marsikdo ne pozna ozadja te poteze. JSKJ ima mnogo mladine. Njeni starši »o se Že iz marsikakega društva po naravnih zakonih umaknili in vodstvo so prevzeli mladi, tu rojeni ljudje. Nekateri izmed teh mlajših — mno<gi izmed njih so že zreli možje — so tudi zelo delovni člani. Nič kaj pa jim ni všeč — prva označbo ("jugoslovanska") v imenu njihove jednote. Druga je O. K. In tako *o v pomenkih razmotrivali "mladi" in "stari" neštetokrat, da bi bilo zaradi agitacije na splošno dobro spremeniti ime na "ameriško". Kar se besede "katoliška" tiče, je "ameriška". Ampak Če rečemo "jugoslovanska ... jednota", to vedno pomeni "foreignersko" organizacijo. fie celo tu rojene Slovence je v njo teiko dobiti, kako šele druge I Ampak mi-
ke opozicije, kakršna se je po javljala ob takih priložnostih »ia prejšnjih konvencijah, poverila gl. odboru pravico spremeniti ime. ,
Nelahka stvar
Svetovanih je bilo mnogo imen. Tajnik Zbašnik jih je imel precej tudi sam v svojem škrniceljnu. Eno, ki je bilo veČini zelo všeč, je "American Fraternal Union". Ampak sedaj si pri takih stvareh laste važno besedo tudi zavaroval-ninski komisarji. Težko, da bi kdo izmed njih "amerikanizi-ranju" imena nasprotoval. A je možno, da kaka organizacija s .-lično označbo že ^postoji. To glavni ta j pik sicer lahko ve iz seznama podpornih organizacij, ki je na razpolago ne samo njemu nego vsakemu, ki se za-r.ima za take stvari. Toda fakt je tudi, da imajo zavarovalnin-ski komisarji svoje kaprice. Imen se brez njihovega privoljenja ne more spreminjati.
Dejstvo torej je, da je prva podporna organizacija, ki si je ob rojstvu nadela ime "jugoslovanska" tudi prva. ki ga je sklenila op-ustiti. In to vzlic temu, da so njeni besedniki dose-daj — med njimi posebno Zbašnik, radi poudarjali "JUGOSLOVANSKA! katoliška jednota!"
Vprašanje združenja
S predlogom SSPZ za združenje se je ta konvencija bavila nad en dan. Anton Zbašnik se je pozneje zgražal, da je ta "zadeva požrla Jugoslovanski katoliški jednoti samo na konvenciji nad $5000 vsled izjrube časa."
Predlog SSPZ je bil objavljen v Novi Dobi in vsak dele-Kat ga je imel pred sabo. Na konvencijo je gl. odbor SSPZ poslal Mirka Kuhlja, da razlaga pomen posameznih točk v pogodbi, če ne bo komu razumljiva. Pa je slabo naletel. Kajti vrhovni svet je pogodbo SSPZ zavrgel *e predno jo je v končno zavržen je predlagal konvenciji v Waukeganu. To je bilo razvidno v momentu, ko je pričel poročati o pogajanjih in pogodbi združevalni pooblaščenec JSKJ Janko Rogelj. Pritoževal se je med drugim o hladnem ali celo neprijatelj-skem obnašanju nekaterih odbornikov SSPZ, posebno še delegatov na njeni elevelandski konvenciji. In ko bi jim bil na
tisti konvenciji rad odgovoril, mu ni bilo dano.
Načelna tajava
Glasilo SSPZ "Napredek" z dne 18. septembra tolmači, da je konvencija JSKJ pogodbo ^SPZ za združenje zavrgla očividno največ zaradi načelne izjave.
V	pogodbi, ki jo je predložila SSPZ, načelna izjava določa podpiranje delavskih stremljenj, dočim je kardinalna točka JSKJ "nepristranost" v takih stvareh. "Napredek", ki se tiska pri "Enakopravnosti" v Clevelandu, kakor glasilo JSKJ "Nova Doba" meni, da so na konvenciji v VVaukeganu delegati najbrže pripisovali tako lep napredek svoji organizaciji baš zaradi "nepristranosti" JSKJ.
Bolj naravnost povedano bi to pomenilo, da je vrhovni svet JSKJ s svojim načelnikom odbil predlog SSPZ zgolj radi načelne izjave, je pa za "pridru-ženje" drugih organizacij k JSKJ na podlagi njenih pravil in njene "načelne" izjave.
Tako tudi je. SSPZ je storila napako, ko se je podala v pogajanja s to organizacijo, kajti vedela je lahko v naprej, da JSKJ ni za združenje pod novo načelno izjavo, še manj pa za razpustitev in ustanovitev nove organizacije, čeprav je za spremenitev imena. To bi bila edina koncesija,, ki bi jo JSKJ dala, toda ne zaradi SSPZ pač pa vsled svojih Že prej pojasnjenih motivov.
Spremembe * odboru
V	novem odboru JSKJ je samo ena važna sprememba. Do-
sedanji predsednik Paul Bartei iz VVaukegana je že-ob otvoritvi konvencije pojamral, da mu ne dajo "nobene veljave". Poudarjal je, da delajo s tem krivico njegovemu uradu. In čudo — že tu je bila kamen spotike Prosvetna matica! Slo se je radi društva št. 108 JSKJ v Girardu, O., ki se je pregrešilo » tem, da je izvolilo dalegata na zbor Prosvetne matice v Cleve-, landu. Vrhovni svet je smatral to aa silno velik prestopek in zameril Bartlu, ker buj« društvu ni ukazal ravnati se po pravilih. A Bartol je dokazal, da je to storil, kar ve tudi omenjtno društvo v Girardu. Pod njegovim pritiskom je odstopilo od Prosvetne matice, "da bo mir".
Novi odbor
Bartei je dobil pri volitvah za predsednika le malo glasov, kar je bilo znanoše predno se je konvencija pričela. Novi gl. predsednik je Janko N. Rogelj v Clevelandu. Njegova plača je $600 na leto. Bartei je prejemal '$500. GL tajnik Zbašnik je bil izvoljen kajpada soglasno in plača mu je bila zvišana na $300 na mesec. ($50 več kot jo je imel doslej.)
Urednik Anton J. Terbovec je bil ponovno soglasno izvoljen. Dobil je tudi stalnega po-mo<*niWg, ki bo urejeval angleški del Nove Dobe in mu pomagal pri drugih delih v uredništvu in upravi. Pomožni urednik je Stanley Pechavar iz Elyja. Pri Novi Dobi je delal že od prejšnje konvencije. U-poslen je bil v glavnem uradu. Sedaj se preseli v Cleveland.
Glavni odbor ima 22 Članov, ki so sledeči:
Janko N. Rogelj, predsednik; podpredsedniki: Frank Okoren, Dan ver, prvi podpradaadnik; Paul J. Oklock, Cantor, Pa., drugi podpredsednik; Jo-reph Kovach, Eljr, Miu., tretji pod. predsednik; Anton Krapenc, Chicago, lil., ČOtrti podpredsednik; J ose p k Sne-lee, Pittsburgh, Pa., poti pod prod sad -nik, in Marjr Predorich, Butto, Mont., •esta podpredsednica.
Anton Zkainik, tajnik; Frank Tomsich, Eljr, Minn., pomoini tajniki Anton Tauzely, Krajrn, Pa., nadomestni pomoini tajnik. Louia Champa, Eljr, Minn., blagajnik. Dr. F. J. Arck, Pittsburgh, Pa., vrhovni sdravnik. Anton J. Terbovec, Clevolnud, Okio, urednik.
Jokn Kumio, Lorain, O., predsednik nadzornega odbora; Frank Vrani-ckar, Matt Ansolc in Androw Milavec ao bili ponovno izvoljeni v nadzorni odbor, ^ovo-icvoljoa F. J. Krasa, Pittsburgh, Pa.
V porotni odbor sta bila novoisvo-Ijona Stavo Mauaar, Denver, Colo., in Ignac Zaje, Brooklyn. N. Y. Od prej pn so ostali v porotnem odboru Anton Okolisk, Barbertoa, O., predsednik porotnega odbora; Frank Mikec, Strabane, Pa., in Roee Svotick, Ely, Minn.
Nova Doba se bo še tiskala pri Enakopravnosti v Clevelandu. Tozadevna pogodba je bila podpisana za nadaljna štiri leta. Ponudbo za tisk je poslala tudi tiskarna Ameriške Domovine.
Prihodnja konvencija v Ročk Springau
Iz navidezno nerazumljivih vzrokov je delegacija sklenila, da bo prihodnja konvencija v Ročk Springsu. En argument v to je bil, da je tam mnogo Slovencev in vsled tega dobro polje za agitacijo. Med mlajšimi delegati in tudi med drugimi pa je šel glas, da bo iz Ročk Springsa lepa prilika za izlet v Yellowstone Park. To je menda tudi edini zanimiv kraj, ki sicer ni blizu Ročk Springsa, toda tudi ne tako daleč, da se bi izleta
ne moglo prirediti. JSKJ jo konvencije na zapadu že imela, pred 30. leti na primer v D •n-verju.
Prosvetna matica in JSKJ
Tajnik Prosvetne matice Ch. Pogorelec je poslal konvenciji v Waukegan pozdrav in izrtuil željo, da naj delegacija stali-;<. z ozirom na to ustanovo spremeni.
In res so mnogi uvideli, da ni prav delati razliko napram organizaciji kot je Prosvetna matica z*olj zato, ker so v nji med druirimi tudi socialisti. Saj so tudi v JSKJ. Veliko član>v JSKJ ve, da je temeljni namen Prosvetne matice gojiti kultur-no- delo in slogo med društvi \seh organizacij in njih članov v namene, radi katerih je bila ustanovljena.
Ko pa je tajnik Zbašnik uvidel, da bo konvencija predlo/ v prid P. M. sprejela, si je dal besedo, kakor ne&tetokrat tekom zborovanja, in začel "pojasnjevati". Vedno je pojasnil tako, da je okrenil večino na svojo stran. V tem slučaju je bral "postavo", ki podpornim organizacijam prepoveduje podpirati politiko in take stvari. Kot znano, se lahko "postave" tolmači kakor komu b;>lj paše. To delajo tudi člani vrhovnega sodišča, torej si sme vzeti to pravico tudi Anton Zbašnik. Vzel sj jo je in zmagal. Ljudje pač niso vedeli, da je Anton Zbašnik nastopil politično že marsikje in kandidiral ie za marsikaj še v Pitsburghu, ko je bil gl. predsednik, in potem kot glavni tajnik na Elyju. V vseh teh kampanjah je bil o-glašan v siju JSKJ in to s svojo vednostjo, če je res taka postava, jo je knšil on, dočim Prosvetna matica ne vodi političnih kampanj nego le prosvetno delo v smislu svojih pravil.
Naj bo še omenjeno, da se je v odboru sklepalo tudi o oglašanju v drugih publikacijah. Sklenili so dati pol strani oglasa tudi v Am. dniž. koledar, v katerem je bila včasi JSKJ vsako leto zastopana. Koledarju Glasa Naroda da JSKJ vsako leto stran oglasa. To je popolnoma prav, samo da bi pristra-nosti ne bilo.
Oaobje v glavnem uradu
GL tajnik Zbašnik je konvenciji poročal, da dela v gl. u-radu JSKJ poleg njega in pomožnega tajnika pet pomočnikov. Blagajnik je uposlen v gl. uradu le deloma. O petih uslužbencih je dejal, da so vešči slovenščine in angleščine, plačani pa nizko, kajti skupno prejemajo $475 na mesec. Bilo je sklenjeno, da jim ima gl. odbor pravico plačo zvišati.
Dalje je bila sprejeta določba, da termin uslužbencev poteče vsake štiri leta. Novi glavni odbor jih sme po vsaki redni konvenciji nadomestiti z novimi, ali pa prejšnje ohraniti v službi. Izgleda, da se niso tisti, ki so to točko spravili v pravila, od neljubega, silno dragega incidenta zaradi nc ta način odstavljenih uslužbencev pri HBZ nič naučili. f
Plače
Kot že omenjeno, bo prejemal tajnik po novem $300 na
(Nadaljevanje na 5. strani.)
REGISTRIRANJE TUJCEV SE VRŠI BREZ ZAPREK
Razni, vojni dogodki, poseb* no pa še sprejem postave za obvezno vojaško službo so potisnili v ozadje zanimanja zakon, radi katerega se morajo registrirati in dati odtiske prstov vsi, ki še niso državljani.
Registriranje se vrši v poštnih uradih. Ljudje prihajajo — mnogi izmed njih so v tej deželi že po več desetletij, in se prijavljajo za "tujce". Večinoma imajo družine, mnogi tudi posestva v mestih, prodajalne in farme. Veliko Izmed njih je re-vežev, ki so garali v tej deželi od prvega dne svojega prihoda >n jim sreča ni bila niti toliko mila, da bi si kaj prihranili vsaj za slučaj stiske. V takem položaju se niso brigali za ničesar.
Nekaterim, ki še nimajo drugega papirja, a ljudje pa jih smatrajo za državljane, je ne-
prijetno. Pa se morda ta aH drugi i<zmed njih ne misli prijaviti za "tujca". Prijateljski nasvet vsem takim je, da to store. Kajti prej ali alej morda pridejo v neprilike, pa vpraša v takih slučajih oblast tudi za dokumente o državljanstvu, Ako jih prizadeti ne bo imel, niti se ni registriral za tujca, bo plačal globo in z zaporno kaznijo. Torej je boljše pozabiti na sa-moponos in izvršiti to neljubo pot sedaj, kakor pa se kdaj pozneje opravičevati sodniku ob enem pa trpeti še kazenske posledice. f.
