Poštnina plačana v gotovini
Studijska knjižnica
URADNI V »ovoaEsso
OKRAJA NOVO Iv
Leto I.
V Novem mestu, dne 13. novembra 1956
Štev. 17
VSEBINA
Predpisi ljudskih odborov:
349.	Odlok Obe. LO Šentjernej o družbenem planu občine Šentjernej za leto 1956
350.	Odlok Obe. LO Trebnje o družbenem planu občine Trebnje za leto 1956
Volitve in imenovanja:
351.	Odločba OLO Novo mesto o imenovanju načelnika tajništva za narodno obrambo
352.	Odločba OLO Novo mesto o imenovanju sanitarnega inšpektorja OLO
353.	Odločba OLO Novo mesto o imenovanju prosvetnega inšpektorja
354.	Odločba OLO Novo mesto o razrešitvi inšpektorja predvojaške vzgoje
355.	Odločba OLO Novo mesto o imenovanju inšpektorja predvojaške vzgoje
356.	Odločba OLO Novo mesto o razrešitvi finančnega inšpektorja
357.	Odločba OLO Novo mesto o razrešitvi gradbenega inšpektorja
358.	Odločba OLO Novo mesto o spremembi v sestavi sveta za šolstvo OLO
359.	Sklep okrajnega zbora OLO Novo mesto o spremembi v sestavu mandatno-imunitetne komisije okrajnega zbora OLO
360.	Sklep zbora proizvajalcev OLO Novo mesto o spremembi v sesta.vu komisije za predpise zbora proizvajalcev OLO
361.	Odločba OLO Novo mesto o spremembi v sestavu komisije za upokojene vojaške osebe
362.	Sklep OLO Novo mesto o spremembi v sestavu komisije za narodno obrambo
363.	Sklep OLO Novo mesto o spremembi v sestavu komisije za plače v gospodarstvu
364.	Odločba OLO Novo mesto o imenovanju enega člana v komisijo za revizijo investicijskih programov
365.	Sklep OLO Novo mesto o spremembi v sestavu komisije za revizijo glavnih projektov
366.	Odločba OLO Novo mesto o spremembi v sestavu komisije za reševanje agrarnih zadev
367.	Odločba OLO Novo mesto o spremembi v sestavu komisije za reševanje agrarnih zadev
367.	Odločba OLO Novo mesto o spremembi v sestavu komisije za organizacijo evidence o kmetijskem zemljiškem skladu SLP
368.	Odločba OLO Novo mesto o razrešitvi upravnika Dijaškega internata Majde šilčeve v Šmihelu pri Novem mestu
369.	Odločba OLO Novo mesto o imenovanju upravnice Dijaškega internata Majde Šilčeve v Šmihelu pri Novem mestu
370.	Odločba OLO Novo mesto o Menovanju upravnika Vajeniškega doma Novo mesto
371.	Odločba OLO Novo mesto o imenovanju upravnika Bolničarske šole v Novem mestu
372.	Odločba OLO Novo mesto o imenovanju direktorja Kmetijsko-gospodinjske šole Vinomer pri Metliki
373.	Odločba OLO Novo mesto o imenovanju sodnika Okrajnega sodišča v Novem mestu
374.	Odločba OLO Novo mesto o imenovanju upravnega odbora okrajnega gozdnega sklada Novo mesto
375.	Odločba OLO Novo mesto o imenovanju upravnega odbora Študijske knjižnice Mirana Jarca v Novem mestu
376.	Odločba OLO Novo mesto o imenovanju upravnega odbora Kmetijsko-gospodinjske šole Vinomer pri Metliki
PREDPISI LJUDSKIH ODBOROV
349.
Na podlagi 1. točke 10. člena statuta občine Šentjernej je Občinski ljudski odbor Šentjernej na svoji Seji dne 23. junija 1956 izdal
ODLOK
0	družbenem planu občine Šentjernej za leto 1956
1.	člen
Sprejme se družbeni plan občine Šentjernej za leto 1956.
I.	del N
SMERNICE ZA RAZVOJ GOSPODARSTVA V LETU 1956
I. poglavje
Skupni družbeni proizvod in narodni dohodek
V skladu s splošno ekonomsko politiko v državi ter okraju, ki je nakazana v zveznem, republiškem in okrajnem družbenem planu, je izdelan tudi prvi družbeni plan občine Šentjernej, kot osnovna enota državno politične ureditve.
Razvoj celotnega gospodarstva občine, predvidenega za leto 1956 ob primerjavi z doseženimi rezultati po posameznih gospodarskih panogah v preteklem letu, nam kaže naslednji pregled, izračunan na družbeni proizvod in narodni dohodek:
družbeni proizvod	narodni dohodek
Panoga gospodarstva	realiz.	plan	indeks realiz.		plan	indeks
	1955	1956		1955	1956	
Industrija		24.781	33.410	135	23.631	31.933	135
Kmetijstvo		3.643	3.268	90	3.643	3.268	90
Trgovina			2.576	3-186	124	2.519	3.058	121
Obrt			4.508	5.820	129	4.184	5.370	128
Drž. sektor skupaj			35.508	45.684	128	33.977	43.629	128
Kmetijske zadruge			10.256	7.867	77	9.462	6.559	70
Zadružni sektor skupaj .				10.256	7.867	77	9.462	9.599	70
Kmetijstvo		343.894	346.027	101	270.279	275.372	102
Gostinstvo		1.492	2.376	159	1-436	2.256	157
Obrt .				19.950	21.150	106	19.700	20.750	105
Privatni sektor skupaj .			365.339	369.553	101	291.415	298.378	102
Gospodarstvo skupaj			411.100	423.104	103	334.854	348.606	104
Padec pri kmetijskih zadrugah je zato, ker je bila mizarska delavnica Šentjernej do leta 1955 v sklopu zadruge, dcčim je v planu za leto 1956 zajeta v obrti kot samostojno podjetje.
Povprečen narodni dohodek na enega prebivalca občine se bo dvignil od 38.170 din v letu 1955 na 39.735 din v letu 1956.
Nizek narodni dohodek na enega prebivalca, ki dosega komaj 70 odst. okrajnega povprečja, ki znaša 57.390 din, kaže na nizko gospodarsko stanje občine, kar nam narekuje nujne ukrepe za izboljšanje.
2.	poglavje
Industrija
Na področju občine ni samostojnih industrijskih podjetij, temveč le obrat »Telekomunikacije«, katerega sedež je v Ljubljani. Ta obrat proizvaja v glavnem plastične in pirolitske upore ter potenciometre s stikalom in brez stikala. V letu 1956 se predvideva razširitev proizvodnje potenciometrov in uporov, zato se bo zvišal družbeni proizvod, kakor tudi narodni dohodek, za 35 odst. v primeri z letom 1955. V zvezi s tem se bo dvignilo število zaposlenih od 68 v letu 1955 na 88 v letu 1956.
Kolikor bo podjetje dobilo potrebna investicijska sredstva že letos, bo razširilo svoje poslovne prostore in s tem dvignilo vrednost proizvodnje za nadaljnjih 35 odst. in zaposlilo še 70 delavcev.
Z izpopolnitvijo sredstev za proizvodnjo bodo dani pogoji za osamosvojitev tega obrata.
Na področju občine izkorišča surovinsko bazo tudi podjetje »Kremen« iz Novega mesta, in sicer kremenčev pesek, ki ga je na tem področju precej.
3.	poglavje
Kmetijstvo
Prebivalstvo občine Šentjernej se ukvarja pretežno s kmetijstvom, ker so ostale panoge gospodarstva slabo razvite. Kmetijstvo ima najboljše pogoje za živinorejo in prašičerejo, delno za sadjarstvo, manj pa za poljedelstvo in vinogradništvo.
V	letu 1956 se predvideva porast živinoreje za okrog 5 osdt., posebno v govedoreji in prašičereji. To povečanje se obeta zaradi povečanega pridelka krme, tako travniške kakor njivske.
Področje občine je poznano kot vzrejno središče pujskov in se bo ta vzreja v tem letu še povečala zaradi priznane pasme krškopoljske črnopasaste svinje. Na pospeševanje živinoreje in prašičereje bo vplivalo povečanje števila rodovniške živine, molzna kontrola, organizirana predaja mleka, zatiranje živalskih kužnih bolezni ter licenciranje in nabava plemenske živine, posebno plemenskih svinj in merjascev. Predvidene so tudi razstave prašičev v Šentjerneju, Škocjanu in v sosednji občini Kostanjevici-Podbočje.
V	sadjarstvu bo letos nemara manjši pridelek kot leta 1955, zaradi lanske povprečne letine. Stanje sadjarstva se je po vojni znatno izboljšalo po zaslugi sadjarskih odsekov splošnih kmetijskih zadrug. Do-sedaj se je pokazalo, da se že redno čisti okrog 80 odst. sadnega drevja. Zimsko škropljenje je bolj vpeljano in zajame okrog 50 odst. sadnega drevja, letna škropljenja pa le 5—6 odst. vsega sadnega drevja.
