Številka 46 TRST, v petek 15. februvarja 1907. Tečaj XXXII. Izhaja vaakl dan tudi ob nedeljah in praznikih ob 5.. ob ponedeljkih Ob 9. zjutraj 1'osainirae številke se prodajajo po 3 nv5. (o stotinki p 'iorrih tohaknrnah v Tr-tti in olroliri. Ljubljani. Gorici, - : . Št. Pe rti. Sežani, Nrbrefini, Sv. L«^, Tolminu. Ajdovščini, iVstojni, Dornbergu, ^oltuuu itd. • LN E «UGLAhOV se računajo po vrsuiii t široke 73 mm. visoke mm); zh trgovinske in obrtne o»ls*e po 20 stotlnk ; a*ofmrtn-ce. zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov i.,» iO stot. Za oglase v tekem li?ta do 5 vrat r» K. vsaka na-• ijna vre ta k 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, noimanj pa jid'40 stot. — Oglase sprejema In^eratni oddelek uprave •i-nofiti". — Plačuje ee izključno le upravi ..Edinosti". Glasilo političnega društva ..Edinost" za Primorsko. V edinosti je inoč * Naročnina znaša za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 meaece B K —, na naročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Vsi dopiai naj se pošiljajo na ure 'niStvo lista. Nefrankova-ia pisma se ne sprejemajo In rokopisi se uo vračajo. Naročnino, oe'a-e in rrkl.imneije je pa=iljati n* upravo li=ta. UREDNIŠTVO: al. Glonrio Galattl 18. (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni nrednik ŠTEFAN «ODINA. Lastnik konaorcij liata „Edincat". — Natisnila tifkama kon rcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti St. IS. Po^tno-lirnnilnlčni račnn 3t. 841*653. ——— TELEFOS atev. 1157. i Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK Politično društvo „EDINOST" priredi v nedeljo, dne 17. febr. 1907 cb 5. uri popoludne javne ljudske shode in MCur v dvoranah gostiln: 1.) Škilana po dom. Drijona v Rocolu, 2.) „Obrtnijskega društva" v Škednju, 3.) „Konsumnega društva" v Rojanu. |).VE V N T 11 E D : Protest proti krivicam volilnega načrta za mestni svet in deželni zbor tržaški. Z obzirom na važnost in nujnost predmeta pričakuje so obilne udeležbe. BRZOJAVNE VESTI. Paro^lov^a za Dalmacijo DUNAJ 14. „N. Fr. Presse* piše, da >o se te dni vršila na Dunaju posvetovanja posamičnih dalmatinskih brodovlastnikov, da bi se glede paroplovne službe sporazumeli. V zakonu, odobrenem od zbornice, ki pa še ni potrjen, je določen povišek za podporo od 1.200,000 na 1,500.000 K. Povišek 300.000 je namenjen za poranoženje prog oziroma za brze vožnje. L lov d uvede poleg brze vožnje Trst-Kotor, tudi še brzo tedensko vožnjo Trst-Gruž. Zveza finančnih stražnikov prepovedana. DUNAJ 14. Ministerstvo za notranje -Avari je prepovedalo ustanovitev centralne zveze avstrijskih finančnih stražnikov, kakor jo je nameraval bivši finančni paznik Josip o slopja portugiškega poslaništva, ko so trije i domorodci njegovega plemena iz bližine nanj ustrelili. Ben Mansur se je takoj zgrudil , mrtev. Eden napadalcev ga je še dvakrat izabol z nožem. Morilci so bili aretovani. TANGER 14. (Agence Havas) Zdi se, da je umorstvo na Ben Mansurju čin osebnega maščevanja. Napadalec, neki pod španskim varstvom stoječi Marokanec, je imel z Ben Mansnrjem neki prepir. Rusija,- Martens v Londonu LONDON 14. Ministerski predsednik Campbell-Bannerman je vsprejel včeraj ruskega državnega tajnika Martensa. Potem je Martensa vsprejel tudi državni_tajnik za vna-nje stvari Grev. Volitev za dumo. PETROGRAD 14. (Pctr. brz. ag.) Doslej je bilo izvoljenih skupno 5526 volilnih mož. Od teh je 134" monarhistov, 832 zmernih, 2330 levičarjev, 433 nacijonalistov, 359 brez stranke, 227 neznane politične barve. Tabačna tvrdka ustavila plačila BEROLIN 14. „Wolffov birou poroča iz Lodza : Tobačna tvrdka Reisman je ustavila plačila. Prizadetih je vsled tega več tukajšnjih bank. Dodatna državnozborska volitev. JAROCIN 14. Na včerajšnji dodatni in državnozborski volitvi v volilnem okrožju Plešen-Jaročin je bil izvoljen odvetnik Levda (Poljak). Bivši poslanec dume Aladjin odpotuje v Ameriko. PETROGRAD 14. Aladjin namerava odpotovati v Ameriko, kjer bo imel predavanja o položaju na Ruskem in o delovanju delavske stranke v prid bedotrpečega prebivalstva in delavske stranke. PODLISTEK. Ka^o se da doseči večje soglasje med domačo in šolsko nzfojo? t'ital na okrajni uč. konferenci 8t. F«r1uga. Med drugim pa naj gleda učitelj, du v občevanju z vsemi, brez izjeme, ne pozablja na tako imenovani „bon ton", t. j. : pazi naj, da ne rabi izrazov, ki se slišijo le od naj-■užjih slojev neomikanih, surovih ljudi. —-Spolnovati mu jo nadalje vsako dolžnost državljana, kakor zakon veleva. Tako daje ljudstvu izgled, ki ga bo rado posnemalo, t. }. posnemalo bo šolo, ali soglašalo žnjo. Dogaja se velikokrat, ko greš po cesti, da plaši mati svojega razposajene« s tvojo >sebo. govoreča: „VideŠ Francek, ta te jeh Ntio dajou, ta f Uod tega jeh buoš fasou, viš Pouči j j prijazno, kako jej je ma-terna dolžnost govoriti z otrokom o šoli in učiteljih. Ce znaš zadeti pravo strano, gotovo ti poreče ona : Prav imate gospod! — Dosegel si s tem, da mati — dom soglaša s tAboj — se šolo. Će prihajajo stariši . ^li pjih namestniki kedaj do tebe, ravnaj ž njimi kakor omika- j nec : ljubeznivo, spoštljivo in prijateljsko ; ne zafrkavaj jih, ne govori cinično, zaničljivo in posmehljivo — če imajo misli, ki ne soglašajo s tvojimi. Ti jih prijateljsko, dostojno pouči, in radi te bodo nbogali, t. j. soglašali s tabo, oziroma