To, da nima kdo državljanstva, ni *ločin. Prestopek pa je. če se ne prijavi in pojasni o sebi vse, kar zahteva zakon. Do pričetka decembra je čas, da to vsakdo, ki«e ni državljan stori.
Tole mi ne gre v glavo?
Kako to, da je vilic šolam in kljuk temu, da snajo ie skoro "•i ljudje čitati in pisati, ie toliko takih, kakršnim je nemo goče kaj pametnega dopove
dati?
VI KOVE I.AIM M
■ ■ ■ •
,|VAN VUK:
PO VALOVIH DONAVE ŠIROKE...
Beležke iz popotnega dnevnika.
(Nadaljevanje)
"Ali se ve, kedaj je bilo prvič sezidano to mesto?" ja vpru-aJa Tea in gledala na BeUtad.
"Kaj gotovega se ne da povedati. Na Balkanskem polotoku s) bili od nekdaj: Grki, llirci in Trakijci — trije indoevrop-tki »larodi, sorodni, ali vendar vsak z:i sebe. Iliri so živeli na zapadnem delu polotoka, torej v nrsih današnjih krajih. V 4. st* 't t ju pred Kristom so napadli Ilire Kelti s severa in jim vzeli zemljo. Ve se, da so vladali Kelti v Belgradu, dokler ga n so pod Tiberijem v 1. stol. po Kristu osvojili Rimljani. Kakor pod Kelti, tako je bil Belgrad tudi pod Rimljani trdnja-\a in gotovo so še pred Kelti znali ceniti važnost tega mesta."
"čudno," je rekla Tea, "da danes tod okrog in v Srbiji nI nobenega sledu tpga velikega keltskega naroda, ki je dolgo živel v teh deželah in ki je vladal takrat malone nad vsemi o-stalimi evropskimi deželami. Glejte Rimljane, o njih so pa povsod sledovi, trdnjave, rimske ceste, mostovi, spomeniki itd. Kam je izginil ta narod?"
"Rimljani so bili mnogo sil-nejši. mnogo bolj kulturen narod cd Keltov. Zato so tudi povsod za seboj puščali sledove svoje moči in kulture. Res je, da so Kelti nekoč gospodarili nad vso srednjo, zapadno in vzhodno Evropo. Ali že Julij Cezar je začel z njimi vojno v Galiji, a Avgust jo je končal v naših krajih v Panoniji in Meziji. Kakor veste, Panonija je obsegala večji del zapadne Ogrske, Prekmurja, Slovenske gorice. Z juga je šla z vzhodnimi mejami Alp. Mezija je obsegala današnjo staro Srbijo s severnimi kraji Bolgarske, do Balkana. Kelti so, potisnjeni z juga od Rimljanov, a s severa od Germanov, bili razdeljeni in počasi pre-topljeni v druge evropske narode. Vendar se keltski sledovi najdejo še danes,
■ '■■■■■■■■■■I
po ebno v Južni Nemčiji, v Franciji in Angliji. V irskem in britanskem jeziku, kakor tudi v jeziku francoske Bretanije so ostanki keltskega jezika . . . Pa tudi pri nas so še sledovi. Je mnogo, imen mest in rek, ki so keltskega porekla. Na pr. Ibar (Erb), Karanovo, Tara, Lab, Sar (Skadr), Skadar, Stari Vlah itd. Stari Vlah n pr. ima ime po nekem znamenitem keltskem plemenu Volcal, Vlah. Nemci so sploh imenovali z imenom VValach, Vlah, vse Kelte, a pozneje so to razširili na druge južne negermanske narode. Slovani so imenovali Vlahe polatinjene narode. Karanovo pomeni mesto rudarjev in Kelti so se sploh veliko zanimali za rudarstvo. V planini Tari je bil kult keltskemu bogu "Ta-ru". Skadar se je imenoval "Skodra", po enem najvažnejših keltskih plemen na Balkanskem polotoku — Skordišanl. Tudi ime Belgrad, ki so ga Rimljani imenovali Singidunum, je keltskega izvora . . ."
"VI ste zares živa zgodovina," je rekla Tea in rožnate ustnice so se doteknile cvetov vrtnice. "Ali ko so Rimljami po dolgih in krvavi^ bojih z Iliri in keltskimi Skordišani obvladali balkanski polotok, so preimenovali, kajpada, vse te kraje!"
"Da. Današnjo Srbijo so imenovali Gornja Mezija z razločkom od Male Mezije — Bolgarske. Utrdili so Belgrad v močno trdnjavo, v kateri so bile njihove legije. Sezidali so še mnoga druga mesta ob Donavi in po Srbiji. Videli boste, ko se bomo peljali blizu "Železnih vrat", rimsko cesto ob obrežju in Trajanovo tablo. Ko je znameniti cesar, Teodor Veliki, razdelil obširni imperij na zapadno cesarstvo z glavnim mestom Rimom in na vzhodno cesarstvo z glavnim mestom Carigradom — Bizantinijo —, so dobili Grki v vzhodnem cesarstvu premoč. Hitro so iztisnili rimski jezik in prosveto in zato
NAPADI NA DVORNO PALAČO
Nemškim letalcem »e j« ie »arkrat posrečilo aadati tudi dvor Bucking-kam v Londonu, ki je dom angleškega kralja. Ena ja padla tik palač«. Ta ja rarpočila po*neje in iadolbla v tla veliko jamo. Ta vrste bombe povzročajo Londončanom tačke skrbi. Narejene »o tako kakor takozvani peklenski »troj. Raspoči tale kadar poteče "njen čas"*. Tu in tam delavci kakšno odstranijo, toda to j« smrtnonevaren posel, ker nibče ne ve, kateri moment ba ^eksplodirala.
Gandhi in Anglija
Vseindijski kongres j^ v začetku sedanje vojne predlagal Angliji, naj Indijo takoj proglasi za svobodno deželo, kajti le taka Indija bo lahko z Veliko Britanijo iskreno sodelovala. Angleška vlada je odgovorila, da bo predlog upoštevala čim bo vojna končana. Ekstremisti v kongresni stranki so se natoo-greli za takojšnjo pasivno resi-stenco in za odklonitev koope-l&cije z oblastmi. K temu so jih navduševali tudi agenti Nemčije, Japonske in Italija ter komunisti. To početje je o-pazoval Mohandas Gandhi, ki teh zaveznikov ni bil vesel. Indiji se gode pod Angleži krivice, toda pod Japonsko bodo še bdjše. ln Japonska bi rada nadvlado nad Indijo.
Gandhi je nato odboru vse-indijskega kongresa predlagal resolucijo, v kateri izjavlja, da j ne bo kongresna stranka, ki de-I luje za osvoboditev Indije, sto-I rila nasproti Angliji dokler bo trajala vojna ničesar, kar bi jo spravljalo v zadrege. Odbor je resolucijo odobril. Že prej je pa bila sprejeta resolucija, da kongresna stranka vojnih naporov Anglije ne bo podpirala. Gandhijeva resolucija spremi-| nja to stališče le v toliko, da če j tudi vseindijski kongres ne podpira Anglije v vojni, nagajal ji tudi ne bo.
96% štedilnikov prodanih v Chicagu so
MODERNI PUNSKI ŠTEDILNIKI
Kupila aam modemi plia-ski štedilnik, kar i« PRVOVRSTEN v kaki la dntflk oairik
J
Moderni plinski štedilniki prednjačijo na trguy ker so prvovrstni v vseh ozirih!
M izmed v.nakih 100 druiin laatuje plinski itedilnik, ker jc: Ekonomičen! Stane manj in njejrova uporaba je cenejfta. Prvi v histrostitKuhanje je gotovo hitrejfte kot na drugih
Štedilnikih.
•Ie fleksabilen! Da vam poljubno količino vročine takoj. Prvi v lepoti! Iznajditelji splošnega alovess ao napravili vzorce za te moderne plinske štedilnike.
Samo modemi plinski štedilniki imajo sledeč« prednosti:
Samoviigalnik aa vrb« ... niČ vtigalic — niti čakanja. v*liki gorilac ... kuha kar najhitreje mogote. Vvtomatična kontrola vročina... zagotovi poljubno temperaturo, Pruvilna temperatura v peči . . . kot si jo telite t ^očna insulacija . . . drii vročino V peči. 'treidimni brojler . . . odstrani dim in pospei pečenje. V'notm nadaomik . . . vas opozori kdaj je kuha gotova Avtomatična čaaavna kontrola . . . kot si jo ielite. Kuha sam in oddaja ter dodaja vročino v vaiš odsotnosti!
Oglejte si ta moderno plinska štedilnike v najblišjem lokalu ; plinska drušbe.
"OOt«N COOSHV . COMSTAMT MOT WAT*t .. »HlHt MFMOttATlOM
hi
PEOP
tudi imenujejo Grško ali Bizantinsko cesarstvo. Belgrad je prišel pod Bizantince. Imenovali so ga Singidon.
Začelo pa se je veliko preseljevanje narodov. Z vzhoda so se pojavljali vedno novi narodi in v divjih bojih uničevali evropske narode. Zapadno rimsko cesarstvo ni vzdržalo teh narodov, vzhodno pa se je komaj ohranilo. Prek naših krajev so pustošili: Sarmati, Huni, Avari, Goti, Slovani, Franki in Bolgari — dokler jih cesar Ju-stinijan zopet ni vrnil Bizancu. S tem je postal tudi važna obmejna točka napram novemu, franko - germanskemu cesarstvu. V 11. in 12. stoletju je Belgrad zabeležen pod imenom Alba Graeca. Slovani, ki so se priselili v to ozemlje v začetku 7. stoletja, so ga imenovali "Beli Grad" in odtod sedanje ime Belgrad. Celo 12. stoletje je trajala vojna okrog njega in za rijega med Grki ( Bizantinci) in Madžari, ki so prišli v 9. stoletju v Evropo in se nastanili na levi strani Donave. A potem, vse do 15. stoletja, je bil Belgrad največ v rokah Madžarov."
, "In kedaj je postal Belgrad naš?"
"V dobi Nema niče v so prišli Srbi do večje državne moči in že kralj Stevan Prvovenčani je dobil Belgrad od Grkov, a nato je padel pod Madžare. Car Dušan je pri Belgradu strašno pobil ogrskega kralja Ludvika Velikega, in ga nato močno utrdil. Knez Lazar ga je poru-i šil, a njegov sin, despot Stevan Visoki, ko ga je dobil od Sig-munda, ogrskega kralja, ga je naredil za svojo prestolico. Pod Stevanom Visokim je bil Belgrad najznamenitejše srediiiče za ves balkanski polotok."
"A potem so ga obvladali Turki?"
"Pod despotom Džurdžem je prešel Belgrad zopet v madžarske roke, ker je Džurdže dobil zanj mnoga mesta v Sremu in na Ogrskem. Madžari so ga imeli do 1521. leta. Turki so ga dvakrat oblegali, a zaman. Madžari so ga s pomočjo Srbov obranili, ipri prvem obleganju ga je branil kot madžarski poveljnik Srb iz Primorja, Jovan Talovac 1, 1440. V drugem obleganju pa Jovan Hunjadi, ali kakor ga je narod klical — Si-binjanin Janko. Leta 1456. je strašno pobil Turke. Po smrti ogrskega kralja Matije Korvi-na, katerega Slovenci imenujejo Kralja Matjaža, so nastale na Ogrskem neprilike. ln leta 1521. je sultan Soliman Veliki osvojil Belgrad.
Silna je bila tedaj( Turčija. Turška vojska je 1. 1683. bila celo pred Dunajem pod poveljstvom velikega vezirja Kara Musta/e. — No, poljftki kralj Jan Sobieskij je to vojno premagal in rešil Dunaj. Kara Mu-stafa pa je dobil svileno vrvico za vrat ter spi večni sen v Belgradu.
H koncu 17. stoletja je zasedel Belgrad bavarski knez
Maks Emanue!, a 1. 1717. ga je I vzel Turkom princ Evgen Sa-| vojsk:. L. 1739. so Turki Belgrad zopet obv ladali. L. 1789. j pa ga je osvobodil general Lau-; don. Od tod tista slovenska pe-I fcm:
"Stoji, stoji ta;n Beli grad,
Tam l«'iudon vojvoda stoji...
pred gradom teče rdeča kri,
rdeča kri,
tla bi gnrb mlinske kamne tri...
Pred svetovno vojno, ko še Kalemegdan ni bil od avstrijskih krogel obstreljevan in sedaj kot lepo sprehajališče popravljen, so se še na starih okopih videli sledovi I«audonovih topov . . . Vendar, dve leti po tem, je bil Belgrad zopet v rokah Turkov.
L. 1806., v času prve vstaje, so Srbi osvojili Belgrad pod vodstvom Karadžordževim. S tem je postal Belgrad glavno mesto osvobojene Srbije, v katero se je h koncu 1807. preselil tudi "Praviteljstvujušči Sovjet".
V	srbskih rokah je ostal Belgrad do 1793. Karadžordže je z ostalimi vojvodi zapustil Srbijo, in Belgrad je ostal in Turki so ga zasedli brez vsakega boja.
V	času druge vstaje 1. 1815, je bila v Belgradu "Srbska Pisarna" in I. 1830. je bila Srbija formalno priznana kot država. L. 1341. pa je .Belgrad postal prestolica.
