INSTITUTA za SLOVENSKl jEZlK FRANA RAMOVSA ZRC SAZU N M-l JEZIKOSLOVNI ZAPISKI ISSN 0354-0448 Uredniški odbor Kozma Ahačič, Hubert Bergmann, Metka Furlan, Karmen Kenda-Jež, Valerij M. Mokijenko, France Novak, Alenka Šivic-Dular, Andreja Žele Urednik Peter Weiss Prevod izvlečkov in povzetkov v angleščino Donald Reindl, DEKS, d. o. o. Prelom Simon Atelšek Oblikovanje Milojka Žalik Huzjan Naslov uredništva Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Novi trg 4, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: 01 4706 160 Peter.Weiss@guest.arnes.si ali isj@zrc-sazu.si http://bos.zrc-sazu.si/knjige/index.html Letna naročnina 10 €, za študente 8 € Cena posamezne številke 7 €, cena dvojne številke 12 € Naročila sprejema Založba ZRC, p. p. 306, 1001 Ljubljana, Slovenija Telefon: 01 4706 464 zalozba@zrc-sazu.si Jezikoslovni zapiski so glasilo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in slovenska znanstvena jezikoslovna revija. Izhajajo dvakrat letno. V njih domači in tuji raziskovalci slovenskega in drugih slovanskih jezikov objavljajo svoje izsledke ter ocene in poročila o najnovejših slovenskih in tujih jezikoslovnih delih. Jezikoslovni zapiski so uvrščeni v mednarodne zbirke podatkov MLA International Bibliography of Books and Articles on the Modern Languages and Literatures, New York, ZDA; Bibliographie linguistique / Linguistic bibliography, The Hague, Nizozemska; IBZ, K. G. Saur Verlag, Osnabrück, Nemčija; New Contents Slavistics, Staatsbibliothek zu Berlin, Nemčija. Jezikoslovni zapiski izhajajo s podporo Javne agencije za knjigo Republike Slovenije. Tisk: Collegium graphicum, d. o. o., Ljubljana To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5, ki ob priznavanju avtorstva dopušča nekomercialno uporabo, ne dovoljuje pa nobene predelave. JEZIKOSLOVNI ZAPISKI Glasilo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša 16 • 1 2010 ZALOŽBA Z R C Kazalo o fS HH CLh Razprave m članki .............................................................................................. 5 Silvo Torkar, Slovanski antroponimi v toponimiji Tolminske ............................. 7 N Metka Furlan, Črnovrški pridevnik pojertek 'požrešen' v slovarju Ivana Tominca .......................................................................................... 25 _ Mateja Kosi, Vinogradniško in kletarsko izrazje v prleški vasi Cven................ 33 Mateja Jemec Tomazin, Govor vasi Topole ....................................................... 53 ^ Andreja Žele, Na meji med vezljivostjo in (obvezno) družljivostjo................... 67 ® Irena Stramljič Breznik - Marjana Hameršak, Germanizmi v frazemih Slovarja slovenskega knjižnega jezika od R do Ž .................................... 85 ^ Ines Voršič, Sistemske in nesistemske novotvorjenke v tiskanih oglasih ........ 107 O Han Steenwijk, Pomen in obseg oznak za jezikovne različice v okviru ii£ informacijske tehnologije ....................................................................... 121 hh Andrej Perdih, Reimški evangelij - jezik glagolskega dela ............................. 147 N Luka Repanšek, Slovansko-staroirska vzporednica praslovansko *kry M in staroirsko cru 'kri' .............................................................................. 163 h. Gradivo ............................................................................................................ 171 Jurij Rojs, Idiomi v književnih delih slovenskega pisatelja Draga Jančarja..... 173 Ocene in poročila ........................................................................................... 191 Branislava Vičar, Vezljivostni slovar slovenskih glagolov Andreje Žele........ 193 Mijo Lončaric, Hrvatski prezimenik Franje Maletica i Petra Šimunovica ....... 199 Mija Michelizza, 25 . mednarodni kongres Društva mladih jezikoslovcev v Valladolidu ..........................................................................................203 Seznam sodelujočih......................................................................................... 207 Razprave in članki Slovanski antroponimi v toponimiji Tolminske Silvo Torkar o fS HH m CLh V prispevku je obdelanih 17 zemljepisnih imen z ozemlja sedanje tolminske občine, ki jih je mogoče utemeljeno razložiti iz slovanskih osebnih imen . Ne- N katera od njih doslej še niso bila predmet znanstvene obravnave ali pa so bile nezadovoljivo predstavljene besedotvorne in glasoslovne značilnosti njihovega nastanka Ključne besede: slovenski jezik, zemljepisna imena, Tolminska, slovanski ^ antroponimi hJ Slavic anthroponyms in the toponymy of the Tolmin region ^ This article examines seventeen geographical names in the Municipality of O Tolmin that can be explained on good grounds based on Slavic personal names . Some of these have not yet been examined linguistically, or the explanations ^ of their word-formational and phonological origins have been unsatisfactory. ^ Key words: Slovenian, geographical names, Tolmin area, Slavic anthroponyms M Predmet pričujočega prispevka so zemljepisna imena na ozemlju sedanje tolminske občine, ki jih je mogoče utemeljeno razložiti iz slovanskih osebnih imen . Nekatera od njih doslej še niso bila predmet znanstvene obravnave ali pa so bile nezadovoljivo predstavljene besedotvorne in glasoslovne značilnosti njihovega nastanka . Navedena kategorija zemljepisnih imen je zaradi velike časovne odmaknjenosti njihovega nastanka današnjemu človeku precej odtujena, zato marsikdaj tudi pri jezikovno izobraženih ljudeh ni ustrezno ozaveščena in poznana . Deloma so za to krivi tudi obstoječi učni programi slovenščine, ki imenoslovnim vprašanjem skorajda ne namenjajo pozornosti . Po drugi strani se danes v Sloveniji srečujemo z diletantskim iskanjem keltskih, venetskih in drugih substratnih elementov v slovenskih zemljepisnih imenih in ljudski kulturi . Za nekatere slovenske intelektualce je značilno nekakšno nelagodje ob misli na slovanske korenine slovenskega jezika in velike večine zemljepisnih imen na Slovenskem, zato bomo poskusom prevrednotenja slovenske jezikovne in kulturne dediščine v smeri »razslovanjenja« očitno še priča . Najširše vzeto so krajevna in sploh zemljepisna imena nastala iz treh virov: (a) iz občnih imen (apelativov), (b) iz osebnih imen (antroponimov) in (c) iz drugih zemljepisnih imen . Manjši del je formalno enak občnim, osebnim ali drugim zemljepisnim imenom in je nastal z onimizacijo ali polastnoimenjenjem (kuk > Kuk, postaja > Postaja) oz . transonimizacijo (voda Koritnica > naselje Koritnica, voda Bača > naselje Bača), večina pa je iz teh izrazov in imen tvorjena s pomočjo značil-W nih imenotvornih obrazil -jane, -iči, -yn'i, -jb, -ica, -nikh idr . (Dolje, Volče, Žabče, N Ljubinj, Trebuša, Kozmerice, Drobočnik), nekatera krajevna imena pa so po tvorbi 1 zloženke (Hudajužna), posamostaljene predložne zveze (Poljubinj, Zatolmin) in stalne besedne zveze (Most na Soči, Prapetno Brdo, Šentviška Gora idr . ) . O S L Čadrg Bezlaj je vseskozi menil (1956: 108; 1967: 89, 92; 1976: 71), da je ime Čadrg v skladu s substitucijsko romansko-slovensko fonetiko nastalo iz romanskega občnega imena cataracta 'žleb', 'strma gorska soteska' . Toda v romanski soseščini, med Furlani, ni tovrstnih občnih imen, obenem pa je Bezlaj zanemaril dejstvo, da Z najstarejši zgodovinski zapisi iz let 1300-1515 ohranjajo priporniško izgovarjani A g v izglasju: 1300 Zadroc, 1377 Zadroch in Qadrach, 1515 Tschadrach. Šele od p leta 1523 dalje se pojavljajo zapisi brez -g: 1523 Tschadra, 1566 Zadra, enako tudi 1 1570, 1591, 1600, 1648, 1780, 1822, tudi v tolminski krstni knjigi 1697 Zadra, prav 5 tam 1870 še vedno Čadra . Šele z vrnitvijo k živemu ljudskemu jeziku se v zapisih K konec 19 . stoletja pojavi Čadrg. Obliko Čadra so uveljavili italijanski pisarji, ki 1 izglasnega priporniškega -g (Čadrah) seveda niso izgovarjali . Tolminska je sicer 6 v letih 1509-1918 spadala pod Avstrijo, vendar je imela italijanščina v uradovanju • precejšen vpliv . 1 Prebivalci Čadrga so Čadržni (knjižno Čadržani), podobno kot so prebivalci • Bodreža (pri Kanalu) Bodrežni oz . Bodrežani. Bezlaj omenja tudi ledinsko ime Na 1 Čadrih (del gozda), S Čadriga (pri Avčah, terenski zapiski T . Logarja) . Ko sem ime preveril na terenu, se je izkazalo, da gre za oblike Na Čadsry (tožilnik smeri!), bil sem na Čadsrju, prišel sem s Čadsrja. Obstaja pa še ledinsko ime Čadrug v Hostnem v Slovenski Benečiji (Hostne 1997: 73) . Zapis Čadrug, ki je nedvomno samo varianta imena Čadrg, je odraz mlajšega narečnega razvoja . V knjigi o imenih v občini Garmak (Bonini - Kovačov 2001: 90, 102, 108) sta navedeni ledinski imeni Čadreš in Čadrug. Čadrug je isti kot v prejšnji publikaciji in leži v neposredni bližini Čadreša . Čadreš je nedvomno samo zapis izgovora za *Čadraž, ta pa je izpeljanka s svojilnim obrazilom -jb iz imena *Čadrag. Ledinska imena Čadrug, Čadrež v Benečiji, Čadrg v Avčah in krajevno ime Čadrg pri Tolminu kažejo na razmeroma strnjen areal imen, ki jih smemo vse izvajati iz istega antroponima *Čadragt (Torkar 2007: 259; 2008: 25; Snoj 2009: 94) . Toponim Čadrg je torej na videz nastal z navadno toponimizacijo osebnega imena *Čadragh, vendar to za srednji vek ne pride v poštev . Toponim lahko razložimo le s pridevniško rabo osebnega imena - *Čadragh (lesh), ki je zloženka iz dveh korenskih morfemov: ča- glagola *čajati 'čakati' in *dragh 'drag'. Takšen način tvorbe zemljepisnih imen iz osebnih imen je v slovanskih jezikih razmeroma redek, vendar obstaja . Veliko pogosteje so bila zemljepisna imena izpeljana iz osebnih imen s svojilnim obrazilom -jb, ki se mu je včasih pridružilo še stanovni-ško obrazilo -jane, npr. dolenjske Čadraže (< *Čadragh), Sedraž v občini Laško Godiča Pokrajinsko in vodno ime God^ča (1780 Godizha, 1822 Goditscha, FK, k . o . Polju-binj) je s poimenovalnega vidika mogoče primerjati s Trebušo, saj podobno ozna- (< *Sedragh), Bodrež v občini Kanal (< *Mojdragh, 1367 Modraz), Boldraž v občini Metlika (< *Boledragh). Iz istih sestavin kot Čadrg, le v drugem zaporedju, je «s zloženo nekdanje osebno ime *Dragočajb, iz