izhaja vsako prvo fn tretjo
nedeljo meseca; velja:
Za	celo leto .	.	2	gold.	60	kr.
Za	pol leta ...	J	„	30 „
Za	četrt leta .	.	—	„	70 „
Posamesni iztisi prodajajo se po 10 kr. a. v.
PRIMOREC
političen in podueiven list.
V Trstu 'JO. Avgusta.
Rubikon je. preko rečen.
Hohenwart je stopil tistej kači, ki se imenuje ustavoverno stranko in ki se obnaša, kakor bi zastopala avstrijske Nemce, njej je pogumno stopil na glavo.
Državni zbor, to shodišče avstro-pruskih kričačev in mnogosovražena mašina centralizacije, ta državni zbor je razpuščen. In z njim so razpuščeni vsi tisti deželni zbori, kjer se je delala politika nasilstva in nemškega gospodstva. Dolgo časa so ti ljudje, deloma pribandrani iz Prusije, deloma od pruskih šuntarjav zaslepljeni, vse avstrijske narode in še celo cesarsko hišo strahovali, ker se je mislilo da res vsi avstrijski Nemci za to stranko stojijo. Pa Bog je pravičen in Hohenwart je pameten mož. Tako je prišlo do tega, da so avstrijski vladarji spoznali, da imajo Slovani prav v svojih 'zahtevah, uni pa da ne samo državo na znotraj spodkopujejo s svojim terorizmom, ampak še veleizdajske namene gojijo in z Bismarkom pod enim koltrom igrajo. Ako se vse tako naprej suče, kakor do zdaj, dobili bomo čisto novo ustavo, ktera ne bo samo za Nemce ugodna, ampak za vse narode enako pravična. Stara Avstrija z nemškim gospodstvom se mora vničiti in nova ustvariti.
Pa pravijo Nemci: Mi smo Avstrijo naredili s tem, da smo Slovane in Magjare podjarmili, in Avstrija ne more drugače živeti, nego kot nemška „Ostmark“; ter da ohrani svoj nemški značaj. Mag-jarski listi pa odgovora ne ostanejo dolžni, rekoč: Res je, kar pravite da je Avstrija na tisti način
—-	--n:  —---1.'*:*!;	-—r-
LISTEK.
Premišljevanja «ir. liiiMiiiiika o važnih i nevažnih rečeh.
Nekdo ne ve, kako je človeku takrat, kedar normalno stanje svojega časa v razumu prestopi i se naenkrat zave tam, kjer ne sveti nobena luč vživ-Ijajoče moči, kjer je večna tema. kakor tam kamor Človeški duh ne seže, kteri kraj bi se poleg moje neumne pameti smel po vsej pravici imenovati cam-rnera obscura ingenii humani, kterega pa ljudje po svojej zaslepljenosti i nevednosti imenujejo dolg čas. Ni j mi treba pristavljati, da čas sam na sebi nijma nič dolzega i da je on sam prav kratek, kar posebno lepo dokazuje življenje starih devic, ktere se vedno smrti boje, kakor jaz kuhanega raka i kedar ona vendar prijde i njihovo glorijozno eksistencijo tukajšnjega bivanja in insceleritate nenadoma prestriže, vendar v poslednjih trenutkih ali momentih svojega živjenja vedno še tožijo o malo letih, ktera so preživele. 1 ker leta prav za prav ne obstoje iz nič druzega, ko iz časa, tedaj
V rejništvo je v hiši Kali Via Crociera N.° 1, II. nadstropje, — ekspedicija v hiši št. C Vid Sta. Lucia.
Naročnina naj se blagovoljno pošilja pod naslovom: Vek. Rlic v Trstu.
Povzdignimo krepke glase domovini v slavo!
!
nastala, da ste nas in Slovane podjarmili in naše pravice v koš vrgli, ter namesto njih za vsaki vogal enega beriča postavili; pa nam se ne ljubi več, sužnjim hiti in bi tudi radi ktero vmes povedali, kedar se vi širokoustite in vladate, in ravno za to, ker nam duh stare Avstrije tega ne dopušča, smo se postavili državi nasproti, in smo jo deloma že učinili, deloma jo pa še le bomo, tako dolgo, da razlomimo in zdrobimo zadnje kos co nemške palice med nami. To je krepka beseda in pa resnična. Lepo bi bilo, ko hi tudi mi takisto govorili, kakor Magjari ; pa smo le preveč mevžasti, in hodimo le radi s klobukom pod pazduho pred tiste, ki mislimo, da so kaj več, ko mi; pa smo vsi ljudje z enakimi pravicami na svet prišli, ker Bog ni vstvaril gospodov in hlapcev, drugače bi bil hlapcu, že pri rojstvu ustvaril jarem za vratom ali pa vsaj bolj debelo kožo, ko gospodom, da bi bič in leskovino lože prenašal.
Pa tudi med nami so se našli taki, ki so se sramovali hiti nemški in laški hlapci, ti so so začeli imenovati Slovence in se poganjajo Še zdaj za to, da bi Slovenci dobili enako veljavnost, kakor Nemci, in če ravno je bilo pri nas dosti neumnih nemškutarjev in Lahonov, ki so se jim smejali, ter dejali „sej ne bodo nič opravili ti .'d o venci “, lejte in vendar so kaj dosegli, lejte, cesar sam je spoznal, da so mu Slovenci naj bolj zvesti in da se na nje v vojski in v mirnih časih smo naj bolj zanesti, zato je Slovencem prav dal, in Pemcem (Čehom) in Poljakom, ter jim ho dovolil, kur zahtevajo, namreč da se slovenski jezik bolj v veljavnost spravi, in da so ho moralo po vseh kanclijah ali škritorijah, kjer so Slovenci, v slovenskem jeziku pisati, in da ho
tudi čas nij nič druzega ko leta, kar se že vsled moje bistroumnosti samo ob sebi razume.
Vendar sem pa jaz denes tudi tam, kar s celo dušo zavrgujem isam ne vem, kakor bi si čas skrajšal. Mislil sem si sam pri sebi uže mnogokrat, da bi bilo dobro ko bi jaz takovi učenjak kakor sem, stopil v vrsto naših pisateljev i dopolnil tako veliko čut pomanjkanja, ktera se dan na dan bolje očitno kaže vendar pa na to brezumno pametno sklep do denes še nij sem prišel.
Prvič bi imel jako veliko povedati o človeku samem, o kterem se med nami tako malo piše še manje pa govori, ker se navadni prijateljski pozdrav imenuje le „svinja!, kakoršnega se tudi jaz čutim. (Tu se ima razumeti človeka, a ne svinjo), človek, je po mojej misli stvar, ktera bi imela nalogo s svojimi duševnimi močmi kazati prednost pred vsemi živali, kar bi se posebno s tem dalo doseči, da bi vsak človek doktor postal.
S tem nočem reči, da je tu potreba povsod kakovega doktorja Kuklufuka, ktero čast se tako imenovati samo sebi, mojemu očetu, nezmotljivemu zokonu narave, kteri me je iz temnega maternega telesa postavil v svetli svet i poslednjič promotioni
— 122 -
po vseh. šolah podußevanje otrok v domačem jeziku; v latinskih šolah in v realkah se bodo mla-denči tudi nemškega in laškega jezika učili, ker sta ta dva jezika vsakemu Slovencu zelo koristna in mična.