Sadjarski odseki kmetijskih zadrug bodo morali navdušiti posamezne! kmetovalce-sadjarje, ida bodo redno gojili sadno drevje in obnavljali sadovnjake.
Kmetijsko gospodarstvo Šentjernej ima zasajeno 18 ha matičnjaka za vzgojo cepičev. Poleg te površine je predvidena površina 2 ha za drevesnico.
Za zboljšanje sadjarstva bo pripomogla ustanovitev obrata »Destilacija alkoholnih pijač« iz Mirne v Šentjerneju. Obrat bo preko kmetijskih zadrug odkupoval vse vrste sadja in ga predeloval. Del sredstev bodo prispevale tudi kmetijske zadruge.
Poljedelstvo občine nima posebnih pogojev za pridelavo nekaterih pridelkov, zato se prideluje vse vrste kmetijskih pridelkov v glavnem za domačo porabo. Treba bo v večjem obsegu zasejati njivske površine s krmnimi rastlinami, ki so glavna baza za razvoj živinoreje, katera predstavlja glavni vir dohodkov občine. Za zboljšanje kmetijske proizvodnje bodo kmetijske zadruge skrbele za dobra semena in nudile potrebna umetna gnojila. Za zatiranje rastlinskih škodljivcev, posebno koloradskega hrošča, ki se je v zad-
njem letu močno razširil, bo potrebno po d vzeti zaščitne ukrepe. V ta namen bodo kmetijske zadruge skrbele za potrebne škropilnice in vodile celotno organizacijo za zaščito rastlin.
Stanje vinogradništva v občini je kritično, ker imamo pretežne površine že starih opešanih vinogradov, poleg tega pa tudi okrog 40 odst. hibridnih trt odstopnega števila trt. To stanje nujno narekuje ra-jcnizacijc in obnavljanje vinogradov. V ta namen je v okrajnem merilu zasajenih liha matičnjakov z ustreznimi ameriškimi trsnimi, podlagami ter 13 ha matičnih vinogradov za trsničarsko proizvodnjo cepljenk.
Da bedo te nakazane smernice za pospeševanje kmetijske proizvodnje uresničene, morajo poskrbeti kmetijske zadruge s svojimi odseki za kmetijsko pospeševalno službo. Organizirati morajo odkup pridelkov in dati sredstva za proizvodnjo: kmetijske stroje in orodje, umetna gnojila, semena, zaščitna sredstva preti raznim škodljivcem itd. Skrbeti pa morajo tudi za strokovno .in splošno izobrazbo kmetovalcev z raznimi predavanji, tečaji in strokovnimi nasveti.
Letos bo Okrajna zadružna zveza Novo mesto izvedla na področju občine Šentjernej rajonizacijo vinogradništva in sadjarstva.
V	ta namen bodo kmetijske zadruge prispevale iz svojih sredstev okrog 100.000 dinarjev, in sicer nekaj v obliki dotacij, nekaj pa v obliki posojil. Poleg tega pa so predvidena sredstva za pospeševanje kmetijstva tudi iz okrajnega kmetijskega sklada in sredstva občinskega investicijskega sklada, kateri bo znašal v letu 1956 preko 5 milijonov dinarjev.
IV.	poglavje
Trgovina in gostinstvo
V	občini posluje 11 trgovin: 3 državna trgovska Podjetja (v Šentjerneju in Škocjanu) in 8 zadružnih trgov'n v manjših krajih. Tako je trgovska mreža v občini bolj močna, da lahko oskrbuje porošnike v občini in da more odkupiti vse presežke kmetijskih Pridelkov.
Kmetijske zadruge morajo zajeti v odkup vse presežke kmetijskih pridelkov in tako pomagati kmetijskim proizvajalcem, da jih vnovčijo-. Da bodo to nalogo uspešno opravljale, morajo' poskrbeti za sposobne odkupovalce.
Na področju obične posluje 17 gostinskih obratov. Od tega odpade le en gostinski obrat na socialistični Sektor, to je gostilna Kmetijske zadruge Škocjan, do-čim so vsi ostali obrati privatnega sektorja. To gostinsko omrežje zadošča za celotno področje občine in ni potrebe, da bi ustanavljali nove gostinske obrate. V gostinskih obratih je potrebna kulturna in higienska ureditev lokalov ter skrbeti za točenje kvalitetnih Pijač.	,	,	; j | ž (1)11
V.	poglavje Obrt
V	občini je dokaj dobro razvita obrt. Na področju °bčine poslujejo naslednje obrti:
Stroka	Skupaj
mizarska	8
kovaška	9
čevljarska	7
ključavničarska 4 tolarska	3
krojaška	5
šiviljska	4
lončarska	6
parketarska	1
opekarska	4
pleskarska	1
brivska	1
tesarska	1
zidarska	1
mlinarska	38
Od tega
drž.	zadr.	priv.
1	7
—	—	9
—	—	7
—	—	4
—	3
—	5
—	—	4
—	6
—	— '	1
—	' 1	3
—	—	1
—	—	1
—	—	1
—	1
—	—	38
Manjka kovaška, sodarska, kolarska, sedlarska in kleparska obrt, dočim zadoščajo ostale obrti tudi številčno za celotno področje občine. Za kritične obrti se bo poskrbelo, da bodo obrti ustanovljene.
V občini posluje tudi večje mizarsko podjetje »Podgorje« s sedežem v Šentjerneju in s svojim sodarskim obratom v Škocjanu. Po planu za leto 1956 bo pod-zetje zvišalo družbeni proizvod in narodni dohodek za okrog 20 odst. v primeri z lanskim, letom. Zaradi nizkih naročil in prenatrpanosti mizarskih izdelkov, katere podjetje izdeluje bo, moralo preusmeriti svojo proizvodnjo na druge proizvode in poiskati trg.
Podjetje »Industrija obutve« Novo mesto ima na področju občine dva svoja obrata; v Šentjerneju in Škocjanu.
V občini je tudi precej šušmarske obrti. To zadevo bo občinski ljudski odbor uredil.
VI.	poglavje
Komunalna podjetja in obrti
Na področju občine ni komunalnih podjetij, razen obratne delavnice »Pekarija« Šentjernej in obrata »Pekarija« Kmetijske zadruge Škocjan.
V	gradnji sta dva vodovoda: v Škocjanu in Mihovem. Vodovoda bosta oskrbovala z dobro pitno vodo 8 vasi v občini. Začeta dela in potrebe po -dobri pitni vodi narekujejo nadaljnjo gradnjo začetih vodovodov. Občina ne razpolaga s potrebnimi denarnimi sredstvi ter ne bo mogla z gradnjo letos nadaljevati, razen če bo prispeval okraj.
V	zadnjih letih se je na področju občine elektrificiralo več vasi; ostalo je pa še nekaj vasi neelek-trificiranib. V kolikor se bodo prebivalci neelektrifici-ranih vasi zavzeli za elektrifikacijo svojih vasi, bo tudi občina dala svoj prispevek v teh vaseh.
Za ureditev občinskih cest IV. reda in za gradnjo ter popravilo objektov na teh cestah bo znatno pripomogel občinski cestni sklad, kateri bo znašal v letu 1956 po tem planu 960.000 dinarjev.
II. del
EKONOMSKI UKREPI ZA IZVRŠITEV DRUŽBENEGA PLANA OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA ŠENTJERNEJ
Da bi se dosegel gospodarski razvoj, predviden z družbenim planom občinskega ljudskega odbora Šentjernej za leto 1956, se poleg ekonomskih ukrepov, ki so predpisani z zveznim, republiškim in okrajnim družbenim planom za leto 1956, predpisujejo še tile ekonomski ukrepi:
VII.	poglavje
Amortizacija
1
Na osnovi XIII. poglavja zveznega družbenega plana plačujejo amortizacijo v letu 1956 obrtna ter komunalna podjetja in obrti v naslednjih odstotkih polne amortizacije, izračunane na osnovi veljavnih zveznih amortizacijskih stopenj:
a)	obrtna podjetja in delavnice 100 odst.,
b)	komunalna podjetja in obrti 100 odst.
VIII.	poglavje
Obresti od osnovnih sredstev
1
Na osnovi XIV. poglavja zveznega družbenega plana znaša obrestna mera na osnovna sredstva splošnih kmetijskih zadrug in obrtnih ter komunalnih podjetij in obrti v letu 1956 kot sledi, če ni z zveznim družbenim planom drugače določeno :
1	odst. za: splošne kmetijske zadruge,
2	odst. za; obrtna podjetja in delavnice, katerih osnovna dejavnost je opravljanje uslug, mlini, klavnice, mesarije,
6 odst. za: ostala gostinska podjetja in gostišča ter obrtna podjetja in delavnice.