se šolo. V šoli bodi jako previden! N. pr. Jaz nisem menenja, da se nalaga nekaterim učencem, da pazijo pri tabli nad druzimi in jih zapisujejo. Da se s takim ravnanjem vzbujajo zavist, jeza, kreg, prepir in sovraštvo med učenci in njihovimi družinami, — kar je vse proti soglasju med šolo in domom, — ni mi treba še posebej pov-darjati. Sedaj pa, £č. gg. kolegi in gospice-ko-leginje, ne ostaja mi druzega nego še vprašanje : ,.Kedo je poklican v to, da pripomore do vedno večjega soglasja vzgoje med šolo in domačo hišo? Kje so pobočniki, ki bi nam pomagali doseči blagodejnega vspeha na tem strategičnem napadu na srce učencev in sta-rišev? — Taki adjutanti na polju slave „nekrvave*", taki pomočniki v dosego sreče ljudstva in njega blagostanja so : cerkev in šolske oblasti. — Kar se prve tiče, bi učitelji in č. duhovni imeli pred seboj namen človeka in se držali vsled tega že omenjenih Slom-Šek-ovih besedi : ^Cerkev ia šola sestrici sta dve Nobena narazen hoditi ne sme f" Misli in nazori privatne naravi n^j nikdar ne prekoračijo praga cerkve in šole. — Le na tak način je možno svečeniku in učitelju stopati z roko v roki na polju ljudske omike | in šolske odgoje in ljudstvo bo soglašalo ž ■ njima, videče, kako jima je pri srcu blagor in sreča njihovih otrok. S tem sem na kratko označil pravo razmerje, ki naj vlada med cerkvijo in šolo. — ; Nekoliko več se mi je ponuditi pri drugem adjutantu, t. j. pri šolskih oblastih. Prosim pa : „ako utegnejo priti te moje misli v roke ; in presojevanje teh š. oblasti, naj bi one hotele blagohotno uvaževati, da so to moje skromne želje, ki se tu izrekajo, „le iz na-! mena koristiti ljudski šoli, v vedno večjo za-dovoljnost istih šol. oblasti, v prid ljudstvu i in državi in v srečo — ljudski šoli izročene j — mladinea. Ob tej priliki pa tudi prosimo šol. : oblastnije, da naj bi, če je učiteljstvo kaj j sklenilo, njegov glas ne ostajal glas „vpijo- • jočega v puščavi-, nego naj bi se njegove i želje po možnosti upoštevale. Da ne bom predolg, hočem na tej prvi ; naši konferenci omeniti le treh takih želja, ; katerih izpolnitev bi ob enem mnogo pripomogla do soglasja med šolo in domačo hišo. i Prvič. Naj bi se učencem zopet dovolilo pisati :. voščilo za novo leto ljubim domačim : očetu, i materi itd. pod nadzorstvom učitelja. Jaz mislim, da je starigem ljubo in milo pri sreu. ako jim izročajo otroci voščilo, ki so je spi-| sali v šoli s pomočjo učitelja. Ob tej priliki bi se stariši ob enem tudi prepričali o koristi šole in napredku svojih otrok. Saj je tako malo prilike, da bi deca — posebno na deželi — pokazala ljubim starišem, česa se je v šoli naučila. Tako voščilo bi vzbujalo v srcih roditeljev pravo zadovoljnost in dušno tešilo, ki je gotovo v stanu roditi in krepiti zaželjeno soglasje med šolo in domom. Drugič. Kakošna ovira šoli in preglavica učiteljem je paša v zgornji okolici, to ve le tisti, j ki si s tem skusi. O koristi odprave tega zla je že velikokrat raportiral si. mestni oblasti I in utemeljeval svoje predloge cenjeni naš tovariš in starosta g. Anton Valentič in mnogi drugi kolegi. Koliko se pokvarijo učenci na paši moralno, ne da se opisati ; koliko sitnosti, težkoče in duševne bolesti je prestati učitelju, ni mogoče dopovedati. Ako bi se toraj odpravila paša, ki je prava slana než-! rastlinicam — mladin srcem, — bi stariši bili primorani pošiljati o pravem času otroke v šolo, spočite na duhu in telesu in s tem mnogo bolj dovzetne za osrečujoči nuuk, ki se jim deli v šoli. Stariši bi sčasoma spoznali in uvideli, da je to popolnoma prav ter bi vsled tega soglašali z oblastnijo. ki je to upehala in soglašali torej tudi se šolo, ki je te odprave želela. \ (Zvršetek pride). Stran II »EDINOSTc ktev. 4r». V Trata, dne 1 ;">. februvurija 19A Novi guverner u Penso. PETROGRAD 14. Bivši mestni glavar v < »desi, general Neidhardt, bo baje imenovan guvernerjem v Pensi. Slovenci in bodočnost*). (Slovencem, ki so blage volje, v premislek.) Piše : —n. • — I. Vedno bolj pogosto slišimo glas med i Slovenci, posebno ob periferiji (med obmej- j niini Slovenci), ki klice in vabi vse Slovence i k slogi in edinosti, k skupnemu in solidar-1 nemu političnemu delovanju. Ali je ta glas pravi ali ne : pove nam odgovor na ti lo sle- i deči vprašan j i : 1. Ali je res potrebna sloga j v vseh ozirih pri Slovencih ? 2. Ali je možna ta sloga ? Vsak razumen in količkaj omikan človek mora priznati, da besede 6loga, edinost, solidarnost vsebujejo velik pomen in moč. Svetovna zgodovina nam pripoveduje, da so na podlagi sloge in solidarnosti dosezale posamične družbe in narodi — bodi veliki ali mali — znatnih vspehov, ki v človeku vedno vzbujajo občudovanje : da 6ta bili sloga in solidarnost edino sredstvo, po katerem so dosezali ]>osamični narodi in družbe svojo veljavo in moč. Če je to res (in zgodovina nam i priča, da je res) pot eni moram« priznati, da j tudi Slovencem ttc škoditi sioga m soli-: namGst; da, mi trdimo smelo in smo prepri-; čani, da sta sloga in solidarnost, posebno ni j gospodarskem in političnem polju, za Slovence ! neobhodno potrebni in da je brez njiju obstanek Slovencev in pjih politična veljava v j veliki » skrajni nevarnosti. To nevarnost občutimo vsi, ki trezno in 1 resno razmotrivamo politično in gospodarsko stanje Slovencev. Res, da je slovenski narod kakor tak — v slabih razmerah, kakor je bil in je še vedno — od 1. 