Po&tnina plačana v gotovini.
Leto XXIII.	8. junija 1927.
Cena številki I Dinar
Številka 6.
list
BREZMADEŽNA
E. BALKANVI D. LENDAVA.
NevtepenoPoprijetaDevica Marija
Pobožen mesečen list.
Vrejiije ga z dovoljenjom cerkvene oblasti: Klekl Jožef, vp. pleb. v Crensovcih, Prekmurje. Izhaja vsaki mesec 8. na spomin petdesetletnice razglašenja verske istine od Marijinoga nevtepenoga poprijetja leta 1904. dec. 8., gda je te list, kak prvi pobožen slovenski list Slovencom Slovenske Krajine do rok dani.
Cena na leto: doma na skupni naslov 10 Din., na posarneznoga 15 Din., v Austrijo i na Vogrsko 25 Din., v Ameriko z Novinami i kalenda-rom „Srca Jezušovoga" vred štiri dolare. Naročniki so deležni sada več jezerih sv. meš i dobijo k listi vsi brezplačno kalendar Srca Jezušovoga.
V VREDNIŠTVI M. LISTA V CRENSOVCIH se dobijo kupiti: 1. Živlenje sv. Martina piišpeka za 1 Din. 75 par; 2. Živlenje sv. Jezušekove Trezike po 5 Din ; 3. Molitvena kniga „Hodi k oltarskomi Svestvi" v pol-platno vezana z rdečov obrezov 12 Din. i v celo platno vezana z zlatov obrezov 20 Din; 4. skrivnosti sv. rožnoga venca po 2 Din. 50 par 15falatov.
»Fantič le gori stani!"
Na vojsko.
Tak te je več nej sram, ne bojiš se-, ne pomišlaš ve več, -si pripra-vleni stopiti za Jeztišoin.
Jezuš je najbouši vodite® i najslavnejši vojskovodja. —
Dečko moj, či ideš za Jezušom, ideš na vojsko. Zmaga bode gotova, eli prle mora biti vojska. Pa ne boš zgiibo roke, ne noge, ne živlenja. Čaka te samo duhovna vojska. I či si zaistino dečko, ti srce ne bo v hlače skočilo, ne boš pobegne, gda ti gučim od vojske. Ta je zato tiidi preči hiida, kak je vsakša vojska, a zato- je pa lepa i častna.
Spomni se, ka je pisano v začetki te knigice, da je pravila tista ja-kostna žena mladomi Herakleji: Nikaj zaistino dobroga se na sveti ne dosegne brezi truda; a po kratkom boji te čaka gotova zmaga, istinska sreča, veselje brezi konca."
Sv. pismo staroga zakona pravi: ,,Sin, gda stopiš v službo božo, pripravi svojo diišo na poskušnjo."
No, kakša vojska te čaka? Vej znaš: vojska z samoga s sebov, s "svojimi slaboščami, strastmi i pa z hudim duhom šteri te tvoje pogreške, slabošče i pa strasti proba poniicati v to, ka te za sebe dobi. Na to vojsko zove sv. Peter: „Bratje, bodite trezni i vrhostiijte, ar hudi diih, vaš neprijateo, hodi okoli kak rjoveči oroslan i išče, koga bi požro. Tomi se opirajte trdni vu veri!"
Iz šole, iz katekizmuša znaš, ka je vsakši človek k slabomi nagnjeni. Tiidi dober človek je nagnjeni k slabomi i či se ne zatajiivle, lehko grdo spadne. Proti tomi slabomi nagnenji se trbe vojskuvati, brzdati i braniti. To je vojska, štera te čaka, či ideš za Jezušom,
Bodi nam življenje venček okoli Srca Jezusovega.
Moj venček se spleta Okoli Tebe P rev 110 g a ž.e leta, O bože Srce.
Ga splečem z korine, Ki z trnja raste, Ki križ jo obimle,
Polevlo skuze.
*J. «t t, j "T ■ ** ■■ ' '	vTlirn
Ga viipanje veže, Da verno srce Odpreto na steže, O Jezuš, za Te.
To delam po noči, Opravljam vudne: S tem ščem Ti pomoči Dreselno Sreč.
H«
Še malo mi menka Pa venček spletem . . .
— Vsa sreča nebeška Mi pride te den.
Srčen.
Svetki meseca juna.
Letošnji mesec junij je blagoslovljen v obhajanji naših velikih verskih skrivnosti. K *em se pridrQž,ijo še vsakoletni godi toga meseca. Glejmo oboje na kratci.
Kak mesec maj obhajamo Mariji na čast, tak mesec junij posvetimo presladkomi Srci Jezušovomi i vsaki den z nečem počastimo to bože Srce. Vnogi misli, da more dosta moliti na čast Srci Jezušovomi, samo tak de je znao prav počastiti. Blodi,
ki tak misli. Tisti počasti prav Srce Jezusova, ki njemi vsaki dert te mesec ponfldi nekaj ljubezni. To ljubezen lehko izkaže z kak-šov molitvicov na čast Srci Jezušovomi, še bole pa z kakšim zatajflvanjom. Ce što te mesec vsaki den samo ednok ne spregovori z ljflbezni do Jezušovoga Srca ogovorljive reči proti bli-žnjemi, neizmerno vekši dar pokloni tomi božemi Srci, kak če njemi na čast vore dugo moli brez dflha zatajflvanja. Nedopovedljivo prijetnejše je Srci Jezušovomi vsaki den te mesec z ljfl-bezni do njega mirno trpeti, kak pa litanije njemi na čast moliti i poleg toga se za vsako malenkost čemeriti. Jezušovo Srce ljubezen gleda, štera trebi greh i rodi zatajGvanje. To naj bo tfldi naš dar te mesec za Srce Jezušovo.
Prva skrivnost naše vere, štero te mesec obhajamo, so Risali. Risali razlevajo Ijflbezen odičenoga, v nebo se vrnjenoga Jezuša. Ne se je pri Oči vu večnoj radosti spozabo z svojih ovčic, poslao njim je i pošilja njim, kak je obljubo, sv. Dflha, tolažbo i moč naših dflš. Te svetke se odpro posebno na stežaj nebesa i rosijo po zasluženji Sina Božega njegovoga i Očinoga Dflha, sv. Dflha Boga. Kak zemlja brez rose i sunca ne more ničesa roditi, tak dflša brez sv. Dflha niti edne dobre misli ne meti, ki bi bila za nebo zaslužna. To je navuk naše vere. Brez milosti sv. Dflha ne moremo dobro delati, brez dobrih del se pa ne moremo zveličati. Zato pa, kak apoštolje, tak delajmo tfldi mi: Z Marijov, Jezušovov materjov prosimo večkrat v osmini risao-skoj za sedmere dare sv. Duha, za popunost njegovih milošč.
Risalski svetki se dokončajo z svetkom presvetoga Trojstva* (Trojice). Jezuš, naš mili Odkflpiteo se je povrno nazaj v krilo večnoga Oče, odkod je prišo na svet, da toga reši i nam je poslao večno, sladko Ijflbezen, v šteroj se z Očom ljubita: sv. Dflha. Vse tri bože osebe so svoje vsegamogočno delo doprinesle, da nas zveličajo: Oča nas je stvoro, Sin odrešo, sv. Dflh posveto z ednov večnov Ijflbeznostjov, ar vse tri peršone majo samo edno večno Ijflbezen, so samo eden Bog. Te den naj zato globoka zahvalnost teče z našega srca, ki bo objokala stare grehe i ki se bo tesno združila v ljflbezni Oče i Sina i sv. Dflha, da od ci z pobožn m, svetim živlienjom presveto Trojstvo ednoga Boga.