2
Obresti od osnovnih sredstev v letu 1956 ne plačujejo : mlekarne, komunalna podjetja in obrti, delav-sko-uslužbenske restavracije, gostinska in turistična podjetja ter gostišča od vrednosti gradbenih objektov.
3
Obresti od osnovnih sredstev, ki jih plačujejo obrtna - gostinska in turistična podjetja ter obrti in gostišča, so dohodek občinskega investicijskega sklada.
4
Obresti od osnovnih sredstev, ki jih plačujejo splošne kmetijske zadruge, gredo v investicijski sklad.
IX.	poglavje
Občinske doklade na dohodke od kmetijstva in občinski prometni davek
1
Na podlagi določil XXI. poglavja zveznega in XV. poglavja okrajnega družbenega plana se v letu 1956 predpisuje občinska doklada na dohodke od kmetijstva.
Stopnja občinske doklade na dohodke od kmetijstva je proporcionalna in se odmerja po katastrskem dohodku.
2
V	letu 1956 znaša stopnja občinske doklade na dohodke od kmetijstva za celotno področje občine 4 odst. katastrskega dohodka od zemljišč.
3
V	letu 1956 se uvede občinski prometni davek od vsega prometa na drobno razen na proizvode, za katere se po zveznih predpisih prizna regres, oziroma so -po zveznih predpisih izvzeti obdavčenju.
Tarife občinskega prometnega davka od prometa na drobno bo izdal običnski ljudski odbor s posebnim odlokom.
X.	poglavje
Delitev dobička določenih vrst gospodarskih organizacij
1
Dobiček splošne kmetijske zadruge; ki ostane po izločitvi tistega dela, ki ustreza zveznemu davku od dobička, se razdeli na:
proračunski dohodek občine	50	odst.
dohodek obč, investicijskega	sklada	50	odst/
2
Del dobička trgovskega podjetja na drobno oziroma trgovine, ki ostalie po izločitvi sredstev za okrajni investicijski sklad in sredstev za razdelitev potrošnikom, se razdeli na:
proračunski dohodek občine	50	odst.
odhodek obč. invsticijskega sklada	50	odst.
3
Del dobička komunalnih podjetij in obrti, ki odgovarja zveznemu davku od dobička, se odstopi komunalnim podjetjem oziroma obrti za investicijski sklad.
Ostali del dobička, ki ostane po izločitvi sredstev za investicijski sklad komunalnega podjetja oziroma obrta, obveznosti po zakonu in sredstev za plače iz dobička, se deli:
a)	za pekarije na:
proračunski dohodek občine	50 odst.
samost, razpolaganje podjetja oz. obrta 50 odst.
b)	za ostala komunalna podjetja in obrti na:
samostojno razpolaganje podjetja
oziroma obrta	100 odst.
XI.	poglavje
Plačevanje družbenih obveznosti v pavšalnem znesku
1
Za gostišča in obrtne delavnice, ki so dane v kolektivno upravljanje, se določijo v pavšalnem znesku obveznosti do družbenega investicijskega sklada, stalni prispevki družbenih skupnosti in proračunski prispevek.
2
Višino pavšalnega zneska iz prejšnje točke določi posameznim gostiščem in obrtnim delavnicam s posebno odločbo sveta za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora Šentjernej.
XII.	poglavje
Plačilni sklad nekaterih vrst gospodarskih organizacij
1
P1ačilni sklad trgovskega podjetja oziroma trgovine se formira na osnovi določenega odstotka od doseženega prometa v letu 1956.
Odstotki, po katerih odvajajo trgovska podjetja in trgovine od doseženega prometa sredstva za plačilni sklad, .se morajo gibati v naslednjih mejah:
za trgovska podjetja in trgovine od 3 do 5 odst.
Za posamezna trgovska podjetja in trgovine bo določil ta odstotek v zgoraj določenih mejah občinski ljudski odbor s posebno odločbo.
2
Komunalna podjetja in obrti izločijo za plače iz dobička s prispevkom za socialno zavarovanje in stanovanjski sklad do 12 odst., oziroma pekarije do 14 odst. od plač po tarifnem pravilniku s prispevkom za Socialno zaavrovanje in stanovanjski sklad.
XIII.	poglavje Skladi
1
Občinski investicijski sklad
V	občinski investicijski sklad se Stekajo sredstva določena z zveznim družbenim planom, anuitete in obresti od danih posojili iz tega sklada in drugi dohodki določeni s posebnimi predpisi.
Sredstva tega sklada se bodo porabila v namene, Predvidene v 6. točki XXV. poglavja zveznega družbenega plana po predpisih o trošenju teh sredstev.
Občinski ljudski odbor lahko porabi del sredstev pbčinskega investicijskega sklada za negospodarske investicije.
2
Občinski skjad za zidanje stanovanjskih hiš
V	občinski sklad za zidanje stanovanjskih hiš se steka 90 odst. prispevkov za stanovanjske sklade, 111 se plačujejo po Zakonu o stanovanjskem prispevku,
anuitete in obresti od danih posojil iz tega sklada in drugi dohodki, ki se po^ posameznih predpisih stekajo v ta sklad.
Sredstva tega sklada se bodo uporabila za kreditiranje stanovanjske izgradnje.
3
Občinski cestni sklad
V	občinski cestni sklad se stekajo sredstva določena v XX. poglavju republiškega družbenega plana.
Sredstva tega sklada se bodo uporabila za gradnjo, rekonstrukcije in vzdrževanje občinskih cest.
XIV.	poglavje
V	letu 1956 bo občinski ljudski odbor Šentjernej razpolagal s skupnimi sredstvi za finansiranje proračunskih izdatkov v višini 33,220.000 dinarjev.
Ta sredstva bodo zagotovljena iz naslednjih virov:
v 000 din
1.	Del dobička gospodarskih organizacij
(brez trgovine, gostinstva, komunalnih podjetij in kmetijskih zadrug)	777
2.	Del dobička trgovine, gostinstva, (komunale in KZ	331
3.	Del prometnega davka od privatnikov
(brez prometnega davka od prevozov)	2.150
4.	Prometni davek od vina in žganja	230
5.	Del dohodnine kmečkih gospodarstev	20.577
6.	Del doklad za kmečko dohodnino	2.835
7.	Del dohodnine od ostalih poklicev in premoženj	1.470
8.	Lokalni prometni davek'	2.300
9.	Davek na maloprodajni promet	400
10.	Posebni proračunski prispevek iz plač	190
11.	Lokalne takse	1.100
12.	Zemljarina	. 260
13.	Dohodki uradov in zavodov	100
14.	Ostali proračunski dohodki	500
Skupaj	33.220
2
Sredstva za finansiranje proračunskih izdatkov se bodo uporabila za naslednje namene:
1. Dotacija gospodarstvu	—
2. Negospodarske investicije	—
3. Prosveta in kultura	15.451
4. Socialno skrbstvo	3.390
5. Zdravstvena zaščita	4.500
6. Državna uprava	7.960
7. Komunalna dejavnost	—
8. Dotacije	1.050
9. Obveze in garancije	500
10. Proračunska rezerva	369
	Skupaj 33.220
3
Sredstva občinskega investicijskega sklada bodo znašala v letu 1956 5,787.000 dinarjev.
Sredstva občinskega sklada za zidanje stanovanjskih hiš bodo znašala v letu 1956 '2,811.000 dinarjev.
Sredstva občinskega cestnega sklada bodo znašala v letu 1956 960.000 dinarjev.
XV.	poglavje
2.	člen
Ta družbeni plan velja cd 1. januarja 1956, objavi pa se v Uradnem vestniku okraja Novo mesto.
Št. 01/2-1446/2.
V Šentjerneju, dne 23. junija 1956.
Predsednik ObLO: Dcdo Majzelj 1. r.
350.
I.	poglavje
Na podlagi 1 .toke 9. člena statuta občine Trebnje je Občinski ljudski odbor Trebnje na seji dne 25. junija 1956 sprejel
ODLOK
o' družbenem planu občinskega ljudskega odbora Trebnje za leto 1956
I.	del
SMERNICE ZA RAZVOJ GOSPODARSTVA V LETU 1956
Družbeni proizvod in narodni dohodek
Občinski družbeni plan za leto 1956 je izdelan v soglasju s smernicami splošne gospodarske politike, ki jih nakazujejo že zvezni, republiški in okrajni plani.
