208
Politične stvari.
Grof Taaffejeva vlada in podpirojoča jo večina državnega zbora.
V ustavnem življenji nastajajo v teku ustavnega vladanja gotova pravila, katera izvirajo iz narave ustavnega vladanja.
Vladar in njegovi ministri imajo v državah z ustavnim vladanjem ta vrhovni posel deliti med seboj.
V različnih državah se je ustavno življenje po različnosti narodov in po različnosti oseb, ki so v rokah imele krmilo držav, in pa po različnosti razmer razvilo zelo različno.
Predaleč bi zašli, ako bi hoteli tukaj popisavati zgodovino ustav različnih narodov. Dejanska potreba narekuje nam ostati doma, pri našem avstrijskem ustavnem življenji in tudi tukaj ne segati predaleč nazaj v zdavno minule čase.
Pa še celo iz novejih časov hočemo omenjati samo ono, kar je v najožji zvezi z vprašanjem, na katero smo namenjeni pod naslovom teh vrstic odgovorjati danes, namfeč o razmeri med sedanjo večino državnega zbora in grof Taaftejevo vlado.
Prejšnje, v obče govoriti, ustavoverne imenovane vlade niso si mogle pridobiti zadovoljnosti in sočutja večine avstrijskih narodov, poglavitno zato ne, ker niso hotele pravične biti vsim avstrijskim narodom, ker so žalile njihovo versko prepričanje, in pa ker niso bile kos, vsi državi na korist rešiti gospodarskih vprašanj. — Ker prejšnje vlade teh toček niso hotele oziroma ne znale rešiti na korist naše države, morale so se konečno umakniti sedanji Taaffejevi vladi. Ta vlada proglasila je v prestol-nem govoru cesarjevem leta 1879. svoj program v tako vzvišenih, pravičnih pa tudi jasnih besedah, da so jo veseli pozdravili različni avstrijski narodi — avstrijski kri-stijani — ki so ogromna večina državljanov, in pa vsi delujoči krogi kmetovalcev, trgovcev in obrtnikov.
Po šestletoem vladanji grof Taaffejeve vlade, zadovoljni priznamo, da se je izvršil en del njegovega programa, velik del ga je še rešiti, mnogo težkega deh še čaka vlade in državnega zbora. — Vsak prijatelj sedanje sisteme in vlade ima zato tudi dolžnost, preiskavati, je bilo li mogoče, uže v preteklih 6 letih doseči več, kje so vzroki, da se to ni zgodilo. — Najboljši prijatelji in najmočnejše podpore sedanje vlade in sisteme stavili so si to vprašanje, pa so našli tudi odgovor. — Ker so tudi ministri le ljudje s svojimi pogreški in napakami in ker več oči več vidi, zato pravi prijatelj sedanje vlade tudi ne bo prikrival njenih napak. Tudi „Novice" kazale so uže večkrat napake, ki so se iz časov prejšnjih vlad ohranile tudi pod sedanjo vlado. Napake zadevajo deloma rešitev narodnega vprašanja, deloma no-tr anjo upravo.
Poglejmo samo, kako se je izvršila narodna enakopravnost med Slovenci izrekoma na Primorskem, Koroškem in Štajarskem, deloma tudi na Kranjskem?
Odveč bi bilo v našem listu ponavljati vse pravične tožbe našega naroda iz zadnje dobe. Vprašati pa moramo , je li razumljivo, da se tudi za čas Taaffejevega vladanja nadaljuje nepostavno in zopernaravno ponem-čevanje koroških Slovencev v tamošnjih ljudskih šolah, da se dalje pusti in trpi državi pogubno po i talij a n-čevanje slovenske mladine na Primorskem, da razmere šolstva tudi na južnem Štajarskem niso veliko boljše? — O enakopravnosti narodov v uradih celo govoriti nočemo. In ako preiskujemo, kedo je temu kriv, ali ne pridemo po dolgih lestvah šolske uprave, prav gori do vrha, do njene glave, do naučnega ministra barona Conrada, ki po teh prikaznih soditi, očividno nima dobre volje, biti nam in državi pravičen. Da naučni minister v resnici noče naše narodne enakopravnosti v šolah, to pričajo neizvršeni sklepi državnega zbora, to kažejo različni odgovori ministrovi glede slovenskega šolstva, izrekoma ono znano zvijanje ministrovo na vprašanje dr. Tonklija v budgetnem odseku letos spomladi.