Telovo pride zdai, Gospodovoga tela god! O, kak sladko mi je pri srci te den. Jezušovo telo, ki me grešnika telkokrat nahrani, obhaja te den svoj zmagoslavni pohod zvflna cerkve. Sladko mi je pri dflši, kda si zmislim na dragoga zaročnika svoje dflše, ka njemi morem zvflna cerkve, pred celim svetom pokazati, kak močno ga ljubim, kak preveč mam rad jaz to malo belo hoštijo.
Ja sladko mi je pri dflši, kda si na to zmislim; a bridko tfldi, preveč bridko, do skuz bridko, ar vidim špotljive židove hoditi v procesih, ar vidim deco, dečke, dekle, moške i ženske z smehom na vflstah, z praznimi guči na jeziki hoditi pred i za Jezusom na telovsko procesijo. Bridko mi je za to pri dflši i prosim vse tiste, ki ljflbijo Jezuša, naj njim tfldi bo bridko pri dflši za to nezahval-nost. Bridko naj njim bo i zato naj z molitvov, prošnjov, karan-jom, dobrim zgledom i ravnanjom pomagajo odpraviti to grdo navado telovskih procesij, ka bo na teh samo edno srce vseh navzočih, edno srce ljubezni do edne male hoštije, ki jo nosi mešnik okoli, do dragoga Jezuša.
Srce Jezušovose prikaže po osmini teiovskoj. Src? Je-zušovol Tistoga Jezuša Srce, ki ga je kak Boga rodio večni Oča, ki ga je kak človeka rodila najsvetejša i najčistejša devojka Marija, ki ga je varvao najčistejši mož. sv. Jožef. Jezusovo Srce ! Rana je na njem, trnjav venec je boža, križ pa krasi! Na Kalva-riji je te dare dobilo bože Srce, gda je Sin boži vmirao za nas, ka nas večnoga ognja reši. 1 ta znamenja še v oltari nosi, še pod podobov krflha i vina je obdrži gda več niti trpeti ne more. Zakaj? Naj vidimo, ka je za nas vse trpelo, ki se okoli nje-govoga oltara zbiramo; naj sprevidimo, ka so naši grehi trn, križ, meč na njem i je zato ne ponavljamo; naj se genemo nad njegovim raželenjom i je tolažimo z mirnim i še veselim prena-Šanjom svojih nevol pa z gostim svetim prečiščavanjom.
Dokončamo pa mesec junij z godom svetih apoštolov prvakov sv. Petra i Pavla. Te mesec časti verno Ijfldstvo tfldi sv. Antona padovanskoga i prosi njegove pomoči pri gospodarstvi, da more z njega kem več ne zapraviti, nego v dobre namene obrnoti; te mesec je še Ivanje ali Ivanovo, god sv. Ivana Krsti-tela, junaka zatajflvanja, ki opojne pijače ne koštao v svojem žitki i ki je tak sveto živo, da je sam boži Sin svedočo od njega ka zemelska mati vekšega moža od njega ne je porodila. Ta dva goda naj nas navčita na šparovitnost i treznost, ka Jezušove rožice-sirotice : cerkve, sirote, dober tisk, misijoni pač vsi njegovi dobri nameni kem več dobijo i kem bole povekšajo našo nebeško plačo. God sv. Petra i Pavla pa naj nas otrdi vu očinskoj vernosti i ljflbavi do sv. Oče, rimskoga pape, ki so naslednik sv. Petra, prvoga pape, ki so namestnik samoga Kristusa.
Če v tom dflhi, kak nam je v teh kratkih vrsticah zadišao, sprevodimo mesec junij, te bomo na njegovom konci veselo pravili Jezuši :	O Jezuš, Jezus moj,
Popolnoma sem tvoj.
Hodi sveti Duh Bog!
Pod zaprtimi dverami, z odprtim srcom i zejnov dflšov so čakali apoštolje, vučenicje Kristusovi Duha moči i tolažbe. Viher je nastano i nenavadni šflm je napuno mirni zrak dvorane. Siro-tinstvo njihovo se je potolažilo.
Ogenj je prišeo z nebes, želnočakani ogenj Ijflbezni, šteri je nje zvflžgao i okrepo njihovo oslablajočo človečo pobožnost: na~ punili so se s svetim Dflhom!
Resan, prišla je želnočakana minota. I oblflba božega Zveli-čara se je ponovno spunila. Za v nebo idočim odičenim Jezusom se skuzeče oči vučenfkov so zdaj v radosti zaplavale. Od nebe-skoga hrepenenja i svetoga čakanja se je sladka tolažba zasme-jala na njihovih resnih obrazaj: ne so bili več žalostni, k njim je prišeo sveti Duh !
V toj minoti se je narodila sveta Maticerkev. To je bio trenutek svetovne zgodovine i pok zorje novoga človečanskoga živ-lenja. Prišlo je potem delo, čas trfldne borbe. Zavečih src vučenicje, ki so se v dnevaj Jezušovoga trplenja, kak razbiti šereg razbežali i sposkrili, so zdaj brez vsega straha šli glasit Jezušov evangelij vsem narodom sveta.
1 spremenila se je farba zemle. Na reči po vsem sveti ra-zidenih i s svetim Dflhom napunjenih apostolov je napočilo novo živlenje, po golih polanah poganstva so vzklile i razcvele rože žive vere v pravoga Boga, na pflsto srce poganstva je spadnola boži mir povajoča rosa.
Veliko je bilo to delo. za štero je sveti Dflh apoštole sposobne včino, ali ne je ostalo brez sada. Poganski bogovje Rima so se zrušili i na bliščečih tronaj zmožnih casarov se je sposta-vila sveta, katoličanska Maticerkev! Dflševno blaženstvo i sladka tolažba se je naselila v človeča srca: mir boži je napuno vsaki kotiček veljkoga sveta.
Novo formo, novoga dflha je vzelo na sebe človeče stvor-jenje. Zmožno delo predelavajoče moči svetoga Dflha se je kazalo povsod Krv mantrnikov je v potokaj začnola tečti, aldov devic se je kak dim dobrodišeče mirhe zdigavao gor v nebo . . .
Stoletja so minola, stoletja so prišla i število apoštolsk h delavcov je ogromno naraslo. Dosta-dosta jih je postalo sposobnih za šker svetoga Dflha. Z odprtim srcom, z žejnov dflšov i gorečim hrepenenjom so čakali svetoga Dflha: dflhovniško po- • svečenje,
Hodi sveti DQh Bog! Na prvi risalski den si zvršo veliko bože delo. Pred silov tvojega ognja je krnica preminola, na slavno pot se je podala pravica i nad gizdavimi človečimi srcami je zmagala vera. Na reči tebi pokornih apoštolov se je človeče srce odvilo z grešne mreže, pa je pri svetlobi svoje vere zagledalo i spoznalo svojega pravoga Boga.
Hodi sveti Dtih Bog! Da prestane i naše sirotinstvo, da nam živlenje ne bo obvflpano, da se napunijo naša srca z rado-stjov i tolažbov. O razsveti kmično noč nevernosti, z bliščečim trakom svoje bože lflbezni!
Hodi, o hodi sveti Duh Bog !	Prestavo : Bogoslav.
Po stopajaj male Marjetice.
11.
v 1—2. štev. letošnjega Marijinoga lista ste šteli kak je malo Marjetico ponavlanje njene skrivnosti: „Jezuš jaz te mam rada" popunoma spremenilo.
Zakaj se je tak spremenila? Zato ar je mela svojo skrivnost, to je reči: ,,Jezuš jaz te mam rada", vsikdar ne samo na jeziki liki pred vsem v srci. Ljubezen, štero je oblublala Jezuši v svojoj skrivnosti, je, s svojim činenjom spunjavala. Oda jo je prišla mama budit, je hitro i z veseljom vstanola iz lflbezni do Jezuša. Kda je prišla v šolo je ponovila: „Jezuš jaz te mam rada" ino k coj si je še mislila: i zato bom vrla i pazliva v šoli. Stariše je bo-gala, ogibala se je slabih tovarišic ar je znala, ka če nebi tak delala, bi lagala Jezuši, kda bi njemi pravla, ka ga ma rada.