Tistega pa Bog obvari, da bi mi rekli, da smo manj vredni, ko Nemci ali Lahi, ali da naš jezik ni tako imeniten, ko laški. Le pošteni bodimo in pridni, in naučimo se česa, pa po konci se držimo in možato, pa ne sramujmo se svojega maternega jezika in domačih noš in navad, potem bodo nas v časti imeli in naš jezik. In če mi Slovenci kaj dosežemo, se moramo zahvaliti tistim, ki se poganjajo za slovenski rod, da bi take pravice dobil, kakor drugi: tiste šleve pa naj se precej skrijejo, ki so za en polič vina, kar čes, Slovenec, lahon ali nemškutar. Tistim pa, ki so nas zmirom in povsod zagovarjali, tistim zakliknemo, kedar kaj dobimo, zakliknemo, gromovito : slava! Na zadinjeno Slovenijo, pa že vemo, da bodo zdaj pozabili, če ravno nam v šolah in kanclijah nekoliko pravice ska-žejo.
Mi pa ne smemo pozabiti, in bomo vedno kričali, da naj se Kranjsko in Štajersko in Primorje in Koroško združi v eno deželo, da bomo potem vsi Slovenci skup, in si bomo lože uravnali svojo domovino, ter svoji gospodarji v lastni hiši, ter da ne bo treba pri Nemcu in Lahu milosti iskati. To je prav, kaj ne da?
In če smo dobre volje, to jo tudi prav. Zakaj, poglejte, bili so časi, hvala Bogii, da so minuli, bili so časi, ko se je vsak šribarček iz našega jezika norčeval, in ko so beriči naše kmete, kakor živino suvali in porivali po kanclijah, in ko so morali otroci na ajdi ali na polenu klečati, če so v šoli slovensko besedo spregovorili, — in glejte, kako se reč presuče, zdaj se bodo morali vsi tisti gospodje, ki bodo hoteli med nami kako službo imeti od cesarskega namestnika do zadnjega beriča in pisača, vsi bodo morali slovenski znati, če ne, bodo morali vzeti culico na rame, pa pobrati se iz naših krajev. Zakaj bi mi Slovenci ne bili veseli, ko naša reč tako dobro napreduje.
ali razklim (po maše tudi razglasu, razglašenji. prevpitji itd), edino i nezmotljivo pripisujem; am-vsak človek bi moral biti doktor in doetore ali bolje rečeno tepec v tepcu, kajti imel sem priložnost, razun svoje nedotekljive osobe opazovati, da se vsak doktor tega imena kolikor toliko bliža tistej kreaturi ktero mi sans genie imenujemo, tepec, butec, blazen, dummkopf ali bete. Tu nij treba nikomu misliti, da je doktor Kluklufuk, to sem namreč jaz, neizmerno učen i zmožen marsikterih jezikov, ampak to se mi zdi jako naravno, ako si je on, to je jaz zapornimi iz nekterih jezikov naj poglavitniše besede, ktere po njegovej misli pomenijo toliko kakor doktor). V resničnem življenji iz dlani v dlan. pa se res moremo prepričati da nekteri arrestanti ali internanti v ljubljanskem ali kteremkoli narodnem domu, (kar je po mojih mislih toliko kakor norišnica ali blazineč:) razume govoriti o rečeh, ktere nam učenim doktorjem offo niti v glavo no padejo. Tako sem enkrat prisego! pri vs#h Aesculapih v takovih starodavnih doktorjih medicinae (mojih patronih) i obljubil da se dam živega secirati ter svoje ude kot corpora delicta nevednej množici exponirati, ako mi kdo dokaže.
\'i Korošci in Štajerci pa, ki imate zdaj spet volitve, le ahtejte se in pazite, da prave može izvolite, in da vas sovražniki ne prevarijo!
Politični svetozor.
Pravijo, da je sprava res že gotova. Le na kak način se je mogla deklaracija z ustavo zravnati in sprijazniti, to nam je neumljivo. Bere se tudi, da se bo ministerstve začelo pogajati zdaj tudi s slovenskimi in poljskimi poslanci.
Radovedni smo, kteri bodo ti slovenski poslanci ? Sami Costa, Svetec in Barbo, o teh bi si ne upali reči, da zastopajo vse Slovence. Če že Costa Kranjce zastopa, bi vendar prav bilo, da bi še dr. VoŠnjaka in dr. Lavriča poklicali; tudi dr. Zarnik bi bil dober, da bi vsaj gospodom na Dunaji im-poniral, in pa od zedinjene Slovenije ne odjenjal, kakor mislijo menda kranjski poslanci storiti. Bog daj, da bi se ne ureŠničilo, pa nam se le zmirom tako zdi, da bodo zastopniki slovenskega (kranjskega naroda le nekoliko avtonomije za Kranjsko dobili in vzeli, na druge Slovence pa čisto pozabili.
-^vAATUVVvr-
D o p i s i.
Od spodnje Ipave 15. avgusta fiz v dop.) (Preteče prihodne nevarnosti za „raztrgano“ Slovenijo). Diplomati so čudoviti ljudje, kajti oni imajo jezik navadno za to, da svoje misli in namere skrivajo, tako pravi neki pregovor. In res, kdor zgodovino, sosebno naj novejšo od 1848 L sem pazno bere, se bode čudil, kako znajo evropski diplomati svoje namere do sosednjih držav z odejo nezvedljivosti zakrivati, ter pri vsem zagotovljenju svoje vojske miroljubnosti svoje, skrivši oborožujejo po malo zakrivljenem načelu: „si vis pacem, para bellum“, t. j. ako hočeš imeti mir, pripravljaj se na prepir*).
*) Prav za prav: Ako si hočeš ptnjih dežel pridobiti pripravljaj se na vojno.	P/s.
kaj je arterija ali vena, kteri bi se pa zraven tega ne bil potezal po Šolskih klopeh. Pa me je enkrat v tem mojem zaklinjanji prestregel mlad gospodič šibke postave ter mi nenadoma oboje razložil, pristavivši pak, da se tega nij naučil v šoli ampak doma, ker so mu stariši posebnegn učitelja vzdržavali, pozval me naj izpolnim, kar sem rekel. Vsak si zamore misliti, kako bi bilo Človeku čudno pri srcu, ako bi moral sam sebe živega secirati (ko bi bil mrtev bi se nikakor ne branil to sam na sebi prakticirati^ i počasu en ud za drugim z sekačem odrezavati ter nevednej množici dajati pred nosove, da bi na njem študirala anatomijo, k čemur bi moral pa še sani razlagati sostavo telesa, opravke različnih organov, sovislost kostnika ali skeleta i cirkulacijo krvi, kakor tudi mysterium tistih dveh velikih i dveh malih posodic v srcu, ktere se vedno polnijo, pa nijso nikdar polne ter vedno praznijo, pa nijso nikdar prazne. To pravim, naj pomisli človek še tako vsakdanje pameti, še tako hitrega temperamenta, še takovi prijatelj medicinske doktrine, i gotovo ne bo vedel kaj ima početi. Drugače je to se ve da, ako kanditatje medicine ali, uže skušeni, promovirani i instalirani doktorji dobe v roke telo
12S —
Kdar le količkaj za kulise skrivnosti laskih diplomatov pokuka in se najldižje preteklosti, ki ima učiteljica vsacega politično zrelega naroda hiti, spominja, hode hrzo ovohal, kako se Lahom po naših deželah sline cede, kar jasno njih zemljevid pri-hodne razširjene Italije kaže.