Pregled razvoja gospodarstva v letu 1956, v primerjavi z doseženim rezultatom v lanskem letu, je razviden iz spodnje tabele, ki nakazuje po panogah doseženi in planirani celotni družbeni proizvod in. narodni dohodek.
družbeni proizvod	narodni dohodek
	realiz.	plan	indeks	realiz.	plan	indeks
Panoga gospodarstva	1955	1956		1955	1956	
					(v 000 din)	
trgovina		.	.	6.146	8.163	132	5.686	7.565	132
obrt			11.930	112	10.097	11.372	112
državni sektor skupaj		.	.	16.763	20.093	122	15.783	18.937	122
kmetijske zadruge		.	.	14.066	15/204	108	12.359	12.973	105
zadružni sektor skupaj		.	.	14.066	15.(204	108	12.359	12.973	105
kmetijstvo			284.406	99	225.265	226.333	101
gostinstvo		. . 2.688	3.260	121	2.548	3.000	118
obrt			15.580	112	13.530	14.980	110
privatni sektor skupaj		.	.	302.453	303.246	100	1241.343	244.313	101
skupaj			338.543	102	269.485	276.223	103
Nizek narodni dohodek gospodarstva na območju občine na enega prebivalca, ki se_ je dvignil do 28.000 v letu 1955 na 28.670 din v letu 1956, predstavlja nizko raven gospodarstva. Povprečni narodni dohodek občine na enega prebivalca predstavlja komaj 50 odst. okrajnega povprečja, ki znaša 57.390 din na prebivalca. Na nizek narodni dohodek občine vpliva struktura gospodarstva, ker se 73 odst. prebivalstva bavi s kmetijsko proizvodnjo, ki daje v primerjavi z ostalimi panogami sorazmerno nizek narodni dohodek. To stanje narekuje nujne ukrepe za zboljšanje gospodarstva naše občine.
II. poglavje Kmetijstvo
Kmetijstvo je glavna panoga gospodarstva naše občine, v njem pa sta glavni vir dohodkov poljedelstvo in živinoreja.
Od celotne površine na območju občine odpade na kmetijstvo 48 odst. zemlje, samo na njive pa skoraj
30 odst., da naše kmetijstvo ima pogoje za razvoj kmetijske proizvodnje, zlasti v poljedelstvu in živinoreji, v poljedelstvu posebno za pridelovanje večjih količin krompirja za trg in pa faznih vrst semen.
Z uporabo priznanih semen s pravilnim in zadostnim gnojenjem, pravočasno obdelavo in drugimi agrotehničnimi ukrepi je za leto 1956 predvideno novo povečanje poljedelske proizvodnje, kar je predvsem naloga kmetijskih zadrug in kmetovalcev samih. O pravem času si morajo preskrbeti potrebne količine semen in zaščitnih sredstev proti rastlinskim boleznim in škodljivcem. Kmetijske zadruge morajo s svojim1 strojnimi odseki zagotoviti tudi pravočasno obdelavo zemlje. Predpogoj za dvig proizvodnje je tudi ureditev gnojišč in gnojničnih jam, poostritev borbe pro 1 rastlinskim škodljivcem, večja uporaba umetnih gn°l in strojna obdelava zemlje.
Drugi važni vir dohodkov kmečkega prebivalstva je živinoreja, ki ima dobre pogoje za vzrejo kako vostne živine. Glede na zadovoljivo krmilno bazo
številčni porast živine v zadnjih letih, se za leto 1956 obeta povečanje stanja živine. Treba je poskrbeti za vzrejo kvalitetne govedi, zlasti plemenskih in molznih krav, in pitanih prašičev za trg. To bo mogoče doseči z nadaljnjo odbiro živine, s sprejemanjem krav v rodovnik,z molzno kontrolo, z izboljšanjem krmne podlage in z večjo uporabo silosne krme. Kmetijske zadruge pa morajo poskrbeti za dobre plemenjake in dobro organizirani odkup živine, mleka in ostalih poljedelskih proizvodov.
Sadjarstvo v občini je važna kmetijska panoga, saj imamo v občini okrog 40.000 sadnih dreves. Sadjarski odseki so pretekla leta skrbeli predvsem za nabavo dobrih sadnih dreves, ki so jih prodajali s popustom sadjarjem in za čiščenje in škropljenje sadnega drevja. Največje uspehe je dosegel sadjarski odsek pri kmetijski zadrugi Dobrnič, dočim so drugi sadjarski odseki bili premalo delavni.
Za razvoj sadjarstva je treba poživiti sadjarske odseke, zlasti pa urediti v občini vsaj eno drevesnico in tako zagotoviti dovolj sadnih dreves, ki jih vedno primanjkuje.
Vinogradništvo je zelo zaostalo, trtni nasadi so stari, v večini primerov nad 60 let. Nad 65 odst. vinogradov je zasajenih s hibridno trto, kletarjenje pa je zelo primitivno in nestrokovno, kar je vzrok, da naši vinogradniki vina ne morejo prodati, kar občutno vpliva na nizek narodni dohodek kmetov. Ker so kmetijske zadruge za razvoj vinogradništva doslej premalo storile, morajo sedaj ukreniti vse potrebno, da bomo naše vinogradništvo začeli postopoma obnavljati z rigolanjem, sajenjem dobre cepljene trte in s strokovnejšim kletarjenjem. Le tako bomo vinogradništvo v občini rešili sedanjega propadanja.
Na območju občine so štiri splošne kmetijske zadruge — v Trebnjem, Veliki Loki, v Dobrniču in Šentlovrencu; včlanjenih imajo 911 kmečkih gospodarstev in 369 nekmetovalcev ali 41 odst. vseh kmečkih gospodarstev, kar je vsekakor premalo. Treba je število članov kmetijskih zadrug povečati iz vrst kmetovalcev.
Pri kmetijskih zadrugah so osnovani razni pospeševalni odseki: poljedelski, živinorejski, sadjarski,, strojni, čebelarski, hranilno-kreditni, lesni in mizarski. Doslej so se najbolj uveljavili živinorejski odseki.
Za razvoj kmetijstva, posebno zadružnega ha vasi, si bodo morale splošne kmetijske zadruge vneto prizadevati. Naloga zadrug je, da s svojimi odseki opravljajo kmetijsko pospeševalno službo, uporabljajoč napredne metode v kmetijski proizvodnji. Skrbeti morajo za strokovni in kulturni dvig kmetovalcev z raznimi predavanji in tečaji ter dobro organizirati odkup kmetijskih pridelkov.
Za uresničitev predvidenega dviga kmetijske proizvodnje v letu 1956 bodo kmetijske zadruge uporabile pretežni del svojih prostih sredstev. Poleg tega Pa se bodo v letu 1956 povečala tudi sredstva okrajnega sklada za pospeševanje kmetijstva; del sredstev za razvoj kmetijstva je na razpolago tudi v občinskem investicijskem skladu.
III. poglavje Trgovina in gostinstvo
Na območju občine posluje eno trgovsko podjetje z dvema poslovalnicama, tretja poslovalnica pa je na območju občine Mirna. Poleg tega sta še dve prodajalni proizvajalnih podjetij, poslovalnica trgovskega podjetja »Tobak« Novo mesto ter štiri kmetijske zadruge z devetimi trgovinami.
Trgovine državnega sektorja oskrbujejo z vsemi artikli industrijskega blaga in prehranbenimi potreb-šinčami potrošnike na območju občine, delno pa tudi potrošnike sosednih občin.
Trgovine splošnih kmetijskih zadrug pa opravljajo poleg prodaje industrijskega blaga in prehranbenih artiklov tudi odkup kmetijskih pridelkov, živine, gozdnih sadežev in lesa.
Ta trgovska mreža more nuditi potrošnikom potrebno blago in odkupovati kmetijske pridelke, vendar je treba misliti na razširitev trgovin državnega sektorja v krajih, ki povezujejo več vasi. S tem bi približali trgovino potrošnikom in zagotovili zdravo konkurenco v trgovski mreži, kar bi ugodno vplivalo na utrditev cen.
Trgovsko podjetje v Trebnjem kakor tudi trgovine kmetijskih zadrug se zalagajo z blagom v glavnem iz grosistične mreže v Novem mestu in Ljubljani. To pa zato, ker potrebuje podjetje le manjše količine posameznih vrst blaga in se proizvajalna podjetja branijo dajati svoje blago v manjših količinah neposredno trgovskemu podjetju in trgovinam kmetijskih zadrug. Trgovine bodo morale poskrbeti, da bodo potrebno blago nabavljale neposredno od proizvajalnih pdjetij. Le tako bodo ukrepi izdani v letu 1955 za utrditev cen trgovskemu blagu, učinkovitejši. Splošno družbeno kontrolo nad trgovskimi obrati pa je treba izboljšati z organizacijo inšpekcijskih organov in potrošniških svetov.
V skupnem prometu trgovine v občini Trebnje prevladujejo kmetijske zadruge s 60 odst. prometa, dočim odpade na ostala trgovska podjetja in poslovalnice ter prodajalne proizvajalnih podjetij le 40 odst. doseženega prometa.
