; REELEKCIJA NI ROTACIJA Direktor ni poklic, ampak odgovorna samoupravna funkcija Kaj je pokazala anketa o kadru v bežigrajskih podjetjih Temeljni zakon o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah določa, da se reelekcija direktorjev delovnih organizacij izvede vsaka štiri leta. Delovnim organizacijam, kjer so na vodilnih mestih iste osebe že več kot osem let, pa nalaga zakon obvezo, da reelekcijo izvedejo po' preteku dveh let od uveljavitve zakona. Torej, če naj bi bila reelekcija opravljena v zakonitem roku, morajo razpisne komisije do 26. januarja 1966 razpisati ta delovna mesta, nato pa morajo do 26. aprila 1966 delavski sveti ali drugi ustrezni organi samoupravljanja izvoliti direktorje. V občini Bežigrad je 17 delovnih organizacij, kjer bodo izvedli reelekcijo. To so: Opekama Črnuče, Ce-mentar, Kuverta, Modna oblačila, Elma, Projektivni biro, Obnova, IMP, Ate-Ije za arhitekturo, Elektrotehna, Astra, šola za voznike motornih vozil, Zdravstveni dom Črnuče, Gostinsko podjetje Črnuče, Avtoobnova, IMKO *n Slaščičarna Bežigrad. SRAMEŽLJIV MOLK V delovnih organizacijah, samoupravnih organih in v družbeno-političnih organiza-cijaii v večini primerov še niso razpravljali o reelekciji direktorjev. O njej so doslej govorili le v ožjem krogu. Toda po razgovorih s predstavniki samoupravnih organov je moč sklepati, da v Podjetjih že spoznavajo po-•hen reelekcije. Bistveno pri tem je spoznanje, da je samoupravnim organom v podjetjih dana pravica, s tem pa Judi dolžnost odločanja o imenovanju in razrešitvi di- rektorja. Razgovori so tudi Pokazali, da določeno število Predstavnikov samoupravnih organov kljub vsemu ne razume bistva reeleke je. Cefto enačijo pojma »rotacija« m »reelekcija«. Na reelekcijo gledajo ponekod vse pre-Vce osebno. Nekateri so mnenja, da reelekcija sploh m Potrebna, ker delavski sve-t' itak lahko zamenjajo direktorja ali druge vodilne “mire, če jim ne ustrezajo. V pripravah na reelekcijo Pa bi morali delavski sveti m kolektivi razpravljati o kriterijih oziroma o pogojih “O zasedbo vodilnih delovnih mest, zahteve pa formulira-1 v svojih statutih. Formal-m Pogoji, predvsem izobraz-a ne bi smela biti edini po-s°J. niti ne odločilno merilo Pri kriteriji, čeprav je izo-razba-eden izmed osnovnih gojev za zasedbo vodilne-delovnega mesta. Odločilni kffterij pa bi morali biti , ganizacijska in delovna iz-usenost, ekonomska in druž-uo-politična razgledanost, san,Vllen' aktiven odnos do str 1?upravlj«nja in ustrezne treh 0vne kvalitete, ki so po-“he za uspešno operativ-Podjetja- Upo-Usn v treba dosedanji e„rfh Poslovanja delovne or-»anizacijc. Ta uspeh naj se n{,ntneri izključno po linanč-pn rezultatu, ampak tudi Vodn- egu in kvaliteti proiz-ekonJe' 550 produktivnosti, ati Sočnosti m rentabilno-ki « a delovne organizacije, ba ^bjhJo s tujino, je tre-izvor,POftevaU tudi uspeh v tev ,, uvozu. Tudi oceni- bizacik« S° je delovna OTRa' sPrem, znašla v sedanjih Pri .^Jbbah v gospodarstvu tev n’u oejboljših reši-* J« umestna. Organi samoupravljanja morajo o vseh kandidatih razpravljati enako, namreč pri kandidatih, ki se bodo prijavili na razpisana mesta direktorjev. 1« na ta način bodo izbrali najprimernejšega. Pa tudi razpisi bi s tem dosegli svoj namen. V osnovi je treba zatreti vsa tista stališča, ki izhajajo iz vprašanja, ali se odločamo za dosedanjega direktorja ali za drugo osebo. Uspeh reelekcije bo samo V primeru, če bodo delavski sveti izbrali najboljšega ponudnika. KORISTI REELEKCIJE Smisel reelekcije je v tem, da samoupravni organi preverijo sposobnosti direktorja, na drugi strani pa reelekcija omogoča občasno osvežitev novih strokovnih in sposobnih kadrov na teh delovnih mestih. Strokovni kadri namreč vnašajo nove ideje, pobude in ustvarjajo polet v poslovanju podjetij. Sistem reelekcije pa omogoča in vzpodbuja delovne kolektive, da razširjajo kadrovsko bazo možnih kandidatov za vodilna delovna mesta. Zato je zmotno mnenje nekaterih mlajših, ki imajo fakultetno izobrazbo, da je brez ustrezne prakse in delovnih izkušenj mogoče kandidirati in zasesti mesto direktorja. Prav tako pa je nepravilno stališče nekaterih kadrov iz gospodarstva, ki podcenjujejo strokovno in splošno šolsko izobrazbo ter se sklicujejo samo na prakso. Ce izhajamo iz načela, da položaj direktorja ni poklic, ampak odgovorna samoupravna funkcija, potem ni zmeraj dobro, če so vodilni kadri, pa tudi sposobni, predolgo na istem delovnem mestu — ne da bi morali sproti dokazovati svoje sposobnosti. Takšni čestokrat ne vidijo problemov, postajajo samozadovoljni in podobno. Seveda je potrebno na ta problem gledati individualno in upoštevati razne činitelje. Kadri, ki po reelekciji ne bodo ponovno imenovani na ista delovna mesta, ne bodo družbeno degradirani, ampak bodo svoje znanje lahko koristno uporabili na drugih ustrezajočih mestih. Tudi ne morejo biti pogoji za direktorje enaki za vse delovne organizaciji, ker so določene razlike glede specifičnih zahtev tako med posameznimi panogami kot med podjetji znotraj panoge. Večji del delovnih organizacij sploh nima ali pa ima pomanjkljivo formulirane pogoje v statutih, tako da ne ustrezajo dejanskim zahtevam in osnovnim kriterijem. Nekateri pogoji so presploš-ni, enostranski, prilagojeni Niululjcvauje na Z. strani Samoupravljanje osnovna tema konference SZDL » • Ker je redna občinska konferenca SZDL, ki kot družbenopolitična organizacija v naši občini združuje pod svojim bkriljem nekaj več kot 16.000 članov, tik pred nami, smo zaprosili predsednika občinskega odbora SZDL Boža Kovača, nkj nam nakaže nekaj vprašanj in problemov, katere naj bi delegati obravnavali na tej konferenci. Katera naj bi bila osnovna tema razprave na bližnji konferenci SZDL? ® st v » *v.!( BELINKA OBRATUJE NA AVSTRIJSKE KILOVATE str. 4 ■•■•'»mnMurasaaa ] POLN KOZAREC ; I ŽALOSTI str. 10 ^ATOMSKA TOVARNA" v Šentjakobu če govorimo o osnovni temi, ki naj bi bila bistveni predmet razprave na naši občinski konferenci, potem bo že treba omeniti gradivo za razpravo pred občinsko konferenco SZDL, ki govori o nalogah SZDL kot najbolj množični družheno-politični organizaciji pri razvijanju poglabljanju in utrjevanju samoupravljanja v občini. Samoupravljanje je v resnici zelo širok pojem. Ob samoupravljanju in pri tem vlogi SZDL gre verjetno za širše družbeno-politične in samoupravne dolžnosti in pravice,. ki jih .občani uveljavljajo preko krajevnih organizacij SZDL, zborov volivcev itd.? Tako zbori volivcev kot javne tribune doslej niso imele odločilnega vpliva na politiko občinske skupščine. Na zborih volivcev občani ponavadi razpravljajo predvsem o komunalnih problemih, družbenem planu, proračunu in letos še o rebalansu proračuna. Zakaj? Pogosto so postavljeni pred dejstva, pred že pripravljeno parado številk In postavk, češ tu ni mogoče kaj spreminjati. Najbolje je pač, da to potrdite in pika! Volivci pa na drugi strani pred svoje odbornike grmadijo zahtevo na zahtevo, ki običajna daleč presegajo zmogljivosti občinske blagajne. Tako si v resnici na zborih volivcev stojita drug proti drugemu »občina« s svojimi dejstvi, možnostmi in občan s svojimi zahtevami! V takšni obliki ali praksi je samoupravljanje lahko jalovo, začne in konča se z besed- nim dvobojem. Prav zato morajo zbori volivcev dobiti drugačno vlogo. Volivcem bi morali predložiti več variant za proračunsko politiko, za ureditev tega ali onega komunalnega objekta itd. Težavnejša, vendar učinkovita pot do resnične komunalne samouprave! Brez dvoma se bodo potem občani določene krajevne skupnosti laže odločili za najbolj sprejemljivo odločitev, hkrati pa bodo morali tudi vedeti — za primer: ali vodovod ali cesta ali šola ali trgovina itd. Takoj bodo torej vedeli: če se odločijo za cesto, bo morala trgovina počakati in to ne zmeraj vse v isti krajevni skupnosti! Tako bo odločitev padla na ramena volivcev, kar je pravzaprav bistvo pravice do samoupravljanja v občini kot celoti v takšnem samoupravnem mehanizmu. Pravice, odgovornost in obveznosti morajo biti v istih rokah. Med zbori volivcev in javnimi tribunami doslej največkrat ni bilo prave razlike. Povsod smo govorili o istih vprašanjih, rezultati teh razprav pa največkrat niso rodili želenih uspehov. Kaj menite o tem? Zbore volivcev praviloma sklicujemo samo po zakonu, kar še daleč ni najbolj prav: pred volitvami, pred spreje-moih družbenega plana in proračuna. Zgolj zbori volivcev, na katerili smo običajno govorili vse in o vsem in v takšni obliki, kot jih poznamo, še zdaleč ne zadoščajo, da bi še bolj uspešno in res po samoupravni poti reševali pereče probleme in vprašanja. Strokovno ožja ali specialna vprašanja, ki zadevajo samo kmetijstvo, urbanizem, stanovanjsko gradnjo, otroško varstvo, šolstvo iu podobno, praviloma obravnavamo na javnih tribunah. Naloga SZDL je, da omogoča in organizira takšne zbore^ta-ko v okviru krajevnih organizacij, po potrebi pa tudi v občinskem merilu. Stališča, temeljito obdelana hi sprejeta na takšni javni tribuni, naj bi člani samoupravnih organov v občini in delovnih organizacija^ potem upoštevali pri svojih odločitvah. V bistvu gre torej tudi za aktiviranje krajevnih organizacij SZDL, ki so dolžne prisluhniti potrebam iu problemom občanov, jih razčiščevati na javnih tribunah in tudi na zborih volivcev, ki so se ponekod lepo uveljavili ter jih potem posredovati naprej, uveljavljati. Pa tudi na zbore volivcev naj bi pogosteje prihajali ljudje, ki bodo znali kvalificirano in s polno avtor teto odgovarjati na vprašanja volivcev in po potrebi tudi polemizirati. Odnos velivec-odbornik, občan-predstavniki družbenih služb torej ni ravno najboljši. Kaj bi morali storiti v tej smeri? Stiki med volivci in odborniki, volivci in predstavniki družbenih služb, ponavadi zares niso najboljši. O določenem problemu bi se moral odbornik občinske skupščine pred sejo skupščine posvetovati vsaj z nekaj občani v kolektivu aii na terenu o določeni temi. Posredno in neposredno bi potem pri določeni odločitvi v občinski skupščini potem odločalo precej več volivcev. Vendar za kaj takega tudi ni zmeraj dovolj časa. Se pa volivci še ne zavedamo vsi dovolj, da je samoupravljanje zahtevnejše kot vladanje. Hkrati odbornike ne bi smeli obremenjevati z dolgimi sejami in bi jim morali pripraviti materiale v več različnih variantah. Odločitve bi bile potem učinkovitejše, bolj pretehtane in več teže in odgovornosti bi nosile v sebi. Prav gotovo se bodo ljudje lažje odločali, če jim bodo na razpolago različne variante za ureditev določenega vprašanja. V vseh teh napol ali še nerešenih vprašanjih je ena izmed važnih nalog SZDL kot gonilne sile, Id si mora prizadevati za poglabljanje in razvijanje samoupravljanja. In kaj pričakujete od konference? ^ Od konference SZDL pričakujemo konkretne sklepe kako naj bi za naprej zakoličili osnovne naloge in metode dela občinske organizacije SZDL. Med drugim tudi, da bo samoupravljanje zares zaživelo tako kot to vsi želimo in da bomo zares lahko govorili o samoupravljanju in neposrednem uveljavljanju slehernega občana pri najpomembnejših odločitvah. Vedeti moramo Tudi, da .samoupravljanja ni konec na občinskih mejah, zato naj bi vsem problemom okrog samoupravljanja konferenca posvetila kar največ skrbi. N. L. str. 5 Preselitev občinske uprave Uprava občinske skupščine Ljubljana-Bcžigrad se je preselila iz Parmove 33 na Parmovo 41. V dosedanjih prostorih na Parmovi 33 je ostalo le predsedstvo skupščine in oddelek za narodno obrambo. Občinska vodstva družbeno-političnih organizacij so se preselila na Parmovo 33 (kjer so bili prej prostori, občinske skupščine). V I. traktu desno je zdaj občinski komite ZKS, občinski odbor SZDL, občinski sindikalni svet, občinski komite- Zveze mladine, občinska zveza za telesno kulturo, občinsl a zveza prijateljev mladine ter tudi uredništvo nagega časopisa. Telefonske številke so ostale ncizpremenjene. V KOMUNALNI BANKI LETOS Več prihrankov, Mar so Bežigrajčani razsipniki, bolj naklonjeni življenju »na kredit«, ali varčni gospodarji s hranilnimi vlogami v banki? Težko je trditi eno ali drugo. Marsikaj o tem nam je pojasnil šef ekspoziture Ko. munalne banke za Bežigradom Anton Stritih. manj posojil Povodenj: 150 milj. škode Po ugotovitvah komisije za ocenitev škode, ki jo je sredi septembra povzročila narasla Sava v bežigrajski občini, je škoda znašala več kot 150 milijonov dinarjev. Komisija je zato prizadetim lastnikom priznala pravico do odškod nine in sicer v vrednosti zmanjšanega pridelka oziroma pravico do odpisa davkov na dohod nino za leto 1965 v višijii zmanjšanega pridelka Zahvala iz Prekmurja Občani iz Murske Sobote so se v TV obzorniku zahvalili bežigrajskemu podjetju »Lesnina«, ki je darovalo za poplavljence v Prekmurju pohištvo in drugo opremo v vrednosti 1,8 milijona dinarjev. Pismeno zahvalo je prejela tudi organizacija Rdečega križa na terenu Bežigrad in sicer iz vasi Bakovci. Krajevna organizacija RK Bežigrad Je bila med prvimi, ki je organizirala zbiranje oblačil in so jih s prvo vagonsko pošiljko poslali na poplavljena področja v Prekmurje. A.G. obstoječi kadrovski zasedbi in preskromni glede na strokovno izobrazbo itd. Ponekod imajo pretirane zahteve glede prakse, posebej na vodilnih delovnih mestih (10— 15 let) kar onemogoča uveljavljanje strokovnim kadrom le z nekaj letno uspešno prakso na vodilnih delovnih mestih. Res je reelekcija predvsem stvar kolektiva in je treba dobro izvedbo s pomočjo vseh družbenih sil pripraviti v kolektivu. Nujno pa je čimpreje vnesti v statute delovnih organizacij določila, ki bodo v skladu z zakonskimi predpisi, zasledujoč cilje reelekcije. Moramo ugotoviti, da nekateri statuti sploh ne govore o reelekciji, drugi pa zelo nejasno, predvsem v zvezi s pogoji za zasedbo direktorskih mest. ANKETA O KADRIH Kadrovska komisija pri občinskem komiteju ZKS Bežigrad je v prvi polovici preteklega leta v sodelovanju z občinsko skupščino in občinskim sindikalnim svetom na podlagi ankete v 35 delovnih organizacijah na območju občine med drugim analizirala tudi zasedbo delovnih mest z zahtevano srednjo, višjo in visoko strokovno izobrazbo. Anketa je ugotovila, i da ima na vodilnih delovnih mestih zahtevano strokovno izobrazbo le 51.7 odstotka kadrov. Od 3.000 delovnih