Kelko lepih navukov nam davle mala Marjetica! Zato se pa ne čOditi, če jo je vnogo pobožnih dOš, štere so želele istinsko lObiti Jezuša začnole nasledflvati.
Te pobožne dflše so si zbrale svojo skrivnost kak Marjetica. Edne so ponavlale za njov: „Jezuš jaz te mam rada!" Drflge pa so si zbrale za skrivnost reči: „Moj Bog, moja ljflbezen" ali pa ,.Moj Gospod in moj Bog" ali „Moj Jezuš, moja ljubezen" ali „Presveto Srce jaz verjem ka me ti ljubiš'' ali ,,Presveto Srce vse za tebe" ali „Jezuš ostani v mojoj dflši" ali ..Jezuš moje vflpanje."
Zberimo si tfldi mi svojo skrivnost. Kra^a naj bo, samo par reči! Pogosto je med dnevom šepetajmo sami pri sebi, pa
ne samo iz navade liki tak ka de srce čfltilo to ka vOsta gučijo. Premišlavlimo ka ščemo povedati z našov skrivnostjov i svoja djanja ravnajmo po njoj tak kak mala Marjetica. V kratkom bomo spoznali ka je naša skrivnost za živlenje naše duše to, ka je odihavanje za živlenje našega tela.
Vsakši začetek je žmeten. Tak do tOdi prvi stopaji za malov Marjeticov žmetni. Toda brez trflda se nikaj ne dosegne, naj-menje pa nebesa. V nebesa pride samo tisti, što zmaga Šatana, svet i svoje slabosti. Či pa ščemo zmagati, se moramo vojskovati. Boj moramo napovedati šatani, sveti i samomi sebi, boj šteri ne-smi henjati do smrti, ar če ednok henjamo smo že premagani. Naša skrivnost naj nam bo v tom boji meč s šterim mo se branili proti sovražnikom naše dflše i s šterim si pridobimo nebesa!
Naša skrivnost nas obvarje dobre III.
Mladi kovač si je zbrao za svojo skrivnost: ,,Jezuš ostani v mojoj dflši!" I ka je napravila skrivnost z njega?
Prle je delao površno, zdaj kak najboše. Prle je preklinjao, zdaj ne več. Či so drugi grdo gučali, je pomagao tOdi on. Zdaj ne dopusti, ka bi što pri njem grdo gučao i iz njegovih vflst ne čflti reči štera bi žalila sramežlivost.
Poslflšajte ka piše mlada delavka v fabriki: ,,Komaj zdaj, kda sem si zbrala svojo skrivnost, sem začnola živeti. Zdaj sem se daruvala popunoma Bogi kak aldov za spreobrnenje grešnikov. Kda sem v fabriki i mislim na svojo skrivnost: „Jezuš za tebe je vsa ljubezen mojega srca," te se vužge v mojem srci ogenj ljfl-bezni i rada bi kak apoštol pozvala vse, naj si zberejo svojo skrivnost, če ščejo postati zaistino srečni, kak sem srečna jaz.
Tu sem med razvuzdanimi delavci, med lehkomiselnimi ženskami i pokvarjenimi deklami, štere se veselijo toga ka so takše in zapelavajo ešče drflge. Na srečo so ne vsi takši. Njflvi guči so za mene kak bičanje i njflv nesramni smeh kak peklenska mužika. Samo moja skrivnost mi davle moč i me ohrani med njimi dobro.
Večer pa, kda sem sama z Jezušom, kipi v meni veselje. Te pripovedavlem Jezuši dokeč ne zaspim, vse ka sem med dnevom doživela i nišče ne ve kak sem srečna."
Lfldje smo puni slabosti. I med temi slabostmi je tudi ta, ka smo navadno dobri, pošteni i pobožni, dokeč smo med dobrimi, poštenimi i pobožnimi Ifldmi. Kda pa pridemo med božne, o kak hitro se zgodi ka postanemo božni tfldi mi.
Naša skrivnost de nam pa pomagala tudi v tom. Zato si jo hitro zberimo če smo si je ešče ne!
Vidite mladoga kovača, šteri je nikda, če so drugi grdo gu-čali, tOdi sam pomagao! Zdaj ne samo ka sam ne guči, liki tudi drOgim ne dopOsti takši gučov. Kak bi pač mogeo ponavlati:. ,Jezuš ostani v mojoj duši" či bi on takše guče dopOsto seb1 ali pa drflgim?
In mladenka! V fabriki si more služiti svoj kruh, med raz-vOzdanimi moškami i med pokvarjenimi ženskami. Okoli nje grdo gučijo, se smejejo tistomi što kaj bole grdoga pove. Tudi njo ne nehajo pri meri. Ščejo jo zapelati. Pa ona ponavla v srci svojo skrivnost i ta jo čuva. Drugi grešijo ona pa se da-rQje Bogi kak aldov za njflvo spreobrnenje. DrOgi so dali svojo Ijflbezen grehi in satani, ona jo je dala Bogi.
O kak lepa je dQša te mladenke! Kak ftica v zraki plava visoko nad blatom greha, v šterom se kotajo drugi okoli nje. Ne čfldo či njoj plačuje bože Srce ljubezen z ljubeznostjov i s tem napunjavle njeno srce z neskončnim veseljom.
Vi vsi pa, ki ščete ostati dobri tGdi te kda te mogli biti vkOp s slabimi, si zberte svoio skrivnost i si jo zasadite globoko v srce, tak ka de vas vsikdar spominala na Boga i varvala pred grehom I
__Po o. Kargan. V. Št.
Marija pomočnica krščenikov.*
Sveta Cerkev v kem v vekših nevarnostih i stiskah je bila. se je vsigdar najprle obrnola k Mariji za pomoč. Zakaj pa to ? Kama se obrne dete, če je v težavi i stiskah, če ne k materi ? Samo če več te nema, ide i zove tGdi očo ali pa rodbino, nego te ne več s takšim zavGpanjom. Sveta cerkev pa kak zaročnica Kristušova se bo še bole lehko obračala k materi Kristušovoj ino našoj Materi. To bomo vidli v par prilikah iz zgodovine sv. Cerkve. Ali je mejla sveta Cerkev gda vekšega i bole nevarnoga sovražnika, kak je bio navuk krivoga proroka Mohameda, ki je v začetki sedmoga stoletja začao širiti svoj čuden, domišlavi navuk. Bojeviti narod Arabcov je sprijeo te navuk i ga je začao širiti z ognjom i mečom. Nasledniki Mohamedovi so edno za drGgov podjarmili Perzijo, Sirijo, Palestino, Egipt i celo severno Afriko. Od tec so prišli na Špansko i Francusko. Pomali so si
Resno smo dobili te članek, zato v majniškom snopiči ne smo ga mogli objaviti. Vr.
tiidi podvrgli celo malo Ažijo i vse otoke, leta 1453. so zavzeli tudi Carigrad. Tfl lehko vidimo tudi božo kaštigo, ar so ravno tiste dežele podjarmili, štere so odpadnole od edino prave kato-ličanske Cerkve. Gda so ednok dobili Carigrad, njim je šlo z lehka pod mohamedanski jarem spraviti celo Evropo, i toga se je tfldi bojalo krščansko ludstvo cele Evrope.