Predvidevamo, da bodo v bodoče kmetijske zadruge razširile svojo dejavnost s tem, da bedo zajele vse tržne presežke kmetijstva na svojem območju, kar je poleg pospeševanja kmetijske proizvodnje osnovna naloga kmetijskih zadrug. Da bi pa kmetijske zadruge to delo lahko uspešno opravile, morajo upravni odbori kmetijskih zadrug poskrbeti, da vzgojijo in zaposlijo dobre kadre, ki jih občutno primanjkuje predvsem na vodilnih mestih.
Na območju občine je 15 gostinskih obratov zasebnega sektorja, dočim gostinskih obratov socialističnega sektorja nimamo. Ti gostinski obrati trenutno zadostujejo potrebam gostov. Potrebno pa je, da se posamezni obrati higiensko izpopolnijo tako, kakor ustreza higienskim predpisom. Družbeni plan predvideva delni dvig narodnega dohodka v gostinstvu, kar se bo doseglo s kulturnejšo postrežbo in z boljšo kvaliteto pijač in jedil. Z izvajanjem teh ukrepov in z
ureditvijo posameznih krajev, ki imajo vse pogoje za turistične točke se bo dvignil tudi narodni dohodek v gostinstvu. Za pospeševanje gostinstva in turizma pa bo' morala s propagando in drugimi ukrepi več narediit tudi Turistična zveza občine Trebnje.
IV. poglavje
Obrt
Na območju občine ni nobenega industrijskega podjetja, obrtne 'delavnice družbenega sektorja pa imajo zelo nizka in slaba osnovna sredstva. Ta obrt predstavlja zelo nizek narodni dohodek v občini. Bolj pa je razvita obrt privatnega sektorja, kar nam pokažejo naslednje številke:
obrt	soc. sektorja	privatna obrt
obrti	8	83
zaposleno delavcev	51	174
narodni dohodek	10.098	20.340
promet narodni dohodek na	24.158	53.000
enega zaposlenega	198	116
Te številke pričajo, da je treba neutegoma ukreniti vse potrebno za razširitev že bstoječe obrti in jo izpopolniti z najpotrebnejšimi osnovnimi sredstvi, kar bi omogočilo večjo storilnost dela in večji narodni dohodek v občini. Predvsem se mora dvigniti proizvodnja v mizarski delavnici, na podlagi preusmeritve proizvodnje iz popolnoma ročnega dela na strojno izdelavo proizvodov, ter v Opekami Račje selo, ker so dani tudi pogoji za normalno proizvodnjo opeke. Potrebno pa je vložiti nekaj manjših sredstev za tehnično izpopolnitev mizarske delavnice in opekarne.
Ravno tako morajo vsa ostala obrtna podjetja skrbeti, da s sedanjo delovno silo zvišajo proizvodnjo vsaj za 12 odst., kot predvideva družbeni plan.
V obrti socialisičnega sektorja, kakor tudi v obrti privatnega sektorja se mora zboljšati kakovost izdelkov, zato je treba poskrbeti za strokovno usposobljenost zaposlenih delavcev, kar bo omogočilo hitrejšo in boljšo izdelavo, lažjo prodajo in večja naročila, obenem pa bi se s tem dvigal narodni dohodek občine.
Za tehnično izpopolnitev obrtnih delavnic bodo že v letu 1956 v občinskem investicijskem skladu na razpolago manjša investicijska sredstva, uporabila pa se bodo le tam, kjer bodo največ koristila.
V. poglavje
Komunalna dejavnost
Komunalna dejavnost se bo v letu 1956 razvijala predvsem na osnovi prostovoljnega dela. Tako je-predvidena nadaljnja gradnja vodovoda Stična—Trebnje, na sektorju Veliki Gaber—Breza. Gradnja tega vodovoda bo finansirana iz dotacij republike, vendar pa jo bo treba pospešiti tudi s prostovoljnim delom.
Na območju občine je še vedno 15 vasi neelektri-fieiranih. V nekaterih je elektrifikacija že v teku in so potrebna le manjša sredstva za dovršitev začetih del. Predvideno je, da se bodo v letu 1956 dokončno elektrificirale vsaj tri vasi iz sredstev investicijskega
sklada. Ta sredstva naj bi v obliki kreditov pripomogla poleg samoprispevkov vaščanov k čimprejšnji elektrifikaciji, ki je neobhodno potrebna in obenem zelo pomembna za dvig kmetijske proizvodnje.
Skozi vas Trebnje je treba čimprej urediti kanalizacijo in cestišče. Občinski ljudski odbor je že pripravil načrte. To naj bi v glavnem opravili s prostovoljnim delom prebivalci Trebnjega, delno pa bi pomagala Uprava za ceste LRS in Okrajni ljudski odbor Novo mesto.
Na območju občine je 6 pokopališč. Pokopališče Veliki Gaber je v razpadajočem stanju, v neprimernem kraju in za sedanji in bodoči pokopališki okoliš premajhno. V letu 1956 bo določen nov prostor za pokopališče, urejene bedo zemljiškoknjižne lastninske pravice, v prihodnji zimi pa bodo izvršena pripravljalna dela gradnje novega pokopališča. Nadalje se predvideva popravilo mrtvašnice in obzidja na Čatežu ter nekatera manjša popravila na estalih pokopališčih. Sredstva za ta dela so delno predvidena v proračunu, delno pa bo potrebno to delo opraviti s prostovoljnimi deli.
V občini je 113 km občinskih cest IV. reda, od katerih je 47 km z utrjenimi in 66 km z neutrjenimi cestišči. V občinskem cestnem skladu je predvideno za vzdrževanje in gradnjo cest 1,,200.000 din. Ta sredstva bodo za redno vzdrževanje cest znatno prenizka, zato bo potrebno zbrati lastna sredstva v obliki prostovoljnega dela, da bi se s tem lahko vsaj nekoliko popravile in vzdrževale občinske ceste.
II. del
EKONOMSKI UKREPI ZA IZVRŠITEV DRUŽBENEGA PLANA OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA TREBNJE
Da bi se dosegel gospodarski razvoj predviden z družbenim planom občinskega ljudskega odbora Trebnje za leto 1956, se poleg ekonomskih ukrepov, ki so predpisani z zveznim, republiškim on okrajnim družbenim planom za leto 1956, predpisujejo še tile ekonomski ukrepi:
>	VI. poglavje
Amortizacija
1
Na osnovi XIII. poglavja zveznega družbenega plana, plačujejo amortizacijo obrtna in komunalna podjetja ter obrti v naslednjih odstotkih polne amortizacije, izračunane na osnovi veljavnih zveznih amortizacijskih stopenj:
a)	obrtna podjetja in delavnice 100 odst.,
b)	komunalna podjetja in obrti 100 odst.
VII.	poglavje
Obresti od osnovnih sredstev 1
Na csnovi XIV. poglavja zveznega družbenega plana znaša obrestna mera na osnovna sredstva obrt-
nih in komunalnih podjetij ter obrti in splošnih kmetijskih zadrug v letu 1956 kot sledi, če ni z zveznim družbenim planom drugače določeno :
1	odst. za: splošne kmetijske zadruge,
2	odst. za; obrtna podjetja in delavnice, katerih osnovna dejavnost je opravljanje uslug, klavnice, mesarije in pekarije,
6 odst za: ostala obrtna podjetja in delavnice.
Obresti od osnovnih sredstev, ki jih plačujejo obrtna in komunalna podjetja ter obrti, so dohodki občinskega investicijskega sklada. Obresti od osnovnih sredstev, ki jih plačujejo splošne kmetijske zadruge, gredo v investicijski sklad zadruge.
VIII.	poglavje
Občinske doklade na dohodke od kmetijstva in občinski prometni davek
1
Na podlagi določil XXI. poglavja zveznega in XIV. Poglavja okrajnega družbenega plana se v letu 1956 Predpisuje občinska doklada na dohodke od kmetijstva.
Stopnja občinske doklade od kmetijstva je propor-cialna in se odmerja po katastrskem dohodku.
2
V letu 1956 znaša za vse območje občine stopnja občinske doklade na dohodke od kmetijstva 5 odst. katastrskega dohodka od zemljišča.
V letu 1956 se uvede občinski prometni davek od vsega prometa na drobno, razen na proizvode, za katere se po zveznih predpisih prizna regres in katere b° določil odlok o tarifi občinskega prometnega davka. Tarifo občinskega prometnega davka na drobno predpisal Občinski, ljudski odbor Trebnje s poseb-Pirn odlokom.
IX.	poglavje
Delitev dobička določenih vrst gospodarskih organizacij
1
Dobiček splošne kmetijske zadruge, ki ostane po lzločitvi tistega dela, ki ustreza zveznemu davku od a°bička, se deli na:
proračunski dohodek	občine	50	odst.
udeležbo zadruge	50	odst.