mest, ki zahtevajo srednjo, višjo in visoko strokovno usposobljenost, ima 49 odstotkov kadrov ustrezno strokovno izo- brazbo. Anketirane delovne organizacije štipendirajo 21 odstotkov potrebnih kadrov in porabijo 50.5 odstotka razpoložljivih sredstev, ki jih zakon dovoljuje za strokovno izobraževanje. Strokovno zasedbo delovnih mest pa najbolj vidno prikazujejo podatki popisa delovnih mest v podjetjih elektro-kovinske in tekstilne uanoge bežigrajske občine. Ta popis je opravila in obdelala skupina strokovnih — 31. oktobra letos je imelo v naši banki 2222 vlagateljev naloženih 295 milijonov 174 tisoč dinarjev. Lani ob tem času smo imeli 1600 vlagateljev, ki so imeli na hranilnih knjižicah 216 milijonov 730 tisoč dinarjev, ob ustanovitvi ekspoziture komunalne banke za Bežigradom pred štirimi leti pa je bilo vsega 350 vlagateljev, vloge pa so znašale približno 24 milijonov dinarjev. Med varčevalci je največ delavcev in uslužbencev, manj pa je mladine, ker to varčevanje vodi za celo Ljubljano v glavnem Mestna hranilnica. Imamo 1772 avista hranilnih vlog v znesku 210 milijonov dinarjev in 450 vlog, vezanih .te. . delavcev Zavoda za zaposlovanje delavcev in sicer po dejanskih zahtevah delovnega mesta, dejanskem stanju 4n po pravilniku. Podatki prikazujejo neskladnost vseh treh postavk in neustrezno zasedbo delovnih mest glede na strokovno izobrazbo. Tako velika odstopanja zahtev po pravilniku in zahtev delovnega mesta po strokovni oceni ne moremo drugače tolmačiti kot tako, da so delovne organizacije s predvideno strokovnostjo v pravilnikih zasledovale možnost večjih osebnih dohodkov zaposlenih z dejansko manjšo strokovno izobrazbo kot so potrebe delovnih mest in strokovna izobrazba kadrov. Nadaljnje razčlenjevanje teh pokazateljev pokaže, da so odstopanja večja v upravi in v tehničnih službah in da je v vsaki delovni organizaciji zaposleno večje število kadrov z neustreznimi poklici itd. ZAPOSLENOST IN NEZAPOSLENOST Ne bo odveč če hkrati dopolnimo sestavek s podatki Zavoda za zaposlovanje delavcev o številu nezaposlenih strokovnih kadrov na področju bežigrajske občine. Trenutno je nezaposlenih 188 delavcev s strokovno izobrazbo, od tega števila 16 z visoko, 4 z višjo In 38 s srednjo strokovno izobrazbo. Drugi so strokovni delavci z nižjo, srednjo in visoko kvalifikacijo. Ti podatki pokažejo, da sama bežigrajska občina razpolaga z zadostnim številom strokovnih kadrov, ki bi jih podjetja zlahka zaposlila na potrebnih delovnih mestih In kadrovska struktura bl se izboljšala v zelo kratkem času. JAK DOPISUJTE! na eno leto, v znesku 85 milijonov dinarjev. — Kaj je pokazal »barometer hranilnih vlog« ob gospodarski reformi? — Avgusta letos so se hranilne vloge znižale za 60 milijonov dinarjev. Ko se je »mrzlica« polegla, so varčevalci spet vložili ta znesek v banko. — Ali nagradni razpis z obetajočimi nagradami privlači nove varčevalce? — Vloge naraščajo, vendar občutno povečanje pričakujemo šele prihodnji mesec, se pravi pred žrebanjem. Saj veste kakšni smo Kranjci, odlašamo do zadnjega. — Spričo novih predpisov je potrošniških posojil verjetno precej manj? — Potrošniška posojila so se letos do konca oktobra v primerjavi z istim obdobjem lani znatno znižala. To je posledica odloka o določeni najvišji vsoti za najetje posojila in skrajšanega roka vračanja na 30 mesecev (poprej za industrijsko blago 36 mesecev in za avtomobile 48 mesecev). Skupno znižanje potrošniških posojil znaša 121 milijonov 530 tisoč dinarjev, od tega pride na posojila za nakup motornih vozil 117 milijonov, posojila za nakup Industrijskega blaga mpa so se znižala le za 4 milijone dinarjev. Naša banka je letos do 31. oktobra odobrila potrošniških posojil v višini 992 milijonov dinarjev (460 milijonov za industrijsko blago in 532 milijonov za motorna vozila), lani ob tem času pa so znašala posojila milijardo 114 milijonov dinarjev (464 milijonov za industrijsko blago in 650 milijonov dinarjev za motorna vozila). Za poplavljence že 10 milijonov Občinski odbor Rdečega križa, ki vodi akcijo za pomoč poplavljencem v Prekmurju, je doslej zbral in poslal v prizadete kraje denarja, oblačil in drugega materiala v vrednosti več kot deset milijonov dinarjev. To so prispevki občanov, delovnih organizacij in sindikalnih podružnic. Akcija še ni zaključena. Trajala bo do konca leta. Pričakujejo še prispevke iz Dola, Šentjakoba, Beričeve-ga In Tomačevega ter prispevke nekaterih podjetij. Za poplavljence zbirajo tudi člani RK na šolah. Med prvimi so bili učenci osnovne šole Maksa Pečarja iz Cmuč. Zbrali so denarja in oblačil v vrednosti 100.000 dinarjev. Dogovorili so se s šolo v prekmurski vasi Gradišnica, da jim bodo kupili šolske potrebščine in čevlje. A.G. »Vdova Rošlinka« na saveljskem odru Prosvetno društvo Savlje — Kleče je v začetku novembra uprizorilo veselo igro »Vdova Rošlinka«. Na dveh predstavah v Savljah so imeli polno dvorano. Gostovali so tudi že v Pirničah, obiskati pa nameravajo še nekatere druge kraje. Igro je režiral Roman Novell!, igrali pa so Francka Hemler, Dragica Sever, Niko Zatler, Danica Presetnik, Ludvik Bobnar, Pepi Strašek, Vinko Zatler in Janez Kunaver. V tehnični ekipi sta sodelovala Franci Zatler in Vili Kocijan. „ Kurentov hram" V začetku decembra bo dograjena stavba zraven banke nasproti Gospodarskega razstavišča. Doslej so že oddali prostore Interkomercu, Konstrukti in Združenju knjigovodij. V pritličju bo hotel Union uredil snack bar, ki bo prav gotovo najzanimivejši gostinski lokal za Bežigradom. Imenoval se bo »Kurentov hram«, vsa notranja oprema pa naj bi prikazala gostu delček slovenske folklore, seveda Kurente z Dravskega polja. Stene v lokalu bodo obložili z grafikami Franceta Miheliča. Prav za samosvojo upodobitev Kurentov je mojster slovenske grafike dobil že mnogo priznanj. Računajo, da bi tudi zaposlene v lokalu oblekli v stilizirane noše z Dravskega polja. Prodajali bodo tudi spominke in razglednice. V lokalu bo 30 sedežev in prostora še za približno 60 gostov, zunaj pa nameravajo v sezoni urediti vrt, kjer naj bi .bilo približno 80 sedežev. Najbolj je vodna stihija prizadela zgradbe ob vodi in že utrjene bregove. Škodo so ocenili na 111 milijonov cUnanjev, Najbolj so b!le poškodovane zgradbe in bregovi na odseku pri Šentjakobu (kar za 32 milijonov dinarjev). Zgradbe in breg je voda močno poškodovala in tudi na desni strani Save. v Stožicah, Tomačevem in v Jaršah, kjer znaša škoda 21 milijonov dinarjev. Samo za en milijon manj je podivjana Sava poškodovala tudi bregova in zgradbe od Šentjakoba do Dola, precej škode pa je bilo tudi v Podgorici, Šentjakobu, na Črnučah in na Ježici. Škodo, ki jo je voda prizadejala na komunalnih napravah (cestah, mostovih, opornih in podpornih zidovih itd.) znaša okrog 26 milijonov dinarjev. Največ popravil bo treba narediti v Dolu, za okrog 12 milijonov dinarjev. Na drugem mestu je prajev-na skupnost Stožice — škoda 6,400.000 dinarjev, sledijo pa Beričevo-Brinje — 3,5 milijona dinarjev, Črnuče — 2.800.000 milijonov dinarjev in Sentjakob-Podgorica — škoda 1,400.000 dinarjev. Za skoraj 13 milijonov dinarjev pa je razi ta reka prizadejala polja in travnike. Poplavila je 336 hektarov pašnikov, travnikov in polj z raznimi kulturami. Na 205 hektarih travnikov in 88 hektarih pašnikov znaša škoaa 3.936.000 dinarjev, sicer pa je največ škode na poljih s krompirjem. Na 9,5 hektara je voda uničila za 6,650.000 dinarjev pridelkov. Precej manj škode je na 19 hektarih detelje — 855.000 dinarjev, nekaj nad pol milijona pa znaša škoda na, približno osmih hektarih koruznih polj in na približno šest hektarih polja s povrtnino. Za 300.000 dinarjev škode je še na poljih z zeljem (0,5 hektara), na pol hektara velikem fižolo vem polju pa za 50.000 dinarjev. Razen tega je voda prizadejala tudi drevesnico topolovih sadik v Klečah. Narasla voda je poplavila 4 hektare veliko zemljišče, škodo na sadikah in baraki in drugem materialu pa cenijo na 400.000 dinarjev. B. S. 150 »^"Hionov Da bi odpravili posledice poplave, ki je v oktobru prizadela kraje vzdolž Save na področju naše občine, je občinska občina odobrila skoraj 140 milijonov dinarjev: 111 milijonov bo šlo iz posebne proračunske rezerve leta 1964, 28 milijonov pa iz rezervnega sklada občine. Pooblastili so svet za gradbene in komunalne zadeve, da bo napravil program potrebnih del ter skrbel za pravilno in smotrno uporabo sredstev. Program, del bo svet predložil skupščini, vsako leto P» bo poročal o uporabi sredstev. • Novi aktivi RK na šolah Komisijo za mladino pri občinskem odboru Rdečega križa pripravlja skupaj z občinskim komitejem Zveze mladine ustanovitev aktivov K* na šolah druge stopnje-V programu za dejavnost mladine so se opredelili zla**1 za zdravstveno vzgojo, socialne dejavnosti v šolah In na terenu, razvijanje mednarodnega sodelovanja, itd. V šolskem PTT centru s° že ustanovili aktiv Rdečega križa. Pripravi lajo zdravstvena predavanja o tuberkuloz* ter o alkoholizmu, organizir®' li pa bodo tudi tečaj za ncS bolnika ter tečaj prve P0-moči. „ Prijavite zasebne turistične sobe V Ljubljani bo ofl 3. do 14. marca 1966 svetovno prvenstvo v hokeju na ledu. Ta športna manifestacija bo izrednega pomena za naše mesto. Organizatorjem povzroča največ preglavic iskanje prenočišč za goste in turiste, ki / bodo obiskali to prireditev, zato pričakuje pomoč vseh Ljubljančanov. Ce imate proste sobe, jih prijavite turistični agenciji »Kompas« najkasneje do 1. decembra letos. Posebna komisija bo sobo ocenila in določila kategorijo, kamor spadajo. Pravilnik o zasebnih turističnih sobah določa, da spadajo v prvo kategorijo tiste sobe z eno ali dvema posteljama, ki so v dobro vzdrževanih objektih, v ustrezni okolici, imeti morajo električno razsvetljavo, tbplo in mrzlo tekočo vodo v sohi ali kopalnico s tekočo toplo in mrzlo vodo. Gostom mora biti na razpolago tudi primemo urejeno stranišče na izplakovanje. Oprema v sobah mora biti udobna in enotna. Nočnina za osebo velja 2500 dinarjev. V II. kategorijo spadajo sobe z eno ali dvema posteljama (elektrika, tekoča mrzla voda v sobi, udobna in enotna oprema), za goste pa mora biti na voljo kopalnica in stranišče na izplakovanje. Nočnina za osebo velja 2000 dinarjev. V III. kategorijo spadajo primerno opremljene sobe z eno, dvema ali več posteljami. Imeti morajo električno razsvetljavo, tekoča voda pa mora biti v sobi ali v ta namen določenem prostoru. Nočnina za osebo velja 1500 dinarjev. V IV. kategorijo spadajo vse tiste sobe, ki ne ustrezajo pogojem za prve tri kategorije, izpolnjujejo pa minimalne pogoje. Nočnina za osebo velja 1000 dinarjev. Vse cene nočitev veljajo le v času prireditve še s posebno ugodnostjo, to je brez odbitkov. PRIJAVNICA Ce imate prosto sobo, vas Turistično društvo vabi, da izpolnite prijavnico in jo oddaste v Krajevni skupnosti, ki jo bo posredovala turistični agenciji »Kompas«. — Vse informacije daje Turistično društvo Bežigrad, Ljubljana, Vojkova 4, telefon 311344, interno 006. PRIJAVNICA ZA ZASEBNO TURISTIČNO SOBO Ime in priimek...................................... Točen naslov:.................................. • Število sob:........................................ Število ležišč:..................................... » Ali želite oddajati sobo tudi po končanem hokejskem prvenstvu DA — NE (neustrezno prečrtajte). Ljubljana, dne . ......................... Podpis prijavljenca Rotacija in reelekcije » Struktura Priučeni Poklicna šola Srednja šola Visoka šola Va Štanovania »e letns stanovanja že letos na zadnji strani Kakor ,je izjavil Oskar Obersnel, predsednik upravnega odbora sklada za zidanje stanovanjskih hiš, ki je tik pred ukinitvijo, naš sklad ni dal za gradnjo športne hale v Tivoliju niti dinarja! V zadnji številki našega glasila smo objavili vest, da potekajo razgovori, naj bi vsi stanovanjski skladi ljubljanskih mestu h občin še pred ukinitvijo oročili del sredstev za športno halo v Tivoliju. Takšni razgovori so bili tudi v upravnem odboru našega sklada, vendar so njegovi člani odklonili tak-šno razpolaganje z namenskim denarjem sklada, čeprav je sklad tik pred ukinitvijo. Vse njegove obveznosti in denar bo prevzela komunalna banka. oprava za notranje zadeve Posin?irava z't nolranje zadeve ljubljanskih občin WhhLV-nOVI5-.prostorih v Kresiji- Mačkova ulica 1. ..°Dčani uredim vrp ctvori n uu ^____________ Le-ti vaUli0bo?Bni vse 81 var i ki so ’ j ih pr e J ^br trnia- r„;. ulgani za notranie zadeve n-vcaiv-e^r,«-, pre i Oi izl motornih vozil itd. je zdaj enotno urejena javno < Prenehah poslovati. Izdaja potnih listov, pri-osebni • c?dJav?ia matična služba, izdajanje straeiio ureditev volivnih imenikov, regi za vsi m°tornlh vozil itd. je zdal enotno ureienr mest0- Urad je za ‘»Pretrgano od 7. do 19. i ^0Vl;mber in da v zdravstvu ne le da ni možna, ampak je konkurenca tudi nedopustna. Odbornikom pa niso mogli pojasniti zakaj se je zdravstvena služba raz-družila, če je razdružitev tako zelo neustrezna. Le medlo so govorili o nekaterih, ki so v preteklosti dobronamerno zagovarjali decentralizacijo v zdravstvu. Prav zato pa se odborniki niso strinjali, dž bi odločali o predlagani združitvi na eni prihodnjih sej, dokler sami niso povsem prepričani o upravičenosti in umestnosti ponovne reorganizacije oziroma združitve zdravstven^ služ- »Kako naj sicer pogledamo svojim volivcem v obraz,« je dejal eden izmed odbornikov. B. S. V tem prispevku skušamo v močno skrajšani obliki podati izvleček in poročila občinske uprave, ki ga je le ta pripravila za občinsko skupščino. Poročilo o poteku likvidacijskega postopka RCJ so dobili vsi odborniki občinske skupščine, vendar nanj niso dali kakšnih bistvenih pripomb. V naslednjem objavljamo nekoliko skrajšano poročilo: »Vodstvo RCJ se je zavedalo prioritete, ki jo ima camping in je namerno prelivalo sredstva za ta objekt v adaptacijo, računajoč pri tem, da bodo investicije v campingu na vsak način pokrivane na ta ali oni način. Seveda pa je bila pri taki politiki vsota za adaptacijo znatno prekoračena, pa četudi bi prvotne stroške (3,811. 000.