Zato so rimski papa Pij V. vstanovili leta 1571 zvezo krščanskih knezov, ki naj premagajo TOrke. K zvezi so stopili zvOn pape tudi Filip II. španski kral i pa mogočna republika Beneška. Papa so bili zvoljeni za predsednika te zveze. Ar so bili rim. papa sami sveti človek, so šteli, da bi tfldi vsi v toj vojski bili sveti. Zato so zbrali za vrhovnoga povelnika brata spanskoga krala ino dali zapoved, da naj vsi tisti vojaki, šteri ido samo zavolo ropa v bojno, ali so pa slaboga obnašanja, včasi domo pošlejo. Oni sami so pa poslali zastavo, na šteroj je bila podoba Jezušova. Krščanska vojska je odišla iz Korfa i pri Lepanti se je spoprijela z neprijatelskov torskov vojskov. Krščeniki so meli samo 66 vojnih ladij, Turki pa prek 300 i pa vnogo več vojakov, zvfln toga je pa ešče veter proti našim pihao.
7. oktobra 1571. komaj je sunce zišlo, je zapovednik kršče-nikov dao vzdignoti zastavo, na šteroj je bila podoba Jezušova. Gda so vojaki klečeč pred njov opravili svojo molitev, so začnoli boj, šteri je trpo do večera. Veter se je tfldi obrno i je neso ves dim štflkov v oči Tflrkom, da so nika ne mogli viditi, kak idejo naprej. Naednok skoči zapovednik krščenikov na ladjo nepri-jatelskoga zapovednika i ga vmori, s tem je bila zmaga na krščan-skoj strani. Neprijateo je bio popunoma premagan, 30.000 Tflrkov je bilo vmorjenih, 15.000 krščanskih zgrablenih rešenih, 200 torkih ladij so naši zavzeli i 90 potopili ali požgali i tfldi 400 štflkov so vzeli. Nigdar se ešče ne dobila taksa zmaga nad tak velkim močnim neprijatelom. Od toga dneva so Turki ne meli več nigdar takše moči, kak dozdaj.
Zakaj pa tak natenko vse to pišemo? Da vidimo, kak velka pomočnica svete Cerkve je Marija. Ona je premagala Tflrke. — Pij V. so najmre zapovedali da po celoj sv. Cerkvi hodijo verniki s procesijami i med temi molijo sv. rožnivenec za zmago krščan-skoga orožja. Te sveti papa so prvi dobili glas, da je zmagala krščanska armada. Ravno so bili kardinali zbrani i so si pogu-čavali od cerkvenih rečeh, gda naednok papa vstanejo i ido k okni. Eden čas gledajo vo, potem pa pravijo kardinalom : „Za dnes smo končali, zdaj moremo hvaliti Boga za velko milost, ar je naša vojska zmagala." To zmago so pripisovali Mariji i so
— O —
zato tfldi dali v litanije prošnjo: ,,Marija pomočnica krščenikov. — Moli Boga za nas." Z ednimi so odredili tudi, da se more vsako leto na prvo nedelo oktobra obslflžavati svetek sv. rožnoga venca. Tfl vidimo, gde so prosili pomoč te sv. papa i po kom je dobila sv. Cerkev tak velko zmago.
Čeprav so bili Tflrki na morji premagani, so vseeno jako napredovali na sflhom. So premagali i zavzeli države pod Donavov i Vogrsko i malo več nego po sto letaj po vojski pri Lepanti, so leta 1683. prišli pred Beč z velikanskov vojskov. Če bi te varaš spadno, bi bila velka nevarnost za sv. vero v celoj Evropi. Nego Marija je pa pokazala svojo pomoč. Bilo je ravno na osmino Marijinoga rojstva. Varaš je bio v skrajnoj nevarnosti. Pride njemi na pomoč zdrflžena nemška i polska vojska pa Tflrke v kratkom časi tak pobije, da od zdaj naprej nigdar ne so mogli več k moči priti. TOdi tfl je zmagala Marija, ar so se vojaki i vojvode postavili pod njeno obrambo i njo prosili za zmago.
Slavni papa Pij VII. so dosta trpeli, celo so njim vzeli vse cerkveno premoženje i Napoleon I. jih je dao zgrabiti pa odpelati v pregnanstvo. Nego vsikdar so zavflpali na „pomočnico krščenikov." Bili so pa tfldi posluhnjeni i dobili so prostost, cerkev pa nazaj svoje premoženje. V zahvalo so postavili svetek Marije pomočnice krščenikov za 24. maja.
Marija je vsikdar pomagala i tfldi zdaj pomaga. Tflrska nevarnost je minola, nego sv. cerkev ma ešče vsigdar nove nepri-jatele. Ti so odpadniki i pa neverni krščeniki. Cerkev napadajo knjige, časopisi, govorniki, zaničflje se glava svete cerkve: papa z dflhovniki. Peklenska vrata se zaganjajo v cerkev. Ka pa moremo mi delati? Moremo vervati, ka nas ona vči, držati njene zapovedi i pa njoj pomagati. Pomagamo pa cerkvi tak, da molimo za njo, da prosimo Marijo z zavupanjom i pa goreče, da naj njej bo ona vsigdar zavetje. Ve je ona močna, kak vojska vrejena. Molimo se k njej, ar je ona pomočnica krščenikov.
Judašje i Pilatušje ešče živejo.
Popis trplenja i smrti našega Gospoda Jezuša Kristuša guči tfldi od Judaša i Pilatuša.
Judaš je bio apoštol. Jezuš ga je ljflbo i zato ga je vzeo med dvanajstere apoštole. Pa Judaš je bio za to ljubezen neza-hvalen. I ka je bilo tomi vzrok? Parovnost je bja, tista parov-nost štera tfldi dnesden ne ve ka je zahvalnost, ka je ljflbezen
do bližnjega i ešče menje ka je Ijflbezen do Boga. Judaš se je zahvalo Jezuši za vse dobrote s tem, ka ga je odao za tresti srebrnikov.
1 Pilat?.Strašljivec je bio. Znao je ka je Jezuš pravičen i nedužen. Meo je oblast rešiti ga smrti pa ga je obsodo ar se je bojao židovov.
Kak grdiva sta Judaš i Pilat v naši očaj!
Pa tOdi dnes den je ešče vnogo Judašov i Pilatušov. Med katoličanci se najdejo takši šteri so katoličani dokeč njim to nese. Či pa vidijo ka bi se dalo kder kaj zaslflžiti pa so včasi tam. „Kelko mi date pa odam svojo vero i stopim k vam", tak gučijo či ne z rečmi pa z djanjom!
Ali ne do ti za Judašom? Iz parovnosti za peneze, za čast odajo svojega Boga, vero i svojo dflšo pa idejo za tistimi šteri plfljejo na našo vero, se norca delajo z Boga i iz vsega ka je svetoga.
Judaši so tOdi tisti šteri ne vejo ka je nedela i svetek, ka so bože i cerkvene zapovedi. V nedelo i svetke delajo, ne gledajo nikdar ne na bože i ne na cerkvene zapovedi, samo da kaj zaslGžijo.
1 kelko je dnes den bojazlivcov šteri nejdejo k meši, k sv. spovedi i k sv. prečiščavanji samo zato, ar se bojijo ka do drflgi pravli. Ti sodijo svojo dGšo na smrt tak kak Pilatuš Jezuša. Znajo, ka je Bog, ka je potrebno vervati i spunjavati to ka vera zapovedavle pa iz straha pred lGdmi vse to ta pOstijo. Ti so ešče hGjši od Pilatuša. On je konči povedao židovom ka je nedužen nad Jezušovov krvjov ar ne najde na njem nikše krivice, ti pa pred tistimi šteri kričijo proti Bogi i veri ne vOpajo pokazati i povedati ka oni nači mislijo, ka verjejo v Boga!
Na Judaša je povedao Jezuš: „Strašno de tistomi Človeki po šteron de Sin človeči (Jezuš) izdan ; boše bi bilo za njega či se ne bi narodo" (Mar. 14, 21). 1 te reči valajo tudi za den, denešnje Judaše!