2
j. Del dobička trgovskega podjetja na drobno ozi-0BJa trgovine, ki ostane po izločitvi sredstev za okraj-i investicijski sklad in sredstev za razdelitev potroš-Puun se razdeli na:
proračunski dohodek	občine	50	odst.
dohodek obč. investicijskega sklada 50	odst.
3
Del dobička prodajalne proizvajalnega podjetja, ki ostane po izločitvi sredstev za okrajni investicijski sklad in plače iz dobička se razdeli na:
proračunski dohodek občine	50 odst.
dohodek obč. investicijskega sklada 50 odst.
4
Del dobička komunalnih podjetij in obrtov, M odgovarja zveznemu davku od dobička, se odstopi komunalnim podjetjem oziroma obrtom za investicijski sklad.
Ostali del dobička, ki ostane po izločitvi sredstev za investicijski sklad komunalnega podjetja, oziroma obrata, obveznosti po zakonu in sredstev za plače iz dobička se deli:
a)	za pekarije na: proračunski dohodek občine samostojno razpolaganje podjetja
oziroma obrata
b)	za ostala komunalna podjetja samostojno razpolaganje podjetja
oziroma obrata
X.	poglavje
Plačevanje družbenih obveznosti v pavšalnem znesku
1
Za obrtne delavnice, ki so dane v kolektivno upravljanje, se določijo v pavšalnem znesku obveznosti do družbenega sklada, stalni prispevki družbeni skupnosti in proračunski prispevek.
2
Višino pavšalnega zneska iz prejšnje točke določi posameznim obrtnim delavnicam s posebno odločbo Svet za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora.
XI.	poglavje
Plačilni sklad nekaterih vrst gospodarskih organizacij
1
Plačilni sklad trgovskega podjetja oziroma trgovine se formira na osnovi določenega odstotka od doseženega prometa v letu 1956.
Odstotki, po katerih izdvajajo trgovska podjetja in trgovine od doseženega prometa sredstva za plačilni sklad, se morajo gibati v naslednjih mejah: za trgovska podjetja in trgovine od 1,2 do 6 odst. Za posamezna trgovska podjetja in trgovine bo določil ta odstotek v zgoraj določenih mejah občinski ljudski odbor s posebno odločbo.
2
Komunalna podjetja in obrti izločijo za. plače iz dobička s prispevkom za socialno zavarovanje in stanovanjski sklad največ do 12 odst. oziroma pekarije do 14 odst. od plač po tarifnem pravilniku s prispevkom za socialno zavarovanje in stanovanjski sklad.
50 odst.
50 odst. in obrti na :
100 odst.
XII.	poglavje Skladi
1
Občinski investicijski sklad
V	občinski investicijski sklad se stekajo sredstva določena z zveznim družbenim planom, anuitete in obresti od danih posojil iz tega sklada in drugi dohodki določeni s posebnimi predpisi.
Sredstva tega sklada se bodo uporabila v namene predvidene v 6. točki XXV. poglavja zveznega družbenega plana po predpisih o trošenju teh sredstev. Del sredstev občinskega investicijskega sklada lahko občinski ljudski odbor uporabi za negospodarske investicije.
2
Občinski sklad za zidanje stanovanjskih hiš
V	občinski sklad za zidanje stanovanjskih hiš se steka 90 odst. prispevkov za stanovanjske sklade, ki se plačujejo po zakonu o stanovanjskem prispevku, anuitete in obresti od danih posojil iz tega sklada in drugi dohodki, ki se po posameznih predpisih stekajo v ta sklad. Sredstva tega sklada se bodo uporabila za kreditiranje stanovanjske izgradnje.
3
Občinski cestni sklad
V	občinski cestni sklad se stekajo sredstva določena v XX. poglavju republiškega družbenega plana.
Sredstva tega sklada se bodo uporabila za gradnjo, rekonstrukcijo in vzdrževanje občinskih cest.
XIII.	poglavje
Denarna sredstva občine in njihova osnovna razdelitev ' 1
V	letu 1956 bo Občinski ljudski odbor Trebnje razpolagal s skupnimi sredstvi za finansiranje proračunskih izdatkov v višini 36,370.000 din.
Ta sredstva bodo zagotovljena iz naslednjih virov:
v 000 din
1.	Del dobička gospodarskih organizacij
(brez trgovin, gostinstva, komunalnih podjetij in KZ)	106
2.	Del dobička trgovine, gostinstva, komunale in KZ	797
3.	Del prometnega davka od privatnikov
(brez prometnega	davka	od	prevozov)	2.400
4.	Prometni davek	od	vina	in	žganja	350
Odnos	3.653
Prenos	3.653
5.	Del dohodnine kmečkih gospodarstev	20.268
6.	Del doklad na kmečko dohodnino	3.510
7.	Del dohodnine od ostalih poklicev in premoženja	1.813
8.	Lokalni prometni davek	2.800
9.	Davek na maloprodajni promet	700
10.	Posebni proračunski prispevek od	plač	336
11.	Lokalne takse	1.500
12.	Davek na dediščine in darila	50
13.	Zemljarina	450
14.	Dohodki uradov in ustanov	1.090
15.	Ostali proračunski dohodki ______________ 200
Skupaj	36.370
2
Sredstva za finansiranje proračunskih izdatkov se bodo uporabila za naslednje namene:
1.	Dotacije gospodarstvu	60.000
2.	Negospodarske -investicije	""
3.	Prosveta in kultura	15,035.000
4.	Socialno skrbstvo	3,660.000
5.	Zdravstvena zaščita	6,500.000
6.	Državna uprava	8,698.000
7.	Komunalna dejavnost	540.000
8.	Dotacije	1,230.000
9.	Obveze in garancije
10.	Proračunska rezerva	647.00^
Skupaj 36,370.000 3
Sredstva občinskega investicijskega sklada bodo znašala v letu 1956 7,068.000 din.
Sredstva občinskega sklada za zidanje stanovanj' skih hiš bodo znašala v letu 1956 3,047.000 din.
Sredstva občinskega cestnega sklada bodo zna' šala v letu 1956 1,200.000 din.
XIV.	poglavje
Ta družbeni plan velja od 1. januarja 1956 dalj6 in se objavi v Uradnem vestniku okraja Novo mestO'
Št. 01/1-1678/1.
V Trebnjem, dne 25. junija 1956.
Predsednik ObLO: Franc Zidar 1. r.
VOLITVE IN IMENOVANJA
351-
Na osnovi 2. točke 67. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) in 6. točke 27. člena statuta okraja Novo mesto, Okrajni ljudski odbor Novo mesto na 9. skupni seji obeh zborov dne 9. oktobra 1956 izdaja
ODLOČBO
o imenovanju načelnika tajništva za narodno obrambo
Za načelnika tajništva za narodno obrambo Okrajnega ljudskega odbora Novo mesto se imenuje Muzlo-vič Stanko, uslužbenec Okrajnega ljudskega odbora Novo mesto.
Štev. 01/3-8658/1.
V	Novem mestu, dne 9. oktobra 1956.
Predsednik OLO: Franc Pirkovič 1. r.
352.
Na osnovi 13. člena Zakona o sanitarni inšpekciji (Uradni Ust FLRJ št. 23-279/56), Okrajni ljudski odbor Novo mesto na 9. skupni seji obeh zborov dne 9. oktobra 1956 izdaja
ODLOČBO
o imenovanju sanitarnega inšpektorja
Inž. Tršar Jože, šef živilskega laboratorija Okrajnega higienskega zavoda Novo mesto se imenuje za okrajnega sanitarnega inšpektorja za opravljanje sanitarnega nadzorstva iz 1. točke 17. člena Zakona o sanitarni inšpekciji.
Št. 01/6-6965/1.
V	Novem mestu, dne 9. oktobra 1956.
Predsednik OLO: Franc Pirkovič I. r.
353.
Na osnovi 5. točke 27. člena statuta okraja Novo niesto, Okrajni ljudski odbor Novo mesto na 9. skupki seji obeh zborov dne 9. oktobra 1956 izdaja naslednjo
ODLOČBO
Jurčec Ivan, dosedanji upravnik Dijaškega inter-Qata Majde Šilčeve v Šmihelu se imenuje za prosvetna inšpektorja okrajnega ljudskega odbora Novo hiesto.
Št. 01/3-1583/2.
V	Novem mestu, dne 9. oktobra 1956.
354.
Na osnovi 2. točke 67. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) in v zvezi s 5. točko 27. člena statuta okraja Novo mesto, Okrajni ljudski odbor Novo mesto na 9. skupni seji obeh zborov dne 9. oktobra 1956 izdaja
ODLOČBO
o razrešitvi inšpektorja predvojaške vzgoje
Likar Rudi, dosedanji inšpektor predvojaške vzgoje se razreši dolžnosti inšpektorja predvojaške vzgoje pri tajništvu za prosveto in kulturo okrajnega ljudskega odbora Novo mesto.
Št. 01/3-1583/2.
