Časopis prebivalcev Občine Ivančna Gorica letnik XXIX december 2023 št. 7 O litina Ivanina Gorica S okolica 3 129S Ivanina Gori« T 01 781 21 00 Ambrni A Sobrače □c* pn Šentvidu si [if ii n Aktualno dogajanje v občini. Vabljeni na intemelre strani: www. i va nena-go rii a .si k OTctnaf Višnji COf.l 0 Muljava At ¿A G ft A DEC Prijetno domače. Občina Ivančna Gorica Pred novim začetkom Praznično vzdušje je na vrhuncu, leto 2023 pa se nezadržno izteka. Tudi letos bomo vsak pri sebi delali neke vrste »obračun« leta. Vse, kar nam je uspelo doseči, nam bo spodbuda za nove načrte, kar pa se ni uvrstilo pod uspešno realizacijo, ostaja izziv za prihajajoče novo leto. Ob koncu leta se tudi v uredništvu oziramo na opravljeno delo in leto, v katerem smo se trudili, da med vas, spoštovane občanke in občani, prinesemo množico novic in zanimivega branja. Upamo, da smo svoje poslanstvo izpolnjevali korektno in koristno. Veseli smo, ko na naslov našega uredništva prispe tudi kakšna zahvala ali pohvala, sprejmemo pa tudi kritike. Razumemo, da se včasih komu »zapiše« na družabnih omrežjih tudi kakšen neprimeren ali celo žaljiv komentar. Zavedamo se svoje odgovornosti, zato se s kopico novih idej in izzivov že oziramo v prihajajoče leto 2024. Za vas pripravljamo nove vsebine, pridružili se nam bodo tudi novi sodelavci. Božič je praznik miru. Tega na mnogih koncih sveta še kako potrebujejo. Potrebujemo ga tudi mi. Naj bo to čas, ko odpremo svoja srca drug drugemu in si odkrito prizadevamo za mir v najširšem smislu, najprej v svojih družinah, nato tudi v skupnosti, v kateri živimo. Tako bo tudi leto 2024 prineslo nove zgodbe in uspehe. Zadnja letošnja številka pa vam prinaša tudi darilo uredništva in Občine Ivančna Gorica - občinski koledar. Naj vas spominja, da je čas dragocen, da vsak dan nosi svoj pomen in izzive ter, da je v vsakem trenutku priložnost za rast in spremembo. Naj bo v letu 2024 vaš koledar popisan z novimi izkušnjami, srečanji in priložnostmi za nove začetke. Srečno! Matej Šteh, urednik Ivančna Gorica zasijala v praznični preobleki V veseli december vstopili z odprtjem prenovljene šole v Temenici Dob pri Šentvidu j: Ambrus aHctnaj Muljava Sobrače Stiina Temenica Blagoslovljen božič, srečno v novem letu 2024 in ponosno praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti 40 let Kulturnega društva Vidovo iz Šentvida Prijetno domače Občina Ivančna Gorica /AV ZVEZA ŠPORTNIH ORGANIZACIJ IVANČNA GORICA SVEČANOST OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI S PODELITVIJO PRIZNANJ ŠPORTNIKOM OBČINE IVANČNA GORICA ZA LETO 2023 Prireditev bo v petek, 22. decembra 2023, ob 18. uri, v športni dvorani OŠ Stična, Ivančna Gorica. V programu sodelujejo: Otroški pevski zbor OŠ Stična, Glasbena skupina Bumbarji iz knjižnice, Plesna skupina Vision Dance Team, Eva Kovačič PR®ST®FER PROSTOVOLJNI ŠOFER S SRCEM NA POTI-brezplačni prevozi za starostnike Brezplačna številka 080 10 10 Lama računalniški inženiring d.o.o. 4y KoLzkkv />-J ¡JGfltiéi VESEL BOŽ/C !N V5E • &OBÑQ V L0V 2023 / 2 Občina december 2023 številka 7 Ambrus OTCetnaj Pozdravljeno leto 2024 Vstopamo v praznični čas, ko bomo ob praznovanju božiča ter dneva samostojnosti in enotnosti izrekli slovo letu 2023 in pozdravili novo leto 2024. To je tudi čas, ko se ozremo nazaj in ocenimo narejeno. Čas res hitro teče. Kot bi mignil, je minilo prvo leto mandata župana ter občinskih in krajevnih svetnikov. Z velikim veseljem in ponosom lahko zatrdim, da smo tudi v tem mandatu odlična ekipa in složno delamo v dobrobit naše lokalne skupnosti. Kljub različni politični pripadnosti občinskih svetnic in svetnikov, nam uspe vse najpomembnejše odločitve sprejemati soglasno. To velja tudi za proračuna Občine Ivančna Gorica za leti 2024 in 2025, ki sta bila soglasno sprejeta tako v prvem kot tudi v drugem branju. Še naprej zagotavljata uravnotežen razvoj vseh dvanajstih krajevnih skupnosti in nemoteno delovanje občinskih institucij, civilne družbe in posameznikov, ki prejemajo sredstva iz občinskega proračuna. Sprejeta proračuna za prihodnji dve leti napovedujeta, da bo to čas nekaterih večjih projektov in nadaljnjega razvoja. Začeli bomo z gradnjo doslej največjega projekta v skoraj tridesetletni zgodovini samostojne Občine Ivančna Gorica, kulturno-upravnega centra v občinskem središču Ivančna Gorica. Gre za finančno in gradbeno zahteven projekt, razdeljen v več faz, zaključek gradnje pa načrtujemo v letu 2026. Takrat se bomo razveselili nove sodobne kulturne dvorane in nove prostorne knjižnice. To bo omogočalo nadaljnji razvoj kulturnega in družabnega življenja v naši občini. Nove prostore bo dobila tudi občinska uprava, ki sedaj gostuje na različnih lokacijah. Še preden pa se bodo na lokaciji bodočega kulturno-upravnega centra začela dela, bomo premaknili sedanji prostor tržnice na parkirišče pri banki, kjer bo zrasla nova tržnica. Proračuna za prihodnji leti prinašata tudi številne druge projekte, ki jih narekuje pospešena rast prebivalstva v občini. Naj omenim samo dodatne prostore za šole v Šentvidu, Ivančni Gorici in Višnji Gori, pa javna otroška igrišča v Zagradcu, na Krki in v Sobračah. Nadaljevali bomo tudi z gradnjo in vzdrževanjem cest ter komunalne infrastrukture. Eden izmed najpomembnejših ciljev občinske uprave in občinskega sveta v letu 2024 pa je sprejem Sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta. Uspeli smo pridobiti gradbeno dovoljenje za podružnico Doma starejših občanov Grosuplje v Višnji Gori. S tem je občina svoje obveznosti izpolnila. Sedaj bosta zemljišče in gradbeno dovoljenje prenešena na Ministrstvo RS za solidarno prihodnost in DSO Grosuplje, ki že iščeta izvajalca ter pripravljata potrebno dokumentacijo za gradnjo. Če bo šlo vse po načrtih, bo gradnja končana do leta 2026 in takrat se bo v dom lahko vselilo 60 starostnikov. Naš naslednji cilj pa je pridobitev podobnega objekta v občinskem središču. Iztekajoče se leto je bilo nepredvidljivo in obdaja nas posebna hvaležnost, da je bilo našim krajem večinoma prizaneseno v času vremenskih ujm in naravnih katastrof. Ti neljubi dogodki sicer niso šli mimo nas kar tako. Veliko solidarnosti, sočutja in pomoči smo tudi v občini Ivančna Gorica delili s tistimi, ki so bili prizadeti. Hvaležnost je zagotovo tudi najprimernejši izraz občutij ob koncu leta. Zato se tudi sam ob tej priložnosti zahvaljujem vsem, ki se trudite za dobrobit naše občine. Tako v gospodarskem, turističnem in kmetijskem sektorju kot tudi v javnih službah in v prostovoljnih dejavnostih. Vsi ste nepogrešljivi in sooblikujete ter narekujete razvoj in življenje v občini Ivančna Gorica. Veseli me, da poprimete za delo in se ne ustrašite odgovornosti. Prepričan sem, da lahko skupne poti uspešno nadaljujemo tudi v prihajajočem letu 2024. Želim vam doživeto in mirno praznovanje božiča, ponosno praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti, v novem letu pa zdravja in uspeha na vseh vaših poteh. Srečno, dragi občanke in občani, srečno občina Ivančna Gorica. Vaš župan Dušan Strnad V novo leto z rekordnima proračunoma za leti 2024 in 2025 Občinski svet Občine Ivančna Gorica je v sredo, 13. decembra 2023, zasedal na svoji 11. redni seji in soglasno sprejel proračuna za leti 2024 in 2025. Soglasno sprejeta proračuna sta po besedah župana Dušana Strnada veliko priznanje za vse, ki se v občinski upravi trudijo za pripravo in realizacijo projektov, ki pa jih bo lažje izvajati, ker za tem stoji tudi celotna sestava občinskega sveta. Ambiciozno zastavljena proračuna za prihodnji dve leti sta rekordna, tako na prihodkovni kot odhodkovni strani. V letu 2024 bo za dobrih 21 milijonov prihodkov in 27 milijonov odhodkov, v letu 2025 pa za 22 milijonov prihodkov in 28 milijonov odhodkov. Razlika se bo pokrivala, če bo potrebno, z zadolževanjem in s sredstvi na računu. Nova proračuna prinašata tudi ne-kajpomembnejših projektov. Po večletnih pripravah se bo začela gradnja Kulturno upravnega centra (KUC) Ivančna Gorica. Gre za največjo investicijo v zgodovini ivanške občine, ki se bo izvajala prihodnja tri leta. Tu bodo mesto dobili nova knjižnica, upravni prostori in sodobna kulturna dvorana, ki bo osrednji kulturni prostor v občini. Oba proračuna zajemata še neka- tere druge večje investicije. Glede na to, da je občina Ivančna Gorica na prvem mestu po demografskem razvoju v državi in število prebival- cev narašča zlasti na račun priseljevanja mladih družin, je še vedno velika potreba po širitvi vzgojno--izobraževalnih objektov. Tako bosta v letu 2024 zgrajena prizidka k Osnovni šoli Ferda Vesela Šentvid pri Stični in Osnovni šoli Stična. Za slednjega je Občina pridobila tudi pomoč v obliki donacije. Gradnja prizidka k Podružnični šoli Višnja Gora pa se bo izvedla v letu 2025, s čimer bodo izpolnjeni tudi vsi pogoji, da šola postane samostojna. V sprejetem dvoletnem proračunu so predvidene tudi investicije v ceste, kanalizacije in vodovodne sisteme. Župan se je ob zaključku seje še enkrat zahvalil svetnicam in svetnikom za soglasno sprejeta proračuna ter dejal: »Uspelo nam je lepo delo. Zdaj pa je na nas, da proračuna tudi uresničimo.« Gašper Stopar 100 let Marije Fink iz Podbukovja Leto 2023, ki se počasi izteka, bo v občini Ivančna Gorica zapisano s številko 100 kar dvakrat. V začetku januarja je 100 let dopolnila Marija Podržaj iz Malih Vrhov, pred kratkim pa je 100-letnico v krogu svojih domačih praznovala Marija Fink iz Podbukovja, zadnja leta stanujoča na Krki. Slavljenki je voščil tudi župan Dušan Strnad. Slavljenka, Marija Fink, se je rodila 7. decembra 1923 v Velikih Lesah, očetu Antonu in mami Ivanki Hočevar. V družini je bilo devet otrok. Že v ranem otroštvu je morala služiti na večjih kmetijah, da je zaslužila za lažje preživljanje. Takoj po 2. svetovni vojni, leta 1946, se je poročila s Finkovim Tonetom iz Podbukov-ja, kjer sta si tudi ustvarila skupni dom. Po moževi smrti, leta 1984, je še vrsto let živela sama na Podbu-kovju, kjer je svoj prosti čas namenila tudi izdelavi volnenih izdelkov. Zadnja leta živi pri nečakinji na Krki. Slavljenki Mariji Fink so v teh dneh voščili še člani Društva upokojencev Ivančna Gorica, člani krajevne organizacije Rdečega križa s Krke ter krški župnik Dejan Pavlin. Obisku župana se je pridružil tudi občinski svetnik in sokrajan s Krke Jože Kozinc. Gašper Stopar Kolofon Prispevke za naslednjo številko sprejemamo do 15. januarja. Klasje - Glasilo prebivalcev občine Ivančna Gorica; Ustanovitelj časopisa: Občinski svet Občine Ivančna Gorica; Sedež uredništva: Cesta II. grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica, telefon: 781 21 30, faks: 781 21 31, e-pošta: klasje.casopis@siol.net, spletna stran: www.klasje.net; Uredniški odbor: Matej Šteh - glavni in odgovorni urednik, Simon Bregar, Magdalena Butkovič, Irena Goršič, Leon Mirtič, Franc Fritz Murgelj, Dušan Štepec; Jezikovni pregled: Mateja D. Murgelj; Oblikovna zasnova: Robert Kuhar; Priprava za tisk: AMSET, d. o. o.; Tisk: Tiskarsko središče d.o.o., Časopis KLASJE izhaja v 6.500 izvodih mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. A Sobrače (O) december 2023 številka 7 Občina 3 Ivančna Gorica zasijala v praznični preobleki Že tradicionalno je Miklavžev večer v center Ivančne Gorice privabil več tisoč obiskovalcev, ki so skupaj z županom Dušanom Strnadom odštevali do prižiga letošnje praznične okrasitve. Se pred prižigom praznične razsvetljave je za nepozabno otroško zabavo na ploščadi pred občinsko stavbo poskrbel vsem dobro poznani Ribič Pepe. Okoli 700 otrok do sedmega leta starosti, ki so se zbrali v spremstvu staršev, dedkov in babic, je naposled s prihodom razveselil sveti Miklavž. Ta jih je skupaj z angelčki in parkeljčkom pozdravljal kar s prikolice enega izmed praznično okrašenih traktorjev članov Društva podeželske mladine Kalček. Po pozdravu je Miklavž vse otroke obdaril z bogatim darilom, v katerem so bili loparji za badminton, krede za ustvarjanje, vratni trak z občinsko podobo ter sladke dobrote. Obiskovalci so se lahko posladkali še s slastnim šmornom podeželske mladine Kalček, manjkali pa niso niti topli napitki Okrepčevalnice Pri Frenku in domače pivo Stezičar lokalnega podjetnika Tonija Venclja. Tudi letos je prižig prazničnih lučk in Miklavžev obisk organizirala Ob- k* i i ». . J *■' . * W3L. čina Ivančna Gorica v sodelovanju z Zavodom za kulturo in turizem Prijetno domače Ivančna Gorica in Društvom podeželske mladine Kal- ček. Občina Ivančna Gorica vsako leto delno financira tudi obdaritev otrok v naših župnijah. Veseli december pa ves mesec tradicionalno sooblikujejo s številnimi prireditva- mi in dogodki naša društva in drugi organizatorji. Gašper Stopar Foto: Klemen Ceglar in Gašper Stopar V veseli december vstopili z odprtjem prenovljene Podružnične šole Temenica Na prvo decembrsko soboto je v Temenici potekalo slovesno odprtje prenovljene podružnične šole. V družbi številnih gostov, krajanov, staršev in nekdanjih učiteljev, se je prenovljene šole še najbolj razveselilo 25 učenk in učencev iz prvega, drugega in tretjega razreda. Čast slavnostnega prereza traku je pripadla vodji šole Tjaši Kozlevčar, ki ga je prerezala v družbi učencev, župana Dušana Strnada, ravnateljice OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični Angelce Mohorič, člana Sveta Krajevne skupnosti Temenice Jožeta Kotarja in direktorja izvajalskega podjetja Plistor d. o. o. Jerneja Laha. Na ta »zgodovinski« trenutek za šolstvo v Temenici so po besedah krajanov, ravnateljice in župana Dušana Strnada dolgo čakali, a se je izplačalo. Župan Dušan Strnad je povedal, da so se skupaj s šolo, pogumno odločili in objekt v celoti prenovili. »Lahko bi rekli, da danes odpiramo novo šolo, saj so od stare ostali zgolj le zidovi. Šola je poleg energetske sanacije dobila prepo-trebne dodatne prostore, ki bodo v novem šolskem letu lahko sprejela še več učencev.« S prenovo so se izboljšali tako pogoji za delo strokovnega kadra, kot tudi za učence. Šolski pouk v dveh učilnicah sedaj poteka v popolno prenovljenih mansardnih prostorih, z novo po -hištveno in multimedijsko opremo, ki so jima dodani še prostor za izvajanje strokovne pomoči učencem, zbornica in sanitarije. V pritličnih prostorih sta nekdanji učilnici preurejeni v večnamenski prostor za izvajanje športne vzgoje in veliko jedilnico s prenovljeno šolsko kuhinjo. Celovita energetska prenova, ki jo je bila šola deležna od začetka letošnjega poletja, pa po besedah direktorja izvajalskega podjetja Pli-stor d. o. o. Jerneja Laha ne pomeni le prihranka pri ogrevanju, ampak je z obnovo fasade in notranjimi funkcionalnimi posegi šola dobila še prijaznejši videz. Projekt celovite energetske sanacije ni zajemal zgolj šole v Temenici, temveč 15 javnih objektov iz celotne občine Ivančna Gorica, za katere so bila pridobljena nepovratna sredstva. »Namen prenov je bil dejansko na učinkovitosti zgradb. Največji poudarek pri celovitih energetskih prenovah je bila zamenjava vseh kotlovnic z vgradnjo toplotnih črpalk na obnovljivi vir, s katerimi se pridobiva kar 75% iz okolja. Gre za velik prihranek, s katerim se bo ta investicija tudi vrnila,« je še povedal Lah ter se zahvalil občini in šoli za korektno sodelovanje v času prenove ter dodal, najnova šola učencem služi pri prejemanju novega znanja. Bogat, otroško razigran program je v celoti pripadel učenkam in učencem podružnične šole Temenica, katerim so se na odru pridružile še učiteljice in učitelji s pevsko točko. »Novo« temeniško šolo in vsa obnovitvena dela pa je ob koncu slovesnosti blagoslovil šentviški kaplan Aljaž Kraševec. Sledil je ogled prenovljenih prostorov, za marsikaterega od obiskovalcev pa je bila to tudi priložnost za obujanje spominov ob priložnostni razstavi o zgodovini šolstva v Temenici. Gašper Stopar Občina Ivančna Gorica še naprej »branju prijazna občina« Združenje splošnih knjižnic, Skupnost občin Slovenije in Ministrstvo za kulturo so v petek, 1. 12. 2023, na sedežu ministrstva, podelili nazive Branju prijazna občina. Posebno priznanje je ponovno prejela tudi Občina Ivančna Gorica. Naziv Branju prijazna občina je namenjen spodbujanju aktivnosti lokalne skupnosti za izboljšanje bralne pismenosti in kulture. Bralni naziv je v letošnjem letu prvič prejelo 6 slovenskih občin: Bovec, Črnomelj, Lovrenc na Pohorju, Logatec, Sežana in Ilirska Bistrica. Štirinajstim občinam pa se je naziv podaljšalo za naslednja tri leta, med njimi tudi občini Ivančna Gorica. Občina Ivančna Gorica se z nazivom Branju prijazna občina ponaša od leta 2017. V letošnjem letu je kandidirala v skladu s pravili in pogoji poziva za podaljšanje naziva Branju prijazna občina. Strokovna komisija je na podlagi prispele vloge, občini Ivančna Gorica drugič zaporedoma podaljšala naziv BRANJU PRIJAZNA OBČINA za obdobje od leta 2023 do 2026. Priznanje je v imenu Občine Ivančna Gorica prevzela direktorica občinske uprave dr. Andrejka Miše Glavič. Na podelitvi so se ji pridružile še direktorica Mestne knjižnice Grosuplje, Urška Emeršič, vodja knjižnične izpostave Ivančna Gorica, Petra Volkar in strokovna sodelavka iz občinske uprave, Klavdija Kastelic. Za ponovno pridobljen naziv se vsem knjižničarjem, šolam ter vsem, ki spodbujate branje v občini Ivančna Gorica, zahvaljuje tudi župan Dušan Strnad. Gašper Stopar Občina december 2023 številka 7 4 Znana je idejna zasnova razglednega stolpa na Bovljeku OTttmii V prostorih Osnovne šole Zagradec se v teh dneh zaključuje razstava natečajnih elaboratov javnega projektnega enostopenjskega natečaja za razgledni stolp Bovljek. Bovljek, ki ga domačini imenujejo tudi Boveljska gora, je vzpetina z nadmorsko višino 695 metrov in se dviga nad dolino reke Krke. Med domačini je zelo priljubljena pohodniška točka, na katero se vzpenjajo številni krajani iz Zagradca in okoliških vasi. Pobuda, da bi se nekoč na Bovljeku dvignili še višje nad krošnje dreves, kjer se odpira čudovit razgled daleč naokoli, je kar nekaj časa nastajala v Turističnem društvu Zagradec. Pobudi je prisluhnila Občina Ivančna Gorica, ki je v projektu prepoznala tudi širši turistični potencial. Občina je s tem namenom v začetku letošnjega leta objavila javni natečaj za arhitekturno in konstrukcijsko zasnovo približno 25 metrov visokega razglednega stolpa. Na odprtju razstave je prof. Jurij Kobe, predsednik ocenjevalne komisije iz Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije povedal, da se je na natečaj javilo 18 projektov. Prvo nagrado je ocenjevalna komisija podelila avtorski skupini, ki jo sestavljajo Mia Crnič, Zala Koleša, Andraž Gorup in Simon Balažič. Kot so zapisali v poročilu komisije, je nagrajena zasnova poleg izvirnosti prepričala tudi zaradi prilagojenosti konstrukcijske zasnove in uporabe materialov razmeram na terenu - tako v poteku same gradnje, kot kasnejšemu vzdrževanju. Po besedah vodje ocenjevalne komisije bo stolp na Bovljeku avtentičen, lokacija, ki ne bo imela dostopa za motorna vozila, pa bo svojevrstno mesto za druženje. »Imel bo svojo zgodbo in ga bodo krajani sprejeli za svojega in bili nanj ponosni,« je še dejal Kobe. V imenu zmagovalne skupine avtorjev je prisotne nagovorila Mia Crnič in na kratko predstavila njihovo zmagovalno rešitev razglednega stolpa Bovljek. »Naš stolp je zasnovan tako, da se čim bolj zlije z okolico in se prilagodi potrebam pohodnikov in obiskovalcev. Izhodišče zasnove stolpa je stopnišče, ki izhaja iz doživetja gozda, okolja in panoramskih razgledov. Stopnišče je zato skrbno zasnovano z orientiranimi razgledišči, vzpon pa se zaključi s panoramskim pogledom na oddaljeni Triglav. Osnovna konstrukcija stolpa je preprosta kovinska vertikala s trikotnim delom, ki nosi viseče stopnišče s podesti.« V imenu Občine Ivančna Gorica je direktorica občinske uprave dr. Andrejka Miše Glavič povedala, da bo stolp nadgrajen še z doživljajsko učno potjo, na kateri bodo obiskovalci spoznavali znamenitosti doline reke Krke in širše. Prvi tovrstni razgledni stolp v ivanški občini naj bi na Bovljeku »zrasel« v letu 2025. Gašper Stopar Uvodno srečanje deležnikov projekta InnoCom 4.12. 2023 je v Hiši kranjske čebele potekalo uvodno srečanje deležnikov projekta InnoCom. Na dogodku je bila predstavljena osrednja tematika projekta InnoCom, časovni in finančni okvir projekta, partnerstvo, metodologija ter pričakovani rezultati. Z namenom širjenja dobrih praks in večje dodane vrednosti srečanja so bili, poleg formalnih podatkov projekta InnoCom, s strani mag. Monike Kirbiš Rojs predstavljeni tudi konkretni ukrepi slovenskih občin za spodbujanje podjetništva in malega gospodarstva, aktualni in napovedani razpisi za EU sredstva iz Načrta za okrevanje in odpornost ter Kohezijske politike. Prikazan je bil primer pravilnika o dodeljevanju sredstev za pospeševanje razvoja podjetništva v eni od slovenskih občin. Vzpostavljeno je bilo tudi sodelovanje in dogovorjen način sodelovanja z deležniki projekta. Srečanja so se udeležili: podžupana Občine Škofljica Bojan Božič in Boris Zupančič, Maja Janša, strokovna sodelavka Občine Grosuplje, poslovna sekretarka Območne obrtne zbornice Grosuplje Patricija Brezovar, Maja Lampret, direktorica Zavoda Prijetno domače Ivančna Gorica ter iz Občine Ivanč-na Gorica podžupan Tomaž Smole, vodja oddelka za investicije, Simon Kastelic ter sodelavec občinske uprave Matej Šteh. Udeleženci dogodka so se strinjali, da je na področju komuniciranja lokalnih oblasti do MSP v zvezi s pridobivanjem EU sredstev še veliko prostora za izboljšave. Evropska sredstva imajo namreč pomemben vpliv na razvoj držav članic Evropske unije in njenih regij, pri čemer je ključnega pomena prepoznavanje priložnosti, ustrezna priprava in prijava na razpise, izvajanje projektov in posledično uspešno črpanje nepovratnih sredstev. Tekom tega procesa se pojavlja mnogo ovir. Ena izmed njih je zagotovo komunikacija institucij v povezavi z razpisi za pridobivanje Asfaltna podlaga še bolj povezala krajane Male in Velike Dobrave Trenutne ugodne vremenske razmere so prav prišle krajanom Male in Velike Dobrave. Ti so se razveselili novega asfaltiranega odseka ceste v skupni dolžini 800 metrov, ki je zamenjal prejšnje makadamsko vozišče. Prenovo je izvedla Občina Ivančna Gorica, ki je s tem povezala omenjeni naselji pa tudi Krajevni skupnosti Višnjo Goro in Stično, ki mejita na tem odseku ceste. Hkrati s prenovo ceste je bilo zaradi dotrajanosti cevi in plitve gradnje treba zamenjati še stare vodovodne cevi v naselju Mala Dobrava. Gašper Stopar Pomembna pridobitev za krajane Znojil pri Krki V Znojilah pri Krki so zasijale luči. Ne gre za praznične luči, ampak za luči javne razsvetljave, ki v večernih urah svetijo v naselju Znojile. Novo pridobitev je zagotovila Občina Ivančna Gorica. Nova razsvetljava je postavljena tudi na območju odseka ceste proti avtobusnem postajališču ob regionalni cesti Muljava - Krka. S tem je pot za uporabnike bolj varna in prijetnejša. Gašper Stopar evropskih sredstev. S tvornim sodelovanjem v projektu InnoCom bodo deležniki prispevali pomemben delež k izvajanju evropske kohezijske politike, ki je glavna naložbena politika Evropske unije. Z njeno pomočjo smo v Sloveniji uresničili že številne projekte, ki so bistveno prispevali k hitrejšemu razvoju naše države. Povezava na spletno stran projekta: https://www.interregeurope.eu/ innocom. #InnoComEurope @interregeurope @Interreg-Euro-pe-InnoCom @InnoComEurope Pripravila: Maja Tomažič V Višnji Gori obnova poškodovanega obzidja Občina Ivančna Gorica je v Višnji Gori v decembru naročila sanacijo srednjeveškega obzidja (cvinger), ki je bilo v poletnem času porušeno zaradi obilnejših padavin in manjših potresnih sunkov. Dela seveda potekajo pod arheološkim nadzorom in po navodilih in v soglasju Zavoda za varstvo kulturne dediščine, saj je staro mestno jedro zaščiteno območje. Celovita obnova Cvingerja z novo kamnito ograjo in stopnicami je bila sicer izvedena v letu 2013, v sklopu projekta Lokalne akcijske skupine (LAS), pod imenom »Višnja Gora - Slovenska pravljica«. Gašper Stopar A Sobrače ^Šentvi m december 2023 številka 7 Občina 5 Bodi zvezda - ne meči petard Policisti se vsako leto znova srečujemo s kršitvami na področju uporabe pirotehničnih izdelkov. Med najbolj moteče dejavnike uvrščamo uporabo pirotehničnih izdelkov, katerih glavni učinek je pok (petarde), čeprav je prodaja, posest in uporaba ognjeme-tnih izdelkov kategorije F2 in F3, katerih glavni učinek je pok, že od leta 2008 povsem prepovedana. Nepremišljena, neprevidna in objestna uporaba pirotehničnih izdelkov pogosto povzroči telesne poškodbe (opekline, raztrganine rok, poškodbe oči itd.), moti živali ter onesnažuje okolje. V Zakonu o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih je določeno, da pirotehničnih izdelkov kategorije F1 ni dovoljeno prodajati fizičnim osebam, mlajšim od 14 let, izdelkov kategorije F2 ni dovoljeno prodajati fizičnim osebam, mlajšim od 16 let, izdelkov kategorije P1, T 1, baterij ter kombinacij kategorije F3 do 1000 g neto mase eksplozivnih snovi in fontan kategorije F3 do 750 g neto mase eksplozivnih snovi pa ne fizičnim osebam, mlajšim od 18 let. Prodaja pirotehničnih izdelkov kategorije F1, katerih glavni učinek je pok, je dovoljena le v času od 19. do 31. decembra. Mladoletnikom do 14. oziroma 16. leta starosti je dovoljeno uporabljati pirotehnične izdelke kategorij F1 in F2 le pod nadzorstvom staršev ali skrbnikov. Uporaba pirotehničnih izdelkov kategorije F1, katerih glavni učinek je pok, je dovoljena le v času od 26. decembra do 1. januarja. Pri tem je potrebni upoštevati, da teh izdelkov ni dovoljeno uporabljati v strnjenih stanovanjskih naseljih, v zgradbah in vseh zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, v prevoznih sredstvih za potniški promet in na površinah, na katerih potekajo javni shodi in javne prireditve. Prepovedana je tudi predelava pirotehničnih izdelkov zaradi povečanja učinka, uporaba v drugih predmetih, lastna izdelava pirotehničnih izdelkov ter preprodaja. Prodaja, posest in uporaba ognjemetnih izdelkov kategorije F2 in F3, katerih glavni učinek je pok, je od leta 2008 prepovedana Policisti bodo dosledno ukrepali proti vsem, ki bodo kršili določbe o uporabi pirotehničnih izdelkov. Za navedene kršitve posameznika je predpisana globa od 400 do 1.200 evrov, pri tem se izdelek tudi zaseže. Kljub vsem prizadevanjem policije se moramo zavedati, da je neprimerna uporaba pirotehničnih izdelkov skupni problem, zato prosimo vse, predvsem pa starše, skrbnike, učitelje in vzgojitelje, da z opozarjanjem na nevarnosti in možne posledice takega početja ter s svojim lastnim zgledom pripomorejo k preprečevanju in zmanjševanju posledic. S skupnimi prizadevanji se je mogoče izogniti marsikateri nevarnosti in usodni posledici Zakon o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih razvršča pirotehnične izdelke v: 1. Ognjemetni izdelki, to so pirotehnični izdelki za zabavo naslednjih kategorij: • kategorija F1 - ognjemetni izdelki, ki predstavljajo zelo majhno nevarnost, povzročajo zanemarljivo raven hrupa in so namenjeni uporabi v strnjenih naseljih, vključno z ognjemetnimi izdelki, ki so namenjeni uporabi v stanovanjskih zgradbah in drugih zaprtih prostorih. Tipični izdelki so bengalske vžigalice, pokajoči vložki za cigarete, pasje bombice, vžigalice s pokom itd. • kategorija F2 - ognjemetni izdelki, ki predstavljajo majhno nevarnost in povzročajo nizko raven hrupa in so namenjeni uporabi na omejenih območjih na prostem. Tipični izdelki so rimske svečke, majhna ognjeme-tna kolesa, bengalične bakle, baterije in kombinacije, rakete itd. • kategorija F3 - ognjemetni izdelki, ki predstavljajo srednje veliko nevarnost in so namenjeni uporabi na prostem, na velikih odprtih območjih in katerih raven hrupa ni škodljiva za zdravje ljudi. Tipični izdelki so rimske svečke, ognjemetna kolesa, bengalične bakle, baterije in kombinacije itd. • kategorija F4 - ognjemetni izdelki, ki predstavljajo veliko nevarnost in so namenjeni za uporabo le strokovno usposobljenim osebam (za poklicno uporabo) in katerih raven hrupa ni škodljiva za zdravje ljudi. 