Pilatušom pa je Jezuš zaprotio: „Što mene zataji pred Ifldmi, toga tfldi jaz zatajim pred božirni angeli (Luk. 12, 9.).
__V. Št.
Sveti Anton Padovanski.
(Sveti se 13. junija).
Poglednimo v dOhi veliki svet i premišlavajmo si razumno. V seširom vidimo veliko siromaštvo i neštevilne nevole. Do3ta-
krat bogatci, šterim je Bog nao dosta zemelskih dobrot, so naj-vekši siromacje. Siromacje na duševnih dobrotaj; drfigi pa bogati na dilši, so ločeni vseh zemelskih darov svojega živlenja.
Potrebčine i siromaštvo je vseširom v velikoj razmeri ednako; kak na kralevskih tronaj, tak v sirmaških kučicaj.
Denešnji, zemelske vrednosti iskajoči človek, je napunjeni s strastnimi želami nezadovolnosti. Bori, skrbi, trudi se do znoja, dostakrat do onemoge.
1 zato, ar v tom poglčdi vsigdar nezadovolnost tira človeka; ar raskoš, zemla i kinči neoblaženijo človeka, velika pOstina i siromaštvo postane v njegovom srci. Nespunjene duševne žele napadnejo njega i po vsem tem začuti, ka je diiševno siromaštvo vekše i bridkejše od telovnoga, ar tOdi hitrej požene skuze v oči, žmetneše zdihaje narata z trpečih prs . . .
1 v etom časi med mučečov borbov duševnih i telovnih po-trebčin se skaže pri obvupanom človeki čfldoviten tolažiteo i poslanec Bože skrbi: sveti Anton Padovanski.
Bog je po sv. Frančiški Ašiškom poslao sv. Antona Pado-vanskoga v pomoč ludem. Dnesden že skoro nega kat. cerkvi, gde ne bi bilo njegove častite podobe. Milo i prijazno gleda doli, na okoli i pred njim klečeče na roki držeči dragi kinč: maloga Jezuša. Kak da bi Njega šteo ponflditi, Njegove lubezni vdeležiti vsakoga. To kažejo njegove dobrotlive oči . . .
Češčenje sv. Antona Podovanskoga se je močno razširilo po krščanskom sveti. Pa kak ne bi? Ve je sv. Anton veliki svetnik bio, je i bode. On ie liiblenec boži vu vsakom časi.
1 zato, ar mogoče, ka je ešče nikdar ne bilo tak velikih dii-ševnih i telovnih nevol kak zdaj, v etom dosta hvalenom, visoko zvišenom, kulturnom napredovanji tekočega, modernoga stoletja; ljOdstvo v šeregaj šetOje k sv. Antoni prosit pomoči njegove.
Zdaj v etom povojnom vremeni, gda dosta ljudi zavrže i zataji svojo vero v Boga, je sv. Anton edna zmožna šker v rokaj Vsegamogočnoga. Po njem omehčava Bog trda srca, po njem si zasvoji neštevilno novih duš.
Bliščeča svetloba svetoga, jakostnoga i peld punoga živlenja sv. Antona Padovanskoga v drugi svet zdigne človeka.
Najdragocenejši del našega obstoja je dQša. Cio našega ze-melskoga živlenja je pa borba za srečno večnost dflše naše! 1 vendar največ ljudi za pozemelske stvari osipavle s prošnjami sv. Antona; dobiček, obogatenje i občo zemelsko srečo mešajo lOdje v njegovo češčenje.
I takše češčenje se znamo — ka malo dopadne sv. Antoni Padovanskomi, — temi, od vsega zemelskoga očiščenomi, z jakos-tnim duhom napunjenomi, velikomi svetniki sv. Materecerkvi.
Istina, ka on pomaga kak v dOševnih, tak v telovnih potreb-činaj, nego le — so lObeznivejše pred njim prošnje za dOševne potrebčine. Sveti Anton pomaga po na rokaj držecem Jezušeki, šteromi pošepeče naše potožbe ...
Prerazmimo ga! Dovolimo njemi segnoti v središče našega živlenja: v srce naše! — da nas ponovi i včini za dflševne Ijfldi. TOdi on je bio taksi i zato je postao veliki svetnik, dragoceni ljubljenec Jezušov!
Pridimo k njemi z v Boga vloženov živov verov i vOpanjom. I či nas telovne nevole napadajo, zjedinimo je z dOševnirni. Zvi-simo i posvetimo v sebi vse ka nas k zemli veže ... 1 te si le-žej bomo zdihavali, žmeča križa našega živlenja nam ne bo neznosna.
__Prestavo: Bogoslav.
Srce Jezusovo, vse hvale prevredno.
Te častni naslov sv. Maticerkev da Srci Jezušovomi, kak to molimo v litanijah od Jezušovoga Srca. Premislimo, zakaj je vredno hvale Srce Jezusovo.
Vse hvale ne samo ka je vredno, nego prevredno, najbole vredno je, moli sv. Maticerkev. Zakaj? Zato, ar je Jezusovo Srce prebivališče večne bože ljubezni, večne bože smilenosti. Ta večna boža smilena ljubezen je pa nam takše dare poklonila, ka mi za nje vso mogočo hvalo moramo Srci Jezušovomi izkazati. Ljubezen Jezušovoga Srca je božega Sina do toga pripravila, ka je te svoj večni boži žitek dao za nas; ljubezen Jezušovoga Srca nam je dala en sladki, dragi kinč pod križom: mater Jezušovo smo dobili za svojo mater; ljubezen jezušovoga Srca je z naj-vekšov dikov oblekla Jezušovo telo po smrti na tretji den i nam pokzala podobo, kakši bomo tudi mi na sodnji den pri vstanenji, če ostanemo zahvalni, stanovitno zahvalni Srci Jezušovomi za njegove dobrote z svetim življenjom. O kak lepi, kak odičeni bodemo pri našem grobi, kak se bo to slabo telo preobleklo v večno slavo po ljubezni Jezušovoga Srca. Kak piše Erhard po navuki sv. Materecerkve, po rečeh sv. Pisma, Jezušovo sveto telo je ete lastnosti dolilo pri goristanenji i je po njegovom zasliiženji dobi tiidi naše:
„Da se je Jezušovo telo moglo šče bole veseliti, njemi je podelila duša štiri lepe lastnosti. Prva lastnost je bila svetlost tak, da se je bole svetilo kak sunce. Druga lastnost je bila netrplivost, tak da ne moglo več mreti, ne najmenše bolečine več terpeti. Tretja lastnost je bila hitrost, tak da je moglo v ednom trenutki biti tu, v drugom tsuiv Štrta
- 13 -
lastnost je bila predrlivost, takša čiidovitna tenkost, da je brez ovire jko šlo skoz zida, pečine ali železa.
Kda je zdaj Jezušovo telo znova vživelo, zdigno se je Zveličar pred svedoki sv. očakov, te prijazno pogledno ino z neizrečeno sladkim glasom jim pravo: Bodite pozdravljeni moji prijatelje: Bodite pozdravljeni zvoljeni mojega nebeskoga Oče! Veselte se ino radiijte se z menov, „bio sam mrtev, glejte živ sam na veke! Veselte se z menov, ar sam zdaj premagao smrt na veke, več ne vmerjem. S tem telom kak sam od vašega roda vzeo, sam poplačao vse vaše grehe, z svojov krvjov sam zbri-sao vse vaše grehe. Veselte se z menov, da sem znova najšeo ovčico, ki je bila zgubljena ka sam jo peklenskom vuki potegno iz gobca! Veselmo se zdaj, radiijmo se, vse trplenje je minolo i se začne popolno večno zveličanje." To čaka tiidi nas po ljubezni Srca Jezušovoga. To nas čaka, ve je on obljubo, večna Vernost, ka ki je njegovo telo i pije njegovo krv, ne samo, ka de živ na veke, nego več, dosta več ešče dobi : „jaz ga obudim na sodnji den". Ešče to tiidi dobi. Ljubezen Jezušovoga Srca je božega Sina v oltar zaprla, v male bele hoštije spokrila, ka bi mi brez straha, z vupanjom prihajali k njemi, dobili pri njem vse za te žitek i si zaslužili večnoga, blaženoga. Vse nam je dala ljiibezen Jezušovoga Srca, vse hvale najbole vredno je zato ono.