1848 razmerno z drugimi narodi napredoval in mnogo pridobil na vseh poljih. V začetku litega stoletja so bili Slovenci popolnoma mrtvi, socijalno in politično. Nikdo se ni brigal za nje, ne v posamičnih deželah, še manje pa v državi ; j nikdo jih ni vpošteval in zategadelj ni tudi j noben avstrijski kancelar ali diplomat osivel i zaradi Slovencc-v. Danes pa — v začetku! 20lega stoletja — nismo mi Slovenci več mrtvi, ampak živimo življenje, kakor vsak i drugi narod. Zanimamo se namreč za vsa ča- { sovna tprašanja in v vseh ozirih lahko po- j kažemo napredek, ki nam je v primeri z drugfmf politično in gospodarsko utijenimi i narodi le v ponos in v čast, napredek, ki nam j dokazuje, da v nas Slovencih je zadostna 1 ia sposobnost, da si zagotovimo svoj ob-j. gtanek kljub u svojemu slabemu stanju in!, vzlic vsem napadom od strani političnih sovražnikov. Moč in soposobnost je to. Treba je torfej le dela, ki naj dokaže to našo moč j in sposobnost in nam za vedno zagotovi ob- j stanek v gospodarskem in političnem oziru ! j Da združimo vse svoje moči: to mora biti ; prvi in najvažnejši cilj slovenskih voditeljev j — in to — z ozirom na naše močne in! iovriifcnč sosede. Položimo roko na srce! Premišljuj mu. kaj smo mi prav za prav proti j Ve ncem in Italijanom? Ne podajemo odgo-; vora na to vprašanje, toda vsakemu ra-! zunmemu Slovencu samo svetujemo, naj vzame j v roko zemljepisno karto in — ta mu pove , odkrito in jasno, kaj smo mi nasproti Nem-cem in Italijanom! Ako bi moral eden od, teh treh narodov izginiti z zemeljskega po- j vršja, koga bi z idela ta u^oda?! Mi gotovo ne požremo ne Nomcev ne Italijanov ! Pomislimo nadalje, da naši politični nasprotniki imajo • st i c- :e, ki jim zagotavljajo njihov obstanek za vedno! A mi? Mi smo v takem stanju, da bomo kmalu politično mrtvi, ako se ne v zdramimo in ako ne j začnemo takoj na političnem in gospodar-i skem polju hoditi pot, ki temelji na slogi in j solidarnosti. Solidarnost pomenja nam : vsi: zaednegane — eden za vseh! Me- j nimo namreč : vsi brez razločka za — enega j — svoj narod! Mi, ki nimamo v mnogih krajih niti najpotrebnejših ljudskih šol, ki ni- | mamo nobene popolne srednje šole, še manje j pa svojega vseučilišča, ki moramo svoje otroke poleg materinega prej naučiti druge0a tujega j jezika, da se jim odpira pot do popolne omike, ki nimamo samostojne trgovine., ki nimamo zadostnega kapitala, s katerim bi za-mogli v industriji tekmovati z inorodci, mi, ki smo tako majhen narod in razcepljen na pet dežel, a vrhu tega razdeljen na vse možne politične stranke, ki uganjamo — ne moremo več reči „Kirchtliurnpolitik", ampak „Kaminpolitik" : kako naj se vzdržimo nasproti mogočnim, sovražnim navalom ?! Ni ga — mislimo— med nami tako naivnega, ki bi ob takih razmerah še pričakoval velikega vspeha, ali celo trajne zmage. Kaj naj torej storimo v tem obupnem stanju? Ali naj vržemo malodušno in strahopetno puško v koruzo in se vdamo na milo in nemilo v roke svojih sovražnikov ? O ne! To bi bila sramotna kapitulacija, s katero bi pokazali svetu, da nimamo samozavesti in se ne zavedamo svojih čilih moči in sposobnosti. Da-si smo majhni in takorekoČ še v povoju političnega življenja, stiskani in preganjani od vlade in narodnih sovražnikov, vendar si lahko *) Gospod dopisnik — odličen rodoljub na Goriškem — naa prosi, naj objavimo ta njegova razmišljanj a, tndi če bi se ne strinjali ž njimi. Vso i-n oralno o Stran ITT dajejo manje nego 20 K davka, in vee one; ki do plačujejo nobenega davka ! Ali naj sc ustvari splošen razred, v katerem bodo volili vsi davkoplačevalci in neplačevalci, ali pa naj se IV. razred popolnoma prepusti njim. ki neplačujejo nobenega davka! Mislimo, da s tem našim aanenjem mora soglašati tudi „Lavoratore". Reklamacije za bodoče državno-zborslce volitve. C. kr. namestništveno {predsedstvo nam javlja : Glasom § 13., odstavek 8, državnozborskega volilnega reda. je dokumente, ki imajo služiti v dokaz o vo-Llni opravičenosti kake osebe, izpuščene iz volilne liste in radi katere se reklamuje, pri-ožiti k reklamaciji. Da so strankam, ki ho* "^ejo za-se ali za druge zahtevati volilno pravico, ponudi možnost, da podajo dokaz o ^noletuem stalnem bi vajnu v volilni krajni občini (§ 7., I. odstavek zakona od 26. janu-varia 1907 dri. zak. št. 15.), bodo v krajih, kjer obstoje državne policijske oblasti, ki jim je poverjeno zglaševanje. poslednje imele na-vogo, da bodo izdavale — v kolikor je to možno ob obstoječih napravah potrdilo o trajanju stalnega bivanja v dotičnih krajih. Predavanje o alkoholizmu. Društvo „Ljudski oder" v Trstu nam javlja, da bo v j-edo, dne 20. februvarija t. 1. predaval v veliki dvorani delavskega doma ul. Boschetto H. 5, II. nad. gospod dr. Just P e r t o t o ->red:uetu : „alkoholizem veliko socijalno zlo". — Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 20 etot. za osebo. — Delavci! Udeležite se tega predavanja, na katerem bo predavatelj dokazal statistično, kako je alkohol zastrupil naše družabno življenje, vsled /esar nastaja neobhodna potreba, da združimo -»-se moći proti razširjevanju te socijalne bolezni. Razpisana je pri c. kr. okrajnem so-iišču v Komnu služba pisarja z dnevno plačo K 2 20. — Štrajk. Včeraj so začeli štrajkati težaki, ki delajo pri trgovinah z