Turki so še ostali v mestu, v takozvanem delu "Sancu". L. 1867. pa je bil na Kalemegda-nu prečitan sultanov ferman, in Risa-Paša, poslednji belgrajski muhafis, je predal knezu Mi-hajlu mestne ključe. V tem hipu je bila na gradu razvita srbska zastava, srbske straže so zamenile turške. Knez Mihajlo je na krasnem konju jezdil v belgrajsko mesto . . ."
"In s tem je poslednja turška oblast od*la iz mesta," je rekla Tea.
"Da. — In za vedno," je odgovoril njen spremljevalec.
Nekaj časa sta oba molčala. Mi smo se spogledali in gospa Marija je rekla, obrnjena k Zdravku:
"Strašne stvari so se godile tam gori v tistem grebenu in zidov ju. Da . . . Zgodovinski greben je to. — Le Donava, ki nosi naš parnik in tiho šumi, je šumela vedno enako."
Parnik je plul med Vojnim Ostrovom in mestno severno, stranjo. Donava, pritekajoča s severa, pljuska v zemunski breg in sc deli na dva rokava. Eden te*e naravnost k Belgradu, kjer pred samim mestom sprejem \ v naročje Savo. Drugi, večji rokav, takoimenovan •Stara Donava", ovija takoime-novani "Vojni Ostrov" ter se zopet s pravim rokavom združi pod mestom. In od tod teče Donava s svojo širino 1370 metrov proti jugovzhodu.
(Dalje prihodnjič.)
Priporočite prijateljem, da si naroče Proletarca.
Vabilo društva št. 5 Progresivnih Slovenk
Conemaugh. Pa. — šlo je poletje in spet se vrača k nam hladna jesen. Odšli so **roči dnevi, ki so vabili na piknike in na vrsti so znova veselice v dvoranah. Bodisi plesne zabave, koncerti itd.
Tudi me, članice društva ali krožka št. 5 Progresivnih Slovenk priredimo plesno zabavo. Vršila se bo v soboto 26. oktobra v slovenski dvorani. Igral bo izboren orkester I^a Vella Kros., znan posebno z radio postaje v Greensburghu.
Kar se tiče postrežbe, slove članice tega krožka med prvimi. Ne bo za nikogar ne žeje ne lakote. Kranjske klobase, kakor jih serviramo mi, so de-likatesa. To je že potrdil tudi Mr. Vidrich, ki je dejal, da za malo vsotico en dajm dobi človek na na&i zabavi to kranjsko jestvino tako okusno, da se mu res zdi kakor da jo s slastjo u-živa onkraj naše velike luže.
2e mnogo sem jih slišala, ki so rekli: "Te ženske pa res znajo dobiti ljudi skup!"
In to bo spet tako 26. oktobra. Pridite, da se prepričate in ne bo se vam treba ugrizniti v prst. Obiske na priredbe bomo
drage volje vrnile.
*
Naj še omenim, da si je naša članica Jennie Petrovčič s Park Hilla zlomila roko. Na sejah jo zelo pogrešamo. Želimo ji čimprejšnjega okrevanja, članicam priporočam, da jo obiščejo. — Angela Mele, tajnica.
Število dijakov v višjih šolah
V višjih šolah (high schools) v Chicagu je vpisanih nad 140,-, 000 dijakov.
TISKOVNI FOND PROLETARCA
XIV. IZKAZ
Herminie. Pa. Po 50c: Louis Britz in Frank Peternel; po 25c: John Drap, Matt Drap, Joseph Krmel in Anton Zornik; Neimenovan lOc, skupaj 12.10. (Poslal Anton Zornik.)
Fontana, Calif. Anton Blasich 80c.
Indianapolis, Ind. Frank Sašek $2.
Moon Run, Pa. Po 50c: Lovrenc Kaučič, Jacob Ambrozich ln Louis C.laftar, skupaj $1.50. (Poslal Jacob Ambrozich.)
Detroit, Mick. Julia Menton $2, Joseph Klarich $1.20, skupaj $3 20. (Poslal Joseph Klarich.)
Roek Spring«, Wjro. Frank Grum $1.00,
VVaukegan. III. Po $1: K. Erznoi-nlk in Frank Kramar; Frank Preveč 55c, skupaj $2.55. (Izrodil Cfcas. Pogorelec.)
West Allis, Wis. št. «8« RNPJ $2; A. F rman 50c; po 25c: A. Kostanje-vec, .lomil Jo Soli, Jennie Singer, Adolph Jeršin, Josephine Paušek, Jernej Denkan, V, Limoni, B. Jovla, F. Jovla. John £upan in Joe Radelj, skupaj $5.50. (Poslal Joe Radelj.)
Cleveland, O. Tvan Bfthntk $2.00.
Wa|senburg, Colo. Frank L. Tomšič $1.00.
Sbaron, Pa. Anton Bogolin $1; Joe Oblak 50e, skupaj $1.50. (Izročil Joseph Oblak.)
Skupaj v tem izkazu $23.15, prejšnji izkaz $1,085.77, skupaj $1,108.-V2.
Glasovanje o načrtu za reorganiziranje J. S. Z.
Nekateri vprašujejo, ali »mejo o načrtu sa reorgani-ziranje J. S. Z. glasovati člani samo na sejah, ali pa je dovoljeno razposlati glasovnice tudi drugim članom. Pojasnjujem sledeče t
1.	Vsak klub je dobil glasovnice za VSE tvoje člane. Cascvati sme vsakdo, ki ima plačano članarino (bodisi redno, dua'no ali izjemno) in vsi oni člani, ki niso zaostali več kakor tri mesece.
2.	Volitve, kakor smo v Proletarcu v času razprave vedno pojasnjevali, so o tem načrtu javne. To je, vsak član, kl glatuje, se mera n« glasovnico pedpisati in navesti številke in kraj svojega kluba. Glasovnice bo po referendumu preste? nadzorni odbor JSZ.
3.	Pravilno je, da člani glasujejo na seji. In prav take pravilno je, da se onim, ki se seje niso udeležili, POŠLJE glasovnice na dom. Toda ne le nekaterim, nego VSEM članom, ki NISO bili na seji.
4.	Razprave o načrtu so se lahko udeležili vsi bodisi na »cjah kot v Prclctarcu. Zato bi sedaj ne bilo pravično agit'ia?i bodisi na sejah v času glasovanja, ali v drugih listih za ali proti načrtu. Vsakdo ima glasovnico z vsebino, k* jo naj sam preudari in glasuje o nji po svojem prepričanju. Vsaka drugačna procedura j-? nedemokratična.
2. • Ta referendum kot članom znano s* vrši zaradi prcb'ema, kako ohraniti naše gibanje in ga oteti nazadovanja. Vsakdo, ki glasuje, naj ima to pred očmi in ob enem voljo, da bomo pričeli po glasovanju z delom VSI, pa naj ko rezultat glasovanja za načrt ali proti. Kajti dela nas čaka nrč koliko v vsakem oziru.
CHARLES POGORELEC, tajnik J. S. Z.

GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA
Zbral Charles Pogorelec
Ga I ion, O. — Naj bo začetek ta teden tu. V tem mestu se namreč nahaja naš "oldtimer" John Petrich. Obnovil je naročnino in pravi, da bo poskusil svOjo srečo tudi v agitaciji za nove naročnike.
Herminie, Pa. Tohe Zornik je zares "v akciji". Poslal je 11 naročnin, tri oglase v koledar ter $2.10 podpore listu.
Girard, O. Dva izmed najbolj vztrajnih naših agitatorjev sta John Kosin in John Bogataj'. Prvi je poslal 8, drugi pa 2 naročnini z obljubo, da v kratkem spet kaj pošljeta.
Arma, Kansas. Pa naš Tone Shular, da ne izostane iz naših seznamov, je zadnji teden poslal 4 naročnine.
Aliquippa. Pa. Tudi Bartol Yerant noče zaostajati za drugimi. Poslal je dve naročnini in dva oglasa v koledar.
Bridgeport, O. Jože Snoy se je pred kratkim mudil v lndia-napolisu, Ind., pa je priliko porabil, da vidi, kaj se bi dalo na-' rediti za Proletarca. Dobil je 4 naročnine in $2 podpore, ki jih je prispeval naš naročnik Fr. Sašek. On je mnenja, da je Proletarec vreden $5 na leto. To vsoto tudi pošlje vselej, kadar obnavlja naročnino. Jože je iz domače naselbine poslal tudi dva oglasa za koledar. Pravi, da je s tem delom šele pričel.
Detroit, Mich. Jože Klarich je poslal 4 naročnine in vsoto $3.20 podpore listu, ki sta jo prispevala s sod ru žico Julijo Menton. Kaj je neki z Jankom Zornikom, Tonetom Jurcom, John Plachtarjem in drugimi aktivnimi agitatorji za Proletarca, da se zadnje čase tako malo sliši od njih?
Buhl, Minn. Maks Martz je še vedno stari dečko. Poslal je dve naročnini in pravi, da v kratkem obišče vse naročnike po železnem okrožju.
Chicago. III. Tu ni bilo nič kaj posebnega zadnje čase. Eni
smo prezaposljeni, da bi mogli kaj več agitirati; drugi store nekaj semintja, veČina pa spi spanje, nevem, pravičnega ali krivičnega, kakor se pač vzame. Toda nekaj je le bilo, da ne bo brez nič. Frank Zaitz je dobil 4 naročnine, upravnik 6 in Luka Groser 2.
Moon Run, Pa. Jennie Jerala je poslala dve naročnini. Pravi, da se še oglasi.
VVaukegan, IIL Martin Judnich noče prav nič zaostajati za drugimi. Poslal je 4 naročnine, Mary Spacapan pa tri oglase za koledar.
Cleveland, O. V metropoli so bili na delu sledeči: Ivan Jontez 8 oglasov za koledar, Ivan Babnik obnovitev naročnine in $2 podpore listu in Jennie Da-garin 6 naročnin. Nekje na potu tu naokrog (Illinois in Wis-consin) je tudi večni "popotnik" Anton Jankovich, pa se še ni nič zglasil v uradu. Najbrž nas misli iznenaditi z lepim številom naročnikov.
West Allis, Wia. Od tu se je
oglasil naš "oldtimer" Joe Radelj. Poslal je vsoto $5.60 podpore listu, ki jo je zbral med prijatelji Proletarca. Hvala njemu in ostalim prispevate-ljem!
Tire Hill, Pa. Naš potovalni zastopnik po centralni Penni Frank Cvetan je poslal nadalj-nih 6 naročnin, med njimi več novih.
Pueblo, Colo. Iz zapadne metropole se je po daljšem času oglasil naš zastopnik Frank Boltezar. Poslal je 8 naročnin.
Naši posetniki. Iz in na konvencijo JSKJ potujoči delegat-je Frank U Tomšič iz Walsen-burga, Golo., Kajetan Erzniž-nik iz Red Lodge, Mont., Frank Kramar iz Sharona, Pa in Frank Preveč iz Girarda, Ohio so se oglasili v uradih Proletarca in si ogledali prostore Slovenskega delavskega centra, o katerem so se vsi pohvalno izrazili. ,
V nedeljo 20. oktobra
KAMPANJSKA PRIREDITEV Z IGRO, PETJEM . IN GOVORI
V OVOHAM S. X. P. .1.
MIH AM*. ILL.
VABI KLUB ST. I J. S. Z.
MNENJA,
IN RAZPRAVE

KOMEN T AR JI
Kon grešnik Diet pravi, da je v Zed. državah kak milijon komunistov. Njihova stranka ima s svojimi podružnimi organizacijami in listi milijone dolarjev prometa na leto. Vrh tega jo zaLuga z gotovino kominterna. Pravi, da je njegova komisija vse to ugotovila pri pregledovanju knjig. Pristašev komunizma, fašizma in nacizma pa je okrog šest milijonov, trdi Dies. Toda ker te vrste ljudje svojega prepričanja ne prijavljajo oblastim, tudi Dies le ugiba, koliko jih je za omenjene tri diktature v tej deželi takih, ki bi šli zanje po kostanj v ogenj v kakršnemkoli slučaju.
Glasbena matica v Clevelandu je nepolitičen zbor. Za takega se oglaša. Vzlic temu se je vršilo radi nje prerekanje v Enakopravnosti, v Am. Domovini in osebno, navidezno radi petja, a morda tudi zaradi "politike" omenjenih dveh listov in "politike" onih, ki so pri samostojni "Zarji" prej kaj pomenili in jo razvili v prvovrsten zbor. Prej je bila Grillova in Enakopravnosti, sedaj pa je zraven "A. D." Ob enem je tudi ta pevski zbor dokaz, da se je "politiki" nemogoče izogniti.
Dr. Rybar je član jugoslovanskega diplomatskega štaba v Washingtonu. Kadar taki ljudje kje nastopijo, zelo žele to pokazati tudi svojim predpostavljenim v Beogradu in javnosti v domovini. Najboljša pot v ta namen je poslati brzojav kralju in navesti, da je bil gost slavlja tudi ta in ta konzul in ta in ta Član poslaništva. To metodo je v Chicagu zelo spretno uporabljal med Slovenci, Hrvati in Srbi bivši konzul Kolom batovič. Med Slovenci so mu pomagali nekateri "odlični raprednjaki" in vsi cerkvenja-ki. Pa vseeno to ni vleklo dalj kot par let Slavnosti te vrste sicer še prirejajo, a ljudske pozornosti nič več ne vzbujajo.