V okviru te v djanju še ne dovršene deželo-hlepne Italije je celo Primorje in Istra, kakor tudi del kranjskega do Save na Grorenskem in „Trieorna“, kakor so laški fantasti naš sivi Triglav kot svojo prihodnjo, mejno goro krstiti blagovolili! Dalje jema v svoj okvir vse Notranjsko, se ve da Idrije zarad slovečega rudnika neizvzemši! Da lahonska grabežljivost in pohlepnost po ptujih deželah, ki njih narodnosti niso tako dalječ sega. nas uči že zadnja vojna 1866 1.
Ko se je naša hrabra vojska vkljub slavne zmage proti v številu prevagajočemu sovražniku pri Custozzi 24. junija (bilo je 60,000 Austrijancev proti 90.000 Lahom, le topov so Avstrijanci več imeli.) takraj Benečije in meje našega avstrijsko-sloven-skega Primorja braniti hotli, se niso Lahoni za meje beneškega kraljestva nič zmenili, ter jo pri Višku in Viskom čez mejo do Verše mahnejo, kjer se je prišlo z njih pr ednini i stražani in našimi zadnjimi do praske (ali malo bitve, Scharmützel) v kteri so bili Lahi zopet čez mejo potisnjeni. Že so se zopet v začetku avgusta istega leta čez mejo na jugu in severju*) našega Primorja pripravljali ; pa k sreči je nastalo primerje med Prusi in Austrijanci na Severju, ki se je vsled dogovorov tudi za južno bojišče sklenilo. Tedajnemu francoskemu posredniku Benedetti se ima Avstrija in Slovenija zahvaliti, da se niso austrijske meje še bo1 j skrčile in višja vojna odškodnina zahtevala. Napoleon III, tedaj še francoski cesar je poslal svojega tu omenjenega poslanca kot posrednika h pogodbi zavoljo miru v Mikulov ali Nikolsburg, kjer se je 26.julija istega
*) Na severju so čakate njih pridaje straže pri mejni vaši Stupici v slov. Benečije ua povelje «naprej,« Kar nastane primerje 2, aug. in tako se bile daljne operacije laške vojske proti Sloveniji vstavljene.	Pis.
leta začasno primirje podpisalo, ki se je 1. ali 2. avgusta tudi na južno bojišče raztegnilo. To je tako imenovano Mikulovsko primirje, ki se je malo dni za tem potrdila pod imenom „pražki mir“. Se ve da ni Napoleon III. iz prijateljstva do Avstrije posredoval, ampak iz strahu tudi njemu preteči razširjajoči se Pangermaniji. Njegov strah pred zjedin-jeno Nemčijo tudi ni bil prazen, česar nas lanjska prusko-nemŠka-fracozka vojna uči, v kteri je njemu in njegovi dinastiji po kapitulaciji pri Sedan u 2. sept. 1870 za vselej odklenkalo.
Naše slovensko Primorje je bilo tedaj v nevarnosti:	kajti vojska, ki je pri Custozzi zmagala, se
je v vsej naglici h hrambi Boča tje potegnila, le ob Soči je ostalo neko krdelo pod podmarsalom Marojčičem (rojenim Hrvatom), ki je pa samo za se preslabo — ker premalobrojno — bilo, se navalu cele laške mnogobrojne vojne z dobrim vspekom vstavljati. Pred ko se bi pa imelo Gorico in Primorje Lahon pripustiti, je nek že „generalštap“ sklepal, na ajdovskem polju in ondašnji okolici Lahom bitvo ponuditi, v kteri bi bili Austrijei prav malo „Sane“ ali nade za zmago iz omenjenega vzroka imeli. Ko bi ne bilo omenjeno primirje v ravno še praven času že ob 11. uri, kakor naš pregovor pravi, sklenjeno, bi bila tekla gotovo kr v na omenjenem polju, ktero se je že o času prvih francoskih vojen za manjše bitve rabilo, kakor še stari ljudje pripovedujejo. A mi Slovenci — vsaj primorski — bi utegnili laškemu molohu za pohrustanje služiti. Ako-ravno se mir navadno sklepa za „večne čase“, ktera beseda menda le za olepšanje mirnih pogojev služi, in na ktero se diplomati, toliko kot bi je ne bilo, ozirajo, kdo nam bode porok, da se s priličnem času zopet Italija sedajnih mej prekoračiti ne bode drznila? Poroštvo za naš in Avstrije obstanek je po tolikih skušnjah Je še federalizem, kterega se je pa nemško čentralizovana Avstrija kot peklenske pošasti dosihmal ogibala, in v tako varovani Avstriji naša narodna skupina ali zjedinjena Slovenija, ktera bodi našim poslancem, „suprema lox, sine qua non datur vita, et si est sine hac aliqua vita, non est ita.“ Videat consules t. j. naši poslanci, ne Slove-
kteregakoli nekdaj živečega človeka, drugače ako dr. Katzenberger para žive mačke ter na njih poskuša eksperimente svoje anatomične učenosti, drugače bi tudi bilo, ako bi kakova druga aktivna osoba, mene pasivno — secirala i na mojem telesu razlagala, ker bi s tem vsaj sam nekoliko koristi imel.
To poslednje se pa v imenovanem slučaji nij moglo zgoditi, kajti na dolgo i široko nij nikjeri človeka bilo kteri bi sc bil z menoj zamogel meriti kar se tiče učenostij, razumljivega i presoje-valnega duha ter objektivnosti v vseh kazusih toraj nijsem spoznal razun svoje osobe nobenega druzega zmožnega za imenovano delo. Polt mi je uže začel teči z obraza, ker je mladi gospodič vedno le v me silil i kakor se spominjam jaz do sedaj še nijsem nikdar svoje dane besede požrl, pač pa že mnogo kapunov, piščet, petelinov i pur, od česar sem dobil tudi trebuh precej velicega obsega, kteri me je tukaj nenadoma vse nevarnosti rešil. Dekel sem namreč, da sem pripravljen operacijo seciranja na sebi pokazati i s tem dati svetu monstrum i eksempelj poštenega, obljube izpolnujočega doktorja, samo da pa ne začnem po navadne) praksi od čela doli, ker
si hočem možgane zdrave cele i nedotakljive ohraniti, ampak po kitajskej navadi najprej z razpara-njem trebuha, potem pa počasi od stopinje do stopinje z druzimi deli svojega imposahtnega telesa , tega se je pa moj arterijo - veno - tekmec tako vstrašil, da mi je raje prisego i zarotenje odpustil, kakor pa da bi bil hotel videti notranjost mojega trebušnjega Tartara. — Jaz pa: hvala bogu! še sedaj svoj trebuh prenašam po tem božjem svetu i ga od tistega časa le še bolje častim, kakor sem tudi zadobil neko čudno simpatijo do vseh debelih ljudij,
1 če človek prav premisli debelost ali tolšča mu vendar vedno prav pride, kajti med tem ko si koščaki kavčukove blazine podkladajo pod seda-joči del svojega telesa, on meni nič tebi nič v svesti si svoje gmotne važnosti sede nanj, da se vse potrese, i med tem ko morajo oni drago plačevati gorke kopeli, izkoplje se on v veliko zdravejšem poltu svojega telesa. — Meni je sploh vedno pred očmi izrek Mojzesove genez is „v poltu svojega obraza si boš kruh služil“, kajti kolikorkrati grem-obiskat kakovega pacijenta, vselej mi debele kaplje teko po licu, ter ostanejo ravno na koncu nosa, da so prav pred očmi.