lesom. V spomenici, ki so jo bili predložili gospodarjem, so zahte-rali povišanje dnine od 4 na 5 kron in pa tjednjačenje delavnika za vse leto. Dosedaj so delali 5 mesecev na leto po 9 ur, a ostalih 7 mesccev po 10 ur na dan. V spomenici so zahtevali, da se delavnik omeji za vse leto na 0 ur na dan. Ker niso do predsinočjim lobili nikakega odgovora na njih spomenico, so včeraj stopili v štrajk. Strajko vcev ie kakih 300. _ TBŽAĆKA MALA KRONIKA. Zaboj pomaranč, vreden 1 krono in stotink, je ukradel predvčerajšnjim popo-hidne 45-letni težak Anton Z., ki stanuje v Jici di Rena. Zaboj je bil last trgovske Trdke Scaglia. Id ima zalogo in urade v alici dei Carradori. Tatu je pa neki redar -zasačil, ko je na trgu pred kolodvorom južne .olcznico ponujal na "prodaj ukradeni zaboj. :ledar ga je odvedel na policijo, kjer so ga 2jali pod ključ. Male žepne tatvine. Marija Višnjak, -'.umujoča v hiši št. 10 na trgu Carlo Goldoni, e prijavila včeraj na policiji, da jej je neka tieznana ženska ob 9. uri predpoludne v erkvi sv. Antona novega ukradla iz žepa ovčarko, v kateri je imela 12 kron denarja. — Podajnču Karolu Bonci, ki stanuje v alici di Crosada št. 21, je pa neznan uzmoviči ckral iz žepa 10-kronski bankovec. Tatvine z ulomom. Težak Angel Cisilino, stanujoči v hiši št. 19 v ulici delle Sette ž^ontane, je prijavil včeraj predpoludne na y)licijskem komisarijatu v ulici Luigi Ricci, ua so predsinočnjim mej 6. in 7. uro — ko e bil on z družino odsoten — neznani tatovi •lo-iuuj v njegovo stanovanje ter mu ukradli "eč i»erila v skupni vrednosti preko 5u kron. j — Dninar Marcel Braccioli, stanujoči v: ul ci deli'Altana št. 2, je tudi prijavil na: policiji, du so neznani uzmoviči vlomili v; "ijegovo fctanovanje in pokradli na Škodo dveh j .ijegovih sostanovalcev raznih komadov obleke j * skupui vrednosti preko 30 kron. Strah pred tatovi. Uradnik državne j vnire Rudolf Fae, stanujoči v III, nad ; Btn ;-ju hiše St.- 1 v ulici Luigi Galvani, je; pry tiii predvčerajšnjim na policijskem komi-sarijatu v* ulici Luigi Ricci, da je prejšnjo :.vK, vračajo se ob 1. uri popolunoči domov « s*. 0,0 soprogo, našel luknjo ključavnice polno j voska, in da se torej boji, da so si tatovi1 re&krbei: z voskom model, da si napravijo ijuč njegovega stanovanja in da ga potem j kradejo. Policija je poizvedovala, a izvedela j — ni ničesar. Vratar hišo pravi, daje zakle-i-.il hišna vrata ob 9. uri in pol zvečer in! U ni potem čul v hiši ničesar sumljivega; j viki stanovalec V. nadstropja hiše pa pravi, j ♦;a jo okolu 11. uro zvečer čul, kakor da se' - nekdo dotaknil hišnega zvonca. Pretep v žganjarni. 31-letni dninar van B. in 30-letni dninar Ivan P., sta se: red včerajšnjim popoludne sprla v neki žga-■vami v ulici Carl« Ghega. V prepiru se je Ivaa P. tako rasgezil, da je pograbil sto-:co in z isto Ivana B. udaril po glavi in ga aail. Ivan B je šel na pomožno postajo Iraštra „Igea'' ter si dal tam obvezati ranjeno in e tem bi bilo vso končano, da ni slučaj nanesel, da sta se B. in" P. po noči srečala v ulici sv. Nikolaja. In zopet je bil >genj v fetrehi. A prišel je redar.. Tedaj je pa Ivan P. obdolžil Ivana B., da mu je ukral lo&a&ao dozo, vredno 3 krone, dočim je B. >Dvedait da ga je P. v daril m stolico in ga -ini\. Redar je edvedel oba na .policijo, kjer 1 so ju vzeli na zapisnik in pridržali oba v [ zaporu. Imelolot. Star samec je hotel snubiti mlado vdovo. Vprašal jo je torej: »Povejte mi po pravici, ' gospa: hi se H raje zopet omožila. ali bi si nye ohranila popolno prostost?" — „Kako čudno vprašujete — mu je odgovorila vdova — jaz bi rada eno in drugo!" lpr*Btmbk aoglualka. Moj celi je že — revček — jako star: če pa mu črko eno ti zamenjaš, občudovati ga potem ne jenjaS, ker je prav iepa in potrebna stvar. (ReSitev prejšnje : OlN—NIĆ.) Koledar in vrvne. Danes : Faustin in Jovit, luučenca ; Vujadin : Ljubosiava. — Jutri : JuHjana, mučenica; Milodrag; Dobrana. — Temperatura včo«y: ob 2. uri popoludne + 11* Celzius. — j Vreme včeraj : nestanovitno. Zasedanje porotnega sodišča. Včeraj je začelo prvo letošnje zasedanje j tržaškega porotnega sodišča. Prva je bila na vrsti kazenska razprava radi zločina tatvine. Razpravi je predsedoval novoimenovani ' predsednik deželnega sodišča, dvorni svetnik vitez Defacis. Votanta sta bila sodni svetnik I Codrig in sodni tajnik Parisini. Obtožbo je vzdrževal sam državni pravdnik dr. Zencovich, a tožence — ki so bili štirje — je branil dr. Laneve. Evo dogodka : Mej težaki, ki delajo v prosti luki na tovorjenju in raztovaranju par-nikov, obstoja neko vzaiemno društvo: j „Soeieta cooperativa fra braccianti". To društvo ima svoje prostore v nekem skladišču v prosti luki. Dne 28. septembra m. 1. v jutro jc bil v društvenih prostorih sam predsednik društva Ivan Zollia. Ob 10. uri predpoludne so prišli k njemu členi društva Dominik Danelon, Virgilij Nordio, Anton Kolman in Ivan Seršen. Zahtevali so od predsednika, naj jim da nekaj predujma. Zollia ni hotel vstreči tej njihovi zahtevi, a da se jih reši, je odšel pustivši jih same v društvenih prostorih. Ko se je vrnil čez nekaj časa, je ' našel društveno blagajno odprto in je konsta-; toval, da manjka iz iste vrečica, v kateri je bilo 500 goldinarjev. Imenovani štirje so bili vsled tega aretovani in proti njim je bilo uvedeno kazensko postopanje. Sicer so bili pozneje