Komunisti v Ohiu, Penni itd. so najbrže res dobili mnogo podpisov na svoje peticije pod pretvezo, da jih nabirajo v protest proti vojni, za vilje pokojnine itd. Tako je bilo tudi v prejšnji kampanji. Podpisov na peticije so dobili takrat do 80 odstotkov več kakor pa glasov. Ampak z objavljanjem imen s komunističnih peticij se politični vzgoji in demokraciji nič ne koristi. Na drugi strani je dobila komunistična stranka veliko publicitete, potegnjeni podpisniki pa se jeze in mnogi imajo sitnosti v zatrjevanju sosedom in bossom, da niso komunisti.
"Vcnj po gulaiu" in dober koncert v isti dvorani ne gre skupaj, pravi Am. D. v urednic škem članku. Zdi se ji taka "kombinacija" kakor če bi kdo nasul popra na šopek rož. Treba bo torej prizidek odmakniti in vhode v spodnje prostore zamašiti. — J. P.
Špetir med naprednimi de-* levci ugaja nasprotnikom. To je edina stvar, s katero je na-i zadnjakom, polovičarjem in švigašvagam mogoče ustreči. — J. P.
Glas Naroda, ki je doslej izhajal vse delovnike v letu, je vsled nižanja dohodkov in višanja izdatkov opustil sobotno številko. Od 21.. septembra naprej bo izhajal le pet delavnikov v tednu. Obljublja, da Če se razmere spremene zanj na boljše, bo spet izhajal vse dne^ ve v letu razen nedelj in praznikov. Težko, da se to še zgodi.
Anton Zbasnik je na konvenciji JSKJ v Waukeganu bral iz knjige postav, da zakon v Illinoisu prepoveduje podpornim društvom in bratskim organizacijam politične in slične podpore ter politične aktivnosti. Slo se je radi Prosvetne matice. A pred menoj so glasila podpornih organizacij, na pr. Napredek z dne 18. sept., v katerem je med drugim agitacijski članek za Roosevelta. To je politična aktivnost. In SSPZ je in-korporirana v Illinoisu, enako ^NPJ. Njuna društva so že o-gromno pomagala na unijskem, delavsko političnem in prosvetnem polju.
Ni je bratske organizacije, ki bi bila minulih par let propor-čno hitrejše napredovala v Članstvu, kakor International Workers Order. Nobena tajnost ni, da je bila ustanovljena v pomoč komunističnim aktivnostim bolj kakor pa za negovanje "fraternalizma". In tudi je znano, da noben glavni tajnik jugoslovanskih podpornih organizacij ni toliko aktiven v "politiki", kakor Anton Zbaš-nik. Seveda, njegove vrste politika med republikanci in demokrati je "po postavah dovoljena", le tista, ki je delavski prosveti v korist, je "prepovedana".
Math. Vogrich iz U Salla, ki
je bil delegat tudi na tej konvenciji JSKJ, kakor tudi na nekaterih prejšnjih in raznih drugih, je smatraj, da demokracija na tem zborovanju ni dobila besede. Vse je šlo po volji "epskega diktatorja". Pa je Math ob zaključku konvencije svetoval, da JSKJ ali kakor se bo že
imenovala v bodoče lahko veliko prihrani, ako Čez Štiri leta društva ne pošljejo delegatov v daljni Ročk Springs, nego naj rajše glavni tajnik pošlje društvenim tajnikom listino, tako-zvano "polno moč". Društveni odbor jo podpiše in pošlje na merodajno mesto. Tako bo lahko glavni tajnik s svojo "malino" skončal konvenčno delo v enem dnevu, namesto da se mora mučiti — kot se je v VVauke-ganu, ji a d sedem dni, in poleg tega Še drugi. Ker je bilo že pozno, se VogriČevega nasveta ni vzelo na znanje.
Dve delegatki JSKJ daleč s severa sta sklenili po končani konvenciji v Waukeganu obiskati Amerikanskega Slovenca v Chicagu. Pozabili pa sta naslov. Vedeli sta le, da naj s tega m tega križišča vzameta karo, ki vozi po 22. ali čermakovi cesti. To se jima je posrečilo. Iznenada vjameta iz pomenkov žensk v drugih klopeh v kari nekaj besed, ki so se jima zdele slovenske. Pa sta vprašali, če vedo, kje je Amerikanski Slovenec. Kmalu so bile ti dve Slovenki in čehinje v pomenku. Razumele so druga drugo nekaj besed, pa je šlo. Končno se je neka čehinja domislila, da imajo "amerikanski Slovenci" svoj center na l;awndale blizu 22. ceste. In je naši rojakinji odvedla tja. To sta se čudili, ko sta izvedeli, da sta pri Proletarcu! "Pa tako lepo," je rekla ena. Ljudje v centru ao bili z njima vljudni, kakor z vsemi rojaki od drugod, jima poskrbeli naslov A. S. in ju spremili na karo, da sta se odpeljali na zaželjeni naslov.
"Vsi smo proti Zbasniku", je
rekla neka delegatica. "Ampak priznati mu pa moramo, da ga ni tako sposobnega med nami! Vse postave pozna, vse račune zna, o vsaki stvari zna pojasniti." Bil je ponovno izvoljen kar z "aklamacijo". In plačo so mu zvišali na $300 na mesec. V agitaciji v odseku in med delegati so sušljali, da je vreden večje kot jo imajo slični uradniki v drugih, večjih organizacijah zato, ker je "najsposobnejši" in ker dela "za tri".
Prijatelji naprednjaki. katerim je za boj, naj bi svoje navdušenje ?anj rajše porabili v zajezevanju nazadnjaštva in pa napredku sovražnih organizacij. Spomnijo se naj na "gospode", ki si podjarmljajo mladino in starejšo generacijo, na "veljake", ki med delavstvo se-jejo duh oboževanja "odličnja-kov" in urivajo na delavske prireditve "čip politišne", pa imajo nič koliko priložnosti za delo in boje. Kaj bi se gnjavili med seboj!
HtNRY FORD "
H
KAKO BODO IZPADLE VOLITVE V WISC0NSINU?
Republikanci dobili pri primarnih volitvah največ glasov. La Follette nosilec progresivne liste. — Napaka socialistov
S
PRISTOPAJTE K
3
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO
S
66
NAROČITE SI DNEVNIK
PROSVETA

99

Nar	mi Zdrmbmm* drUmm (far«« Ckicefa) «• Kmmmdm $6.0t
«« l«toj $3.00 m pol Um ll.BO m i«trt Ut«s sa Ckicago in Clear« $7.50 mm c«l« lato; $3.78 m pol l«t«s m Imanstvo $§-00.

Noslov zo list in tajništvo je:
2057 So« Lawndale Avenue Chicago, Illinois
V priče tku tedanjega amariokafa oboroževanja na debelo j« Haarj Ford dejal, da «« k« pre vsa] vojnih naročil ameriik« vlad«, ak« ki dobila del njegovih »trojev Anglija, kajti nji o« ne b« pomagal. Pa m» a« namignili, da »e v kongresu pripravlja aakon (ki j« bil t«di sprejet) sa koafucl. ran je tistik tovaren. keterih lastniki pri pripravljanj« »a obrambo n« bi bo-teli sodelovati. Nato »e je Henry Ford podal in i« gradi tovarn« aa iadelo-vanj« aeroplanskih motorjev, da sadoeti naročilu svesn« vlade. Od tega b« imel on dobiček, a v politiki j« svojo je bo nad Rooseveltom igrami a indor siranjem republikanskega kandidata WUIkie ja, katerega J« v ta namen osebno obiskal, da j« bil« več publicitct«. Na gornji sliki Jo Ford im s njim dva druga industrialca. ki it udirajo motor, kakriae nameravajo isdalovali na debelo.
iz vesti v čikaških listih, so pro-gresivci v važne urade nomini-rali večinoma nesocialiste.
Sklep wiaconsinskih socialistov, storjen po znanih razkolih v soc. stranki, da opuste volilne boje pod imenom svoje stranke in si poiAčejo večje polje z imenom Farmer-Labor Včasi je VVisconsin veljal za Progressive Federation, se ni
Primarne volitve v VVisconsi-nu, ki so se vršile v torek 17. eeptembra, so imele pričakovan rezultat, ki pa je marsikoga vendarle presenetil. Kajti republikanski kandidati so dobili skoro toliko glasov kot demokratski in progresivni skupaj.
Udeleženci konvencije JSKJ
so šli v velikem številu iz VVau-kegana v bližnji Mundelein, kjer so čikaški "škofovi zavodi" in mnogi tudi k slovenskim frančiškanom v Lemont. Pri neki sohi v Mundeleinu je posoda za niilodare v čast Matere Božje. Delegati in drugi so bili tu zelo radodarni. Najbrže tudi v Lemontu. Pa tudi slovenska cerkev vs VVaukeganu je imela ve* ljudi pri mašah kakor običajno. Vse to je v redu. Ampak če bi na primer večje skupine delegatov prišle v urad Prosvetne matice, ali če se bi vršila v času konvencije v VVaukeganu prireditev za delegate pod okriljem P. M., bi to ne bilo v redu, nego "pristransko", torej kršenje pravil in "državnih postav".
Radnički Glasnik poroča z največjo radostjo svojega "komunističnega" sadizma, da je bil "milijonarski socijalista" Leon Blum "uhapšen". Pravi, da je "Blum izdao narodni front u Francuskoj" in s tem o-tvoril vrata v imperialistično vojno. Tako je torej! Zločin, radi katerega sta dala Hitler in Petain Bluma zapreti, je srečno in "verodostojno" odkril komunistični "Radnički Glasnik".
Na Hrvatskem vre. In vzroki niso samo notranji. Ako za-plamti, bosta Hitler in Mussolini napravila "red in mir", ne pa Sovjetska Unija.
V Clevelandu se je dr. Rybar 8. sept. udeležil pete maše v cerkvi sv. Lovrenca, ki jo je naročilo poslaniAtvo za rojstni dan kralja Petra. Pomagala mu ni nič, razen k reklami in pa cerkev je nekaj zaslužila. Potem je bil dr. Rybar (ali Ri-bar) gost Glasbene matice in na drugih prireditvah. In vae to skupaj so nato nekateri oglasili za slavje k rojstnemu dnevu mladega jugoslovanskega kralja. Ce bi bilo to res, bi bil dr. Rvbar lahko vesel, da je bila njegova pot v Cleveland "uspeh". Tudi častni konzul Mally je zadovoljen. Ampak Rybar v svojih govorih ni vabil navzočih, naj bodo zvesti jugoslovanskemu kralju, pač pa, da naj bodo dobri državljani te dežele." Tako zahteva etika diplomatov. V resnici pa je njegova misija gojiti med izseljenci ljubezen do režima, kateremu služi. 'To je staro pravilo, ki se ga morajo držati v inozemstvu zastopniki vsake dežele.
najbolj progresivno državo v ameriški Uniji. Pri zadnjih go-vernerokih volitvah pa so prišli na krmilo reakcionarji pod firmo republikanske stranke, in če so bile omenjene primarne volitve kakšno merilo, se bo isto spet dogodilo.
Nekaj časa so progresivci pod vodstvom LaFolletta z Rooseveltom in njegovimi demokrati skupaj delovali. A sedaj so v sporu, kajti LaFollette je Rooseveltovi "vojni politiki" odločno nasproten in se še ne ve, če bo imel Roosevelt 5. novembra med progresivci spet toliko opore kakor pred štirimi in osmimi leti.
Socialisti so nominirali Thomasa in Krueger j a s peticijami, ker je soc. stranka izgubila svoj "regular standing". Vzrok temu je, da socialisti v VViscon-sinu že nekaj let delujejo v Progressive Party federaciji in se udeležujejo volilnih bojev pod njenim okriljem. Soc. rubriko imajo le za predsedniškega kandidata.
Koliko socialistov je prodrlo pri primarnih volitvah na listi progresivne stranke, nam še ni bilo poročano. Kakor razvidno
obnesel. Tudi če bi v nji oni odločevali, v progresivni stranki, ki pride v poštev za federaciji-ne kandidate, je glavni faktor LaFollettova skupina. In če so socialisti računali, da bodo dobili njihovi kandidati več glasov z indorairanjem Progressive party federacije, se jim nada ni izpolnila.
Udarec za socialiste je bila tudi izguba dnevnika Leader, in sedaj je prenehal s političnimi aktivnostmi še bivši župan Hoan, drugega tako vplivnega voditelja pa še nimajo.
Zdi se, da so progresivci vsled poraza pri prejšnjih volitvah maloduAni. Ogenj kampanji lahko dajo socialisti, toda pri tem bi morali v progresivni stranki agitirati za La Folletta in njegove ljudi, ob enem pa za Thomasa in Kruegerja, kar pomeni cepljenje agitacijske sile na dve stranki.
Upamo, da nam kdo naših naročnikov poroča o resničnem političnem položaju v VViscon-sinu z ozirom na sedanjo kampanjo, o sentimentu med našim ljudstvom, in koliko socialistov je dobilo nominacijo pri primarnih volitvah.

OS RIM-BERLIN NADALJUJE LOV NA MALE DEŽELE
(Nadaljevanje s 1. strani.)
kje, vesta le Mussolini in njegov zet Ciano. Na stroške Nemčije ni Italiji ničesar obetanega. Saj
bena dežela v Evropi, Mali A-ziji ali kjerkoli. Os Rim-Berlin odločuje. Oziroma le še Berlin. Tudi imperialistična politika Rusije in Italije se mora preta-
tudi potrebno ni kajti Hitler kati ^ nafrtjh kj jfl| ^
NELOGIČNA POLITIKA UNIJ
Skoro vae progresivne unije so indorsirale sedanjega predsednika Zed. držav v tretji termin. ACVVA vodi zanj med članstvom in v svojem glasilu Advance živahno agitacijo.