124
nija detrimenta capiat, dokler je še čas za to, in brez obstavljenja na za nas in nase vnuke slavno del6! Vrlin okolčanom pa bratovski pozdrav.. —
Iz Trsta 18. avg. :— Čudno je res, kako se je to v naši Avstriji vse začelo preobračati na bolje. Kdo bi bil mislil, da doženemo ustavoverce tako v kozji rog. Pa je tudi tak krik po dunajskih časnikih, kakor bi si mi že rokave vihali, da bi Nemce kar žive drli. Svojo premagano reč pa branijo srdövito, z vsemi poštenimi in nepoštenimi sredstvi. Ce človek bere tisti manifest, ki so ga naredili v St. Pölten-u, kar strmi nad to drzovito lažnjivostjo, s ktero hočejo slepariti svoje rojake. Pravijo med drugim, da je bila ustava vsem narodom enako pravična (sic!), in da mi Slovani hočemo nad Nemci gospodovati, česar še nihče med nami ni izrekel. Pa težko, če se bo vlada na njihov krik ozirala, ker ve o njem. da je hlinjen in ležnjiv.
Nemške, „purgarje in sploh večidel nemške inteligencije bo ta stranka pa že pridobila za se, ker tem je se ve da na eni strani škoda, da se uvede federalizem, ker potem ne bodo imeli cele države kot svoj revier, po kterem so samovlastno mastne službe lovili in ljudstvo trpinčili, ker so se vedno šteli za edine poklicane in privilegirane gospodarje v Avstiji. Pa slovanski narodi so se zdramili in že politično toliko dorasli, da se ne puste več rabiti kot materijal, temveč hočejo o svojih zadevah sami odločevati. In ravno v tem je jedro avstrijskih homatij, da Nemci ne spuste vlade nad Slovani iz krempljev, ti pa se čutijo že dosti doraščene in polnoletne, toraj jim nemško očmovanje močno preseda.
In baš zdaj bodo zgubili če ne vso, pa vendar veliki del oblasti nad nami. Se ve da, za preustro-jenje ustave je treba dve tretjini glasov, pa morda se dobijo, ako pridejo Čehi v državni zbor.
Največ upanja imajo federalisti na Moravskem, zgornje Avstriskem in Salsburškem zmagati. Tirolska je tako gotova. Na Slezianskem, Koroškem, niže Avstrijskem pa bodo brez dvombe še usavoverci zma-
Držim se pa kot deserteur juriš kjer sem se v poldrugem kurzu vendar uže precej naučil i me je nekovi posebni casus gnal študirat medicino, kte-rega pa tukaj zavoljo pohujšanja nočem omeniti, ker je namreč moja ljubica zbolela i sem jo hotel kot candidatus medicinae zdraviti, kar mi prej nij bilo mogoče —• vedno tudi še pri ozdravljanji po nekoliko jurističnih principov, kakor mora človek v sedanjim življeni vse zmešati, ako hoče za modrega veljati. Turistično določilo namreč pravi, da človek ki je druzemu kaj po sili vzel, je ropar. Ne vem zakaj bi to ne veljalo tudi v medicini. Tako je v mojih očeh vsak takovi človek, kteri se je okoli bolnika tako dolgo plazil, da je od njega nalezel bolezen, ropar i ker se je roparjev najbolje ogibati, ne grem k njemu, ako tudi po me pošilja. Nikdo ne more tajiti, da tu ravnam popolnoma prav, kajti človek mora gledati, da z vseh strani krije svojo osobo, ker občevanje z roparji kakor znano spravlja na vrat kriminalno preiskavanje i mnogokrat! tudi kazni, kterih bi moje nježno doktorsko telo prenesti ne moglo.
Kar se pa mojega zdravljenja tiče, moglo bi biti gotovo v exemplum vsem doktorjem, kajti moj
‘	V
gali. Tudi na Stajerškem je njihova zmaga več ko verjetna, posebno ako bodo veliko posestvo in kup-čiske kamere ustanoverno volile kakor prejŠne leta. Vsakako pa se nadjamo, da bomo Brandstetterja in Seidlna izpodrinili, k čemur bože pomozi. Tudi v Celji za slovenskega kandidata šanze dobro stoje! Na Koroškem, pa kakoršen je zdaj volilni red, ne bo mogoče več slovenskih poslancev dobiti, ko dva. še tista težko. Bomo videli.
>1	7- •	^	- c,' _
Miroslav Vilhar.
In zopet je eden šel ou nas v deželo, od koder ni povratka !
Baš pred svršetkom zadnjega lista smo prejeli telegrafično naznanilo iz Ljubljane, da je na svoji graščini na Kalci, na notranjskem Kranjskem, umrl Miroslav Vilhar, vsem Slovencem znan kot pesnik, literat, politični delavec in mučenik naše narodne politike.
Ako že denes idemo na spolno vanj e svoje domorodne dolžnosti, postavljati na tem mestu umrlemu spominek, obžalujemo, da nam tudi v tem niso na razpolaganje nobena dana in pisana data, da moramo zajemati čisto samo iz spomina, da torej svojim bralcem o življenji in delovanji Miroslava Vilharja ne moremo podati mnogo več, nego utegne znati vsak, kdor z nami vred spremlja že več let naše literarno in narodno-politično gibanje. Upati hočemo, da kmalu kdo drug dopolni pomanjkljivosti, ktere se po tem tacem naravno v našem spisu nahajati morajo, t. j. upamo, da oni domoljubi, ki se rajnemu bliže bili nego mi, sami pobrinejo se. da dobi slovensko občinstvo životopis in oceno Vilharja, kakor tirja to njegovo mesto v naši narodni kroniki.
Miroslav Vilhar je po naši sodbi bil zdaj okolo petdeset let star.
V svoji mladosti, ob času ko je naš slovenski narod še spal, ko so bili v Sloveniji možje, misleči na našo slovansko narodnost in na potrebo njenega
glavni princip, kterega se držim kakor rak ribe, je praktičnost i le edino sama samcata praktičnost. Sicer zavrgujem vse pesnike, ker je njihov poklic tako nepraktičen i nepotreben, da bi svet prav lehko brez njih obstati mogel, da še celo človeštvo bi bilo brez njih mnogo zdravejše, ker bi toliko strupa iz njihovih bastardskih plodov ne pilo, vendar pak sem si dal z zlatimi črkami uvezti v rob ta-bačnega mehurja besede: „ Siva je vsa teorija !„ V navadnem življenji sicer pravijo, da so ljudje kteri imajo sive vlase mnogo skusili, pa to ne vem če je res, ker jaz tega ne vrjamem. Kakor sem uže redel pri meni le praktičnost velja i popolno zametam tisto teorijo, kera pripoveduje, kako se imajo različna medicamenta vživati, da bi dajala potrebno oživljajočo moč; kakor je tudi neumno našim bolnim kmetom prepovedovati kislo zelje ali repo jesti, kajti kdor se je količkaj okolo sebe ozrl, videti je mogel na prvi pogled, da druzega nijmajo ko to in bi morali od lakote poginiti, ko bi sem jim še to prepovedalo4 Ako kedo k meni pride, pravim mu vselej : mesa ne jejte, vidite zato, ker bi Vaše telo preveč dražil i Živce v nepokoj spravljal, zapomnite si„ pravim mu še enkrat,„ “mesa ne jejte„, i
- 125 —
razvoja, še strašno redke prikazni, ko si niti idealisti med njimi niso upali pomisliti, da ki naš narod kedaj mogel doviti se do te moči in teli resultatov, kakor jih vendar denes (primerjaje z onim pošet-kom) moremo s £enosom zaznamovati — oh tistem času se je Vilhar prijel slovenskega pisma. A ne samo ras, tudi druge razmere mu moramo v čast Šteti. Tedanji narodni delavci so bili skore vsi sinovi prostega naroda, kmetski sinovi. V tako imenovanih boljših krogih je bilo zavladalo izkljušivo nemštvo. Iz teh naših krogov smo imeli samo po-smehovalce, kterim je bilo celo slovensko ime ruglo in predmet ošabnega zaničevanja. V teh šaših je Vilhar, grajššak, popolnoma nemško odgojen, od pošetka nemške pesmi skladajoš, spoznal zapušše-nost našega roda, zapuššenost naše knjige, in posvetil duševno moš, kolikor jo je imel, narodu, iz kterega je bil.