2. Pirotehnični izdelki za odrska prizorišča, ki so razvrščeni v dve kategoriji: • kategorija T 1 - pirotehnični izdelki za uporabo na odru, ki predstavljajo majhno nevarnost; • kategorija T 1 - pirotehnični izdelki za uporabo na odru, ki so namenjeni za uporabo samo osebam s strokovnim znanjem. 3. Drugi pirotehnični izdelki: • kategorija P 1 - pirotehnični izdelki, ki predstavljajo majhno nevarnost; • kategorija P 1 - pirotehnični izdelki, s katerimi lahko ravnajo ali jih uporabljajo samo osebe s strokovnim znanjem. Previdno pri nakupu in uporabi! Kupci in uporabniki pirotehničnih izdelkov naj jih, če se jim nikakor ne morejo odreči, kupujejo le v trgovinah, ki imajo za prodajo teh izdelkov dovoljenje ministrstva za notranje zadeve. Ob nakupu preverite: • da so na izdelku navodila za uporabo, ki morajo biti napisana v slovenskem jeziku in obvezno priložena vsem pirotehničnim izdelkom. Označena morajo biti z oznako CE. Pred uporabo izdelkov preberite navodila in jih tudi upoštevajte. Lahko se zgodi, da se pirotehnični izdelek ne »obnaša« tako, kot zagotavljajo navodila. Posebej opozarjamo na ugotovitve doma in iz tujine, da se na črnem trgu prodajajo pirotehnični izdelki, ki niso kakovostno preverjeni in so ob uporabi zelo nevarni! Samo pod nadzorom! Pirotehnične izdelke, ki jih mladoletniki lahko uporabljajo, naj uporabljajo le pod nadzorom staršev ali skrbnikov. Z nepravilno uporabo pirotehničnih izdelkov se lahko hudo telesno poškodujemo in tudi zanetimo požar. Ali je zadovoljstvo pri uporabi pirotehničnih izdelkov vredno teh posledic? Užitek ne odtehta posledic Otroci in mladoletniki radi eksperimentirajo, preizkušajo svoje sposobnosti in pogum. S spreminjanjem pirotehničnega izdelka in nepazljivo uporabo se bistveno poveča možnost poškodb. Z lastno »iznajdljivostjo« lahko dosežejo, da nedolžen izdelek postane nevaren. Ne dovolite jim takšne »inovativnosti«, saj so posledice lahko usodne! Ali so oslepitve, opečeni prsti, prestrašeni sosedi in materialna škoda vredni poka petarde? Starši, bodite pozorni! Dovolj imam pokanja! Policisti opozarjamo vse, še posebej pa starše, na nevarnosti in posledice objestne, neprevidne, nepremišljene in zlonamerne uporabe pirotehničnih izdelkov, da bi preprečili telesne poškodbe, grobo ravnanje z živalmi, vznemirjenje občanov in materialno škodo. Spoštujte pravico sosedov, otrok, starejših, da v miru uživajo praznike, zato ne mečite petard v njihovo bližino in pred njihove domove. Damjan Lenček, pomočnik načelnika PP Grosuplje Kontrola zimske opreme v Ivančni Gorici 16. 11. 2023 je bil v Ivančni Gorici suh in relativno topel jesenski dan. Nič ni kazalo na zimo in zimske razmere na cestah. Pa vendar je to bil dan po tistem, ko je začela veljati zakonska odredba o obvezni zimski opremi. Zakon o pravilih cestnega prometa določa, da od 15. novembra do 15. marca naslednjega leta morajo imeti motorna in priklopna vozila v cestnem prometu predpisano zimsko opremo, ki morajo imeti tudi v zimskih razmerah. Zimske razmere na cesti so takrat, ko se ob sneženju sneg oprijema vozišča ali ko je vozišče zasneženo, zaledenelo (ledena deska) ali poledenelo (poledica). Pravilnik o delih in opremi vozil določa, da morajo imeti motorna vozila, katerih največja dovoljena masa ne presega 3.500 kg in priklopna vozila, ki jih vlečejo, zimske pnevmatike na vseh kolesih ali poletne pnevmatike in v priboru ustrezno velike snežne verige za pogonska kolesa ali verigam enakovredne pripomočke za pogonska kolesa. Pravilnik tudi določa, da so zimske pnevmatike tiste, ki imajo na boku proizvajalčevo oznako »M+S« ali »M.S« ali »M&S«. Kanali dezena pnevmatik, ki spadajo v zimsko opremo, morajo biti globoki najmanj 3 mm, neglede na to ali gre za poletne ali zimske pnevmatike. Motorna vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3.500 kg in priklopna vozila, ki jih vlečejo, morajo imeti zimske pnevmatike najmanj na pogonskih kolesih ali poletne pnevmatike in v priboru ustrezno velike snežne verige za pogonska kolesa ali verigam enakovredne pripomočke za pogonska kolesa. Policista Postaje prometne policije Ljubljana sta na območju Ivančne Gorice 16. 11. 2023, med 8.00 in 14.00 uro izvajala kontrolo zimske opreme. Ekipi prometnih policistov so se pridružili tudi člani ZŠAM Ivančna Gorica. Po končanem policijskem postopku in pregledu zimske opreme, so člani ZŠAM ustavljenim voznikom svetovali, da je poleg zimske opreme priporočljivo imeti v vozilu, v času zimskih razmer, kakšno odejo, manjšo lopato in vsaj pol rezervoarja goriva. Preverjali so nivo in gostoto hladilne tekočine, izrabljenost metlic brisalcev, izpravnost svetilnih teles. Posebej so pregledovali starost pnevmatik, saj je znano, da guma kot organska snov, ne glede na obrabljenost, nekje po štirih letih izgubi sposobnost optimalnega oprijemanja na cestišču. Voznikom so pokazali, kje je na pnevmatiki tako imenovana DOT številka in njen pomen. Če je na pnevmatiki na primer številka 2518, to pomeni, da je bila narejena v petindvajsetem tednu leta 2018. Vozniki so bili nasvetov in novih informacij veseli in so zadovoljni zapuščali kontrolno mesto. V skupni akciji je bilo ustavljenih in kontroliranih 55 vozil. 52 vozil je bilo opremljenih z zimsko opremo in le tri so bila brez ustrezne zimske opreme. Med vozili opremljenimi z zimsko opremo, jih je bilo šest z letnimi pnevmatikami in ustreznimi snežnimi verigami. Devet vozil je imelo nameščene pnevmatike starejše od štirih let. Na devetih vozilih so bile nameščene pnevmatike, ki so bile na meji, da še ustrezajo zahtevam za zimsko opremo. Glede na to, da na cestah niso bile zimske razmere ter je bila kontrola izvedena prvi dan po obvezi posedovanja zimske opreme, so policisti voznikom, ki na vozilih niso imeli zimske opreme, izrekli le opozorila. Predpisana globa za vožnjo vozila brez ustrezne zimske opreme je sicer 40 evrov. Če voznik brez ustrezne zimske opreme na vozilu povzroči zastoj ali ovira promet, je predpisana globa 500 evrov, vozniku pa se izreče tudi pet kazenskih točk. ZŠAM Ivančna Gorica želi vsem voznikom srečno in varno vožnjo v zimskih razmerah. Refik Hodžič Z S A M Ivančna Gorica Vsem sYo|im flanicam m i lanom tet njihovim družinam, občanom Občine Ivančna Gorica, ter vsem udeležencem v cestnsjn p romet ti, 2eH vesele boli i mi p fantke tet srečno Ju Lts|ieino novo leto 2024, cestah pa želimo predvsem veliko več strpnosti, humanosti, solidarnosti in varno vofnjo. Ob tej pnloinostl ?atf&Qujemo Ohčml Ivančna Gorica in delovnim organizacijam v našt Občini za ti spe snu sodelovanje in podporo v odhajajočem letu. L'0 ZŠ1M T v Ani rta eerlifl 6 Stranke december 2023 številka 7 IlitttMi Dragfl občanka, dragi občani HvlurMi nam rijdojrn^Jn blogoiiov-fe-io pra?.rwuonjtfv kmgu tistih, ki vam nojvečpomenijo. Ponosno abelažima Dan io/ljfesrojftöiii iJi'Tiufriij'.r.- rr_v V.:tOpi. llO VMÜ 1 ai-Mi^Pf Hi'iiL', zdravja in osebnega ¿aaovoijstiii. Srečno 2024 Občina Ivančna Gorica! Svetniška skupina SDS v Občinskem svetu Občine Ivančna Gorica, v sestavi Janez Mežan, Magdalena Butkovič, Silvo praznik, Martina Hrovat, Irena Brodnjak, Jože Kozinc, Mateja Žaren, Jure Omahen, Tone Mestnik in Tomaž Smole, se je udeležila 11. redne seje Občinskega sveta. V uvodu nam je župan Dušan Strnad predstavil aktualna dogajanja v občini Ivančna Gorica. V okviru te točke pa je vodja delovne skupine za pripravo Sprememb in dopolnitev OPN Silvo Praznik predstavil, kako napreduje delo na tem zahtevnem področju. Ključna točka 11. redne seje Občinskega sveta pa je bila sprejem proračuna za leti 2024 in 2025. Proračuna smo sprejeli soglasno in tako postavili temelje za nadaljnji razvoj občine, saj gre za sprejem rekordnih proračunov. Predvsem zato, ker vključujeta izgradnjo Kulturno upravnega centra, ki bo oblikoval naselje Ivančna Gorica kot središče naše občine tako v upravnem smislu, kot tudi kulturnem in seveda tudi v arhitekturnem smislu. Po končani seji smo še nazdravili novemu letu in prihodnosti, ki smo jo določili s sprejetimi projekti. V prazničnem mesecu se bom izognil kritikam - raje vam v imenu SDS in v svojem imenu zaželim: DRAGE OBČANKE IN OBČANI, VESEL BOŽIČ, PONOSNO PRAZNOVANJE DNEVA SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI TER SREČNO NOVO LETO! Tomaž Smole, predsednik OO SDS SDS Vse naše sanje se lahko uresničijo, če le imamo pogum, da jih udejanjimo. Walt Disney SKUPAJ, S POGUMOM V LETO 2024. Mirne praznike in vse dobro v novem letu SOCIALNI DEMOKRATI IVANČNA GORICA i',." X / ) iP^L. ¿m, / t/l'((TP ; A a P J s A "pil -.¿v.; Gudovite m^Mm praznike! m I LM Vf,- vr2 Želimo vam blagoslovljene božične in / novoletne praznike ter ponosno praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti. . jmf... dneva samostojnosti in enotnosti. / Novo leto naj zaznamujejo zdravje, sreča in zadovoljstvo. Vse dobro v letu 2024! Občinski odbor NSi Ivančna Gorica N Si Zaživel je Dolenjsko-Kocevski regijski center Gibanja Svoboda Gibanje_ SVOBO D i Šentvid pri Stični, 1. december 2023 - Gibanje Svoboda širi regijsko mrežo širom Slovenije, svoje regijske odbore pa ustanavlja hkrati še seniorska sekcija. Med prvimi regijskimi centri Gibanja Svoboda je prav Dolenjsko - Kočevski regijski center, ki smo ga ustanovili na našem zadnjem zborovanju v petek, 1. decembra 2023, v Domu kulture v Šentvidu pri Stični. Polna dvorana se je tresla od smeha in dobre volje, za kar je poskrbel s svojo monoko-medijo Striptiz vselej odlični Matjaž Javšnik. Članice in člani Gibanja Svoboda iz lokalnih skupnosti Dolenjske in Kočevske smo v razpravi na okrogli mizi odprto in argumentirano spregovorili o najbolj aktualnih temah, zlasti glede izzivov, s katerimi se soočajo v svojih lokalnih bivanjskih okoljih najbolj ranljivi prebivalci -starejši in invalidi. Kaj se pripravlja na državni ravni, katere ukrepe smo doslej uspešno spravili pod streho, predvsem pa kaj konkretnega lahko pričakujemo v naslednjem letu, nam je predstavil tudi poslanec Dr- žavnega zbora in predsednik Gibanja Svoboda Seniorji Bojan Čebela. V luči prihajajočega veselega dneva kulture smo polno dvorano članov in simpatizerjev stranke razveselili z nastopom Matjaža Javšnika. V svojem performansu Striptiz je z obilo humorja in odlične satire naslikal marsikatero slovensko šegavo posebnost. Tudi na račun politike. V Gibanju Svoboda se namreč zavedamo, da brez razvite politične satire ni odprte, svobodne in demokratične družbe razmišljujočih in odgovornih ljudi. Slovenija se lahko pohvali z vrsto odličnih mojstrov politične satire, katere glavni nosilec je brez dvoma naš sokrajan, ne- J A t V --- davno preminuli Sašo Hribar. Ta dogodek je bil prav zato zasnovan tudi kot poklon njegovemu izjemnemu talentu ter številnim življenjskim dosežkom. Prijeten večer smo zaključili dobre volje in še trdneje povezani, manjkala ni niti zaključna pogostitev, kjer smo se polni svežih vtisov prijateljsko družili dolgo v noč. Lokalni odbor Gibanje Svoboda Ivančna Gorica KAR KANE Z NEBA, JE TREBA VZETI, KAR SVET NAKLONI, NAJ TE NE ZLOMI, KAR SAM USTVARIŠ, NAPREJ PODARIŠ, TAKO KOT PRIČETO, TAKO KONČANO BO NOVO LETO. SLS Vsem članom, simpatizerjem in občanom občine Ivančna Gorica želimo v letu, ki prihaja, visoke cilje, zanimive izkušnje in izjemne dosežke. VESEL BOŽIČ IN SREČNO 2024! Vsem želimo tudi zanosno praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti. OO SLS IVANČNA GORICA y»? : 9. 3 r i i,. ■ K, • » • M A Sobrače ^Šentvi m december 2023 številka 7 Stranke 7 Socialni demokrati Socialni demokrati smo v decembru v centru Ljubljane odprli nove prostore stranke. Dogodek sta s prerezom traku pospremila predsednica Socialnih demokratov Tanja Fajon in glavni tajnik SD Klemen Žibert. Dogodka smo se udeležili tudi člani SD Ivančna Gorica. Z otvoritvijo novih prostorov v centru mesta utrjujemo več mesecev trajajoči proces krepitve stranke, z jasno zavezo Socialno demokracijo spet postaviti v center političnega prostora. Centrala, prostor soodločanja, pa bo središče povezovanja tudi za člane ter članice Socialnih demokratov, ki so se v preteklem letu izkazali z izjemnim delom za krepitev socialdemokracije po vsej Sloveniji, Socialni demokrati smo edina stalnica na levi sredini in edina stranka, ki lahko na dolgi rok zagotovi stabilizacijo leve sredine. Z novimi obrazi in političnimi strankami, nastalimi čez noč, se levosredinski politični prostor ni imel prave priložnosti ukvarjati s pomembnimi strukturnimi reformami, temveč prevečkrat s svojimi težavami. Socialni demokrati pa smo to stanje odgovorni spremeniti! Zapisala Alenka Bajrami, predsednica OO SD Ivančna Gorica Svet hišnih ljubljenčkov Zdravilna moč hišnih ljubljenčkov: kako psi in mačke izboljšajo naše počutje V vrvežu sodobnega življenja se je druženje s hišnimi ljubljenčki, predvsem psi ali mačkami, izkazalo za močan protistrup za stres in napetosti, ki pogosto spremljajo naš vsakdan. Globok vpliv teh kosmatih prijateljev na naše dobro počutje daleč presega veselje do igre in toplino objemov. Znanstvene študije in prisrčne anekdote potrjujejo zdravilno moč vezi med človekom in živaljo. Domače živali, zlasti psi in mačke, imajo prirojeno sposobnost zagotavljanja neomajne čustvene podpore. Že samo božanje mačke ali igra prinašanja s psom sproži sproščanje oksitocina, hormona, ki je povezan z vzpostavljanjem vezi in zmanjševanjem stresa. Ta interakcija pomaga pri ljudeh blažiti občutke osamljenosti in tesnobe ter zagotavlja vir tolažbe in druženja. Prisotnost hišnih ljubljenčkov ni le blagodejna za dušo, temveč tudi za fizično zdravje. Lastniki psov so pogosteje redno telesno aktivni, saj se s svojimi pasjimi spremljevalci ukvarjajo z dejavnostmi, kot so sprehodi ali tek. To ne spodbuja le zdravja srca in ožilja, temveč tudi aktiven življenjski slog, ki prispeva k splošnemu dobremu počutju. Hišni ljubljenčki imajo ključno vlogo pri skrbi za ohranjanje duševnega zdravja. Študije so pokazale, da posamezniki, ki imajo hišne ljubljenčke, pogosto občutijo nižjo stopnjo depresije in osamljenosti. Druženje in brezpogojna ljubezen, ki ju nudijo hišni ljubljenčki, ustva- MESARSTVO IN TRGOVINA Vesele božične \ praznike in srščno 2024! Mesarstvo Maver d.o.o. se vam zahvaljuje za nakupe. Priporočamo se, da nas obiščete tudi v letu 2024! rita edinstveno vez, ki pomembno prispeva k čustvenemu počutju. Vsakodnevne rutine in odgovornosti, povezane s skrbjo za hišnega ljubljenčka, zagotavljajo strukturo in namen ter krepijo občutek izpolnjenosti in lastne vrednosti. Zlasti psi so znani po svoji družabni naravi, saj delujejo kot pobuda za večjo interakcijo med ljudmi. V parku, na sprehodu ali v skupnosti, ki je prijazna hišnim ljubljenčkom, psi omogočajo socialne stike med svojimi lastniki. Ta občutek skupnosti in skupne izkušnje lahko spodbujajo podporno mrežo in preprečujejo občutek osamljenosti. Uporaba terapevtskih živali, zlasti psov, je vse bolj razširjena v različnih terapevtskih okoljih. Usposobljeni terapevtski psi nudijo čustveno podporo in druženje, od bolnišnic do domov za ostarele in šol. Njihova pomirjujoča prisotnost je povezana z zmanjšanim zaznavanjem bolečine, nižjim krvnim tlakom in boljšim čustvenim počutjem pri posameznikih, ki se soočajo z različnimi izzivi. Vez med človekom in živaljo je morda eden najglobljih vidikov brezpogojne ljubezni in druženja, ki ju nudijo hišni ljubljenčki. Psi in mačke so družabniki, ki ne obsojajo in zagotavljajo stalen vir tolažbe in občutek sprejetosti. Ta brezpogojna ljubezen ustvarja edinstveno vez, ki spodbuja ljudi pri pre- magovanju življenjskih težav. Skrb za hišnega ljubljenčka v življenje vnaša dragocen občutek rutine in odgovornosti. Od vsakodnevnega hranjenja in sprehodov do veterinarske oskrbe - obveznosti, povezane z lastništvom hišnega ljubljenčka, ustvarjajo strukturira-no okolje. Ta struktura je še posebej koristna za posameznike, ki se spopadajo s težavami z duševnim zdravjem, saj jim nudi občutek smisla in stabilnosti. Zanesljiv urnik vsakodnevnih potreb hišnega ljubljenčka krepi dnevni ritem, izboljšuje splošno dobro počutje in zagotavlja stabilnost pri soočanju z življenjskimi izzivi. V svetu, kjer sta stres in tesnoba splošno prisotna, je zdravilna moč hišnih ljubljenčkov zelo močna. Psi in mačke s svojo zvestobo, druženjem ter pozitivnim vplivom na telesno in duševno zdravje bogatijo naša življenja na načine, ki so segajo precej globje kot izgleda na prvi pogled. Vez med človekom in živaljo je dokaz povezanega odnosa med ljudmi in njihovimi štiri-nožnimi prijatelji ter poudarja neprecenljivo vlogo, ki jo imajo hišni ljubljenčki pri izboljšanju našega splošnega počutja. Ko sprejmemo veselje in tolažbo, ki nam ju nudijo, postane jasno, da je zvok tačk terapevtska melodija, ki globoko odmeva v naših srcih. Vsebino omogoča trgovina za male živali Petish iz Ivančne Gorice. •tcv > in' —H; I: STIČNA VIŠNJA GORA GROSUPLJE ŠMARJE SAP www.maver.si 01 786 94 02 01 788 77 70 01 786 14 72 01 788 77 77 C) Mesarstvo Maver Stična tus Bučno silvestrovanje, ki ga zaznamujejo glasne eksplozije in rakete, povzroči hudo stisko tako domačim kot tudi prostoži-večim živalim. Ostri in nepredvidljivi poki povzročajo močan strah in tesnobo pri hišnih ljubljenčkih, zlasti mačkah in psih. Ti zvesti spremljevalci se tresejo, skrivajo in pogosto poskušajo pobegniti, da bi se izognili strašljivim zvokom. Poleg domačih živali trpijo tudi divje živali, saj motnje v življenjskih okoljih vplivajo na način prehranjevanja in razmnoževanja. Ptice zapustijo gnezda, bežijo in se zaletavajo, prestrašena divjad pa se lahko poda na nevarna območja. Trajni učinki eksplozivnega veselja pa ostanejo tudi po neposrednem praznovanju, saj ostanki ognjemetov še naprej ogrožajo nič hudega sluteče živali. Zato vas prosimo, da pred praznovanjem razmislite, kakšen vpliv imajo vaša dejanja na dobro počutje vseh bitij, s katerimi sobivamo. 8 Okolje december 2023 številka 7 ^etnaf Muljava Klasjev okoljski kotiček Nabor preprostih ukrepov za bolj primeren odnos do nas in našega planeta Ob novem letu ljudje pogosto delamo lastne osebne »obračune« za nazaj in plane oz. zaobljube za naprej. Prav bi bilo, da v naše zaobljube vštejemo tudi dejanja, ki bodo prispevala k čistejšemu in bolj zdravemu okolju, kajti to bo pozitivno vplivalo tudi na naše zdravje in počutje. Tega se premalo zavedamo. Naš planet je na zelo pomembni prelomnici. Bremenijo ga pretirani izpusti toplogrednih plinov, ki povzročajo podnebne spremembe. Na poti v brezogljično družbo mu lahko pomaga prav vsak od nas. Že majhna sprememba naših navad lahko spremeni podnebje na bolje. Odigraj svojo vlogo, izberi svoje dejanje in ga spremeni v trajnostno navado. Pred nami je nekaj preprostih ukrepov oz. dejanj, ki vsakemu od nas lahko postanejo navada in so pomembni. Poskusi izvajati vsaj kakšnega od teh: - Izbiram in jem čim manj predelano oz. procesirano hrano. - Izbiram izdelke pašne reje travojedih živali. - Kupujem lokalno pridelano, sezonsko hrano, najbolje ekološko. - Če je le možno, kupujem sadje in zelenjavo, ki ni pakirana v plastično embalažo. - Pijem vodo iz pipe in ne iz plastenk. - Zamrznjeno hrano pred kuhanjem odtalim, preden kuhano dam v hladilnik oz. zmrzovalnik pa jo ohladim. - Ostanke obrokov zamrznem ali porabim naslednji dan. Živilske odpadke, ki se jim ne morem izogniti, kompostiram na domačem kompostniku. Vzpostavim red v hladilniku -nove izdelke postavim zadaj, ostale v ospredje. V hladilniku in zamrzovalniku redno odstranjujem ledene obloge. Pikniki in rojstnodnevne zabave naj bodo s trajnostno embalažo, ne s plastično. V trgovini nakupujem z lastno vrečko, ki jo uporabljam, kar se da dolgo. Če luči in elektronskih naprav ne potrebujem, jih ugasnem. Poskrbim za energijsko učinkovito oz. nepotratno razsvetljavo. Poleti okna na južni strani stanovanja čez dan zastrem z roletami in s tem zmanjšam potrebe po hlajenju, pozimi pa okna zastrem z roletami ponoči in s tem zmanjšam izgube toplote. Poskrbimo za dobro toplotno izolacijo stavb. Kupujem baterije, ki jih lahko ponovno napolnim. Ko kupujem gospodinjske aparate, naj bodo ti energetsko čim bolj varčni. Na radiatorje namestim termo-statske ventile in jih pravilno uporabljam. Pomivalni stroj zaženem, ko je primerno poln. Za pomivanje posode in pranje perila uporabim eko program. Pri nakupih mora biti na prvem mestu kakovost in ne količina. Če imamo na voljo deževnico, jo koristno porabimo za npr. zalivanje, čiščenje avtomobila, za WC kotličke, lahko tudi za umivanje perila ... Prizadevam si, da je večina virov energije pridobljen iz obnovljivih virov (sonce, veter, suh les ...) Vsaj del poti do šole, službe ali pri popoldanskih opravkih opravim peš ali s kolesom. Ob načrtovanju prostočasnih aktivnosti zase in za otroke, izberem tiste, ki so blizu in jih lahko prehodimo ali prekolesa-rimo. Za pot v službo z avtom se dogovorim za sopotnike in tako zmanjšam količino izpušnih plinov v zraku. Razdalje do 2 km opravim peš, do 5 km kolesarim, grem z rolko ali skirojem. Z električnim skiro-jem ali kolesom lahko enostavno prevozim razdalje tudi do 10 km. Z uporabo kakovostnega pralnega praška lahko perilo ope-remo s krajšim programom in pri nižji temperaturi. Še bolje je uporabljati ekološke pralne praške. Kupujemo tekstilne izdelke, ki imajo čim višji delež ekološkega bombaža ali drugih naravnih vlaken, ki so pridelana na ekološki način. Pred nakupom novih oblačil preverim oblačila iz druge roke (second hand) ali če šivilja iz soseščine lahko kaj popravi ali olepša. Mogoče pa je kaj ustreznega že v omari. Podpiram oblikovalce in šivilje, ki ustvarjajo oblačila iz odpadnih materialov. Ob nakupu opreme smo pozorni na trpežnost, nadgradljivost in možnost popravila. Nakupujmo tekstilne izdelke, ki so povsem iz naravnih materialov, ker jih je lažje reciklirati. Ne likam brisač in posteljnine ter ostalega perila, ki ga lahko uporabim zmečkanega. Perilo sušimo čim več na zraku in ne v sušilnem stroju. Uporabljam pripomočke za osebno higieno, ki so narejeni iz okolju prijaznih materialov in za večkratno uporabo. Njive in travnik gnojim z organskimi gnojili v skladu z gnojilnim načrtom ter upoštevam časovno prepoved gnojenja. Sadim in sejem avtohtone tra- dicionalne kmetijske rastline ter spodbujam pridelavo poljščin in zelenjadnic. - Pri kmetovanju vključujem ko-lobarjenje, ozelenitev njiv, ohra -nitveno obdelavo tal, opustitev silaže ter upoštevam časovne omejitve košnje in paše . Mogoče se bo komu zdelo upoštevanje teh ukrepov kaplja v morje v primerjavi z onesnaževanjem in to-plogrednimi izpusti, ki jih povzročajo npr. vojne in sebični, le k dobičku usmerjeni ukrepi velikih kapitalskih korporacij z najrazličnejših področij. A potrebno je vedeti, da se tudi mogočna reka začne s posamičnimi kapljicami. Tudi naša koristna dejanja so lahko posamične kapljice in več kot jih bo, lažji bo prehod v trajnostno družbo, lažje bo ohraniti planet takšen, da bo primeren za dostojno življenje naših zanamcev. Simon Bregar A Sobrače (O) december 2023 številka 7 Okolje 9 NAČRT ODVOZA KOMUNALNIH ODPADKOV V LETU 2024 V OBČINI IVANCNA GORICA I. ODVOZ MEŠANIH KOMUNALNIH ODPADKOV IN MEŠANE EMBALAŽE Mešane komunalne odpadke in mešano embalažo bomo odvažali vsak dan od ponedeljka do petka ne glede na praznike brez izjeme, izmenično na 14 dni (dne 1. 1. 2024 se začne odvoz mešanih komunalnih odpadkov - »črna kanta«). Izjema je KS Metnaj, ki se bo odvoz skozi celotno leto izvajal v obratnem vrstnem redu, kot velja za odvoz odpadkov v občini Ivančna Gorica (dne 5. 1. 2024 se začne odvoz mešane odpadne komunalne embalaže). Ponedeljek: KS IVANČNA GORICA, brez naselja Spodnja Draga Torek: Naselje Spodnja Draga, KS AMBRUS, KS KRKA, KS VIŠNJA GORA, naselje KS ZAGRADEC, KS MULJAVA - brez naselij: Bojanji Vrh, V. in M. Kompolje, Sušica, Trebež, Sreda: KS DOB, KS SOBRAČE, KS TEMENICA, KS MULJAVA - naselja: Bojanji Vrh, V. in M. Kompolje, Sušica, Trebež Četrtek: KS ŠENTVID - brez naselij: Artiža vas, Glogovica, Velike Pece, Vrhpolje Petek: KS METNAJ, KS STIČNA, KS ŠENTVID - naselja: Artiža vas, Glogovica, Velike Pece, Vrhpolje. II. ODVOZ BIOLOŠKO RAZGRADLJIVIH ODPADKOV Biološko razgradljive odpadke se bo, ne glede na praznike, v poletnem času odvažalo enkrat na teden, v zimskem času (od 15. 