Kakšo hvalo pa žele od nas za svoje neskončne dobrote presveto Srce Jezušovo ? 1 „Sinek, daj mi svoje srce !" je odgovor. To žele Bog, to nam naznanja že v knigah staroga zakona. Srce Srci! Človeče srce bo-žemi Srci. To je žela Jezušovoga Srca. Srce dati pa pomeni telko : Gospod, naj bo tvoja sveta vola! Ki tak ne pravi, ne je dao srca, ne je dao hvale Srci Jezušovomi. Ki pa z celoga srca, v vseh bridkostih življenja tak pravi: „ Jezušovo Srce, naj bo, naj bo, kak ti želeš," — tisti je celo svoje srce dao njemi, tisti je vredno hvalo dao smilenoj ljubezni Jezušovoga Srca.
Naj bo tvojga Srca vola, O presveti boži Sin, — V žitki, smrti hrana moja, Njej se naj sam' veselim.
DrOštva i zveličanje.
m.
Nastane zdaj pitanje, kda so nam bratovčine, kda so nam razna cerkvena društva na hasek? Odgovorimo, ka te, če a) duhovnika ne za-državajo v spunjavanji njegove stanovske dužnosti; b) če ne prikrajšajo ostale farnike, šteri neso vu družbi, v duševnih dobrotah i c) če kotrige namen bratovčine ali družbe zaistino dosegnejo. Če bi bratovčine nasprotni sad rodile, bi se ne smele ustanavljati i voditi ali pravzaprav popraviti bi se mogle, da v popolnosti spunijo te trojni pogoj. Pa glejmo zdaj pozosed te tri točke.
Bratovčine ne obrodijo tistoga haska, kak Maticerkev žele, če duhovnika zadržavajo v spunjavanji njegove stanovske dužnosti. Ta dužnost je dvojna: posvečenje samoga sebe i vodstvo njemi izročenih vseh duš
vufciri po želi Jezušovoga Srca, to je po predpisih cerkvene oblasti. Duhovnika stan je stan popolnosti i kajkoli bi ga zaviralo na toj poti, je za-njega prepoved, čeravno bi to bila družba ali bratovčina. Duhovnik, da se posveti, da napreduje v predpisanoj popolnosti, mora dosta moliti. Vsaki den je dužen pod smrtnim grehom opraviti cerkvene molitve zvane brevir, štere trpijo poldrugo viiro. Teh molitev nikdar nesme opustiti zavolo nikše bratovčine, tem menje zavolo kakše slovesnosti, ki jo priredi družba ali bratovčina. Ravnotak nesme opustiti zavolo nje dnevnoga premišlja-vanja, čtenja sv. Pisma i diihovnoga branja, ne obiska Najsvetejšega bar ednok na den itd., da od sv. meše niti ne gučimo, štera je za duhovnika tisto, ka je sunce za rožico. Gda mi to pišemo, ne mislimo na spoveda-vanje i prečiščavanje kotrig, to itak spada med glavno duhovnikovo delo, nego na razne slovesnosti, pogovore, pesmi, predstave i spodobne reči, štere si družbe i bratovčine gostokrat vzemejo v svoj delokrog pač na vodstvo bratovčine poprek. Te imenuvane reči nikdar ne smejo duhovnika zavirati v spunjavanji njegovih stanovskih dužnosti i če ga zavirajo, če njemi delajo zadržke, mora pač opustiti vodstvo družbe ali bratovčine v tom pogledi i se posvetiti svojoj glavnoj nalogi, posvečenji svoje duše. Po Kristušovoj zapovedi je to prva dužnost vsakoga, predvsem pa vojvode, duš, to je duhovnika.
Ne sme pa duhovnik družb ali bratovčin nastavljati i voditi te tudi ne, če bi zavolo teh ne mogo svoje dušnopastirske dužnosti v od cerkvene oblasti predpisanoj meri spunjavati; na priliko, če bi zavolo njih ne mogo v šolo hoditi, betežnike obiskavati, vmirajočim slednja svestva podeliti itd. Ce bi ta nevarnost nastopila, je duhovnik dužen opustiti vse driižbe i bratovčine i se posvetiti samo svojemi pozvanji. Zato se ne morejo po raznih velikih farah, kje je malo duhovnikov voditi dosta dela dava-joča cerkvena društva vseh. Duhovnika cerkveni predpisi, boži zakoni vežejo, štere ne sme prelomiti, čeravno bi vodstvo kakše bratovčine hasnovito bilo. To prvo je več. Posvečenje svoje duše i spunjavanje svojih dušnopastirskih dužnosti so za diihovnika ostra boža zapoved, štero prelomiti nikdar za nikšo bratovčino ali družbo ne sme, štere za zveličanje itak neso potrebne. Nikdar naj zato farniki ne sodijo svojih dušnih pastirov, če ne vpelajo notri bratovčin, kak je majo driige fare. Če zavolo vernoga spunjavanja svojih stanovskih dužnosti so to včinoli, so jedino prav včinoli, ar so božo volo spunili.
Glasi iz doma i sveta.
— Črensovci. — Dom Sv. Frančiška. Lansko leto so vrli tretje-redniki naše skupščine (črensovske, lendavske i torjanske fare) sklenili, da_za spomin sedemstoletnice smrti redovnoga Oče sv. Ferenca postavijo v Crensovcih dom za občinske sirote, zvanoga po redovnom oči „Dom sv. Frančiška." Pri toj priliki se je zvolo tudi odbor, ki bo skrbo, da se te dom gorpostavi. Predsednik odbora so voditeo tretjeredniške skupščine, Klekl Jožef, vp. pleb. nar. poslanec. Odbor je pri toj priliki skleno, ka nede včasi začeo pobirati, nego počaka vugodne prilike. Pa čeravno ne je pobirao, so dobre duše prostovoljno poklonile svoje dare v te namen, tak da se je letos z ednini stopanjom že moglo iti naprej. Predsednik

odbora so kupili najine protor, kde bo hiža stala, „Lešnjekovo njivo za Kopinjom." Nega toti teliko penez, ka bi se ta mogla cela voplačati, po-mali pa bo že šlo, gda tretjeredniki i tudi ljubitelje sirot poklonijo svoje dare v te lepi namen; za tečas so predsednik posodili peneze za odkup njive. Predsednik so tudi poslali edno prošnjo uredništvi Cvetja i v njej pozvali tretjerednike prek Mure, naj nam pomagajo pri goripostavlanji te hiže. Vupamo se, ka nam bodo, kak smo mi tudi pomagali vsikdar prek na Štajar i Kranjsko pač celo Slovenijo v spodobnih namenah. Beltinsko veleposestvo nam je dalo tudi brezplačno na razpolago pri Orlovčaki izkopano zemljo, za delanje cigla. Tak se brez nabiranja doma pomali pripravljamo, da svoj cio dosegnemo. Letos, če bo boža vola, bomo meli slovesnost sedemstoletnice, štera trpi do Ferenčovoga i pri toj priliki blagoslovimo prostor, kde bo stao dom. Sv. Frančišek pomagaj nam pri tom deli, da ga Bogi na najvekšo diko i tvojo veliko čast srečno dovršimo.