Kakor je omenjeno, loši se njegovo narodno delovanje v pesniško, skladateljstvo in politišno.— Njegove pesmi so izšle v posebni od njega izdani zbirki, nektere so raztresene po raznih Šasopisih. Da-si se ne morejo med naše klasišne šteti, vendar se mnoge odlikujejo s svojo prijetne? obliko. Kazen pesem je izdal veš izvirnih in nekoliko predelanih glediššnih iger. Izmed teh se bile po raznih šital-nicah igrane pn od našega obšinstva hvaležno sprejete n., pr. „Župan“, „Slep ni lep“ itd. Njegovo starejšo opereto „Jamska Ivanka“ je dramatišno društvo na ljubljanskem gledišči z izvrstnim uspehom predstavljalo.
Globlje v narod pak so segle one Vilharjeve pesmi, kterim jesam napev naredil. S temi pesma-mi je Vilhar postal naroden pesnik v pravem in prvotnem pomenu besede. Njegove pesmi:	„Po je-
zeru bliz Triglava“, — «Kaj maram da nimam zlata ne srebra“, — „Mila, mila lunica“ — „Ne vdajmo se“, —- „Zagorski zvonovi“, ali „Bom šel na planince“ itd. itd. — se pojo po vsej Sloveniji, pojo jih ne samo izurjeni pevci, pojo jih že kmeške terice, pod vaško hruško ponošujoši kmeški fantje, samotni voznik in hišni hlapec.
A ne samo po Slovenskem — tudi dalje so
nasledek tega je, da si zamofem rašuniti dvakrat veši honorar, kterega kmet z veseljem plaša, ker je vesel, da sem mu s prepovedjo meso jesti vešč stroške prihranil. —- Vendar pa v šasi tudi naj pametnejšega šloveka knjige tako zmotijo, da pozabi svoje samosvetsne ušenosti i experientiae ter se nehote ravna po njh, kteri Casus se je tudi meni primeril, kakor iz naslednjega spoznate.
Dobil sem v roko Jean Paulovo neumost,, Quin-tus Fixlein,, i sem jo tudi do konca prebral, kar bi ne bil storil, ko bi bil prej tako zatrdno preprišan, kakor sem sedaj, da je bil Jean Paul zatrulenski norec. Tisti Fixlein se je namreš v knijgi tako bal smrti, da bi bil kmalu samega strahu umrl, ko bi ga ne bil Jean Paul s posredki proti posredkom tega strahu ozdravil i ob enem smrti rešil.
To mi jo bilo potem vedno v glavi i mislil sem si, da to zamore vendar resnica biti, ker je tudi obšno znano, da se škorpijonovi pik zdravi zopet s škorpijonovim oljem i imel sem vsacega šloveša, kteri je k meni prišel po zdravila ali po sovet, za tacega, kteri se boji smrti i si zavoljo tega domišljuje, da je bolan. Ko je tedaj prišel k meni. nečega jutra suh možišek, kakoršnih bi pet
Vilharjeve pesmi segle. Med Hrvate in Srbe, celo v nižo vrsto naroda je nesla Vilharjeva narodna pesem slavo, Slovenca kot veselega, na jugu najboljega pevaša. Pisatelj teh vrst je imel priliko tega osvedošiti se, kako so blizu turške meje v srbo-hrvatskih društvih naše Vilharjeve narodne pesmi znane in rado pevane. More se ob kratkem reši, da poleg naše Jenkove „Naprej zastave Slave“, ki je po vsem ogromnem Slovanstvu znana in udoma-šena, so Vilharjevi slovenski napevi naj dalje prodrli. In naj porekš ostri glasbeni kritiki kar hote, naj dokažejo da Vilharju kot skladatelju glasbene šole manjka, to glasno in slavno zanj govori, daje znal za narod peti. Tega, da si narod pesem pesnikovo popolnoma osvoii. — je malo kteri pesnik doživel.
V	politišnim delovanji nahajamo Vilharja kot deželnega poslanca v prvem deželnem zboru, a ne dolgo.
Važneje je nje njegovo izdajanje slovenskega šasopisa. Da je poleg tedenskih a vendar univerzalnih „Novic“ Slovencem treba še druzega narodnega lista, to se je spoznavalo takoj po uvedenji ustavnosti. Vilhar se je torej odlošil izdajati poli-tišen list in 2. januarja 1. 1863 je izšel prvi broj „Naprej“-a. A že 29. septembra istega leta je V. v „Napreji“ narošnikom moral naznanjati: „Denašnji listje zadnji „Naprejev“ list. Važne in grenke vzroke te dogodbe zagrebljem v svoje srce . . . . Jemljem slovš, rekoš, živimo za narod, izobražujmo se, okrepšujmo se, zložimo se v korist svojej domovini in vsemu cesarstvu! Vešni bog je pravičen ; on meri pota narodom in tudi nas vidi.“
Med temi „važnimi in grenkimi“ vzroki je bil glavni ta, da sta imela Vilhar kot lastnik in u-rednik, in njegov glavni sodelavec g. Levstik, izglede na tiskovne pravde. Zadnji ni bil obsojen, Vilhar pak je moral na 6 tednov v ješo.
V	„Napreji„ so bili namreš izšli trije šlanki
pod napisom:	„Misli o sedanjih mednarodnih me-
jah.“ V teh šlankih se je tirjalo to, kar si je „Slovenski Narod“ za prvo toško programa zapisal, kar smo na tisoše javno na taborjih tirjali, o šemer
i uti»-,— i1-p».* 1 »■.-»»■»»»Trn* K» ■■     .-■*» —/*»>-- ■■■lt ^ i	- .nnnr.
samo v mojem trebuhu najšlo toliko prostora, da bi lehko po njem plesali, ter me vprašal, kaj mu je, ker ga neki v prsih tako grize i peše i ššiplje, ko bi tam imeli raki svoje ljuknje, kovaš ognijšše
i mojskra šivanke, njisem ga niti pregledal, ampak od dalješ sem mu uže djal: „Niš vam nij, mož! niš!,, Ker je le vedno še silil v me, da mu nekaj mora biti, da nekašno bolezen ima, naj bo že takova ali taka, zaceptal sem z eno nogo med tem ko sem na drugi stal kakor Štorklja i mu še enkrat z naglasom ponovil, da mu nji niš. — Možišek je šel i ker je meni verjel, nij iskal nikjeri veš zdravil zaradi šesar je potem za tri dni vmrl i sosedje so se iz mene norca delali, daje imel bolezen „niš!“
Od tega šaša sem jezen na vse knjige ter sem za trdno sklenil, da nobene veš šital ne bodem, kp bi pa vedel da je tisti neumni i lažnjivi Jean Paul še živ, grem ga iskat ko bi bilo tudi na konec sveta i mu premcljem njegove kosti, da ne bi veš vedel šegave so.