katerega je bilo z obrazilnim morfe- Ji^ mom -bn- izpeljano krajevno ime Dragočajna v občini Medvode . ^^ Drobočnik m Po podatkih KLS (1968: 402) leži vas ob istoimenskem potoku, po katerem je naj- ^ verjetneje prejela ime . Še leta 1880 je bil Drobočnik zaselek Tolminskega Loma in ^ štel le 5 hiš in 25 prebivalcev (Orts-Repertorium 1885: 57), tudi Glonar (1931: 298) < ga navaja še kot zaselek, medtem ko ga Imenik (1951: 167) že vodi kot samostoj- ^ no naselje . Zgodovinski zapisi so razmeroma skromni: 1648 Dobaznica (Premrou 1929: 5, lokalizacija S . Torkar), 1780 Terbouzhnik (Jožefinski 1997: 43), 1798 Tre-boznia (Capellaris), 1822 Darabocnich (FK, k . o . Lom Tolminski), 1885 Dobroč-nik, danes narečno Drbočnk. Kljub protislovnim starim zapisom je ime mogoče rekonstruirati kot *Dobročnikt . Današnja oblika Drobočnik je rezultat v slovenski toponimiji pogosto izpričanega premeta dobr- > drob-. Vodno in krajevno ime je izpeljano iz ^ osebnega imena *Dobrota, ki se še danes ohranja v priimku Dobrota. O Zapis Darabocnich očitno ohranja narečno polnoglasno obliko z akanjem, prim . narečno tolminsko sarabot za srobot. Iz osebnega imena *Dobrota je s svo- « jilnim obrazilom -jb najprej nastala oblika *Dobročb (potoka), nato pa z obrazilom N -nik^ Dobročnik oz . Drobočnik. Zapis Dobročnik iz leta 1885 je najverjetneje že W (pravilni) poskus rekonstrukcije, na podlagi tega zapisa je Bezlaj (1956: 141) brez ^ težav uvrstil vodno ime Dobročnik (videti je, da oblike Drobočnik sploh ni poznal) med izpeljanke iz prvega dela osebnih imen na Dobr-, kot so Dobroslav, Dobrogoj, Dobroteh ipd S podobnim premetom dobr- > drob- so nastala tudi slovenska krajevna imena Drob^nsko (< *Dobrinsko) v občini Šentjur, Drbetinci (< *Dobretinci) v Slovenskih goricah, Draboslovica (< *Dobroslavica), zaselek Podlonka v občini Železniki, Drabunaže (< *Dobroneže) in Drveša vas (< *Dobreša vas) na Koroškem, ledinsko ime Drobosljevec (< *Dobrosljevec < *Dobrosel < *Dobroslav) v občini Komen Z enakim priponskim obrazilom kot *Dobrota je tvorjeno tudi nekdanje ime *Dragota, ohranjeno v hišnem imenu Drgota v Zadlogu pri Črnem Vrhu in v krajevnem imenu Dragotinci v občini Sveti Jurij ob Ščavnici, ali pa *Črnota, ohranjeno v krajevnem imenu Črnotiče v občini Koper . Iz antroponimske podstave Dobr- je tvorjeno tudi gorsko ime Dobrenjščica . Izpeljano je iz hipokoristika *Dobren z več obrazili: -jb, -ski in -ica. čuje tako širše območje - pod Tolminskim Triglavom nad Poljubinjem - kot potok, W ki teče tik vasi in se izliva v Sočo . N Staroslovenska osebna imena na God-, izpričana v zgodovinskih virih, so: 1 Godimir (< *Godimirh), Godimisl (< *Godimyslb), Godislav (< *Godislav^>) in Godislava in tudi hipokoristično okrajšano ime Godeša, ohranjeno v priimku GoO deša in v krajevnem imenu Godešič . Iz imen na God- je izpeljanih še več drugih S slovenskih krajevnih imen: Godovič (< *Godovith), Goče (< *GodbCb), God^č in L Godičevo (< *Gödit'b), Godnje (< *Godenh), Vodiča vas, tudi Diča vas pri Beljaku 0 (< *Godiča vas), Godimer (1316 nekje na tržaškem Krasu, Merku 2006: 79) in Go-v demarci (< *Godimirh), potok Godomlja (< *Godomh). Nekaj se jih je ohranilo v priimkih Godina, Godnič, Godec, Godeša, Godič Ime God^ča je izpeljano iz patronimika Godič s pomočjo svojilnega obrazila -jb (Bezlaj 1956: 181) z odnosnico v ženskem spolu: God^ča (voda). Z Bezlaj (1976: 155) označuje besedo god kot slovanski polisemantem (besedo A z več pomeni), knjižno danes 'god, imendan', zgodovinsko in narečno tudi v pome-p nu 'čas' (Megiser), 'priložnost' (Trubar), goditi, goden, godnost 'zoreti, zrel, zre- 1 lost', k temu goditi, ugoditi, ugajati 'ugajati' . Omeniti velja tudi tolminski prislov S payädu 'krepko, popolnoma, v redu'. K Trubačov (1979: 190) izhaja iz *goditi (sq) 'ustreči, zadovoljevati'. Toporov 1 (1993: 33) k razlagi pomena imena Godimir navaja ruski pregovor »Na ves' mir ne ugodiš'« (varianta: »Na ves' mir i sam Bog ne ugodit«) 'Vsem ni mogoče ustreči' (varianta: 'Vsem še sam Bog ne more ustreči') . Z a\ 0 1 Hoč je ime 1512 m visoke vzpetine med Poreznom in Petrovim Brdom na nekdanji meji med tolminskim in loškim gospostvom Tako kot Porezen je očitno dobil ime s cerkljanske strani še pred tirolsko kolonizacijo sredi 13. stoletja . Ime je izpeljano iz staroslovenskega osebnega imena *Hott (prim . današnji priimek Hotko) s starim svojilnim priponskim obrazilom -jb (vrh), podobno kot Vič (< *Vit^>) in Godovič (< *Godovith) ali, z dodanim stanovniškim obrazilom -jane, Hoče pod Pohorjem . Ime Hot je hipokoristična oblika dvočlenskih imen *Hotemirh, *Hotedragh, *HotebQdh ipd . , ki so skupaj z različnimi izpeljankami dobro zastopana v slovenski toponimiji, npr. Hobovše, Hotavlje, Hotedršica, Hotemaže, Hotemež, Hotenja, Ho-tič, Hotična, Hotinja vas, Hotovlja, Hotunje, ali, z glasoslovno ponemčenim vzglas-jem, Kotlje, Kotmara vas, Kotredež itd . Hotenja Pritok Trebuše in zaselek Dolenje Trebuše (1591 Cotegna) je prejel ime po osebi z imenom *Hoten (< *Hotent), ki je hipokoristik od zloženih imen na Hot-. Zanimivo je, da se tudi prebivalci Hotedršice imenujejo Hotenjci, saj je Hotedršica (< *Hotedražica < *Hotedragh) nekdaj imela tudi konkurenčno imensko različico Hotenje. Tako se je prvotno imenovala tudi vasica Hiteno v občini Bloke (1780 še Hottenie). Vodno ime Hotenja je izpeljano iz osebnega imena *Hoten s svojilnim «s obrazilom -jb: *Hotenja (voda). Ji^ • Hotešk Hotešk je zaselek Idrije pri Bači na levem bregu Idrijce, kjer se potok z imenom ^ Hoteška grapa izliva v Idrijco (TTN5) . Narečna oblika imena je Hatieščk,1 zato bi ^ pričakovali poknjiženje v Hotešček. Ime se je prvotno gotovo nanašalo na potok in ^ je bilo pozneje preneseno tudi na zaselek. Iz osebnega imena *Hotešt, kar je hipo-koristična oblika od zloženih imen na Hot-, je izpeljano z obraziloma -bsk- in -jak^, ^ podobno kot Miklošičev rojstni kraj Radomerščak iz osebnega imena *Radomer . ^ Ime *Hoteš^> se je ohranilo v redkih priimkih Hoteš in Hotež ter v hišnem imenu Kotež v Rodiku . Hotovlja 1 Podatek Franca Kranjca s Pečin, ustno . 2 E-pismo dr. Lenarta Barbiča z dne 17. maja 2007. Z > O hJ m je potok in domačija v Volčah (1780 Hatoule, 1813 Hateulie, FK, k. o .Volče), na- O rečno tudi Hatujle. Ime je na TTN5 sicer zapisano v obliki Hotevlja, ki je rezultat napačnega poknjiženja. V tolminskem narečju prehaja diftong -ou- v -u-: damu < « domov, must < molsti, uk < volk, Uče < Volče, Hum < Holm, mučat < molčati, una N < volna, tust < tolst, zato tudi Hatujle < *Hotovlja. W Enako se imenuje vas Hotovlja pri Poljanah nad Škofjo Loko (1485-1490 ^ Katobly, 1780 Hotoule, 1825 Hottoule, FK, k . o . Dobje) . Krajevno ime je verjetno preneseno z imena potoka, ki se danes imenuje Hotoveljska grapa. Vodno ime Hotovlja je izpeljano iz osebnega imena *Hott, enako kot Rado-vlja (< *Radh) ali Trbovlje (< *Trebh), torej s svojilnima priponskima obraziloma -ov in še -jb, vmes se je po vseh glasoslovnih pravilih vrinil epentetični -l-, enako kot v stari pridevniški obliki sinovlji Kozmerice Že zgodovinski zapis Costameriza iz leta 1377 (Kos 1948: 49) omogoča zanesljivo rekonstrukcijo prvotne oblike imena: *Gostomer^ca . To rešitev je brez vsakega komentarja nakazala že Maja Košmrlj (1970: 107), pozneje tudi avtor tega prispevka (Torkar 2008: 23) . Starejša lokalna imenska oblika se je glasila Kosmer^ce,2 izpričana je tudi v besedilu Cirila Kosmača Hodil po zemlji sem naši iz leta 1933 (besedilni korpus Nova beseda), v arhivskem gradivu Krajevnega narodnoosvobodilnega odbora Z (KNOO) Sela-Kosmerice iz leta 1945 (http://www . arhiv . gov . si) in v besedilu arhe-W ologinje Mehtilde Urleb iz leta 1975 z naslovom Kosmerice v knjigi Arheološka Z najdišča Slovenije, Ljubljana: SAZU (izd ) - DZS (zal . ), 1975, str . 117 . Zgodovinar 1 Simon Rutar je v svojih delih uporabljal še edninsko obliko Kosmerica (Rutar 1882: 235, 249), medtem ko je Imenik krajev za Primorsko iz leta 1885 uporabljal celo O obliko Gosmarica (Orts-Repertorium 1885: 59) . Današnje imenske oblike so na S Kozmer^cah, kozmer^ški, Kozmerjani. L Zgodovinski zapisi kažejo takole sliko: 1377 Costameriga, Castomeriga, 0 1515 Gastameriza, 1523 Costamiritz unnder die supp Sell gehörig, 1570 Gostoma-v rizza, ok . 1600 Gostomeriza, 1811 Cosmeriza. Krajevno ime Kozmerice j e nedvomno nastalo iz osebnega imena *Gostomert oz . *Gostomirt, izpričanega tako pri Slovencih kot pri drugih Slovanih: podložnik z imenom Gozmer 1253 v Bohinjski Beli (Bizjak 2006: 186), pri Poljakih Gosci-Z mier, Goscimiar, pri polabskih Slovanih Gostimer, pri Srbih in Hrvatih Gostimir, A pri Bolgarih v 13. stoletju Gostimir, Gostimer. Ime je ohranjeno tudi v zemljepisnih p imenih: vas Gostimirovo na obali Volge (na območju nekdanje Tverske gubernije), 1 vas Kostimerovo v porečju Oke v okolici Rjazana, potok Gostemirec (z različicami 5 Gostemer, Gostemir, Gostemerja, Gostemerža) je desni pritok Penke v okolici Kur-K ska, nedaleč stran še drugi potok Gostemirec, nekdanje naselje pri Novgorodu »v 1 Gostmeričah«, nekdanja vas Gostimerica v Bolgariji in vas Costomiru v Romuniji 6 blizu Ploie§tija (Vasiljev 2005: 242; Svoboda 1964: 76) . • Starejša oblika *Gostomer^ca se je razvila v dveh korakih: najprej je bila iz 1 imena prvega naseljenca *Gostomera s starim svojilnim obrazilom -jb izpeljana • *Gostomerja (vas), nato pa je bilo z obrazilom -ica to pridevniško ime posamosta-1 ljeno, podobno kot Draboslovica (< *Dobroslav^) v občini Železniki, Hotedršica < *Hotedragh) v občini Logatec, Radgonica (< *Radigojb) v občini Litija, Sodra-žica (< *Stojbdragb). V primerjavi z naštetimi krajevnimi imeni pa je bila *Gosto-mer^ca naglašena na obrazilu -ica, podobno kot imena Jesenica (< jesen), Bezovica (< bez, bezeg), Poljšica (< *Poglejščica < pogled), Črmošnjice (< čremoš), zato je, da bi se olajšal izgovor, iz imena izpadel drugi samoglasnik: *Gostmerica . Zatem je izpadel še t, podobno kot krstnik > krsnik. Vzglasni g- je prešel v k- najverjetneje pod vplivom italijanske pisave in izgovora . Množinska oblika je nastala šele v 19 . stoletju po analogiji s sosednjimi imeni