Nedavna konvencija unije avtnih delavcev (UAVV), ki je ogla&an* za drugo največjo v CIO—ima okrog 400,000 članov, ae je izrekla za ponovno izvolitev Roosevelta za predsednika Zed. držav valic opoziciji komunističnih delegatov in proti. želji J- L. Lewisa. Predlog za indorsiranje Roosevelta je bil sprejet z ogromno večino. Le kakih 40 deletgtatov je bilo proti.
Ko je predsednik unije Titoma« izgovoril Rooseveltovo ime, eo delegati vstali in priredili navdušeno ovacijo. Dejal je, da ima RooaeveR za unije neprecenljive zasluge, kajti etoril je sanje in za protekcijo unijskih delavcev toliko kot še nihče drugi na tako visokem mestu. ,. ,	(
Delegati so ploskali in vzklikali, da hočejo Robsevelta "again".
Am-pak ista delegacija je rav-no taiko demonstrirala. ko jo je i govornik razvnel proti predlo-Jlffu aa obvezno vojaško službo.
Rooeevelt je zanjo in še za marsikaj takega, kar mu unije pobijajo, a njega odobravajo in agitirajo zanj.
Konvencijo avtnih delavcev je pozdravil tudi John L. Lewia. Kakor prej Rooseveltu, »o delegati, bifo jih je približno 600 —tudi Lewidu priredili burno ovacijo. Vsi ao stali, ploskali, cepetali, žvižgali svojemu glavnemu vodju v pozdrav. Prej predsedniku republike, sedaj predsedniku CIO.
Lewis je imel pred nekaj me-, seci o Rooseveltu silno nelaska-ve besede. Dejal je, da če bo Rooeevelt še kandidiral, bo sramotno poražen. Očital mu je, da ni storil ničesar izdatnega za odpravo brezposelnosti in da v svoji politiki tudi drugače ni nič prida.
A delegacija navdušeno ploska obema in govorniki na odru slave zasluge Roosevelta, ki jih Ima za uni> in za ljudstvo, in enako slave zasluige l/ewisa.
Vai ti prizori pričajo, kako nujno rabi ameriško delavstvo svojo stranko in PROGRAM, namesto da se oslanja zgolj na osebe, ki jih razni oratorji predstavljajo za odrešenike in ljudstvo pa jih časti kakor ma-like.
SOC. PARTY SE IZREKLA ZA ODPRAVO KON-SKRIPCIJE
(Nadaljevanje z 1. strani.)
Thomas o nevarnosti konskripcije
Norman na svojih shodih vzlic strogosti konskripcijske postave govori največ proti nji s stališča, da ni zmanjšala nevarnost vojne, pač pa jo povečala. Ob enem je skrajno opasna civilnim svobodAČinam in demokraciji sploh. Prav lahko je to pot v ameriški fašizem.
Knako izvaja na svojih shodih socialistični podpredsedniški kandidat Maynard C. Krueger. Oba poudarjata, da je mi-litarizacija z ogromnimi izdatki za oboroževanje slabo sredstvo proti brezposelnosti in da vodi v zle posledice in prav lahko privede v katastrofo.
Oba si posebno privofrčujeta VVillkieja, ki se dela za velikega nasprotnika Roosevelta, a ob enem je indorsiral njegove metode, posebno konskripcijo, in s svojimi izjavami o mednarodnih odnoiajih potrjuje, da bo on ameriškemu miru, če bo izvoljen za predsednika, še posebno nevaren.
Program, ki je vreden glasu
Le program 'socialistične stranke je program miru, zdrave ekonomske preuredbe in blagostanja, dokazujeta v svojih govorih po shodih in po radiu Thomas in Krueger. Vsak glas, oddan za U program, je ob enem glas za obvarovanje in pojačanje demokracije ter proti militarizmu in vojni.
Obnovite naročnino, čim veni poteče. 9 tem nam veliko prihranite
lahko obljubi Italiji kolikor se mu zljubi na račun Francije in Anglije, ali pa tudi Grčije, Jugoslavije, Egipta in Turčije. Le na podlagi teh "darov" se je Italija podala v vojno. Ne gre ji še po sreči, zato je tembolj možno, da si bo nagrabila plena tam, kjer svojemu pohlepu lahko zadosti brez vojne.
In Nemčija ji venomer drži pred očmi Dalmacijo. Kajti brez Hitlerjevega dovoljenja je ne sme vzeti.
Italija bi rada tudi Slovenijo. In pa več ekonomskega vpliva v ostali Jugoslaviji in na Balkanu v splošnem, kakor ga ima sedaj. Vse to je v nemšjcih rokah. Zato je Italij«, postala nemška vazalka. in Berlin manipulira, da si enako podredi tudi Rusijo in Turčijo.
aa s	veniy>*l:
Male nbe brez varnosti
rti T '"i j
V tem vretju prave "imperialistične" vojne, o katerj,toliko vpijejo komunisti, dasi ne proti Nemčiji in Italiji, ki jo vodita, ni varna niti z dneva v dan no-
|ima za-
risava Hitlerjev minister vnanjih zadev. Kar pa se tiče usode malih dežel, so izpostavljene pticam ujedam toliko kakor piščanci na farmi vranam.
To je perioda barbarizma, ki mine šele s porazom fašizma, proti kateremu pa so male dežele sebi v škodo malo storile. Večinoma nič in sedaj plačujejo svojo zmoto. Kajti vsaka je hotela reševati le svojo kožo ter ob nrvi preizkušnji zatajila druge. Pa so »začele padati vse po vrsti.

Nemški vojaki v Franciji ho£ijo jesti
Nemško okupacijsko armado v Franciji mora vzdrževati
j i V J f j j
Francija. Od nje zahteva nemško poveljstvo to jesen pol ep drugih Živil tudi 150,000 glav goveje živine in en milijon prašičev. JVancozi pa bodo imeli še
občiitnejfte pomanjkanje. ^...................................................................iH^i
j. ZA U6m TISKOVONE , , . , V8KH VRST PO ŽMEfeNlH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
Adria Printiitg Co.
1838 N. HALSTED STREET, CHICAGO, ILL.
Tel. Lincoln 4700 PROLETAREC 5E TISKA PRI NAS
.................i Mlini ni im i..............
■ ■ ■ ■ ■
JJ Prva alovenska pralnica se priporoča rojakom v Chicagu, ■ m	r ,	Ciceru in Berwynu.
j Parkvien Laundrv Co. I
" FRANK GRILL fa JOSEPH KOZ DRI N, |Mtnik. \
— Ms i*m2eno ■ *	Telsfoni: CAN A L 7171-7178	'
; ifcT-mi W. »14 Sir^i	cUičAto, tU- l
........ m milina*«*«*.:
Zgodbo knjigovodje Petra
J. MUSARD
Nekoč je *iv*l reven knjigo-vmi.ia. ki je dvajset let delal v
tovarni sukanca v Strasbourgu. Mož je bil bolan na pljučih.
Ko je postalo njegovo stanje kritično in je ležal na smrtni postelji, ga je obiskal tovarni-šk: zdravnik.
K nji vodja Peter ni bil vodja knjigovodstva* temveč prav na-vadtii, mali knjigovodja. Garal je kot konj. Iz leta v leto je vpisoval številke, katerih smisla ni razumel. Vedel je samo to, da imajo te številke neki pomen pri kupičenju premoŽenja njegovega gospodarja.
Tovarniški pravdnik je pri kosilu pripovedoval svojim prijateljem kolegom o obisku pri umirajočem. Da bi rešili človeka, je menil doktor, bi ga mont [i poslati v Švico, v gore. Gorski irak bi delal Čudeče, kajti bolniku primanjkuje samo dobrega svežega zraka. Dvajset let je stanoval v sobici, katere edino okno gleda na temno dvorišče stanovanjske kasarne. Spodaj ua dvorišču je bila pralnica in para in duh po mi|u ae je vsak dan dvigal kakor n kakega ro-\a. Take ^iše bi morali podreti, je dejal zdravnik. Za to bi moral biti denar, Ako je bolnik odpri okno, sta par in smrad udarila v sobo. To ga je ttdu-silo.
Ker ni bilo "sredstev", da bi pomagali bolniku, je kmalu umrl. Delal je pač, dokler se je mogel vlačKi okrog. Zapustil je vdovo z dvema otrokoma. Vsa družina ni bila zelo adrava. Manjkalo ji je dobre hrane, solnca, veselja in — zraka.
Po njegovi smrti je ravnateljstvo tovarne obravnavalo ta primer. En ravnatelj je bil mnenja, da je treba dati vdovi nekaj podpore. Generalni ravnatelj je pobijal to misel.
"Knjigovodja Peter" — je dejal prvi od obeh gospodov — "je dvajset let delal za tovarno. Bil je vzoren nameščenec. Zaslužil je tisoč frankov mesečno, ko je umrl. Ne upam si predlagati visoke podpore za njegovo vdovo. Družina rajnkega je popolnoma brez sredstev. Prosim ravnateljstvo, da naj da vdovi trimesečno plačo, torej tri tisoč frankov, da more plačati pogreb in da bo imela Se rjekaj frankov za prve tedne."
Generalni direktor je hladno odgovoril:
"Obžalujem, da ne morem pritrditi temu predlogu. Tovarna ima štiri tisoč delavcev in nameščencev. Pri takem številu <o seveda pogosti smrtni primeri. Zato pa ne smemo napravit! s tako podporo precedetičnega primera. To bi pomenilo finančno obremenitev podjetja."
S toplim glasom, da skoro razvneto je dejal drugi gospod :
"Vendar prosim gospode, naj upoštevajo to, da po zakonu pripada odpuščenemu name-vencu trimesečna plača. Do te-
bi imel on pravko* d« bi ga odpustili radi nesposobnosti za nadaljnje opravljanje shižbe. Njegove dru-žine ne smemo kaznovati zato, ker je moi umrl prej, predno smo mu odpovedali."
Generalni direktor je napravil nejevoljen obraz, ker ni tr-,pel ugovarjanja. Rekel je:
"Smrt po zakonu prekine slu* žbeno razmerje in s tem smo ml prosti vsake obveznosti. Poleg tega moram pripomniti, da je bil knjigovodja Peter že tri mesece za delo nesposoben, a ml smo mu icplačali polno plačo v upanju, da bo ozdravel. Torej *mo bili zelo dostojni."
Petrov zagovornik ga je še branil:
"Saj je vendar revež dvajset let delal za nas."
.Generalni direktor je postal nestrpen in odgovoril z rezkim glasom:
. "Industrijsko podjetje ni dobrodelni zavod, Predlog mojega kolege kaže sicer njegovo dobro srce, toda v bistvu ni nič drugega kakor podzavesten socialni boljševizem. Zato ne morem pristati na predlog gospoda kolege.".
Drugi ravnatelji so molčali. Zagovornik vdove je moral u-tihniti.
Vendar je generalni i direktor bral ia oči tega ravnatelja, kaj misli o njtm, ln to ga je jezilo. Moreta ga je bilo tudi sram, da bi obveljal kot stiskal. Zato je drugi dan prijazno nagovoril svojega kolego in mu dejal:
"Dragi prijatelj, o vašem predlogu sem še potem razmišljal. Veseli me, da vam morem sporočiti, da vam le morem nekoliko ustreči. Našel sem namreč način, kako pomagati vdovi. Tovarniški nameščenci so napravili zbirko. Nabrali so 2,500 frankov. No* pa za toliko ni treba kupiti roi in vencev. Za nekai sto frankov je ie krsta lepo okrašena. To sem že uaročil. Ostane torej še dva ti-sič frankov. In te bom izročil vdovk"
Tako je generalni direktor napravil dobro delo z denarjem nameščencev in delavcev. »•Pri pogrebu je imel sastop-nik generalnega ravnateljstva lep govor. Spominjal se je rajnkega kot marljivega moža, ki mu je bilo izpolnjevanje dolžnosti in vdanost podjetju nad vse. Podjetje da je kot velika družina; svojcem izreka najgloblje sožalje. Vdova je glasno zajokala in grob so zasuli s cvetjem. Bil je lep pogreb.
>>Petn>v zagovornik je imel obtatek, kot da stoji na trhli deski, ki se lahko vsak trenutek zlomi. Morda, je mislil, stojimo vsi na trhlih deakah.
t J-.V V	* ' „»	»
Konferenca illinoiske socialistične stranke
Chicago. —- Soc. stranka v Illinoisu sklicuje organizatori-čno konferenco, ki se bo vršila v nedeljo 29. sept. v sobi št 719 na 549 W. Randolph St. Prične se opoldne.
Maršal Petain udarja
po socialistih
Francoski premier Petrain je razpustil občinske odbore potih največjih mest v neokupirani Franciji* ker to bili socialistični. Socialistične uprave je nadomestil s svojimi ljudmi.
presojanje dogodkov
doma nx po svetu
(Nadaljevanje s 1. strani.)
sopisih v Chicagu po par letih boja s pomočjo sllčne unije A. K. of L. poražen tudi na (lato* vanju, ki ga je odredil sporazumno s Hearstovo družbo in obema unijama NLRB. Za unijo uredniških delavcev AFL je glasovalo 151 nameščencev, za CIO pa 34. Izmed drugih čas* niških delavcev je glasovalo 388 nameščencev v prid AFL, za CIO pa 91. Volitve so se vrnile 20. sept. Tisti v uredništvu in upravništvu, ki jih je Hearst najel na mesta stavkarjev, pri teh fvolitvah niso smeli glasovati. To je bila ena največjih in najdražjih stavk, kar jih je vodil American Nevvspaper Guild CIO. Bila je poražena največ s ppmočjo dualne unije AFL, katero je Hearstova družba podpirala in priznala ob enem tudi unijo tiskarjev.