izpuščeni in so čakali razprave na | svobodi. Na včerajšnji razpravi so tožerci priznali, i da so bili šli po denar v društvo. Mesto blagajnika so našli tam predsednika, ki ni hotel j vstreči njihovej zahtevi. Kolman in Seršen ; sta izjavila, da sta odšla iz društvenih pro-i štorov takoj za predsednikom, i« da ne vesta, j kaj se je zgodilo potem. Nordio je dejal, I da se ne spominja, kaj se je zgodilo po predsednikovem odhodu. Povedal je dalje, da i mu je pozneje Danelon dal pest srebrnega • denarja, katerega pa on niti ni preštel: bilo ! da je kakih 12 goldinarjev. Danelon je pa trdil, da niti sam ne ve, kako da je prišel do tega, da je on potem drugim razdeljeval denar. Ne spominja se ničesar, kaj da je storil potem, ko je bil Zollia odšel, dočim sc do pičice spominja vsega, kar se je vršilo prej. Sploh nihče tožencev ni tajil dogodka, ker kakor Nordio tako sta tudi Seršen in Kolman priznala, da jima je Danelon pozneje dal nekaj denarja. Isti dan ni nihče tožencev delal, ker so imeli iti k pogrebu nekega njih tovariša. In ravno radi tega so hoteli imeti denar, kajti Seršen je izjavil r „Prej se spremi mrliča, potem se gre pa pit V* Vsi štirje so se tudi izgovarjali, da bi bili isti dan pijani, ker da so pili pivo in žganje. Kakor priče sta bila zaslišana Ivan Zollia in Josip Tenzc. Prvi tek dveh je povedal, da so bili in da so vsi štirje toženci dobri členi društva. Ko mu je predsednik na to opazil, da so bili izključeni, je Zollia povedal, da so bili pozneje zopet vspre-, jeti kakor členi in da so z delom že odško-dovali društvo za onih 1000 kron. Istega dne, ko so prišli k njemu po predujem, so bili Seršen, Kolman in Nordio že dolžni društvu; edini je iiael pravico do predujma Danelon. On je njih zahtevo odklonil. Ker so pa oni pri svoji zahtevi vstrajali je odšel, da se jim vmakne. Pozneje mu je hotel na cesti Nordio j izročiti ključe društvenih prostorov, a on jih ni hotel vsprejeti. Počakal je, da je prišel Tenze — ki je imel druge ključe — in ž njim je šel v društvene prostore, kjer sta skupaj konstatovala, da je bila blagajna odprta in da je iz nje manjkala vrečica s-svoto 1000 kron v 500 komadih po goldinarju. Porotnikom so bila stavljena 4 vprašanja, in sicer za vsacega toženca eno. Porotniki so soglasno zanikali na vprašanje glede Seršena, a soglasno pritrdili ostale- tri. Na podlagi tega pravoreka je bil Seršen oproščen-obtožbe, a Danelon je bil obsojen na 18> Nordio na 10 in Kolman na 8 mesecev ječe. poostrene a j>ostom vsaka- tri mesece prvi, a vsaki mesec zadnja dva. Obsojeni so ai pridržali prizivrt* rok. Društvene -vesti in zabave. Tamburaški odsek '„Kolar naznanja gg. tamburašem, da bo v soboto ob ^ uri zvečer tamburaška vaja. — Pt>uk za nove tamburaše pa bo v aedcljo ob ti. uri zjatraj, v društvenem prostoru, ulica & Francesoe Štv. 2 I- ndst. Sprejemajo s« aovi člani. Pevsko drnStMO „Kolo* naznanja vsem gospodom pevcem in gospicam pevkam, da bo v nedeljo, dtoe 17. t. a ob i uri pop. pevska vaja za mešan zbor. Ker so bliža čas koncerta, so gg, pevci m pevke naprošeni, da prihajajo ledna, k vajaa^. ki se vrfie vsako sredo od 8. do 10. ure zvečer in vsako nedeljo od 2. do 4. ure pop. — Vsprejemajo se nove pevske moči. Druitveni prostori so v ulici S. Francesco št. 2, I. nadstropje. Dramatični dfletantje na Prošeku vprizorijo na velikonočni ponedeljek „Lepo Vido", dramo v petih dejanjih. Toliko na znanje bratskim društvom. Darovi. V počeščenje spomina pok. brata oziroma svaka Vladimirja sta podarila Fran in Viktorija Zelen moški podružnici družbi sv, Cirila in Metodija 10 kron. (Ta notica je zakasnela po neljubi pomoti). Gospod dr. O. Ryb£F je blagodušno odklonil obresti v znesku K 10'— z opazko, naj se ta znesek daruje družbi sv. Cirila in Metodija. Denar hrani uredništvo „Edinosti". Za trgovsko Solo in za družbo sv. Cirila in Metodija so darovali v veseli družbi pri Starcu K 14*—, v trajen spomin na srečno osvoboditev enega njih kolegov, sledeči gospodje: N. N., Marušič Ivan, Bido-vec Ivan, Mrhar Jaka, Schuster, Vičič, Ver-tovec Ivan, Žarž in Plesničar Vekoslav. Za ples tržaških gospa je daroval g. Filip I vani še vic 2 kroni. Za „Dijaško^ podporno društvo" daruje gosp. Anton Ščuka iz Barkovelj, ker se ni udeležil letošnjih pustnih plesov, K 5*—, in za moško podružnico družbe sv. Cirila in Metodija K 5*—. Denar hrani uprava lista „Edinost^. Na Sokolovi maskaradi je preplačala vstopnino g.ca O Vatovec K 2.—. Ker se ni udeležil Sokolove* maskarade je J. K. podaril K 2*—. Za sokolski sklad je podaril N. N. K 3 —. Pevskemu društvu „Kolo'' je podaril, ker se ni udeležil plesa, g. Lovrenc Rebula 2 kroni in ob enem pristopil k društvu kakor podporni član. TamburaŠkemu odseku „Kola" o priliki plesnega venčka so podarili gg. : Vekoslav Karliček 40 stot., Ferdo Pavlič 30 .stot. Čitalnici pri sv. Jakobu so darovali povodom plesnega venčka oziroma preplačali vstopnino sledeči gg. : Ernest Perhavec 2 K, Besednjak F., Zlobec Anton, Babič Anton, Čeho/in Jos. po 1 krono ; g.a Fabjančič 50 stot, N. N. 40 stot. Za zastavo g. Podberšček 2 kroni. Vesti iz Kranjske. Ljubljana dobi korno poveljstvo. Dunajski listi zatijajo, da je ustanovitev kor-nega poveljstva v Ljubljani že sklenjena stvar. Leta 1908 se razpusti korno poveljstvo v Przemyslu in se ustanovi novo korno poveljstvo v Ljubljani. Vesti iz