Modrejce, Kozaršče, Volče. Prav na koncu, očitno šele v 20 . stoletju, je prišlo še do zvenečnostne premene Kosmerice > Kozmerice. Vzporednice za takšne premene najdemo v imenih Porezen (< *Porsno < *Pödvrsno), Modrzeli (zaselek Levpe, 1780 Motore Selle < 'stara sela') idr. Stanovniško ime Kozmerjani je tvorjeno iz prvotne pridevniške podstave *Gost(o)merja (vas), podobno kot pri Sodražici, prebivalci katere so Sodražani in ne *Sodražičani . To je dodaten dokaz za opisani tvorbeni model krajevnega imena. Poskus razlage iz domnevnega osebnega imena *Kozmarik s konverzijo iz mestni-ške oblike (kot v imenu Jesenice) j e nesprejemljiv tako z besedotvornega vidika kot zaradi neupoštevanja zgodovinskih zapisov (Snoj 2009: 209) . Sestavino gost zasledimo še v slovenskih zemljepisnih imenih Gostinja vas (na Koroškem, < *Gostb), Gasteraj (v Slovenskih goricah, < *Gostiradb), Gastabil (gorsko ime pri Cerknem, < *Gostobylb), Dražgoše (< *Dražigostb), Gosteče (pri Škofji Loki, < *Gostqta), in v priimkih Gostiša, Gostin, Gostej, Gostič, Gosnik. o fS Ljubinj in Poljubinj HH Imena na ljub- so bila med popularnejšimi predkrščanskimi osebnimi imeni pri starih Slovencih. Sem spadajo tudi Libušnje (< *Ljubuša), vzpetina Ljubija v Logjeh ^ in ime naše prestolnice Ljubljana (< *Ljubovid). V virih se leta 1342 in 1344 ome- ^ njata Ljubigoj (Lubigoy) v Bohinju in še en Ljubigoj v Špetru Slovenov (Otorepec ^ 1995: 188, 196), leta 1419 pa Ljubko (Lupcho) iz Modreja (Staffuzza 1978: 12) . < Bezlaj je razlagal Ljub^nj iz domnevno prvotnega vodnega imena *Ljubin ^ potok (torej iz ženskega osebnega imena Ljuba) in menil, da je zapis Ljubinj hi- ^ perkorekten (Bezlaj 1956: 347) . Vendar že H . Tuma piše, da »stari Tolminci jasno izrekajo [ . . . ] Lbinj, Polbinj (z mehkim n)« (Tuma 1929: 65) . 3 Zgodovinski zapisi za Ljubinj so tile: 1377 Glubin, 1515 Lubein, 1523 Lu-bing, 1566 Lubin, 1570 lubin, ok. 1600 in 1648 Lubin, 1756 Lublin, 1780 Lubina, 1822 Lubino, 1882 Ljubinj. Na prvi pogled se zdi, da je Ljubinj tvorjen s svojilnim obrazilom -jb iz stare- ^ ga osebnega imena *L'ubim> (Snoj 2009: 238) . To osebno ime je bilo pri Slovanih O izpričano že leta 827 (Puchenau v Zgornji Avstriji, Kronsteiner 1975: 48), pri Srbih leta 1318 v Svetostefanski hrisovulji (Ivic - Grkovic 1980: 97), nekdanja osebna « imena na -in pa so se ohranila tudi v slovenskih priimkih Borin, Budin, Dobrin, N Radin, Svetin, Zorin ipd. W Toda primerjalno slovensko in slovansko imensko gradivo govori prej za to, ^ da je Ljubinj izpeljan iz osebnega imena *L'ubt s svojilnim obrazilom -yn'i (Torkar 2008: 24) . Poljski jezikoslovec Slawski poudarja, da »igra pripona -yn'i v slovanski onomastiki veliko vlogo« (Slawski 1974: 139) . Bezlaj je šele v Esejih o slovenskem jeziku (1967: 159) priznal obstoj tega obrazila v imenih Tuhinj in Strahinj. Ti dve imeni sta dejansko nastali iz imenskih oblik *Tuhh (< *Dragotuhh, prim. Henrik Tuma je sicer trdil, da v imenih Ljubinj, Ljubelj, Ljubljana tiči deblo lub v samo njemu znanem pomenu 'žleb' . V svojem teoretično najambicioznejšem imenoslovnem spisu Krajevno imenoslovje, objavljenem v Jadranskem almanahu za leto 1923 v Trstu, piše (str. 127): »Krajevno imenoslovje (toponomastika) še ni znanstveno predelano. Je sicer nekaj splošnih del (Tauber, Egli), imamo številno monografij t .j . proučevanj krajevnih imen na omejenem prostoru, ki vedno bolj naraščajo in bi dale že ogromnega gradiva za sestavo sistematičnega dela .« Toda takšno sistematično delo je za slovanske jezike opravil že Miklošič v razpravah 1860-1874, ki pa jih Tuma očitno ni poznal . Kot se lahko prepričamo iz Kataloga knjižnice dr. H . Tume (Kolenc 2008), dostopnem na naslovu http://zimk. zrc-sazu. si/eknjiga/Tuma-katalog.pdf, Tuma v svoji bogati knjižnici ni imel temeljnega dela slovanskega imenoslovja, Miklošičevih treh imenoslovnih razprav iz let 1860, 1864 in 1872-1874, ki so jih ponatisnili leta 1927 v Heidelbergu . Od Miklošičevih del je imel le njegov Etimološki slovar slovanskih jezikov iz leta 1886. Če bi Tuma poznal omenjene tri Miklošičeve imenoslovne razprave, bi se njegovo ljubiteljsko imenoslovno delovanje (zlasti etimologiziranje) dvignilo na bistveno višjo raven . J toponim Dragatuš v občini Črnomelj) in *Strahh (< *Strahomirh). V isto skupino W imen spadajo tudi Bohinj (< *Bohh < *L'ubohh, prim . krajevno ime Ljubohyni v N Ukrajini), vodni imeni Mislinja (< *Myslynja < *Myslh) in Hudinja (< *Hodynja 1 < *Hod^>), Hotinja vas pod Pohorjem (< *Hotynja vbsb < Hoth). Vzporednice z Lju-binjem najdemo v hercegovskem krajevnem imenu Ljubinje, v češkem krajevnem 0 imenu Libyne (Profous 1949: 605), v ruskih krajevnih imenih Ljubynja, Ljubyni, v S ruskih rečnih imenih Ljubyni, Ljubyn'ka idr. (Šulgač 2003: 77) . L Krajevno ime Poljubinj je nastalo iz *Podljubinj, ker leži vas pod Ljubi- Q njem . Glas d v predlogu pod je v predložnih imenih tega tipa pogosto izginjal, tako v imamo že 1377 Poglubin, istega leta tudi Pomels, ki pa je od 17 . stoletja dalje ponovno izpričan kot Podmeuz (danes Podmelec), ime domačije Pahoč za poknjiženi Podhoč (gl . zgoraj Hoč) in krajevno ime Pogara v Poljanski dolini, na podlagi starih zapisov poknjiženo v Podgora . Z Zdi se nenavadno, da se kraj, ki je zaradi boljše lege in večjih obdelovalnih A površin starejši, večji in pomembnejši od višje ležečega Ljubinja, imenuje glede na p lego pod krajem, ki je nastal pozneje (po podatkih tolminskega urbarja 1377 je bilo 1 v Poljubinju 21 kmetij, na Ljubinju pa 7) . Zato je upravičena domneva, da je Ljubinj S prvotno označeval širše območje, morda tudi vzpetino (prim . Ljubelj in Podljubelj, K 1337 Poglubelle) . Z o\ 0 Modrej in Modrejce Pri krajevnem imenu Modrej je Bezlaj nihal med nejasnim keltsko-romanskim substratom (Bezlaj 2003: 140) in izvajanjem iz slovanskega antroponima *Modrej na podlagi slovanskih vzporednic (Bezlaj 1961: 29) . Naposled se je Snoj (2009: 266) upravičeno odločno nagnil k razlagi krajevnega imena iz slovanskega antroponima, izpričanega tako v slovenskem priimku Modrej kot v nekaterih zemljepisnih imenih na Slovenskem in pri drugih Slovanih: Modrič v občini Laško in še en Modrič, lok. tudi Mandrče v občini Slovenska Bistrica, Modruša kot zaselek Vinice pri Šmarjeti v občini Novo mesto, Modr^nja vas pri Gosposveti na Koroškem, Modrič v Makedoniji, Modrik in Modrinje v Bosni, Modruš in Modrušani na Hrvaškem, Modrejovice, Modrišice, Modrice na Češkem (Profous 1951: 121) in Moravskem (Hosak - Šramek 1980: 89), Modryči v karpatski Ukrajini (Hudaš 2004: 231) . Slovenski priimki Moder, Modrič in Modrej imajo v svoji podstavi pridevnik moder (< *modrh) v pomenu 'modre barve' in ne moder (< *mQdrh) v pomenu 'pameten' (iz te podstave je priimek Modrijan), isto pa velja tudi za našteta zemljepisna imena, ki so vsa nastala iz ustreznih starih osebnih imen Pri razlagi krajevnega imena Modrej (domačini sicer naglašajo Modrej, nar. Mädri) se postavlja vprašanje, ali je bilo to iz osebnega imena *Modrejb prvotno izpeljano s katerim od priponskih obrazil ali pa imamo opraviti z navadno toponi-mizacijo osebnega imena, torej z redkim tipom transonimizacije: oseba Modrej > naselje Modrej. Slednje v bistvu zagovarja Snoj (2009: 266), saj domneva, da je krajevno ime Modrej nastalo prek predložne zveze *pri Modreju v pomenu 'naselbina človeka z imenom Modrej' . Toda ta tip tvorbe je v toponimiji sorazmerno mlad pojav in ga nikakor ne moremo predpostavljati za srednji vek . Če ime ni izpeljanka, ^ je Modrej najverjetneje nastal na enak način kot Čadrg z elipso iz pridevniške rabe o - *Modrejb (lesh). Toda zdi se, da je krajevno ime Modrej vendarle nastalo z izpeljavo, ki nam je ostala prikrita zaradi poznejše konverzije imena iz rodilnika množine v novi ime-novalnik ednine . Zgodovinske zapise, ki začenši z letom 1377 in skoraj brez izje- ^ me vse do prvih slovenskih zapisov v drugi polovici 19 . stoletja izkazujejo obliko Modrea (le leta 1607 je izpričan zapis Modrei grande), je namreč mogoče brati kot *Modreje, torej v množinski obliki (prim . zapise Gabria za Gabrje, Volaria za Vo- ^ larje, Doglia za Dolje, Descla za Deskle). V literaturi je dejansko mogoče zaslediti ^ množinsko rabo . Publicist Rado Bednarik (1932: 15, 192) piše: »Južno od Ljubinja nadModrejami . . . , . . . pod cesto v Modreje . . . , Modreje, kakor tudi Modrejce na na- ^ sprotnem bregu, so lepe, nove vasice . Nekoč so bile Modreje sedež celega okraja . « ^ Pisatelj Ivan Pregelj v Tolmincih uporablja Modrej v ednini, le enkrat v množini: »Po poti niz Modreje je našel ježa« (besedilni korpus Nova beseda) . Množinsko ime Modreje je mogoče razložiti kot izpeljanko s svojilnim obrazilom -jb in stanovniškim obrazilom -jane v pomenu 'prebivalci Modrejevega naselja', prvotno *Modrejane, pozneje skrčeno v Modreje. Na takšen način je iz *Volk nastalo ime Volče . Novejša edninska oblika Modrej je nastala s konverzijo iz rodil- ^ nika množine: prihajam, sem iz Modrej. S takšno konverzijo so na Tolminskem in O Cerkljanskem nastala imena Podmelec, Zakraj, Selc, Otalež, drugod po Sloveniji pa še Godešič, Kotredež, Hotemež, Žalec, Mokronog, Rakičan idr. (Torkar 2009: 414) . « Obstaja pa še manjša možnost, da je italijanski zapis Modrea odražal nekda- N njo slovensko obliko *Modreje v ednini ali celo *Modreja, kar bi pomenilo, da je to W pridevniška tvorjenka iz osebnega imena *Modrej z obrazilom -jb, torej *Modreje ^ (selo, polje, brdo) oz . *Modreja (vas). Današnja moška oblika Modrej bi pomenila konkurenčno različico iste pridevniške tvorjenke z -jb, ki se ni nanašala na odnosni-co selo ali vas, ampak na neki samostalnik moškega spola, npr . vrh, potok, les. Krajevno ime Modrejce je Bezlaj (1967: 88) razlagal kot stanovniško ime tipa Gorenjci. Prebivalci Modreja so sicer Modrejani (KLS 1968: 413); SKI navaja napačen naglas Modrejän (1985: 175) . Toda naselji Modrej in Modrejce, ki ležita eno nasproti drugemu, prvo na levem, drugo na desnem bregu Soče, sta dejansko v razmerju veliki : mali, o čemer pričajo tudi nekateri zgodovinski zapisi s konca 16 in v začetku 17 . stoletja . V nemških virih se takrat pojavlja za Modrejce