—) z ozirom na povečanje cen podvojili. Namerna prekoračitev predvidene vsote za adaptacijo, nesmotrna gradnja centralnega objekta v campingu (gradnja v lastni režiji ter deloma povečanje cen gradbenim storitvam sta privedla konec leta 1964 podjetje v težak finančni položaj, saj je imelo podjetje za okrog 12 milijonov neporavnanih upnikov ter okrog 12 milijonov dolgovanja za gradnjo sanitarnega objekta. Iz teh razlogov je bil sklep o odstaviti vodstva ter uvedbi likvidacije vsekakor umesten. Po uvedbi likvidacijskega postopka je bila dana stranke odprt vsak delavnik ure. podjetju za sanacijo še nadaljnja dotacija v znesku 24,801.452 dinarjev. • Stroški te ureditve (adaptacija shrambe v recepcijo, električna napeljava, razširjeni kamping prostor itd.) znaša cca 1.473.000 — din. • Stroški za adaptacijo (zasilna kuhinja in bife v letni kuhinji)... so znašali cca 673.000 din. • Stroški te dozidave... (prostor med objektoma) ... in naprave sanitarij znašajo cca 3.377 tisoč din. • Obnovljen je bil glavni restavracijski prostor, za kar je bilo potrošenih cca 4,071.000 din. • Stroški te adaptacije ... (toplotna izolacija stavbe s heraklitom) so znašali okrog 698.000 dinarjev. • Kabine v nadstop-ju ... (preurejanje za kam-piste)... stroški so znašali okrog 446.000 din. • Šupa je bila preurejena v bar... za kar je bilo potrošenih okrog 1,173 tisoč din. • Nadalje je bila preurejena in razširjena kuhinja ... Stroški za vse našteto so znašali okrog 1.432.000 din. • Opremljeni so bili pisarniški prostori in nabavljena oprema v skupni vrednosti din 847.000. Pri urejanju zemljišča je podjetje RCJ naletelo na kvaliteten gradbeni material — gramoz in mivko. Na manjšem kompleksu je začelo ta material odvažati in prodajati, na stalo jamo pa zasipati z od padnim materialom. Izku pički iz prodaje tega ma teriala v razpoložljivi do kumentaciji niso razvidni, prav tako tudi ni razvidno trošenje teh sredstev. Iz razpoložljive dokumentacije izhaja, da so znašali stroški novega sanitarnega objekta in ureditve celotnega camping prostora din 54,866.018 — Stroški objekta samega znašajo 33,523.412,— din, ostali stroški pa so sledeči: • odkup zemljišča je 3,795.930.— • ureditev zemljišča in zasaditev drevja in grmovja 7,869.368,— • Izdelava zunanjega tuša in umivalnega korita 227.129,— • Načrti za celotno rekreacijsko področje 9,436. 179,— Vsi spredaj navedeni stroški adaptacije in novogradnje pa ne dosegajo dejansko porabljenih sredstev ter znaša razlika 18,797.113.—, kar predstavlja izgubo v poslovanju podjetja v času od 1/1— 1963 do 28/11-1964, V tej vsoti pa ni. zajeta samo poslovna izuba v ožjem smislu, temveč so tu zajeti tudi »zagonski« stroški v začetku poslovanja, ko podjetje še ni ustvarilo realizacije. Celoten kompleks RCJ je ob likvidaciji /prevzelo v začasno upravljanje Gostinsko podjetje Bežigrad ter je v tem svojem obratu letos uspešno poslovalo. Do sedaj je bilo v campingu zabeleženih okrog 15.000 nočitev, kar je skoraj še enkrat toliko kot lani. če računamo, da je vsak gost potrošil za nočitev cca 1 dolar predstavlja to devizni priliv 15.000 dolarjev ali 18,750.000 dinarjev. Glede na predvideni porast nočitev, ki ga je pričakovati v naslednjih letih, lahko računamo, da se bodo investicije v campingu amortizirale že v nekaj letih, vsekakor pa prej kot bodo odplačani krediti. Pomembnost tega campinga pa je tudi v širšem deviznem prilivu. Računa se, da potroši vsak inozemec na eno nočitev! skupno 6,50 dolarja (nočitev, bencin, spominki, hrana in drugi stroški) kar nam da za letos devizni priliv v znesku 97.500 dolarjev. Visok porast nočitev ter predvideno nadaljnje povečanje nam kaže, da je bila gradnja sanitarnega objekta in ureditev oz. razširitev campinga nujna in upravičena. Nikakor pa ni upravičena tako draga adaptacija starih dotrajanih objektov, za povzročeno poslovno izgubo pa je krivo nesposobno vodstvo.« mmm. ZBOR OBČANOV I glasilo občinskega i odbora SZDL Ljub- f Ijana-Bežigrad Izhaja vsak mesec. Ureja uredniški odbor: Miran Blaha (predsednik), Janez Vin-kler, Lojze Jakopič, | Ančka' Čerin, Jože | Čmugelj, Niko La- i pajne in Jože Vetro- 1 vec. Odgovorni ured- | nik: Janez Snoj. Ce- B na izvodu 20 dinar- | jev, letna naročnina | 200 dinarjev. Tekoči i račun pri NB 600-15- I 608-34. Rokopise in I slike pošiljajte na | naslov: »Zbor obča- S nov«, Ljubljana, Parmova 41-1. Tiska ČP Delo. -- ZBOR OBČANOV 3 t Belinka obratuje na avstrijske kilovate Tovarna elektro-kemičnih izdelkov Belinka pri Šentjakobu, ki sodi med podjetja naše bazične kemične industrije, se je v zvezi v restrikcijskimi ukrepi — omejitev električne energije — znašja v kočljivi situaciji. Da bi bila proizvodnja normalna, se je kolektiv Belinke odločil za nakup električne energije pri Avstrijcih. Tako sedaj 40 % vse potrebne električne energije, ki jo tovarna vsak dan potrebuje za nemoteno obratovanje, plačujejo z lastnimi devizami! Torej Belinka danes delno obratuje na avstrijske kWh. Tovariš Klile Samardžija, direktor Belinke, ki je ena izmed redkih tavam po reformi v rekonstrukciji, nam je v nevezanem razgovoru med drugim povedal: — v smislu zakona o petletnem načrtu ima naša tovarna določeno prioriteto, kar pomeni zagotovljeno poslovanje. Mi proizvajamo reprodukcijski material za predelovalno industrijo, hkrati pa del svoje proizvodnje tudi izvažamo. Naši glavni proizvodi so, kakor veste, belilna sredstva za tekstilno in drugo Industrijo: vodikov peroksid in natrijev perborat kot osnovni reprodukcijski material za tovarne detergentov. Ob normalni proizvodnji v starih obratih gradimo nov obrat za proizvodnjo boraksa. ki ga bomo v veliki meri uporabljali za svoje potrebe, hkrati pa ga bomo prodajati tudi na domačem in tujem trgu. (Boraks potrebujejo predvsem za emajliranje posode, steklarne in keramična industrija. Vse potrebne količine boraksa smo morali doslej uvažati iz dežel s konvertibilno valuto. Naša tovarna je edina te vrste v Jugoslaviji, ki po svojih močeh pokriva potrebe na domačem trgu. Iz obstoječe proizvodnje bomo letos povečali celoten dohodek za okrog 300 milijonov din. Po dograditvi novega obrata (boraks) pa bomo celoten dohodek povečali za najmanj 100 odstotkov. Če imamo torej letos 1 milijardo in pol dohodka, ga bomo drugo leto imeli najmanj za 3 milijarde din. Razen tega bi z investicijo 28 milijonov din lahko za 100 odstotkov povečali proizvodnjo natrijevega perborata in tako povečali celoten dohodek za okrog pol milijarde dinarjev. Dograditev novega obrat v je v veliki meri odvisna od mariborske Metalne, pri kateri se nekaj zatika. Inve-st cijska vrednost novega obrata se giblje v višini okrog 1,2 milijarde din. Dobršen del denarja za to gradnjo smo prispevali iz lastnih sr d-štev. Gre za okrog 400 milijonov din. Če Belinko na kratko ana- liziramo skozi reformna očala. moramo ugotoviti, da se je formiranje dohodka v za J. njem času bistveno spremenilo, kakor seveda tudi delitev sredstev na sklade in osebne dohodke. V zadnjih dveh letih je podjetje povečalo svoj izvoz od skromnih 50.000 dolarjev na okrog 210.000 dolarjev in se hkrati preor'entiralo iz klirinških poslov na konvertibilno valuto. V strukturi materialnih stroškov po reformi jc največja postavka električna energija. Lani smo plačevali za elektriko okrog 62,5 m li-jona din. letos pa moramo 40 odst. vse potrebne električne energije uvažati iz Avstrije medtem ko se izdatki zanjo sedaj kar naprej dvigajo, četudi izvzamemo lastne devize, ki jih plačujemo za tistih 40. odst. avstrijske elektrike. Po lanski podražitvi smo. začeli plačevati tok po 7.14' din za kWh, kar je na koncu zneslo 125 milijonov d n. Letos v prvih šestih mesecih pa smo po ponovni podražitvi odrinili za tok že 77 mi-1 jonov. Za isto količino moramo sedaj plačevati 135 milijonov, kar pomeni, da se je 1 kWh podražila v dobrem letu dni za skoraj sto odstotkov! (7,86 na 13.76) Za električno energijo bomo torej po novi tarifi plačevali okrog 260 m lijonov din letno in to ob isti porabi in enaki proizvodnji kot doslej. Pri naravi naše, proizvodnje smatramo 'električno energijo kot neobhodno surovino, zato se samo po sebi nadaljnji razvoj elektrolitskih poslopkov, kakor tudi drugih sodobnih postopkov, ki jli vsiljuje vprašanje, ne samo rentabilno dl poslovanja tovrstnih podjetij, temveč tudi pozna sorodna industrija razvitih držav. Ob vsem tem pa je kakor je rečeno, podjetje prizadela še 40 odst. restrikcija pri električnem toku, ki je glede na tehnološki proces proizvodnje nesprejemlj va, in Jo ne moremo izvajati. Zato smo prisiljeni za lastne devize uvažati električni tok. kar pomeni dodatno obremenitev pri izvoznih obvezno- stih podjetja. Te nujno potrebne devize so torej »nad našim planom!« Povečali so se tudi drugi stroški, tako da se je naša delitev na sklade in osebne dohodke 50:50 od lani spremenila, in sicer 60:40 v ko- rist osebnih dohodkov. To so problemi bazično-kemične industrije. ki so zelo resni in vzbujajo skrbi. Izkoriščenost osnovnh sredstev je maksimalna, zakaj dosegamo evropski nivo izkoriščanja osnovnih sredstev. Za novi obrat bomo potrebovali 50 do 60 novih ljudi, predvsem kval ficiranih. Delno jih bomo dobili s šolanjem naših prekaljenih delavcev v sodelovanju s srednjo tehniško šolo, deloma pa Trpek fonske številke. V večini primerov so vodstva tovam po- bomo zaposlili nove delavce. Čeprav so znani ukrepi za zmanjšanje invest cij, Belinka pripravlja nov obrat za povečanje proizvodnje. Potrošnja naših proizvodov na domačem trgu je iz leta v leto večja, pa tudi izvoz kaže želu ugodno. (Italija). Z dograditvijo novega obrata se bo tudi struktura uvoza in izvoza bistveno spremenila v korist izvoza na področja konvertibilnih valut. V bližnji perspektivi bomo potrebovali tudi industrijski tir od Črnuč do tovarne, da bomo laže odvažali naše proizvode, vendar smo pri tem naleteli na veliko nerazumevanje pri železnici.« je zaključil direktor Belinke tov. Samardžija. nočni vlomilce. Razen tega pa kaže, da zaradi formalnega čuvaja, ki noč za nočjo utrujeno preganja spanec z uvelih vek, toliko bolje spijo tisti, ki bi jim blagor podjetja moral povzročati največ skr-vi. Res, da je najenostavneje postaviti čuvaja v čuvajnico in reči: — Paziti moraš, da ne bo prišlo do tatvine ali nesreče! In največkrat prav tako »ustoličijo« nočne čuvaje, ne da bi Jim razložili, kako naj v tem ali onem primeru najhitreje in najučinkoviteje ukrepajo, ne dajo jim orožja, odmerijo prevelike komplekse, ki Jih morajo čuvati, komplekse, ki so največkrat zavarovani s slabo ograjo ali pa ograje sploh nimajo Itd. Toda, formalnosti Je zadoščeno in ob drugačni priložnosti bi vodilni ljudje iz istih podjetij hiteli zatrjevati, kaj vse so in bodo storili za do- PO REKONSTRUKCIJI SE VEC ZA IZVOZ — Tovarna »Belinka« v Šentjakobu brobit podjetja. No, samo je letos med največjimi izvozniki za Bežigradom. Po rekonstrukciji bo šlo še več kratek nočni sprehod in hl-izdelkov na tuje trge, nemalo deviz pa bomo prihranili tudi zaradi tega, ker bo- tro bi bili drugačnega prepri-raksa ne bo več treba kupovati na tujem. Čanja. IIIIIIIH DOPISUJTE Obisk pri čuvajih bežigrajskih podjetij V začetku oktobra je ekipa, sestavljena iz predstavnika oddelka za notranje zadeve, dveh miličnikov ter sodelavca našega lista obiskala deset bežigrajskih podjetij, da bi preverila, kako nočni čuvaji opravljajo svojo službo. Pot nas je vodila od »Juha« v Dolu, v skladišče »Chema« in skladišče »Elektro-nabave« na Črnučah, mimo Ljubljanskih mlekarn, tovarne TKG, Mladinske knjige, Kurivoprodaje, Tube, Inštalacij in nazadnje v Dom tiska. Ena zadnjih akcij oddelka za notranje zadeve — pred združitvijo v enoten medobčinski organ — je pokazala kaj klavrne rezultate. Sivolasi starci, ki so hiteli odpirat vrata, so kontrolorjem vzbujali pomilovanje. Marsikateri možak ni znal stavila na nočno stražo upo-rokovati z gasilnimi aparati, kojence, ki si sicer prizade-nekateri niso mali uporab- vaJ°> da bi po svojih najbolj-Ijati niti telefona, kaj šele, ših močeh opravljali čuvaj-da bi vedeli najnujnejše tele- sko službo kar najvestneje, vendar ne predstavljajo resnejše ovire za organizirane Dvakrat 20 let Letos teče dvajset let od prvih začetkov sedaj velikega in pomembnega bežigrajskega podjetja Avto-obnove. Začelo je kot skromno vojaško podjetje, se nekajkrat selilo, premostilo celo kopico težav in se naposled znašlo ob Titovi cesti za velikimi napisnimi tablami, ki ne pomenijo reklame, marveč le kažejo pot ' do modernih delavnic. Pa tudi tabel skorajda ne bi potrebovali, saj domala vsi šoferji velikih in težkih tovornjakov vedo, da bodo lahko svoja vozila najhitreje in najsolidneje popravili, če jih bodo zaupali Avtoobnovi. Pred letošnjo slovesnostjo, ko bo podjetje, kot smo že napisali, praznovalo 20-letnico uspešnega dela, smo o razvoju podjetja povprašali direktorja Alojza Murna, ki bedi nad avtomobili in mehaniki že vse od leta 1945. — Kdaj je bilo podjetje ustanovljeno? — Takoj po vojni smo popravljali vojaška vozila. Ker pa se je kaj kmalu začel razvijati cestni promet, smo morali delavnice na starem velesejmskem prostoru razširiti, odšli smo v Zeleno jamo in potlej za Bežigrad. Iz vojaške delavnice se je razvilo podjetje z imenom »Promet in avtodelavnice«. ' Zakaj je prav vaše podjetje, v konkurenci s številnimi tovrstnimi podjetji, tako dobro uspelo? — Vzrokov za to je več. Predvsem smo vsa leta naj-skrbneje gospodarili in nam ni mogla do živega niti reforma, ki je nam sorodna podjetja prizadela. Nam se nima kaj zgoditi, pa če prideta še dve reformi. Nove stavbe so v glavnem plačane, delamo pa solidno. Nikdar nismo zanemarjali vzgoje kadrov in to se nam obrestuje. 