Je pa tudi res- denašnji dan po knigah samo pohujšanje raztrošeno, ktero se v časih bralcev le preveč prijemlje, šesar sem se sam prepričal na svojih ženi. Navadno z njo nisem veliko prakticiral i
126
zđaj naše deputacije pred ministri govore — zedinjenje Slovencev! In 1. 1864 je bil Vilhar zaprt, ker je v svojem listu priobčil tri jako mirno, skoro vednostno-mirno pisane članke. Tačas je veljalo že za „hochverrat“, ako je kdo spomenil, da so štajerski in kranjski Slovenci eno, --- denes se ve da že ni več velika izdaja, ako se pije in poje Prusiji in njenim zmagan.
Pred Lanskega leta je Vilhar bil na dan spravil notranjski tabor na Kalcu.
Da je pustil precej literarnega blaga, vemo. Kterim bode zapuščina v roke pala, naj bi jo izročili veščim rokam, da se izda kar je vredno in so tako še kaj pripomore k spomeniku, kterega si je med Slovenci sam postavil	J—č
_Slov. Narod“.
Drobtinice.
(Vas Vižmarje pogorela). Vižmarje, kjer je bil največi slovenski tabor, je pogorelo do tal. Reva je velika, usmilite se nesrečnih, vi ki morete in imate kaj!
{Agitacije zoper ..Primorca“J Nekterim ljudem je naš list strašno na poti, posebno pa gosp. Cernv-tu, tajniku banke „Slavije“ v Ljubljani, menda za to, ker se mu dozdeva, da nas „Viktoria“ podpira.
Čujemo, da on, kamor pride, nas črni kot sleparje, ki pišejo zgolj iz dobičkarije. Agentom „Slavije“ bojda naročuje, naj občinstvo obdelujejo, da da se ne naroči na „Primorca“. Ko bi g. Cerny in tisti ljudje, pri kterih nas je že očrnil, vedeli, da imamo pri vsakem listu 10 gl. zgube, ktero moramo plačati s svojimi krvavo prisluženimi denarji, bi morda bolje mislili o nas. Sicer pa upamo, da se bo še kedaj skazalo, kje je več „švindelna“ ali pri „Primorcu“ alt pri „Slaviji“ in tačas nas tudi vredniki „Soče“ no bodo šteli za takošne sleparje, kakoršni se jim zdaj dozdevamo.
{Pesmarico) misli pomnoženo zopet na svetlo dati Dr. Razlag. Tistih srbskih in hrvaških pesmi,
ki niso znane med nami, mislimo, bi ne bilo treba sprejeti.
{Žensko isobraženje v Indiji). L. 1850 je bilo v Kalkuti in njeni okolici za domača dekleta t. j. indijanska 16 šol s 395 učenkami prešlega leta še 284 šol in 6569 učenk. V Kalkuti izhaja tudi hin-dostansk list za ženski spol pod imenom: „Beha-mabodhini Pattrica“. Ne le da Indijanke ta list rade preberajo, temuč mnoge tudi. vanje dopisujejo in to prav lepe poetične in prozaične članke. Posebno rade se take spisateljice ukvarjajo se socialnimi, historičnimi in moralničnimi predmeti. Tako v daljnej Indiji, v „zemlji prekletej“, a kako pri nas ? -—
(Pesmi, zložil Prostin) so prišle ravnokar v Trstu na svetlo. Mladi pesnik kaže mnogo talenta. Priporočamo knjižico vsem prijateljem domače Mluze.
{“Pomladanskega cvetja„) se še niso vsi iztisi razprodali, pa vendar dosti več, kakor bi nevoš-Ijivi slovenski listi računili, ki so mislili, da če o njem niČ ne omenijo, ne bomo prodali nobenega iztisa. Kdor se misli še naročiti, naj se blagovoli pri nas oglasiti, ker po bukvarnah knjige naj brž ne bomo prodajali.
{Eocoljska čitalnica) je imela zadnjo nedeljo prvi glavni zbor, pri kterem je bil izvoljen za predsednika rodoljub g. Peršič.
{Bojansku čitalnica) ima danes besedo z igro „Kteri bo“ ; udom Rocoljske čitalnice k veselicam Rocoljske čitalnice ja vstop prost, kakor domačim, in ravno tako smejo tudi udje Rojanske čitalnice zahajati Rocolsko.
{Napredek slovenstva v Ljubljani). * 'ujemo, da so ljubljanski osmošolci pri slovesu na konec leta nosili profesorja Heinricha na ramah, namreč tistega Heinricha. ki mu je Kranjsko „Schweineland“. Pojasnila pričakujemo.
{Dr. Tonkli) Kak rodoljub je Dr. Tonkli se vidi iz tega, da vse v laškem in nemškem jeziku uraduje. Značajnega rodoljuba Dr. Lavriča pa s tem spodjeda, da kmetom pravi, ako bi slovensko tožbo naredili, bi znali pravdo zgubiti, ker više gosposke ne umejo slovenski. Potem se pa kmeti boje k Lav-
moj princip je bil „čem dalje imaš ženo od telesa, tem bolje za te,“ kar je moralo njej tudi prav biti, ker se me je vedno ogibala — najmanje za tri sežnje. V porazumljenje moram povedati, da je moja baba jako suha i bi bila v proporciji k meni, kakor 1:10. Ko sem jo vzel, takrat je bilo se veda drugače, kajti bog me nij še podaril s salom i. trebuhom, od tistega časa se je pa meh moje kože polnil kar očividno, tako da sem se v časih sam čudil; po vzrokih pa, zakaj moja zakonska polovica ostaja le vedno tista suha trska, kakor nekdaj, nijsem nikdar vprašal, akoravno bi jih ne bilo treba dalječ iskati, ako premislim, da obiščem jaz vselej kedar me cesta k pacijentu pelje okolo kakove krčme gospoda krčmarja, da bi se z njim v različnih rečeh pogovoril. Tako vmazan pa vendar ne smem biti, da bi od njega odšel brez jedi ali pijače iz tega prijde da sem domu pridši uže vselej sit i ukažem navadno kuhati krompir v oblicah. — Ta moja baba, tedaj je v roko dobila neko knjigo, ktero je z odprtimi usti brala, kakor da bi hotela vsako tiskano besedo iz nje tako rekoč požret i od tistega časa je tako sitna, kakor bi bila požrla deset Španj-skih muh i jaz se je niti znebiti ne moi-em. Zato
svetujem vsacemu zakonskemu, kteri hoče v svojej hiši ohraniti blagi mir naj pazljivo čuje, da njegova žena ne dobi v roke druzega ko pratiko, kajti tudi življenje svetnikov ima na nekterih mestih prehudo dosis.	{Dalje sledil).