zapis Klein Modrei, v italijanskih pa leta 1607 (redundantno) Modreica picola (za Modrej pa Modrei grande). Po podatkih tolminskega urbarja iz leta 1377 je bilo v Modreju 15 kmetij, na Modrejcah pa 10 (Kos 1948: 57-58) . Na poimenovanji pa ni vplivala le velikost, temveč gotovo tudi lega vasi in od nje odvisen čas njenega nastanka . Krajevni imeni *Modreje in *Modrejice sta v enakem razmerju kot Hinje in Hinjce v občini Sevnica (oboje v okolici Šentjanža), ki sta v turjaški listini iz leta 1467 zapisani kot Grossen Vichna in Klain Vichna. Kot se je za *Male Hinje razvilo ime *Hinjice (standardizirana je narečna oblika Hinjce) in kot se je iz krajevnega imena Telče v občini Sevnica (1825 Teltsche) sicer šele v 19 . stoletju za ime zaselka te vasi razvila manjšalnica Telčice (1825 še Teltsche), tako je tudi *Modrejice (danes pač Modrejce) le manjšalnica za *Modreje. V enakem razmerju sta tudi Senadole E Z v občini Divača in Senadolice v občini Sežana (1780 Veliko Snadolie in Malo Sna-dolie), pa tudi Repen in Repnič v občini Repentabor (1494 Gross Rieppen in Klain N Rieppen) . I K O Roče 5 L Med krajevna imena, ki jih doslej še nihče od jezikoslovcev ni skušal etimologizi- 0 rati, spadajo Roče na Šentviški planoti . Najstarejši zapisi so 1377 Rogach, 1515 in v 1523 Ratschach, 1566 Rosach, 1591 Rozach, 1598 Rotschach, 1600 Rozane, 1648 Rozach, 1780 Rozha, 1822 Roche (FK, k . o . Slap ob Idrijci) . Zapis Rozane jasno kaže na stanovniško obrazilo -jane, dva zapisa Ratschach iz začetka 16 . stoletja pa kažeta na sovpadanje z zgodovinskimi zapisi za krajevni imeni Rateče in Rade-Z če (obe mn.); Rateče: 1385 Ratschach, 1467-1471 Ratatscha(ch), 1689 Radatsche, A 1780 in 1826 Ratschach; Radeče: 1297 Razach, 1336 in 1428 Ratschach, 1336 Rat-p sach, 1464 Rotschach, 1496 Roczach, 1575 Radazhai (Trubar: V Loci per Radaz- 1 haju), 1581 Rozza, 1689 Ratschach, Radezche, Radezej (Valvasor), ok. 1780 RatS schach = Radezhe = Brodomizh (Pohlin pri Kastelcu in Vorencu, Stabej 1997: 550), K 1825 Ratschach . Pintar (1905: 688), Ramovš (1924: 251), Skok (1934: 61) in Bezlaj 1 (1961: 134) so Radeče utemeljeno razlagali iz Radqt-je (selo) s stanovniškim obra- 6 zilom -jane. Snoj (2009: 341) se je pri razlagi tega imena vrnil k Škrabcu (1896), • ki je Radeče izvajal iz patronimične oblike *Radiči, ne da bi preveril zgodovinske 1 zapise (zadoščal bi že Valvasor) . • Glede na primerjalne zgodovinske zapise lahko v imenu Roče s precejšnjo 1 gotovostjo prepoznamo antroponimsko podstavo Rad-, glede na današnje imenske oblike pa ga lahko izvajamo iz osebnega imena *Radec (< *RadbCb), kar je hipoko-ristik k zloženim imenom Radoslav, Radegoj, Radočaj ipd. V imenu tičita svojilno obrazilo -jb in stanovniško -jane, kar je dalo *Radčane, nato z asimilacijo *Račane. Kot je razvidno iz zgoraj navedenega zgodovinskega gradiva, je a v teh imenih občasno prehajal v o Zakaj je ravno na Tolminskem že zgodaj prišlo do glasovne premene naglašenega a v o (*Radčane > *Rodčane > Roče), bo treba še pojasniti . Omeniti pa velja še dve krajevni imeni iz antroponimske podstave Rad- v osrednji in vzhodni Sloveniji, kjer je podobno prevladala oblika z o: Rodež pri Zagorju ob Savi (< *Radeš) z zgodovinskima zapisoma 1448 Rodes (v latinskem viru) in 1526 Radesch (v nemškem viru); Rodni vrh pri Ptuju (< *Radni), med letoma 1440 in 1461 osem zapisov: Radwen, Radoway, Radowen, Radwen, Radendorf, Ra-dwentz, Radwantz, Radewoy. Zapisovanje etimološkega a z o zasledimo v virih razmeroma pogosto: Radenci v Beli krajini so leta 1576 izpričani v obliki Rodentz, medtem ko so v latinsko pisanem viru leta 1581 Prebačevo pri Kranju ovekovečili kot Priboz, Vače pa kot Boz. Radanja vas pri Stični se v viru iz leta 1780 pojavlja kot Rodena vasz. Imenska podstava Rad- je izpričana tudi v gorskem imenu Radomažna nad cerkljanskimi Ravnami, izpeljanem iz osebnega imena *Radomož (< *RadomQžh) in izpričanem še v krajevnih imenih Rodmošci pri Gornji Radgoni in Radmožanci pri Lendavi Samotešnik je ledinsko ime v Idriji pri Bači in ime tamkajšnjega zaselka, ki je na TTN5 vpisano kot Samotežnik. Toda živa ljudska izreka je Samat^šnk4 in to je dober dokaz, da ledinsko ime nima zveze z ljudskoetimološko razlago, ki jo je zapisal že pisatelj Ciril Kosmač leta 1953 v delu Pot v Tolmin: »,Lepo ime, kaj, Samotežnik?' j e navdušeno ^ rekel oče . ,Najbrž prihaja od tod, ker je hiša vrh klanca in je bilo treba k njej vse pripeljati samotež.'« (Besedilni korpus Nova beseda) Prav to ledinsko ime je izpričano že v tolminskem urbarju 1377 pri naselbini ^ Trušna (zaselek Idrije pri Bači) kot ime travnika Somotesina, ki je bil v lasti nekega ^ Bratigoja (Kos 1948: 72) . Dejstvo, da je bilo ime takrat izpeljano z obrazilom -ina, kaže na konkurenčnost obrazil -ina in -nik, poznano tudi v številnih drugih primerih v slovenski toponimiji (Slavina - Slavnik, Slatina - Slatnik, Rakitina - Rakitnik idr. ) . Zemljepisno ime Samotešnik smo upravičeni izvajati iz znanega slovanskega osebnega imena *Semiteh (< *Semiteht) . Zemljepisno ime se je prvotno glasilo *Semitešina, pozneje *Semotešina, nato zaradi asimilacije že zgodaj preosmišljeno v Samotešina, naposled pa je prevladala izvedba z enakopomenskim obrazilom -nik Zelo podoben glasovni razvoj je doživelo krajevno ime Samot^šky na Moravskem, zapisano leta 1131 Semitesicih, 1239 in villa Semitessich, 1517 pa že v Samotižkach ^ (Hosak - Šramek 1980: 421) . O Staroslovensko osebno ime Semiteh je v zgodovinskih virih izpričano v 12 . stoletju na Štajerskem kot Zemtech in Scemitech, zloženo pa je iz korenskih mor- hh femov *semb v pomenu 'oseba' (temu sorodno je rus . sembja 'družina') in -teh- N (prim . uteha, tešiti). Semiteh je torej 'tisti, ki koga miri, tolaži'. V virih so za čas H od 9 . do 14 . stoletja izpričana številna druga staroslovenska imena na *Sem-: Zemi- ^ bond (< ^Semibgdh), Zemidrud (< *Semidrugh), Zemigneu (< *Semignevh), Cemi-cas (< *Semikazh), Zeminech (< *Seminegh), Zemizlaua (< *Semislava), Semislau (< *Semislavh) (Kronsteiner 1975: 62-63) . Nekatera so se ohranila v krajevnih imenih, npr . Semislavče pri Rožeku na Koroškem (1201 Semislau), Svinča vas na Koroškem (1130-1205 Zemegoisdorf < * Semigojb), Semič v Beli krajini, medtem ko čisto vzporednico imenu Samotešnik najdemo danes v krajevnih imenih Semeteš pri Raški v Srbiji in Semetiš pri Kaknju v Bosni ter v vodnem imenu Semeteško jezero v jugozahodni Srbiji (Imenik 1951) . Temu sorodna so še druga v Srbiji izpričana krajevna imena, kot so Semegnjevo (< *Semignevh), Semedraž in Samodraža (< *Semidragh), od katerih prav pri slednjem vidimo enako preosmislitev prvega dela (*Semi- > Samo-) kot pri našem Samotešniku. Korenski morfem -teh- zasledimo tudi v imenu Dobrteša vas (< *Dobrotehh), ki pa je obstajalo le do leta 1999, saj je naselje odtlej del Šempetra v Savinjski dolini . Iz osebnega imena *Dragotehh je bilo izpeljano krajevno ime *Dragoteš (1291, 1501 Dragotes, Dragotess), kot se je v srednjeveških urbarjih imenovala vas Dolenje Brdo v Poljanski dolini . Podatek Franca Kranjca s Pečin, ustno . 4 J Trebuša Z Krajevno in pokrajinsko ime Trebuša je zaradi bogate asociativnosti nenehno pred-1 met vseh mogočih ljubiteljskih razlag, čeprav je bilo v jezikoslovni literaturi nedvo-^ umno razloženo - posredno - že pri Miklošiču (1860: 321; 1864: 65) in - neposre-O dno - pri Bezlaju (1961: 271), nazadnje tudi pri Snoju (2009: 438) . S Ime Trebuša je s svojilnim obrazilom -jb izpeljano iz osebnega imena L *Trebuht, ki je hipokoristična oz . okrajšana oblika enega od zloženih osebnih imen 0 na Treb-: *Trebegostb, *Trebegojb (prim. krajevno ime Terbegovci), *Trebovidh v (prim . krajevno ime Treb^ja) itd. Najlepše se to vidi iz zgodovinskih zapisov za N krajevno ime Trebuška vas, ki označuje zaselek Šmartna pri Slovenj Gradcu: 1411 1 Trebegotsch, Trebegotschach (*Trebegošče < *Trebegostb), ok . 1480 Tribusch, ok . 1780 Trebuscha . Z Enako kot Trebuša so tvorjena še krajevna imena Gorjuša v občini Domžale A (< *Gor'uhh < *Gorislavh), Dobruša v občini Vodice (< *Dobruhh < *Dobrogojb, p *Dobroslavh), s pritaknjenim stanovniškim obrazilom -jane pa Gorjuše in Raduše 1 (< *Raduhh < *Radoslavh, *Radigojb). Pač pa je Trebuhinja, ime zaselka vasi Bre-S zen pri Vitanju, z zgodovinskimi zapisi 1403/04 Trebechin, Trebichin itd . , izpeljana K iz osebnega imena *Trebuhh z obrazilom -yn'i, tako kot Ljubinj, Mislinja, Hotinja 1 vas itd . Snoj je bil sprva mnenja (Snoj pri Bezlaju 2005: 217), da je v zemljepisnih imenih težko razlikovati med osnovo iz glagola treb^ti 'krčiti gozd' in tvorbami iz 1 antroponimov Trebegojb ipd. Pozneje (Snoj 2009: 434-438) se je pri večini etimo-• logiziranih imen na Treb- začel odločneje nagibati v prid izantroponimskega izvora 1 teh imen. Na podlagi pretresa slovenskih krajevnih imen na Treb- in primerjave z drugim slovanskim gradivom lahko dejansko z veliko gotovostjo trdimo, da velika večina izvira iz staroslovenskih antroponimov, npr Trbovlje, Trebče, Trabenče, Trebenče, Trebeljevo, Trebija, Treb^nja, Trebljenje, Trabesinje, Trebeše, Trebnje, Terbegovci, Trpčäne, Tarb^lj idr. Podstava osebnih imen na Treb- je treba v pomenu 'žrtev, obred, daritev bogovom', kar je izpeljano iz glagola *terbiti 'trebiti, čistiti, krčiti', zato je žrtvovanje mogoče razumeti kot »očiščevalno dejanje« (Toporov 1993: 57; Snoj pri Bezlaju 2005: 217) . Mnenje, ki ga navaja Simon Rutar (1882: 22), da »pomeni Trebuša toliko kot kraj darovanja, očiščevanja«, je torej napačno, saj je iz besede treba izpeljano že osebno, ne pa šele zemljepisno ime . Zemljepisno ime Trebuša je nastalo kot pokrajinsko in ne kot naselbinsko ime . In der Trabusch leta 1491 še ni pomenilo naselja, ampak obširno gozdnato območje v dolini z reko, ki se danes imenuje Trebušica . Naselje v spodnjem, tolminskem delu se je pojavilo šele v začetku 16 . stoletja (Trpin 2001: 48), v zgornjem, goriškem delu pa še pozneje . Ime Trebuša potemtakem lahko rekonstruiramo kot *Trebuša (= *Trebuhova) dolina. Nastalo je očitno nekoč v srednjem veku in skupaj z imeni Čepovan, Kanomlja, Blegoš, Lubnik, ki so tipološko enakega nastanka, dokazuje, da so naši predniki onomastično osvojili celotno naše ozemlje, še preden so ga fizično gosteje poselili . a\ Volče se ponašajo z najstarejšim zgodovinskim zapisom na Tolminskem . Leta 1015 so prišle v zgodovino kot Walzana, kar je latinski zapis starejše slovenske oblike *Vol-čane. Podobno skrčenje obrazila so doživela številna krajevna imena s stanovni-škim obrazilom -jane. Roče so še ok . 