2e pred mnogimi leti smo uvedli norme in jih do sedaj tako izpopolnili, da so resnično realne in da pomenijo stimulacijo, že zdavnaj smo zaključili s kvalifikacijami in podobnim. Res je, da skrbimo, da bi bili naši delavci čimbolj kvalificirani. izlet Želite transformator, elektromotor ... »Podjetje »Elektronabava« stoji le korak od glavne ceste Ljubljana—Maribor, če cestna arterija zaradi prometa zagotavlja varnost v odprtih lopah uskladiščenih elektromotorjev, transformatorjev, kablov in drugega elektro-materiala ne moremo z gotovostjo trditi. Vemo pa, da starejši možakar v primeru organiziranega ropa ne bi mogel storiti nič. — Kje pa imate telefon — sprašuje miličnik. — V upravi! / — In če bi vas napadli, kako bi poklicali na pomoč? Mož skomigne z rameni, potem doda: — Pravzaprav bi moral imeti orožje, toda niso mi ga dali. Trdnjava v »Mladinski knjigi« Če bi v skladišču »Mladinske knjige« izbruhnil požar bi najbrž zgorel ves uskladiščeni papir in če bi bil požar nenaden bi v stavbi najbrž zgorel tudi čuvaj. Mož se namreč noč za nočjo zaklene v svojo trdnjavo, ugasne luč in ... No, na neprestano trkanje, se je le oglasil. Potlej smo ga Se dober dol noči pregovarjali. — Miličnik, fia, te že poznam, kakšen miličnik neki, se je upiral odpreti. In ko smo že skoraj obupali, je le odprl. Mecftem ''bi lahko marsikaj odnesli. Stavba še ni povsem zgrajena. — In kaj bi štorih če bi začelo goreti? — Poiskusil bi pogasiti. Ne samo to, skrbimo tudi za specializacijo, vendar pri nas že dolgo vrsto let ne igra vloge formalna kvalifikacija, marveč realno delo. če nekdo, ki ni kvalificiran, v istem času opravi delo bolje od kvalificiranega ali pa stori več, tedaj prejme tudi ustrezno večje dohodke, ne glede na to, da formalno tega ni zmožen opraviti. To je že ena izmed starih posebnosti našega podjetja, ki nam je omogočila, da ljudje z določenimi sposobnostmi zasedajo določena delovna mesta. In v čem je bistvo vašega uspešnega konkuriranja? — Pri nas imamo delo razdeljeno. Posebne grupe ljudi so že leta zaposlene le z določenimi opravili. Zakaj bi moral vsak mehanik znati vse? Odločili smo se, da bomo imeli specializirane mehanike. In ta zamisel nam je popolnoma uspela. Nekatera dela zato lahko opravimo v krajšem času in kvali-tetneje in seveda zaradi tega tudi ceneje kot druga podjetja. Ob jubileju čestitamo kolektivu in seveda direktorju Alojzu Murnu za 20-letno uspešno vodenje podjetja. Z gasilnim aparatom ne zna rokovati! — In če ne bi mogel pogasiti? — Poklical bi gasilce. Mož ne zna telefonirati! Nihče ga ni naučil. V »Chemu« po vojaško — Stoj, streljal bom! Iz teme se najprej pokaže cev italijanske brzostrelke, potlej čuvaj. Stojimo pred vrati in čakamo, še malo pa bi dvignili roke. Takrat bliskne fotoaparat, taJkoj nato pa zaslišimo drug glas: - Kaj je? Kdo je? še sreča da drugi čuvaj ni imel municije v puški, sicer bi nemara sprožil. Ni treba posebej poudarjati, da so nas pošteno presenetili in da nismo niti za hip podvomili o učinkovitosti obeh čuvajev. Sicer moža nista bila povsem seznanjena z gasilnimi aparati, toda izgovorila sta se, da bi v primeru ognja itak celo skladišče šlo po zlu. Morda je stalna smrtna nevarnost čuvaja tudi naredila tako budna. Vsekakor Je le v »Chemu« na Črnučah podjetje« ki ga nekdo zares varuje. B. Sajovic Edilit in šola Delavski svet EDILITA Je po informaciji z občinske skupščine sklenil, da ne b‘» dal denarja za strokovno šolstvo. Financiranje šol II. stop' nje je po ukinitvi okrajev zmeraj nejasno, zatp tudi pri' baja do takšnih pojavov, kakršnem govori vest iz ED1' LITA. Atomska tovarna v Šentjakobu Nekako pred dvema letoma so na polju pri Šentjakobu, pravzaprav med vasmi Beričevo, Nadgorica in Šentjakob, začeli graditi prvi jedrski reaktor v Sloveniji, ki ga strokovnjaki uradno imenujejo TRIGA mark I. Opremo zanj je dobavila ameriška firma General Atomic iz San Diega, zvezna država Kalifornija, ZDA. x Šef reaktorsko tehniške skupine Nuklearnega inštituta Jožef Stefan iz Ljubljane, ki bedi nad gradnjo in opremo reaktorja nam je v kratkem razgovoru povedal: Izvoz: skoraj 6 milijonov dolarjev Oktobra so slovenska podjetja izvozila za 25,6 nulijarde dinarjev, kar je za 38 odstotkov več kot v istem mesecu lani. Zlasti je razveseljivo, da so se inočno vključila v izvoz industrijska podjetja. IVIed občine, ki so zabeležile dokajšnje izvozne uspehe, sodi nedvomno tudi Bežigrad, kjer so podjetja v oktobru dosegla že 89 odstotkov letošnjih izvoznih Predvidevanj. Letošnji občinski izvozni plan namreč predvideva izvoz v višini 6.663,863 dolarjev, do Konca oktobra pa so beži-Rrajska podjetja izvozila za 5.948,723 dolarjev. Med podjetji, ki so prese-Kla vsa izvozna pričakovanja. Je na prvem mestu tovarna barvil v Dolu »JUB«. V letošnjem izvoznem planu so Predvideli, da bodo izvozili 28 14.090 dolarjev proizvo- dov, do konca oktobra pa so dobili za izvožene barve že 33-064 dolarjev. Številka si-Cer n' med naj večjimi, ven-dar je dokaj vzpodbudna. ®a.) je JUB sorazmerno majhna tovarna z dokaj skromno tehnično opremo in le dolgoletno tradicijo. Ugodno je presenetil tudi EDILIT, ki je planiral, da bo letos izvozil za 30.000 dolarjev, do konca oktobra pa J® prodal na tuji trg že za 47,212 dolarjev izdelkov. Med Pomembnejše izvoznike, ki so občutno prekoračili plan iz-VOza, spadajo še JUGOIN-SPHiKT (V desetih mesecih so iztržili 31.649 dolarjev, let-b* Plan pa je predvideval Izkupiček 20.000 dolarjev), Adriaav opromet, ki je realiziral svoj letošnji plan v de-setih mesecih 121 odstotno Ud. Najslabše se je odrezala tovarna TUBA, ki že dolge mesece preživlja krizo. V de-Setib mesecih ji je uspelo malizirati le 9 odstotkov izvoznega plana. Med podjetja 8 slabšimi izvoznimi uspehi 1® treba prišteti še TRIGLAV 1LM, ENERGOINVEST in MO, medtem ko so druga Podjetja letošnji izvozni plan reaiiziraia že dokaj ugodno. bežigrajski izvozniki so re-a zirali v desetih mesecih iz-v°zni pian takole: Tops 79 ^totkov, Tuba 9 odstotkov, G 68 odstotkov, Elma 46 stotkov, Energoinvest 39 Odstotkov, Belinka 84 odstot-°v, Jub 235 odstotkov, Mod-^ oblačila 81 odstotkqjr, To-”sa 51 odstotkov, Ljubljan-* 8 mlekarne 87 odstotkov, riglav film 34 odstotkov, ff1111 157 odstotkov, Termi-a 83 odstotkov, IMF 97 od-otkov, Adriaaviopromet 121 stotkov in Jugoinspekt 158 ° Moda; les vino in elektronika na GR Na Gospodarskem razstavišču bo prihodnje leto 5 sejemskih prireditev. 15. januarja bodo odprli 11. sejem konfekcije, modnih tkanin, pletenin, usnja, izdelkov usnjarsko predelovalne industrije in raznih modnih artiklov. Maja bo 5. mednarodni sejem obmejne blagovne izmenjave »Alpe-Adria«, junija V. mednarodni lesni sejem, avgusta pa 12. mednarodni sejem vin, žganih pijač, sadnih sokov in opreme. V oktobru bo 13. mednarodna razstava »Sodobna elektronika«, ki vključuje Elektroniko, telekomunikacije, avtomatizacijo in nuklearno tehniko. MLADINA PO REFORMI Občinska konferenca Zveze mladine občine Bežigrad bo v nedeljo 5. decembra. Konferenci bo prisostvovalo približno 100 melegatov mladinskih aktivov iz podjetij, šol Itd. Izvolili bodo tudi nov občinski komite Zveze mladine. Tema razprave bo vloga organizacije ZMS v novih pogojih gospodarjenja. # Zaradi reaktorja ne bodo usahnili vodnjaki v okoliških vaseh Uspešna turistična sezona V poletnih mesecih (od 1. maja do 31. avgusta) so zabeležili za Bežigradom 27.874 nočitev turistov. Spričo občutnega zmanjšanja nočitev domačih gostov je to število sicer manjše kot lani, vendar pa je bilo nočitev tujih gostov za 24 odst. več kot lani. Tuji gostje so v bežigrajskem turizmu »prehiteli« domače turiste tudi po številu nočitev. Letos poleti je bilo 18.448 gostov (15 odst. več kot lani). Domačih gostov je bilo 4.678 (15 odst. manj), tujih pa 13.770 ( 29 odst. več kot lani v tem času). Tuji turisti ostanejo v naši občini le po en dan, domači pa nekoliko dlje. To kaže, da gre za tipični tranzitni turizem, ki pa bi vseeno lahko prinesel boljše rezultate, če bi le uspelo zadržati goste še kakšen dan več. Treba pa jim je seveda nekaj nuditi. V kampingu na Ježici so imeli letos kar za 102 odst, več gostov in nočitev kot lani. Večji obisk pripisujejo boljši propagandi in boljši ureditvi kampinga. Turistično društvo smatra, da bi z na-daljno gradnjo turističnih in rekreacijskih objektov, z ureditvijo nekaterih pomanjkljivosti ter z boljšo propagando, lahko močno povečali turistični promet. Ce bi imel kamping urejeno kopališče, bi le-to privabilo marsikakšnega turista. Najmanj, kar bi lahko storili pri kampingu, pa je ureditev dovozne poti, ki je zdaj prometno precej nevarna. Turistično društvo Bežigrad se zavzema tudi za ustanovitev sklada za turistično propagando pri Mestnem svetu, kamor bi se stekal del turistične takse in prispevki gospodarskih organizacij. Turistične propagande prav gotovo ni mogoče ločiti z občinskimi mejami. Doslej je za propagandne edicije Ljubljane prispevala znaten del sredstev občina Center, te edicije pa so zajemale le ožje mestno področje. Turistično društvo tudi smatra, da bi morala biti turistična taksa v Ljubljani enotna za vse mesto. Občina Center je določila turistično takso v višini 100 dinarjev, bežigrajska občinska skupščina pa je pred kratkim sprejela odlok o turistični taksi, ki znaša v glavni sezoni 120 dinarjev za nočitev, izven glavne sezone pa 80 dinarjev. Turizem v Ljubljani ima zelo poudarjen tranzitni značaj, zato določitev glavne sezone m s tem višje turistične takse ni tako upravičeno kot v izrazito turističnih krajih ob morju ali v planinah, še manj upravičena pa je razlika v višini turistične tak00 med posameznimi ljubljansk mi občinami Z JAVNIH TRIBUN —Z JAVNIH TRIBN-Z JAVNIH TRIBUN- Z JAVNIH Na javnih tribunah in zborih volivcev v posameznih krajevnih skupnostih so volivci z manjšimi pripombami in popravki sprejeli predlog rebalansa občinskega proračuna, hkrati pa zastavili vrsto perečih vprašanj, predlogov in zahtev. Na kratko povzemamo nekaj misli in besed volivcev z javnih tribun, potlej pa posre-dujcmo nekaj odgovorov občinske skupščine na vprašanja in predloge volivcev. Krajevna skupnost za izdajo dovoljenja za opravljanje obrti ali gostinske dejavnosti. Le ^za lokale na Titovi cesti od podvoza do Dimičeve ulice velja odlok o uporabi poslovnih prostorov za določene dejavnosti, za vse druge lokale pa določajo namembnost lastniki sami. Opomba uredništva: Izvedeli smo, da bo kmetijski kombinat iz Gornje Radgone odprl mesnico in delikateso v Topniški ulici. BEŽIGRAD Krajevna skupnost SAVSKO NASELJE Volivci so se med drugim zanimali, kdo deli sredstva, ki jih dobiva fizkultura, kdo plačuje anuitete za bivši Rekreacijski center in kdo plačuje anuitete za stanovanje borcev? Predsednik občinske Skupščine je pojasnil, da ima fizkultura svoj odbor, ki razdeljuje sredstva. Anuitete za RC odplačuje občina zato, da se je popravilo finančno sta- Z združevanjem nekaterih služb ljubljanskih mestnih občin, bi lahko znatno razbremenili izdatke za občinske uprave, o združitvi občin bi morda kazalo narediti gospodarsko analizo, so menili občani na javni tribuni. Po razpravi so oblikovali naslednje sklepe: — Občani z zadovoljstvom sprejemajo vest o povečanju sredstev za socialne podpore. — Pri kreditih za šolstvo bi morali posvečati več pozornosti »notranjim rezervam« in pravičnejši delitvi osebnega dohodka ter pravilnejši' obremenitvi prosvetnih delavcev. — Vggojno varstveni dejavnosti Tn varstvenim ustanovam naj se posveča vsa pozornost. — Posebej je potrebno zaostriti vprašanje cen za mleko, kruh in maslo, kakor tudi vsem artiklom, ki pridejo v poštev za ozimnico. — Vse ukrepe v zvezi z gospodarsko reformo je treba še zaostriti, še posebej tiste, ki neposredno vplivajo na standard občanov. — O spremembah zazidal- Volivci v tej krajevni skupnosti so med drugim menili takole: — Ali res mora bežigrajski stanovanjski sklad plačati 50 milijonov din za športno halo v Tivoliju? Ali je Društvo prijateljev mladine zato tu, da si trka na prsi, medtem ko se dogajajo stvari, za primer »Matjaže«? — Zakaj dnevno časopisje ne piše jasneje, v bolj poljudni obliki? Današnjega pisanja ne razume skoraj nihče več! — Ker je cena mleka previsoka, starši dajejo zmeraj manj mleka svojim otrokom. Pomanjkanje mleka je vzrok raznim boleznim. — Ali bo zapisnik ostal v ožjem krogu ali bo našel pot na pravo mesto? — Za razpravo o rebalansu bi morali dobiti material vsaj 8 dni poprej, ne pa nekaj minut pred sestankom, ker tako večina ljudi ni sposobna karkoli pametnega pripomniti. nje podjetja in da bi se v prihodnjih letih še bolj. V kampingu RC so imeli letos že 15.000 nočitev. Anuitete za stanovanja borcev pa plačuje občina. Občani so se tudi zavzeli, naj bi uredili varčevanje za gradnjo stanovanj in hkra ti priporočili, naj podjetja temeljito premislijo, preden odpuste odvečne delavce. nih načrtov, naj občina pravočasno seznani občane in jim omogoči pripombe (ponovna razgrnitev načrtov). Razgrnitev zazidalnih načrtov Občinska skupščina in njeni organi postopajo po določilih zakonskih predpisov, ki regulirajo izdelavo in spremembe urbanistične dokumentacije. V teh predpisih je točno določen postopek, kdaj lahko občani dajejo svoje pripombe. Občinska skupščina bo pri izdelavi urbanistične dokumentacije upoštevala predpise in pripombe občanov, če bodo umestne in v skladu s širšimi družbenimi interesi. Cene živil O cenah mleka, kruha in mesa je občinska skupščina sprejela odlok o najvišjih maloprodajnih cenah. Cene za ozimnico se formirajo prosto. Inšpekcijske službe stalno kontrolirajo cene, pri tem pa lahko pomagajo tudi potrošniki. — Reformo je treba izvajati od zgoraj navzdol! Višje od direktorjev. Krivce za razne nepravilnosti je treba iskati tam, kjer so, ne pa med delavci! — Ni pravilno, da upravlja s stanovanjskim skladom 7 ali 10 ljudi, ki obračajo 3 ali 4 milijarde dinarjev. —Kje je denar za ureditev okolice bloka na križišču Vojkove in Topniške ulice, saj je bil komunalni prispevek plačan? Lokal v Topniški ulici Investitor Gradbeno podjetje Grosuplje je uredilo lokal v stavbi na križišču Vojkove In Topniške ulice. Licitacijo za prodajo poslovnih prostorov so objavili v vseh večjih jugoslovanskih dnevnih, vendar sc je prvi interesent javil šele. septembra in odkupil manjši poslovni prostor, ni pa še predložil zahtevka Volivci so med drugim menili, da bi morda kazalo ustanoviti dve stanovanjski podjetji za Bežigradom, češ, da ima Savsko naselje 1700 stanovanj, to pa je več kot vsa ostala občina. Spraševali so tudi zakaj veljajo lokacije za. garaže kar 700.000 dinarjev ter poudarili, da bi morali pri gradnji novega dela Savskega naselja misliti na večje rekreacijske površine in zelenice. Posebno stanovanjsko podjetje Savsko naselje nima več stanovanj kot vsa ostala občina. Predpisi predvidevajo ustanovitev le enega stanovanjskega podjetja za vso občino, to pa so predstavnikom krajevne skupnosti že pojasnili. — Eden med volivci na tej javni tribuni je vprašal, kam gre denar, ki se zbira