V	Novem mestu, dne 9. oktobra 1956.
Predsednik OLO: Franc Pirkovič 1. r.
355.
Na osnovi 5. točke 26. člena statuta okraja Novo mesto, Okrajni ljudski odbor Novo mesto na 9. skupni seji obeh zborov dne 9. oktobra 1956 izdaja naslednjo
ODLOČBO
Selan Anton, rezervni oficir JLA v Novem mestu, se imenuje za inšpektorja predvojaške vzgoje okrajnega ljudskega odbora Novo mesto.
Št. 01/3-1583/2.
V	Novem mestu, dne 9. oktobra 1956.
Predsednik OLO: Franc Pirkovič 1. r.
356.
Na osnovi 5. točke 67. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52), Okrajni ljudski odbor Novo mesto na 9. skupni seji obeh zborov dne 9. oktobra 1956 izdaja
ODLOČBO
o razrešitvi enega finančnega inšpektorja
Razreši se dolžnosti finančnega inšpektorja pri tajništvu za finance okrajnega ljudskega odbora Novo mesto Pogačar Jože, dosedanji finančni inšpektor OLO Novo mesto.
Št. 01/3-1580/3.
V	Novem mestu, dne 9. oktobra 1956.
357.
Na osnovi 2. točke 67. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) in v zvezi s 5. točko 27. člena statuta okraja Novo mesto, izdaja okrajni ljudski odbor Novo mesto na 9. skupni seji obeh zborov dne 9. oktobra 1956
ODLOČBO
o razrešitvi gradbenega inšpektorja
Razreši se dolžnosti gradbenega inšpektorja pri tajništvu za gospodarstvo okrajnega ljudskega odbora Novo mesto inž. Adamovič Borivoj, dosedanji gradbeni inšpektor OLO Novo mesto.
Št. 01/3-1582/2.
V	Novem mestu, dne 9. oktobra 1956.
Predsednik OLO: Franc Pirkovič 1. r.
358.
Na podlagi 1. točke 67. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) in 61. člena statuta okraja Novo mesto izdaja Okrajni ljudski odbor Novo mesto na 9. skupni seji obeh zborov dne 9. oktobra 1956
ODLOČBO
o spremembi v sestavu sveta za šolstvo okrajnega ljudskega odbora Novo mesto 1 2
1.	dr. Furlan Suzana, zdravnica v Novem mestu se razreši dolžnosti člana sveta za šolstvo;
2.	dr. Kretič Ljubo, zdravnik, Novo mesto, se izvoli za člana sveta za šolstvo okrajnega ljudskega odbora Novo mesto.
Št. 01/3-8657/1.
V	Novem mestu, dne 9. oktobra 1956.
Predsednik OLO: Franc Pirkovič 1. r.
359.
Na podlagi 1. odstavka 100. in 101. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) ter 40. člena statuta okraja Novo mesto in ker Hanzelj Zvonko, zaradi prenehanja mandata, ni več član mandatno imunitetne komisije okrajnega zbora, je okrajni zbor Okrajnega ljudskega odbora Novo mesto na seji dne 9. oktobra 1956
sklenil :
Jarc Ivan, odbornik okrajnega zbora, stanujoč v Prečni, se izvoli za člana mandatno imunitetne komisije okrajnega ljudskega odbora Novo mesto.
Št. 01/3-8652/1.
V	Novem mestu, dne 9. oktobra 1956.
Štev. 17
360.
Na osnovi 1. odstavka 100. in 101. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) ter 41. člena statuta okraja Novo mesto in ker inž. Sodnik Dušan in Bele Vinko zaradi prenehanja mandata nista več člana komisije za predpise, je zbor proizvajalcev okrajnega ljudskega odbora Novo mesto na seji dne 9. oktobra 1956 sklenil :
inž. Čmak Henrik, uslužbenec SGP »Pionir« Novo mesto in Knaflič Anton, ključavničar, Novo mesto, se izvolita za člana komisi jje Iza [predpise zbora proizvajalcev okrajnega ljudskega odbora Novo mesto.
Št. 01/3-8653/1.
V	Novem mestu, dne 9. oktobra 1956.
Predsednik OLO: Franc Pirkovič 1. r.
361.
Na osnovi 6. člena uredbe o komisijah za upokojene vojaške osebe (Uradni list FLRJ, št. 19-199/55), je Okrajni ljudski odbor Novo mesto na 9. skupni seji obeh zborov dne 9. oktobra 1956 sprejel
ODLOČBO
o spremembi v sestavu komisije za upokojene vojaške osebe
1.	Razreši se dolžncsti tajnik komisije za upokojene vojaške osebe Potočar Janez, šef tržne inšpekcije okrajnega ljudskega odbora Novo mesto.
2.	Za tajnika komisije za upokojene vojaške osebe se imenuje Muzlovič Stanko, načelnik tajništva za narodno obrambo okrajnega ljudskega odbora Novo mesto.
Št. 01/3-8654/1.
V	Novem mestu, dne 9. oktobra 1956.
Predsednik OLO: Franc Pirkovič L r.
362.
Na osnovi 22. in 24. člena zakona o narodni obrambi (Uradni list FLRJ, št. 30-319/55), je Okrajni ljudski odbor Novo mesto na 9. skupni seji obeh zborov dne 9. oktobra 1956
sklenil :
1.	Muzlovič Stanko, načelnik tajništva za narodno obrambo se razreši dolžnosti člana komisije za narodno obrambo;
2.	čirovič Božo, podpolkovnik — načelnik vojn6' ga odseka Novo mesto se imenuje za člana komisij6 za narodno obrambo OLO Novo mesto.
Št. 01/3-8655/1.
V	Novem mestu, dne 9. oktobra 1956.
363.
Na podlagi 10. člena uredbe o plačah delavcev in uslužbencev gospodarskih organizacij (Uradni list FLRJ, št. 54-637/54) in v zvezi s 3. točko Navodila o komisijah za plače v gospodarstvu (Uradni list FLRJ, št. 6-34/55), je Okrajni ljudski odbor Novo mesto na 9. skupni seji obeh zborov dne 9. okt. 1956
sklenil :
1. Blažič Jože, uslužbenec okrajnega ljudskega od-bora Novo mesto se razreši dolžnosti člana okrajne komisije za plače v gospodarstvu;
'2. Usenik Ivan, tajnik OSS se imenuje za člana okrajne komisije za plače v gospodarstvu;
3.	Slak Ludvik, načelnik tajništva za delo se imetje za tajnika okrajne komisije za plače v gospodarstvu.
Št. 01/3-3236/1.
V	Novem mestu, dne 9. oktobra 1956.
Predsednik OLO: Franc Pirkovič 1. r.
364.
Na osnovi 141. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih '(Uradni list LRS, št. 19-89/52), 7. člena uredbe o izdelavi in potrditvi investicijskega programa (Uradni list FLRJ, št. 5-56/54) in predpisov zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ, št. 34-371/55), je Okrajni ljudski odbor Novo mesto na 9. skupni seji obeh zborov dne 9. oktobra 1956 izdal
ODLOČBO
o imenovanju enega člana v komisijo za revizijo investicijskih programov
V	komisijo za revizijo investicijskih programov se tinenuje ing. Gre:n Jože, uslužbenec SGP »Pionir« Novo mesto.
Št. 01/3-4329/2.
V	Novem mestu, dne 9. oktobra 1956.
Predsednik OLO: Franc Pirkovič 1. r.
365.
Na osnovi 14. člena uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o gradbenem projektiranju (Urad-list FLRJ, št. 6-64/54) in priloge II. zakona o prisojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov ____
očka 2/II, je Okrajni zbor okrajnega ljudskega od-°ra Novo mesto na seji dne 9. oktobra 1956 sklenil :
1- inž. Adamovič Borivoj se razreši dolžnosti pred-ednika komisije za revizijo glavnih projektov pri OLO °Vo mesto;
2. inž. Žerjal Anton, gradbeni inšpektor okrajnega ljudskega odbora Novo mesto se imenuje za predsednika komisije za revizijo glavnih projektov pri OLO Novo mesto.
Št. 01/3-4768/2.
V	Novem mestu, dne 9. oktobra 1956.
Predsednik OLO: Franc Pirkovič 1. r.
366.
Na osnovi 141. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) in 124. člena statuta okraja Novo mesto je Okrajni ljudski odbor Novo mesto na 9. skupni seji obeh zborov dne 9. oktobra 1956 izdal
ODLOČBO	v
o spremembi v sestavu komisije za reševanje agrarnih zadev
1.	dr. Sbrizaj Teodor, bivši uslužbenec okrajnega ljudskega odbora Novo mesto se razreši dolžnosti tajnika komisije za reševanje agrarnih zadev;
2.	dr. Žnidar Anton, uslužbenec okrajnega ljudskega odbora Novo mesto se imenuje za tajnika komisije za reševanje agrarnih zadev.