1600 zapisane kot Rozane, za Šebrelje na ^ Cerkljanskem se v narečju še ohranja neskrčena oblika Šebrejlene. Pogosteje so imena neskrčeno obliko ohranila le v rodilniku . Dolje so v viru iz leta 1523 zapisane ^ z rodilniško obliko Dolian, Vipolže v Brdih ohranjajo prvotno rodilniško obliko v ^ italijanski varianti Vipulsano. Za Dutovlje na Krasu se čedalje redkeje sliši stara ^ rodilniška oblika iz Dutovljan Stanovniška imena na -jane so nastajala tako iz zemljepisnih občnih in lastnih ^ imen (npr . Goričane < gorica ali Gorica, Kozjane < Kozji vrh) kot iz osebnih imen, le da so bila iz prvih tvorjena največkrat (ne pa vselej) neposredno, iz drugih pa izključno prek njihovih svojilnopridevniških izpeljank (Mertelj - Bezlaj 1960/61: 221) . Dražgoše namreč niso izpeljane z obrazilom -jane neposredno iz osebnega imena *Dražigost, pač pa iz njegove pridevniške oblike *Dražigošč (< *Dražigost-jb). Za Volče sicer ni mogoče zanesljivo trditi, ali so nastale iz osebnega imena Volk (< *Vblkt) ali iz občnega imena volk, v vsakem primeru pa so izpeljane iz ^ pridevniške podstave *Volč- (< *Vblk-jb) oz . *volč-. Na katero odnosnico se je pri- O devnik nanašal, ne vemo, lahko pa sklepamo, da na katerega od zemljepisnih pojmov (potok, polje, dol, brdo), skoraj gotovo pa ne na naselbinski pojem (vas, selo). hh Krajevna imena na -jane so prvotno označevale le skupino ljudi, nastajala pa so po N formuli: nenaselbinsko zemljepisno ali občno ime (npr. gora) > stanovniško ime H (Gorjane - 'prebivalci gore ali pod goro') > krajevno ime (Gorjane, danes Gorje). ^ Zgodovinski zapisi za nekatera imena na -jane, npr Sebenje (zaselek Zasipa pri Bledu), nekdaj *Sebenje selo (1075 Zebeinzalo, 1319 in pozneje le še Sebeniach), Mavhinje (pri Trstu), nekdaj *Malbhynja sela (1113 Malchinasella), sicer na prvi pogled nasprotujejo tej formuli, vendar v teh primerih priponsko obrazilo -jane ni prvotno, temveč se je začelo uporabljati po analogiji . Žabče Po mnenju poznavalcev staroslovanskega imenskega fonda so že v praslovanščini ločili med imeni in vzdevki Številna, gotovo pa ne vsa živalska in rastlinska imena (bober, volk, medved, zajec, orel, kragulj; hren, hrast) smemo uvrščati med stara rojstna imena, katerih namen je bil, da se skupaj z imenom na človeka prenesejo lastnosti, kot so bojevitost, pogum, zdravje . Nekatera živalska in rastlinska imena, ki so jih nosili naši predniki, pa so nastala tudi kot vzdevki V primerjavi s pogosto pojavljajočimi se krajevnimi imeni Žabja vas, Žabni-ca, Žabjek, Žablje, ki so nedvomno posredno ali neposredno izpeljana iz občnega imena žaba, je krajevno ime Žabče nastalo kot patronimično ime *Žabiči v pomenu 'potomci oz . pripadniki rodu človeka z vzdevkom *Žaba' . Obstoj patronimičnega z obrazila -ič potrjujejo tudi zgodovinski zapisi: 1377 Sabicha, 1515 Sabiza, 1523 E Sabitscha, 1600 Sabich, 1780 Schabsche, 1822 Sabig. N Na enak način so nastale koroške Žabiče, vipavske Vrabče, Črnotiče, Do- 1 slovče, Juršče (< *Juršiče < *Juričiče), Lahovče, Libeliče, Petrovče, Paloviče, Ža-loviče idr 0 S L Viri O v Bednarik 1932 = R . Bednarik, Goriška in Tržaška pokrajina v besedi in podobi, Gorica, 1932. Bizjak 2006 = M. Bizjak, Urbarji Briksenske škofije, Ljubljana, 2006. Capellaris 1798 = G . A . Capellaris, Carta topografica di tutto il territorio del Friuli Z Goriziano ed Udinese, Venezia, 1798 (zemljevid) . A FK = Franciscejski kataster (http://www . arhiv . gov . si/) . p Glonar 1931 = J . Glonar, Poučni slovar 1, Ljubljana,1931. 1 Imenik 1951 = Imenik naseljenih mesta u FNRJ: stanje 1 januara 1951 godine, 5 Beograd. K Jožefinski 1995-2001 = Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763-1787 1-7, ur. 1 V. Rajšp, Ljubljana, 1995-2001. 6 Stabej 1997 = J . Stabej, Slovensko-latinski slovar, po: Matija Kastelec - Gregor • Vorenc, Dictionarium latino-carniolicum (1680-1710), Ljubljana, 1997. o KLS 1968 = Krajevni leksikon Slovenije I, ur. R. Savnik, Ljubljana . • Kos 1948 = M. Kos, Urbarji slovenskega Primorja I, Ljubljana, 1948. o Orts-Repertorium 1885 = Special-Orts-Repertorium vom Küstenlande = Repertorio speciale dei luoghi nel Litorale = Poseben krajevni imenik za Primorje = Posebni popis miestah u Primorju, Wien, 1885 . Otorepec 1995 = B . Otorepec, Gradivo za slovensko zgodovino v arhivih in bibliotekah Vidma (Udine) 1270-1405, Ljubljana, 1995 . Rutar 1882 = S . Rutar, Zgodovina Tolminskega, Gorica, 1882. SKI 1985 = F . Jakopin idr . , Slovenska krajevna imena, Ljubljana . Staffuzza 1978 = B . Staffuzza, Vertenza tra Modrea e Volzana ai primi del 1419, Gorizia, 1978. TTN 5 = Geodetska uprava Republike Slovenije, Temeljni topografski načrti, 1 : 5 .000. Literatura Bezlaj 1956 = F . Bezlaj, Slovenska vodna imena I, Ljubljana, 1956. Bezlaj 1961 = F . Bezlaj, Slovenska vodna imena II, Ljubljana, 1961. Bezlaj 1967 = F . Bezlaj, Eseji o slovenskem jeziku, Ljubljana, 1967. Bezlaj 1976 = F . Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika 1: A-J, Ljubljana, 1976. Bezlaj 2003 = F . Bezlaj, Zbrani jezikoslovni spisi I-II, ur . M . Furlan, Ljubljana, 2003 Bezlaj 2005 = F . Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika 4: Š-Ž, Ljubljana, 2005 . Avtorji gesel F . Bezlaj, M . Snoj in M . Furlan, ur . M . Snoj in M . Furlan . Bonini - Kovačov 2001 = F . Bonini - Kovačov, Imena v Garmiškem kamune, Špe-ter, 2001. Cieslikowa 2000 = A. Cieslikowa, Slownik etymologiczno-motywacyjny staropol- skich nazw osobowych 1, Krakow, 2000. ^ Hosak - Šramek 1980 = L . Hosak - R . Šramek, M^stn^ jmena na Morave a ve Slez- sku II: M-Ž, Praha, 1980. ^ Hostne 1997 = Hostne - Costne med zgodovino in legendo, Lesa, 1997. ^ Hudaš 2004 = M. Xygam, VKpaiucbKi KapnamcbKi i npuKapnamcbKi Haseu ^ HaceneHux nyHKmie (ymeopeHHH eid eidanennmueHux aHmponoHiMie), HtBiB, 2004 Ivic - Grkovic 1980 = n . Hbh^ - M . rpKOBHh, TonoHHMH aHxponoHHMHjcKor ^ nopeKna y CBexocxe^aHCKoj xpncoBy^H (1318), Bmopa jy^0CM0eeHCKa oHOMacmuHKa KOH^epeH^uja, CKonje, 1980, 95-108. Košmrlj 1970 = M . Košmrlj, Dvočlenska antroponima v slovenskih krajevnih imenih, Onomastica Jugoslavica 2, Ljubljana, 1970, 102-117. Kronsteiner 1975 = O . Kronsteiner, Die alpenslawischen Personennamen, Wien, 1975 . Merku 2006 = P . Merku, Krajevno imenoslovje na slovenskem zahodu, ur . M . Fur- O lan - S . Torkar, Ljubljana, 2006. Isd Mertelj - Bezlaj 1960/61 = D . Mertelj - F . Bezlaj, Slovenska krajevna imena na « -jane, Po seminarski nalogi D . Mertlja priredil za tisk F . Bezlaj, Jezik in slo- N vstvo 6 (1960/61), 187-192, 220-225 . Ponatis v: Bezlaj 2003: 197-206. W Miklošič 1860 = F . Miklošič, Die Bildung der slavischen Personennamen, Wien, ^ 1860. Miklošič 1864 = F . Miklošič, Die Bildung der Ortsnamen aus Personennamen im Slavischen, Wien, 1864. Miklošič 1872-1874 = F . Miklošič, Die slavischen Ortsnamen aus Appellativen I-II, Wien, 1872-1874. Pintar 1905 = L. Pintar, Kdaj je bil Trubar v Loki?, Ljubljanski zvon 25 (1905), 203-209, 687-690 Premrou 1929 = M . Premrou, Una descrizione della Contea di Gorizia del 1648, Studi Goriziani (Gorizia) 7 (1929) . Profous 1949 = A . Profous, M^stn^ jmena v Čechach, jejich vznik, püvodn^ vyznam a zmeny II, Praha, 1949. Profous 1951 = A . Profous, M^stn^ jmena v Čechach, jejich vznik, püvodn^ vyznam a zmeny III, Praha, 1951. Ramovš 1924 = F . Ramovš, 1924: Historična gramatika slovenskega jezika II: kon-zonantizem, Ljubljana, 1924. Skok 1934 = P . Skok, Iz slovenačke toponomastike II, Etnolog 7 (1934), 51-87. Slawski 1974 = F . Slawski, Zarys slowotworstwa praslowianskiego, v: Slownik praslowianski 1, Wroclaw idr. , 1974, 43-141. Snoj 2009 = M. Snoj, Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen, Ljubljana, 2009 z Svoboda 1964 = J . Svoboda, Staročeska osobn^ jmena a našepr^jmen^, Praha, 1964. W Škrabec 1896 = S . Škrabec, 1896: Radeče?, Cvetje z vertov sv. Frančiška (Gorica) Z 15 (1896), št . 1; Še enkrat »Radiče«, Cvetje z vertov sv. Frančiška (Gorica) ^ 15 (1896), št . 3. Ponatis v: S . Škrabec, Jezikoslovna dela 2, ur . J . Toporišič, K Nova Gorica, 1994, 250, 258. O Šulgač 2003 = B . n. myntran, K peKOHCTpyK^HH npacnaBÄHCKoro neKCH^ecKoro S ^oHga: npoH3BogHHe Ha *-ynb (Ha ocHOBe oHOMacTH^ecKoro MaTepnana L »HoBropogcKHX ^HC^oBHX KHHr«, Cmydi'i 3 OHOMacmuKU ma emuMo^o^^i O (KHIB) 2003. V Toporov 1993 = B . H . TonopoB, npacnaB^HCKaa KyntTypa b 3epKane co6cTBeHHHX HMeH (^neMeHT *mir-), v: Hcmopun, Ky^bmypa, ^mHo^pa^uH u ^o^bK^op CMaeHHCKux Hapodoe: XI Me^dyHapodHuü c^esd cnaeucmoe, MocKBa, 1993. Z Torkar 2007 = S . Torkar, O neprepoznanih ali napačno prepoznanih slovanskih A antroponimih v slovenskih zemljepisnih imenih: Čadrg, Litija, Trebija, Lju- P bija, Ljubljana, Biljana, v: Folia onomastica Croatica (Zagreb) 16 (2007), « 257-273. 5 Torkar 2008 = S . Torkar, Slovenska zemljepisna imena, nastala iz slovanskih antro-K ponimov, Slavistična revija 56 (2008), kongresna številka, 17-29 . M Torkar 2009 = S . Torkar, Flektivna derivacija v slovenskih krajevnih imenih (jezi- 6 kovnozgodovinski vidik), Slavistična revija 56-57 (2008, št. 4 - 2009, št . 