Goriftke. Vojaške vesti. Iz Gorice se nam sporoča : Kakor že javljeno, premeSčeno jč s I, aprilom brigadno zapovedništvo iz Ljubljane v Gorico. Te dni je bil brigadir tukaj in si je najel stanovanje v Gosposki ulici št. 6, t hiši, ki je sedaj lastnina zastavljavnice in hranilnice, a je bila prej last gospe pl. Ma-rinelli roj. Rassauer, za katero hišo so pred leti tudi Slovenci „glihali". S 1. marcem dodeljen bo tukajšnjemu divizijskemu topničarskemu polku št. 8. oddelek s strojnimi puškami (Maschinengewehr-Abteilung). Deželni zbor gorilki, ki se otvori v ponedeljek, bo razpravljal v prvi vrsti zdravstveni in stavbinski zakon za občine. Kakor (Dalje na 4. strani). Zobosdravalk dunajske pollkliafke. izdiranje brez bolečin PLOiMBIR ANJE Umetni zobje po najnovejšem zistemu. cene zmerne. Via Barriera vecchia štev. 33 TELETOir it*v. 1708 u Tovarna pohištva v TRSTU ulica đBlla Tesa štev. 46 ZALOGA Piazza - -Boeario št. 1 -.4 katalogi, načrti in probaćum na zahtevo. ANTON KUKIZ Trgovina, oziroma krojacnica Trst, Blica TorreMe 1134 (t iioti Mi) nima auova cittft di Crieste". VELIKA ZALOGA izgotovljenih oblek za odrasle in dečke ===== vsake vrste. = Delavske hlače prve vrste, kakor tudi blago vseh vrst iz najpopolnejše novosti. €dino slovansko zastopstvo za Trst in okolico vzajemno zavarovalne banke ^laviie" v TBZTU, vile* d«U* Cuirmt 14-)ydl4YiJ€ se priporoča, u važe vaje geslo: „SVOJI K SVOJIlf4, slovanskemu občinstvu za zavarovanja na doživetje in smrt, zavarovanj« dece ter zavarovanja proti požare Ravnotan se dajejo pod zelo ugodnimi pogoji posojila v vsakem znesku proti poroitvu in na vknjižbe. Uradne ure vsaki dan od 9.—12. pred pol. in od 3.-6. popoludne. JOSIP ZIDAHIČ, uitopalk. *zt:*:(iXMZ*:«z« Stare ranetne zobe kupuje specijalist v hotelu „BUON PASTORE e METROPOLE* via San Nicold 3 nadstropje vrata štev. 43 od 3. do 6. ure pop. samo do sobote 16. februvarja. Dr. Fran Korsano specijalist za sifllitKne In kožne bolezni Itd. v Trstu ; 3 Ima tii svoj ambulaiorij v.- t ulici 3. Micalo it. 9 (uđ Jadrassko MU Sprejema ed 12. do i. in 5.'/, do 6.V, popo!. ohištvo oiidno in elegantno BS" po zmerrrh cenah Rafaele Italia TR8T vfa Malcanton 7 Prihranitev na plinu do Podjetje (Sasspar po »istem* Wouweruna Halbmayr & Co^ Duna] Isključiti /»»topnik z zaloge za «, EUPAW, Via Oelai št- 3 — Telef. 1883 H TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON TRST. ULICA CASSA DI RISPARMIO 5 i IATMMI BREZPLAČNO Stran IV »EDINOST« šiv. 4»i. V Trstu, dne 1 f>. feluivarija HOTEL BALKAN 70 sob, elektr. razsvetljava, lift, kopelji Cene zmerne. ?o£kaJ & JflJgl HOTEL BALKA\ se sliši. bodo zborovanja jako burna, ker se ?re za dr/avnozborske in deželne mandate. Odbor zaspale „Sloge" bo imel jutri v četrtek, 14. t. m., ob uri popoludne sejo. Bližajo se volitve ! Vesti iz Štajerske. Otroški vrtec v Hrastniku se otvori v ponedeljek, 18 iebruarija, ker je še le sedaj došlo iz Gradoa dovoljenje. Akad. tehn. društvo „Tabor" v Gradcu ima v petek 15. svečana t. 1. ob osmih zvečer v restavraciji „Bierjakl" svoj programatični občni zbor s sledečim vspore-dom : 1. Naš program: (Kramer). 2. Program in pozitivno delo; (Štibler). 3. Zunanje gibanje nar. rad. dijaštva; pogled nazaj in v bodočnost; (Pučnik). 4. Nar. iad. dijaštvo in politične stranke; (Korun). 5. Naša akad. društva: (Leskošek). 6. Lokalno delo v Taboru : fČernič). Slovanski gostje dobrodošli. Zavedna občina. Občinski odbor v Gornjem gradu je sklenil, da bo z vsemi uradi edino le v slovenskem jeziku uredoval. Gospodarstvo. Vsled štrajka železničarjev na Bolgarskem znaša škoda pri izvozu že več milijonov frankov. Srbsko trgovsko banko osnujejo in odpro v kratkem v Bruselju. Namen jej bo pospeševati srbski izvoz. VIII. mednarodni poljedelski kongres na Dunaju 1907. Za poljedelce v alpskih deželah utegne biti zanimivo, da se v okvirju VIII. mednarodnega poljedelskega kongresa, ki se bo vršil v dneh od 21. do 25. maja t. L, priredi „alpski shod", na katerem se bo mej drugim razpravljalo tudi o nastopnih važnih vprašanjih: 1.) Alpe kakor obsežje reje plemenske živine v preskrbljanje srednje-evropske živinoreje : 2.) vpliv mlekarn, ustanovljenih v alpskih obsežjih reje plemenske živine, na živinorejo istotam: 3.) sredstva za zboljšanje alpske paše ; 4.) alpski pašnik in alpski gozd; gospodarska opravičenost obeh, primerno, razmejitev obeh, spreminjanje jednega v dru-zega : 5.) vzroki pešanja alpskih pašnikov in odpomoček za to; 6.) odnošaji med mlekarstvom in živinorejo ; 7.) politika alpskega gospodarstva : 8.) zaježevanje hudournikov in lavin. ^g Poročevanje o vseh teli predmetihj je poverjeno odličnim strokovnjakom in bi bilo živahne udeležbe iz alpskih dežel želeti tem boli, ker bodo sklepi tega shoda dalekosežne važnosti. Pobližja pojasnila glede kongresa in alpskega shoda daja tajnik izvrševalnega odbora, profesor Josip Hiinsler, Dunaj I., Schautfergasse šl. 6. Angležko društvo za povspeševanje ogrske industrije. Kakor poročajo iz Londona, se je tamkaj osnovalo delniško društvo Anglo-Hungarian Industries Limited^, ki ima svrliOj da stavi angležki kapital na razpolago ogrski industriji. Glavnica tega društva znaša 50.000 funtov šterl. Društvo odpre čim prej svoj zavod v Budimpešti, da stopi v zvezo z ogrskimi podjetniki, ki žele podpore angležkega kapitala zu razširjenje in