v stanovanjskem skladu, plačujejo - pa ga upokojenci. Tajnik občinske skupščine je pojasnil, da gre denar za gradnjo stanovanj, vendar se ne deli po kategorijah plačevalcev. Volivci so se nadalje zavzeli, naj bi bili obe samopostrežni trgovini gdprti čez opoldne, ko je za zaposlene občane najprimernejši čas. Razen tega so volivci govorili tudi o zdravstvenem zavarovanju kmetov in otroškem varstvu, ki postaja iz leta v leto bolj pereče. Poudarili so še, da pri uveljavljanju gospodarske reforme ne bi smelo priti do brezposelnosti, ker edino z delom ustvarjamo dobrine. Menili so, da je bilo odpuščenih kaj malo uslužbencev, več pa delavcev. Dela bi bilo za vse dovolj, so menili, če bi vsakdo delal na tistem mestu, za katerega je zares usposobljen, po- Doslej poznamo več primerov nepravilnega gospodarjenja, so poudarili, vendar za to doslej še nihče ni osebno odgovarjal — oziroma vsi in nobeden! (Rekreacijski center) Za nepravilno gospodarjenje naj odgovarjajo tisti, ki takšno gospodarjenje vodijo, ali so napravili načrte. — Zakaj je gostilna »Aleš« še zmeraj zaprta? Rezultati preiskave zanimajo občane. Komisija odbornikov občinske skupščine naj neodvisno od sodnega postopka pregleda Lokacije za garaže Pri projektiranju Savskega naselja ni bilo rešeno vprašanje garaž, ker tudi ni bilo takšnih potreb kot so danes. Vprašanje garaž je bilo treba rešiti kompleksno in seveda ni bilo mogoče stihijsko dovoliti gradnjo posameznim investitorjem. Urbanistični inštitut je lani izdelal načrt za ureditev garaž. Predvidenih je 180. Na podlagi tega načrta je oddelek za gradbene in komunalne zadeve občinske skupščine izdal odločbe o lokaciji. Gradnja garaž zahteva tudi razširitiev komunalnih naprav. Te stroške morajo plačati investitorji, zato je cena garaž nekoliko višja. Garažni boks ho veljal približno 600.000 dinarjev. Stroške za komunalno ureditev pa bi morali nositi investitorji tudi če bi vprašanje gradnje garaž rešili že prej. kojenci pa naj bi ne delali, če ni zaposlitve za mladino. Urnik samopostrežnih trgovin Občinska skupščina ne določa delovnega časa trgovin, ker to urejajo podjetja sama. Krajevna skupnost naj bi s trgovskim podjetjem »Prehrana« izvedla anketo, nato pa bi po dogovoru s podjetjem uredili delovni čas trgovin tako, da bo najbolj ustrezal prebivalcem. Sredstva za otroško varstvo Sklad za šolstvo je zagotovil vsem vzgojno varstvenim ustanovam v povprečju enaka sredstva za otroke, to je polovico oskrbnine, /.a nov varstveni oddelek pri osnovni šoli je sklad zagotovil potrebna finančna sredstva in s tem zadovoljil potrebe po razširitvi varstva za šolske otroke. dejansko stanje in ugotovi krivce ter da zadoščenje tistemu,'ki ni kriv. — Zmanjšati bi morali prispevek Mestnemu svetu na 24 milijonov din, oziroma za takšen znesek, kolikor prispevamo iz občinskega proračuna za nogometaše Olimpije. Plačani nogometaši ne pomenijo za naše gospodarstvo rtič koristnega, temveč samo kvarijo mladino, pri šolah še zmeraj nimamo telovadnic, igrišč in raznih rekvizitov, čeprav je telesna Krajevna skupnost STADION Krajevna skupnost BORIS KIDRIČ Krajevna skupnost STOŽICE Krajevna skupnost JEŽICA vzgoja v šolah sestavni del učnega programa, — S preureditvijo Stare Ljubljane počakajmo toliko časa, da bomo imeli več denarja. Ljubljanski grad in druge objekte samo zaščitimo pred propadanjem. Denar stanovanjskega sklada Svet javnosti stanovanjskega sklada je redno dvakrat ali trikrat ha leto poročal občinski skupščini o finančnem načrtu ter o načrtu stanovanjske gradnje. Odborniki so dobili vsa ta poročila in jih tudi obravnavali na seji občinske skupščine. Gostilna »Aleš« O gostišču »Aleš« bodo gk de na široko razpravo in kh' lične pripombe odbornika i>a skupščini, pripravili posebno poročilo, vendar morajo Prcl* tem dobiti na sodišču določeno dokumentacijo, iz kak-re bodo lahko črpali podatke Ureditev Stare Ljubljane Ljubljanskega gradu ne bodo urejali, dokler ne bodo zbrali sredstev. Doslej so opravili le arheološke raziskav* oziroma raziskave temelje!' kar bo omogočilo priprav« ustreznih projektov. Krajevna skupnost SAVLJE - KLEČE Na javni tribuni so občani zaenkrat odložili priključitev h krajevni skupnosti Sto-žice. Zakaj kmetijska zadruga Črnuče odkupuje mleko po najnižji ceni, so se spraševali, medtem ko mleko v oddaljenejših krajih kupuje po višji ceni? Občani so se tudi zanimali, kdaj bo kanalizacija povezana z zbirnim kanalom Al? Nekaj kritike je šlo tudi na račun javne razsvet-lave, ker pogostokrat tudi po več tednov ne pride nihče zamenjati pregorelih žarnic v dbe naselji — v Savlje in Kleče. , Eno izmed perečih vprašanj je tudi, zakaj v Savljah ne dovolijo gradenj, oziroma zakaj nekateri izbranci dobe lokacijo in gradbeno dovoljenje, drugi pa ne. Odškodnina za škodo, ki so jo povzročili delavci1 okrog gradnje kanalizacije, je bila delno poravnana. Nekateri oškodovanci so dobili odškodnino, drugi pa ne. Kanalizacija Kanalizacijo v Savljah bodo priključili na zbirni kanal A-l prihodnje leto. Tisti, ki še niso dobili odškodnine, morajo stopiti v stik z investitorjem' gradnje (podjetji TOPS in TONOSA). Javna razsvetljava Cc luči na cestali ne gorijo naj občani to javijo na upra-vo-pravni oddelek občinske skupščine, (tel. 317 000). Lokacije Savlje ležijo zunaj gradb*" nega okoliša in je za gradnl* treba imeti posebno dovolj*1 Uje .Naselje leži tudi v zaščit* nem pasu Mestnega vodov* da, zato so pogoji za gradnJ še strožji. Tisti, ki so dobi« dovoljenje za gradnjo, so m* rali izpolniti vse pogoje, jih nalagata uredba o izdaj* nju izjemnih dovoljenj uporabo zemljišč zunaj gr*” benih okolišev ter odlok zaščitenem pasu mestnega vCH dovoda. hrmški j^vni tribuni akaj haj vendar hodi-...T3®16 sestanke, zbo-CC'V in javne tribune, nihče ne upošteva na-jr«Uogov prošenj in R., ožjem mestnem “e®(!rada že k vsaki J asfaltna pot, med-Pn nas ne dobimo n c ~ Se vodovoda, i I,a'?aprav ena osnov-^Jbolj potrebnih ko- >knnSrav’ ne more-“končati. Zahtevamo, da *^ajo na nas zvina predmestje Lju-niso in ne 'Oblem 0brobni občin-veiiw Imamo celo .j** tovarn, ki de-0 denar v skup-ij bani so nam od- ljubili, da bomo Bv-ni Crnučah pločnike Obljub toda BOVori‘ J, b111 so že, naredi- vpreeo.Pešce' kolesar-“1 ‘htumo ob glav- p*0* naselje le do-» . metra prostora, Jata Ce Pride po-Pločrv prometne ne-fijnii ^ 80 torej več Dobro bi bilo, ko Odkupne cene za mleko »Ljubljanske mlekarn** plačujejo kmetijski ifi, - gi Črnuče mleko po 25 DUne narjev za tolščobno efl0ll ker proizvajalci nimajo V godb. Pri tej ceni zaraču«? jo prevozne stroške — » ^ narjev za liter. Proizvaja*^ ki pogodbeno sodelujejo . kmetijskimi gospodarski^ pgj organizacijami, pa dob« melko plačano po 28 din ^ jev za tolščobno enoto premijo 10 dinarjev. V D° na primer, imajo kmetje P Zahtevamo! sodelo^ kme> tudi več mleka, prevozne stroške. Pri pogodbenem nju zahtevajo, da deluje z vsem številom in z ka ter da ima vpelja—- .. tično rodovniško s,uX ^ Kmetijska zadruga iih* ^ ko zagotovljene določene ^ ličine mleka vsak dan, ga lahko prodaja mlekarni Krajevna skupnost TOMAČEVO Občani so se zanimali, kaj bo z nadaljnjo regulacijo Save, ki resno ogroža naselje stare Jarše in v podaljšku Obrije in Šmartno ob Savi. Zanimali so se tudi, zakaj je še \ zmeraj nekontroliran odvoz gramoza s savskega proda in prav tako odlaganje odpadnega materiala na rečnem obrežju oziroma produ in neposredni okolici. Predstavnik vodne skupnosti Je pojasnil, da bodo sedaj ustanovili republiško vodno skupnost, ki jo bo financirala republiška skupščina, sicer pa je menil, da je takšnih oziroma tako ogroženih krajev od vode, kot so Jarše še več. Oho letošnji katastrofalni poplavi sta naredili veliko škodo prav tem predelu občine, denarja za zaščito savskega brega pa Je bore malo. Cas je, so me- nili občani, da se tudi v smeri ukrepa. MB«®®!!-.-... bI* -o - ___ i________ ___________ ___ Ob strogo krajevni P1^ (ir *adovoljitl niti svojih najnujnejših po- bi moral vedeti, da tudi v občinskih bi mogoče zmeraj zadovoljiti vseh kri-* Veij]?treb naenkrat. Asfalta smo, na primer, cinvi™ uuKuvuiiv. r yr Položili, zakaj ne bi malo potrpeli, J, "„/°S“COp„.‘S i >2 * O™’ S* Prnv vi imen n,ra,- X Sv°jih pragov. Seveda vsi se po tihem Hv °tarega izreka, zahtevaj kar ti pripada, ^ a0Ltrikrat veC kot labko pričakuješ, da * vsaj nekaj! To je morda dobro, matiki so občani onie'"ov0-di gradnjo telefonske rilnice, ki so jo že nar ^ in plačali naprej, enkrat so odgovorni P0"' p» gM »vorilnico, aparata ^ od nikjer. Postavili ^ tudi cestno zrcalo varnem ovinku in narn^Ke štiri - i-.rr-o sv ' o#f nove javne sj' Hkrati občani iz Jarš da bi prometni organi jili hitrost skozi naselj kor tudi znižali dovolj® ^ nažo za težke tovorni a* novtli naj bi tudi odpadnega kanala v * ^ čevem in očistili robov® in njiv materiala. nekateri neodgovorno odi' il. Kanal pa naj bi s* i* dala občinska sanitarna špekcija! rajevna skupnost ČRNUČE bi naprej pripravili načrte za kanalizacijo, pa tudi vprašanje trgovine je zmeraj bolj pereče, so poudarili. Cmučani so se nadalje zanimali, če bodo res še ta mesec dobili zazidalni načrt za gradnjo 160 hiš. Ob tem so posebej podčrtali, da so morali čakati 5 mesecev, da so jim zarisali hiše v načrt! Posebno žolčne besede so volivci izrekli na račun asfaltne baze, ki vedri ob naselju, se kadi in smrdi, ukrene pa nihče nič, da bi se takšno stanje kakorkoli končalo ali obrnilo na bolje. Eden med sklepi javne tribune je bil tudi, da naj strokovna služba pri občinski skupščini ugotovi, koliko se bodo dvignili materialni stroški v šolah zaradi podražitve kurjave, elektrike itd. Občinska skupščina naj bi preskrbela šolam potrebna sredstva spričo večjih stroškov, da bi bilo omogočeno redno delo šol. Sredstva za šole Ob rebalansu proračuna so upoštevali povečanje materialnih stroškov in določili ns občinskega proračuna in javne so za nami. Kakor je že običaj, se je Rebala: bun, ^Ja razprav kaj malo oziroma bolj ali manj dotaknila večinoma zmanjšanih po-. vk v proračunu, tembolj pa so se občani ii k za vrsto komunalnih problemov, ki naj Jto nemudoma uredili. To neskladje med /askimi proračunskimi možnostmi in iz leta w r° večjimi zahtevami — seveda bolj ali bolj Potrebnimi in upravičenimi — se zmeraj na priuirr, Ce imam0 t0reJ Za VSO Občino godbe, tamkaj pa odkuP^ ^ '««0 štruco kruha, je normalno in prav, 4...ii kar ^ko]^razrežemo na tako debele kose, da bo lo^« koza cela, skratka, da bomo vsak ^da SV°^ 1COS' N°’ in Prav v tej delitvi je 'bCiJ* kamen spotike. V obrobnih predelih C 'JL VSeill SICVUU«** o,-« vsemi tržnimi viški p1' to^ L občani prepričani, da dobe tanjše Vssk**a kot jim dejansko pripadajo, zato ^ki priliki nakladajo zahtevo na zahtevo, da Jim Peke ni več videti ne konca ne kraja. Vjr(, e mere imajo sicer tudi prav, vendar 'olj * 'e ne bi bilo slabo, ko bi si nekoliko Horg^tončno ogledali, kako veliko štruco pre-°- pri tem, kako jo režemo — glej pod ^ItOf Un to rebalans proračuna — pa bi vse-t>oteakko dali tehtnejše pripombe. In kar ‘t ostalo drobtin oziroma pripomb, bi ^ ta (jtosiUcj’ Zakaj v preveč shajanem kruhu je .ki od10?!, to ki., Ve^ lukenj in zraka, kot pa sredice, 0 Pojemo. ... NIKO LAPAJNE sredstva za posamezne šole. Razdeljevanje sredstev, kijih prejme vsaka šola, je stvar kolektiva šole, ki mora gospodariti tako, da z dotacijo zadosti vsem potrebam. Sklad za šolstvo je dal za 155 oddelkov na vseh bežigrajskih šolah povprečno 3.101.000 dinarjev na oddelek (skupaj 480,700.000 dinarjev. Osnovna šola na Črnučah ima 16 oddelkov in bi morala po tej razdelitvi prejeti 49,616.000 dinarjev, prejela pa je 51,200.000 dinarjev. Od tega naj bi šlo 40 milijonov za osebne izdatke in 10,1 milijona dinarjev za materialne izdatke in amortizacijo. Amortizacija znaša 3.954.000 dinarjev in torej ostane za kurjavo, elektriko, čistilne potrebščine in kredo, drobni inventar, knjižnico itd. še 6,146.000 dinarjev. Za vsak oddelek so bežigrajske šole dobile: Vita • Kraigherja 3,057.000 dinarjev, Mirana Jarca 3,071.000 din Borisa Kidriča 3,053.000 din, Danile Kumar 3,020.000 din, Črnuče 3,194.000 din in Dol 2.875.000 dinarjev. Na oddelek je šola na Črnučah dobila torej največ sredstev. Lokacije Za naselje Črnuče je narejen nepotrjeni urbanistični program, ki so ga občani lahko videli lani decembra in letos januarja v prostorih krajevne skupnosti in na občinski skupščini. V okviru tega programa je bila izdelana modifikacija zazidalnega načrta za naselje Pod-boršt, kjer naj bi bilo približno 70 družinskih hiš. Ker tudi to zemljišče leži zunaj gradbenega okoliša mora z načrtom soglašati republiška urbanistična inšpekcija in izdati izjemno dovoljenje. Na tej podlagi bodo izdali dovoljenja za gradnjo družinskih stanovanjskih hiš. Imel jih bo zavod za urejanje mestnih zemljišč občine Bežigrad, ki bo zemljišč komunalno opremil in sklenil z investitorji pogodbe za plačilo komunalnega prispevka. Urbanistično dokumentacijo izdelujejo tudi za Gmaj- no, tudi tam pa bodo odobrili lokacije, ko bodo dobili vsa potrebna soglasja. Načrti za kanalizacijo Predstavniki občinske skupščine so se o načrtih za kanalizacijo na Crnučah že menili s podjetjem »Kanalizacija«. Pretresajo več variant, vendar še nobena ni sprejeta. Pokrito trolejbusno postajališče Streho, ki naj bi varovala potnike, bi moralo urediti podjetje Ljubljana transport. Za takšne gradnje pa nima posebnih sredstev, pripravljeno pa bi bilo z drugimi investitorji (PTT, Snaga itd.) zgraditi paviljone, kjer bi imeli prostor za svoje uslužbenec, zraven bi bila čakalnica za potnike, lahko pa tudi kiosk, telefonska govorilnica, javno stranišče itd. Telefonska govorilnica Telefonsko govorilnico so naročili pri podjetju PTT že lani, vendar je niso zgradili, ker niso imeli primernega kabla. Imajo pa jo v načrtu za prihodnje leto. Asfaltna baza Lokacijo za gradnjo asfaltne baze je odobril pristojni organ nekdanjega ljubljanskega okraja, dovoljenje za obratovanje pa .jc izdal inšpektorat nekdanjega okraja in sicer na podlagi strokovnega mnenja Zavoda za zdravstveno in tehnično varnost. Merili so količine prašnih delcev dima in prisotnost zdravju škodljivih snovi. Ugotovili so, da precejšnje količine prašnih delcev v dimu niso zdravju škodljive. Takrat še ni veljal