Kako malo pa je minister Conrad v druščini sedanje vlade in kot izvrševalec vladnega programa na svojem mestu, to kaže tudi vedenje njegovo nasproti nemškim konservativcem, to kaže izvrševanje novele k ljudsko-šolski postavi, enako pa tudi gospodarstvo Conradovo na dunajskem vseučilišči,  katero je  v zadnji budgetni
209
razpravi izvrstno vznačil tirolski poslanec, stari politik prof. Greuter. — In kaj ima storiti tern razmeram nasproti prijatelj naše države, prijatelj miru med narodi, prijatelj pravice in prijatelj sedanje vlade in sisteme? — Roke križem držati ali celo hvaliti napake v sicer dobri sistemi, tega ne more in ne sme njen pravi prijatelj, ampak želeti in prizadevati si mora, da se odpravijo napake z merodajno osebo, kolikor treba,« z merodajnimi osebami.
Kdor je gibanje v državnem zboru pazljivo opazoval, temu ne bo težko prepričati se, da je bil oni črv, ki je zadržaval lep razvoj in naravno ojačenje državno-zborske večine minulih 6 let in ki je bil poglaviteu vzrok mrženja in nezadovoljnosti v krogih nemških konservativcev nasproti desnice in vladi, v prvi vrsti iskati v duhu sedanje sisteme nasprotiii upravi naučnoga ministerstva.
Nezadovoljneži Lienbacher, Zallinger in še nekaj takih porabi^ so samo položaj, kateremu pravi vzrok je bilo ravnanje raučnega ministra.
Ako se opremo na politično upravo po različni naših deželah, omerUi nam je raznovrstnih stvaii, Yl so v nasprotji s sedanjo sistemo in katere zadržujejo očividno, da se ne morejo ukoreoinit ona načela v širjih krogih prebivalstva, katera so tem el j na podlaga sedanjega vladanja.
Poglavitna zapreka zoper razširjenje načel sedanje vlade, bila je v tem , da je bila prisiljena skoraj brez izjeme vladati s sfo *im vladinim osobjem. Ta zapreka se, kakb/ razumljiv ne da odpraviti čez noč, ker bi bilo predrago, vse one uradmke, ki so deloma z navdušenjem, deloma vsaj raaovoljno služiH prejšnjim siste-mam, vpokojifi a»i spustiti iz službe. Pričakovati pa se je smelo po pravici, da se premestijo veaj oru načelniki deželnih vlad, kateri so se tudi kasneje pokazali nasprotr'\~e sedenje vlade in da se vsaj iz novega namestijo odločni njeni pristaši.
Vsi jasno vidimo, da ima sedanja vlada še zmiraj izrecne svoje na&protuike na čelu nekaterih deželnih vlad. Preznane to .posebno nam Slovencem vse one osebe, katere po Voem prezir jo načela prestolnega govora in druge odlučne izjave sedanje v^de.
Ono r°sprotovanje izražuje se sicer pri vsaki priliki, katera ima Hi bistveno političiega jedra, poglavitno pa pri volitvah. In kaj smo doživeli tu pri zadnjih volitvah za državni zbor? Jeli so izvolila štajarska, mesta, kjer bi si bi1' morali politični uradniki v teku 6 let na jugu s pomočjo vladi praznega slovenskega, na sevem pa s pomočjo konservativnega nemškega prebivalstva pridobiti merodajen vpUv — le enega sedanji vladi prijaznega poslanca? In Primorska za koliko napredovala je v teku 6 let? — Tonkli, Nabergoj, Vitezič
[    in Valussi ohranili so sicer svoje  mandate,  toda brez
1    zasluge tamošnje vlade.
In pristaši Coroninijevi, ki v najimenitnejših političnih vprašanjih vladi gotovo nasprotujejo, niso se samo vsi ohranili, temveč so lahonskega Payerja zamenjali z odločnim vladinim nasprotnikom knezom Hohenlohejem, čeravno se je smelo soditi, da bi bil zadostoval mali migljaj od strani Pretisove, da bi bil izvoljen vladi prijazen grof Attems.
Koliko more iz prepričanja podpirati sedanjo vlado namestnik tirolski,   o tem soditi smo pa gotovo pokli-
l    cani Slovenci na Kranjskem.