Št. 01/3-3594/2.
V	Novem mestu, dne 9. oktobra 1956.
Predsednik OLO: Franc Pirkovič 1. r.
367.
Na osnovi 10. člena Pravilnika o vodenju evidence o kmetijskem zemljiškem skladu splošnega ljudskega premoženja (Uradni list FLRJ, št. 42-355/53) in 134. člena statuta okraja Novo mesto, je Okrajni ljudski odbor Novo mesto na 9. skupni seji obeh zborov dne 9. oktobra 1956* sprejel naslednjo
ODLOČBO
o spremembi v sestavu komisije za organizacijo
evidence o kmetijskem zemljiškem skladu SLP1 okrajnega ljudskega odbora Novo mesto
1.	dr. Sbrizaj Teodor, se razreši dolžnosti tajnika komisije za organizacijo evidence o kmetijskem zemljiškem skladu SLP okrajnega ljudskega odbora Novo mesto;
2.	dr, Žnidar Anton, uslužbenec okrajnega ljudskega odbora Novo mesto se imenuje za tajnika komisije za organizacijo evidence 0 kmetijskem zemljiškem skladu SLP.
Št. 01/3-4331/2.
V	Novem mestu, dne 9. oktobra 1956.
368.
Na osnovi 5. točke 67. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52), Okrajni ljudski odbor Novo mesto na predlog sveta za šolstvo izdaja naslednjo
ODLOČBO
Jurčec Ivan, upravnik Dijaškega internata Majde Šilčeve se razreši dolžnosti upravnika Dijaškega internata Majde Šilčeve v Šmihelu pri Novem mestu.
Št. 01/3-8521/1.
V	Novem mestu, dne 9. oktobra 1956.
Predsednik OLO: Franc Pirkovič 1. r.
369.
Na osnovi 5. točke 67. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52), Okrajni ljudski odbor Novo mesto na predlog sveta za šolstvo izdaja na 9. skupni seji obeh zborov dne 9. oktobra 1956 naslednjo
ODLOČBO
Hanzelj Romana, dosedanja upraviteljica Dijaškega internata v Metliki se imenuje za upravnico Dijaškega internata Majde Šilčeve v Šmihelu pri Novem mestu. .
Št. 01/3-8521/2.
V	Novem mestu, dne 9. oktobra 1956.
Predsednik OLO: Franc Pirkovič 1. r.
370.
Na osnovi 16. člena zakona o socialnih zavodih (Uradni list LRS, št.. 26-91/54) in 5. točke odločbe o ustanovitvi Vajenskega doma Novo mesto z dne 9. oktobra 1956 št. 01/6-8441/1, Okrajni ljudski odbor Novo mesto na 9. skupni seji obeh zborov dne 9. oktobra 1956 izdaja
ODLOČBO
c imenovanju upravnika Vajenskega doma Novo mesto
Tov. Zamljen Jože, ravnatelj Vajenske šole Novo mesto se imenuje za upravnika Vajenskega doma Novo mesto.
Št. 01/3-8440/1.
V	Novem mestu, dne 9. oktobra 1956.
371-
Na osnovi 5. točke 67. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52), Okrajni ljudski odbor Novo mesto na 9. skupni seji obeh zborov dne 9. oktobra 1956 izdaja
ODLOČBO
o imenovanju upravnika Bolničarske šole
Ahačič Ludvik, dosedanji učitelj Osnovne šole v Šmihelu pri Novem mestu se imenuje za upravnika Bolničarske šole v Novem mestu.
Št. 01/3-8656/1.
V	Novem mestu, dne 9. oktobra 1956.
Predsednik OLO: Franc Pirkovič 1. r.
372.
Na osnovi 5. točke odločbe o ustanovitve Kmetijsko gospodinjske šole Vinomer pri Metliki z dne 9-oktobra 1956 št. 01/6-8431/1, Okrajni ljudski odbor Novo mesto na 9. skupni seji obeh zborov dne 9. oktobra 1956 izdaja naslednjo
ODLOČBO
Agnič Jože, kmetijski tehnik in dosedanji upravnik okrajne trsnice in drevesnice v Metliki se imenuje za ravnatelja Kmetij sko-gosp c din j ske šole Vinomer pri Metliki.
Št. 01/3-8433/1.
V	Novem mestu, dne 9. oktobra 1956.
Predsednik OLO: Franc Pirkovič 1. r.
373.
Na osnovi 2. točke 67. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni, list LRS, št. 19-89/52)-Okrajni ljudski odbor Novo mesto na 9. skupni seji obeh zborov dne 9. oktobra 1956 izdaja
ODLOČBO
c imenovanju sodnika okrajnega sodišča v Novem mestu
Za sodnika okrajnega sodišča v Novem mestu ^ imenuje Mozetič Damjan iz Novega mesta, sodniški pripravnik pri okrožnem sodišču v Ljubljani.
Št. 01/1-7103/1.
V	Novem mestu, dne 9. oktobra 1956.
374.
Na osnovi 1. točke odloka o določitvi upravnega 0rgana okrajnega gozdnega sklada Novo mesto, Okrajni ljudski odbor Novo 'mesto na 9. skupni seji obeh zborov dne 9. oktobra 1956 izdaja
ODLOČBO
0 imenovanju upravnega odbora okrajnega gozdnega! sklada Novo mesto
V	upravni odbor okrajnega gozdnega sklada se imenujejo:
1.	Belopavlovič Niko, odbornik okrajnega ljudskega odbora,
2.	Markovič Franc, odbornik okrajnega ljudskega cdbora,
3.	Zupančič Viktor, odbornik okrajnega ljudskega odbora,
4.	Kulovec Stane, uslužbenec Gozdnega gospodarstva Novo mesto,
5.	Brodarič Matija, odbornik zbora proizvajalcev,
6.	Tisovec Jože, odbornik zbora proizvajalcev,
7.	inž. Penca Janez, zastopnik Društva inženirjev m tehnikov,
8.	inž. Rajič Slobodan, šef uprave za gozdarstvo,
9.	Geršič Tatjana, računovodja uprave za gozdarstvo.
Št. 01/1-7394/2.
V	Novem mestu, dne 9. oktobra 1956.
Predsednik OLO: Franc Pirkovič 1. r.
375.
Na osnovi 6. točke odloka o vodstvu kulturno-pro-svetnih, umetniških in znanstvenih zavodov (Uradni kst LRS, št. 49-163/55) in odločbe OLO Novo mesto 0 določitvi, števila članov upravnega odbora Študijske knjižnice Mirana Jarca, Okrajni ljudski odbor Novo ^esto na 9. skupni seji obeh zborov dne 9. oktobra 1956 izdaja
ODLOČBO
o imenovanju upravnega odbora Študijske knjižnice Mirana Jarca v Novem mestu
V	upravni odbor Študijske knjižnice Mirana Jarca v Novem mestu se imenujejo za dobo dveh let:
1.	inž. Barborič Karel, direktor Zarje Novo mesto,
2.	Dodič Milan, profesor Novo mesto,
3.	Kozina Bogdan, komercialni direktor Novoteksa Novo mesto,
4.	Šali Severin, književnik, Novo mesto,
Žele Ivan, ravnatelj nižje gimnazije Metlika.
Št. 01/3-8378/1.
V	Novem mestu, dne 9. oktobra 1956.
Predsednik OLO: Franc Pirkovič 1. r.
376.
Na osnovi 5. točke odločbe o ustanovitvi Kmeti j-sko-gospodinjske šole Vinomer pri Metliki z dne 9. oktobra 1956 št. 01/6-8431/1, Okrajni ljudski odbor Novo mesto na 9. .skupni seji obeh zborov dne 9. oktobra 1956 izdaja naslednjo
ODLOČBO
V	upravni odbor Kmetijsko-gospodinjske šole Vinomer pri Metliki se imenujejo za dobo dveh let:
1.	Jakljevič Franc, predsednik ObLO Metlika,
2.	Čemugelj Minka, Vinomer,
3.	Bezenšek Ernest, veterinar, Metlika,
4.	Vergot Zora, strokovna učiteljica, Vinomer.
Ravnatelj šole je po svojem položaju član upravnega odbora.
Št. 01/3-8432/1.
V	Novem mestu, dne 9. oktobra 1956.
Predsednik OLO: Franc Pirkovič 1. r.
zdaja »Uradni vestnik okraja Novo mesto« — Odgovorni urednik šorn Maks — Tiska tiskarna »Urška« v Kočevju. Uredništvo in uprava: Novo mesto, Ljubljanska cesta št. 2, telefon uredništva 25, 39, 85, 106 in 115 — interna št. 36. Letna naročnina 600 din, ki se plača pri KB Novo mesto na tekoči račun št. 60-KB-16-Ž-245.

\ •1









■
/