11. do 14.03.) enkrat na 14 dni. Ponedeljek: KS DOB, KS ŠENTVID, KS STIČNA, KS METNAJ, KS MULJAVA, KS KRKA, KS ZAGRADEC, KS AMBRUS, KS SOBRAČE, KS TEMENICA, KS VIŠNJA GORA - OKOLICA, brez naselja Višnja Gora (prvi odvoz 2. 1. 2023) Sreda: KS IVANČNA GORICA, KS VIŠNJA GORA - naselje Višnja Gora (prvi odvoz 1. 1. 2024) III. ODVOZ LOČENO ZBRANIH ODPADKOV Torek: Steklo (odvoz na 14 dni, z začetkom 3. 1. 2024) Sreda: Papir in karton (tedenski odvoz) IV. ODVOZ KOSOVNIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV Naročilo odvoza kosovnih odpadkov lahko naročate preko naše spletne strani na http://odpadki.jkpg.si/zbiranje--in-odvoz/kosovni-odpadki/narocilo-odvoza-kos-odpadkov. V. PREVZEM NEVARNIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV POMLADANSKI PREVZEM sobota, 9. 3. 2024 Temenica - parkirišče pri trgovini 7.30 - 8.00 Radohova vas - parkirišče pri železniški postaji 8.15 - 8.45 Dob - na avtobusni postaji 9.00 - 9.30 Šentvid pri Stični - parkirišče pri OŠ 10.00 - 11.00 Stična - parkirišče pri samostanu 11.30 - 12.30 Ivančna Gorica - parkirišče pri Zdravstvenem domu 13.00 - 14.00 Muljava - parkirišče pred kulturnim domom 14.30 - 15.30 Višnja Gora - parkirišče pri Cestnem podjetju 16.00 - 17.00 ponedeljek, 11. 3. 2024 Ambrus - parkirišče pred družbenim domom 14.30 - 15.30 Zagradec - parkirišče pri trgovini KZ 16.00 - 17.00 Krka - parkirišče pri Gostišču Krka 17.30 - 18.30 JESENSKI PREVZEM sobota, 12. 10. 2024 Temenica - parkirišče pri trgovini 7.30 - 8.00 Radohova vas - parkirišče pri železniški postaji 8.15 - 8.45 Dob - na avtobusni postaji 9.00 - 9.30 Šentvid pri Stični - parkirišče pri OŠ 10.00 - 11.00 Stična - parkirišče pri samostanu 11.30 - 12.30 Ivančna Gorica - parkirišče pri Zdravstvenem domu 13.00 - 14.00 Muljava - parkirišče pred kulturnim domom 14.30 - 15.30 Višnja Gora - parkirišče pri Cestnem podjetju 16.00 - 17.00 ponedeljek, 14. 10. 2024 Ambrus - parkirišče pred družbenim domom 14.30 - 15.30 Zagradec - parkirišče pri trgovini KZ 16.00 - 17.00 Krka - parkirišče pri Gostišču Krka 17.30 - 18.30 VI. Prevzem odpadne električne in elektronske opreme (OEEO) bo v soboto, 20. 4. 2( po naslednjem vrstnem redu: NASELJE: ČAS ZBIRANJA: Skupina 1: SOBRAČE - pri gasilskem domu 7.30 - 7.45 TEMENICA - pri trgovini 8.00 - 8.30 ŠENTPAVEL NA DOLENJSKEM- pri trgovini Agrograd 8.45 - 9.00 PETRUŠNJA VAS - pri ekološkem otoku 9.15 - 9.30 ŠENTVID PRI STIČNI - pri gasilskem domu 9.45 - 10.15 RADOHOVA VAS - na železniški postaji 10.30 - 10.45 DOB- na avtobusni postaji 11.00 - 11.30 HRASTOV DOL - sredi naselja 11.45 - 12.00 MLEŠČEVO - pri ekološkem otoku 12.15 - 12.30 METNAJ - pri gasilskem domu 12.45 - 13.15 STIČNA - na glavni avtobusni postaji 13.30 - 14.00 Skupina 2: AMBRUS - pred Kmetijsko zadrugo 7.30 - ZAGRADEC - pri šoli 8.30 - VELIKE LESE - pri cestni bazi 9.15 - KRKA - parkirišče Rebolj 10.00 MULJAVA - pred družbenim domom 10.45 IVANČNA GORICA - pri stanovanjskih blokih ob Lj. cesti 11.15 MALO HUDO - pri gasilskem domu 12.00 VRH NAD VIŠNJO GORO - pri gasilskem domu 12.30 VIŠNJA GORA - na železniški postaji 13.15 KRIŠKA VAS -pri gasilskem domu 14.00 ■ 8.00 ■ 9.00 ■ 9.45 -10.30 - 11.00 - 11.45 - 12.15 - 13.00 - 13.45 - 14.15 Med odpadno električno in elektronsko opremo sodijo: 1. Veliki gospodinjski aparati: pomivalni stroji, pralni stroji, štedilniki na elektriko ipd. 2. Hladilniki, zamrzovalne omare, klime ipd. 3. Monitorji, televizorji. 4. Mali aparati: sesalniki, likal-niki, mlinčki za kavo, naprave za striženje las, osebni računalniki z vso opremo (miška, tipkovnica, procesor, tiskalnik ...), telefoni, radijski sprejemniki ipd. 5. Plinske sijalke: varčne žarnice ipd. VII. CENTER ZA RAVNANJE Z ODPADKI SPAJA DOLINA Odpiralni čas Občani lahko v zbirnem centru brezplačno oddajo: - papir in kartonsko embalažo (zvezki, knjige, revije, časopisni papir, kar-tonasta embalaža ipd.); - mešano embalažo (plastenke, pločevinke, tetrapak, razne folije, kovinska embalaža, embalaža iz plastike ipd.); - stekleno embalažo (steklenice, kozarci od vlaganja ipd.) in ravno steklo (okenska stekla brez okvirjev ipd.); - odpadne avtomobilske gume (dovoljeno 4 kose/gospodinjstvo/leto) - kovine (drobne kovine, večji kosi, kot so radiatorji, peči ipd.); - kosovne odpadke (pohištvo, sedežne garniture, vzmetnice, preproge, peči, športni rekviziti ...); - odpadno električno in elektronsko opremo (veliki gospodinjski aparati, hladilniki in zamrzovalne skrinje, televizorji, monitorji, mali gospodinjski aparati ipd.); - nevarne odpadke iz gospodinjstev (akumulatorji, baterije, odpadna zdravila, pesticidi, odpadna olja ipd.); - odpadni tekstil - za ponovno uporabo (oblačila, obutev); - odpadno plastiko (plastične igrače, večje plastične kose ...); - odpadno azbestno kritino (potrebni podatki ob oddaji: ime in priimek lastnika, naslov, rojstni datum, parcelna številka, katastrska občina); - inertne gradbene odpadke (beton, opeka, ploščice) - manjše količine (do 350 kg/dan, do 5000 kg/leto/gospodinjstvo); - lesena embalaža (lesene gajbice, lesene palete ...); - biorazgradljive odpadke (veje, listje ...) fizične in pravne osebe v primeru, da upravljavcu že plačujejo odvoz teh vrst odpadkov po sistemu »od vrat do vrat«. Občani lahko proti plačilu v zbirnem centru oddajo: - preostanek komunalnih odpadkov; - biološko razgradljivi odpadki; - lahke izolacijske odpadke; - mešane gradbene odpadke (do 350 kg/dan oziroma do 5000 kg/leto/ gospodinjstvo). Vse pravne osebe, ki se ukvarjajo s proizvodno in storitveno dejavnostjo, lahko v zbirnem centru odpadke oddajo pod enakimi pogoji kot fizične osebe, razen odpadne azbestne kritine in odpadni les (proti plačilu) ter mešanih ali inertnih gradbenih odpadkov, ki jih v zbirnem centru ne morejo oddati. O vseh morebitnih spremembah načrta odvoza mešanih ali ločeno zbranih komunalnih odpadkov in o drugih novostih vas bomo obveščali preko lokalnega časopisa, naše spletne in facebook strani ter lokalnega radia Zeleni val. Želimo si, da bi tudi v prihodnje skupaj z vami zagotavljali čisto in zdravo okolje. VSEM OBČANOM IN POSLOVNIM PARTNERJEM VOŠČIMO VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 2024. JAVNO KOMUNALNO PODJETJE GROSUPLJE POLETNI DELOVNI ČAS (01. 03. - 31. 10.) ZIMSKI DELOVNI ČAS (01. 11. - 28.02.] pon - pet 7:00 - 19:00 pon - pet 7:00 - 16:00 sob 8:00 - 14:00 sob 8:00 - 14:00 nedelje in prazniki ZAPRTO -j™.» dluMllW Načrt odvoza komunalnih ' odpadkov v občini Ivančna Gorica -KS Metnaj v letu 2024 t« -TAhf 1 0 is k » n:o s 12 19 se MAP 4 | ^ 18 25 P*" Ur 2 9 B £3 » 6 S 5Û ?7 5 12 B 26 hr 3 10 17 54 31 7 kt a ia 6 13 20 27 «T dM 4 H 10 35 | B e 22 » 7 14 21 20 dM s ie t? 26 2 9 16 23 1 S 15 33 39 P« nt « 13 30 37 3 10 (7 24 3 9 16 23 30 M» 7 H a M 4 II tO 25 3 *> 17 £4 31 P<". AFR 0 B K 23 MAJ G 13 20 27 JUH 3 10 17 24 P 17 24 31 7 14 21 20 P* K* 6 13 a»E7 4 » t3 35 1 S IS S 39 7 14 ai es se 19 3i £ S 16 33 30 M* pen JUt 1 S 15 M M AV5 5 12 19 26 5EP 2 9 ■ B 30 m, t« 2 S K 23 30 g □ 20 27 3 10 17 24 tmr Ht 3 K) P 24 31 7 W 21 20 4 II 10 25 «+ $H J 1 18 25 1 e )5 22 29 5 12 19 26 dM PM S IS 19 2« 3 9 16 £3 30 6 13 SO 37 PM p* e 13 20 £7 3 K> 17 34 31 7 14 3i es K* n*J y i4 Si M 4 H IS « i a E 3S 39 •M M OKT 7 14 31 » NOV 1 ■ IS 35 D« £ S ■ 16 33 30 P"? hr 1 S IS s es S l£ 19 36 3 «J 15 34 3 «T £ » e 35 » e s m £? 4 ■ ■a s dM 3 « f! £4 31 J U î H S iS ! 15 K dM P" A ■ la 3£ i e IS 22 29 6 13 1 20 27 P** £ Id ¿v, 2 s K 23 30 r i4 a se K« m-J e » SO 37 3 10 17 24 1 fi K 22 » —J LtSSHldj: 1 1 mmrtimam H (MmrnwiJiiikmK*- 1_!* OdVfifl MAA hdfllHldfAdV ÛAOI pi tflftMHlAtipMH l~~l Od™ DM Gospodarstvo december 2023 številka 7 OTttmii 10 V novo trgovino Berryshka v Ivančni Gorici na degustacijo in po praznična darila V Ivančni Gorici se odpira novo gastronomsko središče Berryshka za vse ljubitelje vrhunskih destilatov in čokolad. Druga trgovina Berryshka, prva je v naselju Obrh pri Dolenjskih Toplicah, se nahaja v gospodarski coni Škrjanče in prinaša celoten nabor njihovih alkoholnih pijač raznovrstnih okusov in čokoladnih izdelkov. Zelo cenjena v njihovi ponudbi so 100 % naravna eterična olja, ki so tudi proizvod njihove lastne destilarne z več kot 75-letno zgodovino. Vrata nove trgovine so za obiskovalce odprta vsak dan od 10.00 do 18.00, ob sobotah pa od 10.00 do 12.00. Prvi teden bodo svoje obiskovalce razveselili s posebnimi promocijskimi cenami, degu-stacijami in drugimi presenečenji iz obeh manufaktur, destilarne in čokoladnice. S prihodom praznične sezone bo Berryshka ponudila edinstveno priložnost za nakup darilnih paketov, ki bodo razveselili ljubitelje čokolade, destilatov in naravnih eteričnih olj. V destilarni Berryshka pri Dolenjskih Toplicah, ki se ponaša z več kot 75-letno tradicijo, nastajajo vrhunske žgane pijače, nagrajene tudi na mednarodnih tekmovanjih. Unikatne destilate spretno kombinirajo z ročno izdelano čokolado. Destilar-na je bila postavljena na tem izjemnem mestu z dvojnim namenom. Prvi razlog se skriva v bližini kočevskih gozdov, kjer so že od nekdaj proizvajali izjemno kakovostno eterično olje iz jelke in smreke. Drugi ključni razlog za izbiro te lokacije pa je voda, ki jo zagotavlja izvir Obrh s temperaturo le osem stopinj Celzija. Družina Kenda iz Šentvida pri Stični, ki se je prvič povezala z omenjeno destilarno v Obrhu leta 1990, je na začetku proizvajala eterična olja. Sčasoma so svojo dejavnost razširili na žganja in čokolado. Danes ponosno ustvarjajo različne vrste žganih pijač, med katerimi izstopajo njihova najbolj prepoznavna brinova žganja, kot so BrinGin in brinovo žganje, starano v hrastovem sodu. Poleg tega so razvili več vrst ginov in okusov likerjev. Njihova čokola- dna manufaktura pa združuje drzne okuse, namenjene največjim čokoladnim gurmanom. Posebno velja omeniti, da je osnova za vse njihove čokolade in pralineje visokokakovosten kakav iz plantaž Dominikanske republike. Te sladice vsebujejo le malo sladkorja ter so brez umetnih barvil in aditivov, kar poudarja njihovo zavezanost k visokim standardom kakovosti in naravnemu okusu. Družina Kenda s svojo strastjo do destilacije, ustvarjanja čokolade ter skrbnega izbora sestavin nadaljuje tradicijo, ki seže globoko v zgodovino, pri čemer ohranja in nadgrajuje dediščino, ki jo je destilarna pridobila skozi desetletja. Franc Fritz Murgelj ml -- I ' I A" • n V nNÍVIl L KO SI POSLAVLJAMO OD STA KI.G A Ü TA IX S PRIČAKOVAN [FM /K1MO V J.I TO, KI PRIHAJA. V&I-.M OBČANKAM IN OKC VNOM ?\ LIMO V t St L t PRAZNlČNt ONI. V Lfc IU 2024 PA OBILO /DKAVJA, SRčCt, ¿A DO VO LISI VA JIM MIK J. (lektor m t vrlina Gorica larra AipwiClíi líri uftf! s sodclavd Čebelarska masa v Stični Po končani čebelarski sezoni se čebelarji na prvo adventno nedeljo že tradicionalno zbirajo v Stiški baziliki v čast njihovega zavetnika svetega Ambroža. Kot običajno so se tudi letos zahvalili za vse sadove čebel in za vse prijetne trenutke, ki so jih preživeli z njimi. Čebelarske maše, ki jo je daroval p. Branko Petauer ob somaševanju samostanskega čebelarja p. Avguština, se je udeležil tudi župan Dušan Strnad s soprogo. Pri maši so se poklonili vsem pokojnim čebelarjem in njihovem doprinosu k organiziranem čebelarstvu na Slovenskem. Čebele nam, poleg opraševanja, od katerega je odvisna tretjina naravno pridelane hrane, prinašajo tudi med, cvetni prah, propolis in vosek. V preteklosti so čebele zaradi izdelave voska za sveče tako cenili, da je to edina žival, ki ob svojem koncu ne pogine, ampak umre, kar se je ohranilo še do danes. To je eden od razlogov, da so se člani Čebelarskega društva Stična odločili stiški cerkvi podariti velikonočno svečo, izdelano iz naravnega čebeljega voska, ki je delo marljivih čebel in bo znamenje nove luči vstalega Kristusa. Svečo je že predal predsednik ČD Stična Anton Kastelic. Po končani maši so se čebelarji zbrali na prijetnem druženju, kjer so prisotne postregli s kuhanim vinom, medico in medenimi dobrotami, ki so jih pripravile boljše polovice čebelarjev. Zapisal: Anton Kastelic, predsednik ČD Stična r topdom i i^^sbs trgovina m Prihaja novo leto. Priložnost za nove odločitve, nove ideje, za nove uspehe in za novo srečo. Naj bodo vaše odločitve modre, ideje ustvarjalne in sreča brezmejna. Želimo vam lepe praznike in izpolnjeno novo leto 20241 j % PE Luvrica PE Škofljka PE Grosuplje PE Kočevje PE hranfna Gorica Dolenjska c. 318,1291 Škofljica G o renče va ul. 11,1291 Škofljica Taborska c. 34,1290 Grosuplje Podjetniško naselje 7,1330 Kočevje Stantetova ul. 19,1295 Ivančna Gorica T-01/36 63 026 T-01/36 68 016 E»info.lavrica@sbs-trgovina.si I E*skofljica@sbs-trgovina.si T-01/78 64 067 T«01/89 31060 T-01/78 64 040 E-info.grosuplje@sbs-trgovina.si I E-info.kocevje@sbs-trgovina.si I EMnfo.ivanaKJ@sbs-trgovina.si A Sobrače ^Šentvi m december 2023 številka 7 Gospodarstvo 11 Uživanje medu v prehodnem obdobju Med je eden od čebeljih pridelkov, ki je tako hranilno in energijsko bogato živilo. Uživamo ga lahko kot prehransko dopolnilo pri uravnoteženi prehrani ter zdravem načinu življenja, saj na nas deluje pozitivno. Med se priporoča v prehodnih obdobjih, ko so na pohodu virusna obolenja. Z uživanjem medu krepimo naš organizem. V primeru, da smo zboleli, pa blažimo težave, saj deluje blagodejno. Slovenski čebelarji so cenjeni tako doma kot v tujini. Prav tako je cenjeno slovensko čebelarstvo, saj ga odlikuje dobra čebelarska praksa in visoki standardi pri pridelavi medu. Sam med je bogata mešanica 300 različnih kemijskih spojin. In prav pestrost teh spojin je odgovorna za senzorične lastnosti posamezne vrste medu, ki se razlikujejo po barvi, vonju, okusu in aromi. In kakšne so razlike med njimi: Akacijev med je skoraj brezbarvne do slamnato rumene barve. Značilno zanj sta blagodejni okus in vonj. Je še posebej odlično sladilo za pijače. Cvetlični med je po svojih senzo-ričnih lastnostih zelo pester, saj so čebele nabirale nektar na različnih cvetočih rastlinah. Značilno zanj je, da je svetel in lahko hitro kristalizira. Ugodno deluje na izčrpanost organizma. Lipov med diši prijetno po lipovem cvetju in mentolu. Je svetlo rumene do svetlo jantarne barve z zelenim odtenkom. Med je lahko nektarne-ga ali maninega izvora. Uporablja se za lajšanje prehlada in povišane temperature. Kostanjev med je rjave, jantarne barve, vonj je oster. Vsebuje velike količine cvetnega prahu pravega kostanja, zaradi česar je še posebej cenjen. Blagodejno vpliva na organizem in ga pomirja. Uporablja se tudi v kulinariki, predvsem pri peki potic in različnih vrst peciva. Smrekov med je rdečerjave barve, diši nežno po smoli, aroma je po sirupu smrekovih vršičkov in zeliščnih bombonih. Smrekov med se priporoča pri kašlju, slabokrvnosti in bronhitisu. Gozdni med je mešanica različnih vrst mane in se lahko vzorci gozdnega medu razlikujejo po barvi, vonju, okusu in aromi. Zanj je značilno, da v njem ne prevladuje nobena vrsta mane ter da sta okus sladkega in kislega uravnotežena. Gozdni med ugodno deluje pri vnetjih dihalnih poti, živčni napetosti in pri zmanjšani odpornosti organizma. Hojev med je temno sivorjave barve z zelenimi odtenki. Aroma je značilna po karameli in mleku v prahu. Je posebna vrsta medu, katerega v Sloveniji ni toliko kot ostalih vrst medu. Bogat je z mineralnimi snovmi, ki ugodno delujejo na naš organizem. Slovenija s svojo raznoliko, pestro naravo kot tudi ugodnim podnebjem omogoča pridelavo različnih vrst medu. Za kar smo tudi edinstveni. Med kot čebelji pridelek pa vsestranski in ga lahko uživamo na številne načine. Uživamo ga lahko samostojno, tako da ga preprosto zajamemo s čajno Vsem društvom in organizacijam, krajankam in krajanom, otrokom in prostovoljcem, vsem, ki skrbite za prijetno sobivanje in lepši jutri v naši skupnosti želimo SREČNO NOVO LETO 2024! Svet KS Stična žličko ali ga namažemo na kruh. Lahko ga uživamo v kombinaciji z drugimi čebeljimi pridelki, kot so cvetni prah, propolis in matični mleček. Med je lahko dodatek k hrani. Uporabimo ga kot naravno sladilo pri pripravi različnih jedi, kot so omake, marinade, solate in pečenje mesa. Prav tako se odlično poda k različnim vrstam sira in kruha. Med je lahko tudi sestavina v napitkih. Odlično se poda k čaju, prav tako smutijem, jogurtom in koktajlom. Slovenski med je zelo raznolik prav zaradi raznolikosti pokrajine kot tudi pestrosti flore na posameznem območju, kjer čebele nabirajo nektar ali mano. In prav glede na številne lastnosti je med cenjen ne le kot sladilo, temveč tudi kot dodatek v prehrani, lajšanju raznih tegob, ki nas pestijo v prehodnem obdobju, pa tudi uporaben v kozmetične namene. S tako široko uporabnostjo je med cenjen tako doma kot tudi v tujini. Tomaž Samec, svetovalec za varno hrano pri Javni svetovalni službi v čebelarstvu Tudi v novem letu naj bo vaš korak odmeven, vaša beseda pogumna, vaše življenje iskrivo in polno toplih trenutkov. Člani sveta KS Muljava, I želimo vsem krajankam in krajanom KS Muljava, radosten in blagoslovljen božič, katerega naj spremlja prijetno in navdihujoče razpoloženje ter obilo dobrega in lepega v letu 2024, v vseh pogledih in na vseh področjih! Dragi dobrotniki in prijatelji. Upajmo in verjemimo v dobroto, ljubezen, v Boga, v varnost in notranji mir in to podarjajmo sebi in drugim. Prižgimo luč v svojem srcu in dopustimo, da sveti tudi okrog nas. Gospod župnik Izidor in sodelavke Župnijske karitas Šentvid pri Stični Vam želimo blagoslovljene božične in novoletne praznike in vse dni v letu 2024, ki naj bodo prepolni ljubezni, prešernega smeha, upanja, prijaznih pogledov in pogovorov. Zavod in turizem Prijetno domače Ob Prijetno domače Občina Ivančna Gorica HISA JURČIČEVA DOMAČIJA po praznikih V zadnjem mesecu iztekajočega leta je Hiša kranjske če bele še posebej praznično obarvana. Prvi dan zimskega decembra smo odprli prodajno razstavo Zimska pravljica Višnje Gore, ki je na ogled še do konca meseca decembra. Mlada umetnica Neža Erjavec pod znamko Nessa Art se vedno rada vrača k nam in to je njena druga samostojna razstava v Hiši kranjske čebele. Stene kavarne bogato krasijo njeni akvareli tudi z novimi motivi Višnje Gore in Hiše kranjske čebele. Poseben ambient pa ustvarjajo posebni božični okraski poslikani z oljem na lesu. Z kulturnim programom in čarobnimi melodijami mladih glasbenikov Glasbene šole Grosuplje pod mentorstvom R. Petriča smo ustvarili praznično vzdušje. K novoletno okrašenim jelkam v Hiši kranjski čebele so letos pristopili učenci osnovne šole Višnja Gora in otroci, ki so obiskali kar tri ustvarjalne delavnice Pravljice na peči. Z navdušenjem so izdelovali božične kapice, mini panje, volnene smrečice, medenjake v vosku in medene okraske. Po delavnici smo se odpravili na mestni trg v Mali muzej, ki je vrata odprl v mesecu novembru na 2. rojstni dan Hiše kranjske čebele. V hiši zgrajeni iz 18.stoletja so se otroci greli na »zapečku« kmečke peči in se ob soju sveč potopili v pravljični svet. Ponosni smo, da je naša doživljajska hiša pridobila tudi evropsko kartico ugodnosti za invalide, saj ima urejeno vso infrastrukturo za gibalno ovirane osebe. Hiša kranjske čebele s kavarno ima vsak mesec bolj privlačno ponudbo. Pa začnimo na sladkem koncu! V kavarni radi presenečajo, zato je v ponudbi vselej kaj novega. Svetla in prostorna kavarna je idealen prostor za jutranjo kavo z medom, če pa pritisne mraz, si lahko privoščite vroče čokolade ali tople zimske napoje. Če po vsem tem zmorete še sladico, naj bodo to tiraBEEsu, medeni cake popsi ali hišni štrudli vam bodo brbončice hvaležne. Sladice lahko izberete tudi za domače razvajanje. Širok izbor ponudbe v turističnem Info centru zajema nov motiv turističnega zemljevida destinacije Ivančna Gorica kot razglednica, voščilnice z motivi Višnje Gore in Hišo kranjske čebele, leseni magneti z različnimi motivi, keramični lončki z medom, sestavljanka mestni čebelnjak Višnje Gore, slastni piškoti in plišasta igrača Višnja. Ker je čas obdarovanja smo pripravili tudi izvirna darila za pod božično smreko. Obiščite praznično Hišo kranjske čebele in težko boste odšli praznih rok! Naj bo december vaš čas praznovanj in obdarovanj, majhnih in velikih pričakovanj ter toplih objemov. Naj božič bo prijazen, naj bodo prijazni v njem ljudje, naj misli bodo iskrene ... sredi Višnje Gore bele vam želi Hiša kranjske čebele! Andreja Vesel, ZKT Prijetno domače Ivančna Gorica Prijetno domače Obilna Ivančna Gorica HISA KRANJSKE ČEBELE JURČIČEVA DOMAČIJA Zavod za kulturo in turizem Prijetno domače Na pragu pomembnih jubilejev Bilo je »ŽENIJALNO«. V čarobni december smo na Jurčičevi domačiji vstopili z dogodkom Ta veseli dan kulture. Dogodek smo posvetili dr. Mihaelu Glavanu, častnemu občanu Ivančne Gorice, publicistu in raziskovalcu rokopisnega in starega knjižnega gradiva ter starejše slovenske književnosti. V konceptu dogodka je bila tudi predstavitev mlade ekipe vodnikov Jurčičeve domačije, predstavili so svoja profesionalna znanja in tudi svoje ljubiteljske strasti. Tako smo lahko dogodek pripravili popolnoma sami in prav za vse generacije. Dopoldan smo predstavili pravljico Deklica in pasjeglavci, ki jo je Josip Jurčič napisal po pripovedovanju svojega deda. Z namenom poglobljenega branja je Julija etnološko in slikovno predstavila bajeslovno bitje, pri katerem je bil spodnji del telesa človeški, zgornji pa pasji, lahko pa je celo imelo kozje noge. Njegova pojava je bila nadvse strašna, zato so ga ljudje povezovali s peklenščkom in menda se je dobro razumel z mačkami. Mateja je najmlajšim kot pripovedovalka približala življenje kmetskih otrok. Veliko jih sploh ni hodilo v šolo, saj so morali delati za preživetje kot hlapci, pastirji, pestrne ali dekle, in tako časa za igro niso imeli. Največkrat so bili lačni, vedno skromno oblečeni. Krut čas za otroke, vsaka njihova neposlušnost je bila kaznovana s šibo. Pravljica je zapisana v klasičnem, starejšem slovenskem jeziku, zato je Nejc skupaj z malimi obiskovalci ugotavljal, kaj posamezne stare slovenske besede in besedne zveze pomenijo. Ko smo se premaknili nadstropje višje, so dobili v dar rokopis pravljice, ki jo je »na Dolenjskem zap. Josip Jurčič. Slov. Glasnik, XI. 1865«. Tako so jo lahko spremljali skozi čitljiv Jurčičev rokopis in hkrati doživeli skozi interpre- tacijo Simone. Njeni pripovedi je dramatičnost s poudarki, žalostnimi, nežnimi in impulzivnimi dodal še Jure z zvoki violine, ki je vse naše dogodke opremil multimedijsko: poleg glasbe je celotnemu dogodku oblikoval projekcije. Na dveh brezplačnih vodenjih smo vodniki obiskovalce pričakali vsak na svojem objektu dediščine. Dodatno smo jim omogočili tudi ogled kopije gorjuške fajfe - čedre; ded je bil tisti, ki jo je kadil. Zadnje vodstvo smo popestrili z glasbeno točko, ki je sicer nismo načrtovali, se je pa zaradi prelepega vzdušja zgodila spontano. Med vodstvom v rojstni hiši smo obiskovalce presenetili: zapela sta naša mlada vodnika ob zvokih kitare in violine. Vrh dogodka je bil popoldan. Goste in obiskovalce je v uvodnem delu nagovorila Maja Lampret, direktorica ZKT Prijetno domače Ivančna Gorica in namenila nekaj besed spomina na dr. Mihaela Glavana. Da bi njegov lik doživeli kar najbolj verodostojno, so poskrbeli gostje večera: njegova hčerka, prevajalka in pisateljica Polona Glavan, njegov večletni soustvarjalec ilustrator Damijan Stepančič ter bibliotekar in skrbnik domoznanske zbirke knjižnice Enota Ivančna Gorica Roman Rozina, ki je predstavil njegov resnično osupljiv opus. Njuna skupna srečanja je iskreno opisal tudi podžupan Občine Ivančna Gorica Tomaž Smole, ki se je dogodka udeležil kot predstavnik občine. Z besedami, s katerimi je zaključil govor: » ... dokler se nekoga spominjamo, ostaja z nami,« je odprl razstavo. Zaradi izrečenega smo s posebnim vzdušjem vstopili med ilustracije Damijana Stepančiča NAŠ JURČIČ in za ta dogodek izbrane izdaje dr. Mihaela Glavana. Prepletli smo dva predana ustvarjalca in ljubitelja slovenske besede. In ostajamo zavezani njuni bogati dediščini. Za soorganizacijo dogodka se iskreno zahvaljujemo tudi Mestni knjižnici Grosuplje, enota Ivančna Gorica. Vabimo vas, da si pridete tudi vi ogledat nežne ilustracije z močnim sporočilom, ki nas v obliki podob popeljejo skozi življenje Josipa Jurčiča, njegova literarna dela in čas narodnobuditelj-skih gibanj. Na ogled bo vsaj še do konca marca 2024. Mrežimo se z muzeji: S SEM in ZVKDS OE Ljubljana smo bili na delovnem srečanju, kjer smo začrtali korake za nadaljnji razvoj Jurčičeve domačije. Naloge pred nami so zah- tevne, pa vendarle se zdijo smiselne in edine možne. Sledimo svojemu cilju: ovrednotiti Josipa Jurčiča v slovenski javnosti toliko, kolikor ji je v resnici dal in koliko za njo pomeni. Naj samo spomnimo: prvi roman, prvo črtico, prvo novelo, prvo tragedijo in prvi zgodovinski roman. In seveda časopis - Slovenski narod -ki ga je kot urednik, novinar, lektor ... postavil na takrat najbolj cenjene angleške temelje. Bil je prodoren in v svoji viziji resnično neustavljiv. In smo pri letnicah, ki vam jih dolgujemo. Drugo leto praznujemo 180 let od rojstva Josipa Jurčiča in 160 let od izdaje prve povesti Jurij Koz- jak, ki jo je 20-letni Josip napisal za razpis Mohorjeve družbe, s priporočilom, da naj povest slovenskemu narodu pokaže, kako je plemenit in hvalevreden. To je po oceni komisije med prispelimi povestmi natečaja mlademu Josipu najbolje uspelo. To sta letnici, ki jih, predvidevamo, poznate. In zdaj so na vrsti še tri druge: 100 let uprizarjanja drama-tiziranih Jurčičevih del muljavskega gledališkega ljubiteljskega ansambla, 60 let rednega uprizarjanja na enem od prvih letnih gledališč pri nas - v letnem gledališču Muljava in 30 let Jurčičevega pohoda. Oblikujemo misli in dogodke, ki jih želimo med seboj preplesti na način, da bomo razumeli in bili ponosni na okolje, ker smo del