zakon, ki bi urejal te stvari. Tudi novi zakon, ki velja od julija letos, še ne določa maksimalne koncentracije prahu, ki bi bila zdravju škodljiva. Vseeno pa bomo skušali s podjetjem Sloveni-ja-ccstc rešiti ta problem. Krajevna skupnost ŠENTJAKOB Komunalni prispevek zunaj gradbenega okoliša Tudi investitorji, ki gradijo zunaj gradbenega okoliša, morajo plačati komunalni prispevek, ki pa je manjši, ker je tam manj komunalnih naprav. Le na ta način je moč zbrati sredstva za gradnjo transformatorskih postaj, gradnjo vodovodov, urejanje cest itd. Davki in zasavska cesta , Ko bo zasavska cesta zgrajena, bodo uredili tudi posestno stanje v zemljiški knjigi. Cestno podjetje je plačalo lastnikom zemljišč, kjer teče nova cesta, odškodnino za posevke, davek za ta zemljišča pa odpišejo na upravi za dohodke občinske skupščine. Lastniki zemljišč morajo imeti pogodbo z investitorjem. Krajevna skupnost DOL Pri glasovanju o rebalansu občinskega proračuna se je od 66 volivcev kar 60 vzdržalo glasovanja, proti ni glasoval nihče, le šest občanov pa je rebalans potrdilo. Trgovina Poslopje za trgovino v Dolu naj bi priključili k poslopju zadruge, ker bi takšna rešitev zahtevala manj sredstev. Menda pa zadruga ni navdušena za takšno lokacijo. Arondirana polja Agrokombinat Emona bo pismeno obvestil vse hekda-njc lastnike arondiranib zemljišč na levem bregu Save, kdaj bodo začeli urejati in obdelovati ta zemljišča. Dotlej jih lahko nekdanji lastniki še obdelujejo. Kijnf ■n »n JAVNIH TRIBUN .. Za socialno varstvo ne bo manj sredstev V letošnjem proračunu predvidena sredstva za potrebe socialnega varstva v višini 121 milijonov, se ob rebalansu zvišujejo za 800.000 din. To je sicer minimalna vsota glede na približno 20-odstotno zvišanje stroškov oskrbnin v vzgojnih zavodih in v domovih za odrasle in ob nujnem povečanju vseh podpor socialno ogroženim občanom, ki jih daje skupščina. Po porabi sredstev v prvih osmih mesecih je imel svet za varstvo družine' in socialno varstvo jasno sliko, kje Ančka Čerin, predsednica sveta za socialno varstvo lahko delno zniža sredstva in jih nameni krajevnim skupnostim za zvišanje socialnih podpor, enkratne zimske pomoči, socialno ogroženim otrokom v vzgojno varstvenih ustanovah, za pomoč social- no šibkim šolarjem za šolske malice itd. Sredstva v te namene zvišujemo od 21,800.000 din na 27,600.000 din. Socialne podpore, ki jih dajemo 110 odraslim občanom, ki nimajo svojcev za preživljanje, in so doslej znašale od 10 do 20.000 din mesečno se od 1. avgusta dalje zvišujejo po individualni obravnavi primerov od 15 do 23.000 din, mesečne pomoči za šolanje otrok, ki jih dajemo staršem v 35 primerih, pa bodo do 18.000 din. Hudo nas prizadene zvišanje oskrbnin v raznih zavodih, ki znašajo od 34.000 din (Ponikve) do 68.758 din (Zavod Janeza Levca). V vzgojni zavodih imamo 33 otrok, v ostalih zavodih pa 27. Na novo smo oddali v Zavod Janeza Levca 8 otrok, ker je komisija za kategorizacijo ugotovila, da je to^nujno potrebno. Ponovno bomo pregledali vse primere otrok, če je res nujno, da ostanejo v Zavodu in če bo mogoče bomo zvišali tudi prispevke staršev otrok, ob tem pa zvišujemo tudi sredstva iz proračuna za te namene od 21,500.000 din na 23,000.000 din. Kot šolam, se tudi vzgojno varstvenim ustanovam sredstva za vzgojno delo ne znižujejo, vendar so se -stroški prehrane toliko zvišali, da so mofali povišati oskrbnino za 1000 do 2000 din mesečno, šolske malice pa od 600 na 800 din. Vendar s tem ne bodo prizadeti socialno ogroženi otroci, ker bodo delno pomoč k oskrbnini v otroški ustanovi ali k malici prispevale krajevne skupnosti, ki bodo v ta namen dobile večja sredstva. Vodovod v Šentjakobu V Šentjakobu in Podgorici že vrsto let razpravljajo o gradnji vodovoda. Tudi na zadnji javni tribuni so precej govorili o tej zadevi. Predsednik krajevne organizacije SZDL v Šentjakobu Franc Mrše nam je dejal: — Vodovod bi veljal približno 130 milijonov dinarjev, s tem da bi zgradili tudi rezervoar na hribu nad tovarno Belinka, ki je potreben, če bomo hoteli podaljšati vodovod do Dola. Tudi domžalska občina je pripravljena pomagati, saj bi uredili vodovod tudi v vaseh Pšata in Dragomelj na njihovem področju. Zbiramo prispevke občanov in računamo, da bomo letos zbrali 4 milijone dinarjev. Prebivalci bodo tudi pomagali z delom in prispevali material. Želimo razumevanja občinske skupščine in sveta za gradbene in komunalne zadeve, da bi pri načrtih za komunalna dela . prihodnje leto upoštevali tu- di vodovod v Šentjakobu. Na našem koncu so po vojni zgradili le nov transformator. Vodovod smo zdaj postavili na prvo mesto, čeprav smo veliko govorili o novi šoli, vr-stveni ustanovi, domu krajevne skupnosti, telefonski govorilnici in drugih objektih, ki jih v Šentjakobu nimamo. IMP V NOVIH PROSTORIH V novo pošlopje z zelenkastim pročeljem pri podvozu na Titovi cesti, prav na začetku »bežigrajske magistrale«, se je preselilo Industrijsko montažno podjetje. V stavbi, kamor pešci lahko pridejo s Titove ceste, vozila pa iz Likozarjeve ulice, bo uprava podjetja, tehnično vodstvo, projektanti ter finančna in komercialna služba. Semkaj se bo preselilo tudi gradbeno podjetje »Obnova«. V pritličju stavbe IMP bo trgovina »Borovo«. Z JAVNIH / Generalni plan urbanističnega razvoja Ljubljane Generalni urbanistični načrt Ljubljane, začrtana pot za razvoj mesta v prihodnosti, je pred nami. Množica strokovnjakov Ljubljanskega urbanističnega zavoda je po večletnem temeljitem delu, na podlagi neštetih analiz, študij in izkušenj, pripravila gore načrtov, ki v svoji skrajni obliki, v odloku o generalnem planu urbanističnega razvoja Ljubljane, uzakonja urejanje in gradnjo* našega mesta. Generalni plan se nanaša na razdobje 35 let (1965 do 2000). Ne gre za enkraten dokument, saj za tako živ organizem kot je mesto, ni mogoče vnaprej določiti vseh silnic njegovega razvoja; po zakonu se generalni plan dopolnjuje in obnavlja vsakih 5 let. Generalni plan sprejme mestni svet, poprej pa so o njem razpravljali, ali pa še bodo, na zborih volivcev in ljubljanskih občinskih skupščinah. Posredujemo izvleček iz gradiva o generalnem planu, ki so ga pripravili za odbornike občinskih skupščin: Generalni plan naj uzakoni in obravnava rast in razvoj mesta kot celote, skrbi za smiselno razporeditev stanovanjskih in indusbri jsk h področij, trgovine, gostinstva, šolstva, zdravstvenih ustanov itd. Generalni plan je sporazum o urbanistični politiki, ki bo zadovoljevala vse potrebe in odgovarjala vsem interesentom. Zagotoviti mora pra"”ne in najugodnejše pogoje za vse živl!enjske funkcije, ki se odv ja jo v mestu (bivanje, delo, oddih itd). Ljubljana je dobila že več urbanističnih načrtov. Prve so pripravili takoj po potresu 1895. leta. Središče mesta so takrat gradili po tem načr.u. Pri ureditvah, dopolnitvah in spremebah so sodelovali veliki slovenski ar-h tekti (Plečnik, Fabiani). Po osvoboditvi so izdelali prvi urbanistični program Ljubljane 1956. leta, pripravljalno delo za generalni plan urbanističnega razvoja Ljubljane pa se je pričelo pred štirimi leti. Ta čas so strokovnjaki proučili geomehanske lastnosti Ijubljansk h tal, gibanje prebivalstva, zmogljivosti mestnega zemljišča, prometna vprašanja itd. Na podlagi študij o dose-dan.em razvoju in proučevanju širjenja mesta, so postavili nekatere osnovne smernice in ugotovitve na katerih sloni urbanistični razvoj mesta. L-ubljapa naj ostane in sc raz :jt tam, kjer je zdaj j; bila prva n odločilna ugotovitev. Se prav , da ne bomo gradili »novega mesta«. Razporeditev prebivalstva, število prebivalcev in obdobje, za katerega bodo naselitvene površ ne zadostovale, so bila tri vprašanja, ki so sledila tej odločitvi. Oblikovalci so prevzeli »obliko« Ljubljane, kakršno narekuje dosedanja opremljenost površin in dosedanji razvoj mesta. Ljubljana se je širila v obliki zvezde, pasovi naselitve gredo vzporedno z glavnimi vpadnicami. Takšno obl ko mesta so v glavnem začrtali tudi za prihodnje. Na teh površinah je dovolj prostora za približno 360.000 prebivalcev. Pri pripravi dokumentov generalnega plana so stremeli. da b' zavarovali pogoje za nadaljnji razvoj in določili osnovne okvire za smotrno in učinkovito urbanistično pol tiko. Gre zlasti za zavarovanje vseh nezazidljivih površin, ki jih mesto potrebuje, za določitev namembnosti površin, ki upošteva prepletanje funkcij na posa-mezn h območjih, za rezervate površin, namenjen h-prometu, za spomeniško varstvo ter za programiranje komunalne ureditve. Velike nezazidljive površine zavzema zaščiteno področje za črpališča ljubljanskega vodovoda. Na teh površinah ne bo moč graditi vse dotlej, dokler ne bomo našli enako kvalitetnih in bolj zmogljivih vodnih izvirov. Znatne površine zaivzemajo tudi rezervati za dal jnovode, naftovod in plinovod z vsemi pripadajočimi objekti, vati za avtomobilske železniške naprave itd. rezer- ceste, Namembnost površin: v ha % zazidljive površine 4.636 26.1 ožje zelene površine 1.484 8,4 gozdovi, širše zelene površine 8.194 46.2 rekreacijske površ ne 1.759 10.0 rezervat vodovoda 1.285 7,3 vodotoki 385 2.0 Površina mestnega področja: 17.716 ha 100% Področje Ljubljane obsega 17.716 hektarov. Danes je po- zidanih eno osmino površin, drugo pa so zelene in kmetijske površine. Z naselitvijo še enkrat večjega števila prebivalcev se bodo zmanjšale kmetijske površine na račun povečanih zelenih in rekrea-cijsk h površin. Stanovanjske površine Generalni plan predvideva na ožjem mestnem področju 1.891 hektarov stanovanjskih površin. Po programu za stanovanjsko gradnjo so te površine razvrščene na sedanje stanovanjske površine, ki jih bodo 'dopolnili (767 hektarov), na večje površine, ki jih bodo rekonstru irali (200 hektarov) ter na proste površine, predvidene za večja gradbišča (924 hektarov). Z razporeditvijo \jn obse gom stanovanjsk h površin je tesno povezana osnovna urbanistična o-ganizacija, ki ji dajejo okvir vsakodnevne potrebe prebivalstva (šole, otroško varstvo, osnovna preskrba. prehrana, osnovno zdravstveno varstvo, mestni promet, krajevni centri itd). Te probleme rešuje generalni plan na podlagi norm In izkušenj. ki jih stalno izpopolnjujejo in prilagajajo vsakemu mestnemu piredelu posebej. Zelene površine Površine za proizvodnjo Pri površ nah za proizvod- soko strokovni kader in miri jo možnost zaposlitve veli-komu številu ljudi. Mestno središče nL s stop d šče postopoma širilo in generalni plan to smer ohranja s tem da zagotavljaneoviran razvoj na prostoru do Njegoševe ulice. Tivolija, Aškerčeve ceste In južnega dela Celovške. Parmove in Titove ceste. Centralne površine obsegajo 184 hektarov in tu bo dovolj prostora za poslovno središče kulturne dejavnosti, prometno glavo okrog kolodvora itd. Glede zelenih površin generalni plan predvideva ureditev parkovnih in ostalih zelenih površin v strnjenem delu mesta, močno ozelenitev vzdolž glavnih mestn h cest, ureditev naravnih parkovnih gozdov ter ureditev zelenih in rekreacijskih površin ob vodotok h. Zelene površine zunaj zazidljivih mestnih območij obsegajo gozdove širšega zelenega pasu Ljubljane, k| so zaščiteni na površini 5.800 hektarov. Ti gozdovi bo-do v prihodnje vse bolj pomembni za rekreacijo prebivalcev. bi ceete kasneje razširili na štiri pasove. Mestni cestni sistem dopolnjujejo avtomobilske ceste. Določeni so rezervati za tri variante poteka avtomobilskih cest skozi Ljubljano. Za parkiranje avtomobilov bo potrebnih 300 hektarov površin, v centru mesta pa še posebej 50 hektarov. Generalni plan zahteva, da morajo v stanovanjskih predelih zagotoviti eno parkirno mesto na vsako družino. spomeniki) ter ohranitev vaških naselij v okolici Ljubljane. Komunalne '»nrave Spomeniško varstvo Generalni plan zagotavlja ohranitev znamenitosti na. urbaniziranih področjih (nekateri mestni predeli, stavbe. Generalni plan uveljavlja takšno stanovanjsko gradnjo, ki bo uskladena z razvojem komunalnih naprav. Razvoj komunalnih, naprav Je tvegano napovedati za daljše obdobje, vendar predvidevajo, da se bo poraba vode vsaj podvojila, kanalizacija bo morala zajeti vse naseljeno področje, vsaj podvojila se bo tudi poraba električne energije, oskrba s plinom bo obsegala ves mestni teritorij, pravtako pa tudi omrežje toplarne. kemične industrije, ker jih je mogoče postaviti v mestnem prostoru, zahtevajo vi- Severni kr^k Promet Generalni plan skuša zagotovit: skladen in uravnotežen razvo prometa. Računajo- da da se bo cestni promet do leta 2.000 povečal za 800 odstotkov. to pa zahteva temeljito dopolnitev, razširitev cest in parkirnih prostorov. Računajo, da bo čez 35 let v Ljubljani 115.000 avtomobilov, še prav en 'avtomobil na vsako družino. Skladno z dosedanjim razvojem mesta bodo tudi v pri-hodnje glavne mestne ceste (vpadnice) imele najvažnejšo vlogo. Imele naj bi štiripasovna vozlišča. Dopolnjuje jih sekundarno cestno omrežje, ki poteka bodisi vzporedno z vpadnicami ali pa jih povezuje, ♦e bodo imele dva pasova za vozila, vendar pa bodo rezervati omogočali, da Generalni urbanistični načrt ne določa, kje bo stala hišica Petra ali Pavla, ker zasleduje širše, za vso družbo pomembne cilje. Gradnjo v posameznih soseskah urejajo na podlagi ureditvenih in zazidalnih načrtov, ki jih predlagajo občinske skupščine, izdelani pa morajo biti tako, kot določa generalni plan. Generalnega urbanističnega načrta seveda ni mogoče parcelirati z občinskimi mejami, mesta kot enotne urbanistične in komunalno-gospodarske celote ni mogoče ločiti. Bežigrajska občina zajema dobršen del severnega kraka Ljubljane. Posredujemo nekaj več informacij o tem delu našega mesta. Generalni urbanistični plan predvideva, da bo v severnem kraku Ljubljane, ki obsega mestni del bežigrajske obč ne, na 340 hektarih stanovanjskih površin prostora za 57.000 prebivalcev. Na sedanjih stanovanj kih površinah (169 ha) je 21.000 prebivalcev. tem pa bi se pridružilo 35.000 novih preb valcev. Proste stanovanjske površine obsegajo 137,5 ha. Sedanje stanovanjske površine bi dopolni)!, večje rekonstrukcije predvidevajo ob Linhartovi in Topniški ulici, večja gradbišča za pretežno večetažne objekte pa bodo na Ježici (Soseska 7) ter v Stožicah (Soseska 3). Zelene površine obsegajo celotni rekreacijski pas ob Savi od črnuškega mostu navzdol do Šentjakoba. Mimo kopališč in hipodroma bo na tem koncu tudi centralni športni park Ljubljane (pod cerkvijo v Stožicah), kjer bo stadion za 40 do 50.000 gledalcev. Precejšnja površina zajema tudi rezervat za vodovod (zahodno od kamniške proge). Večje površine za industrijo, servise in skladišča so določene ob kamniški progi, ob Tolstojevi ulici ter na Črnučah. Centralne površine (mestno sred šče) segajo čez kolodvor in Vilharjevo cesto do nove trase Linhartove ceste, predviden pa je tudi prostor ob Titovi cesti pri Triglavski ulici. Precej površin je rezerviranih za avtomobilske ceste, ki se križajo v Ljubljani, Strokovnjaki se še niso dokončno odločili za eno izmed treh variant poteka avtomobilskih cest skozi mesto, ven: dar kaže, da bodo tekle ver jetno takole: gorenjska avtomobilska cesta se približa Ljubljani nekje pod Klečami-se nadaljuje do gorenjske proge in teče ob njej skoo mesto, štajerska avtomobilska cesta pa bo vodila vzhodno od mesta mimo Šentjakoba na Dolenjsko. Notranjska in dolenjska cesta naj bi tekli nekje blizu sedanjik trns.Vse te smeri veže avtomobilska cesta skozi mesto ob železniški progi. Trase teh cest nam bi dale tore! sliko črke H. Titova cesta bo tudi v pri' hodnje glavna bežigrajska magistrala. Kot vse ljubljanske vpadnice bo tudi ta v vsej dolžini imela štiripasovno vozišče in križišča s semaforji-Predvidena je tudi nova trasa Titove ceste od Ruskega carja naprej. Vozišče bo šlij ripasovno le do križišča pod klancem na Ježici, nekje med gostilnama Angelca in Aleš-Naprej teče Titova cesta P® stari trasi skozi Črnuče. 