\ '
Belgijcem na Nizozemskem
se pod naciji slabo godi. Tiatim v Belgiji, ki imajo poštne golobe, je nacijska oblast ukazala, da jih morajo takoj prijaviti, med tem pa imeti zaprte v kletkah« Prodajati jih je prepovedano. Kdor se ne bo ravnal po ukapu, ga čaka smrtna kaaen. V Roterdamu so v času invazije nemški bombniki porušili tudi šole. 20,000 otrok je moralo vsled tega v okoliške šole. Stroške morajo trpeti starši. Pravično bi bilo, da jih bi Nemci, toda oni so gospodarji in le ukazujejo.
Podmornice ne prizanašajo niti otrokom, kakor ne bombniki iz zraka. Nemška podmornica je minuli teden potopila v Atlantiku angleško ladjo, na
kateri je bilo med drugimi mnogo otrok beguncev na poti v varno Kanado. Le nekaj nad 100 ljudi se je rešilo, ker je bilo morje silno viharno. Otroci, ki so utonili, so bili od 5 do 15 let stari.
V R*mu je bil do zadnjega pondeljka na večdnevnih posvetovanjih z Mussolinljem in Cianom Hitlerjev minister vna-njih zadev Joahim von Ribben-trop. Ukrepali so o italijanski vojni v Afriki, oziroma, kako ja s pomočjo Nemčije pospešiti, da bo Anglija čimprej izgnana s tega kontinenta. Z njimi je bil ves čas telefonftno v zvezi Hitler in njegov /ost španski notranji minister Serrano Suner, ki je bil v ta namen poslan v Berlin. Ukrepali so ob enem o usodi Grčije, Jugoslavije in Turčije. Španiji predlagajo, naj gre v vojno v nagrado za Gibraltar in kos Afrike. Grčija bo podvržena Italiji in Turčija naj se pridruži osišču. Jugoslavija je že zraven in čaka, kdaj in kako jo bodo razkosali. Ker Hitler Auglije ni mogel premagati na njenih otokih, jo bo skušal zlomiti skupno z Italijo v .Sredozemlju in Afriki, čudež bo. ako se bo mogla čisto osamljena dolgo upirati tolikšni premoči.
Ameriško časopisje je v sedanji kampanji večinoma za WHlkieja. Posebno največji, najbegatejši dnevniki in maga-zini so skoro vsi zanj. Ako bodo milijonarji odločevali, bo prihodnji predsednik torej Will-kie. Sicer jih je precej tudi za Koosevelta, a v primeri z Will-kiejevimi so v manjšini.
LEON BLbrt IŽ SLAVE V ZAPOk
Leon Blum je bil pred par leti še slaven mož in med ljudstvom čislan po vsi Franciji. Na ogromnih socialističnih manifestacijah ;o mil prirejali navdušene ovucije. Postal je 1. 1936 načelnik vlade, ki se je s parlamentom vred, lotila socialnih referm. Z njimi so francoski delavci in kmetje veliko pridobili. Le bogataši jih niso bili ve-eeli. Kajti čimveč koristi ima od svojega dela delavec, toliko manj ostane dobička za njegove izkoriščevalce.
industrialu so bili vaied sovi h zakonov tako razljuteni, da so začeli ovirati produkcijo in jo še posebno vrgli s tira ko se
mnogi niso nič upoštevali. Pa
tudi potrebno ni bilo, ker sta
n. . ♦	* . .oba župana izročila konvenciji
JmMva »voboda, enakost, ..meslne ključe". Kar pomeni.
oratatvo , ki xa je uveljavila d	».lavna deleiraciia" ral
velik, francoska revolucija, da JtiT mili ^lji
-r™-"vnadnt v.^;! j*kj»*»*>««
. . ?,ene ."vojih palaf tudi• ti živa urganjZMCjju £e n
,-eakc.onarj. m c.rkve je bUo L« v njj kakih nepredvidevanih »edaj e vladnim dekretom r.«- i oW kakih	kj ^ ,
ne
veljavljeno. Organizacije m rtranke, ki so verjele vanj, so razpuščene ali pa imajo roke toliko zvezane, da jim je onemogočeno delovati.
Načelnik vlade v Vichyju, maršal Petain, je dejal v govoru po radiu, da je svoboda lepa
IZ ZAPISNIKA SEJE ODBOROV JSZ
'i '*., *•.	» V	" **' "
dne 6. septembra 1940
Navzoči Frank Alesh, F. S. Tauchar. Anton Garden, Justin Zajec, Rok Božičnik, Frank Zaitz, Louis Beniger, Joseph Drasler, Angela Zaitz in Chas. Pogorelec.
Odaotni D. J. Lotrich, Joško in Mary Oven ter Vinko LočniŠkar.
Predseduje Garden. Zapisnik prejšnje seje sprejet kot čitan.
Tajnik Pogorelec je poročal, da v organizaciji sami ni bilo posebnih sprememb. Razprava o reorganizaciji je bila končana 4. septembra in sedaj je načrt na referendumu. Zapisnik XII. zbora je izšel 4. sept na 8. straneh kot priloga Proletarca. Razposlan je bil tudi društvom Proavetne matice. Stroški zbora dosedaj znašajo nad 1900. Poročilo tajnika sprejeio.
V imenu nadzornega odbora je poročal Justin Zajec, da so računi za prvo polovico leta pregledani in da so v redu.
Proavetna matica. Tajnik Pogorelec poroča, da dopisuje s sodrugom Ivanom Jontezom glede nabave njegove povesti,
ki jo Prosvetna matica izda v knjigi. Na predlog F. Alesh a sklenjeno, da naj ima odbor P. M. glede izdanja knjige in spi-sa zanjo pravico ukreniti kar bo smatral za potrebno.
Tisk in literatura. Pogorelec pravi, da še tisk draži, mi pa smo pred leti ceno koledarju znižali z dolarja na 75c. Meni, da je to za tako knjigo prepo-ceni in priporoča, da se cena zviša na dolar. Tauchar meni, da je ideja dobra, toda določitev cene ie stvar upravnega odbora. Tudi drugi so mnenja, da je koledar sedaj prepoceni. Zaitz izvaja, da ga bo marsikje po zvišanju težje prodajati. A nekaj je treba ukreniti. Ako bi morali vse delo, ki ga imamo s to knjigo plačati, je ne bi mogli izdajati. O ceni koledarja bo ukrepal upravni odbor na svoji prihodnji seji.
Nastane vprašanje, ali naj izvolimo za štetje glasovnic sedanjega referenduma poseben odbor. Na predlog Fr. Zaitza sklenjeno, da naj se to delo poveri nadzornemu odseku.
Konec seje.
LEON BLUM *	e ^ i i
je Franciji najbolj mudilo v nji, posebno v municijskih o-bratih, vsled rastoče vojne nevarnosti. Pod geslom narodne obrambe in po lanskem septembru vsled nastale vojne so delavce trimorali popustiti v tnarsikaki pridobitvi. Seveda je to veljalo le za dobo vojne.
Afapak vojna se je za Francijo in njen proletariat slabo končala. Socialni zakoni so bili razveljavljeni. Nove zakone in odredbe izdaja vlada kakor v totalitarnih deželah.
Slovito geslo francoskega
hko pojavijo, ali afer, ima vse pogoje za nemoteno napredovanje.
Tudi Mehiko proti
komunistom
V novem mehiškem kongre-beseda in to je kar se nje tiče 'su so bili komunisti obdolženi
približno vse. Tudi beseda bratstvo je mikavna, toda je le iluzija. In isto velja za enakost, je dejal Petain. Pod tem ge-
protidržavnega delovanja, za služabnike tujih interesov in za izpodkopovalce red'a in mira. Vsled tega je bila imenovana
slom se je Francija demoralizi- j posebna komMja, ki bo preis-rala, pravi on, zato bo morala kovala njihovo delovanje.
sedaj delati in plačati za grehe	■. ■. ^ 1 ■ --
v p ros los ti. Namesto svobode Ameriški Nemci in
bo vsakdo podvržen strogi dr- Italijani proti Rooseveltu
žavni kontroli in delal bo po
in
navodilih oblasti.
Izguba svobode je udarila posebno socialiste in odbornike unjj. Leon Blum je ena izmed tarč, ki si jih je izbral za žrtve novi režim.
Kot je bilo v tem listu že poročeno, so ga zaprli na gradu Chazeron. Kaj z njim nameravajo, ni znano. I^ahko, da ga obdrže v ječi brez sodbe, lahko pa tudi vprizore obravnavo, v kateri bodo tožitelji dokazovali, kako pogubna je bila za Francijo Blumova politika za sodelovanje in zvezo z Rusijo, in slična politika za zvezo z Anglijo:
Dalje bi na taki obravnavi dokazovali, kako škodljive so bile postave, ki jih je izvojeval Blumov režim. Njih posledica je bila po trditvi reakcije le-narjenje med delavstvom in zastoj industrije.
Bium bi bil v zadnjih dneh vojne lahko pobegnil iz Francije, kakor je to storilo mnogo bivših ministrov in drugih politikov. Toda je rajše ostal V Franciji, pa naj se mu zgodi karkoli.
Izid v raznih primarnih volitvah minule tedne dokazujejo, da so ameriški Nemci in Italijani glasovali večinoma za take kandidate, ki so najbolj proti Rooseveltu. Maščujejo se nad njim radi njegovih napadov na Hitlerja in Mussolinija.
priredbi:
klubov
j. S. z.
> %
SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE
Največja slovenska knjigarna v Zed. državah
Pišite pp cenik PROLETARCU
2301 S. Lavvndate Ave., Chicago
Seja kluba st 1 JSZ
Ckicago, III. — V petek 27. peptembra bo redna saj a kluba št. 1 JSZ, Prične at ob S. zvečer. člane in članice prosimo, naj pridejo toč no.
Zelo važna točka na .dnevnem redu so volitve o reorganizaciji JSZ. . v, i 1
Dalje >e potrebno, da ae pomenimo, kako šimboljše izvršiti našo kampanjsko prireditev v nedeljo 20. oktobra. Vršila se bo v, SNPJ(1> \ , u
Culi boste tudi rama poročila o aktivnostih za kkib, o volilni agitaciji za kandidate S. P., <v pripravah za koncert Save itd.
Torej udeležite ae t* seje vai in o pravem čaau. — P. O.
vn-^« M
resivne stranke
Call poroča, d* m socialistični stranki v Califomiji ni posrečilo premagati ovir, ki jih ji stavlja volilni zakon, da bi dobila rubriko na glasovnici pod svojim imenom. Dobila pa je priliko Thomasa ln Kruegerja namfnirati na listi progresivne stranke, ki ima pravico do svoje rubrike na glasovnici.
iioD i 4IMl&Til
IZ UPRAVNIŠTVA
m Proali teden mo nekaterim naročnikom, ki jim je naročnina, potekla poslala opomine, drago pm bodo obiskali naši lo-io potovalni zastopniki. Na vso apeliramo, da naročnino
Proletarec nima bogatili me-cc «*>*, ki bi «a podpirali, kadar ie ▼ kriaij odvisen je e prvi vr-»t i od naročnine ler nekaj od ogUaov tor priapevkov v tUkov-oi sklad. Zatorej naj v.nk »tori svojo dolšnost napram listu s lam, d*, naročnine obnovi, kot jo Proletarec vrši vea čaa tvoje-ga ob »tanka ^ 36 lot ^ t tem ie bil b ia avoat tovariš delavstva. na katerega »o jo vodno lahko zaneslo. To avojo miaijo bo vršil tudi v bodoče. Vi vai mu pa stojte ob strani a tom, da sto točni v obnavlajnju naročnine tor v agitaciji sa njegovo razširjenje.	.
UPRAVNISTVO. Ckero češko mesto J,
Približno 70 odstotkov prebi. valstva mesta Cicero tik Chicaga je češkega pokolenja, Sedaj šteje kakih 70,000 ljudi.
NA KOGA SE ČEHI ZA OSVOBODITEV SE LAHKO ZANAŠAJO?
OKTOBER
CHICAGO. ILL. — Dramska pred. •t»n klub« It. 1 JSZ v nedeljo 20. ok-tobr« t dror.ni SNPJ.
NOVEMBER
WAUKECAN, ILL. — Konferenc« klnfco* J5Z I« dr« i te ▼ Prosvetne m«, lic* v «Mkli« J. novembra v SND.
CLEVELAND, O. Na Zahval*, da« v četrtek 21. »ovodibr* koncert soc. Zario v SND. St. Clair Av«.
CHICAGO. ILL. — Koncert S«v«, 9 ii«del>« M. novembra v dvorani SNPJ.
v ( DECEMBER
CHICAGO.—Zabav« kl«b. Slovo«, •ki c« nt«r in l«tn« seja v petek 6. de-
čehi so po izgubi neodvinosti svoje dešele zelo želeli, da bi
tklenile zvezo proti Nemčiji Anglija, Rusija in FVancija. Pogajanj za tak sporazum, ki so se lansko poletje vršila v Moskvi, so se radovali.