njegove bogate kulturno dediščinske zgodbe. Zato zaključujemo: pridite k nam, da boste izjemno Jurčičevo zgodbo prenašali naprej. In še ena letnica je zelo pomembna. Ta je bolj osebna. Z Julijo sva s 1. decembrom 2023 postali trajni člen ZKT Prijetno domače Ivančna Gorica. Zato vam še naprej piševa zadnje vabilo v tem letu: po dolgem času »zimskega spanja« od Jurčičevega izziva naprej, torej že drugo sezono na domačiji, odpiramo vrata obiskovalcem tudi v zimskem času. To bo naša praksa tudi v prihodnje. Mrzle zimske dni si lahko zvedavi obiskovalci popestrite z vodstvi po domačiji in z nami stopite v svet besed, knjig in podob Jurčičevega časa. Mogoče bomo tudi zaradi tega po dolgem času spet zakurili v krušni peči rojstne hiše, ker se leto 2026 nepreklicno bliža . Tako zaključujemo zadnje letošnje pisanje še z eno bližajočo se obletnico ... Ekipa Jurčičeve domačije, ZKT Prijetno domače Ivančna Gorica 14 Turizem december 2023 številka 7 ^etnaf Muljava Iz Dolenjske na Notranjsko Vsako leto v jeseni TD Šejntvid pri Stični organizira poučno ekskurzijo za člane in njihove sorodnike in prijatelje. Tokrat smo se odločili, da obiščemo poti in kraje, ki nam niso tako znani. Pot nas je vodila od doma mimo Škofljice in naprej po poti naših pisateljev: Trubarja, Levstika in Stritarja, vse do Sodražice. Od tu do Nove vasi, ki je nekako središče bloške planote, ni bilo daleč. Sončno oktobrsko jutro je bilo kot nalašč namenjeno našemu izletu, kajti to področje je na višini 850 metrov in je v tem času lahko že hladno in zasneženo. Pred kulturnim domom nas je prijazno sprejel vodič oz. turistični predstavnik in nam razkazal smučarski muzej. Slikovita in zanimiva razlaga v njegovem narečju nas je navdušila. Bil je poln humorja. Morali smo ga kar dobro poslušati, da smo ga razumeli. Njihovo narečje je prav posebno, posebno pa je tudi njihovo življenje na planoti. Pred stotimi in več leti je bilo tu zelo težko in skromno življenje, kar si danes ne moremo predstavljati. Na planoti tudi v sedanjem času ni lahko. Zemlja je tu slabo rodovitna, daje jim malo pridelka, hkrati pa jim gozdne živali veliko uničijo. V zimskem času je ob obilici snežnih padavin in zametov težko prehodno do bližnjih krajev. Življenje iz davnine pa vse do danes smo si ogledali na lepo prikazanem filmu. Lepota tukajšnjih krajev je neokrnjena narava. Turistično zanimiv del je predel Bloškega jezera. Delovni turistični prostovoljci so tu iz lesa izrezljali vse mogoče skulpture, mize, klopi, ki so posebno in preprosto izdelane. Čudovita narava, svež zrak in mir sta nas tu očarala. Posedeli smo v prijetnem ambientu in se okrepčali. Naš cilj izleta je bil Park vojaške zgodovine v Pivki. Do tam smo imeli še kar nekaj poti. Spustili smo se v dolino do Cerknice preko Rakeka in Unca, vse naprej do Postojne. Postojnsko jamo so si mnogi že ogledali, Pred- jamski grad pa je bil za nekatere neznan. Po približno desetih kilometrih iz Postojne smo prispeli do gradu. Grad je slikovit, vpet v visoko steno. Njegov prebivalec je bil Erazem Predjamski, ki se je za časa cesarja uprl cesarski samovolji. Danes so v gradu ohranjena viteška soba, lovske trofeje in številni originalni predmeti iz obdobja gotike. Po krajšem postanku je sledil še naš končni postanek in ogled Parka vojaške zgodovine. Vodič, ki nas je sprejel, nas je popeljal po objektih in razložil vso zgodovino eksponatov. Muzej nudi vpogled v bogato nacionalno in svetovno vojno zgodovino, je moderen muzejski in turistični kompleks z atraktivnimi zbirkami. Te so dragocen in neprecenljiv spomin na preteklost. Nekateri so si ogledali notranjost podmornice, številne tanke, helikopterje, letalo in tudi ladjo Galeb ter vojaško lokomotivo iz druge svetovne vojne. Vsi ti eksponati so dediščina iz preteklih obdobij, ki so jo uspešno rešili pred uničenjem. V Parku vojaške zgodovine je tudi razstava Pot v samostojnost, kjer je Slovenija dobila stalno razstavo, posvečeno osamosvojitnemu dogajanju leta 1991. Utrujeni od vseh informacij in ogledov smo se končno okrepčali v gostilni Pri Marti v Pivki. Polni prijetnih vtisov smo v večernih urah prišli domov. Leto se zaključuje, mi pa smo polni upanja in želje, da se drugo leto ponovno snidemo na izletu. Vsem članom in članicam TD Šentvid pri Stični želimo mirne božične praznike in srečno v novem letu. Naj se izpolnijo vse želje, tiste, ki vam v duši tlijo. Naj vas drobne, majhne sreče, dan za dnem razveselijo. Naj vam zdravje in pa sreče na svetu nihče ne vzame. Za TD Dragica Lampret »Letos smo bli pa res pridni« Leto 2023 je bilo zaznamovano z veliko prireditvami in druženji na našem Debelem hribu in tudi drugod. Kot vsako leto si na občnem zboru pripravimo program za delo v letu pred nami. Veseli me, da je vedno več prireditev za dobrobit naših članov in sokrajanov. Res je, da z našo majhnostjo še nismo na visokem nivoju, a se bo z leti in novimi izkušnjami to tudi izboljšalo, v kar trdno verjamem! Letos smo člani društva prisostvovalioz. organizirali več dogodkov. Prvi tak dogodek je bil rez vinske trte. Ob godu sv. Valentina smo organizirali obisk naših vinogradov na Debelem hribu. Srečali smo se pri »potomki najstarejše trte«, kjer nam je gospodar trte Ivan Vocovnik predstavil pravilno tehniko obrezovanja. V mesecu februarju smo sodelovali na sejmu Alpe Adria v Ljubljani, kjer smo predstavili aktivnosti in delovanje društva. Na našem razstavnem prostoru smo imeli obsežen marketinški material, med drugim smo posebej izpostavili letak, ki je predstavljal letošnji 15. pohod po Kozlevčarjevi poti. Kot vsako leto, smo tudi letos pripravili kresovanje na predvečer l.maja, ki ga ponovimo tudi ob dnevu državnosti, 25. junija. 26. maja smo se udeležili slovesne povorke na letošnjem 51. Festivalu cvička v Novem mestu. Ob zaključku festivala so se vinogradniška društva pomerila tudi v spretnosti pri pripravi golaža. V tem tekmovanju sva sodelovala tudi predstavnika našega društva. Zmage ni bilo, sva pa blizu ... V začetku junija je potekal Semanji dan v Stični, ki ga je organiziralo Turistično društvo Stična. Kot »domače« vinogradniško društvo smo se pridružili dogodku sajenja trte zeleni silvanec ob samostanskem obzidju. Naj trta lepo uspeva. V začetku junija smo organizirali strokovno ekskurzijo za vse naše člane v Vipavsko dolino, poskusili smo pršut v Kobjeglavi, obiskali smo vinsko klet Vipava, kjer smo ob prezentaciji njihovega vodnika spoznali čare vin v njihovi kleti. Takih vin ali boljših si želimo tudi mi. Za konec smo si ogledali še grad Rihenberg. Ob zaključku letošnjega tabora pevskih zborov pa smo bili zraven na stojnici v Šentvidu. Poleti je imelo več naših prijateljskih društev tudi okrogle obletnice delovanja, ki smo se jih udeležili tudi mi. Prišel je tudi čas postavitve klopotca, ki smo ga postavili na prav poseben način. 26. avgusta pa se je nekaj naših članov odšlo na postavitev klopotca v sosednji Hrvaški, v Brckovljane, v njihovo »udrugo«. Zelo so nas bili veseli, v decembru jim vračamo njihovo gostoljubje. Konec septembra so se pri nas oglasili tudi pohodniki po krožni poti Prijetno domače. Kot se spodobi v jesenskem času, smo tudi na našem hribu organizirali ličkanje koruze kot nekoč. Prvo soboto v oktobru pa smo organizirali pohod po Kozlevčarjevi poti. Veseli nas, da smo imeli med nami tudi mlade pohodnike. Po končani prehojeni poti smo pohodnike postregli z bogračem in se nato družili v pozno popoldne, ob domači kapljici in pečenem kostanju. V novembru je za vinogradnike prišel tudi najlepši čas, martinovo, ki smo ga ustrezno proslavili, kot veleva tradicija. In novembra smo prvič organizirali »SADNI DAN« na Debelem hribu. Bili smo prijetno presenečeni nad odzivom svojih članic, članov in ostalih. Mize so se šibile pod sadnimi dobrotami. Tudi v decembru imamo še kar nekaj dogodkov, leto pa bomo zaključili na silvestrovo v našem skromnem domu. Veliko dela smo opravili letos in tako naj se nadaljuje tudi v letu 2024. Velika zahvala gre vsem našim prizadevnim članom, prav tako Občini Ivančna Gorica in ostalim donatorjem, ki nam stojijo ob strani, še vas bomo potrebovali. Ob zaključku leta bi zaželel vsem našim članom, simpatizerjem, sokrajanom in ostalim dobrim ljudem, da jim v prihodnjem letu služi zdravje, narava naj nam bo dobrohotna, zraven pa še veliko sreče in dobre volje! Tone Hribar »STORYTELLING« - od suhoparnih sporočil do zgodbe, ki prepriča in prodaja Območje LAS STIK ima veliko manj poznane, vendar zanimive naravne in kulturne dediščine ter lokalnih ponudnikov, ki predstavljajo velik potencial za turistični razvojob-močja. Žal so trenutno lokalni proizvodi in storitve na območju precej nepovezani, območje STIK kljub bogati in pestri ponudbi ni prepoznano kot turistično privlačna destina-cija. S projektom »STIK v zgodbah« želimo izboljšati trženje lokalnih proizvodov in storitev ter povečati prepoznavnost območja. V ta namen organiziramo in vabimo na delavnico z naslovom »Izboljša- nje trženja turističnih produktov s pomočjo metode storytelling«, na kateri boste spoznali, kako lahko suhoparna sporočila spremenite v privlačne zgodbe, ki prepričajo in prodajajo. Delavnica bo potekala v sredo, 24. 1. 2024 (od 9. do 14. ure) v sejni sobi Občine Ivančna Gorica. Zakaj zgodba. Človek je od nekdaj tesno povezan z zgodbami. Večina zgodovine bi bila težko zapomnljiva in nezanimiva, če ne bi bila dopolnjena z zgodbami. Zgodba je način komuniciranja s ciljnimi javnostmi (turisti, turističnimi ponudniki, lo- kalno skupnostjo ...). Vsaka zgodba ni dobra zgodba. Dobre zgodbe vedno prinašajo nekaj novega, obetavnega in nepričakovanega. Vabljeni, da preberete več o delavnici na naši spletni strani. Svojo udeležbo potrdite po e-pošti, na naslov: las-stik@ciktrebnje.si, ali pokličite na telefonsko številko 07/34 82 103. Razmislite o uporabi okolju prijaznih oblik mobilnosti in tako prispevajte k ustvarjanju zelene trajnosti pri prihodu na delavnico. Stanka Zorec, LAS STIK A Sobrače ^Šentvi m december 2023 številka 7 Turizem 15 Začela se je nova drsalna sezona na drsališču v Temenici Člani in članice Športnega društva Temenica so tudi letos zavihali rokave in v sodelovanju z domačo krajevno skupnostjo in gasilskim društvom ter ob podpori sponzorjev znova pripravili drsališče. Drsališče v Temenici je vrata v zimski sezoni 2023/2024 odprlo v petek, 8. decembra 2023. Čeprav je zimsko vreme pogosto muhasto, pa zagotovo lahko trdimo, da letošnja zima spet prinaša v Temenico odlične drsalne površine, tople napitke in okusne prigrizke, ter seveda nepozabno zabavo in druženje za vse ljubitelje drsanja in aktivnega preživljanja časa na prostem. Drsališče v Temenici obratuje po ustaljenem urniku: od ponedeljka do petka od 17. ure dalje, vikendi in prazniki od 14. ure dalje. Najbolj ažurne informacije o obratovanju in spremljevalnem dogajanju na drsališču, člani Športnega društva Temenica sproti objavljajo na FB profilu, zato vabljeni k spremljanju njihovih obvestil in seveda vabljeni na drsanje v Temenici. Drsalke si lahko pri njih tudi izposodite. Matej Šteh VEČER ODLIČNE GL 12. 4. 2024 | 20.00 | Šentvid pri THMTCT AA/Rl?ATTi' CVETLIČARNA ZVONČEK, Šentvid pri Stični CVETLIČARNA ANDREJA, Ivančna Gorica BAR NA PLUSKI, Radohova vas & KLAPA INTRADE „»^kartas0 ..... t. ©llpPflttJ uvJL 1 f F ~ « T U f Miren BOŽIČ, zdravo in družabno ter sreče polno LETO 2024! V Stični je potekal prvi adventni sejem V zavetju mogočnega stiškega samostana je bilo na prvi adventni vikend zelo živahno, saj je Turistično društvo Stična, v sodelovanju s Cistercijanskim samostanom Stična, Čebelarskim društvom Stična in Zvezo kulturnih društev občine Ivančna Gorica Ivančna Gorica, pripravilo prvi Advent v Stični. Dogajanje v Stični se je začelo v soboto, 2. decembra, z odprtjem razstave jaslic razstavljavcev iz celotne Slovenije na okenskih policah samostanskega križnega hodnika. Živahno pa je bilo tudi v nedeljo, po čebelarski maši, ko je na samostanskem dvorišču potekal adventni sejem z bogato praznično ponudbo na stojnicah. Adventnega sejma v Stični se je udeležil tudi župan Dušan Strnad. Gašper Stopar Foto: Klemen Ceglar in Gašper Stopar JASLICE V NARAVNI VELIKOSTI 23.12.33-7.1.24 Od 17. ure dalje Jahanje ponija Premikajoče figure Različne živali Vstop prost! Turistično društvo Ranč Jimmy Veliki Kal 10 1296 Šentvid pri Stični Info 040 435 269 (Dejan) Vabljeni na ogled jaslic na Velikem Kalu Turistično društvo ranč Jimmy vabi na ogled jaslic v naravni velikosti, ki bodo na ogled na Velikem Kalu v bližini Šentvida pri Stični, od 23. 12. 2023 do 7. 1. 2024. Prirejamo jih že vse od leta 2013 in se razprostirajo na površini 4000 m2, kjer zagori na tisoče božičnih lučk. Na ogled je več kot 20 figur v naravni velikosti, ki se premikajo s pomočjo mehanizmov in prikazujejo različna kmečka opravila. Med sprehodom po krožni poti lahko srečate različne živali, zaradi katerih je božična zgodba še posebej doživeta. Na hribčku stoji cerkvica, kjer lahko obiskovalci pozvonite na pravi zvon in si zaželite kaj lepega. Kot vsako leto do sedaj, je tudi letos kar nekaj novosti, zato vabljeni na ogled. Vstopili boste v pravo božično zgodbo in doživeli čarobnost praznikov. Dejan Kastelic 16 Krajevne skupnosti december 2023 številka 7 OTttlMj PGD Stična skozi prizmo leta 2023 GVC-2 in gradnja prizidka V skladu z načrtom razvoja gasilstva v Občini Ivančna Gorica od 2021 do leta 2030, ki ga je sprejela GZ Ivanč-na Gorica, je v letih 2023 in 2024 načrtovan nakup novega gasilskega vozila s cisterno GVC - 2 za potrebe PGD Stična in celotne občine, saj je PGD Stična osrednja gasilska enota v Občini. Osrednja gasilska enota mora z vozilom GVC - 2 razpolagati skladno z Merili (Merila za organiziranje in opremljanje gasilskih enot). V PGD Stična smo z aktivnostmi za nakup vozila začeli že proti koncu leta 2022. Ustanovljena je bila delovna skupina pod vodstvom Dejana Strmoleta. Začeli so z zbiranjem informacij, ogledi podobnih vozil po slovenskih gasilskih društvih, planiranju nabave ustreznega podvozja, opreme itd. Jeseni 2023 je bila imenovana še komisija GZ Ivančna Gorica za izvedbo javnega naročila, pod vodstvom predsednika GZ Ivančna Gorica Jureta Strmoleta.. Ob znatni pomoči strokovne delavke občinske uprave občine Ivančna Gorica smo uspeli pripraviti javno naročilo, ki je bilo 12. 10. 2023 objavljeno na Portalu javnih naročil. Slaba dva meseca po tem, natančneje 7. 12. 2023, je bila z dobaviteljem slavnostna podpisana triparti-tna pogodba. Dobavitelj LiveSafe iz Murske Sobote, se je obvezal, da bo skupaj s partnerjem Ziegler (Hrvaška) najkasneje do konca leta PGD Stična dobavil GVC - 2 nadgraditelja Ziegler na podvozju Scania. V senci aktivnosti za nakup novega operativnega vozila se je dogajalo tudi na gradbenem področju. Gotovo manj kot smo si želeli oziroma pričakovali. Žal se je začetek gradnje prizidka z garažami spet zamaknil. Gradbeni odbor je trenutno v fazi usklajevanja PZI dokumentacije. Srčno upamo, da z gradnjo končno začnemo v prvi polovici prihodnjega leta. Mladinska komisija Mladinska komisija PGD Stična je skozi leto 2023 izvedla kar nekaj aktivnosti za mladino. Na začetku leta, meseca februarja, smo se z dvema ekipama pionirjev in dvema ekipama mladincev udeležili občinskega kviza na Korinju. Ekipa mladincev, ki je dosegla 3. mesto, se je nato marca udeležila tudi regijskega kviza, ki je potekal v Sodražici. Februarja smo izvedli tudi 8. zbor mladih, ki so se ga udeležili mladi in njihovi starši. Tam smo jim predstavili delovanje v preteklem letu in plane za tekoče leto. Z mladino smo se udeležili tudi orientacijskega teka, ki je potekal pod organizacijo PGD Dob. Udeležili smo se ga z dvema ekipama pionirjev in dvema ekipama mladincev. šega člana Jurija Tratarja. V sklopu tečaja je bila tudi vaja črpanja vode iz Stiškega potoka na Nograd v načinu zaprte verige črpalk. Tečaja se je udeležilo 5 članov, na vaji je sodelovalo 19 članov. Za potrebe dobave vode iz doline do hiše z naslovom Gabrje pri Stični 36, je bilo položenih 685 m B cevi. Da ne pozabimo; tudi letos smo pripravili strokovno-družabno ekskurzijo. In to kar dve. Prva, ki bi morala biti v leto 2022 se je zgodila šele februarja 2023. Podali smo se Za uspešen zaključek šolskega leta pa smo mentorji obudili tradicijo iz leta 2014. Tako smo organizirali 9. gasilski vikend, kjer smo tri dni taborili pred gasilskim domom ter izvajali razne igre, delavnice, šli na pohod, in najpomembnejše se med seboj družili in bolje spoznali. Oktobra smo se udeležili tekmovanja za memorial Matevža Haceta, ki je potekal v organizaciji PGD Šentvid pri Stični. Udeležili smo se ga z eno ekipo pionirjev ter eno ekipo mladincev. Konec oktobra pa so mentorji za mladino pripravili "Noč čarovnic", kjer je mladina eno noč preživela v gasilskemu domu. Skozi bivanje pa so izdelovali čarobne napitke, okraske ter se igrali različne strašljive igre. Skozi celotno leto smo na tedenski ravni izvajali vaje za pionirje in mladince, kjer so spoznavali opremo in vozila, prvo pomoč, preventivno delovanje, delovanje v primeru požara, nismo pa pozabili na razne igre, da smo vaje seveda tudi popestrili. Članice in veterani Članice PGD Stična so aktivne na delovnih akcijah in družabnih srečanjih. Sodelujejo pri pripravi veselice in na veselici sami. V letošnjem letu smo organizirale dve strokovni ekskurziji društva. Članice A so se udeležile občinskega tekmovanja v sektorju Šentvid pri Stični in zasedle 2. mesto. Sedaj se pripravljajo za tekmovanja v spajanju sesalnega voda na državni ravni. Nekaj članic je del operativne enote in aktivno sodelujejo na intervencijah. Med njimi so tudi prve posredovalke, ki pomagajo ponesrečencem do prihoda zdravnika. Skozi celo leto skrbijo za cvetlice na okenskih policah našega doma, organizirajo delovne akcije čiščenja doma, okrasitev v času velikonočnih in božičnih praznikov. Za okrogle jubileje naših članic pripravijo skeče, se dobijo na ka-vrtopirskem večeru, v decembru preživijo dan na skupnem izletu ali obiščejo gledališko predstavo. Starejše gasilke so se udeležile srečanja veteranov OGZ. Po nekaj letih smo v društvu združili ekipo članic A. V prenovljeni ekipi so se oktobra udeležile tekmovanja za memorial Matevža Haceta. Poleg udeležbe na tekmovanjih pa je njihov cilj tudi sklepanje prijateljskih vezi in druženje. Tudi naši starejši gasilci veterani so aktivni. Tedensko se srečujejo na vajah in se pripravljajo na tekmovanja. Izdatno so pomagali pri pripravah na veselico. Udeležili so se tudi srečanja veteranov, ki ga je v oktobru pripravila GZ Ivančna Gorica. Operativna enota Letošnje leto so iz operativnega stališča najbolj zaznamovala posredovanja ob naravnih nesrečah. Poleg uničujočih poplav v avgustu, smo posredovali tudi ob neurjih, ki so prizadela našo občino in sicer v Spodnji Dragi v mesecu juniju in na širšem območju Ivančne Gorice v mesecu juliju. Sicer pa so tudi letos največji del naših posredovanjpredstavljale prometne nesreče, sledijo tehnična in druga pomoč. Kot je trend zadnjih let, se število posredovanj pri požarih na stanovanjskih in ne-stanovanjskih objektih zmanjšuje. Kljub temu pa smo tudi letos zabeležili večji požar gospodarskega poslopja na Muljavi, kjer je bilo skupno udeleženih 54 gasilcev iz štirih enot, s skupaj devetimi vozili, Udeleženi so bili gasilci iz PGD Muljava, PGD Ivančna Gorica, PGD Metnaj in PGD Stična. V PGD Stična so se letos pozivniki oglasili 73-krat. V to kvoto je vštetih tudi več pozivov za odpravo neurja v Ivančni Gorici in sodelovanje pri odpravi posledic poplav na Koroškem. Dejansko smo imeli preko 60 izvozov. V letu 2023 smo organizirali 23 rednih operativnih vaj, ki so bile ključnega pomena za vzdrževanje in izboljševanje naše operativne pripravljenosti. Te vaje so potekale na poligonu PGD Stična kot tudi na terenu, kjer smo vaje preizkusili v težjih pogojih. Vsaka vaja je bila skrbno načrtovana in izvedena, pri čemer smo se osredotočili na specifične scenarije intervencij. To nam omogoča, da ohranjamo in izpopolnjujemo naše veščine pri gašenju požarov, reševanju ponesrečencev in obvladovanju drugih nujnih situacij. Redne vaje so tudi priložnost za preverjanje in vzdrževanje opreme ter vozil, ki so ključni za učinkovito delovanje. Kot vsako leto smo izvedli tudi dve celodnevni izobraževanji operativne enote. Prvo je potekalo v pomladnih mesecih, kjer smo dali poudarek na temo požarov. Drugo celodnevno usposabljanje pa je bilo izvedeno v mesecu oktobru in sicer na temo prometnih nesreč. Na izobraževanju sta se nam pridružila dva inštruktorja gasilske brigade Ljubljana, ki sta nam predala ogromno koristnega znanja. Poleg rednih vaj smo imeli tudi 22 vaj RVG (reševanje iz višin in globin). Del naših članov se usposablja tudi za reševalce iz višin in globin, saj nam takšno znanje koristi pri intervencijah na težko dostopnih terenih. Seveda je glavni poudarek vaj na osebni varnostni reševalcev in pa seveda ponesrečencev. Osnovne vaje smo izvajali v gasilskem domu, nekaj pa smo imeli tudi realnih terenskih scenarijev. V letošnjem letu se je v GZ Ivančna Gorica uspešno zaključil tečaj za nižjega gasilskega častnika, ki potekal v prostorih in na poligonu PGD Stična in s katerim je 20 tečajnikov uspešno napredovalo v čin nižji gasilski častnik, od tega tudi trije člani PGD Stična. V društvu smo izvedli poglobljen tečaj za strojnike pod vodstvom na- na obisk poklicnih in prostovoljnih gasilcev iz Nove Gorice ter prelepega Vidma in Čedada. Novembra nas je pot vodila na slovensko in avstrijsko Koroško, kjer smo obiskali PGD Radlje ob Dravi in FFW Eibiswald. Po zasneženi pokrajini smo se povzpeli skoraj 1100 m nad morje in si ogledali akumulacijsko jezero Soboth. Jezero je ravno v fazi praznjenja. Vsakih deset let ga izpraznijo zaradi vzdrževanja, sicer pa z največjo globino 78 m, zadržuje 23 milijonov m3 vode. Je del črpalne elektrarne Koralalpe, ki letno proizvede 84 GWh električne energije. V poletnem času je jezero zelo priljubljena turistična točka. Leto 2023 je pri koncu, prihaja leto 2024. Želimo si da, bi ga prepredli mnogo lepši dogodki kot letošnjega. Za PGD Stična Anamarija, Gal in Gregor Spoštovane občanke in občani Ivančne Gorice Ob koncu tega izjemnega leta bi se gasilke in gasilci prostovoljnega gasilskega društva Ivančna Gorica želeli iskreno zahvaliti vsem Vam, dragi sokrajani, za vaše zvesto sodelovanje, finančno podporo, spodbudne besede in nenehno zaupanje v naše delo. Vaša podpora nam daje moč in motivacijo ter omogoča, da smo kos različnim izzivom in nalogam, s katerimi se srečujemo vsak dan. Vaša solidarnost nam vliva pogum in nam daje energijo za naprej. Ob tej priložnosti vam želimo mirne praznike, prežete s toplino domačega ognjišča in radostjo družine ter prijateljev. Naj vam novo leto prinese obilo zdravja, sreče ter uspehov na vseh področjih vašega življenja. Hvala, ker ste del naše skupnosti in ker skupaj gradimo boljši jutri. Z gasilskim pozdravom »NA POMOČ« Članice in člani PGD Ivančna Gorica A Sobrače ^Šentvi m december 2023 številka 7 Krajevne skupnosti 17 Pregled leta 2023 v PGD Vrh pri Višnji Gori Leto 2023 je bilo za Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Vrh pri Višnji Gori polno dogodivščin, ki so segale od veselih trenutkov do resnih izzivov, kjer smo skupaj kot skupnost pokazali moč solidarnosti in pripravljenosti pomagati. Kot vsako leto smo se udeležili Flor-janove maše v Višnji Gori. Na orientacijskem teku v Dobu pri Šentvidu so naši pionirji pokazali izjemno znanje in vzdržljivost. Z dvakrat 6. mestom in enkrat 10. mestom so dokazali, da so kos še tako zahtevnim izzivom. Tekmovanja so odlična priložnost za razvoj ekipnega duha in posameznikovih spretnosti. Na tekmovanju v Šentvidu smo stopili na najvišjo stopničko. Člani A so s svojim znanjem, usposobljenostjo in timskim duhom osvojili naziv občinskih prvakov, kar je ponos celotnega društva. S ponosom smo sodelovali pri odprtju Kavbojske dežele, kjer smo prevzeli odgovornost za vzdrževanje reda. Na počitniških delavnicah v Kavbojski deželi smo otrokom predstavili naša gasilska vozila in opremo. Spodbujanje otroške radovednosti in ozaveščanje o gasilski varnosti sta pomembni vrednoti našega društva. Enkrat letno se odpravimo na strokovno izobraževanje. Letos smo obiskali Gasilsko enoto Krka v Novem mestu, kjer smo pridobili nova znanja in spoznali različne pristope Prvo mesto na občinskem tekmovanju k gasilski dejavnosti. Po izobraževalnem delu smo se sprostili z vožnjo po reki Krki na Rudolfovem splavu. Soočeni smo bili s situacijo, kjer je nevihta ogrožala tabornike v Izirku. Preventivno smo se odpravili na teren in preverili njihovo varnost, kar je ponovno pokazalo našo pripravljenost na nujne situacije. Leto 2023 si bomo zapomnili po uničujočih poplavah, kjer smo gasilci PGD Vrh pri Višji Gori aktivno sodelovali pri čiščenju objektov ter pri dobavi pitne vode. Ta izjemna solidarnost v težkih trenutkih priča o pomembnosti gasilske skupnosti v lokalnem okolju in širše. Aktivno smo sodelovali pri intervenciji z oživljanjem, pri čemer smo usposobljeni člani gasilske enote takoj pristopili k izvajanju ključnih postopkov reanimacije. Hitra odzivnost, usklajeno delovanje ter strokovnost pri uporabi tehnik oživljanja so igrali ključno vlogo pri zagotavljanju nujne medicinske pomoči. Tradicionalno smo organizirali dogodek za noč čarovnic, kjer smo izrezovali buče in si vzeli čas tudi za druženje. Za širjenje ozaveščenosti o gasilski dejavnosti smo organizirali dan odprtih vrat. Lokalni prebivalci so imeli priložnost spoznati naše delo, vozila in opremo, kar krepi zaupanje v naše poslanstvo. Organizirali smo tudi sektorsko vajo v Leskovcu. Kljub močnemu sneženju smo združili moči z PGD Višnja gora in PGD Kriška vas in vajo uspešno izpeljali. S pomočjo razpisa Zavarovalnice Triglav smo pridobili sredstva za nakup treh novih avtomatskih defi-brilatorjev. Ta naložba bo povečala dostopnost do nujne medicinske pomoči v lokalnem okolju. Skupajsmo preživeli intenzivno leto, ki nas je postavilo pred številne izzive, a hkrati utrdilo našo povezanost in pripravljenost pomagati v Izrezovanje buč in poslikava obrazov za noč čarovnic i * Avgustovske poplave na Prevaljah vsakem trenutku. Toplo vas vabimo, da se nam pridružite pri pohodu k polnočnici. Zbrali se bomo 24. 