noro osnovanje -raznih industrijskih podjetij. Razne vesti. Okrajno sodišče pogorelo. Iz Zadra poročajo, da je pogorelo poslopje tamošnjega okrajnega sodišča. Ogenj je uničil vse akte in zemljiške knjige. Pogrebna društva na Dunaju prevzame mestna občina v upravo. črno morje zamrznilo. Črno morje jo v zadnjih dneh zamrznilo več sto metrov od obali. Nov izum za gluhoneme. Iz Pariza poročajo, da je zdravnik Dupont izumil s pomočjo elektrike stroj, potom katerega bodo gluhonemi zamogli slušati glasbo. Glasovi bodo prihajali v mozefc gluhonemega električnim potom. Papež Pij X. dedič. Neki Lovrenc Passaby. častni konzul peruanski, ki je te dni umrl v Lecce, je zapustil papežu Piju X. dvorec, v katerem je umrl. Dvorec je vreden okolu 40.000 lir. Kitajska in Japonska pridelata na leto povprečno 12.500 tonelat (tonelata je 1000 kg) svile. Ha Kubi stane liter špirita 12 do 16 stot. Tamkaj rabijo mnogo špirita kakor kurjavo za stroje. Ujet ruaki razbojnik. V Rostovu ob Donu, kakor poročajo iz Petrograda, so orožniki ujeli najstrašnejega ruskega razbojnika Ragodnija, ki je že sedemkrat, pobegnil z otoka Sahalina. Rago dni ima na duši kakih 50 umorstev. a ostalim njegovim zločin se ne ve Števila. Navadno je napadal ljudi preoblečen v orožnika. Kazal je ponarjeno odredbo, da mora tega ali onega aretovati in na ta način je prišel v hišo svoje žrtve. V zadnjem času je bil ukovan v ječi na otoku Sabalin, a vkljub temu se mu ie posrečilo pobegniti. Ko so ga orožniki zalotili, je potegnil revolver ter se skušal braniti. Toda revolver je bil zarjavel in se ni hotel sprožiti in tako je bilo orožnikom možno, da so ga ujeli in zvezali. Gotovo je, da ga obsodijo na smrt. Koliko porabi Fr&nc ika pijač in žita. Leta 1905 se je na Francoskem pridelalo 56 milijonov hektolitrov vina. Poleg tega se je iz inozemstva kupilo še 4 milijone hI, prodalo pa na tuje okolu 2 milijona hI. Vrhu tega se ie pridelalo do 6 milijonov hI raznih pijač, kakor jabolčnika in raznega druzega sadjevca in se povrh kupilo od sosedov 35.000 hI žganja. Francoska porablja na leto 124 milijonov hI raznega žita; sama pridela pa le 14 milijonov hI ; vse drugo mora kupiti največ z Ruskega in iz Amerike. Spomenik Kosciuszku v Ameriki. — Ameriški Poljaki nameravajo postaviti v i \Vashingtonu spomenik Kosciuszku. Vsi toza- i devni načrti so že izgotovljeni. Ker je igral Kosciuszko tudi v boju za severo-ameriško neodvisnost veliko ulogo. je washingtonski mestni svet to misel z velikim veseljem pozdravil. Japonski Sahalin. Odkar so dobili Japonci južni del bogatega otoka Sahalina, se otok v kulturi čim dalje bolj povzdiguje. Sedaj izhaja tamkaj celo japonski časnik. Japonsko prebivalstvo je vsled naseljevanja naraslo na 15.000 duš. Gradi se tudi želez-nična proga od Korzakova do Vladimi-rovke. Mumija eilakega rudarja. V nekem bakrenem rudniku v Čili (Južna Amerika) so našli mumijo rudarskega delavca. Po mnenju strokovnjakov je mumija stara nad 2000 let. Zdi se, da je tega rudarja zasula zemlja ter se je nekako pretvoril v mumijo. Poleg mumije so našli tudi orodje, katero je ta delavec rabil. Električna gonilna moč za nove državne alpske železnice. — Kakor jc znano, je bila postavljena v letošnji državni proračun še precej znatna svota za preiskovanja in proučavanja, kako bi se dala uvesti na novih državnih alpskih železnicah elek-tričua gonilna moč. V ta namen odpošlje vlada v bližnjem času inženirje na razne strani. Za bohinjsko železnico bodo preiskovali vodno moč Soče med Kobaridom in Bovcem. Ponarejene menjice. Iz Debrecina poročajo, da je lastnik pogrebnega zavoda Berger dvignil pri raznih bankah 130.000 K na ponarejene menjice. Ko je zopet hotel dvigniti menjico za 3000 K, so odkrili goljufijo ter Bergerja aretovali. Tatvina v romarski cerkvi na Trsatu. Minolega tedua je neki mladenič, Nemec iz Kranjske, odnesel iz trsatske romarske cerkve več votivnih podob ter jih prodal na Reki po nizki ceni bržkone po privatnih hišah. Lastno mater umoril. V Draždanih so našli ustreljeno v njeni lastni sobi lastnico podružnice Wolft'ovega korespondenčnega biro, gospo Kummer. Ustrelil jo je njen lastni sin, ki je pobegnil z neko mlado žensko baje v Berolin. Velik škandal na ženskem shodu. i Iz Londona poročajo, da se je tamkaj vršil ženski shod, ki je zahteval volilno pravico za i ženske. Shod je končal z velikanskim Škandalom. Policija je zaprla 49 gospa. t MALI OGLASI. T Iilaii ogla« računajo te po 3 bc*čdo; t mastnotiskane besede ne računajo enkrat I Teč. Najmanji* pristojbina 40 stotink. J j A ---- - Plača se takoj. —: 1 Mer Izvra Trsi« f&mm a*r»Č; kak „MU CGU3 ! ton ar v naprej, kar drufača n« ka njega v agtaa rt|avi'*n . če ni oseba H znana Uprav! Mata. Tartft i« natisnjena na tehi „MUH OGLASOV" In *s«t4« •M« pr»ra£aal. fceUke ku je plačati a tem, 9ERAT*l ODDELEK" „Itfh-.Mfl'. a* vpraianja petem pisem ba tajal „MSCRATBI ODDELEK" j nferismelje edine le, če be pismu priiežera znamka iz etfgover qn||n s hrano iščem takoj. Plačljivo vsako so-OUUU boto v nazaj. Ponudbe na ..Edinost" pod „M on ti in i r . 183 Sobo meblirano ^jrz ulica Lorenzo Ghiberti št. 6, III. nadat, pred Androna St. Anaataaio. 176 ————^—————_____ CtanAlfSnio (*> 2 ali »Obico, kuhinjo WUI||Uvanjo in vodo, ako možno pHn) ttčem v bližini Piazza Caserma. Ponudbe pod „Tri osebe" na glnseratni oddelek Edinosti". 