Pakt med sovjetsko in nemško vlado, sklenjen .avgusta lansko leto, pa jih je ne le presenetil nego tudi razočaral.
V^lic njemu je češki poslanik Zdenek Fierlinger ostal v Moskvi. Ko je namreč Hitler vzel češko pod svoj "protektorat", sovjetska vlada njegove okupacije ni priznala, kakor tudi ameriška, francoska in aagle-&ka vlada ne. Zato ao poslaniki bivše Čehoslovaške republike pri vladah teh dežel ostali na svojih mestih.
Prvi izmed njih je moral oditi Zdenek Fierlinger. V Moskvi jim je postala njegova pri-sotnost vsled utrjevanja odnošajev med Rusijo m Nemčijo nadležna. Mož je dobil lanskega decembra namig, da je boljše, če se Izseli. O svojem odhodu je sporočil tujim novinar-jem, ki »o prišli na postajo pogledati, Če bo češkega diplomata in bivšega premierja Če-hoslovaake republike spremil v vlak kak član sovjetske vlade, kakor je običaj. A ni bilo nikogar. To je pomenilo, da kar se sovjetske vlade tiče, češkega poslanika več ne priznava za zastopnika pogažene republike.
Drugi sličen slučaj se je do-dodil s češkimi zastopniki letos v Franciji. Po Hitlerjevi zmagi pač ni bilo drugega pričakovati.
Sedaj se Čehi morejo zanašati samo še na Anglijo in Roo-seveita. Češko poslaništvo v Washingtonu, ki mu načel ju je minister Hurban, nemoteno postaje, ker ameriška vlada noče pomagati nemškemu poslaniku, da bi primorali Cehe predati svoj urad, , , .
Cehi vedo, da se smejo nadejati osvoboditve svoje dežele edino če bo Hitler toliko poražen, da bo Ai^glija lahko uve-
ljavila svoje pogoje. A sedaj še nič ne izgleda, da se to zgodi. Ako ne bo nobena mogla drugo spraviti na kolena, bosta prisiljeni vojno končati s sporazumom, v katerem bi Nemčija o-hranila, če bo hotela, vse, kar si je podjarmila.
JSKJ SKLENILA SPREMENITI IME, DRUGO V NJI OSTANE K) STAREM
(Nadaljevanje z 2. strani.)
mesec, gl. predsednik $600 na leto, podpredsedniki po $25 letno, pomožni tajnik $176 mesečno, gl. blagajnik $100 mesečno, urednik $226 in pomožni u-rednik $160 mesečno, predsednik nadzornega odbora $125 letno in oKali nadzorniki po $100, predsednik porotnega odbora $25 mesečno, ostali po $75 letno, predsednik finančnega odbora $150 na leto, ostali po $100. Dnevnice na potovanjih so po $10. ,
Uslužbenci so imeli dosedaj od $60 do $135 na mesec. Samo dve moči sta prejemali nad $100 mesečno.
Dobra razpoloženje
Med rednimi wi častnimi delegati je vladalo ves čas dobro razpoloženje. Rekel bi, da v "spodnjih prostorih" včasi Še preveč. Tudi policijska ure
CLEVELAND, O. — K*ub it. 49 JSZ priredi »veje letno plesno ve««-Heo Si« 26. 4««. «v«*«r v Slovenskem delavskem d«m« v C«llinwood«.
CHICAGO, ILL. Silvestrov« aa. b«v« Wub* it. i JSZ v Masonic Tempi«. 23rd St. in Millard Av«.
1S41.
MAREC
CHtCAOO, ILL. — Priredba v ko-rret Proletarca v nedeljo 2. marca ? dvorani SNPJ.
APRIL
CKICAGO, ILL. — Koncert S«vn, v nedeljo 20. aprila v dvorani SNPJ.
Pravo borbo ao vedno vodili le mladi in bedni ljudje!
, Palandech's Yugoslav-American Radio Broadcast every Saturday, 3 to 4 P, M. Station WHIP, 1480 kilo-cycles.
(first Station on your dial.)
ossoossssoeesesssssssssssa
Dr. John J. Zavertnik
PHYSIC1AN AND SURGEON
OFFICE HOURS: 2:00—1:00; 7:00—S :S0 Daily At 3724 W. 26th Street
Tml Crawford 2212 At 1858 W. Cermak Rd 4:30—6:00 p. m. Dally T«l. Canal 1100 W*dnesday and Sunday by appointments on!y ^
Resldenc« T«Lt Cr»wf«rd 6440 If mo sRivsr — Csl Aostin 5700
|MiiiiMsi*niinfiiii>»
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI ! PODPORNI JEDNOTI j
! naročit* si pnkvmik
-PitftSVfeTiV;
Stan« «« celo trte SS.OO. pel Ut« $3.00
UfltsnivtJaJ* nova droitn. Dntt članov (u) J« trvba ta novo drefttve. Naalov i* Itet ln ta tajniitvo Jt:
2617 3. Lavrndale Avo. CHICAGO, ILL.
POSLUŠAJTE
vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko ra* dio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postaja WGES, 1360 kilocycles. Vodi jo George Marchan.
1 jMMMMMIMMIMMIltf ;
t BARETINCIC & SOM
POGREBNI ZAVOD
Tsl. 14?»
424 Broed Street JOHNSTOWN, PA.
A Yujro*Iav Weekly Devoted to the lnter~«t of the Workers
OPTICIAL ORGAN OF Vugoalav Federation S. P.
PROLETAREC
EDUCATION
ORGANIZATION CO-OPERATIVE
COMMON WEALT1I
NO. 1724.
Publubad VVcoklf «1 2301 So. Lawo4al« Ava.
CHICAGO, ILL., September 25, 1940.
VOL. XXXV.
Support Thomas and Krueger
The m a in difference between Republicans and Dcmocratr it that one is the party of the "ina" and the other the party o Ihe "euts" who would like to get in.
Beycnd that they are both alfke and in equal m?asu ( plcdged to preaerving a dyin« capitalist order. And social re* ferms enacted by the Roosevelt administration during the de-pressron years did not come about because oc a sudden era of benevclence and good will among the men vrho sit in Conjre;«, but out of sheer necessity, to avoid the catastrophic rpectaclc of millions of people starving to death in the richest nat on on the face of the earth.
It was legislation of necessity, to meet an emergency. It ws5 not something Democrats had been advocating for any con-ciderable period of time previously. For that reason the Nen Deal
progrsum has not come anywhere close to adequatcly meeting the needs of the American people.
Those who have the interests of working class at heart truly, wil| čast their vote in November for the program enboiied in the platform of the Socialist Party, in pieference to the out* right reactionary program of the Republicans and the mild liberal program of the Democrats.
Socialist candidates for president and vice-president, Norman Thomas and Maynard C. Krueger, both now touring the tountry, are bringing to the attention of the American people u program of social reforma truely dravvn up in the interest of the common people.
Disgusted with the continued depression in which the lives of millions of men are wasting and opposed to the drive towards war supported by both old partiea, thouaands of people are enthuaiastically rallying to the Socialist platform.
Every Socialist vote at the November eleetion will be a protest against poverty in a land of plenty, against unemploy-»nent, against waste of billions of dollars and millions of lives in wars, and against an unbalanced economic system that allows mest of the wealth of the land to accumulate in the hands of a small group while over 95 per cent of the people must go t long on a bare subsistence level.
Socialist candidates will be on the ballot in most states where our Federation members and the progressive elements in the fraternal movements live, and every one of these votes should be čast for the Socialist candidates.
Another Bleak Winler Looms
n
WOMEN AND THE UNION
No one knovvs more about the value of a labor union to the vvorkers than do the wives of the arorkers. These hrave women had had ample oppor-tunity to gain a full and complete un-derstanding of just what unionism means to the worker and his family. They know the difference betvveen life under union and non-union conditions. That there is sueh a difference — a very great difference—is well known to any worker's wife who haa had experience both ways. Ask any sueh woman whether she prefers union or non-union life. It is doubtful if you could find one in a million who vvould choose the non-union way. In the coal-mining industry, especially, these women have gone through years of hardship, sacrifice, privation and diseouragement, only to be raised from the depths of despair by the coming of the union into their lives. They will teli you of the years during which their husbands arent to work before daylight and retumed home after dark, after laboring twelve or more hours in the depths of the mine vvithout seeing sunlight. The miner's vrife will teli you of the meager earn-ings of her husband in those long hours of toil. She vvill teli you hoar sorry she vvas for him, tired and ex-huusted, and how she made him as comfortable as possible. Even though she does not teli you so, you will at once detect the sympathy vvith vvhich sueh a wife contemplated her hus-band's condition.
This woman could teli you that there was not enough food for the ; famil.v; not enough clothes; not; enough of anythin?. The home was. perhaps, a squalid ahack vvith fevv fur-nishings and no comforta. The children could not go to school because they lacked clothes and books. Homes vvere insanitary and had no conven-iences. In sickness it vvas the com-pany doetor or no doetor. Ali provi-sions, food and supplies had to be purehased at the company store at dutrageous prices. There was con-| stont fear in the heart of the miner and his loyal wife that he might lose his Job, and therefore they had to en-dure whatever conditions arere im-posed upon them by the employer.
And then the union came and with it came improvement in aH things. They had longed for the union and looked forvvard to the day vvhen it could break down the barriers that separated the miner and his family from happiness and the joy of life, but they had almost given up hope.
But the union came at last. After i Dissenting Opinion many long years of eeaseless struggle and effort, the union succeeded in beating down the opposition ln reach-ing the helples* miner and his family. The union offered the miner organization and brotherhood and he eager-1 |y grasped the onportuntty to become a free man. There arere no more | tvvelve-hour day. There vvas no more seven-day arork week. There vras no more of starvatlon vvages. There aras an end to fesr. The union had ar-rived.
w*ge of $6 a day. Instead of the tvvelve-hour day, he novv works seven hours a day, five days a vveek. , He may live vvhere he pleases and trade vvhere he pleases.
With the inereased earaings the \vife can buy more and better food, clothes and other things for the farnih. They can live in a better house. The children can go to school. The home ia brlghter and happier. The whole outlook on life has changed since the union came.
It is no wonder that the vvomen of miners' families believe in the union. It changed the course of their lives and brought more sunshine into their existence. It is not strange, there-ftre, that they are enthusiastic for the union. They knovv vvhat the union has done for them and their families.
Ali honor is due to the brave and loyal wives of coal miners who fought so valiantly by the side of their husbands through the years of hardship and sacrifice. No other band of vvomen in aH of this broad land de-serves greater praise for the fortitude vvith vvhich they met and conquered the vicissitudes of their environment than the miners' wives. They were loyal to their homes, their husbands and children; they kept alive in their hearts and minds the hope that some day the union vvould come. because they knew vvhat It would mean for them. And so the union came, and they vvere not disappointed.
In many places miners' arives and rlaughters are so enthusiastically interested in the union that they have organized ladies' auxiliaries vvhich render valuable aid and encourage-ment to the men. With her sympa-thetie nature, her tenderness of heart and her keen understanding of the problems of life, the worker's wife exerts great influence on the man of toil.	N
—United Mine Workers Journal.
La Follette Sees Same Old Road as in 1917
The United States is hetne taken down the same road we took in 1916-17, Sektor Robert M. La Follette of Wisconsin vvarned in a nation-wide radio broadcast reeently.
"I feel as though I had walked into a movle only to diseover that I had seen the same pkrture years ago, under a somevvhat different name and vvith a different čast," he said.
Nevv York City has abolished the supercharge ln the grade A milk rucket by establishing a single grade of "approved milk."
Approved by everyone except the milk companies.
Travel Department
Instead of esming a few cent« a day the miner now has a standard
The national guard can be sent to anv part of the westem hemisphere under the nevv mobilization act.
Slogan for the guardsmen: "See the t J. S. first!"
Millions for "Defense But Relief Stili Limited By the Ability of People To Starve
Wealthy America Is again headed tovvard* vvinter and relief officials of the richest nation in the vvorld are asking themselves: VVhat vvill happen to the needy vvhen the eold days come?
The ansvver is not pleasant. It is that niany vvho are already suffering vvill be compelled to endure additional privation.
It is a sad commentary on a nation a here billions are being tossed into defense projeets, relief officials admit, that relief is not provided on a basis of human needs, but according to the least amount of assistance that vvill keep body and soul together.
Relief bureaus are being flooded vvith appeals for help, of which the follovving letter reprinted from Wash-ington, the nation's capital city, is a sample:
"September is here. Houses arill soon be eold. How are vve to care for our family this vvinter on 140 per month? How can a mother bring up decent citizens under these circum-stances? It's fight for every erumb of bread . . . can't sleep at night. Every day it's vvhere am I going to get dinner from? My rent is due and the electricity vvill be shut off September 6. I haven't got it."
Relief officials sympathize, but say they are unable to help. The situation vvas thus explained by Robert E. Bon-dy, Washington direetor of public vvelfare:
"Relief appropriations during the current year are being kept vvithin the appropriation only by exercise of arbitrary restrietions vvhich have no sound relation to the needs of per-sons afflicted."
Branch No. 1 JSF Meets
CHICAGO.—An important meeting of Branch No. 1 JSF, at vvhich voting on the JSF reorganization plan vvhich has been under diacussion in the JSF during the last four months. vvill be held at the Slovene Labor Center Friday evening. September 27.
Every member of the Branch should be present to čast his vote on this important issue and help vvith other vvork of the Branch, vvhich includes »ight novv, preparation for our drama-Hc presentation on October 20, at the SNPJ hali.