12. 2023 ob 23. uri in se skupaj odpravili do Višnje Gore. Iskrena hvala vsem, ki ste s svojim prispevkom in pomočjo obogatili delovanje našega društva. Vaša podpora je neprecenljiva. Zapisala Polona Erjavec Prostovoljno gasilsko društvo Kriška vas želi vsem občanom vesele in mirne božične praznike ter prav tako novo leto. Obenem se zahvaljujemo vsem, ki nam kakorkoli pomagate, tudi z obiskom naše veselice. Vabljeni prvo soboto v avgustu (3. 8. 2024) na zabavo z ansamblom Zvita feltna! OVANI OBČANI, SPO , DA SE UDELEŽUJE' IN NAS PODI Sektorska vaja v Leskovcu V soboto, 2. decembra 2023, se je na območju sektorja Višnja Gora odvijala sektorska gasilska vaja, s poudarkom na gašenju požara v naravnem okolju. Pripravili smo jo gasilci enot PGD Vrh pri Višnji Gori, PGD Višnja Gora in PGD Kriška Vas, sodelovali pa smo tudi z regijskim centrom za obveščanje - ReCo Ljubljana. Organizator vaje je bil PGD Vrh pri Višnji Gori vodstvo pa so sestavljali Peter Zaletelj, Miha Erjavec in Miha Virant. Strokovni nadzor je vršil sektorski poveljnik Jože Miklavčič. V skladu s planom dela je bila or- tako del vaje. Preizkus radijskih domu Vrh pri Višnji Gori. ganizirana gasilska vaja z naslovom zvez z ReCo Ljubljana na določenih Vaje se je kljub močnemu sneženju »Požar v naravnem okolju Lesko-vec 2023«. Osnovni cilji vaje so bili preveriti odzivnost gasilskih enot, uporabo opreme in tehnike ter sodelovanje med enotami v primeru gozdnega požara. Pomembna točka vaje je bilo tudi preverjanje učinkovitosti javnega in tihega alarmiranja. Raziskovanje vodnih virov na določenem območju je ključno za uspešno gašenje in je bilo prav kanalih je bil vključen v načrt vaje za zagotavljanje učinkovite komunikacije. Požar je bil simuliran na območju Leskovec, kilometer stran od naselja, zaradi požiga vejevja ob robu gozda. Po uspešno izvedeni vaji smo pospravili opremo. Gasilci smo se zbrali v postroj, sledila je analiza poteka in druženje v gasilskem udeležilo 38 gasilk in gasilcev s skupno šestimi vozili. Vaja predstavlja pomemben korak v pripravljenosti gasilskih enot v primeru požara v naravnem okolju ter poudarja pomen učinkovitega sodelovanja med enotami in dobre komunikacije z ReCo Ljubljana. Polona Erjavec GM/la ŽELIMO VAM MIRNE IN ČAROBNE BOŽIČNE PRAZNIKE TER ZDRAU0 IN SREČNO NOVO LETO 20241 Vesel božič in varno novo leto 2024 Slavko Zaletelj Poveljnik GASILSKA ZVEZA IVANČNA GORICA Jure Strmole Predsednik 18 Krajevne skupnosti december 2023 številka 7 sb pil SsiMdu , OTttlMj * V Izvedba sektorske vaje v organizaciji PGD Muljava Intenzivno dogajanje PGD Muljava v letu 2023 smo zaključili z organizacijo sektorske vaje sektorja Stična v mesecu oktobru. Sektorske vaje se je udeležilo 56 gasilcev iz društev PGD Muljava, PGD Stična, PGD Ivančna Gorica in PGD Metnaj. Vaja s scenarijem gozdnega požara je potekala v vasi Male Vrhe, na najvišji točki Krajevne skupnosti Muljava, Svetem Duhu, ob vznožju istoimenske gotske cerkve. Poudarek vaje je bil na taktičnem nastopu enot, njihovi odzivnosti in štabnemu vodenju intervencije. Analiza vaje je pokazala dobro usposobljenost enot, zadovoljivo tehniko sektorja Stična, razkrila pa tudi možnosti izboljšave pri štabnem vodenju intervencij večjega obsega in vodenju tovrstnih vajpo najnovejših smernicah. Tovrstne vaje so za društva ključne, vaje so priložnost da se enote spoznajo med seboj, možna je uporaba opreme, s katero manjše enote ne razpolagajo, vodstveni kadri pa lahko na ta način izmenjujejo dobre prakse, znanje in preizkušajo kombinacije usklajenega delovanja. Naj z nekaj besedami orišemo tudi letošnje leto in delovanje društva. Dogajanje v letu 2023 je ob začetku leta nakazal 99. redni občni zbor, ki je bil tudi volilni. Vodenje društva je bilo ponovno zaupano dosedanjemu predsedniku Milanu Bregarju, poveljstvo pa novoizvoljenemu poveljniku Gašperju Erjavcu. V tekočem letu se je društvo angažiralo na tekmovalnem področju z udeležbo na različnih tekmovanjih in se veselilo dobrih uvrstitev tekmovalnih ekip. Na občinskem kvi-zu gasilske mladine na Korinju so mladinci in pripravniki zasedli prvi mesti in si tako zagotovili udeležbo na regijskem tekmovanju v kvizu gasilske mladine v Sodražici. Občinskega tekmovanja v gasilski orientaciji v Dobu pri Šentvidu v mesecu maju se je društvo udeležilov v močni zasedbi, z devetimi ekipami. Pripravniki so dosegli drugo mesto, suvereno so zmagale tudi pripravnice. Pripravnice so v mesecu juniju v Predgradu v gasilski zvezi Kočevje na regijskem tekmovanju osvojile prvo mesto in si s tem zagotovile nastop na državnem tekmovanju v gasilski orientaciji v Ajševici pri Novi Gorici, kjer so v močni konkurenci osvojile sedmo mesto. Na občinskem tekmovanju v Šentvidu pri Stični v mesecu oktobru je društvo zastopalo pet ekip, tri ekipe mlajših gasilcev in dve članski ekipi. Člani A so na občinskem tekmovanju zasedli odlično drugo mesto. Uspešno se je društvo udejstvovalo tudi na izobraževalnem področju; v začetku leta je v sklopu prejšnjega mandtata v čin gasilskega pripravnika napredovalo pet članov in ena članica, v čin višjega gasilca sta napredovala dva operativca, dva člana sta prejela čin gasilca, en član pa je ravno v zadnjih mesecih letošnjega leta zaključil izobraževanje za vodjo enote in s tem pridobil čin nižjega gasilskega častnika. Delovanje društva je minilo tesno z roko v roki z domačimi društvi in krajani. Potekalo je na nivoju organizacije in preventivnega delovanja. Imeli smo čast organizirati Florjanovo mašo, ki smo jo skupaj z domačim župnikom, g. Pavlinom, vsa štiri društva izvedla v cerkvi na Muljavi. Tradicionalno gasilsko veselico smo organizirali v mesecu septembru, zabaval nas je ansambel Roka Žlindre. Naše društvo je tudi sooblikovalo turistično ponudbo na Jurčičevem pohodu v marcu in izvajalo gostinske storitve v mesecu juniju ob uprizoritvah predstave Lepa Vida v izvedbi domačega Kulturnega društva Josipa Jurčiča. Pri družabnih in kulturnih dogodkih v kraju je društvo sodelovalo tudi pri izvajanju redarske službe in izvajanju požarne straže ter ostali logistični podpori. Naši veterani in veteranke so se udeležili tradicionalnega srečanja veteranov v Šentvidu pri Stični, tekom leta pa s svojim delovanjem izvajali pomoč pri izvajanju različnih vrst dejavnosti gasilskega društva. Tradicionalna predstavitev tehnike in delovanja društva najmlajšim obiskovalcem vrtca Muljava in Podružnične šole Muljava je zanimivo tako za otroke kot operativne člane, predstavitev tehnike naših članov za najmlajše je svojevrsten dogodek. Otroci so nad videnim vedno navdušeni, zanimanje za vpis v gasilske vrste s tovrstnimi dogodki narašča, predvsem pa z možnostjo druženja sovrstnikov v gasilskih vrstah. Iz tega razloga smo v letošnjem letu organizirali dva kino večera za naše najmlajše. Bila sta odlično obiskana in sprejeta z velikim navdušenjem. Leto 2023 si bo Slovenija zapomnila po katastrofalni ujmi, ki je prizadela prebivalstvo v različnih regijah po državi. Z zaskrbljenostjo smo porast intervencij opazili tudi na območju domače Krajevne skupnosti Muljava. Interveniranje operativne enote PGD Muljava je zaradi nepredvidljivih razmer v primerjavi s prejšnjimi leti naraslo do 7-krat, presegli smo število 20 intervencijv koledarskem letu. Med intervencijami so prednjačile tehnične intervencije, teh intervencij je bilo čez 90 %. Ob proženju Državnega načrta zaščite in reševanja ob poplavah je enota PGD Muljava v organizaciji GZ Ivančna Gorica in Regije Ljubljana II intervenirala pri odpravi posledic avgustovske ujme v Črni na Koroškem. Nemalo dela smo imeli ob močnem neurju v mesecu juliju tudi na območju Muljave, kjer smo s posredovanjem nudili pomoč in zaščito pri imetju in objektih. Nadejamo si, da bo prihajajoče leto mirnejše in prizanesljivejše. V letu 2024 nas čakajo slovesni dnevi ob našem visokem jubileju, 100-le-tnica delovanja našega društva. Z velikim veseljem in ponosom se oziramo v leto 2024, ko bomo lahko obeležili delovanje našega društva in proslavili plemenito poslanstvo gasilske organizacije. Ob zaključku leta 2023 in ob prehodu v novo leto vas vabimo, da z nami proslavite našo obletnico delovanja. Ob tej priložnosti se krajanom Muljave, občanom Ivančne Gorice in bralcem Klasja zahvaljujemo za izkazano podporo v letih našega delovanja. Želimo vam miren božič ter varno in slovesno novo leto 2024! Gašper Erjavec, poveljnik PGD Muljava Foto: G. Markovič KS Temenica v letu 2023 Večkrat se sliši pogovor: »v KS Temenica se pa nič ne dela, ne vem kaj je z njimi, ali spijo, nič ni s tem svetom KS ...« Pa moram reči, da ne spimo, da smo bili to leto kar aktivni. Trudili smo se, da so se nekatera dela po več letih prizadevanj letos le izpeljala. Pred leti je bila usoda podružnične šole v Temenici zelo negotova. Nekaj nas je vztrajalo in se močno upiralo pobudam, da bi šolo zaprli. Zadnji dve leti je bilo veliko pogovorov in usklajevanj. Letos spomladi pa je bilo pože-gnano. Šolo v Temenici čaka prenova. Ja, marsikomu se je odvalil kamen. Za naš kraj je to velikega pomena, kajti, če ni delujoče šole ... Posebno naše, saj že veliko desetletij pošilja v svet učene otroke in upamo, da bodo iz tega hrama učenosti odšli še mnogi. Da bi pouka zaradi gradbenih del ne bi prekinili pred koncem šolskega leta, je KS oddala prostore v Domu krajanov. Res je bilo naporno za učiteljice in ostale šolske uslužbence, vendar smo se tolažili, da bodo kmalu počitnice. Dela so potekala usklajeno, pod nadzorom in ob otvoritvi 2. 12. 2023 je bilo povedano, da je zdaj naša šola pravi ponos kraju, našim otrokom pa velik doprinos, zaradi energetske varčnosti, udobnosti, počutja, predvsem pa predajanja znanja. Leto je bilo zapolnjeno tudi z drugimi aktivnostmi. V pomladnih mesecih je marsikatero cesto dočakala odmera, s čimer se je lahko uredilo potrebno lastništvo zemljišč. Tako je urejena cesta Breg - Šentjurje, Temenica - Debeli hrib, v letu 2024 pa je na vrsti še cesta v Čagošče. Meseca avgusta smo obnovili sanitarije v Domu krajanov. Potrebno je bilo zamenjati vso vodovodno inštalacijo in kanalizacijo, gradbena dela v straniščih, hodniku in vhodu v kulturno dvorano. Veliko je nastalo nepredvidenih del, tako so stroški narasli in s tem tudi finančni dolg, ki še ostaja. Tudi vreme nam ni bilo naklonjeno in nam ni prizaneslo, saj je v naši KS še kar nekaj poti neasfaltiranih in na teh poteh je bilo potrebno tudi dvakrat tedensko urejati dovoz in razsip peska. V oktobru in novembru pa smo dočakali tudi asfalt. Na zaselek Cerovec je bilo položenega 380 m asfalta, novo preplastitev pa je dobila tudi cesta Temenica - Breg v dolžini 800 m. Ta cesta je bila več dni zaprta zaradi slabega vremena. Ob tem je bilo veliko nezadovoljstva, sedaj pa je vožnja varna in prijetna. V decembru se je znova odprlo drsališče. Za otroke iz KS Temenica bo KS prispevala 1000 evrov Gasilskemu društvu Temenica in Športnemu društvu Temenica za elektriko. V soboto, 9. 12. 2023, nas je obiskal tudi Miklavž. Da ne bo kdo mislil, da smo majhna KS, mogoče res, vendar smo morali Miklavža prositi, da nas je obiskal kar dvakrat. Dopoldan je razveselil otroke do četrtega leta, popoldan pa otroke od četrtega leta pa vse do četrtega razreda. Za Miklavževa darila je krajevna skupnost prispevala finančna sredstva, v pomoč Kulturnemu društvu Temenica, ki je organiziralo prihod Miklavža, otroke pa razveselilo s čudovito predstavo, ki so jo odigrali otroci iz naše doline. Lepo in prav bi bilo, da kdaj odpremo oči, se razgledamo ali obiščemo tudi kakšen oddaljen kraj od središča KS do koder sežejo naše meje, kajti za vse mora delati Svet KS. Za vsa opravljena dela in za posluh in razumevanje naših želja in potreb gre zahvala županu Dušanu Strnadu in njegovim sodelavcem. Res velika HVALA. Zahvalili bi se tudi vsem društvom v KS Temenica za pomoč in sodelovanje, kajti le tako lahko skupaj naredimo veliko, čeprav je včasih izrečena kakšna beseda preveč. Ob koncu leta pa bi vsem krajanom, vsem občanom občine Ivančna Gorica zaželeli vesele božične praznike, v novem letu, ki prihaja pa vse dobro, naj bo zdravo ter veliko uspešnega sodelovanja in strpnosti. Ignacij Kastelic, predsednik Sveta KS Temenica Veliko radosti in čudovitih sanj, naj vam prinese božični dan, novo leto pa naj zaživi srečno, polno veselja, smeha in radosti, s čim manj solza in skrbi! V imenu Krajevne organizacije Rdečega križa Muljava, želim vsem prebivajočim v KS Muljava, prijetne, blagoslovljene in radostne božične praznike, kakor tudi obilo dobrega in lepega v letu 2024, v vseh pogledih in na vseh področjih! A Sobrače ^Šentvi m december 2023 številka 7 Krajevne skupnosti 19 Člani DU Šentvid pri Stični smo nazdravili novemu letu Vozi me vlak ... V Maribor Zapisala sem že, da upokojenci iz Šentvida (in tudi sicer) radi potujemo z vlakom. Posebej mikavne so tiste oddaljene postaje: Ptuj, Hodoš, Most na Soči, Koper ... Leto se hitro izteka. Vsak po December je čarobni mesec, čas različnih prazničnih prireditev, poln domačnosti, obdaritev. To je lep bo-žično-novoletni čas, ko si s prijatelji, znanci in sorodniki izmenjamo lepe misli, zaželimo zdravja, sreče, miru in medsebojnega razumevanja. Množična silvestrovanja se po epidemiji koronaviusa več ne organizirajo tako pogosto. Razna društva in posamezna podjetja pa ob koncu leta še organizirajo srečanja članov ali zaposlenih. Tako se je tudi upravni odbor DU odločil za druženje oziroma silvestrovanje. Predsednik Jože Kenda je kot gonilna sila in organizator predlagal in se dogovoril za silvestrsko kosilo v gostilni Što-rovje, v torek, 12. 12. 2023. Veseli smo bili odziva članov, ki je bil nad pričakovanji. Tako vidimo, kako je potrebno druženje in srečanje z mnogimi prijatelji, znanci, ki jih ne vidimo celo leto. Druženje in izmenjava pogovorov tako utrjuje našo povezanost in pripadnost DU. Za uvod v naše praznovanje so nastopili pevci in zapeli tri pesmi. Članica zbora Darinka Vidic je s pozdravnim govorom predstavila zbor in s čestitko zaželela vsem zdravja in vse dobro v novem letu. Prav tako je povzdravil vse navzoče tudi predsednik DU Jože Kenda. Zaželel vsem kar največ zdravja in osebnega zadovoljstva. Potem smo nazdravili in nadaljevali z odličnim kosilom. Med tem časom se nam je pridružila naša harmonikarica Klavdija in nam popestrila praznovanje. Lastnik gostil- svoje bomo naredili obračun za minulo obdobje. ne Štorovje, gospod Lojze, je naš najstarejši član. Z veseljem se nam je pridružil. Za njegova častitljiva petindevetdeseta leta je še bister in komunikativen. Z vozičkom se je pomikal od mize do mize in skoraj ni bilo člana, ki ga ne bi prepoznal. Presenečeni smo bili nad njegovim spominom. Dan se je že prevesil v noč. Glede na to, da smo silvestrovali, smo dobili vsak svoj kozarec s šampanjcem in nazdravili novemu letu. Izmenjali smo si še nekaj prijateljskih pogovorov, Klavdija pa je zaigrala še nekaj poskočnih viž. Vsako druženje in prireditev se enkrat konča, veseli in zadovoljni smo se poslovili. V upa- nju upravnega odbora DU upamo, da ste bili zadovoljni, se vidimo spet na naslednjem silvestrovanju. Vse starejše in onemogle osemde-stletnike in starejše, ki se niso uspeli udeležiti srečanja, bomo člani obiskali na domu s skromnim darilom in lepimi željami. Novo leto je luč, je upanje, je veselje. Naj vodijo vanj le naše najlepše želje. Najbo naše voščilo namenjeno vsem članicam in članom DU Šentvid pri Stični kot topel in prisrčen objem ob prihajajočem letu in mirne božične praznike vam želimo. Dragica Lampret Nekaj je v zraku Nekaj čarobnega. Pa s tem ne mislim vonja po kuhanem vinu. Le kaj je to? Neko vznemirjenje, pričakovanje, ki je prisotno samo decembra. To je advent. To je čas pričakovanja božiča, ko je v zraku toliko emocij in se naša srca še bolj odpro. Tudi na Velikem Globokem je bilo čutiti ta duh. Fantje in možje so se z motorko in traktorjem podali po smreko, jo sredi vasi postavili in zvečer smo imeli prižig lučk. Pa saj vsi vemo, da ni poanta v smreki in okraskih, ampak v druženju. Nikoli ni časa, priložnosti, da se vaščani zberemo in se poveselimo. To je idealna priložnost, da padejo meje, da poklepetamo z ljudmi, s katerimi se videvamo samo od daleč, ali ko z avtom drvimo drug mimo drugega. Pa prižig lučk - svetloba v temi. Ko začutimo hvaležnost za mir, obilje, hvaležnost za moč izbire, svobodo, ljubezen, hvaležnost za možnosti in priložnosti. Poleg lučk pa je razsvetljeval temo tudi ogenj. Lepo je bilo gledati otroke, kako so hiteli nalagati drva, da ne bi ugasnil. Naj gori ogenj, ogenj ljubezni, ne samo v srcih ljudi v tej mali vasici na desnem bregu Krke, ampak v srcih vseh ljudi. Jana Hočevar Ml /j«, /f f f j d m i i 1h f I ,r \ I 1 t a i 1 * - "t i t ; % V*"'? V r t J ■i- U ? No, pred dnevom Rudolfa Maistra pa smo z vlakom ICS »poleteli« v Maribor. Samo štirje postanki in celo ob kavici, pa smo bili ob desetih že v mestnem parku. Sprehod do Treh ribnikov in počasen vzpon na Piramido sta nas očarala ob panoramskem pogledu na jesenski Maribor. Našli smo posamezne točke, do katerih smo se v nadaljevanju sprehodili: Frančiškanska cerkev, stolnica s Slomškovim trgom, Mestni trg s kužnim znamenjem in dol do Pristana/Lenta k stari trti. Mimogrede smo se seveda poklonili Rudolfu Maistru in tudi našega Jurčiča smo srečali. O tem pričajo skupinske fotografije. Potem pa po novi brvi čez Dravo v Evropark na kosilo. O, kako je teknilo in počitek tudi! Seveda je bilo tudi za najhitrejše pohodnike premalo časa še za vzpon na Kalvarijo ... Pa saj imamo upokojenci iz Šentvida dovolj časa in želja, da to drugič uresničimo. Kako lepo je potovati z vlakom, ko veš, da te v Ljubljani zagotovo počaka »dolenjec«, četudi ima »mariborčan« zamudo! Pa naslednji cilj? Nočna pot k Miklavžu na Gradišče. Breda Kramar Skupina za samopomoč svojcev oseb z demenco Spominčica Alzheimer Slovenija, Podružnica Ivankine Spominčice, vabi na Skupino za samopomoč svojcev oseb z demenco, ki bo v torek, 16. 1. 2024, ob 17. uri, v prostorih Krajevne skupnosti Stična (stari Gasilni dom), Stična 11, Stična. Obvezno parkiranje na parkirišču pri samostanu. Skupino bo vodila Anja Žitnik, predsednica Ivankinih Spominčic. Predhodne prijave so zaželene na elektronski naslov: ivankinespominci-ce@gmail.si, lahko pa se nam pridružite tudi po navdihu zadnjega trenutka, če čutite, da bi kot svojec osebe z demenco potrebovali pomoč, podporo ali le prave informacije, s katerimi bo soočanje z boleznijo lažje. SKUPINA ZA SAMOPOMOČ SVOJCEV OSEB Z DEMENCO V Z IVO! PRIJAVE ZBIRAMO NA: i va n k i ries pominc ice@g malt.com PsAUfcfllCB IviSflhlrflC &|MifTtinfl(C At/HCIMCil U.47UTNIJA » « Krjavljeva drušna aktivna tudi v letu 2023 »Krjavljeva drušna« z Muljave prostovoljno deluje od aprila 2022, v okviru Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje - mreža medgeneracijskih programov za kakovostno staranje ki deluje po celi Sloveniji že 30 let. »Krjavljeva drušna« želi vsem, blagoslovljen in radosten božič ter v letu 2024 obilo dobrega in lepega, na vseh področjih in v vseh pogledih! Marjeta Škrjanec 20 Krajevne skupnosti december 2023 številka 7 IlitttMi Tudi na Korinj je prišel ... Če se sprašujete kdo le; Miklaaaavž seveda! Vsako leto otroci nestrpno pričakujejo praznične decembrske dni. Ne razveselijo se le lučk in snega, nestrpno pričakujejo tudi tri dobre može. In na Korinju uspemo pričakati prvega izmed njih, svetega Miklavža. Dvorana se polni, vsi radovedni otroci v prvih vrstah, starši, babice in dedki z zanimanjem pričakujejo veselje otrok. Otroke je najprej pričakal čarodej Jole Cole. V svoji pisani opravi je pripravil veliko zanimivih stvari ter nadvse navihane šale in čarovnije. Otroški smeh se je verjetno slišal prav do Ko-rinjskega hriba. Pomoč otrok čarodeju vedno pride prav, tako so tudi tukaj trije pogumni otroci dobili priložnost sodelovati. Brez njih bi čarodej Jole Cole težko premagal ovire. Pričakovanje je bilo že na vrhuncu, nasmejani otroci pa so končno lahko priklicali Miklavža. V spremstvu svojih angelčkov ter čuvajev parkljev je prišel bradati sivi mož. Nastala je tišina, saj je imel Miklavž s seboj dve knjigi. To sta črna in zlata knjiga. Kot že vsi vedo, so v zlati knjigi zapisani pridni otroci, črna pa pride v poštev za manj pridne ali poredne otroke. Letos se je prvič dogodilo, da smo v črni knjigi našli imena, a so se otroci Miklavžu oddolžili ter obljubili, da drugo leto ne bo več tako. Nato je sledilo obdarovanje. Letos je sveti Miklavž na Korinju obdaril kar 64 pridnih otrok. Kako velike oči in ušesa smo zasledili pri otrocih, saj so bili v pričakovanju, kdaj bodo zaslišali svoje ime in zagledali darilo. Začel je seveda pri najmlajšem, starem komaj 4 mesece, do najstarejših 11-letnikov. Na koncu so Miklavžu obljubili, da se bodo lepo obnašali, pridno učili, pomagali staršem ter bili nasmejani in dobre volje. Miklavž nam je s svojim spremstvom pomahal v slovo ter obljubil, da se naslednje leto spet vidimo. Pripravila Špela Mišmaš Žive jaslice na Javorju Uprizoritev svetopisemske zgodbe s prikazom ljudskih običajev bo v ponedeljek, 25. decembra 2023, ob 17. uri, na prostoru pri gasilskem domu Javorje. Prisrčno vabljeni! Kulturno društvo Javorje in PGD Javorje Ivankine Spominčice Krepitev kognitivnih sposobnosti oseb z demenco Obstajajo trdni dokazi, da stimulacija kognitivnih sposobnosti pomaga upočasniti upad funkcij in sposobnosti, konsistentno izboljša kognitivne funkcije in je povezana z boljšo kakovostjo življenja in komunikacijo oseb z demenco. Resne igre so igre, ki se lahko uporabljajo za zabavo ali za resnejše namene, kot so trening in učenje, komunikacija ali spodbujanje kognitivnih, fizičnih in socialnih sposobnosti. Resne igre so pogosto specifično oblikovane in usmerjene na določeno populacijo, kot so npr. osebe z demenco. Vedno več raziskav kaže, da lahko resne igre zagotovijo vrsto potencialnih koristi za osebe z demenco in njihove svojce. Med drugim predstavljajo možnost, da se osebe z demenco: 1. Igrajo z zabavnimi, novimi napravami in se naučijo nekaj novega. 2. Izzovejo sami sebe, se izurijo v nečem novem ali bolj zapletenem. 3. Vključujejo v igre, ki spodbujajo duševno in kognitivno stimulacijo, blago telesno vadbo in socialne interakcije ter izboljšujejo razpoloženje. 4. Ponovno vključijo v igre, ki so jih v preteklosti lahko igrali, vendar jih sedaj ne zmorejo več. 5. Povečajo samozavest, preko zavedanja lastnih sposobnosti. 6. Družijo z mlajšimi družinskimi člani. 