— Polska. V i 1 n a. Da bi se pitanje cerkvenoga zjedinjenja naprej spravilo, so meli polski škofi izhodne polske meje dne 9. i 10. novembra 1926 pogovarjanje od toga pitanja. Razgovora so se vdeležili tudi duhovniki, ki delajo za cerkveno jedinstvo. Piišpeki so kak sklep toga razgovora razglasili: Pravoslavnim vernikom, ki se zjedinjajo s katoličanskov cerkvov, morajo pustiti njihov obred; pustiti trbej vse poglede steri neso v neposrednjoj zvezi z verov i šteri bi mogli liidstvo žaliti; fare teh novih katoličanskih vernikov naj se imenujejo „fare katoličanske cerkvi izhodnoga slovanskoga obreda." Vekše število pravoslavnih far se je skupno z svojimi duhovniki zjedinilo z katoličanskov cerkvov. V ništerni prigodaj so to delo zdržavali ništerni vozkosrčni Polaki, šteri so žalili shodni obred. A narodna nestrplivost Polakov že nekelko pone-havle. Med njimi že napredujejo misli korenite katoličanske verske prenovitve i pomirenja med krščenskimi narodi. V zdašnjoj Polskoj je'večina oni rusinski i beloruski pokrajin, v šterih je nigda cvelo ceikveno edinsto i gde so porošene z mantrniškov krvjov sv. Jozefata Kunceviča. Zato bi bilo posebno važno, da bi se polski katoličanci prepojili v misli verske prenovitve i z velkov ljubez-ostjov do krščanskoga izhoda, kak to priporočajo sv. Očevje, papi od Leona XIII. do Pija XI. — A 1 b e rt y m. V tom kraji pri severno-vzhodno polskoj meji, gde je bilo belorusko ljudstvo negda zjedinjeno s katoličanskov cerkvov, se je pred ništernim leti nastavilo malo srdišče apoštolskoga dela za zje-dinjenje. Katoliški zavodi i župnije (fare) vzhodnoga obreda je do lanskoga leta vodo Francoz P. Bazilij Bourgeois (Buržua) D. J., šteri je sprijao vzhodni obred. Zdaj so zavod prevzeli polski jezuitje vzhodnoga obreda. Polaki majo v svojem narodnom značaji i v svojoj pobožnosti dosta sorodnosti s krščanskimi vzhodnimi narodi. Či bi se bole prepojili v mišlenji i čutenji, kakše proti Vzhodi priporočajo sv. Oča, bi mogli postati dobri apoštoli cerkvenoga edinstva. — Lvov, nigda glavno mesto Galicije, je srdišče katoličanski Rusinov (Ukrajincov). Žavolo politični i narodni na-sprostev je polska vlada katoličanskim Rusinom s silov zabranila vvsako apostolsko delo zviina galicijski mej. Lvovski ruski metropolit Andrej Šebtic-kij je že pred svetovnov vojskov od papa prijao cerkveno oblast nad vsemi katoličanskimi verniki vzhodnoga obreda v Rusiji. Po tom pooblastili i po stari izročilaj bi meo tudi posebno oblast nad katoličani vzhodnoga obreda v zdajšnjoj Polskoj onstran galicijski mej. A Polska vlada je izvrševanja teh pravic zabranila i je je po novom konkordati z Rimom odpravila. Žrtev tej bojov je bio rusinski piišpek Jožef Bocian. Od leta
1914 do 1927. je bio tovariš v manterništvi metropolita Andreja Šeptic-koga, da je bio ž njim nasilno odpelan v rusko pregnanstvo. Rusi so ga ločili od Šeptickega i so ga pregnali v Sibirijo. Letos 1917. je bio rešeni. Metropolit Šepticki ga je včasi po izgnanstvi v Kijevi leta 1924 skrivoma posveto za piišpeka nigdašnje katoličanske piišpekije Luck. Poljska vlada pa njemi je ne dala opravljati piišpekovi pravic. Leta 1924 je bioimeriiivani za pomožnoga piišpeka v Lvovi. Mladoga piišpeka — trpina je Bog v njegovom 47 leti starosti pozvao k sebi 21. novembra 1926. Bio je vučen ino goreč mož. Vdeležo se je kongresa na Velehradi. Pozvani je bio kak predavateo na ljubljanski kongres 1925. ali neje mogo priti, ar Polska vlada dela Rusom velke težave ino zabranjiije potiivanje v drijge kraje.
Oh da bi zavladala krščanska lubezen med katoličanskimi Rusi i Polaki! Kak naj oznaniijejo evangelium vesoljne Kristušove ljubezni ino vesoljne cerkvene edinosti, če se sami ne ravnajo po tej navukaj ino da-vlejo slab zgled ločenim bratom !
— Rusija. Bolševiška revolucija i denešnja bolševiška vlada je strašno na nikoj spravila Rusijo tiidi v verskom pogledi. Ruska pravoslavna cerkev je razceplena na več strank, ki si nasprotujejo ino bolševikom da-vajo priliko, da preganjajo piišpeke ino duhovnike. Katoličanska cerkev rimskoga obreda nema v Evropvskoj Rusiji niti ednoga piišpeka, ni ed-noga semenišča i le tnalo duhovnikov, ali tej so šče vsikdar v nevarnosti pred bolševiki. Katoličanska cerkev vzhodnoga obreda je skoro vničena. Cerkveni poglavar ruski katoličancov vzhodnega obreda Leonid Fjodorov je bio leta 1923. obsojen na 10 let težke voze. V aprili lanskoga leta je bio rešeni voze, ali dne 10. augusta je bio znova zaprejti. Leonida Fjo--dorova so odpelali v strašno robstvo na otok Solovki daleč na sever (belo morje) kde je mogo prenašati grozno trplenje, na den je mogo 12 vor delati najžmetnejše delo. Aleksij Žerčaninov je bio pregnani v Sibirijo. 78 letni starček živi zdaj v Tobolski, protijo se njemi zdaj da ga bodo še dale pregnali na sever k ledenomi morji. V Tobolski živejo v pregnanstvi ruske sestre dominikanke, štere so pred nekelikimi leti delale v Moskvi, njuva predstojnica Ana Abrikosova je ešče zaprejta v vozi v Tobolski. V velikoj vesi Bogdanovka pri Harkovi ešče posploj goreče dela ruski redovnik i plivanoš Potamij Zemljanov, ki je kak pravoslaven redovniki samostojno prišeo do spoznanja kak je potrebno zjedinjenje katoličanske cerkvi. Njegovi verniki so dobro vonavčeni ino potrdjenji v stalnom preganjanji. Zaj je v Bogdanovki okoli 1800 katoličancov vzhodnoga obreda. To je do-segamao najvekša ruska katoličanska fara vzhodnoga obreda. V meseci augusti t. 1. kda se je miidio v Moskvi piišpek Herbigny, je bilo zaprejti dvajseti katoličanski duhovnikov, eden med njimi je bio obsojeni na smrt, zviin tej je nikelko duhovnikov že prle bilo v vozi. Duhovniki so vsigdar v nevarnosti. Po večini so od velkoga truda i trplenja že zmantrani, be-težni. Na tri fare (nad 6000 duš) pride eden zdrav duhovnik, v ništerni kraji pa ešče hujše. Včasi more eden duhovnik oskrbljavati raztrošene fare, ki skupno obsegajo vekši prostor, kak več europvski držav vkiiper.
— Našiva novomešnika č. g. Bakan Štefan z Tornišča i Kolenc Franc z Gomilic sta dobila 26. maja prvo posvečenje, subdiakonat. Molimo za njeva, ka postaneta duhovnika po želi Jezušovoga Srca i pomagača na^ šemi dobromi ljudstvi.