SOCIALISTS AND REFORMS IN LIFE
The notion of the other political oarties is that practical politics are limited to sueh reforms a" simply mitirate the eztremes of poverty; the Socialist idea is that the national resources should be made available for the general national life, and that this class drvision, being in itself an evil and unjust thing, should cease.
When, therefore, vve Socialists say that poverty can be prevented, vve mean by "poverty" something very different from utter destitution. Poverty is not an absolute term. It is a relative term; relative to tbe kind of life which the aetual resources of the vvorld might be possible for men.
A man is a poor man if he is shut out from any of the possibilities of human life vvithin the range of the general existing resources of the vvorld.
To be belovv that standard is to be poor. To reserve for the enjoyment of a class alone any of these things vvhich misrht he the common human heritage is evidence of injustice in our social organization. And if the vvhole of the proposals of the ortho-r!ox political parties for "social reform" vvithin the existing order were carried out tomorrovv, this funda-mentut injustice of class division and class privilesre vvould stili remain.
We should stili not have a humin «ociety; but a class soeiet.v of the rich and an undervrorld of the poor.
The povver required to operate it being regulated as desired, an ex-ercisiTMf maehine operated vvith hand-lebars Is said to give persona using it the benefieial effecta of horse-
baek riding and rovving.
•
The Australian government vvill pav a bounty on motor vehicle en-gines vvhen it has been determined that a faetory capsble of an annual produetion of 8,000 engines has been
established in that country.
•
, According to a University of Mich-igan seientist, the inereasing size of this year's automohile licenae ptates vvill coat motorista of that state $1,000,000 more to overeome
their resistance to the air.
•
To preveht It snagging on vveeds, a Wiaeonsin man has invented a fish hook vvith a guard covering its point thst is released to set the hook in a fish's mouth by pulling the line to which it is stUched.
THE MARCH 0F LABOR
bamlau- flam5,c0«pj«|0
as et>ttt« W<mKZ8a.KKrUH0 i* ftajr a sau oamc. sar
fxs«ovsmd tm ommks 40t
a «>*ojft mm) . -r* i t>ft> t#r
ViM Otflk A *** avl WA3 ajMMoijEo ib orftoiAtl •
DteABfHU'T SOOkftCP
»t 1909.
Conscription Bili Passed
Wheeler and Clark Insist Legislation Gives Armv Club" Over Workers

os urnem* To
IHVOO* -mi« COWCHT«OMS «/Uft CVTLAWU> IN E»46tAWO
mt »4* at*ruty on tu. iei5.
6000 kAv! ib fo^cml:
OCKAI^O -ua LAti 11ti Aa tMC OATS Vo o AW0 Vbil &>m> A6Ail)Sf iiintoa «Joo«MA*lsaiP Afttt CiftAP K*TSRIAU.
Consumer r
A COLUMN OF USEFUL HOUSEHOLD INFORMATION
HAVE YOU TERMITES IN YOUR HOUSE?
logy and Plant Quarantine of the U. S. Oepartmeni of Agrieulture, Wash-ington. D. C., aill teli you how to guard against terniites, and how to get rid of them."
There are 4 ways to teli vvhvther termites have broken into the foun-dations or walls of your home, de-clares the Consumers* Guide, publica- | THESE THINGS CO INTO tion of the Consumers' Counsel Divi- YOUR MEDICINE CABINET sion of the Def:^rtment of Agricul
ture.
First is to actually catch one of the inseets. Termites leave their hiding places in vringed formation during the spring and in the fall. This ex-cursion might go on for several days or even weeks. Sometimes house-holders confuse flyin* ants vvith termites. A termite has a f.hick, heavy body, vvith long wings. Flying ants have a slender, vvasp-like body, and shorter wings. You can also send a I aays on its label that Ubiets conUin
speciman of the insect to your State 5 grains.
Into your medicine cabinet should go first of ali those things that you need in time of emergency. Here is what Consumers Coumel says should be on the cabinet shelves:
An antiseptic, sueh as iodine, for seratehes and euts.
Something for bums, sueh as tan-nic acid, or bnking soda fo* milder burns.
A pain killcr, like aspirin vvhich
entomologist, or to the Bureau of Entomology, Department of Agrieulture, Washington, D. C., for positive identification.
A second way is to examine care-fully the masonry, vvalls, wood foundations, or window sills. If ter. mites have got into them, you vvill find small earthlike tubes, about the size of a lead pencil, on the siir-face of the arood or masonry. These shelter tubes are built by the termites.
Third, tap the wood vvith a ham-mer. If it has a hollovv sound, termites may have got into it. Or try sticking a sharp instrument, sueh as n screw driver, into the wood to see if the inside is already rotted.
Lastly, if you suspect a termite in-festation, make a clos<»-up study of the damaged vvood or masonry vvork. Il there are small piles of dirt piled up or if you hear a "ticking" sound of
A mild iaxative, preferablv mineral
oil.
An emetic (in čase of accidental [»oisoning) vvhich might be sirup of ; ipecae.
A stimulant in čase of fainting or j unconsciousnesa. Aromatic špirita of j ammonia will do in an emergency.
Those are the medicinea and drugs you vvill ne«Kl.
Then you need a toothbrush (com-paratively small vvith bristles equal in length in well-separated rows); tooth-paste, preferably bearing the accept-anee declaration of the American Dental Association or the Counsel on DvnUl Theripeutk«; u yaid roll uf one-ineh gauze bandage; a roll of hnlf-inch adhesive tape; a small roll of absorbent cotton; a pair of blunU eUged scissors; n pair of tvveezers; a clinical thermometer vvith the letters "NBS" etehed on one end indicating il has been tested by the National
11
By JOHN CARSON
Congress has finally approved the conscription bili, and the policy of drafting men in peace-time has been established for the firat time in American history.
President Roosevelt got practically everything he requested, but law-makers continued to insist that he could not have vvon vvithout the vig-orous aid of Wendell L. Willkie, G. O. P. presidential nominee, vvho, at crucial momenta, repeatedly came to the rescue of the champions of conscription, although a majority of his fellovv-Republicans in House and Senate voted the other way.
While the conferees vvere consider-ing the legislation, President William Green of the American Federation of Labor told a convention of Teamsters in Washington that the Federation vvas never against the principle of conscription and that It vvould loyally support the law. AH the Federation had ever demanded, Green declared, vvas that conscription be held in abey-ance until volunteer enlistments had boen given a longer trial.
The measure as it passed the House differed in several particulars from the Senate bili, vvhich made a con. fe renče committee necceaary.
CHIEF PROVISIONS OF BILL
As finally reported by the conferees, the bili provides that 1,000,-000 men betvveen the ages of 21 and 35 may be called for a year of service similar to that of the regular army. The conscripts vvill be paid $30 a month. When they finiah the training, they vvill become members of a reserve force, subject to call for 10 years. The bili alao' attempU to pre-sorve the seniority rights of railroad men vvho are drafted.
Conscripts may, if necessary, bring lesral aetion to get their old jobs back after they firish their training, but there is doubt whether this provision arill be sustained by the courta.
The conferees tosaed out the Fish amendment, adopted by the House arhich vvould have deferred the draft date for 60 days, vvith the further provision that if 400,000 volunteers arere enlisted in that time the law should not become effective.
The conferees accepted a Houae provision permitting the government to take over under lease plants of in-dustrialists who refused to cooperate in the defense program. Balky plant
tnanagers are liable to a fine of $50,-000 and three years' imprisonment But thry arill be fully compenuat^d for the use of their plants.
WARN LABOR TO BE ON GUARD
To the very end, bitter debate eon-tinued in the Senate and House, hijih-Hghtened by charges by Senator« Burton K. Wheeler (Dem. Mont.) and Bennett C. Clark (Dem. Mo.). that, under the guise of conscription] "labor vvas being aold into bondage."
"Let those vvorkers vvho are not taken into service under this meati-ure," declared VVheeler, "remember that as a result of it a club wi|) be held over the heada of vvorking men. It arill remain for the workinjr people that if they do not do vvhat they are lold they arill be drafted into the army. Let no laboring man fool him_ self as to what is the real purpose of this legislation."
Clark told the Senate that he had closely studied the so-called "M-Dsy" plan vvhich has been vvorked out by the army for industrial mobilization and added:
"It is no secret that under thst plan the result vvould be precisely vvhat the Senator from Montana said vvould be the result of the present plan. It aras the intention, by the use of the draft, to ezercise sueh a club over labor by drafting vvorkers into the army, just as aras done in the lant arar."
DENIES 'ARMY HAS CLUB OVER LABOR
That the army had any sueh plan in mind vvas denied by Senator Ed-ward R. Burke, "lame duek" Nebras-ka Democrat. vvho aras in charge of the bili. He also insisted that the legislation gave the army no sueh povrer, even vvere it desired.
Senator Arthur Capper (Rep., Kan.) said he had s "heavy heart" a« he looked back 25 years and recslled hovv "126,000 of our bravest younir men died in the European war vvhile vve arere creating 30,000 nevv million-' aires from the profita of that vvar."
Capper added that, vrhile manufac-turers explained their unarillingness to take arar orders until profit limita-tions wcre removed, "the younp men vvho are drafted under this bili vrill not be able to explain that they ean do better by ensaging in some other occupation or pass the buck to sub-contractors."
inseets in arood. then termites are not Bureau of Standards; and, finally, a the culprita, but some other insect. ! v*ater ba? that has a dealer'« guaran-
Complete eradication of termites tee behind it. usually requires the advice of an ex- ( To stOck this vvell-filled medicine pert. The Federal Bureau of Entomo- cabinet should cost about $5.
Fighting Bomb Fires in London
Firemen are shown vvorking amid the debris of one of the many buildtngs bom bed and set afire by Nazi airmen in one of their raids on London. German air raids have been continuous during fhe past few vveek s. keeping Londoners in air raid sheltera much
of the day and night.
TIRE OUTPUT GOES UP; IOBS GO DOWN
In 1939, the average rubber indus-try vvorker produced 25 per cent more automobile, truck and bus tires than he did in 1937, only tvvo years
before.
Thr.t startling fact vvas revealed last vveek by the U. S. Census Bu-reau's first report on its "Census of Manufaetures in 1939." the bureau makes sueh a census once in each tvvo year, and publishes statistics for each industry. This time, the tire industry happens to ibe the first to have ita figures disclosed.
"Technologieal progress"—the con-stant improvement of produetion ma-chiner. and methods and the resulting inerease in unemployment—ia one of the greatest problems facing this rountry. Almost everyone knovvs that, but probably few people realize that this proeess is going on so fast as is indicated by this census report.
It shows that tire produetion rose from 45.668.599 in 1937 to 49,166,-077 in 1939, an inerease of 3,497,478, or 7 per cent.
Meanvvhile, the number of tire vvorkers fell from 63,290 in 1937 to 54,115 in 1939, a decreasc of 9,175, or 14 per cent.
As a result, the produetion per arorker vvas boosted from 721 to 908 tires, an inerease of 25 per cent.
Thnt came on top of "technological nrogress" vvhich. in the years before 1917. many times multiplted the produetion of tires per vvorker. It vvould seem that there is no end to this "progress," or to the number of vvorkers vvho lose their jobs because of it.
In some way, near jobs must be found for these vvorkers, and if private industry cannot provide places for them, the government vvill have to do It
Check War Profiteers, ''AW Official Suggests
DETROIT.—International Secret. ary-Treasurer George F. Addes of the Tjnited Uuto Workers has this sug-gestion for dealing vvith greedy arar profiteers:
"If the selfish corporations won't produee unless they can bleed the povemment by huge profita, then there are other araya to get the slr-planes and munitions snd trucks produced.
"We arorkera do the vvork. and if the oarnera are going on a stt-doarn strike it arould be quite easy for the government to get along vvithout them during the emergency defense period.H
Announcemerit to Social Security Acct. Holders
If you vvould like to knovv the amount of arages credited to your Social Security Account, the Social Sec-urity Board vvill send you a statement if you ask for it.
As your old-age insurance benefita. nnd benefita for your family alao. de-pend upon the amount of your arage ciedita, the Social Security Board provides opportunity for a check-up every year.
It is a chance to make sure aH your a*ages on covered jobs have been reported to the government and duljr credited to you. If there has been a mistake anywhere, NOW IS THE TIMK to find out and ask for corree-tion. .
For your conventence in msking the request. the board fumishes poat-eards vvhich you can get from sny Social Security Board field office. If there ia no sueh office in yot*r locsl-ity, ask your post office for the sd-dress of the nearest one.
The card is already addressed snd needs only a one-cent stamp; but if you prefer, you can get it in a aealed envelope, under a three-cent stamp. In any čase, the reply arill come to you in a aealed envelope.
Social S*cvrity Board
'The Great Dictator" Reported Best Ever
A number of authoritatlve eritiea in the movie vvorld are proelaiminsr (Thsrile Chaplin's "The Great Dic-tator" as the fineat film ever produced. Noar completed, it haa juat been shovvn for the first time in it« full length to studio ezecutivea. Th-Haya office has okayed it vvithout s eut and the film arill be releaaed in 13 reels (running time: 2 hours and 10 minutea), vvith an intermission.
VISITORS
CHICAGO.—Frank L. Tomsir of Walsenburg, Colo., stopped at th* Slovene L«bor Center last aree k vrhile returning home from the JSK » convention in Waukegan.
Organization Conference
CHICAGO.—Illinoia state Socialista vvill hold a state organization conference at 549 Randolph Street, "t noon, Sept. 29. AH membera sre urge d to attend and help with the work of the Party.