Eno hišeo bi zidal.
In oženil bi se,
.le pa kamenčkov treba In pa ljubce mlade.
Mlado ljubco že mam.
Pa le Kamenčkov ni,
Le na mojemu srcu Jih prav dosti leži:
Da če vse bi odvalil In pozidal, zares Grad visok bi naredil Od zemlje do nebes.
L. H.
— 127 —
riču hoditi, ker on le slovenski uraduje. Da hipa vi§e sodnije ne umele slovenski je laž ker je že dr. Lavrič tako daleč predrl se svojim slovenskim uradovanjem, da imajo že povsod slovenske prestavljavce in hi morali če sodniki slovenski znati, ko hi jhoteli še drugi odvetniki, kakor “rodoljubi in prvaki_ Dr. Costa, Dr. Razlag etc, etc. Lavričev izgled posnemati in gosposkam slovenski pisati.
{Dramatično društvo) je odločilo za pisateljski honorar samo 300 gl. Potem se ni čuditi, da pisateljem po pol leta plačila ne odrajta in da bi morali gladil konec vzeti med tem časom, ko slavni odhor spise presoja, ako hi hili navezani samo na tiste krajcarje. In kakošen je ta honorar: za posamezne akte netiskanih iger pet celih goldinarjev !
{Graf Wurmbrand). Slišimo, da se je, ali da se je hotel grof Wurmhrand odpovedati predsedništva katoliškega družtva v Ljubljani. Ali mu je mar vsah-nila tista podpora od 2000 gl., ktero je dobival od čeških fevdalcev za agitacijo na Kranjskem?
{Slovenska servilnost). „Slov. Gospodar“ ima na Čelu enega zadnjih listov debelo tiskano prilizo-valno naznanilo, da lavantinski škof in glasoviti nemškutar Stepischnegg „Gospodarja“ priporoča. Prej smo ga psovali po pravici, komaj se nam malo posmeji, pa hajd na kolena pred njim!	B.
{Lakonski postopači). Piše se nam iz okolice, kako so se tam vedno zidovi posipali in druge zlobnosti doprinašale, in kako so potem Lahoni na okoličane s prstom kazali, češ, vi, vi to delate. Okoličani so res mislili, da so nekteri fantje v okolici tako poredni. Pred kratkim pa je prišlo na dan, da tega nihče drugi ne dela, ko lahonski capini, ki nimajo druzega opravka. Dva okoličana sta jih videla osem takih nepridipravov, ko so ravno nek zid podirali. Okoličani, ali nimate nič lesenega pri hiši za take nerodneže?
{Prava dohtarca sdravilstcva) je nedavno na švicarskem vseučilišču v Cirihu postala Rusinja, gospa plem. Bokova. Rojena je v Petrogradu, kder je 1. 1863 na gimnaziji skušnje zrelosti prestala, potem še 2 leti v tamošnji akademiji študirala, in slednjič 4 in pol leta v Cirihu zdravilstva se učila in slednjič po dovršenih sijajnih skušnjah dohtarca postala. Njeni mož je zdravnik na Ruskem imgospa se je zdravilstva s tem namenom poprijela, da moža v njegovem poslu podpira. Menda bo gospa dohtarca zdaj zdravila bolnikom zapisovala, mož pa re-barbaro tolkel. — Sicer je gospa Bokova druga, ki je na oni univerzi čast dohtarstva dosegla *, prva je bila Angličanka Morgan; študira jih pa še več, celo iz Amerike.
{Koliko ljudje, po svetu v enem letu pira popijejo)^ k&žejo te le številke: na Bavarskem pride na človeka 80 bokalov, na Angleškem 74, na Belgijskem 51, na Virtemberškem 40, na Avstrijskem 16, na Francoskem 13, na Švicarskem 12, na Pruskem 10 bokalov. Bavarci ga toraj v primeri prebivalcev največ popijejo, zato so tolsti kot cmoki. Samo od. piva se plačuje v Avstriji nad eden milijon davka.
(Smešnica). Berolinsld listi poročajo iz zadnje vojske marsikaj smešnega. Neki bavarski bojni poštnih pade s konja in se na gornjem stegnu hudo po-škodje. Zdravnik pride in pošlje hitro po pijavk-, ali te se stegna ne primejo. Pošlje po drugih, pa vse zastonj, nobena se noge ne prime. Pomažejo nogo se sladkim vrhnjem (smetano), nič ne pomaga! Zdravnik pijavke izžeme in jih pritiskuje na nogo, pa ves trud jc zastonj! Ves nevoljen hoče zdravnik
oditi. Bolni poštnih pa reče zdaj z vso spoštljivostjo zdravniku: „Ali bi, gospod doktor, ne bilo morebiti boljše, če hi jaz poprej svoje irhaste hlače slekel ?u
„Sl. Gosp.u
(V Ameriki) v deželi Michigan je 300 gospo-diČin vpisanih na veučilišČi in bodo prihodnje leto nadaljevale svoje studije. Izmed tridesetih, ki so bile preteklo leto vpisane, ni niti ena naredila slabega izpita.	„Sl. Nar.“
{Kolera) se v Rusiji če dalje bolj širi in bliža avstrijski meji.
{Banka „Slovenija“^ „Slov. Narodu“ se piše iz Uelja, da se je tam zbralo več rodoljubov, ki bodo v Ljubljani naredili slovensko Banko „Slovenijo“ za zavarovanje. Srčno pozdravljamo to podvzetje ter mu želimo najboljši vspeh. Vsaj bo naš denar, ki. zdaj roma po tujih bankah v tuje kraje, ostal doma. Osnovni kapital tej banki bo znašal 2,000,000 gld.
{Strašna lakota v Perziji). Časnik „Times of India“ piše, da je žitna letina v Tarfistanu, najrodovitniši deželi Perzije, prav za nič 5 nesrečni prebivalci prodajajo svoje otroke, da si s tem kaj denarja vlovijo, pa tudi po zelo nizki ceni ne morejo spečati svojih otrok-, zato zapuščajo svojo domovino in bežijo v daljna mesta. Cena pšenici je poskočila na devetkrat viši kup. Ljudje mrj6 od lakote, čez 20.000 ljudi je zapustilo glavno mesto.
{Na Basovskem) je ene mesece požarov, da je groza. Samo v Moskvi je junija meseca 70 krat gorelo. Res, da so ljudje zel6 nečimurni z ognjem, vendar se po pravici sumi, da hudobni ljudje požigajo.
{() letini na Ogerskem) — piše ogerski časnik „Ung. Lloyd“ tako-le: Maloktero leto se je upanje in strah, kak osna bode letina, tako mešalo kakor letos. Žetev ozimine je zdaj pri kraji in žalibog moramo reči, da naš poglavitni pridelek —- pšenica — se ni tako obnesel kakor smo pričakovali. Na-želo ali nakosilo se je pšenice le toliko, kolikor se je nažanje v slabih srednjih letinah, in teža zrnja je zelo različna; v nekterih vaga do 89 funtov vagin, v druzih komaj 80 funtov. Ne bode se tedaj veliko pšenice, kakor se je mislilo, v druge dežele moglo prodati. Kar se tiče rži, ječmena in ovsa, je letina bolja.	„Novice“.