Posebno eden neprijateo je, edna kača, štera človeka posebno mla-doga najhujše zalezavle, najbole na njega pritiska, ka bi ga vkanila, pik-nola i ranila. K ednoj slabošči je človek, posebno mladi človek, najbole nagnjeni. Eden boj je, šteroga more vsaki dečko vojskuvati. Eden greh je, šteri človeka najbole ponizi i napravi grdoga. Pa tudi edna jakost je, štera ga najbole diči i odlikiije. Okoli te jakosti ali nejakosti ' se suče predvsem boj miadoga dečka. Či te boj srečno izpela, či te greh premaga, či to kačo vniči, poten je pač korenjak .. .
Vej znaš, na koj mislim. Boj šteroga ma biti vsakši mladenec, je boj z grehom šteri je na sveti najbole razširjeni, najmre boj — z nečis-tostjov. Toga greha je na sveti največ — posebno v mladosti — posebno ešče med dečki. Od nečistosti sva si gučala že prle, zato ti toga ne bon več ponavlao. Kak pa je nečistost grda, da se skrivle po kofej i išče krnice, tak je čistost lepa, svetla i sijajna. „0, kak lepi je rod čisti!" pravi sv. pismo - „nemrtelen je njegov spomin. Pri Bogi je spoštiivani i pri liideh. Dokeč je navzoči ga naslediijejo i občudujejo; gda se pa loči s toga sveta obsliižavle na veke venčano zmagoslavje i vživle plačilo ne-dužnih."
Lepa je ta jakost, ar je žmetna. Ka je lehko to je tiidi malo vredno; ka je žmeto to ma ceno. Lehke so pleve, žmeten pa je zlat. I te ž meča ve, se dečko moj, ne zosagaj! Pogumno premagavaj to žmečavo.
To je tista duhovna vojska, štero maš bojuvati, duhovna vaja, šteroj se moreš privčiti.
Da de ti pa ta vaja Iežejša, mej pred očmi telovno vajo — telovadbo. Dnesden se telovadba dosta goji. V šoli se jo včijo i posebna društva se ustanavljajo za njo. Morebiti si tiidi ti telovadec." Či si ešče nej, si pa gviišno že vido druge dečke telovaditi. Kak skačejo, kak se sučejo na drogi kak se postavljajo na glavo, kak stojijo na samih rokaj držeč noge vujška, da je čudno. Dosta moči, dosta napora i vaje trbe, da človek kaj takšega zmore. Či sam to znaš, potem že znaš. Či pa samo driige gledaš si pa lejko misliš, ka telovadec šteri se šče prav posebno skazati, napne vse sile, ka jih ma v sebi, da se zasiiče na drogi kak največkrat okoli, da na bradli stoji z rokami. Gledaj dečko, od toga se vči duhovnoga boja, duhovne vadbe! Tam je telovadba tii pa diihovadba, ali da tak pravim duhovna telovadba. Kak pri telovadbi, ravno tak trbe včasi nap-noti vse moči duha* da zmagaš, — ne zato ka se na glavo postaviš, liki, da razmiizgaš kačo, štera te na vsaki način šče s svojim zagiftanim zobom vsekati. Sv. Pavel pravi od toga diihovnoga boja, kda piše, kak čiijete v berili 2. predpostno nedelo: „Ne vete, da tisti, šteri v tekališči bežijo, zato vsi bežijo, pa samo eden dosegne cio ? Tak bežite tiidi vi, ka ga dosegnete! Vsakši pa šteri se v boji bori, se vsega zdrži; liki samo zato, ka dosegnejo sprehlivo korono, mi pa nesprehlivo."
Zakaj se telovadec tak trii d i i se ne zosaga najhujšega napora ? Za malo časti; zato, ka njemi nikelko ploskajo i pravijo: „Fajn je napravo, te pa zna!" To je vse njegovo plačilo, driigoga nema pričakiivati. Eli plačilo, štero ma Bog pripravleno za tebe, je ne vredno telko triida? 1 denok, kak malo se vnogi dečki potrudijo za to častno zmago, za te cio. Kakši slabiči so v tom! Vsakša sapica škiišnjave jih podere. Ne vejo se zatajuvati nikaj. Ka požele hudobna natura, to njoj dopustijo. Sramota, sramota — takši dečko, pa takši slabič! „Ti pa se vojskuj kak dober
vojščak Kristušov." Kak pa pravi sv. Pavel", „ne bo najnire koronani tisti, šteri se ne bo stanovitno vojsktivao."
Či se znaš na drogi dobro sukati i druge telovne vaje sprilično vo spelavati je kak imenitno. Či si pa priličen i močen duhovni atlet, je pa to telko imenitnejše, kelko je duša več vredna od tela. Što zna samoga sebe premagati to si že ciio, je najvekši junak.
Čast i slava tistomi što zna tak delati. Posebno čast i slava tištomi što se je ne dao nigdar zapelati od te nečiste kače. Što se je bar s smrtnim grehom nej pregrešo, što je ohrano krstno nedužnost. Palma i lilija njemi ideta zednim v roke. Lilija — znamenje nedužnosti, palma znamenje — zmagoslavja.
O, dečko moj, či ešče maš krstno nedužnost, ti ešče ne veš, ka maš! Pa slobodno meni verješ, ka ti povem. Znaj zato, ka je nedužnost či jo maš, večvredna, kak pa vsa slava telovadska, kak vsa lepa obleka, kak vsa lepota i moč dečka, kak zlati prstan, več kak zlati lanček na prsih, več kak vse to skem se dečki radi postavljajo. Ne to ka voni na tebi visi, eli ka na sebe deneš, liki to, ka je notri v tvoj i j prsaj: tvoje čisto srce, tvoja čista duša, tvoja neskrunjena nedužnost, to, dečko moj, to je tvoja lepota, tvoje bogastvo, to je tvoj kinč. Čuvaj ga, dečko dragi, čuvaj! Čuvaj te zaklad, ka ti ga što ne vkradne! Drži, ka maš, drži i ne pusti iz rok! Drži svojo nedužnost, či jo ešče maš. Ne daj ka bi te premagali i ti jo iztrgali! Brani jo s vsemi močni, kak se brani najdragocenejša stvar! Če bi neso ti dosta penez seov, pa bi te što napadno i ti šteo vzeti pe-neze, se li ne bi brano z vsemi močmi, da je rešiš? Ne boš li bežao pred ropari, kak najbole moreš ? Glej, tak se moraš boriti za svojo čistost i' nedužnost z vsemi močmi! Tak hitro moreš bežati pred vsakšov nevarnoščov !
Či ščeš nedužnost ohraniti se boj smrtnoga greha, potem se moreš varvati vsakše sence nečistoga greha! To pa zato, ar že senca samo tak-rekoč lelijo zamaže. Lelija je jako gingava reč, sapa njoj škodi. Tiidi le-lija nedužnosti je tak gingava:
Oj, cvetje je rahlo, čez noč se ospe; a žal je ešče meni po njem, o dekle.
Tak pravi pesnik, kak smo ga že ednok čiili. Či se ščeš obvarvati velkih grehov, čuvaj se malih! Z malimi se najmre začne, z velkimi pa se koriča. Što se malih grehov ne čuva, bode gotovo spadno v velke. Večkrat pa neso niti mali grehi, ka majo liidje za malo reč, liki so že velki grehi. Vsakše radovoljno nečisto veselje je smrtni greh. Človek pa včasi žmetno loči smrtni greh od maloga, lehko prestopi mejo med njima. Zdržavli se zato že vsakše nespodobne reči. Čuvaj Se vsake nespodobne prostovoljne misli. Otrosi se vsakšega nespodobnoga občutka.	(Dale.)
Bodi nam živlenje . . Svetki meseca juna . . Hodi sveti Duh Bog! , Po stopaj male Marjetice Marija pomočnica. . .
VSEBINA:
Stran 1 Judašje i Pilatušje , . . Stran	9
„ 1 Sv. Anton Padovanski . . „	10
„ 4 Srce Jezušovo.....„	12
,, - 5 Društva i zveličanje ... „	13
„ 7 Glasi iz doma i sveta . » „	14