0“ križišča pod klancem, če« Savo in mimo tovarn na koncu Črnuč pa naj bi zgradili novo cesto. Sekundarno cestno omrežje tvorijo Parmova in Pod' milščakova ulica, ki se nadaljuje vzdolž kamniške proge proti Ježici, Vo kova ul ca-prav tako podaljšana prod Ježici, Linhartova cesta t®r prečne povezave, Bežigrad, Topniška — Samova, Posavskega, Triglavska ulica td-Za zvezo s Šiško so predvidene povezave ulice Bežigrad In Franikopanske, Samove in Drenikove, ter Posavskega in Aleševčeve ulice, kjer bi zSr8’ dili podvoze oziroma nadvoze. Generalni urbanistični načrt računa tudi s podvoze*!* na Parmovi cesti. Generalni urbanistični načrt zagotavlja ohranitev značilnosti vaških naselij na desnem bregu Save (Kleče. Savlje, Mala vas, Stožice, Tomačevo, Jarše). Varovati bi morali vpadnice v naselJa’ traso ceste na ježi, anač in® silhuete itd. Občinska skupščina bo razpravljala o generalnem urbanističnem 7. decembra načrtu t njo pušča generalni plan prosto pot pobudam, ki jih bo prinesla prihodnost. Generalni plan določa namembnost posameznih proizvodnih površin le v grobh obrisih. Vseh proivodnih površin je 900 hektarov, razvrščene pa so po vseh mestnih krakih, da bi omogočili določeno Ste-vilo delovnih mest tudi v bližini stanovanj. V Ljubljani imajo vse pogoje za uspešen razvoj zlasti elektroindustrija kovinska industrija in nekatere veje * SEVERNI DEL NOVE LJUBLJANE KAMNIK STANOVANJSKE POVRŠINE PROIZVODNE, SERVISNE/N SKLADIŠČNE POVRŠINE POVRŠINE ZA ŠOLSTVO INŠTITUTE IN ZDRAVSTVO CENTRALNE POVRŠINE PRIMARNI CESTNI SISTEM REZERVATI AVTOCEST ŽELEZNICA ( » Poln kozarec žalosti Analiza o 200 alkoholikih za Bežigradom Po podatkih zavoda za socialno delo, Bežigrajčani kar radi pogledajo v kozarec. Jugoslovansko povprečje je 17,8 litra popitega vina na prebivalca letno, slovensko povprečje je že 38,7 litra vina, bežigrajsko pa kar 49,4 litra. To pa seveda ne pomeni, da tisti, ki pijejo najraje, spijejo na leto samo 49,4 litra vina, marveč veliko več. Saj je med Bežigrajčani veliko ljudi, ki seveda vina ne pijejo, veliko abstinentov in veliko ljudi, ki spijejo komaj nekaj litrov na leto. Podobni so tudi podatki, da je mati svojo trinajstlet- potrebni, saj sami po sebi ki kažejo, Holiko alkoholnih no hčer skoraj dobesedno jasno kažejo, do kod lahko naslednjih desetih letih, to- kakor kvalificirani delavci, na alkoholike same, vendar likov kar 33 otrok, ki so tesno za njimi so polkvalifi- se v podjetjih pogosto odlo- družbeno neprilagojeni, to se cirani delavci, slede jim čijo za to, da ljudi, ki bolj pravi, da so že v svojih nnlS' uslužbenci, nekvalificirani delavci, visoko kvalificirani delavci, kmetje itd. Najbolj vznemirljiv je tudi podatek, da zavzema alkoholizem precejšen obseg pri ljudeh, ki so stari od 25 do 34 let, posebno pa naraste v ljubijo kozarce kot delo, po- dih letih prišli navzkriž z zoženo na cesto. S em pa se problemi za alkoholike šele začno. pripelje sladka, kisla ali pekoča pijača. KDO PIJE ČEZ MERO? rej takrat, ko je človek za delo najbolj sposoben. Kako danje alkoholikov samih se obnašajo alkoholiki na de- pijač spijejo Bežjgrajčani. Na prodala za nekaj alkohola, vs-kega Jugoslovana odpade Mati je bila zraven, ko so se 2,3 litra žganja in drugih žga- hčeri intimno približali mo-nih pijač, na Slovenca 3,9 in ški in vendar ni ukrepala. Žana Bežigrajčana 4,03 litra. radi alkohola! Znanih pa je Vsi ti podatki ne pomeni- tudi 32 moških in tri ženske, jo, da je Bežigrad občina, ki v pijanem stanju vpričo kjer je zbranih največ ljudi, svojih mladoletnih otrok izsi- ki jim je pijača zelo pri sr- ljujejo od svojih življenjskih tem, kateri ljudje najbolj po- delovno disciplino, cu. Prav gotovo je v Sloveni- partnerjev spolne odnose. Ko- gosto padejo pod vpliv alko- delavci sicer posredujejo in ji še veliko občin, kjer spi- mentarji k temu seveda niso hola. Na prvem mestu so vse- jejo mnogo več. Toda tudi za ________________________________________________________________ Bežigradom je registriranih 245 alkoholikov. konom. Dvanajst od teh j® je že bilo pred sodiščem-V vzgajališčih je sedem otrok alkoholikov, za katere plačuje občina letno tri mili]0-ne din. Sedem otrok družin alkoholikov so morali socialni orga-Če pustimo vnemar pro^a- ni odvzeti staršem in jih d*- STRAHOTNE POSLEDICE in ti rejniškim družinam. Nji- lovnih mestih pa je znano, partnerjev, ne moremo pu-Najmanjše zlo je stalno me- stiti vnemar posledic, ki se težave njihovih življenjskih hova oskrba velja občino letno 1,5 milijona din. Kar 45 otrok alkoholikov P8 njavanje delovnih mest, pre- kažejo na otrocih družin, ko- kaže motnje v duševnem i*1 cej jih sploh ni redno zapo- der vlada alkohol. Da je me- telesnem razvoju. Večinom* Zanimivi so tudi podatki o sleno, precej jih stalno krši ra polnejša, se v takih druži- obiskujejo posebne šole, °b‘ Socialni nah pogosto rodi precej več čina pa za vzgojo teh otrok otrok kot drugod.'Za Bežigra- potroši letno več kot štiri®*' vplivajo tako na podjetja kot dom izhaja iz družin, alkoho- lijone din. LANI 85 MILIJONOV DOHODKA Da Bežigrajčani niso od muh kaže tudi podatek, da so v preteklem letu popili le toliko sadnih sokov, da kaže povprečje komaj 5,7 litra na osebo. V občinski blagajni pa se seveda množica prodanih alkoholnih pijač odraža v milijonih. Lani se je na ra-čun'"prometnega davka na prodajo alkoholnih pijač nabralo v blagajni občine 85 milijonov din, v zvezni proračun pa je odromalo nadaljnih 26 milijonov din. Vprašanje je, kaj pomeni 85 milijonov din v primerjavi s škodo, ki jo povzroče sebi in okolici ter družbi kot celoti, registrirani in neregistrirani alkoholiki. Sicer je razmišljanje o tem odveč, saj so ljudje alkohol pili in ga bodo pili še v naprej, toda za zdravljenje alkoholikov je vsekako premalo oziroma nič poskrbljeno. ZARADI ALKOHOLA TRPI 365 MLADOLETNIKOV Zavod za socialno delo ni zbral podatkov o vseh alkoholikih O 200 Bežigrajčanih, ki se opijajo redno, vsak dan, nekajkrat tedensko ali mesečno, pa je izdelal analizo. Iz te analize povzemamo, da živi v družinah, koder je vsaj en član alkoholik, 365 otrok, ki so zaradi pošastne razvade staršev podvrženi različnim negativnim vplivom. Med 200 registriranimi alkoholiki, o katerih vedo na zavodu vse, je 175 moških in 25 žensk. Več kot 150 jih pije prekomerno že več kot 11 let-34 jih popiva od pet do deset let, nekaj več kot 10 od-tri do pet let in le nekaj jih pije manj kot leto dni. Ugotovili pa so, da je bilo tri četrtine oseb zaradi alkoholizma prizadetih že v otroški dobi. Med alkoholiki je le manjši del samskih, zato je njihovo početje še toliko bolj vznemirljivo. Večina otrok alkoholikov je starih od sedem do štirinajst let, to se pravi, da so v dobi, v kateri so za vse dobre in slabe vtise najbolj dojemljivi. Večina alkoholikov (147 moških in 12 žensk) se agresivno vede do svojih otrok in življenjskih partnerjev. Pogosto prihaja do težkih fizičnih obračunov, razgrajanj, groženj s sekirami in noži. MATI PRODALA HČFR ZA ŽGANJE Vseh primerov, ki so več ali manj okrutni, seveda ne gre naštevati. Do kam pa lahko pripelje prevelika ljubezen do mallganov, nam povsem nazorno pokaže primer, Vedno več asfalta po naših cestah Obisk na Zavodu za urejanje mestnih zemljišč Verjetno je še precej prebivalcev za Bežigradom, kir ne vedo za Zavod za urejanje mestnih zemljišč naše občine. Zavod, ki je bil ustanovljen 14. aprila letos, živi in dela v prostorih krajevne skupnosti Boris Kidrič v Vojkovi ulici. Uslužbenci novoustanovljenega zavoda so prevzeli vse naloge, ki jih je prej imela strokovna skupina za urbanizem, investicije in komunalno izgradnjo v naši občini. Vsekakor gre del zaslug za izredno uspešno urejanje ulic v letošnjem letu prav Zavodu. Prav zato smo obiskali Zavod in se dalj časa pogovarjali s tehničnim vodjo Bojanom Bambičem in nadzornikom za komunalne gradnje Ludvikom Jarcom. ga dela Savskega naselja, Ra-pove jame, predela med Tolstojevo in Glavarjevo ulico, ter Soseske VI. To je skupno blizu 6 kilometrov cestišča, ulice pa bodo široke od 4 do 9 metrov. Ne bomo gradili samo v centru občine; naj povem, da imamo v planu gradnjo vodovoda Ježa— Nadgorica, asfaltiranje trolej-busnih postaj na Črnučah, ureditev naselja Gmajna—Pod- boršt, ureditev postajališča v Dolu, gradnjo vodovoda v Zaborštu in ureditev mnogih igrišč in zelenic. Program je res zelo obširen. Pa boste uspeli vse ceste res asfaltirati tako, »kot je treba«? • Izračunali smo, da nas velja polaganje tankega sloja asfalta, ki sicer traja le nekaj let, manj, kot pa če vzdržujemo luknjaste ceste. Zato bomo nekaj ulic obde lali »le površno« in upan®’ da bodo občani zadovolj®-če jim zagotovimo, da je w ceneje kot klasično vzdrževanje. Pri teh računih pa nl" smo vračunali okvar na aV' tomobilih. in skoraj je odveč omenjati nejevoljo občanov, če se morajo po luknjast® cestah v dežju prebijati d° asfalta. * V. SMOL*' — Katere so pravzaprav osnovne naloge zavoda za urejanje mestnih zemljišč? • Dela nam ne manjka, saj moramo v naši občini urediti še mnogo ulic in ostalih zemljišč. Doslej za tako imenovane nizke gradnje ni bila potrebna ne vem kakšna dokumentacija, banke pa sedaj terjajo popolno investicijsko in vso tehnično dokumentacijo, kot za visoke gradnje. Vse to je naša naloga. Na skrbi imamo gradnjo cest in ulic, hodnikov za pešce, urejanje parkirnih prostorov, gradnjo kanalizacijskega, vodovodnega, PTT in plinskega omrežja, razsvetljavo ulic, urejanje zelenic in gradnjo ter opremljanje otroških igrišč. — Dela res ni malo, verjetno pa ni nič manj tudi zahtev po tovrstnih gradnjah? 0 Osnova za naše dfelo je tako imenovani operativni plan. V njem so zabeležene vse želje, ki so jih občani izrazili na zborih volivcev. Seveda sodeluje pri sestavi kup strokovnjakov in predstavnikov občine ter krajevnih skupnosti. Željk in zahtev je mnogo. Sklepno besedo o tem, kaj bomo naredili prej in kaj bo počakalo na drugo leto, ima svet javnosti našega zavoda, to je devetčlansko telo, katerega člane imenuje občinska skupščina. — Povsem razumljivo je, da imamo več potreb, kot pa denarja. Kako pa se oblikujejo dohodki zavoda? • V sredstva za urejanje zemljišč se steka denar od vplačanega prispevka za urejanje zemljišč, od anuitet na posojila iz tega sklada, iz cestnega sklada, samoprispevka občanov ter gospodarskih organizacij in delno iz občinskega proračuna. Pri tem vprašanju bi želel še poveda* ti, da bivših 10 odstotkov od projektantske vrednosti — imenovali smo to komunalni prispevek — ni zadoščalo za vse potrebe, zato smo tudi v zaostanku s komunalnimi gradnjami ponekod v občini. — Vaše delo posega na toliko področij, da res ne bi mogli obdelati vsega. Morda bi se malo dalj zadržali pri urejanju cest in ulic. Letos smo namreč v občini kar lepe površine polili z asfaltom. • V prvih devetih mesecih letos smo uredili res izredno veliko cest in ulic. Res nas čaka še vedno precej dela, toda narejenega ni bilo malo. Ce si zamislite močno razširjeno središče občine od kamniške proge do Smartin-ske ceste in od Saveljske ceste do meje z občino Center, je res malo važnejših ulic, da ne bi bile asfaltirane. Za vsa dela smo letos porabili že več kot milijardo dinarjev. Verjetno bo najbolj zgovoren podatek, da smo lani vse leto asfaltirali 18.352 kvadratnih metrov cest, letos pa že v devetih mesecih 48.400 kvadratnih metrov, to je dva in polkrat več. Smelo lahko trdim, da bo pri takem tempu čez dve do tri leta ta del občine »povsem v asfaltu«. — Koledarsko leto gre h kraju, se že pripravljate na prihodnje leto? • Operativni plan za pri hodnje leto že ima grobe ob rise. Željk in zahtev je seve da mnogo več, kot pa bo de narja. Izračunali smo, da bi za uresničenje vseh želja po trebovall 1,4 milijarde dinar jev. Računamo, s precej gotovosti, da bomo prihodnje leto imeli na voljo tričetrt milijarde din. Lahko se sicer zgodi, da bomo naredili precej več, to pa je odvisno od tega, če se bodo v naši občini odprla nekatera večja gradbišča, od koder bomo dobili precej denarja. Lahko tudi povem, da se držimo pravila, da vlagamo in gradimo tam, kjer smo denar dobili. Menim, da je najbolj zgovoren primer Soseka VI. No in še malo konkretno o planu za prihodnje leto. V načrtu imamo ureditev naslednjih cest in ulic: Peričeve, Celjske, Prekmurske, Grasselijeve, Svetosavske, Čara Dušana, Ravbarjeve, Hra-nilniške, Lavričeve, Apihove, Kuzmičeve, Vodovodne (od Samove do Dravske), Ptujske, Kolarjeve, Topniške (do podvoza na šmartinski cesti), Linhartove (nova trasa do »Kačiča«), ulica Bežigrad in še ureditev nekaterih drugih manjših delov, kot odcep proti avtocampu na Ježici, nato pa še ureditev zapadne- Drugi izlet borcev Letos je krajevna organizacija ZB Stožice, skupaj s krajevno organizacijo ZB Ježica, Savlje in Kleče, priredila že drugi izlet za člane ZB in njihove svojce. Prvič so borci obiskali letos junija Kumrovec, med zadnjim izletom, ki se ga je udeležilo več kot 200 članov ZB, pa so si ogledali Ivančno gorico, Krko, Žužemberk, Dvor, Staro žago, Črnomelj, Semič, Metliko in Vinomer. Vsak udeleženec izleta je moral za vožnjo prispevati 1100 din, ZB pa je organizirala vožnjo in prehrano. Tudi drugi izlet borcev je bil solidno organiziran in je popolnoma uspel. Predvsem gre poudariti veliko skrb za obolelega člana ZB Francija Bratovža-Aca. Medtem ko so borci stali ob veličastnem spomeniku v Žužemberku in prebirali med sto in sto imeni padlih imena svojih najožjih rodbinskih članov, znancev, prijateljev in soborcev, se je iz transistorskega radijskega sprejemnika zaslišala tiha želja vseh prisotnih, naj bi njihov veliki prijatelj Aco čimpreje okreval. Ne samo v oddaji po željah, tudi sicer se je večina borcev-izletnikov ves dan spominjala svojega tovariša, ki ga je bolezen priklenila na posteljo. Ne samo letošnjega izleta, tudi vse ostalo delo organizacij ZB v tem delu Bežigrada kaže, da organizacije žive krepko življenje in da so člani med seboj trdno povezani. Tako je bilo občutiti na izletu, ki bo posebno starejšim borcem ostal po vsej verjetnosti v trajnem spominu. J. V. »SKM RIBNCAN VRBAN ...