7. Izzivajo družbeni pogled na demenco in ozaveščajo o sposobnostih ljudi, ki živijo s to boleznijo. Velik nabor resnih iger za krepitev kognitivnih spodobnosti je na voljo v digitalni obliki. Pomembno je upoštevati, da mnogi ljudje z demenco in njihovi oskrbovalci ne poznajo tehnologije, ki je na voljo, in se je zato morda bojijo. V takih situacijah je priporočljivo, da uporabnikom predstavimo tehnologijo, ki jo nameravajo uporabljati skupaj z njimi ter jo uporabijo na poskusnih srečanjih. Med temi srečanji lahko prikažejo tehnologijo in resne igre, ki jih želijo uporabiti, prav tako pa pojasnijo prednosti, ki jih uporaba tehnologije zagotovi. Prav tako je priporočljivo, da tehnologijo raje imenujemo "pripomočki", saj na ta način zmanjšamo strahove in pomisleke, ki so lahko povezani z besedo "tehnologija". Pomembno je, da pri uporabi tehnologije in resnih iger osebam z demenco omogočimo samostojnost. Oskrbovalci se morajo zavedati podpore, ki jo lahko nudijo igralcem, hkrati pa zagotoviti, da ne pretiravajo z nadzorom. Primer: Če imajo uporabniki težave z držanjem tabličnega računalnika in hkratnim igranjem, se moramo izogibati temu, da bi sami prevzeli nadzor nad igro. Namesto tega držimo tablični računalnik in s tem igralcu omogočimo nemoteno igranje igre z obema rokama. Zelo pomembno je ustvarjanje takšnega okolja, kjer se za sodelovanje v resnih igrah ljudje počutijo varni. Pri uporabi resnih iger, ki od ljudi zahtevajo, da med igranjem sedijo, je pomembno zagotoviti prostor, kjer lahko igralci sedijo za mizo. Če mize uredimo v krogu, bo to igralce spodbudilo k druženju. Oskrbovalci lahko medtem sedijo zraven in opazujejo igranje, četudi v igrah ne sodelujejo. Raziskave so pokazale, da lahko pri tem opazijo določene sposobnosti oseb z demenco, ki se jih prej niso zavedali, najverjetneje pa bo njihova prisotnost spodbudila druženje z osebami z demenco. Z osebami z demenco igrajmo resne igre v razponu od 1,5 do 2 ur. To zagotavlja dovolj časa, da osebe z demenco igrajo v lastnem ritmu, prav tako pa pridobijo povratne informacije o svojih izkušnjah. Če je čas krajši, imajo osebe z demenco lahko občutek, da jih priganjamo, zato bi lahko izgubili interes za igranje igre. Ob prvem srečanju oseb z demenco z resnimi igrami začnimo s preprostimi igrami in igre poskusimo prilagoditi interesom igralcev. Raziskave so pokazale, da se osebe z demenco počutijo bolj povezane z aktivnostjo, če je ta prilagojena njihovim osebnim interesom. Pomembno je, da te informacije pridobimo pred igranjem resnih iger. Če je potrebno, pri igrah uporabimo večjo glasnost. Glasba je pogosto zabavna in privlačna, kar bo osebe z demenco najverjetneje spodbudilo k igranju. Lažje resne igre so običajno tiste s počasnejšo grafiko, z relativno lažje dosegljivimi cilji in ne zahtevajo zapletenih gibov ali kombinacij. Preden v igranje vključimo osebo z demenco, je pomembno, da ocenimo stopnjo težavnosti iger. Če je igra za osebo pretežka, se verjetno ne bo vrnila k njej. To jo lahko odvrne tudi od igranja drugih resnih iger v prihodnosti. Večina resnih iger ponuja nastavitve težavnosti, zato je na začetku potrebno zagotoviti najlažjo raven. Težavnost je vedno mogoče prilagoditi, ko se igralci v igrah izboljšajo. Pri igranju resnih iger lahko ugotovimo, da nekatere osebe z demenco pri sodelovanju z drugimi postanejo bolj samozavestne. V takšnih primerih jih lahko spodbudimo, da prve začnejo igro ter tistim, ki so vase manj prepričani, omogočijo, da jih najprej samo opazujejo. To jih bo pomirilo in spodbudilo, da se tudi sami vključijo v igro. Samozavestne igralce lahko združimo s tistimi, manj prepričanimi vase, in jih tako spodbudijo k sodelovanju. Spodbujanje igralcev, da sodelujejo v skupinskih resnih igrah, je dober način za druženje in pogovor. Vir: https://www.spomincica.si/preventiva Skupina za samopomoč svojcem oseb z demenco se druži v torek, 16. januarja 2024, ob 17. uri, v prostorih Krajevne skupnosti Stična (stari gasilni dom), Stična 11, Stična. Obvezno parkiranje na parkirišču pri samostanu. Družili se bomo vsak drugi torek v mesecu. Vabimo svojce, kakor tudi obolele za demenco, da se nam pridružite. Na srečanjih skupine za samopomoč svojci pridobijo znanje in informacije, pomembne za nadaljnje življenje z osebo z demenco, kakor tudi informacije za oskrbo ter nego osebe, znanje o ustrezni komunikaciji, načrtovanju prihodnosti ob osebi z demenco, o aktivnostih, ki jih še zmore, ohranjanje samostojnosti. Sodelovanje v skupini, medsebojna izmenjava izkušenj in pridobljeno znanje pripomorejo k razbremenjevanju osebnih stisk. Pomembno je vedeti, da svojci v prvi fazi demence spodbujajo samostojnost bolnika, v drugi fazi poskrbijo za varnost, v tretji fazi pa za nego in udobje. NE POZABITE PRITI! Pripravila: Anja Žitnik, Ivankine Spominčice (031 670 337) A Sobrače ^Šentvi m december 2023 številka 7 Krajevne skupnosti 21 Društvo delovnih invalidov Grosuplje ob mednarodnem dnevu invalidov 3. decembra, ko praznujemo mednarodni dan invalidov, je DI Grosuplje organiziralo srečanje za težje invalide. Zbrali smo se v Galaksiji v Trebnjem. Predsednica je na kratko opisala aktivnosti, ki smo jih izvedli v iztekajočem letu. Sedemdnevni rehabilitacijski program smo imeli v Žusterni in Zatišju. Kopalne dneve smo imeli v Izoli, Strunjanu, Šmarjeških Toplicah, Stubičkih Toplicah in Dobovi. Udeležili smo se srečanja invalidov v Novem mestu in Žužemberku. Poslušali smo zanimivo potopisno predavanje Andreja in Marije Štremflja. Uživali ob gledanju igre na Muljavi. Udeležili smo se romanja za starejše, bolne in invalide na Zaplazu. Bili na romanju v Mariji Bistrici. Na ustvarjalnih delavnicah smo izdelovali čudovite izdelke. Rekreirali smo se na pohodih in bo-wlingu. Naši člani so bili na rehabi-litaciskem zdravljenju v Šmarjeških Toplicah in Dobrni. Več zaposlenih in brezposelnih delovnih invalidov se je udeležilo psihosocialne rehabilitacije v Strunjanu in Olimljah. Razdelili smo več kot petdeset namestitev ZDIS-a (Čatež, Izola, Radenci, Rogaška, Ptuj, Fiesa). Ponedeljkova srečanja so čas druženja naših članov v društvu. Vsak, ki je zmogel in hotel sodelovati je lahko našel aktivnost, ki mu ustreza. Želimo pa si, da bi še več članov sodelovalo pri vseh aktivnostih, ki jih organiziramo. Predsednica je zaključila: »Želim vam, da bi se čez eno leto, ko se spet srečamo tukaj, lahko mi vsi po- Imejmo oči, da vidijo najboljše; srce, ki odpušča najslabše; um, ki pozablja slabo in dušo, ki nikoli ne izgubi vere. Življenje je lepše, ko vidimo cilje. Tudi v letu 2024 bomo gledali za vas, gledali z vami in z vami videli cilje. Društvo invalidov Grosuplje Anica Perme, predsednica »Življenje, ki ga ne živimo za druge, ni življenje.« Mati Terezija iOVEHJ Prostovoljcem, krvodajalcem in donatorjem se iskreno zahvaljujemo za vsa dejanja dobrote v iztekajočem se letu! Vsem voščimo vesele božične praznike in dan samostojnosti. Naj bo novo leto 2024 zdravo in srečno! Bodimo prinašalci upanja in miru. RKS - Območno združenje Grosuplje Andreja Šircelj, Anica Smrekar in Matjaž Marinček ZDRUZENJE BORCEV ZA VREDNOTE NOB GROSUPLJE n ZB m IkrajanN RCEV ZA VREDN hvalili, da smo imeli čudovito leto, da smo doživeli veliko lepega in da nam nikoli ni bilo dolgčas.« Sledilo je zanimivo predavanje dr. Golouha z naslovom »Prehladna obolenja -virusne in bakterijske okužbe dihal«. Po kosilu je sledilo druženje ob klepetu. Kar nekaj pa se nas je preizkusilo v bovvlingu. Preživeli smo še en krasen dan med prijatelji. Karmen Jurčič Spoštovani Č V ZDRUŽENJU B NOB GROSUPLJE IN KRAJEVNIH ORGANIZACIJAH VAM ŽELIMO BOGATO DOŽIVETJE PRAZNIČNIH IN VSEH OSTALIH DNI. PODARIMO SI ČAS IN BLIŽINO. ^ Mfr a-- /fr * "Mf*^'ff -i NAJ VAS NEHOTENO UHAJANJE NE OVIRA PRI ŽIVLJENJU! s inkontinenčni vložki hlačne plenice plenice za odrasle Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije DOSTAVA PO SLOVENIJI V* 030 633 332 1. KORAK: obisk zdravnika, ki vam bo predpisal naročilnico. 2. KORAIC klic na telefonsko številko 030 633 332. 3. KORAIC dogovor o najboljši izbiri medicinskih pripomočkov za vas. 4. KORAIC dostava medicinskih pripomočkov na vaš dom. www.blaginja.si Blaginja, medicinski pripomočki Novi trg 7,8000 Novo mesto Vodnikova cesta 105,1000 Ljubljana m BLAGINJA Olajšamo vam življenje 22 Šolstvo december 2023 številka 7 obpilSenMdiO 3Retnaj Muljava Planinski pohod na Kriško goro Na hladno jesensko sobotno jutro, 25. novembra 2023, so se učenci planinskega krožka OŠ Stična ter pohodniki iz Zagradca in Krke skupaj s svojimi mentorji in spremljevalci odpeljali proti Gorenjski. Zaradi težav z avtobusom so morali pohodniki matične šole spremeniti cilj pohoda, zato so se podali na Šmarno goro. Ostali pa smo po približno eni uri vožnje prispeli na parkirišče v vasi Gozd pri Golniku. Čakal nas je zahteven pohod na 1471 m visoko Kriško goro, a nadobudni pohodniki se izziva niso ustrašili. Nadeli smo si kape in rokavice ter se zavili v tople šale, saj je bilo vreme precej vetrovno, a sončno. Neustrašno in pogumno smo se podali na dobro označeno pot, ki nas je večinoma vodila skozi gozd. Ob poti smo opazili klopce z različnimi imeni. Na eni izmed njih smo imeli krajši postanek in priložnost za počitek. Vzpon je bil že od samega začetka precej strm, zato se je pri nekaterih že po nekaj minutah pojavila skrb in panika, da ne bodo zmogli. Pritekle so tudi solzice, ki pa jih je na trenutke zelo oster veter hitro posušil. Ker pa pohodniki ne obupamo kar takoj, smo stisnili zobe, spodbujali Planinski pohod učencev OŠ Stična Četrto novembrsko soboto so se učenci planinskega krožka OŠ Stična in OŠ Zagradec z mentoricami in učitelji spremljevalci ter izkušeno ekipo planinskih vodnikov PD Polž odpravili na 2. planinski pohod na Kriško goro (1473 m), ki se nahaja v Kamniško-Savinjskih Alpah. drug drugega ter po dobri uri in pol zagledali težko pričakovano kočo. Dotaknili smo se lahko tudi prvega snega. Težak vzpon smo uspešno premagali, sajsmo komajčakali veliko gugalnico s krasnim razgledom na Ljubljansko kotlino. V lepo urejeni koči smo se pogreli in dodatno okrepčali. Naš trud je bil poplačan. Pri zastavi smo se skupinsko fotografirali, se še malo razgledali po okoliških vrhovih in že je bil čas, da se odpravimo v dolino. Kljub previ- dnemu stopanju čez korenine in po spolzkem kamenju je marsikdo pristal na zadnji plati. Varno in srečno, a z nekaj žulji, smo se vrnili v dolino in se z avtobusom odpeljali domov. Preživeli smo krasen sončen dan. Pot je bila naporna, zeblo nas je, a prav vsak izmed nas je v srčku čutil ponos in veselje, da je zmogel in zmagal. Bravo! Vsi pa že nestrpno čakamo naš naslednji pohod. Zapisala: Petra Krmelj Cici planinci obiskali Zupanovo jamo v soboto, 11. 11. 2023, smo se CICI planinci odpravili na izlet v Županovo jamo. Bilo nas je 36 pohodnikov. Peljali smo se v smeri Grosuplja, pot nadaljevali proti Šentjurju. Na poti smo videli tudi Triglav. Na začetku poti smo se ustavili pri Vodnikovi hčerki, kjer smo popili kavo in čaj. Pot smo nadaljevali do Tabora Cerovo, ki smo si ga ogledali na poti nazaj. Tukaj smo malicali, nato pa pot nadaljevali proti Županovi jami. S pomočjo prijazne vo-dičke smo si ogledali jamo. Po ogledu jame smo imeli kratek odmor in šli nazaj do avtov. Pri avtih smo se poslovili in odšli domov. Janez je na koncu rekel: »Naslednjič pa gremo z vlakom v Belo krajino.« Filip Cesar, 5.a v2f SSKB^KmHffiiKf ^ .ivi^iii ■ Tfi Tak je bil namen za vse, a usoda je hotela drugače. Ko smo prišli iz predora Šentvid in zavili proti gorenjski avtocesti, se je drugi skupini pokvaril avtobus. Kaj zdaj? Prva skupina je nadaljevala pot po avtocesti proti Kranju in Kriški gori, druga skupina pa je našla nov cilj - Šmarno goro. Modrovali smo, gora je gora, pa četudi je visoka samo 669 m. Iz Šmartnega pod Šmarno goro smo se začeli lepo počasi vzpenjati. A glej ga zlomka, kot da smo še počasnejši kot simbol višnjanske šole! Prehiteli so nas najstniki iz kolesarskega kluba, ki so tekli navkreber kot za šalo. Nismo se dali motiti in prišli na vrh gore gotovo prej kot prva skupina na Kriško goro. In na vrhu Šmarne gore nagrada, lep razgled po Ljubljanski kotlini in okoliških hribih, gorah. Sonce nas je v zavetju na kamnitih stopnicah pred zvonikom cerkve prijetno grelo. Po malici pa radovednost ni dala miru. Na pročelju zvonika smo našli doprsni kip Jakoba Aljaža, ki je zaslužen, da je po njegovih načrtih postavljen stolp na vrhu Triglava. Okoli cerkve smo opazili obzidje, ki je služilo za obrambo pred Turki v daljni preteklosti. Še bolj pa nas je presenetilo, da je na vrh Šmarne gore večkrat prihajal na obisk k svojem stricu duhovniku tudi naš veliki pesnik France Prešeren. In zakaj na Šmarni gori zvoni poldan ob pol dvanajstih? Tudi to skrivnost smo razvozlali. In na koncu še užitek - kotiček z igrali. Kriška gora pa ima žal samo eno gugalnico in ta dan je še tako pihalo, da nismo mogli videti zmajarjev. Ampak vsega lepega je enkrat konec. Treba se je bilo vrniti navzdol do reke Save. Končno smo se srečali še z ostalimi, ki so se vračali iz Kriške gore. Na avtobusu smo se prijetno utrujeni in rdečih lic pogovarjali, kaj vse smo doživeli. Zapisala Ingrid Boljka Štaudohar Praznični bazar na OŠ Zagradec v znamenju zimske pravljice Na prvi decembrski dan v letu 2023 smo na OŠ Zagradec odprli vrata ter obiskovalce povabili na prazničen bazar, ki jih je popeljal v svet zimske pravljice. Množico staršev in otrok sta pred odprtjem bazarja nagovorili predsednica upravnega odbora šolskega sklada Darja Kos Strmec in ravnateljica šole Barbara Maver, za kulturni pridih in predbo-žično vzdušje pa je s pesmijo poskrbel tudi Mladinski pevski zbor pod vodstvom Žige Jernejčiča. Učenci in učitelji so na bazarju pokazali, da njihova domišljija ne pozna meja. Skupni prostori šole, od vhoda do avle in telovadnice, so se spremenili v čudovito ledeno kraljestvo. Na »zasneženih ledenih površinah« so obiskovalci občudovali polarne živali severnega in južnega pola, se sprehodili mimo realističnega igluja in ob prihodu v športno dvorano zagledali ogromno ledeno goro. Okoli središčno postavljene ledene gore je sejem ponujal vse in še več, kar bi od prazničnega sejma lahko pričakovali. V prvem delu dvorane so se na bogato založenih stojnicah vseh oddelkov na šoli ponujali izvirni, ročno narejeni praznični izdelki učencev in njihovih mentorjev, učiteljev. Na stojnicah so obiskovalci lahko dobili venčke, okrasne smrečice, slastne piškote, okraske, mila, voščilnice ... V pravljično okrašenem kotičku so se najmlajši in malo starejši otroci lahko fotografirali z Božičkom in spominček v ličnem okvirčku odnesli domov. Manjkal ni niti srečelov, ki je ponujal čez 400 srečk, ki so bile po zaslugi mnogih donatorjev vse dobitne, tako da ne čudi, da so bile vse srečke še pred koncem sejma razprodane. Da je bilo sejemsko vzdušje popolno, so poskrbele še športne igre. Mirna roka in natančni zadetki so bili potrebni, da so mnogi srečneži s ponosnimi, širokimi nasmehi korakali po sejmu z zasluženimi »pliškoti« pod rokami. Poskrbljeno pa je bilo tudi za vse sladkosnedneže. Z omamnim vonjem, ki se je širil po sejmu, so se ocvrte miške oglaševale kar same, pridni kuharici in učiteljici ter učenci, ki so lačnim postregli še s koki- cami in čajem, pa so komaj dohajali povpraševanje. Upravni odbor šolskega sklada, ki je bazar zasnoval v želji, da se za šolski sklad zberejo sredstva za naslednje leto, je bil nad zbranimi prispevki navdušen, saj je končni znesek presegel 6.500 evrov. Hvaležni smo za vse prispevke staršev ter vsem podjetjem in posameznikom, ki so prispevali svoje izdelke za srečelov. Na bazarju smo zainteresiranim staršem razdelili tudi nekaj zahtev, da za šolski sklad namenijo del doho- dnine, posebno pa se zahvaljujemo podjetju Akrapovič, d. d., in podjetju Darka Perka Eltim, d. o. o., za finančne donacije šolskemu skladu. Veseli smo, da bomo tudi v naslednjem letu z zbranimi prispevki za šolski sklad poskrbeli za izvedbo mnogih dodatnih, nadstandardnih aktivnosti, ki bogatijo tako učenje kot življenje v naši OŠ Zagradec. Branka Lah A Sobrače ^Šentvi m december 2023 številka 7 Šolstvo 23 Praznični bazar na Jurčiču Na Srednji šoli Josipa Jurčiča rovanj in veselja. Ob koncu pete šolske ure so se v telovadnici začele intenzivne odrske vaje, nato pa je sledila premierna predstavitev letošnjih razrednih točk, ki so jih za nas pripravili dijaki naslednjih oddelkov: 1. c, 1. g, 1. i, 2. b, 2. d, 3. a in 3. d. Za prijetno vzdušje so poskrbeli plesalci pod mentorstvom profesorice Marije Majzelj-Oven ter šolski mešani pevski zbor pod vodstvom zborovodje Aneja Černeta. Prireditev sta povezovala Valter Zaletel in Uroš Valič iz 3. a, koordinatorka pa je bila profesorica Dragica Šteh. Izbor treh finalistov, ki so imeli priložnost nastopiti na popoldanski prireditvi za starše, pa je bila naloga komisije, ki so jo sestavljali profesorja Mojca Flajs in Jernej Podgornik ter predstavnik lanske zmagovalne točke - letošnji 4. b. Naloga je bila težka, a se je komisija s skupnim glasovanjem odločila ter v finale poslala dijake 2. d, 3. a ter 3. d oddelka. Po končani prireditvi so se dijaki odpravili v šolsko avlo, kjer je od 15. ure naprej potekal bazar. Oddelki so z inovativnimi izdelki in storitvami ter urejenimi stojnicami privabili starše, profesorje, dijake in ostale je v torek, 5. 12. 2023, že tradicionalno potekal praznični bazar, s katerim smo odprli decembrsko obdobje obda- obiskovalce ter zbirali sredstva za Društvo za pomoč otrokom z redkimi boleznimi Vilijem Julijan in za ureditev drugega prehodnega atrija med knjižnico in predavalnico. Ob 16.30 so se dijaki, profesorji in starši odpravili nazaj v šolsko telovadnico, kjer je bila organizirana še popoldanska prireditev. Ta pa bo vsem prisotnim zagotovo ostala v lepem spominu, saj so poleg treh razredov z najboljšimi točkami oder zavzeli tudi pevski zbor in nekdanja dijakinja naše šole Nina Pušlar. Vse zbrane je nagovoril ravnatelj Milan Jevnikar, nato pa so imeli prisotni priložnost spoznati tudi bodočo ravnateljico Ajdo Erjavec. Sledili so še plesni nastopi ter nastopa skupin Bumbarji iz knjižnice ter Capuchini. Predsednice dijaške skupnosti Julija Ambrožič je predstavila načrt dijaške skupnosti za porabo zbranega denarja. Nato je sledila razglasitev absolutnega zmagovalca razrednih točk. To je bil 3. a, ki jim je s točko - Spremembe v Božičkovi deželi - uspelo spraviti vse prisotne tako v smeh kot tudi v jok z izvirno pesmijo, s katero so izkazali spošto- vanje ravnatelju Milanu Jevnikarju. Nagrajeni so bili z izletom ob koncu šolskega leta. Popoldansko prireditev je poleg Valterja in Uroša povezovala tudi Naja Mrvar iz 3. d. Letos smo se odločili, da bomo nagradili tudi najboljšo stojnico. Te je ocenjevala petčlanska komisija, ki je po vnaprej določenih kriterijih ugotovila, da so se najbolj potrudili dijaki 2. d oddelka. Za nagrado bodo obiskali Muzej bančništva -Bankarium v Ljubljani. Celotno dogajanje so fotografsko dokumentirali dijaki medijskega krožka, še posebej Eva Retar in Dže-nan Kedic, ki sta oblikovala fotografije za objavo. Prijetno utrujeni in zadovoljni z velikim obiskom ter izkupičkom prazničnega bazarja smo zaključili dolg, a uspešen dan na Jurčiču. Vsem obiskovalcem se iskreno zahvaljujemo za njihov prispevek, ki je bil res izjemen. Zbrali smo namreč kar 3.990,00 €. Dunja Kostic, 3. a Strokovna ekskurzija Srednje šole Josipa Jurčiča v Milano Kulturna ustvarjalnost v svetovni prestolnici mode V začetku zadnjega meseca v letu, 1. in 2. decembra 2023, je Srednja šola Josipa Jurčiča organizirala izjemno strokovno ekskurzijo v mesto mode, umetnosti in kulture - Milano. Ekskurzija je bila namenjena dijakom različnih letnikov, ki so si želeli poglobiti svoje znanje o umetnosti, zgodovini in znanosti, obenem pa doživeti eno najpomembnejših evropskih kulturnih destinacij. Leto teče, nič ne reče Prvi dan ekskurzije smo se podali v svet slavne opere Scala, kjer smo imeli edinstveno priložnost spoznati zgodovino in znane osebe iz sveta glasbe, ki so tu navduševale občinstvo. Zgodovinsko gledališče nas je očaralo z impresivno arhitekturo in bogato umetniško dediščino. Še isti dan smo nadaljevali z obiskom milanske katedrale, kjer smo občudovali grandiozno arhitekturo, ki sega v srednji vek. Njena lepota in zgodovinski pomen so nas pustili brez besed. V večernih urah smo imeli priložnost doživeti čarobnost božičnega Milana na pravljičnem božičnem sejmu. Sprehajali smo se med stojnicami, ki so ponujale unikatne izdelke in okusne lokalne dobrote, obdani pa smo bili z božičnimi lučkami in glasbo. Atmosfera je bila resnično pravljična, kar je dodalo poseben čar celotnemu doživetju. Naslednji dan smo se podali v muzej znanosti, kjer smo imeli priložnost raziskovati in se učiti o dosežkih v znanosti in tehnologiji. Razstave so bile zanimive in poučne, ponudile pa so nam vpogled v sodobne dosežke človeštva na področju znanosti. Imeli smo priložnost videti kamen z Lune, ki ga je prinesla odprava Apolla 12. Popoldne smo se odpravili proti Veroni, kjer smo odkrivali zgodovinske dragulje tega čudovitega mesta. Obiskali smo areno, kjer smo se v mislih vrnili v čase rimskih gladiatorjev. Ogledali smo si tudi Julijino hišo, ki je s svojo zgodovinsko pomembnostjo navdušila vsakega ljubitelja kulture, ter ponovno obnavljali zgodbo mlade in prepovedane ljubezni. Ekskurzija v Milano in Verono je bila izjemno bogata izkušnja. Vsak ogled je bil priložnost za širjenje obzorij in spodbujanje radovednosti. S temi nepozabnimi trenutki smo pridobili nove vpoglede ter okrepili ljubezen do umetnosti in znanosti. Strokovna ekskurzija je nedvomno pustila trajen vtis na vse udeležence, ki bodo te dragocene izkušnje nosili s seboj skozi nadaljnje izobraževanje in življenjsko pot. Mojca Saje Kušar, prof. Zapadel je že prvi sneg in vse se že preobraža v praznični duh, zato tudi mi počasi zaključujemo z dogodki v letošnjem letu in se pripravljamo na razburljive stvari, ki nas čakajo. November smo zaključili z brezplačno delavnico varjenja, ki so nam jo 22. 11. 2023 ponudili v prostorih Katapult METAL-a. S prvim decembrom pa zdaj že 35. leto obeležujemo svetovni dan boja proti AIDS--u. Ker se nam zdi pomembno, da mlade karseda osveščamo o spolno prenosljivih boleznih, o simptomih, ki pridejo skupaj z okužbo ter o preventivnih ukrepih, je članica naše ekipe Monika Mohar o tej tematiki napisala članek, ki ga lahko najdete na naši spletni strani: www.klub--gros.com. Prilagam pa pet zanimivih dejstev, ki jih je omenila v svojem članku: 1. Moški, ki imajo spolne odnose z moškimi so najbolj podvrženi okužbi z virusom HIV. 2. Konec leta 2022 je bilo po celem svetu zaznanih kar 39 milijonov ljudi okuženih z virusom HIV. 3. Okužba s HIV se je na človeka prenesla preko vrste šimpanzov v Srednji Afriki. Različica virusa šimpanzov se je najverjetneje prenesla na ljudi, ko so ljudje šimpanze lovili zaradi njihovega mesa ter posledično prišli v stik z njihovo okuženo krvjo. 4. Z virusom HIV se ne moremo okužiti s stikom znoja ali solzami okužene osebe, niti ga ne moremo dobiti, če preprosto delamo ali se družimo z nekom, ki je HIV pozitiven ali ima AIDS. 5. 16-letni temnopolti najstnik, ki je umrl leta 1969, je verjetno prvi znani primer AIDS-a v ZDA. Tudi letos smo v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje objavili razpis in podelili enkratne štipendije za študente in dijake, ki živijo na področju upravne enote Grosuplje. Podelili smo 7 štipendij v vrednosti 250 €, od tega 6 študentskih in 1 dijaško štipendijo. Zvezi prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje se zahvaljujemo za pripravljenost na sodelovanje in smo veseli, da lahko našim članom nudimo še dodatno pomoč v tem času, ko je solidarnost med ljudmi zelo velikega pomena. V decembru pa bo ponovno izšlo naše glasilo Šodr, ki v svoji 5. številki ponovno združuje prispevke naših mladih ustvarjalcev skozi različne umetniških medijih. Govori se, da ta številka vsebuje zelo dober recept za trgano svinjino, zato hitro obišči našo spletno stran in prelistaj številko. Če pa bi se ti ob tem pri-legel še kozarček kuhančka, lahko navodila za pripravo najdeš v lanski decembrski številki:) Dan po božiču pa nas čaka že tradicionalen pohod na Magdalensko goro, kjer se bomo po vzponu na našo lokalno goro podružili še ob čaju in sladkih prigrizkih, zato le pazi, da ga ne zamudiš! Točno uro zbora objavimo na našem Insta-gram profilu: @sk.gros. Decembrskemu rajanju pa bo kar hitro sledilo januarsko izpitno obdobje, zato ne pozabi, da lahko v naših prostorih mesečno natisneš 300 brezplačnih strani (od tega 100 barvnih). Da se izogneš gneči, nam lahko željeno gradivo pošlješ kar na el. naslov: studentski@klub-gros. com in ga v času uradnih ur samo prevzameš. Tam pa te čakajo še ku-pončki za fitnes, hrano, knjižnico ... Kmalu pa še karte za smučanja. Vsem vam želimo, da decembrski čas preživite v krogu najbližjih, se s sankami spustite po kakšni beli strmini, spijete topel čaj z okusnimi piškoti, v glavnem pa se malo odpočijete in z novimi močmi zakorakate v prihajajoče leto! Erika Dizdarevic, ŠK GROŠ 24 Kultura december 2023 številka 7 OTttlMj 40 let Kulturnega društva Vidovo iz Šentvida pri Stični Sobota 9. decembra je bila v Šentvidu pri Stični v znamenju praznovanja 40-letnice Kulturnega društva Vidovo. Ob obletnici uspešnega delovanja je društvo v polni dvorani kulturnega doma pripravilo nastop vseh sekcij društva, ki so se predstavile v programu z naslovom »Jaz sem si pa nekaj zmislu«. Zbrane goste in obiskovalce je v uvodu nagovoril predsednik KD Vidovo Franjo Čuček, ki je v nagovoru orisal 40-letno delovanje društva. Kultura v Šentvidu ima dolgo in bogato tradicijo. Začetki delovanje šentviškega moškega in ženskega pevskega zbora segajo v čas pred več kot petdesetimi leti, ko se je v kraju začel t. i. kulturni teden in Tabor slovenskih pevskih zborov. Na ustanovnem občnem zboru 11. marca 1983 je bilo ustanovljeno Pevsko društvo Šentvid pri Stični. Ko so se z leti zboroma pridružile tudi druge sekcije v društvu, se je društvo leta 2004 preimenovalo v Kulturno društvo Vidovo Šentvid pri Stični. Danes člani obeh pevskih zborov, štirih folklornih skupin in gledališke skupine uspešno nastopajo tako v domačem kraju kot širom po Sloveniji in v tujini. Skoraj ne mine leto, da se ne udeležijo katerega od festivalov v tujini. Društvo je bilo več let so-organizator mednarodnega folklornega festivala Slofolk in organizator festivala Šentfolk, vse od začetka so tudi nepogrešljivi pri organizaciji Tabora slovenskih pevskih zborov, bili so pobudniki srečanja pevskih zborov Šentvidov in drugih kulturnih dogodkov. Kot je še povedal predsednik Čuček, je društvo v letih 1993 do 2020 upravljalo s kulturnim domom v Šentvidu. V tem času je bilo veliko truda vloženega tudi v obnovo in vzdrževanje doma, s pomočjo občine in krajevne skupnosti, z lastnimi sredstvi in prostovoljnimi urami. Izjemno zahtevno pa je bilo proučevanje domačih narodnih noš in nakup narodnih noš večih slovenskih pokrajin. Osrednji del programa prazničnega večera je bil nastop vseh skupin KD Vidovo, ki so vsaka na svoj način sodelovale v pripovedovanju zgodbo z naslovom »Jaz sem si pa nekaj zmislu«. Nastopili sta starejša in mlajša otroška foklorna skupina, odrasla folklorna skupina in veteranska folklorna skupina. Prav tako sta se na zanimiv način predstavila oba pevska zbora in gledališče Vidovo. Glavna tema zgodbe pa je bilo obujanje starih običajev, vasovanje in spomini na minule čase iz vaškega vsakdana. Ob tej priložnosti je društvu v imenu Občine Ivančna Gorica izrekel čestitke podžupan Tomaž Smole. Poudaril je, da si posamezniki in skupine na kulturnem področju, ki se razdajajo za širšo skupnost, zaslužijo pozornost družbe, saj ohranjajo kulturo in hkrati vzgajajo mladi rod. »Ljubezen do tradicije jezika, soljudi in domačega kraja je kultura srca, ki jo je v naših krajih še veliko in eno izmed društev, ki delujejo na tak način, je tudi KD Vidovo,« je še povedal Smole in društvu podelil spominski kovanec Prijetno domače. Predsednik Sveta KS Šentvid pri Stični Silvo Praznik se je pridružil čestitkam in poudaril, kako uspešno je društvo pri svojem delovanju in povezovanju kulturnih ustvarjalcev različni zvrsti in generacij. »Z gotovostjo lahko trdim, da se ni treba bati za kulturno prihodnost v Šentvidu. Šentvidčani smo lahko upravičeno ponosni na vas, saj ste najboljši ambasadorji našega kraja širom Slovenije in onkraj naših meja,« je še zaključil Praznik in zagotovil, da bo krajevna skupnost tudi vnaprej zagotavljala dobre pogoje za delovanje društva v prostorih kulturnega doma. Ta je bil s pomočjo Občine Ivančna Gorica pred leti obnovljen in sodobno opremljen. Član predsedstva Sveta JSKD OI Ivančna Gorica Stane Škuljpa je društvu izročil Jubilejno priznanje Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Ob podelitvi državnega priznanja je poudaril, kako pomembno je, da tudi kraj in številni obiskovalci podpirajo delovanje kulturnega društva, ki se mu torej za prihodnost zagotovo ni treba bati. Matej Šteh Glasbeno doživetje z Evo Kovačič na Ta veseli dan kulture V soboto, 2. decembra 2023, je Kulturni dom Stična gostil dogodek, ki je privabil poslušalce vseh generacij. Pod pokroviteljstvom Občine Ivančna Gorica in v organizaciji