1), • Trubarjeva številka, 411-419 . o Trpin 2001 = D . Trpin, Tolminska na začetku habsburške oblasti in njen urbar iz • leta 1524: magistrsko delo, Nova Gorica, 2001 (rkp . ) . o Trubačov 1979 = O . H . Tpy6aHeB (ur . ), ^muMo^o^u^ecKuü CMoeapb cnaeuHCKux H3UKoe: npacnaeuHCKuü ^eKcunecKuü ^oHd 6 (*e-*golva), MocKBa, 1979. Tuma 1929 = H . Tuma, Imenoslovje Julijskih Alp, Ljubljana, 1929. Vasiljev 2005 = B . H. BacnnteB, ApxaunecKan monoHUMun Hoe^opo^cKoü 3eM^u, BenHKHH HoBropog, 2005 . Slavic anthroponyms in the toponymy of the Tolmin region Summary This article examines seventeen geographical names from the Tolmin area that arose on the basis of Slavic personal names: Čadrg, Drobočnik, Godiča, Hoč, Hotenja, Hotešk, Hotovlja, Kozmerice, Ljubinj and Poljubinj, Modrej and Modrejce, Roče, Samotešnik, Trebuša, Volče, and Žabče. Today fourteen of these refer to settlements and hamlets, among which some were originally hydronyms: Drobočnik, Hotenja, and Hotešk. Today only Hotovlja remains a hydronym . The names Godiča and Trebuša were originally choronyms and hydronyms; the name Trebuša later also became a place name There is only one oronym: Hoč The majority of the names were created using the old possessive suffix -jb: Godiča, Hoč, Hotenja, Hotovlja, Ljubinj, Poljubinj, and Trebuša, sometimes joined by the suffix -nik^> (Drobočnik and Samotešnik), the suffix -ica as a result of sub- ^ stantivization (Kozmerice) or as a diminutive (Modrejce), or the gentilic suffix -jane o (Modrej, Roče, and Volče). The name Hotešk is formed with the suffixes -bsk- and -jak^, and the name Žabče with the patronymic suffix -ič (< -it'b), whereas Čadrg was apparently created with the suffix -b, which is merely a result of the adjectival use of the personal name *Čadragh . ^ The names Modrej, Roče, Volče, and Žabče are gentilics in origin that originally designated groups of people and only later also the places where they settled . ^ HH Z > o hJ m o NN N H Črnovrški pridevnik pojertek 'požrešen' ^r v slovarju Ivana Tominca Metka Furlan \o 1 HH m V črnovrškem pridevniku, ki ga je Ivan Tominec poknjižil v pojertek 'požrešen', se ohranja do zdaj še neprepoznana izposojenka iz bavarske fonetične pre- N dloge, ki ustreza novovisokonemškemu pridevniku begierdig 'poželjiv, željen' . hH Ključne besede: slovenščina, etimologija, črnovrško narečje slovenščine ^^ Z The Črni Vrh adjective pojertek 'ravenous' in the dictionary of Ivan Tominec ^ The Črni Vrh adjective that Ivan Tominec standardized as pojertek 'ravenous' ^ has been preserved until today as an unrecognized loanword with a Bavarian ^ phonetic basis, corresponding to the New High German adjective begierdig 'eager, desirous' . O Key words: Slovenian, etymology, Črni Vrh dialect of Slovenian ^ hH N 1 V članku iz leta 2007 Vlado Nartnik navaja, da je iz črnovrškega slovarja W Ivana Tominca (1964) mogoče abstrahirati tričlensko besedotvorno verigo jesti : ^ pojesti : pojertko (Nartnik 2007: 387), kar pomeni, da naj bi črnovrški pridevnik paidrtk 'požrešen', ki ga je Tominec 1964: 166 poknjižil z vnosom polglasniškega e med t in k v *pojertek, vseboval isti slovenski koren jed- kot v nedoločnikih jesti = črnovrško jest' in pojesti = črnovrško paješt' . Ker Nartnik povezave pridevnika paidrtk s slovensko besedno družino jesti ni utemeljil, od domnevanih sorodnih besed pa se močno razlikuje, ker vsebuje tudi fonem r, je njegova povezava že na prvi pogled vprašljiva . Analiza pridevnika paidrtk 'požrešen' pa pokaže, da pridevnik nima nobene zveze s slovensko besedno družino jesti, ampak ga je treba uvrstiti med nemške izposojenke v slovenščini . 2 Tominec v slovarskem delu knjige sklonljive pridevnike predstavlja v dveh oblikah, imenovalniku ednine moškega in ženskega spola, nesklonljive pa seveda samo v eni . Pridevnik paidrtk je predstavljen samo z navedeno obliko, kar ga uvršča med črnovrške nesklonljive pridevnike,1 čeprav ga Tominec 1964: 38, ko navaja in govori o črnovrških nepregibnih pridevnikih, mednje ne prišteva Z enakim čr- V rabi termina sledim Tomincu 1964 v slovarskem delu, čeprav bi bolj ustrezala oznaka nepregibni pridevniki oz . ničto pregibni pridevniki (Toporišič 1992: 132), ker se ena in ista oblika uporablja tudi, če je rabljena ob samostalnikih različnega spola in števila Oznako nepregibni pridevnik najdemo pri njem samo v monografskem delu publikacije (Tominec 1964: 38) . 25 Z novrškim izglasjem -tk v slovarju nastopa nesklonljivi pridevnik leitk 'neporočen, W samski', ki ga je Tominec drugače kot paisrtk poknjižil z vnosom vokala i med t N in k v *ledik, ker se je zavedal, da predstavlja nemško izposojenko iz srvn. ledic 1 'neporočen, prost', nvn. ledig 'isto' (Striedter-Temps 1963: 167) . Nasprotno pa je nesklonljivi pridevnik ick 'zelo vroč', npr. ick zabidla 'zelo vroča zabela', ki je O nemška izposojenka iz hitzig 'razgret, vroč', poknjižil enako kotpaisrtk, tj . z vnos som polglasniškega e med izglasna samoglasnika v *icek, čeprav bi bilo etimološko L bolj upravičeno poknjiženje v *icik. 0 v 2.1 Nemška izposojenka Pridevniška nepregibnost je lahko2 tudi znak, da spada pridevnik med izposojenke v slovenščini, zato je možno, da jepaisrtk tako kot leitk in ick izposojenka iz nemških izsamostalniških pridevnikov na nvn . -ig, srvn . -ic, stvn . -ig tipa nvn . bärtig 'bradat' Z ^ Bart 'brada', hitzig 'razgret, vroč' ^ Hitze 'vročina', ledig 'neporočen, prost', A srvn. ledic 'isto' ^ stvn. lid 'sluga' (Kluge 1995: 509) . Ker je za vse tri črnovrške p pridevnike značilno dvokonzonantno izglasje in ker je pri leitk in ick zanesljivo, da 1 je nastalo po popolni redukciji iz sln. *ledik in sln. *icik, se pri paisrtk kot verjetna s nemška predloga kaže pridevnik begierdig 'poželjiv, željen', srvn. begirdec 'isto'3 K iz Begierde 'želja, poželenje', srvn. begirde 'isto' . 1 Razlika med nemškim pomenom 'poželjiv, željen' in slovenskim 'požrešen' 6 ni nepremostljiva, saj je požrešnost samo ena od sicer negativno konotiranih člo- • vekovih poželenj/želja . Videti je torej, da se je nemška izposojenka v slovenščini o oziroma v črnovrškem narečju pomensko specializirala na označevanje lastnosti • čezmernega prehranjevanja . o 2.2 Bavarskonemška izposojenka Vzglasni p- kaže, da je bil pridevnik prevzet iz fonetično ustrezne bavarske predloge z nezvenečim vzglasjem, tj . iz *pegierdig [pe'girdik]4 'begierdig'. Če se iz te nemške predloge prevzeta beseda v slovenščini ne bi prav nič spreminjala, bi se glasila *pegirdik, v črnovrškem narečju pa *peyi3rdik oziroma po redukciji nenagla-šenega i in uskladitvi po regresivni asimilaciji po zvenečnosti *peyi3rtk. Fonetično pričakovan refleks *peyi3rtk se od izpričanegapaisrtk razlikuje le v dveh fonemih: namesto pričakovanega ejevskega vokala se pojavlja ajevski (*peyi3rtk : paiartk), na mestu, kjer bi pričakovali črnovrški velarni spirant, pa ni nobenega konzonantne-ga fonema (*peyi3rtk : paoisrtk): *peyi9rtk : pa0i9rtk 2 Oznaka je modalna, ker se nepregibno uporabljajo tudi pridevniki domačega slovanskega izvora, npr. žal beseda. 3 Pridevnik v nemščini ni pogost . Potrjuje ga FW 3: 601, v Lexer MHD I: 146 pa je potrjena le njegova prislovna raba. Po prijaznem sporočilu dr. Huberta Bergmanna v kartoteki za Slovar bavarskih narečij v Avstriji (Wörterbuch der bairischen Mundarten in Österreich) na Dunaju zgledov zanj ni 4 Izglasni -b, -d in -g se v nemščini izgovarjajo nezveneče tako v srednji visoki kot tudi v novi visoki nemščini, le da je bil zapis v srednji visoki nemščini fonetičen, v novi visoki 26 nemščini pa je etimološki (Jazbec 2007: 54) . 2.2.1 Morfološka reinterpretacija izposojenke ^ Prvo razliko je mogoče razložiti s tem, da je bil vzglasni zlog pe- v slovenščini reinterpretiran kot predpona in se je na podlagi domače po- vzglasje preoblikovalo v *pogirdig, iz česar je po akanju in drugih omenjenih fonetičnih razvojev dalo črnovrško *payi3rtk. Podobno reinterpretacijo vzglasnega zlogape- je v slovenščini doživel tudi glagol *pegerati 'želeti' iz bavarskega refleksa nvn . begehren 'želeti', ^ ki ima vzglasjepe- še ohranjeno v Bohoričevempegerovati 'begere', Megiserjevem pegervati 'isto', toda pri Gutsmannu se isti glagol že glasi pogerati 'begehren' in enako tudi pri Murku: pogervati 'begehren',pogerati 'isto' . 5 ^ 2.2.2 Primeri s palatalizacijo velara g > j v črnovrškem narečju Če je prva razlika posledica domače, slovenske morfološke reinterpretacije izposo- ^ jenke, je druga prav tako domačega izvora fonetične narave, saj je neohranjenost ^ velarnega konzonanta znak, da j e obliko *pegirdik v *pejirdik preoblikovala palata- ^ lizacija velarov . Ob tem pa naletimo na težavo, ker palatalizacija velarov z rezultatom j iz g ni značilnost črnovrškega narečja, ampak se v njem tako kot v nekaterih drugih rovtarskih narečjih palatalizacija velarov kaže z anticipiranim i: ® L noge (im. mn. ) > *nogie > *noige > črnovr. neiye 'noge' ^ O Vendar najdemo v narečju vsaj še tri primere z enako palatalizacijo velarov kot v paisrtk < sln . *pogirdik ^ *pegirdik. To so: « (a) nemška izposojenka Tara/'varuh, skrbnik' iz prvotnega sln . *gerob^ iz srvn . N gerhabe 'kdor otroka drži v naročju, varuh, skrbnik' (Striedter-Temps 1963: 128); W (b) nemška izposojenka ješprein 'ješprenj' iz sln . *gešprain za prvotno sloven- ^ sko obliko brez disimilacije r - r ^ 0 - r in brez poenostavitve soglasniške skupine -stp- > -šp-, tj. *gerstprain; ta je bila verjetno izposojena iz kor . n . gerstenprein 'ječmenova kaša', toda tirol . n. gerstprey 'isto', nvn. Gerst(en)brei, srvn. gerstbri (Lexer KW: 40; Schöpf 1886: 188; Ramovš 1924: 246; Bezlaj, ESSJ: I, 229; Stried-ter-Temps 1963: 141);7 (c) domača beseda periše 'prgišče'8 iz fonetične predstopnje *pirg^šče 'isto' za izhodno sln. *pri-gršče (s)9 < *pri-ghršč-bje, ki vsebuje psl . besedo *ghrstb (ž) Prim . še rožansko koroško puherata 'zahtevati, hoteti' (Šašel 1957: 94) < pogerati. Prim . brez palatalizacije bovško yiero/'isto' (Ivančič Kutin 2007: 44) . Bavarsko razmerje Brei : Brein (oboje v pomenu 'kaša') je posledica vnosa nazala n iz stranskih sklonov tudi v imenovalnik (Kluge 1995: 134) . Tako je leksem v slovarju predstavljen trikrat (Tominec 1964: 183, 24), zato je le enkrat predstavljeno periše (Tominec 1964: 159), ki bi se lahko razvilo iz fonetične predstopnje *pergišče, tudi le tiskarska napaka . Zaradi vokala e med p in r se je črnovr. periše 'prgišče' razvilo iz fonetične predstopnje *pirgišče, kar je verjetno po vokalni harmoniji nastalo iz reducirane oblike * prgišče, ta pa iz *pri-gišče. Oblika na -išče je iz prvotne *pri-gršče po naslonitvi izglasja na sufiks -išče verjetno nastala potem, ko se je v besedi med r in š vrinil vokal i, morda pod vplivom vokalizma predpone pri-, in je v njej prišlo do disimilacije r - r ^ r - 0: *pri-gršče 6 8 9 'pest, prgišče', prim . csl . gr^stb (ž) 'pest', r . gorstb (ž) 'prgišče', sln. gPst (ž) 'prgi-W šče' (Bezlaj, ESSJ: I, 183; III, 119) .10 N Ramovš 1924: 246, je črnovrške primere s palataliziranim velarom g > j pri- 1 pisoval vplivu gorenjščine, čeprav bi, upoštevajoč Riglerjevo izvajanje črnovrške-ga narečja iz gorenjskega sistema (Rigler 2001: 207s .), primeri lahko predstavljali O ostanek substratne gorenjske plasti . S Kakor koli že, iz izhodnega *pegirdik nastala oblika z izvedeno palatalizacijo L velarov in drugimi že omenjenimi pojavi se je pred realizacijo v črnovr . paisrtk o glasila *poiirtk in se je do te fonetične stopnje razvijala po fonetičnih zakonitostih v gorenjske narečne baze . V črnovrškem narečju pa se je polvokal asimiliral z dolgim vokalom is < i pred r in dvofonemsko zaporedje se je fonemiziralo v la: *poiirtk > *poii3rtk > črnovr .paisrtk. Isti asimilacijski pojav je razviden tudi v črnovr . iaraf Z hrv. pogrišč (Istra; ARj), pagrišč (Krk) . Leksem prgišče spada med fonetično bolj zapletene slovenske lekseme . Izhodiščno se je v slovenščini glasil *pri-/pre-gršče (s) < *pri-/per-g^ršč-bje (nomen loci tipa za-pest-je je znan tudi v hrv. pregršče (Vrgada)) in *pri-/pre-gršča < *pri-/per-g^ršča (ž), prim. ^ str. prig^ršča, prigrušča, hrv. pregrša (Ozalj), pregršč (Istra), pregašča poleg pregršt (oboje ^ Žumberek) . Hrvaško gradivo z izglasjem -št in -šč kaže na prvotno akrostatično deklinira-6 nost praslovanskega ijevskega samostalnika gurstb (ž), tj . imen . ed . *gurstb, rod . ed. *guršč-e • < *-sti-es (o tem deklinativnem tipu slovanskih ijevskih samostalnikov Furlan 2008) . 0 Številne narečne oblike s »palataliziranim« g pred i tipa parišče 'prgišče' (Viskorša; 0 SLA) oziroma periša (Žigon; SLA) se pojavljajo zunaj območij s sekundarno palatali- 1 zacijo velarov in nanje tudi ne mejijo (npr. v rezijanščini, terščini . . .), zato je imel morda prav Ramovš 1924: 244, ki je take geografsko oddaljene »palatalizirane primere« razložil kot posledico sporadičnega neintenzivnega izgovora glasu g' pred naglašenim i. V štajerskih naseljih Gornji Grad, Črnova, Gomilsko in Žiče refleksi tipaprdišče (SLA) ^ prgišče kažejo, da se je fonetična stopnja *prg'išče tako kot v imenu Ratitovec < *Raklitovec, ki se pojavlja tudi zunaj območja Gorenjske (npr. ime ledine v naselju Zajčji Vrh pri Stopičah v občini Novo mesto; LiAKZ), prek stopnje d' depalatalizirala v refleks tipa prdišče: pardiša (Gornji Grad; SLA), pardiše (Gomilsko; SLA), pardiše (Črnova; SLA),pardiša (Žiče; SLA) . Toda v prekmurskem naselju Šalovci izpričanopr'd'i:šče (SLA) ima tako kot v istem govoru no'd'e: (im . mn .) 'noge' (SLA) sistemsko palataliziran prvotni g. K temu prim . tudi v Prekmurju mtpn . Podratitke 'ime ledine v naselju Stru-kovci v občini Murska Sobota' (LiAKZ) < *Pod-rakit-je . V primorskih Opčinah, rovtarskem Cerknem in koroških Ločah se je sekundarna pala-talizacija velarov v predlogi prgišče verjetno zaradi zaporedja likvida r + velar g izvršila po enakem vzorcu kot pri znanem tipu štenge ^ štenže, zato imamo tu reflekse tipa pr-žišče 'prgišče': par'ži:šče (Opčine; SLA), pržiše (Cerkno; SLA), paržišče (Loče; SLA) . Sporadično se na treh ločenih jugovzhodnih območjih v bližini Hrvaške, tj . v Istri, Beli krajini in severno od Gorjancev, pojavljajo refleksi perfaršča (Trebeše; SLA), pregreš (Sočerga; SLA), pargSršča (Rakitovec; SLA); pregrišča (Preloka; SLA), pregrešča (Adlešiči; SLA); pregaršč (Velika Dolina; SLA), ki bi zaradi nedisimiliranosti lahko kazali na vpliv ali izposojo iz hrvaških oblik z ohranjenima obema r (prim zgoraj gradivo za Ozalj, Istro in Žum-berek), vendar iz naglasnih razlogov vsaj za primer iz Trebeš in Rakitovca to ni verjetno . 10 V ESSJ: III, 119, navedeno izhodišče *per-, *pri-gurstbje za slovenščino ni ustrezno, ker bi dalo nejotirani refleks z izglasjem -stje in ne -šče. ^ *pri-grisce ^ *pri-gisce ^ *pri-gisče ^ *prgisče. Prim . interkalacijo vokala tudi v < *jidraf < *jirop < *gerop, črnovr. ism 'jem' < *jim < sln. *jem < slov. *je(d)mb itd. (Tominec 1964: 22) . Ker je v izposojenki paisrtk ob drugih fonetičnih realiza- o cijah delovala tudi slovenska sekundarna palatalizacija velarov, ki je bila verjetno tvorna vsaj že na začetku 15 . stoletja,11 je bila izposojenka *pegirdik del slovenskega leksikona vsaj že v tem času Viri in literatura 3 Iz predstavljene analize črnovrškega nepregibnega pridevnika palartk je razvidno, da v fonetičnem razvoju od izhodiščne sln. oblike *pegirdik dalje med fone- ^ moma g in r pridevnik nikoli ni imel ejevskega vokala in da zato poknjiženje v po- ^ jertek, ki ga je opravil Tominec 1964: 166, ni ustrezno . Ker je pridevnikpaiartk- za ^ zdaj še - hapax legomenon slovenske leksike, bi bilo bolje, če bi se nanj opozorilo s poknjižbo *pojirdik, če ne celo s predpalatalizirano stopnjo *pogirdik. ^ ARj = Rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika, Zagreb: JAZU, 1880-1976. Bohorič 1584 = Adam Bohorizh, Arcticae horulae succisivae = Zimske urice proste, prevedel in spremno študijo napisal Jože Toporišič, Maribor: Obzorja, ^ 1987. O ESSJ = France Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika I-V, avtorji gesel France Bezlaj, Marko Snoj, Metka Furlan, Ljubljana: SAZU oz. ZRC SAZU « (izd . ) - Mladinska knjiga (zal . ), 1976-2007. N Furlan 2008 = Metka Furlan, O slovenskih parih tipa kost : koščica ali o nastanku razmerja -st- : -šč-i- (K identifikaciji zgodnjepraslovanske akrostatične de- ^ klinacije ijevskih samostalnikov), Jezikoslovni zapiski 14 (2008), št. 1, 7-27 . FW = Frühneuhochdeutsches Wörterbuch 3, ur. U . Goebel - O . Reichmann, priredil O . Reichmann, Berlin - New York: W . de Gruyter, 2002. Greenberg 2000 = Marc L . Greenberg, A Historical Phonology of the Slovene Language, Heidelberg: C . Winter, 2000 (Historical phonology of the Slavic languages 13) Gutsmann 1789 = Oswald Gutsmann, Deutsch-windisches Wörterbuch mit einer Sammlung der verdeutschten windischen Stammwörter, und einiger vorzüglichem abstammenden Wörter, Klagenfurt, 1789. (Obrnjeno izdajo slovarja je izdelal Ludwig Karničar in je leta 1999 v Gradcu izšla kot 3. zvezek serije Slowenistische Forschungsberichte ) Ivančič Kutin 2007 = Barbara Ivančič Kutin, Slovar bovškega govora, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2007 Jazbec 2007 = Helena Jazbec, Nemške izposojenke pri Trubarju, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2007 (Linguistica et philologica 17) . 11 Tako datacijo postavlja Greenberg 2000: 145, ko hkrati upravičeno izpostavlja, da je bila sekundarna palatalizacija velarov tvorna že pred delovanjem moderne vokalne redukcije Manj sprejemljivo datacijo delovanja pojava v 17. stoletje postavlja Logar 1996: 336. Podobno kot slednji tudi Rigler 1963: 150, op. 14, ko pravi, da jo je poznal že Matija Kastelec . Z Jurišic 1973 = Blaž Jurišic, Rječnik govora otoka Vrgade 2: rječnik, Zagreb: JAZU, W 1973. N Kluge 1995 = Friedrich Kluge, Etymologisches Wörterbuch der deutschen Sprache, 1 priredil E . Seebold, Berlin - New York: W . de Gruyter, 231995 . Lexer KW = Matthias Lexer, Kärntisches Wörterbuch, Leipzig, 1862. O Lexer MHD = Matthias Lexer, Mittelhochdeutsches Handwörterbuch 1, Leipzig, 1872. s LiAKZ = Datoteka ledinskih imen Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeže-L lja, Ljubljana. 0 Logar 1996 = Tine Logar, Dialektološke in jezikovnozgodovinske razprave, ur . v Karmen Kenda-Jež, Ljubljana: ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, 1996. Megiser 1592 = Hieronim Megiser, Slovenisch-deutsch-lateinisches Wörterbuch: Neugestaltung und Faksimile der ersten Ausgabe aus dem Jahre 1592 = Z Slovensko-nemško-latinski slovar: preureditev in posnetek prve izdaje iz leta A 1592, priredila Annelies Lägreid, Wiesbaden: Harrassowitz, 1967. p Murko 1833 = Anton J . Murko, Deutsch-Slowenisches und Slowenisch-Deutsches 1 Handwörterbuch: Deutsch-Slowenischer Theil, Grätz, 1833. s Nartnik 2007 = Vlado Nartnik, Besedotvorne posebnosti privezno-pridevnih besed K v črnovrškem dialektu Ivana Tominca, Besedje slovenskega jezika, ur . Marko 1 Jesenšek, Maribor, 2007 (Zora 50), 385-388 . 6 Ramovš 1924 = Fran Ramovš, Historična gramatika slovenskega jezika 2: konzo-• nantizem, Ljubljana: Učiteljska tiskarna, 1924. o Rigler 2001 = Jakob Rigler, Zbrani spisi 1: jezikovnozgodovinske in dialektološke 0 razprave, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2001. o Schöpf 1866 = Johann Baptist Schöpf, Tirolisches Idiotikon, dokončal A. J. Hofer, 1866. Skok 1912 = Petar Skok, Mundartliches aus Žumberak (Sichelburg), Archiv für slavische Philologie 33 (1912), 338-375 . SLA = gradivo za Slovenski lingvistični atlas, hrani Dialektološka sekcija Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani . Striedter-Temps 1963 = Hildegard Striedter-Temps, Deutsche Lehnwörter im Slo- venischen, Wiesbaden: Harrassowitz, 1963. Šašel 1957 = Josip Šašel, Rožanski narečni besednjak, rokopis, hrani Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani . Težak 1981 = Stjepko Težak, Ozaljski govor, Hrvatski dialektološki zbornik 5 (1981), 203-427 Tominec 1964 = Ivan Tominec, Črnovrški dialekt: kratka monografija in slovar, Ljubljana: SAZU, 1964 (Dela drugega razreda SAZU 20) . Toporišič 1992 = Jože Toporišič, Enciklopedija slovenskega jezika, Ljubljana: Cankarjeva založba, 1992. Metka Furlan, Črnovrški pridevnikpojertek 'požrešen' v slovarju Ivana Tominca The Črni Vrh adjective pojertek 'ravenous' in the dictionary of Ivan Tominec Summary The Črni Vrh adjective paidrtk, which Ivan Tominec standardized as pojertek 'rav- ^ enous', has been preserved until today as an unrecognized German loanword with a ^ Bavarian phonetic basis, corresponding to the New High German adjective begier-dig 'eager, desirous'. The initial Slovenian form *pegirdik developed according to ^ the phonetic rules of the Upper Carniolan dialect base with palatalization of velar g ^ > j until the stage with the morphologically reintrerpreted onset pe- ^ po-; that is, ^ until *poilrtk. In the Črni Vrh dialect, however, the semivowel i