Lubianski „Sokol“ je te dni dal na svitlo malo pa res zanimivo knjižico „historično-statistični pregled telovadnega društva „Sokola“ od začetka svojega obstoja, t. j. od leta 1862 do leta 1871.
Cenik različne robe v Trstu.
Franko kolodvor Trst.
od 10 do 14, 1200“ » 8 »	9 830
skurete	1200
remiji s/3 nemški
od 10 do 14, 1200 » » »	9, 830
skurete	1200
remiji francoski s/s
od 10 do 14 1200 »	8	» 8 850
skurete	1200
remiji 3/s benč.4'
Žaganice kranjske :
Žaganice štajerske:
Žaganice koroške:
po	f.	08	do	f.	—
»	»	38	»	»	—
»	»	36	»	»	—
»	»34	»	»	—
po	f.	72	do	f.	—
»	»	42	»	»	—
»	n	42	»	»	•—
»	»	40	»	»	—
po	f.	82	do	f.	—
»	»	48	»	»	—
»	»	55	»	»	—
»	»	52	»	»-	—
128 —
Moka I Kaiser ......
II fein...............
III pol .......
Mundm..............
Utiobi...................
Pežol rudeči ...	. . .
« zeleni.................
» rumeni .......
» kanarin................
» kokes .................
sim.........................
iMaslo...................,
Slanina (špeh).............
Seno konjsko . . ..........'
» kravje..................
Slama boljša...............
» slabeja................
Krompir.............
po 11 f. — kr. eent.
» 10 ». — » ».
»	9'	»	»	»
»	8	»	25	»	»
»	5	»	50	»	»
»	2	»	7 0	»	»
»	7	•»	—	>'	»
d	6	»	30	»	»
»	6	»	40	»	»
«	7	»	—	»	»
»	7	«	»	))
»	7	»	50	»	»
« 51 » — »	»
» 34- » — »	»
«	2	»	80	»	»
>v	2	»	90	»	»
»	2	»	60	»	»
»	2	»	30	»	».
»	3	»	—	»	»
LISTNICA.
/.veslej .naročnici (naročniku?) v Ljubljani: «Golobičja [lošta» je prišla brez vednosti dotičnoga pisatelja in brez. naše vednosti v «Pomladansko cvetje.» G. M. jo je enkrat v šali v Ljubljani naredil. Iz Ljubljane je šla v Prago in iz Prage jo je poslal g. Hribar, M. — cv prijatelj (?) nam; mi smo vse Hribarjeve spise, med kterimi je bila tudi tista M — eva le površno pregledali, in v prvem trenuklu nismo zapazili tistega pomena v njej, ter oddali v tiskarno, ker Hribarju kot dosti dobremu pisatelju zaupamo. Tako je bila tiskana na M —- evo jezo in na našo jezo in škodo. Sicer pa močno dvomimo, da bila vi gospodična, ktera bi morala imeti vsaj toliko sra-možljivosti, da bi o tem molčala.
Rodbina in žlahta pokojnega
Miroslava Vilhar-ja
se srčno zahvaluje vsem, ki so ga počastili na zadnji poti, posebno pa ljubljencu pokojnega — «Južnemu Sokolu».
iosepina Vilharjeva sopruga.
Engen
Josipina Premron
Dragotinka Dolenc
franc
Ljnboslav
Vilgelmina
Ivanka
Dr. Hinko Dolenc, ( « Ljudevit Premron. 11
MESMERIZEM.
Sonambula Anna d’ Amieo ki je s
r
i	pomočjo svojega moža že mnogo ljudi
Hr	ozdravila in sc šteje med najboljše ita-
Ijanske zdraviteljice, s tem naznanja, da kdor se hoče zdraviti pustiti od nje, mu ni druzega treba, kakor poslati Hg nanjo frankirano pismo, v ktero mora WHgiP položiti dva goldinarja avstr. volj. in pa dva lastna lasa, ter v pismu na tanko razložili, kako so njegova bolezen prikazuje. Naslov na pismo pa naj so blagovoljno napravi: «Signor Pietro d’Amico professore c magnetizzatore in Bologna. (Italia)»
I
Splošna vzajemna zavarovalnica za istine in dohodke
a m u s-ma
na Dimaji
ustanovljena leta 1839.
Izkljueivo premoženje vseli članov zavoda
Goldinarjev 2 Miljona av. vrd.
sprejema ponudbe za zavarovanje življenja na raznovrstne načine.
Zavod je razdeljen v pet delov in zavaruje:
V	prvem oddelku:
a)	Istino, ktera se plača, ako zavarovanec pri sklepanji zavarovanja določen čas doživi.
b)	Istino ktera se plača, ako otrok doživi 18. 20. ali 25. leto. Zavarščine nij treba več plačevati ako odgojitelj umre, ako pa umre otrok, dobi odgojitelj plačano zavarščino nazaj.
V	drugem oddelku:
a) Istino ktera se plača po smrti zavarovanca.
bj Istino klera se plača na vsak način, kedar preteče določen obrok, ako zavarovanec živi ali ne.
tj Istino, ktera se plača, kedar preteče pri sklepanji zavarovanja določen čas, ako še zavarovanec sam živi, ako bi pa utegnil popred umreti, tistemu, kteremu ga je v oporoki priznal.
d) Istino, ktera se plača lakoj, ako zavarovanec uinerjc v času, ki se je določil pri sklepanji zavarovanja.
e) Istino, klera se plača po smrti zavarovanca odgojitelja osebi v pogodbi omenjeni ako zavarovanca preživi.
/j Istino, klera se plača izmed dveh zavarovanih istej osebi, ktera drugo preživi.
V	tretjem oddelku:
Letne dohodke kteri se plačujejo od začetka zavarovanja' do zavaro-vančevc smrti.
Letne dohodke, ktere društvo začne plačevati, ob času. ki se je določil pri sklepanji zavarovanja.
V	i elftem oddelku:
a)	Letne dohodke, kteri se plačujejo po smrti zavarovanca osebi, ki se je pri sklepanji zavarovanja določila, do njene smrti.
b)	Letno štipendijo, ktera se plačuje po odgojitcljivi smrti otroku do 24. leta.
V	petem oddelku:
Zavžitek naraščajočih dohodkov s posredovanjem društev za preži tje.
Vloge se plačujejo po volji zavarovancev enkrat za vselej, ali pa v obrokih.
Ako se plača še posebna zavarščina prevzame društvo tudi zavarovanja s takimi pogoji, da sc v vseh slučajih, v klerik zavarovanci ne dožive pri sklepanji zavarovanja določenega časa. plačana zavarščina vrne.
Natančneja izvestja dajejo gg.
P. B&avasini in Lor. Reja,
kterima smo izročili najvišje opravilstvo za Trst, Primorsko, Dalmacijo, Reko, Gorico, Furlansko, laške Tirole, in Italijo.
mr Razkazila premij in poslovni red dobe se v pisarnici omenjenega namestništva brezplačno. (Do 23. avgusta „Piazza dei Negoziant! N. 2“ od 23. avgusta v ulici «ViaNuova» Nr. 4,1. nadstropje).
VODSTVO,
Epileptični krč (božjast)
zdravi pismeno specijalni zdravnik za epilepsijo Dr. O. KILLISCH v Tlerolinu, Neuenburger Strasse S.
popolnoma ozdravil.
Že stotine
Lastnik, in odgovorni vrednik Vekoslav Raič. — Tisk Rupnika in dr. v Trstu-