« Plastične mase še ne bodo kmalu spodrinile sulic robe, »motorizirani Urban«, ki ga Je moč srečati vsakokraj na črnuškem sejmu. Prodaja »vse|J, šmenta«, le vil ne. To pa zato, pravi, ker dam« ljudje le skupaj grabijo, noben p» i'e^‘ v ’ da »b ad sjebe m jetrni«. šibka telesna zmogljivost mlade generacije Slabi temelji . Telesna vzgoja in krepiter naše mladine postaja njem letu bomo pričeli ure- kesajo in vodijo otroka od iz dneva v dan vse aktualnejša, kajti vse mogoče jati letne vadbene prostore zdravnika do zdravnika, statistike, pa tudi površen pogled, nam povedo, da pri šolah, kajti telovadnice Z našimi otroci v šolah de-nasa mladina v telesnem razvoju stagnira oziroma naj bi uporabljali le v mrz- lajo pri urah telesne vzgoje nazaduje. Nedolgo tega je zdravstvena ekipa, ki je lem, meglenem ali deževnem profesorji, ki poznajo zmog-pregledovala vojaške nabornike, ugotovila, da je bilo vremenu, sicer pa bi mladi- Ijivosti otrok in lahko jim za-od 124 pregledanih le 6 (šest) povsem zdravih, 24 so no, ki že itak presedi po ne- upamo, da bodo naše otroke j}n ocenili kot popolnoma nesposobne, najmanj to- kaj ur v učilnicah, čimveč pravilno vodili, bko so jih napotili na specialistične preglede, vsi vodih na svež zrak! Prepričani smo, da bomo £ugi pa so imeli manjše bolezni, deformacije, plo- Včasih leži del krivde, da s skupnimi močmi, predvsem tn I'?®e *n podobno! Menimo, da je tu vsak komen- telesna vzgoja na šolah ne pa s pravilnim gledanjem in ar odveč, kajti ti podatki dovolj prepričljivo govore, gre tako kot bi morala iti tu- ocenjevanjem vrednosti in poant vodimo našo mladino. di na učencih, dijakih in štu- mena telesne vzgoje naše NaivpzirTOt . ,, , , . , dentih Enostavno se jim ne mladine, lahko v zelo krat- Vsa dejavnost Jnpirpu-i \pipsnn ifpv-11 t*1 1iubi delati tistega, kar jim kem času dosegli viden na- kulturneon fonimii oirrnp b0v™pJlh tlsta profesor reče, ker se čutijo predek, da se bo telesna spo- ttiajstih nomsmetoi 1 rt z pnr?ina kV^Kxita i Z preveč odrasle za telesno vzgo- sobnost dvignila in bodo naši Cterj^TSnetmg z^a Ta Srkuhuro"^ in Sl vse ^ ^ 2Vezde odaoTrr,^,; mi ci i ir, rt„ rt^^rt • . Be' če izgovore ter v opravičilo iz- sko razviti, pripravljeni pre- Predstavliagstn ar dvastoVi ^Igrad J® 26 pr.®d dobrima siijUjejo zdravniška potrdila, vzeti težke in odgovorne na- v alidV<;f n..čia; Mladina je vedno ljubila loge na delovnih mestih. KK Stadion v II.ligi 0 v neki telesno kulturni Ijati tak način telesne vzgoje ganizaciji množičnost, v res- in je vzporedno s krepitvijo ran- Ila vse 10 le gol° va' osnovnih organizacij izvedla Je parnega sebe in naše vrsto akcij in različnih mno-Oai °S^‘ NaPa<5no je, da si žičnih tekmovanj po šolah Um t^ z mnogo denarja naše občine. Vse to je zbu- *ve rt° ustvarimo nekaj dilo šolska vodstva, da so Pote ’ ti pa nuj bi za pričela drugače gledati na te- Qregnili množico mladine! lesno vzgojo in ji posvečati aditi pa je treba le teme- večjo pozornost. No, zadnje ~---------------------------- leto se položaj na naših šo- lah vidno izboljšuje in telesna vzgoja dobiva svoje pravo mesto. Težje gre tam, kjer še vedno gledajo na telesno vzgojo kot enega od predmetov, ne pa kot na drugi del vzgoje otroka. (Umska in telesna vzgoja). Vzrokov za gibanje in vse kar prinaša Košankarji »Stadiona« so se uvrstili v drugo republiško košarkarsko ligo. Na kvalifikacijskem turnirju v Novem mestu so mimo domačinov sodelovali še igralci Dornberka ter ljubljanska ekipi »Stadion« in Partizan Ježica. V višje tekmovanje so se uvrstili Bežigrajčani in Novome-ščani. Turnir je bil zelo zahteven, saj je vsaka ekipa odigrala tri tekme v dveh dnevih. Igralci »Stadiona« so že prvi premagali ko- BADM!NTON Uspeh Ježi icanov TVD p:), . . takšno mišljenje ne gre pri- drugačna. Vzrok za takšen .t0!' organizira! i- ’ odnt>s Je treba iskati drugje, telesna vzgoja, zato bi bilo napačno trditi, da je zdaj že tri velike kajti danes mnogo govorimo, v jih^^dteTnu- i pio- aa bomo -- prvenstvo Slovenije, mo izpeljali a L,haa jc uspelo osvo-(i .tfPuhliški naslov doma-11 vejici škof-Kaplan. pj^ultati: mladinci — Ska-p a Ullimpija) : Škof (Jcži-in' 4:0', mladinke — Križ-jaj »Ž Bohinc (obe Olimpi-moški pari -l Škof-vat an Kam naj bi šel denar Sat.., • marveč ie bil namenjen za preventivo, če Pod 1,1 1' Nov pri vojakih. Na sliki: borba na mreži v srečanju Črnuče: Triglav. UJVlliER 1.500 m — fantje: 1. Jože šebela (PTT center), 2. Pri- gečijo pa j im vadbe in se ne zanimajo za njihovo tekmovanje. POPIS STANOVANJ, ZGRADB IN LOKALOV Stanovanjska reforma zahteva, da občinska skupščina na podlagi sprejetih zakonov o stanovanjskem gospodarstvu uredi z odloki vrsto vprašanj s tega področja. Med poglavitnimi nalogami je uvajanje ekonomske stanarine na osnovi ugotovljene vrednosti stanovanj po cenah gradnje decembra 1964. To je osnova za izračun ekonomske stanarine. Popis stanovanj, nova ocenitev vrednosti stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih zgradb, bo služil za izračun novih stanarin in bo tudi osnova vrednosti sklada stanovanjskih hiš, ki ga formira stanovanjsko podjetje. lllllllllll»lodo kontrolirali izvršeno de- lo in takoj ukrepali, da bo popis čimbolj kvalitetno in objektivno izveden. Pri vsaki stranki se bodo zglasili popisovalci s posebnim pooblastilom. Pri popisu in točkovanju mora biti navzoč nosilec stanovanjske pravice predstavnik hišnega sveta ali lastnik stanovanja. Popisno polo morajo obvezno podpisati vsi naveden1. Popisovalci bodo vsak dan oddajali popisni material v štab. kjer ga bodo kontrolorji pregledali in potrd.li oz. vrnili popisovalcu, če bo potreben ponoven pregled ali dopolnilo. Kontrolorji bodo pregledovali delo popisovalcev ter dajali ustrezna navodila. C.c bo kontrolor ugotovil oziroma smatral, da podatki niso v redu, se bo šel sam prepričat in popraviti morebitne nepravilnosti. Na osnovi temeljnega zakona o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov (Uradni list SFRJ 34/65) in odloka Občinske skupščine Ljub-Ijana-Bežigrad štev. 36 - 307/65-1 z dne 28. 7. 1965 (Glasnik štev. 35) obveščamo Ko bosta popis in točkovanje na terenu končana, bodo dokončno uredili celoten material ter izračunali višino novih stanarin, izdali pismene odločbe za vsako stanovanje ter izdelali obračun med plačanimi akontacijami za nove stanarine od l. avgusta letos pa do izdaje odločb o novi stanarini. Izračunali bodo tudi vrednost stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov. Za to delo bo potrebno poleg kadra, s katerim razpolagamo, angažirati tudi strokovni kader, ker bo občane Bežigrada, da bo od 20. novembra dalje popis vseh zgradb, stanovanj in poslovnih prostorov ter drugih objektov na območju občine Ljubljana-Bežigrad. Prosimo hišne svete in lastnike stanovanjskih hiš, poslovnih prostorov in stanovanj, da omogočijo popisnim organom popis in izmero stanovanj in lokalov. Pri njihovem delu jim pomagajte, opozorite jih na vse spremembe, ki so nastale v stanovanju ali lokalu, da bo popis čim bolj realen in bo služil pri odmeri višine stanarine in najemnine. Popisovalci se morajo izkazati s posebnim pooblastilom, katerega zahtevajte na vpogled. Podjetje za stanovanjsko gospodarstvo »Bežigrad« Ljubljana, Vojkova ul. 1 iiMiiiiMiiiMiiiiiriiMiimmiiiiiiii le tako mogoče pravočasno opraviti dokaj obsežno in zahtevno delo. Celotna akcija je družbenoekonomsko izredno pomembna predvsem zato, da bomo z ene strani vedeli, s kakšnim premoženjem stanovanjskih hiš razpolagamo, ter z druge strani, da dobimo materialno osnovo za nadaljnji razvoj stanovanjskega gospodarstva. Z informacijo o namenu >n poteku inventarizacije in re" valorizacije stanovanj obvC' ščamo stanovalce in lastni** oz. najemnike lokalov, da "•‘l bodo na voljo popisovalce111 in jim omogočijo pravilen i" kvaliteten popis stanovanj irt lokalov, ker jc od tega visna tudi kvaliteta dela 1,1 čim manjše število reklam*" cij. , JOŽIC CRNUtiB^ MNENJE IN PREDLOG UPRAVLJANJE HIŠ Š temeljnim zakonom o gospodarjenju s sta- sv°Je predloge stanovanjske" novanjskimi in poslovnimi hišami v družbeni mu P°l|Jet'iu ter nadzirala lastnini je predvideno soodločanje predstavnikov stanovalcev in ustanoviteljev o skupnih interesih družbenega upravljanja stanovanjskih hiš. V zakonu so nakazani namen, vloga, naloge in dolžnosti stanovanjskega podjetja in še posebej način porabe sredstev, ki se zbirajo v tem podjetju. slovanje hišnega sveta opravlja druge posle. HIŠNI SVETI Izvoljeni sp iz vrst zbor* stanovalcev in naj bi v lx>d^ če še aktivneje sodelovali Pr! upravljanju stanovanjske Osnutek republiškega zakona o gospodarjenju s stanovanjskimi hišami in poslovnimi prostori v družbeni lastnini, analizira še bolj podrob- Varcevanje Komunalna banka bo v kratkem uvedla posebno varčevanje za gradnjo stanovanj. Zbirali bodo vloge občanov ter namenska sredstva delovnih organizacij in družbeno-politič-nih skupnosti. Varčevalci — občani se bodo zavezali, da bodo v določeni dobi z mesečnimi obroki privarčevali dogovorjeno vsoto, potlej pa jim bo banka odobrila posojilo, ki bo znašalo od 50 do 300 odst. prihranjene vsote. Najmanjši mesečni obrok, ki ga mora polotili varčevalec, bo znašal 10.000 dinarjev, privarčevana vsota pa mora biti vložena pri banki vsaj 13 mesecev. Obresti za vlogo naj bi znašale predvidoma 1 odst., za posojila pa 2 odst. Najdaljša doba varčevanja bo 10 let, najdaljša doba vračanja posojila pa 20 let. Večji obrok bo omogočil tudi večji kredit, prihranjena vsota pa mora biti najmanj tolikšna. da zagotovi kredit v višini 300.000 dinarjev. Posebno vrsto varčevanja za gradnjo stanovanj bo uvedla banica tudi za gospodarske in druge organizacije. To varčevanje ne velja za sredstva, ki jih je treba po predpisih obvezno oročati za s ta no-‘oanjsko gradnjo, pač pa gre za sredstva, lei jih organizacije namenijo za gradnjo stanovanj, bodisi iz skladov skupne potrošnje in drugih, mrov. Gospodarske organizacije morajo deponirati sredstva pri banki najmanj za 13 mesecev, višina kredita pa znaša 150 odst. od vloženih vezanih sredstev. Kredit odobri banka po desetih mesecih, od dneva, ko organizacija vplača znesek. Organizacije in družbeno politične skupnosti imajo tako možnost oroči-ti prosta sredstva in dobiti posojilo, ki ga uporabijo za gradnjo stanovanj svojih delavcev. no delo, poslovanje, uporabo sredstev in upravljanje v takšnem podjetju. Oba -zakona predvidevata delavski svet, povečan za enako število zastopnikov stanovalcev in soustanoviteljev, kar je vsekakor močno jamstvo, da bo upravljanje z družbenim premoženjem kolektivno, po določilih sprejetih zakonov in po določenem programu in letnem predračunu. O.-nutek republiškega zakona tudi predvideva skupščino stanovalcev z določenimi pooblastili in nalogami. V razpravi se postavlja vprašanje ali naj bo v občini ena skupščina stanovalcev ali pa naj bodo skupščine stanovalcev po krajevnih skupnostih. Da bi bilo družbeno upravljanje čim bolj učinkovito in posredno vezano na stanovanjsko podjetje, kakor tudi da bi se od skupšč ne imelo čim več koristi, menim da bi bilo najbolje, da se družbeno upravljanje izvaja takole: ZBOR STANOVALCEV Predstavljajo ga vsi stanovalci stanovanjske hiše v družbeni lastnini, imel pa naj bi takšnole pravice in naloge: voli predsednika v skupščino stanovalcev, voli in odpokliče hišni ,sycl, pripravi program za tekoče vzdrževanje stanovanjske hiše, odloča o uporabi sredstev za tekoče vzdrževan,je stanovanjske hi. še, sprejme sklep p vseh važnih gospodarskih vprašan'ih stanovanjske hiše in daje še in .skrbeli predvsem za w koče vzdrževanje. Njihove P0” glavitne naloge bi bile: . sodelovanje s stanova"! ski m podjetjem pri sest»v^ programa Investicijske*. vzdrževanja hiše, sestavi^ nje letnega programa ' predračuna dohodkov i" !, datkov za tekoče vzdrževani' ki ga predhodno obravn*.^ zbor stanovalcev, obvešča"^ stanovanjskega podjetja, ki st#1"’ potrebnih popravilih, je treba opraviti na ., vanjski hiri, ter opravlj*^ še raznih drugih poslov, Pv sobno pa skrbi za redu" Pj, hiranje in odvajanje sta"* nc ix> Na zborih stanovalcev * krajevnih skupnostih **v |5, svoje zastopnike stan"v* i. stanujoči v hišah, ki so bena ,ali etažna last"1 Skupščina naj bi »e sest vsaj dvakrat letno. I'a/* ,hj Ijall naj bi o gospodari/1 y s stanovanjskimi hiša01 ^ družbeni lastnini. Meni"1' ^ bo delo skupščine bolj u!’*' ^ no, če bodo vse proble®** . druge zadeve obravnavali krajevnih skupnostih. Ce bedo organi UP nja izpolnjevali svojo clrU/jt)) no nalogo tako, kot od pričakujemo, potlej n° ^ nevarnosti, da bi PriS1<’ s samovolje v gospodarje".!" . stanovanjskimi h šami v , žbertl lastnini ali da bi lo stanovanjsko P"™ p? »monopolistično«, dn neracionalno razvijalo svroA.0iie javnosti na škodo druž-ga premoženja ali da 1,1 njegove usluge pretira"' gpj ge Itd. JOŽE CRN00 J