Volitve pokazale so, da liberalci niso le ohranili vseh mestnih skupin, ampak da so si celo priborili inesto poslanca Janeza barona Giovanellija, in vlada
j   <jelo v kmetijski  skupini  ni mogla ali hotela konserva-
I    tivcem toliko  pripomoči,  da  bi bil veljavni baron Ign.
I    Giovanelli zmagal proti glasovi temu Zallingerju.
Najbolj pomenljive pa so mestne volitve v sredi skozi in skozi konservativne Gornje-Avstrijske, katera se vlada po uzorih bivšega namestnika Češke, barona Weberja, znanega pristaša levičarjev. V tej deželi propadla sta dva za sedanjo vlado pa tudi ne glede na vladino sistemo zelo zaslužena ministra grof Falkenhayn in baron Pino. — Minister Pino propadel je, v mestni skupini Steyer. za katero si je pridooil velike zasluge proti čisto nepo-menljivemu starčeku Wikhofu. Minister Falkenhayn pa je izgubil svoj dosedanji volilni okraj Wels proti svoj čas ne verificiranemu Grossi\ Soglasna poročila trdijo, da sta oba ministra propadla s pomočjo uradnikov. Ako je tako, tedaj se pa 'end^' sme vprašati, kje je ona roka, katera ima skrbeti za soglasno ravnanje političnih uradnikov?
Tako vprašali so se uže prijatelji sedanje sisteme tudi pri druzih prilikah, na priliko, po poskušenih atentatih v Trstu.
Pa kaj se jim je na to odgovorilo. Grof Taaffe ima s predsedništvom dosti posla, on vsega ne more si m in ne vsega na enkrat. — V tem je mnogo resničnega, toda vsaj se da pomagati.
Kdor grofa Taaffeja osebno pozna, ne more mu odreči velike nadarjenosti, spretnosti, izrekoma pa toliko bistroumnosti, da najbolj zamotana vprašanja zna izgledno rešiti z malimi besedami , in da ne pride z lepo v zadrego, ampak si hitro zna pomagati. — Gotovo pa mu je vsega sedanjega posla v predsedništvu v notranjih zadevah, representance sprejemanja strank iu deputacij v toliko preveč, da se za važna politična in osobna vprašanja notranjih zadev pri najboljši volii ne more osebno brigati. Zato nastala je uže v merodai-nih političnih krogih večkrat govorica, da grof Taaffe odda posel ministerstva notranjih zadev drugemu, tudi spretnemu pristašu, čula so se uže celo imena, grofom Hohenwarta in H Clama. — Enaka govorica nastala je v vladi prijaznih krogih tudi po zadn :h volitvah, in celo nerazumljivo nam je, kako more razumen človek, ako je v resnici prijatelj sedanje sisteme in hoče njen obstanek v taki izjavi videti Taaffeju nasproten čin.
Da se našim besedam o soglasnem delovanji vladinih organov ne bode podtikalo kaj druzega , dostavljamo izrekoma, da mora v političnem delovanji političnih oblastnij vladati soglasje od vrha gori doli do zadnjega uradnika; izrekoma mora biti izključeno nasprotovanje političnega uradnika, kakoršno smo videli v naši deželi pred malo leti, kakoršno nam kaže brnskega namestništva svetovalec Winterholler in kakoršno nam kažejo zgoraj omenjene volitve. — Politične oblastoije morajo paziti, da se ne godijo protipo-stavnosti, volilcem nasproti varovati imajo prostost volitve, izključena mora biti vsaka sila, v prvi vrsti ona sila oblastnij samih.
Grof Taaffe sam je gotovo pokrovitelj proste volitve in v tem se z njegovimi načeli strinjamo, v napako pa mu moramo šteti, ako dopušča, da njegovi lastni uradniki smejo očividno nasprotovati njegovi sistemi, načelom prestolnega govora, katerim pritrjuje iu za katerih izvrševanje se potezava večina državnega zbora.
Glavni poklic večine državnega zbora je tedaj z združenimi močmi in vstrajno delovati na to, da se po besedah cesarjevih na podlagi enakopravnosti pride do miru med narodi, in da se vresničijo vse druge točke prestolnega govora, v ta namen pa tudi odstranijo zapreke, katere nasprotujejo vresničenji očetovske in prevzvišene cesarjeve besede.