Zveze kulturnih društev občine Ivančna Gorica se je zgodil nepozaben večer popevke z Evo Kovačič. S koncertom Zlati prah smo počastili Ta veseli dan kulture. V Sloveniji s tem praznikom izražamo spoštovanje do kulture kot pomembnega dela nacionalne identitete ter poudarjamo vrednost umetnosti in kreativnosti v družbi. Domačinka Eva Kovačič je z izjemnim talentom občinstvo popeljala v čarobne čase slovenske popevke, predstavila pa je tudi skladbe z moderne glasbene scene, med drugimi tudi dve avtorski deli. Na odru so blesteli še izvrstni glasbeniki v spremljevalnem bendu: Miha Spačal na klavirju, Maj Špacapan na kitari, Klemen Marušič na bas kitari in Valentin Ravnik na bobnih. Večer so popestrili tudi glasbeni gostje: Matevž Kavšek s svojim vokalom, Klara Klemenčič in Urška Strnad s spremljevalnima vokaloma, Jan Junger na klarinetu in saksofonu ter Jan Grčar na trobenti. Koncert Zlati prah ni bil zgolj glasbeni dogodek. Bil je izraz čiste ljubezni do glasbe, ki je združila poslušalce v nalezljivi pozitivni energiji, obogatila njihova srca s čustvi in jih popeljala na sproščeno glasbeno potovanje. Koncertu sta prisluhnila tudi župan občine Ivančna Gorica Dušan Strnad in njegova soproga. Praznični december smo otvorili še s prijetno domačim druženjem po koncertu, ki je povezalo same vesele ljudi. Saša Koleša, ZKD občine Ivančna Gorica KONCERT BOŽIČNIH PESMI Vabljeni na adventno-božični koncert MoPZ Dob z gosti, v soboto, 23.12.2023 ob 18.00 v cerkvi svetega Petra v ^ Dobu pri Šentvidu. A Sobrače (O) december 2023 številka 7 Kultura 25 Stiski godbeniki se zadnjic pod vodstvom kapelnika Vladimirja Škrleca V soboto in nedeljo, 9. in 10. decembra, smo stiški godbeniki priredili že 27. božično-novoletni koncert. Polni dvorani kulturnega doma v Stični smo pripravili pester program, ki je zajemal koračnice, klasično glasbo in priredbe popularne glasbe. Koncert sta popestrila glasbena gosta, pevca Katarina Zorec in Sašo Jelenčič. Za glasbeno presenečenje, namenjeno našemu kapelniku, je skupaj z godbeniki poskrbel naš nekdanji član Domen Omejec. Vsem trem se zahvaljujemo za udeležbo in jim čestitamo za izvrstno izveden nastop. Tudi letos smo se na koncert pripravljali na intenzivnih vajah. Izvedli smo jih zadnji vikend v novembru, v prostorih CŠOD v Kranjski Gori. Tam smo zavzeto vadili dva dni - najprej po sekcijah, izpustili pa nismo niti skupnih vaj. Izvedba rednih in intenzivnih vaj, nakup inštrumentov in sam koncert pa ne bi bili mogoči brez finančne podpore Občine Ivančna Gorica in številnih sponzorjev. Hvala vsem godbenim prijateljem, ker ste nam vedno pripravljeni priskočiti na pomoč. Zahvala gre Glasbeni šoli Grosuplje, s katero že vrsto let dobro sodelujemo, še posebej pa se zahvaljujemo staršem mladih godbenikov, ki svoje male virtuoze pridno vozijo na številne vaje in nastope. Letošnji koncert je bil za nas godbenike še posebej čustven. Bil je namreč zadnji koncert, izveden pod taktirko kapelnika Vladimirja Škrle-ca, ki vodenje orkestra predaja svojemu nasledniku. Kapelnik Škrlec je dirigentsko palico v svoje izkušene roke prevzel leta 2007 in skoraj 17 let skrbel za glasbeni napredek na- šega društva. V tem času pa godbenikom ni predajal le svojega glasbenega znanja. S svojo prijaznostjo in smislom za humor je poskrbel za odlično vzdušje med godbeniki. To so prepoznali tudi člani društev, s katerimi sodelujemo, naši podporniki in občani. Lani mu je Občina Ivančna Gorica podelila laskavi naziv ambasadorja občine Ivančna Gorica in s tem potrdila kakovost njegovega dela. Hvaležni smo, da smo lahko sodelovali z njim, hkrati pa nas veseli, da se je od nas poslovil z besedo nasvidenje in s tem namignil, da ostaja dobri godbeni prijatelj. Kapelniku Škrlecu so se za sodelovanje in dobro delo zahvalili člani PGD Stična, s katerimi godba odlično sodeluje že od njenih začetkov. Na koncu se je kapelniku v imenu Občine Ivančna Gorica zahvalil tudi župan Dušan Strnad. Povedal je, da si občani številnih prireditev ne morejo predstavljati brez sodelovanja godbe in njenega kapelnika. Povabil ga je k vračanju v našo občino tudi v prihodnje. Kapelniško mesto bo prevzel Marko Jenič. Novomeščan, diplomira- ni učitelj trobente, je zaposlen na Glasbeni šoli Grosuplje in na Kon-servartoriju za glasbo Jurij Slatko-nja v Novem mestu. S trobento je pridobil več zlatih nagrad na tekmovanju TEMSIG, sodeloval je s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, Policijskim orkestrom in Orkestrom SNG opera in balet Ljubljana. Kot solist je nastopal v Sloveniji in na Hrvaškem. Želi si dostojno nadaljevati zapuščino kolega Vladimirja Škrleca, katerega izjemno spoštuje in da bi Godba Stična pod njegovo taktirko še vrsto let bogatila svoj program in razveseljevala publiko. Zaradi bolezni se javnosti na koncertu ni mogel predstaviti, godbe- niki pa smo ga spoznali že na intenzivnih vajah. Vabimo vas, da se udeležite kakega od naših nastopov po novem letu, kjer ga lahko spoznate tudi vi. Jurij Piškur Foto: Klemen Ceglar » Papirckarice« praznovale 10. leto delovanja V soboto, 2. 12. 2023, smo »Pa-pirčkarice« obeležile 10. leto delovanja. Da bi pa bilo praznovanje še bolj slavnostno, smo pripravile v župnijski dvorani v Šentvidu pri Stični razstavo naših izdelkov. To je bila že tretja naša razstava pod imenom »Delo iz pod naših rok«. Ob odru smo razstavile fotografije, kot pregled delovanja skozi 10 let, povabile pa smo tudi druge rastavljalce iz naše občine. Razstavljali so: Pridne Krške roke TD Krka, Marija Plevnjak z nakitom, Andreja Štepec voščilnice in drugi izdelki, Vera Hribar kvač-kani izdelki. Ob 19. uri se je počasi začela polniti dvorana z obiskovalci in povabljenimi gosti. Kot vodja »Papirčkaric« sem navzoče pozdravila in popeljala po razstavi, kot po poti zanimive kulturne dediščine. Sproščeno sem klepetala z novo članico »maskoto papirčkaric« po imenu Roža in s tem nasmejala obiskovalce. Nato pa so vajeti prevzeli moški člani našega društva, s pevskim nastopom in z glavnim napovedovalcem kulturnega programa Rokom Glavičem, ki je obiskovalce popeljal čez vse umetnosti tega sveta. Kulturni program so obogatili še mlada nadarjena harmonikarja Anže in Luka, OcéUení na predstav o 'P&ii ftpo zdmo viet/ltk, it. detembraiOiî, ob t S. JU v iÍL'fJ;r/nr zítin JM rW. F «ilw HWDrfîVp biriijjnr ¿tn&x o rçfJKliwi'-. mzSj tod i ir.** fcrdnc Jjlî Jr:i pu Juid^l kirtmiclL; pral |TwiMniW*1 [jfíiwy V.■.■!.-■ M 'i^^i-ii ■i Duprtai SfWTVISKI * TRADICIONALNI v v akrobatski plesni par Nik in Liza in pevke sestre Špela, Nina in Ida Hribar. Naša gostitelja, župnik Izidor Grošelj in kaplan Aljaž Krašovec, sta nam vrata dvorane na široko odprla, za kar smo jima neizmerno hvaležni. Predsednik KŠD DOB David Čebular, Predsednik KS Dob Mitja Selan in podžupan občine Ivančna Gorica Tomaž Smole so v nagovorih poudarili, kako je pomembno sodelovanje, druženje in ob enem izražanje samega sebe skozi umetnost, ki nastaja pod rokami naših članic. Povedali so tudi, katera umetnost jim je najbolj pri srcu, nam česti- tali ob jubileju in zaželeli še veliko bogatih ustvarjalnih let. Omeniti moram tudi predstavitev zbornika našega društva, za kar je poskrbel naš predsednik David Čebular. Papirčkarice se zavedamo, da s svojim ustvarjanjem in druženjem pričaramo nasmehe na obrazih starejših in hkrati predajamo znanja naše kulturne dediščine na mlajše rodove. Obiskovalce smo obdarili z lesenimi bunkicami z našim motivom. Na koncu pa je sledilo druženje s pogostitvijo. Preživeli smo lep večer in uvod v praznični mesec december. Renata Čebular BOZICNI KONCERT 25. december 2023, ob 18. uri CERKEV SV. VIDA ŠENTVID PRI STIČNI GOSTJE: DRUŽINA ZAJC Spela, nina m /da hribar KlAVDÍJAXfG/AR 26 Kultura december 2023 številka 7 OTttlMj Prireditev na Krki Letos mineva 130 let od rojstva duhovnika Alojzija Zupanca in 100 let, kar je postal upravitelj župnije Šmihel pri Žužemberku, kjer je ostal vse do svoje smrti , 22. julija 1974. Ob 130. obletnici rojstva duhovnika Alojzija Zupanca je Kulturno društvo Krka v sodelovanju s Podružnično šolo Zagradec, Kulturnim društvom Šmihel pri Žužemberku, Župnijo Krka in sorodniki pokojnega duhovnika pripravilo prireditev v Družbenem domu na Krki, kjer smo se spomnili njegovega življenja. Zu-pančevo življenje sta skozi izbrane zapise iz njegovih kronik predstavila Mateja Jere Grmek, učiteljica na OŠ Zagradec in Matej Kocjančič, avtor glasbenih narodno-zabavnih besedil in pisatelj iz Žužemberka. Kulturni program je vodila Anica Kozinc. Zbrane sta nagovorila duhovnikova pranečakinja Darka Puš Zupanc in sedanji krški župnik Dejan Pavlin. Kulturni program so popestrili učenci PŠ Krka pod mentorstvom učiteljic Tončke Rajer in Erike Smrke ter domačinka Minka Strah. Udeleženci so si lahko ogledali razstavo fotografij nekaterih projektov, pri katerih je imel Zupanc pomembno vlogo, rokopise njegovih kronik, katere že vrsto let zbirava članici KD Šmihel pri Žužemberku Maja Papež Iskra in Helena Barle Pripravila sem tudi celoten scenarijprireditve. Ogledali smo si lahko raziskovalne naloge OŠ Žužemberk, likovne izdelke učencev Podružnične šole Šmihel, na katerih so upodabljali portret nepozabnega župnika ter duhovnikove osebne predmete, katere hranijo njegovi družinski člani. Zupanc se je rodil 16. julija 1893 v Znojilah v župniji Krka kot sedmi od osmih otrok mlinarju in žagarju Špančevemu Janezu. Osnovno šolo Predpraznično na Korinju Teden pred adventom smo se zbrali na Korinju, kjer je staro in mlado ustvarjalo voščilnice in adventne venčke. Kako ustvarjalne roke otrok lahko izdelajo zelo lepe voščilnice in kako kreativni so z ročnimi deli, smo se lahko prepričali vsi navzoči. Ker pa smo se letos odločili in smo priredili še bazar, so bili venčki ter voščilnice namenjeni bazarju ter dobrodelnemu namenu. Tako smo se v soboto, 2. decembra, zbrali na prvem bazarju, ki ga je organiziralo Kulturno društvo Korinj. Ker nam je vreme malo zagodlo, smo morali bazar organizirati v večnamenski dvorani, saj na Korinju ob prireditvah brez snega žal ne gre. Glede na vremenske razmere se je zbralo kar lepo število gostov in navzoči so lahko spremljali kratek kulturni program ob zvoku otroških glasov. Kot se za prireditev spodobi smo začeli z nagovorom navzočih. Kratko dobrodošlico sta izrekli tudi predsednica kulturnega društva Korinj Tamara Vidovic ter Andreja Miše Glavič, direktorica občinske uprave Občine Ivančna Gorica. Slišali smo deklamacijo Snežinke ba-lerinke v izvedbi Deje Hribar, Neje Novak ter Valentine Pahar. Zaključili pa smo s prelepo pesmico otroškega zborčka O smrečica. Po končanem programu smo lahko prvič uzrli prižig novoletnih lučk na naši smreki velikanki. Ob padanju snega je zasijala v vsej svoji lepoti in veličini. Nato pa smo se preselili v nadvse čudovito okrašeno dvorano, kjer so voščilnice vseh barv in venčki v najlepših podobah zasijali v vsej svoji lepoti. Zanimanje je bilo res veliko. Venčki in voščilnice so en za drugim dobivali svoje zadovoljne lastnike, nam pa so postregli z velikim zado- voljstvom, da smo naredili nekaj res lepega in kreativnega. Bazar je popestrila tudi lepa glasba s prazničnim pridihom. Ob tako hladnem dnevu pa seveda ni manjkalo kuhanega vina ter toplega čaja. Najmlajši pa so se razveselili nadvse slastnih palačink. Prebili smo led, uspelo nam je. Najlepša hvala vsem, ki so priso- Spet je leto naokoli čas adventa bliža se, voščilnice in lepi venčki, izdelati bo treba še. Ker pa pridne roke smo rabili, otroke s starši povabili, da ustvarjajo po svoje, krasne te kreacije. Res so čudežne te roke, otroci to najbolj vedo, ko ustvarijo po svoje, na bazarju bo pa šlo. Nastopajoči učenci PS Krka z mentoricama Tončko Rajer in Eriko Smrke. Mateja Jere Grmek in Matej Kocjančič v vlogi Zupanca. Razstava Zupančevih osebnih predmetov in njegovih del. stvovali pri izvedbi tako velikega dogodka. Zahvaliti pa se moramo tudi našim fantom, ki so poskrbeli za okrašeno smreko ter ves trud in vsako našo željo spremenili v resničnost. Vsem krajanom in krajankam občine Ivančna Gorica želimo lepe božične in novoletne praznike ter srečno in zdravo leto 2024. Pripravila Špela Mišmaš je obiskoval v domačem kraju, nato nižjo gimnazijo v Ljubljani. Šolal se je v Škofovih zavodih v Šentvidu pri Ljubljani, kjer je bil leta 1913 med prvimi maturanti te ustanove. Istega leta se je vpisal na bogoslovje in študiral v zahtevnih razmerah prve svetovne vojne. Leta 1917 je bil posvečen v duhovnika, 17. junija tega leta je imel v domačem kraju na Krki novo mašo. Službo kaplana je opravljal v Dolenjskih Toplicah in v Žužemberku. 1. oktobra 1923 je postal farni upravitelj župnije Šmihel pri Žužemberku. Čeprav je leta 1929 naredil župnijski izpit, je ostal župni upravitelj, saj fara v Šmihelu ni bila razpisana. Šele po 50-ih letih službovanja, 25. novembra 1973, je dobil pismo, da je imenovan za župnika v Šmihelu. V svoji kroniki je zapisal: »Dosegel sem dva rekorda: prvi je, da sem najstarejši župni upravitelj in drugi je, da sem najmlajši župnik, ker sem bil šele včeraj inštaliran. Menda zato, da bom na drugi svet prišel ne kot star kaplan, ampak kot mlad župnik!?« V Šmihelu je služboval vse do svoje smrti, 22. junija 1974. Med svojim službovanjem v Žužemberku je bil poleg dušno pastirskega dela Zupanc vključen tudi v prosvetno delo. Bil je tajnik kmetijskega društva, deloval je v prosvetnem društvu, pomagal pri pripravi dramskih iger in godbi. Podpiral je mesečne shode fantovske Marijine družbe in sodeloval pri ustanovitvi orlovskega odseka. Tudi v Šmihelu je bil vključen v pro- svetno delo. Obnovil je gospodarska poslopja pri župnišču. S farani so popravili pokopališki zid, napravili pokopališki red, kot načelnik gradbenega odbora za gradnjo mostu v Šmihelu je pripomogel h gradnji mostu, ki je imel betonske nosilce in leseno konstrukcijo. Pripomogel je k nadzidavi šmihel-ske šole. Leta 1928 je dal idejo za ustanovitev gasilskega društva v Šmihelu. Vse to je povzročilo, da ga je vodstvo Slovenske ljudske stranke predlagalo za banskega svetnika za okraj Novo mesto. Tako je postal deželni poslanec za pet let, do vdora Italijanov. Kot banski svetnik si je prizadeval za razvoj in napredek Suhe krajine. V tem času je prispeval k ureditvi ceste od Šmihela do Klečeta, da se je dobra voda iz potoka Globočec dvignila v rezervoar do take v višine, da je iz njega tekla voda po vsej Suhi krajini, k elektrifikaciji, gradnji zdravstvenega doma v Žužemberku in izvedbi številnih drugih projektov. Poleg vseh dobrih del, ki jih je naredil za Suho krajino, ga je veselilo raziskovanje in pisanje zgodovine in kronik številnih župnij v dekani-ji. Med drugim je sestavil kronike župnij od Muljave, do Dobrniča, Ajdovca in Hinj, iz katerih lahko še danes prebiramo o življenju v daljni zgodovini ali o življenju v tistem obdobju, v katerem je živel Zupanc. Zapisala Helena Barle Fotografija: Slavko Mirtič A Sobrače (O) december 2023 številka 7 Kultura 27 Napisala sem roman Tak je naslov pesniškega prvenca Ksenije Medved, zbirke 38-ih pesmi na 95-ih straneh. Knjiga je prišla v javnost v tednu knjižnega sejma, na predstavitvi v četrtek, 23. novembra, v Kulturnem domu Stična. Tam smo srečali vse, ki so pomagali pri nastanku knjige. Glavno vlogo je seveda imela sama avtorica Ksenija Medved. Z njo se je o nastanku zbirke pogovarjala Carmen L. Oven, na kitari je njene uglasbljene pesmi odigral kantav-tor, književnik in publicist dr. Matej Krajnc, pesmi pa je interpretirala igralka Nuša Komplet Peperko. Spoznali smo tudi ilustratorja in oblikovalca knjige Tadeja Trnovška ter urednico knjige Barbaro Rigler. S svojo tehtno besedo nas je prepričal letošnji lavreat Veronikine nagrade za poezijo dr. Iztok Osoj-nik, ki je o zbirki napisal laskavo oceno, ta je njen sestavni del. Ksenijine pesmi govorijo o njej, njenem doživljanju sebe, pa tudi sveta okoli nje, saj pravi, da »je rojena za skupnost«. Odkrito govori o svoji izgorelosti, v kateri je pristala, o svojih drugih diagnozah, pa tudi o poti ven iz bolezni. Ko na ovitku knjige prebiram, s čim vse se je ukvarjala, pomislim, da njena izgorelost ni naključje. Telo se je enostavno uprlo možganom in prenehalo delovati. Pesmi so nastajale, ko ni mogla niti vstati, leže na kavču jih je tipkala na pametni telefon. Pravi, da je v tem res dobra. Moja pripomba: pa tudi v čem drugem še. Pesmi so v knjigi razdeljene na dva dela: prvi je »Povem ti, da sem v redu«, drugi pa »Rojena sem za skupnost - iz skupnosti«. Njena odkritosrčnost je presunljiva, zato ni čudno, da je v zvezi s tem na odru kar nekajkrat slišala »Kapo dol!«.Ne prizanaša ne sebi ne drugim, marsikdo se bo verjetno v kakšni pesmi prepoznal, če jih bo seveda bral, saj Ksenija pravi: »Kdor se prepozna, ta prizna.« To smo doživljali ob interpretaciji njenih pesmi na odru. Vsaka te nagovori, te tudi razžalosti in prisili v razmišljanje. Koliko bolečine, pa vendar ne pesimizma, izhod obstaja ... Eno od svojih pesmi konča z verzom »Ne moreš iz življenja priti nedotaknjen.« Zgovoren je naslov zbirke »Napisala sem roman«. Ugotovila je, da so tudi pesmi lahko roman. Z njimi je iz sebe dala vse, kar je bilo v njej in to v bolj strnjeni obliki, kot katarza - pot v okrevanje. Njena zadnja, najdaljša pesem »Življenje za film« je njen življenjepis. Presunljiv zapis kot filmski scenarij te pusti brez diha. Svojevrstna ilustracija njenega življenja in dela je bila tudi polna stiška dvorana, preko 120 obiskovalcev pa smo bili njeni znanci, prijatelji, soustvarjalci. Dokaz za to, da je »sicer introvertirana«, kot pravi sama, je pa tudi empat, ki privlači ljudi. Upamo, da nas bo še dolgo privlačila. Namignila je, da bo prvi sledila še kakšna pesniška zbirka. Za ilustracijo navajam njeno pesem »Posmrtna«, kjer pravi: Zato v mojem zeliščnem vrtu sedaj raste ingver. Tisti, ki je bil že »za v smeti«, izčrpan in suh kot jaz. Na kuhinjskem pultu je, kot mrtvo telo vrabčka, kljuboval smrti z zelo ubogo »brstko« -rumenim kljunčkom. Pa sem se ga usmilila in dala v zemljo. Sedaj živi novo življenje, in tako lepo, skupaj, počasi, posmrtno rasteva. Zbirko pesmi je izdala Založba Anima iz Medvod, za 15 € jo lahko dobite na zalozba.anima@gmail.com, v vseh knjigarnah, v spletni knjigarni Buča in na vseh predstavitvah, ki še sledijo. Toplo priporočam. In vse dobro seveda Kseniji, pa še mnogo ustvarjalnega navdiha za njeno in naše dobro. 12. decembra je na plošči izšla še njena uglasbljena poezija kantav-torja Mateja Krajnca.Za nakup bo na voljo na Bandcampu. Joža Železnikar, foto: Matjaž Marinček in Miran Tomaševič S pesmijo skozi leta Praznovanja obletnic so priložnost, ko se ozremo nazaj na prehojeno pot in delamo načrte za prihodnost. S koncertom, ki smo ga pevke naslovile »S pesmijo skozi leta«, smo obeležile 15-letnico delovanja pevskega zbora in hkrati ustanovitve Kulturnega društva Harmonija. Da ne bi praznovale same, smo v goste povabile Moški zbor Dob, ki ga vodi Žiga Jernejčič in vokalno skupino Nimfe pod vodstvom Bojane Mulh. Ženski pevski zbor Harmonija vodi Gabrijela Cedilnik. Pri programu so sodelovali tudi vokalni solisti: Ana Jerina, Žiga Jernejčič in Ema Grunbacher, ter instrumentalisti: Primož Cedilnik - harmonika, Eva Medved Grabljevec - citre ter Urška Petek na klavirju. Pa ne samo to. Urška je suvereno krmarila celotni koncert in med pesmi prepletla svoj izvirni tekst tako lepo in umetelno, kot zna le ona. Kulturno društvo sestavljajo tri sekcije, ženski pevski zbor, literarna skupina in vokalna skupina Nimfe, med katerimi smo najbolj aktivne ravno pevke Harmonije. Za datum koncerta smo si izbrale 3. december, to je neformalni kulturni dan, namreč na ta dan se je, leta 1800 v Vrbi na Gorenjskem, rodil France Prešeren. Na ta dan se je po Sloveniji odvijalo zelo veliko dogodkov, med njimi tudi naš koncert. S programom koncerta smo se sprehodili skozi 15-letno ustvarjanje zbora. Pevke smo iz posameznih let izbrale pesmi, ki so nam bile najbolj všeč, ki smo jih najbolje zapele in jih tudi največkrat prepevale. ŽePZ Harmonija je bil ustanovljen leta 2008. Naša prva zborovodkinja je bila Mojca Intihar do leta 2015, tega leta pa je zbor prevzela Gabrijela Cedilnik, ki po osmih letih zbor še vedno vodi. Zbor šteje 18 pevk, ki na vaje redno in z veseljem prihajamo. Imamo pester program, s katerim se predstavljamo znancem, prijateljem in krajanom na krajevnih prireditvah. Zbor prepeva številne ljudske in umetne pesmi, znane ter manj znane in že pozabljene pesmi, druži pa nas ljubezen do glasbe in medsebojno prijateljstvo. Neprestano se izobražujemo, udeležujemo se revij pevskih zborov in veliko nastopamo. Preizkušamo tudi tuje pesmi, predvsem iz znanih muzikalov. Vsakole to nastopimo na Festivalu za tretje življenjsko obdobje v Cankarjevem domu v Ljubljani, na kar smo še posebej ponosne. Že več let nastopamo t ud i na Taboru pevskih zborov v Šentvidu pri Stični. V naši neposredni okolici so se to nedeljo zvrstili mnogi vrhunski glasbeni in dr ud i dogodki, s priznanimi izvajalci, pa je vendar tudi ljubiteljsko petje našlo svoje mesto. Hvaležne smo vsem našim podpornikom, številnim sponzorjem, predvsem pa o bis kovalcem koncerta, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano KD Stična. Nagradili so nas velikodušnim aplavzom in poskrbeli za čudovito in sprošč eno vzdušje. Za vsakim uspehom stojijo posamezniki, ki so s svojim talentom, znanjem in predanostjo steber in gonilo vsake dejavnosti. Naš zbor em a trdno vodstvo, sposobno povezovanja in vključevanja, kar je pogoj za dobro vzdušje v vsaki skupnosti. Za ŽePZ Harmonija, Jožica Lampret 28 Kultura december 2023 številka 7 OTttlMj Kratke iz knjižnice Ivancna Gorica Knjižnica Ivančna Gorica, Ul. II. Grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica, 01/78 78 121, 051 236 436 izposojaivg@knjiznicagro.si, www.gro.sik.si FB: Knjižnica Ivančna Gorica, IG: knjiznicaivancnagorica Biblos BRANJU PRIJAZNA OBČINA - Veseli smo, da naša občina ostaja Branju prijazna občina. Podaljšanje naziva, ki ga je Občina Ivančna Gorica prvič prejela leta 2017, kaže na odlično sodelovanje občine, knjižnice in celotne skupnosti. Le skupaj smo lahko uspešni pri spodbujanju bralne pismenosti in kulture. ZLATE HRUŠKE - V pravljični sobi in na mladinskem oddelku naše knjižnice vas čaka izbor letošnjih »zlatih hrušk«. Gre za knjige, ki so prejele znak kakovosti mladinskih knjig. Ker smo v obdobju obdarovanj, naj vas spomnimo, da so kakovostne knjige tudi lepo darilo. Na Ta veseli dan kulture sta naša knjižničarja Roman Rozina in Maruša Pušnik sodelovala na strokovnih srečanjih. »TA VESELI DAN KULTURE (3. december) je Knjižnica Ivančna Gorica praznovala kar z dvema udeležbama na dogodkih širšega pomena. Bibliotekar Roman Rozina je sodeloval na strokovnem posvetu o delu in življenju dr. Mihaela Glavana v organizaciji Jurčičeve domačije, bibliotekarka Maruša Pušnik pa je na strokovnem srečanju narečnih kamišibajkarjev v Štanjelu govorila o svoji jezikovni izkušnji in izvedbi narečnih kamišibajev Jurčičevih del.« BOŽIČEK ZA EN DAN je dobrodelni projekt, ki že desetletje povezuje socialno šibkejše obdarovance in njihove dobrotnike. Tudi letos ste v našo knjižnico, ki je bila zbirno mesto, prinesli ogromno daril, zelo so se izkazali tudi dijaki Srednje šole Josipa Jurčiča. Vsem, ki ste se priključili akciji, se v imenu organizatorjev in obdarovancev iskreno zahvaljujemo. ŠAH V KNJIŽNICI - V Knjižnici Ivančna Gorica ob petkih potekajo šahovska srečanja za vse generacije pod vodstvom Damjana Lesjaka; tako tudi v mesecu decembru, razen 29. decembra, ko zaradi praznikov šah odpade. ZELIŠČARSKI DELAVNICI »ZELIŠČA V SLUŽBI ZDRAVJA« - V Knjižnici Ivančna Gorica bosta v torek, 9. in 16. janu-Božički za en dan so postali tudi dijaki Srednje šole arJ'a 2024, od 10. do 12. ure, praktični delavnici o upo-Josipa Jurčiča rabi zelišč, ki ju bo vodila Andreja Stankovič, izkušena zeliščarka. Prvo srečanje bo posvečeno uporabi zelišč v kulinariki, drugo pa uporabi zelišč v mazilih in negovalnih izdelkih. Število mest na delavnicah je omejeno, zato prosimo, da svojo udeležbo potrdite preko e-pošte na naslov las-stik@ciktrebnje.si ali pokličete na telefonsko številko 07/34 82 103. KNJIŽNICA V ZAGRADCU - Od oktobra v šolski knjižnici OŠ Zagradec deluje tudi splošna knjižnica. Vabljeni vsak torek in četrtek med 15. in 17. uro. DIGI INFO TOČKA - V prostorih naše knjižnice je v začetku novembra zaživela Digi info točka. Gre za projekt Območne obrtno podjetniške zbornice Grosuplje, ki ji je bil zaupan s strani Ministrstva za digitalno preobrazbo. Svetovalci na Digi info točkah (po državi jih je 222) na razumljiv način nudijo uporabniško podporo s področja uporabe digitalnih javnih storitev. Digi info točko v naši knjižnici lahko obiščete v ponedeljek, torek in četrtek med 8. in 12. uro, ob sredah med 16. in 19. uro, ob petkih pa med 13. in 16. uro. PRAVLJICA OB KAMIŠIBAJU bo najmlajše spet razveseljevala 8. januarja 2024, ob 17. uri. Namenjena je otrokom od 3. do 5. leta starosti. Vabljeni! URA PRAVLJIC bo v naši knjižnici v četrtek, 18. januarja 2024, ob 17. uri. Vabljeni otroci od 6. do 9. leta starosti. BRALNI KLUB, ki se srečuje v ivanški knjižnici, bo v torek, 30. januarja 2024, ob 17. uri govoril o knjigi Nejke Omahen Šikonja: Vihar v meni. POGOVORNI VEČER s Sanelo Peresciutti (prej Banovic) se obeta v torek, 13. februarja 2024, ob 18. uri, v kulturnem domu v Šentvidu pri Stični. Sanela Peresciutti (prej Banovic) je zdravnica in predavateljica na področju psihologije in psihoterapije ter avtorica knjige Spodbude. Vabljeni! Knjižnica Ivančna Gorica vam želi mirne praznike in bralno bogato leto 2024. Letni koncert Folklorne skupine Vidovo v Šentvidu Folklorna skupina Vidovo je 11. 11. 