1925 FOTOGRAFICNI ATELJĆ FRATELLI PADOVANI, Trst Via deRa Madonnina štev. 31. Zaloga fotografičnih predmetov. ■V SPECIJALITETA KODAK itd. _fakafiaKm an efc vsakem vremeni*. I Male in velike parcele t i hišami ob cesti v bližini mepta »o na prod»j po-ugodnih cenah. Naslov pove ...In.eerHtni oddelek Edinosti"'. H !--- ; \#0* ticnP najboljših cepljenih h r u š e k, w CL» llOUtf jabolk in Creženj odda po nizki ceni takoj ,, Vinarsko sadjarak) društvo4' v Rihenberku (postaja državne železnice). 114 j Gostilna „Ai due Gemelli " ""„^ trgn v Trstu se je otvorila ra novo in ima izvrstna vina vipavska, istrska, furlanska in t^rac. Kuhinja domača, jedila gorka in miz's. Postrežba točna. Ima na razpolago tudi Bobe za prenočišča v pr^em, dm-gem in trenem nadstropju. Cene zmerne. 171 Plačilo na obroke J^VlT^r; slike, zrcala, držala za zavese, dežnike, obleke, bla^o za ženske, trliž, kotonine. zavese, odeje za postelje vsake vrste.Dlica Madonninn *tev. 43, 1. nad.. Levi Bicchi. 10b Ifieln 7oMo rePa 8 Kranjske, je v vseh !et-IVlOlU iiDIJO nih dobah v zalogi Josipa D o 1 č i Č, ulica Sorgente 7, telefon 14G5. (227 —_——________—__ iloni* Qlfl*fHo (ulica Kafrineria št. 3). Tovarna nolll . onruia aladčič, konfetur in kanditov. Zmerne cene. Pošiljat ve na deželo. ZALOGA PIVA STEINFELD iz tovarne Bratov ILeininghaus — v Gradcu ===== in iz meščanske tovarno „Pilsner Ur^uell" ■ v Plznu == )?C v -od«'*ekih kakor tudi v buteljkah. BiMmCiPsshnhlPp! vedno svežo kisle vode prt ANTONIO DEJAK junior Trst, via degli Artisti št. 9 in 10 TELEFON št. 505. Marija Fonn - Trst «.7 kap. Postreže tudi vsa parobrodarska društva. Veliko skladišče trdih in slamnatih klobukov. Velika ri&era zimskih kap. Cene, da a« ni bati nikake konkjrp: » oooooooooooooe o Moja pred štiridesetimi leti ustanovlj«ni obrini rarstavi r Trstu odlikr»T;'.ca tovarna sodov izvršuje naročbe vsakovrstnih sodov, bodisi ■,*..■ špirit, lik re, tropinuvec, oljt*, slivovec, m.ira*-.-' ! " DruStvo sprejema po jako ugodnih po. zavarovanja proti požaru, streli, Jkodi vt»led rrut:re: ulomu kakor tudi prevozov po suhem in m sklepa pogodbe za zavarovanje življenja po • vrstnih kombinacijah, /.a glavnice, rente plač; življenja ali po Bnirti iararovanca, d .to otrok« tOOOQOO( patentirane lest^lse 3ust solidne, lahke, neobhodne potrebne vsako obitelj, prodajalnico, pisarno iti. : Peči Sinidor uporabne za ognjišča na pfin. Kuhanje perfektno nenadkrUjitfo. Iz kij o eno v zalogi hioiklov Eiccardo Sa^zia^JPr it via Ca^sa di Risparmio štev. 6. Pohištvo in tapetari] e v bogati izbsri, nepreJc0s)ji*x-giede solidnosti in elegaarje -— — — vflrtlii T»ri (naslednik K. Dalla Torre Ciacomo |ffacerata ulica deli' Aepdotto ulica Chiozza 7, ulica del Toro 1. 9V Cene, ki so splošno priznane za ugodne. Prvo primorsko podjetje za prevažanje pohištva in spedicijsko podjetje RUDOLF EXNER - TRST Telefono St. 847. - Via dell& Stazione Štv. 7. - Telafoao it. 64 7 Filijalke v PULT, GORICI, REKI fn GRADEŽU. Prevažanje pohištva na vse kraje tu- in inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov. ' = (Mljaiic praiietoT, 11 se jemljejo na porovaije ii periftUe lian ia Tse prus.) = Sprejema se indi pohištvo Id droge predmete v shrambo v lastna za to pripravljena soha sktedttča- trn: Mini tržaški «vod z. a== „VACUM CLEANER". ČIŠČENJE in SHRANJEVANJE PREPKOH ' ■V Točna postrežba in niakc cene. "PILUflLKfl BANKE „ONION" v TR5T0" se bavi z vsemi bančnimi in menjičnimi operacijami prejsms vplačila na tekoči r*6un, plačevaje 2a/»7« obrenti na leto ali pa proti blagajniškim potrdilom na ime t kronah: H v NauoleoniL: po 3•/»*/• proti 4 dnevni odpovedi . •%•/, na iest mesecev stalno ) po 3*/« proti 30 dnevni odpovedi ,, 3'/,•/» na 3eat mesecev atalno < „ 3•/•7. n« leto stalno ; na bančni žiro plačevaje brez nikafce omejitve zneska 2'/47. letnih obrestij, izvzem&i slučaje posebnega dogovora prizaavaj«č vsa vplačila % dnom zvrilvfagi ao vplačila. hllaH aa its|s karam ti oto inkaso računov .na tukajSnjem trgu uienjio za Tiat, Duaaj, Bndima m za druga glavna mesta monarhije, jim izdaja nakaznice na ta trži&ča . ter jih oviaičnie, da doosidHrajo efekte pri njeni blagajni, vse prosto katerih-koli troSkov. Maja tai po duevaeai kurzu, prosto vsakorialh troSkov, meaJHoo vrodaoio ItsUJsaako tek« (Baaea d' Italla), neapeljske baake taka*« raftaa« z domačimi in Enaanjiasi efekti, kakor tudi proti zastav-ljenju karatov ladij ali proti drugačemu jamstvu po dogovora. Mphs kiailia preti listinam o nakrcanjn sa tržilča v Londonu, Parizu, Hamburgu, Berolsao ili. po posebnih pogojih. ladajo ia pr«J«aia menjice in nakaznica na katero-koli evropsko ali izven-•vropsko tržišče ter prevzema izplačila tudi potom brzojava. Izdaja nadalje kreditna pisma na ime, na katero-li totemsko ali inozemsko trlifičo. Depositni oddelek. Prejema in hrani depozite, sestoječe iz vredaostaik papirjev, kakor tudi iz kovinskih vrednosti} kakorine-koli vrste. Prevzema točno upravljanje zaupanih jej depozitov, posebno pa iztirjevanje dotičnih odrezkov verificiranje dvignjenih srečk in izplačevanje raznovrstnih dvignjenih srečk, vse to pod najzmernejftimi pogoji, Filijalka Bauke Union — oddelek sa ktago — prsekrbljuji nakun in prodajo blaga v komisiji, dovoljuje predujme na blago, [police o nakrcanjn, Trarrants itd in jamči "1 plačilo eariao. iT Ti_______rt