assimilated with the long vowel < i and the two-phoneme sequence phonemicized into fa: *poiirtk ^ > *poii3rtk > Črni Vrh dial . paiartk. ^ Z > O L m O K NN N H Vinogradniško in kletarsko izrazje ^r v prleški vasi Cven Mateja Kosi 1 HH m Prispevek prinaša narečni slovar vinogradniške in kletarske terminologije, glasoslovni opis in krajše besedilo panonskega prleškega govora vasi Cven ter primerjavo zbrane leksike z drugimi do zdaj objavljenimi dialektološki- mi prispevki iz prleškega narečja in s še neobjavljenim gradivom za slovar ^ medžimurskega narečja . Preverjena je tudi pojavnost v slovarjih . Leksemi Z so v slovarju opremljeni z označevalniki glede na časovnost oziroma pogos- ^ tnost in postavljeni v sobesedilo . ^ Ključne besede: vinogradniška in kletarska terminologija, panonska narečna j skupina, prleško narečje ^ m Wine-growing and wine-cellar terminology in the village of Cven, Prlekija This article presents a dialect dictionary of wine-growing and wine-cellar ^ terminology as well as a phonetic description and a short text written in ^ the subdialect of the village of Cven, part of the Prlekija dialect of the Pan-nonian dialect group The lexical material gathered is compared to other articles on the Prlekija dialect as well as unpublished material for the Medimurje dialect dictionary. Attestation in dictionaries is also examined . Words in the dictionary are labeled for frequency, and are put into context . Key words: wine-growing terminology, wine-cellar terminology, Pannonian dialect group, Prlekija dialect 0 Uvod 0.1 O vinogradniški in kletarski terminologiji v prleškem narečju je bilo objavljenih že nekaj razprav avtorice Mihaele Koletnik, in sicer Vinogradniška terminologija na Gomili pri Kogu (Koletnik 1996), Miklošičevo vinogradniško besedje v Pleteršnikovem slovarju (Koletnik 2004), Izposojenke v prleškem vinogradniškem besedju (Koletnik 2006a), Vinogradniška terminologija na Ženiku in v Biserjanah, rojstnem kraju Antona Korošca (Koletnik 2006b) . Vinogradniški terminologiji je na straneh 389-400 posvečeno tudi eno poglavje članka Besedje v severovzhodnem narečnem prostoru (Koletnik 2007) . Poleg znanstvenih pri- spevkov sta z istega področja nastali še dve diplomski deli,1 v katerih sta bila W raziskana govora vasi Cven in Kapelski Vrh . 2 Z ^ 0.2 V prispevku so obravnavani narečni vinogradniški in kletarski izrazi, ki jih uporabljajo vinogradniki iz vasi Cven, ki leži 5 kilometrov severovzhodno od Ljutomera na zahodnem robu Panonske nižine - gre za prleški govor panonske narečne S skupine . L Cvenu najbližji vinogradi spadajo v vinorodno deželo Podravje, natančneje v 0 ljutomersko-ormoški vinorodni okoliš . Vinogradništvo in vinarstvo sta tu zelo stari V in razširjeni kmetijski panogi, zato je z njima povezano izrazje pogosto rabljeno in bogato . Ker pa se načini pridelave in predelave grozdja modernizirajo, se stara orodja, posode in postopki ter z njimi izrazi zanje umikajo iz rabe . Osnova prispevka je narečno besedilno gradivo, ki sem ga posnela na terenu Z s petimi informatorji in ga zapisala v fonetični transkripciji . 3 Vprašalnice za posa-A mezni vodeni pogovor sem si predhodno pripravila sama,4 informatorjem pa sem P pustila tekoče govoriti, da so pozabili na diktafon oz . kamero5 in govorili kar najbolj 1 po domače . Izrazje in pomeni so primerjani s tistimi iz objav Mihaele Koletnik S (1996, 2004, 2006a, 2006b, 2007) in s še neobjavljenim gradivom za slovar medži-K murskega narečja Dura Blažeke . Z a\ 0 1 Kratek opis naglasa in glasoslovja 1.1 Naglas je dinamični in ni vezan na določeno mesto v besedi Naglašeni samoglasniki so dolgi ali kratki, nenaglašeni le kratki Zastopniki psl staroakutiranih dolgih in novoakutiranih kratkih samoglasnikov ter umično naglašenih a, e, o so v govoru večinoma še kratki Zadnjih deset let se vinogradniška (in kletarska) terminologija predvsem v diplomskih nalogah načrtno zbira po vseh vinorodnih okoliših tudi na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani pod mentorstvom red . prof. dr. Vere Smole . Mateja Kosi, Vinogradniško in kletarsko izrazje v prleški vasi Cven (2007) pod mentorstvom red . prof. dr. Vere Smole; Nataša Safran, Vinogradniško besedje na Kapelskem Vrhu (2004) pod mentorstvom doc . dr. Mihaele Koletnik . Moji informatorji so bili: (A) Marija Makoter, rojena leta 1941 na Cvenu, gospodinja; (B) Miroslav Babič, rojen leta 1954 na Ptuju, kmet; (C) Ferdinand Rošker, rojen leta 1947 na Cvenu, tekstilni tehnik; (Č) Branko Kosi, rojen leta 1960 na Cvenu, mesar; (D) Anton Kosi, rojen leta 1947 na Cvenu, diplomirani obramboslovec . Vsem se za sodelovanje najlepše zahvaljujem. Pomagala sem si s strokovno literaturo o vinogradništvu in kletarstvu ter z navedenimi diplomskimi deli in strokovnimi članki Kot priloga k diplomskemu delu je nastal tudi dvajsetminutni film 4 Mateja Kosi, Vinogradniško in kletarsko izrazje v prleški vasi Cven 1.2 Samoglasniki 1.2.1 Sistem dolgih samoglasnikov je monoftongičen . Dolgi naglašeni samoglasni- o ki so: i:, ü:, u:, e:, o:, e:, o:, ä:, ä: + r:. Dolgi in kratka naglašeni in nenaglašeni ä so le rahlo zaokroženi . Kvantitetna razlika med naglašenima r: in r ni več zaznavna . Izvor: i: < stalno dolgi i: ('zi:mä, s'vi:jä 'svinja', 'pi:šän 'pišem', k'li:n), v prevzetih be- ^ sedah (mä'ši:n 'naprava, mlin', g'li.xäti 'ravnati'); ü: < stalno dolgi u: ('lü.^ 'luč', 'lü.pin - 1. ed. 'lupim', k'lü:č 'ključ'), v prevzetih besedah (b'rü:tif 'pokopališče'); ^ u: < stalno dolgi 1: ('vu:k 'volk', 'du:k 'dolg', 'ču:n 'čoln'), redko staroakutirani ^ I po mlajšem podaljšanju ('du:gä - prid. ž. sp. 'dolga'), o pred n, m (z'vu:n 'zvon', z'du:mi 'zdoma'); ^ e: < stalno dolgi e: (z've:zdä, s've:čä, 'le:s, m'le:ko, 'le:tä - I mn . , bä'se:dä), cirkum- ^ flektirani a ('le:n 'lan', 'de:n 'dan', 'me:x 'meh', dvojnično 've:sl've:s 'vas'); o: < cirkumflektirani o ('no:č, g'no:j, 'no:s, 'bo:k, mä'so:), zgodaj podaljšani novo-akutirani o ('ko:s, 'o:s - oboje R mn. ), stalno dolgi g: (k'lo:p, 'so:t, go'lo:p, 'zo:p, 'go:bäc, 'ro:kä), novoakutirani o v besedah ('do:tä, dvojnično 'vo:läl'volä 'volja'), v prevzetih besedah ('šo:štär 'čevljar'); e: < stalno dolgi ('pe:t, i'me:, g're:dä, 'pe:tä, 'me:xkä, 've:žän - 1. ed. 'vežem', p'le:šän - 1. ed. 'plešem'), cirkumflektirani e ('le:t 'led', 'pe:č, pä'pe:l, vä'če:r, O sr'ce:), redko novoakutirani a Cpe:sji), cirkumflektirani a dvojnično v besedi ('ve:sl've:s), v prevzetih besedah ('fe:xtäli so 'prosili so'); « o: < stalno dolgi a: (g'ro:t 'grad', x'ro:st 'hrast', t'ro:vä 'trava', g'lorvä 'glava'), N cirkumflektirani a v besedah ('lo:š 'laž', 'čo:st 'čast'), zgodaj podaljšani a v W besedi ('to:l - R mn. 'tal'), v prevzetih besedah iz a: ('vo:gä 'tehtnica'); ^ ä: < novoakutirani a v zadnjem besednem zlogu ('pä:s 'pes', 'vä:s 'ves'), redko v prevzetih besedah iz a: pred j ('xä:jzl 'stranišče', b'rä:jdäy; ä: < a: v besedah, prevzetih iz knjižnega jezika (žu'pä:n); r: < stalno dolgi r: ('kr:f, s'mr:t), staroakutirani r ('pr:st, 'sr:na). 1.2.2 Zaradi večinoma nepodaljšanih starih akutov je sistem kratkih naglašenih samoglasnikov bogat, pogostnost njihovega pojavljanja pa visoka. Kratki naglašeni samoglasniki so: i, ü, u, e, o, ä, ä Izvor: i < staroakutirani i Clipä, 'ribä, ko'bilä; 'miš, 'nič, 'sit), v prevzetih besedah (g'lix 'ravno', 'cigäl), redko po mlajšem naglasnem umiku na prednaglasni i (p'rinäs); ü < staroakutirani u ('küpä - R ed. , k'rüxä - R ed., k'lükä 'kljuka'; k'rüx, 'küp, 'tü), v prevzetih besedah (g'rünt 'grunt, posest', 'fürtox 'predpasnik'); u < staroakutirani I Cvunä 'volna', 'punä - prid. ž. sp. 'polna'), prednaglasni I po umiku naglasa s končnega kratkega zloga ('buxä 'bolha'), u pred j ('mujcäk), v skupinah buj-, muj-, nastalih po metatezi iz u'mi(:)-, u'bi(:)- (x'mujvati, 'bujti), redko umič-no naglašeni o v položaju pred n, m ('kunäc, 'duma), o pred j iz n ('kuj), v prevzetih besedah (kä'ruzä, 'lustär), v prevzetih besedah iz knjižnega jezika ^župnik); E Z 1 K O 5 L O V Z 1 Z A P 1 S K 1 o 6 0 e < staroakutirani e (b'rezä, st'rexä, 'leto, 'rezäti,po'vedäti; 'det 'ded', 'sen 'sem'), e pred r ('merä, 'vera), v prevzetih besedah (^leddr, 'keks); 0 < staroakutirani q ('dogä, 'ggbä, 'točd), novoakutirani o (š'kodä, 'ngšä, 'nosin, p'rosin; š'kgf, 'kgš, k'rgp, st'rgk, 'pgt), umično naglašeni o ('kgzä, 'gsä, 'kgtäl, 'dgbrä), po mlajšem naglasnem umiku naglašeni o ('bggät, 'pgtplät), v prevzetih besedah ('zgkli), redko iz a v prevzetih besedah {flgkšd); ä < staroakutirani q (s'räčä, 'dätälcä 'deteljica'), novoakutirani e Czäljä, 'žänix 'ženin', 'mäčän - 1. ed. 'mečem', k'mätä - R ed. 'kmeta', 'sädän 'sedem'; k'mät, 'čäp), umično naglašeni e ('žänä, 'čälo, 'räbro, 'näsän, 'räčän), staroakutirani e pred n, m (x'rän, 'sämän 'seme', ko'läno), e po mlajšem naglasnem umiku ('čätrtäk), novoakutirani a v nezadnjem besednem zlogu ('mäšä 'maša', 'säjä 'sanje', 'väški, fsäxnä 'usahne', prä'mäknä, 'päxnä 'zadeti v oko', 'gänä 'premakniti; čustveno se dotakniti'), v prevzetih besedah pred j (š'päjzä, 'cäjtygä); ä < staroakutirani a (k'rävä, 'mäti, 'kämän; b'rät, p'räf, zd'räf), prednaglasni a, naglašen po mlajšem naglasnem umiku ('näpnä jo) in v prevzetih besedah ('mäntl, 'fäšäyk). 1.2.3 Nenaglašeni samoglasniki so samo kratki: i, u, o, ä, ä. Zanje je značilna nizka stopnja redukcije, reducirajo se predvsem ob zvočnikih, ki postanejo zlogotvorni: r, I, n. Izglasni i je še nekoliko manj napeto izgovorjen kot nenaglašeni i v internih zlogih . Akanja, ikanja in ukanja govor ne pozna . 1 < i (prednaglasni: tiš'či:, zi'dg:r; ponaglasni: g'räbiti, 'xgdin; izglasni: 'xgdi, nä 'mizi), e (prednaglasni: ris'nicä, si'deti, ci'diti, si'no:, smi'jäti sä, tis'to:; ponaglasni: 'grix, 'so:sit, 'viditi), u (prednaglasni: li'pinä, si'šiti, pli'väti; ponaglasni: 'päzdixä; izglasni: b'räti, 'si:ni); u < v prevzetih besedah (tu'rizän, ku'bik); v onomatopejskih besedah ('kuku); 0 < o (prednaglasni: o'ko:; ponaglasni: 'jägodä), q (prednaglasni: zob'je:; pona- glasni: 'mizo), I (prednaglasni: go'či:mo; ponaglasni: 'jäbokä), -o < -al ('delo jä), iz -l za naglašenima in nenaglašenima i in e ('žr:