2023 priredila svoj letni koncert v Domu kulture Šentvid pri Stični. Poleg organizatorjev so se na odru predstavili tudi naši prijatelji iz Folklorne skupine Javorje iz Šmartna pri Litiji. Folkloristi folklorne skupine Vidovo Kulturnega društva Vidovo so gledalcem prikazali dolenjske plese in igre ter običaje, ki sodijo k njim. Videli smo, kako so s cepci včasih mlatili žito in "likof" oz. pogostitev, ki je sledila po dobro opravljenem in težkem delu. Sledil je prihod prišleka v vas, ter kako naporno se je dokazati, da te fantje sprejmejo medse. Na koncu pa so mu pokazali, kako se zapleše "špegutanc" (ples z ogledalom), ko si je lahko izbral svojo izvoljenko in se z njo zavrtel v ritmu polke. Vendar so mu tudi tu fantje ponagajali, na koncu pa le dovolili, da zapleše z dekletom. ^ /fv ^ Pod vodstvom Dunje Gorišek Simončič so folkloristi Folklorne skupine Javorje pokazali, da ples spremlja ljudi ob vsakem koraku življenja, od sklepanja poznanstev do velikih mejnikov, kot je rojstvo otroka. Zato so občinstvu predstavili gorenjski splet plesov imenovan "Kurji tajč", ki so ga ljudje po navadi zaplesali ob rojstvu novorojenčka oz. njegovem krstu. S plesom in prikazom običajev so folkloristi ogreli dlani in srca številnih obiskovalcev njihovega koncerta. Več fotografij z dogodka si lahko ogledate na spletni strani Kulturnega društva Vidovo Šentvid pri Stični: https://www.kd-vidovo.si . Uroš Kastrevc, Kulturno društvo Vidovo V Slovenski filharmoniji samospevi sopranistke Katarine Zorec Ponosna sem, ko slišim odmevne dosežke nekdanjih dijakinj in dijakov, pa naj si bodo na znanstvenem, kulturnem, športnem ali drugem področju. Ko pa me taka ljuba osebnost celo povabi na dogodek, pa srce zaigra ... Tako sem lahko spet prisluhnila velikemu napredku sopranistke Katarine Zorec, 5. decembra 2023, v Slovenski filharmoniji, ko je v drugem delu večera Mladi mladim ob spremljavi Petra Barbara na klavirju najprej zapela šest pesmi Klare Schumann, nato tri samospeve slovenskega Huga Wolfa in za konec tri novitete Tilna Slakana. Katarina Zorec je po diplomi na socialni pedagogiki že študentka magistrskega študija solopetja pri prof. Pii Brodnik na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Seveda pa jo poznamo tudi z nastopov v domačem okolju, nedavno je bila gostja godbe v Stični. Veselimo se njenega liričnega glasu in nastopov, kot nekdanja razredničarka pa sem nanjo ponosna in ji želim bleščeče kariere. Breda Kramar A Sobrače ^Šentvi m december 2023 številka 7 Šport 29 Na pokalu Ivančna Gorica Kang trikrat prvi V nedeljo, 19. 11. 2023, se je odvijalo deveto mednarodno tekmovanje pokal Ivančna Gorica. Sodelovalo je 20 klubov iz treh držav: Italije, Hrvaške in Slovenije. Na pokalu smo imeli borbe, kick in poomse (tehnika ali forme). Otvoritveni govor je imel predsednik tekvondo zveze Slovenije Zlatan Randelovič in glavni trener kluba Kang Tomaž Zakrajšek. Na tekmovanju je sodelovalo 311 tekmovalcev, od tega jih je 243 tekmovalo v borbah in kicku ter 68 v tehniki. Iz kluba Kang je bilo 57 tekmovalcev, ki so se pomerili v vseh treh disciplinah. Tekmovalcem je uspel vekih ekipni podvig. Prvič v devetih letih so domov odnesli vse tri pokale za 1. mesto. Najboljši tekmovalci iz našega kluba so bili Filip Zupančič pri mlajših kadetih, Vid Miloševič pri kadetih in Gabrijel Črnila pri mladincih do višjega modrega pasu, vsi v borbah. Leoni Zakrajšek je bila najboljša tekmovalka v kicku. Vsi štirje so dobili pokal. V borbah je tekmovalo 16 Kangov-cev. Dosegli so 7 zlatih, 5 srebrnih in 4 bronaste medalje. V tehniki je klub Kang zastopalo 23 Kangovcev. Dosegli so 6 zlatih, 2 srebrni in 9 bronastih medalj. Pari so dobili eno zlato, eno srebrno in eno bronasto medaljo. Ženska mladinska trojica je osvojila zlato. Osem tekmovalcev je ostalo brez medalje. »Kangovci so se tokrat zelo dobro odrezali. Kljub temu, da smo imeli zelo mlado ekipo tekmovalcev, ki si šele nabirajo nove izkušnje, smo osvojili zelo veliko medalj. Rada bi pohvalila njihove nastope, saj so se zavzeto pripravljali in uspešno tekmovali. Zelo sem ponosna, da smo osvojili pokal za prvo mesto med vsemi klubi.« je po tekmi razmišljala trenerka tehnike Renata Mavric. V kicku je nastopilo 35 Kangovcev. Kick je brcanje v eletronski oklep. Zmaga tisti, ki v 20 sekund nabrca največ točk. Dosegli smo 2 zlati, 1 srebrno in 4 bronaste kolajne. 28 Kangovcev je dobilo medalje za sodelovanje in si nabrali dobre izkušnje za naprej. Izjava organizatorja Tomaža Zakraj-ška: »Veseli smo, da smo deveti pokal znova uspeli organizirati na visokem nivoju in imeli 311 prijav. Prav veliko mednarodne udeležbe tokrat nismo imeli, vendar pa so slovenski klubi pripeljali toliko več tekmo- VVEIGHTUFTING ZAČETNI IN NADALJEVALNI NIVO KJE: ŠPORTNI STUDIO V.I.P. - IVANČNA GORICA KDAJ: ČETRTEK 4.1.2024 URA: 15:00 PRIJAVA IN INFORMACIJE: mcirlin@iKlo.ri cili 064/271-340 Treningi bodo potekali vsak torek in četrtek ob 15:00 Uvodni trening je brezplačen! PREDSTAVLJAMO VAM PERSPEKTIVNE ŠPORTNICE IZ NAŠE OBČINE Strelka Tjaša Kužnik Tjaša Kužnik je doma iz Ivančne Gorice in je dijakinja 3. letnika gimnazije SŠ Josipa Jurčiča Ivančna Gorica. S streljanjem z zračno in kasneje tudi malokalibrsko puško se ukvarja že nekaj let in trenira v Strelskem društvu Grosuplje. Njen trener je njen oče Tomaž Kužnik. valcev. To pomeni, da je tekvondo v Sloveniji v porastu, ne kar sem ponosen. Vsako leto imamo težave z iskanjem najprimernejšega termina za pokal, saj se v zadnjem hipu na isti datum ali časovno blizu tega datuma pojavi še kakšna tekma kje v bližini in se tako tekmovalci porazdelijo med obe. Teren dni za našim pokalom je tako potekalo evropsko prvenstvo v tehniki, kar se je odražalo v prijavah na tehniki. Zahvaljujem se vsem klubom in tekmovalcem, ki so podprli našo tekmo. Zahvaljujem se tudi vsem našim članom, ki so nam pomagali pri organizaciji tako velikega tekmovanja in s svojimi dosedanjimi izkušnjami pripomogli, da je tekmovanje potekalo gladko in na tako visokem nivoju. Predvsem sem vesel, da imamo v klubu nove tekmovalce, ki so na pokalu pokazali, da so na pravi poti. Na koncu se zahvaljujem še predsedniku tekvondo zveze Slovenije, Zlatanu Randeloviču, ki je otvoril tekmova nje.« V klubu Kang smo hvaležni Pekarni Pečjak, ki je s svojo široko bero slastnega francoskega peciva poskrbela za želodčke vseh tekmovalcev in trenerjev. Izjemna ekipa kluba Kang se je pri celotni organizaciji zelo potrudila: red so vzdrževali Martin Koščak, AlešTekavčič, Kristjan Bašar in Miran Podpečnik. Špela Bašar je pomagala pri otvoritvi in pri poteku tekme. Tljana Kendič je prevzela tiskanje diplom. Lovro Ulcej, Žan Zupančič in Boris Miloševič so poskrbeli za tekmovalce v borbah in kicku. Renata Mavric je pomagala pri organizaciji in spremljala vse tekmovalce na tekmovanju v tehniki. Srečno ekipi kluba Kang pri organizaciji tekvondo pokala Ivančna Gorica še naprej. Darja Podpečnik Tjaša že nekaj časa dosega izvrstne rezultate, ki so ji prinesli tudi uvrstitev v državno reprezentanco Slovenije v njeni starostni kategoriji. Lani je med drugim osvojila 1. mesto na državnem prvenstvu v streljanju z zračno puško v kategoriji kadetinj. Naslov državne prvakinje je osvojila v konkurenci osemindvajsetih strelk. Z ekipo kadetinj Strelskega društva Grosuplje je na istem tekmovanju osvojila 1. mesto še v ekipni konkurenci. Lani je postala tudi srednješolska državna prvakinja, prav tako v streljanju z zračno puško. Odlično se je odrezala tudi na mednarodnih turnirjih v Solinu in Zagrebu, kjer je v kategoriji mladink osvojila 6. in 8. mesto v konkurenci več kot 50 strelk. Povrh vsega je lani v starostni kategoriji kadetinj v streljanju z zračno puško na 10 m. izenačila državni rekord z rezultatom 414,4 zadetih krogov. Letos se odlični dosežki nadaljujejo in stopnjujejo. Nastopila je na številnih tekmovanjih na državni in mednarodni ravni in celo na tekmi svetovnega pokala za mladinke in mladince v Nemčiji. Med številnimi rezultati v letošnjem letu izpostavljam sledeče: 1. mesto- Pokal Slovenije - državna liga mladih v streljanju z zračno puško - kadetinje (skupno po šestih turnirjih). 1. mesto- državno prvenstvo (DP) za kadetinje v streljanju z malokalibrsko puško na 50m - leže. 3. mesto - DP za kadetinje v streljanju z zračno puško. 3. mesto- DP za kadetinje v streljanju z malokalibrsko puško na 50 m -trojni položaj. 4. mesto- državno srednješolsko prvenstvo v streljanju z zračno puško. 15. mesto- državna članska liga za Pokal Slovenije v streljanju z zračno puško. Več »stopničk« na turnirjih državnih lig v streljanju z zračno puško tako ekipno kot posamično (2x 1.mesto, 2x 2. mesto, 2x 3. mesto). Nastopila je tudi na številnih mednarodnih tekmah. Na mednarodnih tekmah nista ločeni starostni skupini kadetinj in mladink, temveč je samo enotna kategorija »Junior«, kar pomeni starostno kategorijo od 17 do 21 let. Izpostavljam sledeče rezultate: - Mednarodno tekmovanje Trzin Walther cup - 3. mesto posamično, streljanje z zračno puško. - Mednarodno tekmovanje Trzin Walther cup - 1. mesto ekipno, streljanje z zračno puško. - Meddržavno srečanje Slovenija-Hrvaška - 4. mesto posamično v streljanju z zračno puško. - Tekma svetovnega pokala v streljanju z zračno puško (Nemčija)- 69. mesto posamično in 15. mesto ekipno. - Mednarodna tekma Zagreb (Hrvaška)- 15. mesto posamično z zračno puško. - Mednarodna tekma Beograd (Srbija)- 14. mesto posamično z zračno puško - mladinke in 23. mesto v absolutni konkurenci. Ob vseh teh odličnih dosežkih je treba omeniti še to, da ima Tjaša mlajšo sestro Lano, ki gre po njenih stopinjah, saj prav tako dosega odlične rezultate tako na domačih kot mednarodnih tekmah. O njenih dosežkih in uspehih pa v eni od naslednjih številk Klasja. Čestitamo! Simon Bregar 30 Zahvale december 2023 številka 7 tbnil SsiMdu , Hïetnaj Mnljitra V globoki žalosti in bolečini, sta sreča in hvaležnost, da smo s teboj hodili po skupni poti. Mirno spi in si oddahni od vseh skrbi. V naših srcih živiš naprej. ZAHVALA Nenadoma nas je zapustil naš dragi partner, oče, dedi, brat, stric in svak MILAN DREMELJ 16. 11. 1952 - 23. 11. 2023 iz Spodnje Drage Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom Spodnje Drage. Hvala PGD Hudo-Ivančna Gorica, DU Ivančna Gorica, gospodu Matjažu Marinčku za govor, ZZB za vrednote NOB Ivančna Gorica, sodelavkam hčerke Aleksandre iz DSO Grosuplje in sodelavkam hčerke Barbare iz ZD Adolfa Drolca Maribor. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Ko na nebu sonce vzhaja in nov dan odpre oči, zdi se nam, da spet prihaja, skozi vrata se smeji. Da po kruhu zadišalo bo tako, kot je nekdaj, a zavemo se še prekmalu, mame več ne bo nazaj. ZAHVALA Ob boleči izgube naše drage mamice, mame, prababice, tašče, sestre KRISTINE MARIJE PETROVČIČ, roj. Puš iz Višnje Gore (1929-2023) Ob izgubi naše drage mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in tolažilne besede, za darovane sveče, cvetje in svete maše. Posebno se zahvaljujemo župniku Slavku Judežu in pogrebnemu podjetju Perpar za lepo opravljen obred, Anji Bonifer, Katarini Žirovnik Kuster, dr. med., ter zdravstvenemu osebju ZD Ivančna Gorica. Zahvala tudi pevcem in Pavlu Grozniku za poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo pospremili k zadnjemu počitku. Žalujoči vsi njeni ZAHVALA IVANA GOREC 11. 12. 1925 - 8. 9. 2023 Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Veseli s teboj smo živeli, žalostni, ker te več ni. Ostali so živi spomini, z nami potuješ vse dni. V SPOMIN SILVO PODOBNIK 30. 3. 1948 - 9. 11. 2013 V mesecu novembru je minilo deseto leto od našega zadnjega snidenja. Dragi Silvo, verjamemo, da si okoli nas, da nas vidiš, da spremljaš naše vnučke, ki si si jih tako zelo želel. Vsi te zelo pogrešamo, nismo te pozabili, imel si zelo veliko prijateljev, ki se radi pogovarjajo o tebi in te pogrešajo. Hvala vsem. Njegovi najbližji V SPOMIN našega dragega moža, očeta, dedi-ja in tasta DARKO LAVRIČ iz Gabrja pri Stični 8. 8. 1954 - 4. 1. 2019 Tiho teče našega življenja reka, tiho teče solza lepega spomina, umre srce, a ostane bolečina v srcu dragega in večnega spomina. Ostaja bolečina, praznina in tišina, a v srcih te imamo vedno s seboj. Pogrešamo te in hvala za vse, kar si nam dal v življenju. Vsi tvoji Ni smrt tisto kar nas loči in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. V SPOMIN BERNARDKA RUS 10. 8. 1937 - 29. 6. 2020 BOJAN RUS 3. 9. 1969 - 4. 7. 2018 IGNACIJ RUS 20. 5. 1934 - 30. 11. 2013 Minila so leta, odkar vas ni več med nami, a v naših srcih živite še naprej. Spomini na vas ne bodo nikoli ugasnili. Hvala vsem, ki jih ohranjate v lepem spominu, prižigate sveče in postojite pri njihovem grobu. Domači Nekoč nekje se ponovno srečamo. Tam za mavrico, kjer pravijo, da ni trpljenja in ne slovesa. V SPOMIN ANTON FAJDIGA (1937-2021) iz Temenice Mineva drugo leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče in dedek. Hvaležni smo ti za vse in te neizmerno pogrešamo. Hvala vsem, ki ga skupaj z nami ohranjate v spominih in srcih. Vsi njegovi CENIK OGLASOV IN POGOJI OGLAŠEVANJA V OBČINSKEM GLASILU KLASJE KOMERCIALNI OGLASI: VELIKOST OGLASA DIMENZIJA CENA (EUR) (glede na format časopisa A3) (širina x višina) brez DDV cela stran 271 x 374 mm 440,66 polovica strani 271 x 184 mm 276,33 četrtina strani 160 x 155 mm 144,46 osmina strani 106 x 150 ali 161 x 95 mm 106,03 šestnajstina strani 106 x 70 ali 51 x 140 mm 61,05 »vizitka« 51 mm x 35 mm 31,51 NASLOVNICA* 65 x 31 mm 63,02 * Oglasni prostor na naslovnici je omejen in je na razpolag 1. Za večkratno oglaševanje se naročniku prizna popust. Za prvo objavo velja osnovna cena, vsaka nadaljnja objava oglasa je cenejša za 5 % od osnovne cene, do največ 30 %. Za 6 ali več objav se avtomatično upošteva 30 % popust pri vsaki objavi. 2. Oglaševalec mora pred objavo posredovati podpisano in žigosano naročilnico, iz katere je razvidno število objav in dimenzije oglasa. Podlaga za izstavitev računa je naročilnica, v primeru naročila šest oz. več objav pa se sklene pogodba o oglaševanju. 3. Uredništvo si pridržuje pravico do prilagajanja dimenzij oglasov, ker včasih to zahteva tehnična izvedba postavitve člankov in oglasov v časopisu. 4. Izdelane oglase sprejemamo v digitalni obliki (PDF, JPG ...). 5. Informacije: (01) 781 21 30, urednistvo@klasje.net o do zakupa. MALI OGLASI: Mali oglasi so brezplačni in so namenjeni le fizičnim osebam. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja malega oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika, če je to zaradi prostorske omejenosti potrebno. Pridržuje si pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavi oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti. ZAHVALE: Fizične osebe lahko objavijo zahvalo ob smrti svojcev, velikosti cca. 100 cm2. Zahvala lahko obsega največ 100 besed (cca. 600 znakov) + fotografija. Cena je 13,77 EUR + DDV. Zahvala se lahko odda in plača v sprejemni pisarni občine ali po elektronski pošti. Ivančna Gorica, december 2023 A Sobrače ^Šentvi m december 2023 številka 7 Siva 31 Naši najbolj obiskani vrhovi Felič Vrh (625 m) in Osrenca (709 m) Felič Vrh je zaselek v Krajevni skupnosti Javorje, ki se nahaja v sosednji občini Šmartno pri Litiji. Ker meji na našo občino, ga pogosto obiskujejo tudi naši občani. Z zelo razglednega Felič Vrha seže ob lepem vremenu pogled do Julijcev s Triglavom, Karavank, Kamniških planin do Snežnika in Gorjancev. Lepo se vidijo Pristava, Obolno in drugi kraji naše občine. Mesto, kjer je nekoč stal leseni stolp Še lepši je pogled z zvonika in razglednega stolpa cerkve sv. Roka na Felič Vrhu. Prvotna cerkev je bila zgrajena že leta 1646 kot podružnica župnije Šentvid pri Stični. Žal druga svetovna vojna tem krajem in cerkvi ni prizanesla. Konec maja leta 1942 so Nemci cerkev in še dve domačiji porušili, ker so stale na meji med nemško in italijansko okupacijsko cono. Nemcem je cerkev predstavljala nevarnost, da bi jo partizani uporabili za utrdbo in skrivališče. Rušenje so morali izvesti domačini sami, pod stražo nemških vojakov. Kar jim je uspelo ohraniti, so shranili v župnijski cerkvi v Javorju. Pod Javorjem so odkrili prazgodovinsko gradišče in grobove. Na hribu Straža so v času turških vpadov kurili grmade v opozorilo okoliškim prebivalcem, kar kaže na bogato zgodovino teh krajev. Malo naprej od Felič Vrha je Osrenca, najvišji vrh občine Šmartno pri Litiji. Na vrhu Osrence je bil leta 2004 postavljen razgledni stolp, ki je nudil pogled daleč naokoli. Bil je dobro obiskana izletniška točka. Žal pa je bila njegova usoda klavrna. Po nekaj letih je začel propadati, dokler se ni leta 2018 dokončno porušil. Kljub temu se z Osrence vidi daleč naokoli. Še najbolj v zimskem času, ko drevesa odvržejo listje in je moč videti vse do Kamniških planin na severu pa tudi velik del naše občine. Preko Felič Vrha je speljana trasa Lavričeve poti, Panoramska krožna pot Javorje pelje tu mimo. Nižje pelje Badjurova krožna pot. Hoja ni zahtevna in je primerna tako za mlajše kot starejše pohodnike v vseh letnih časih. Opis poti: Bukovica- Felič Vrh- Osrenca V Temenici zavijemo levo proti vasi Bukovica. Tu sledimo kažipotu za zaselek Cerovec. V zatrepu doline na primernem mestu pustimo avto in se po asfaltni cesti povzpne-mo do Cerovca. Ob poti so vidne markacije in oznake za Lavričevo pot, katerim sledimo. V Cerovcu zavijemo pri križu desno in po kolovozu pridemo do obronka gozda. Zavijemo levo v gozd. Pot se prične vzpenjati in preide v stezo. V križišču se držimo leve. Ob pomoči oznak se povzpnemo do roba gozda, kjer se držimo desne. Ob robu travnika pridemo do lovske koče in razgledne točke Lectov grad. Nadaljujemo levo na makadamsko pot, nato desno in že smo na Felič Vrhu. Na tabli ob cesti sicer piše Javorje. Po asfaltni poti se povzpnemo mimo domačije in cerkve sv. Roka. Cesta se zložno vzpenja mimo kamnoloma ob obronku gozda. Po nekaj korakih pridemo iz gozda, kjer se cesta položi, nam pa se odprejo čudoviti razgledi po naši občini in dlje po Dolenjski. Nadaljujemo naravnost po asfaltni cesti do hiš in kmalu zavijemo desno. Tablice s hišnimi številkami na hišah nam povedo da smo v Bukovici, čeprav je to zaselek Gornji Vrh. Nadaljujemo po kolovozu v gozd, kjer zavije levo. Držimo se leve v križišču. Tu kolovoz preide v gozdno pot. Pot se vzpenja in nas pripelje do obronka gozda in razgledne poseke. Držimo se desne in ob poseki pridemo ponovno v gozd. Tu opazimo oznake za Panoramsko krožno pot. Pot vodi levo in kaj hitro desno. V labirintu gozdnih poti so nam v pomoč markacije. Vzpenjamo se po gozdni poti. V križišču poti zavijemo levo in nadaljujemo naravnost mimo vodnega zajetja. V nekaj korakih smo na Osrenci. Od izhodišča do cilja je uro in pol do dve uri zmerne hoje. Debeče- Osrenca V vasi Debeče na primernem mestu parkiramo avto. Nadaljujemo po makadamski cesti Pogled na Kamniške Alpe proti Javorju. Mimo kapelice se cesta spušča ob obronku gozda. Po nekaj sto metrih dosežemo gozd. Spuščamo se po makadamski cesti skozi gozd. Pri oznaki na drevesu Felič Vrh zavijemo desno na gozdno pot, ki se prične strmo vzpenjati in preide v stezo. Na križiščih poti se držimo leve in sledimo oznakam za Panoramsko krožno pot Javorje. Hodimo po grebenu strmo navkreber mimo ostankov nemške opazovalnice z druge svetovne vojne. Na križišču se držimo leve in strm vzpon nas v nekaj korakih pripelje do ostankov stolpa na Osrenci. Od izhodišča do cilja je dobre pol ure zmerne hoje. Pot lahko podaljšamo do Felič Vrha in cerkve sv. Roka. Magdalena Butkovič Dediščina naših prednikov - 200 let star kozolec v Gabrovki pri Zagradcu Pisalo se je leto 1823, ko so v Gabrovki pri Zagradcu, po domače na Činškovi domačiji, postavili kozolec - toplar. Letos kozolec obeležuje svojo 200-letnico obstoja in se lahko pohvali s sedmo generacijo potomcev, ki jim je služil, in še vedno služi, za shranjevanje kmetijskih pridelkov in orodja. Sedanji lastnik Alojz Ferlin skrbi, da je kozolec izvirnega izgleda in ni prepuščen propadanju. Ohranjanje kulturne dediščine na podeželju pomeni, da svojim zanamcem skozi generacije zapuščamo spomin, kako so včasih živeli ljudje, hkrati pa nam je opomin človeške minljivosti. Izgradnja kozolca je bila v času okoli leta 1800 zelo zahtevna naloga, saj je bilo vsa dela treba opraviti ročno. Za takšno gradnjo so potrebovali pomoč mojstra in pa sovaščanov, ki so pomagali s sečnjo, prevozom in vso ročno obdelavo lesa. O sami gradnji kozolca nimamo uradnih virov, kako je potekala, lahko pa sklepamo po videzu in načinu dela, ki kaže ročno tesano delo, da je izgradnja takšnega kozolca trajala več kot eno leto. Kozolec je dvojni toplar s štirimi pari oken in dvokapno streho na čop, prvotno je bil postavljen na kamnitih podstavkih. Prva kritina, ki je bila za takratne čase značilna, je bila slama. Slamo je leta 1964 zamenjala lahka kritina - salonitne plošče. Kozolec je svojo prvotno lokacijo zamenjal leta 2004 zaradi preusmeritve kmetije in izboljšanja same funkcionalnosti kozolca, da je bližje mestu krmljenja živali. Prestavitev kozolca je terjala veliko načrtovanja, previdnosti in časa, da je prišlo do čim Med prestavitvijo leta 2004 Kozolec-toplar tudi na novi lokaciji služi svojemu namenu Ohranjena letnica dokazuje starost kozolca manj poškodb. Osnovno ogrodje, ki je iz hrastovega lesa, je ostalo isto, zamenjano je bilo le ostrešje ter kritina. Kozolec sedaj stoji ne- daleč stran od domačije in še vedno služi za shranjevanje krme in kmetijske mehanizacije. V 200 letih je kozolec preživel 1. in 2. svetovno vojno ter obsežen in uničujoč požar leta 1924, ko je zgorelo pol vasi. Uničujoč požar v Gabrovki je bil povod za ustanovitev gasilskega društva PGD Zagradec na Dolenjskem. Izgradnja kozolca je tudi v današnjih, modernih časih z vsemi pripomočki za obdelavo lesa zajeten zalogaj. Lahko si samo predstavljamo, kakšna solidarnost in medsebojna pomoč ter podpora je vladala v vaseh, da so s skupnimi močmi ustvarjali podobo vasi in objekte, ki danes predstavljajo kulturno dediščino. Ogreje misel, da je v slogi in razumevanju moč ustvarjanja lepih spominov za naše zanamce. Zapisala: Olga Novak december 2023 - številka 7 Ambrus ^aj-t KRKA Metnaj Muljava SobraČe Temenica Objekti dediščine so najlepši, kadar so obnovljeni Pintarjeva kapelica na Cagoškem hribu z novo fasado. Po udaru strele obnovljena podružnična cerkev sv. Janeza Krstnika v Bukovici. Po novem je opremljena tudi s strelovodom. Vsakoletni razpisi, ki jih občine objavljajo za obnovo nepremične kulturne dediščine, so pomemben in najpogosteje edini vir javnih sredstev, ki jih namenjamo njihovim lastnikom in upravljavcem za obnovo in vzdrževanje dediščine in kulturnih spomenikov. Zelo redki posamezniki so uspešni na razpisih Ministrstva za kulturo za obnovo kulturnih spomenikov, ki jih to objavlja na vsaki dve leti, saj so finančna sredstva s strani države izredno skromna. Na razpisu za leti 20212022 je Ministrstvo za kulturo razpisalo 6.500.000 evrov, na zadnjem razpisu, za leti 2023-2024, pa zgolj 4.635.000 evrov. Gre za skromna, bolj simbolična sredstva, s katerimi se ne da aktivno reševati dediščine. Po nekaterih strokovnih ocenah bi v Sloveniji potrebovali vsaj 20 milijonov evrov javnih sredstev letno, da bi dediščino lahko ohranjali v dobri kondiciji. Za našo občino je pohvalno, da obnovi dediščine namenja tudi del občinskih proračunskih sredstev iz sredstev, ki so namenjena za področje kulture. V letu 2023 je bilo za obnovo dediščine namenjenih V naslednjem letu bo na podlagi predhodno opravljenih raziskav obnovljena tudi fasada na hiši Mestni trg 3 v Višnji Gori. Obnovljena notranjščina kapelice. V naslednjih letih je načrtovana še restavratorska obnova oltarja. 25.000 evrov, kar sicer ni veliko, je pa izredno dobrodošel finančni vir, namenjen za tovrstne posege. Naj kot zanimivost dodamo, da so v ostalih občinah na Dolenjskem s sredstvi za obnovo dediščine skromnejši. Dejstvo ostaja, da se na državni in lokalni ravni premalo zavedamo pomena vzdrževanja in obnove dediščine, saj je obnova dediščine pomemben del aktivnosti na področju trajnostnega razvoja. V domači in tuji strokovni literaturi s tega področja lahko preberemo, da obnova dediščine zagotavlja okolje-varstveno, kulturno in gospodarsko trajnost ter generira številne multi-plikativne učinke, npr. ustvarja nova delovna mesta, večje prihodke v gospodinjstvih, oživlja stara nasel- Podružnična cerkev sv. Ožbolta v Leskovcu sodi med najlepše cerkvene notranjščine na območju naše občine. iE' -M. ■ JÜ & I I p H HI 8 ft tj g Obnovljena fasada na hiši Mestni trg 14 v Višnji Gori. Pokopališka kapela sv. Križa bo počakala na obnovo do naslednjega leta. Slikopleskarska dela v cerkvi svetega Jurija na Malem Korinju so še v teku. Obnovljeni južni stranski oltar v cerkvi sv. Ožbolta v Leskovcu nad Višnjo Goro. binska jedra, povečuje prihodke od turizma, zvišuje vrednost nepremičnin in spodbuja razvoj malega gospodarstva. Na letošnjem občinskem razpisu je bilo odobrenih sedem projektov obnove: obnova Pintarjeve kapelice na Čagoškem hribu (3.500 evrov), popravilo cerkve sv. Janeza Krstnika v Bukovici po poškodbi udara strele v cerkveni zvonik (2.500 evrov), obnova pokopališke kapele sv. Križa na Krki (3.000 evrov), obnova cerkve sv. Jurija na Malem Korinju (2.500 evrov), restavriranje stenskih po-slikav na hiši Mestni trg 3 v Višnji Gori (1.500 evrov), obnova fasade na hiši Mestni trg 14 v Višnji Gori (10.000 evrov) in restavriranje južnega stranskega oltarja v cerkvi sv. Med obnovo odkrita stenska poslikava v notranjščini hiše Mestni trg 3 v Višnji Gori. Ožbolta v Leskovcu nad Višnjo Goro (2.000 evrov). Večina projektov je bila dokončana in izvedena v skladu s strokovnimi usmeritvami ljubljanske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenija. Dva projekta nista bila izvedena (obnova pokopališke kapele na Krki in obnova fasade na hiši Mestni trg 3 v Višnji Gori). Ker je na trgu pomanjkanje ustrezno usposobljenih izvajalcev za delo pri obnovi objektov kulturne dediščine, je z izvedbo prišlo do zamika. Oba obnovitvena projekta bosta predvidoma izvedena v naslednjem letu. Vsi lastniki, upravljavci in ostali sodelujoči si za izvedene obnove zaslužijo vse pohvale, saj so v obnovo vložili veliko denarja, dela in truda. Rezultati so lepi in vabijo na ogled. Dušan Štepec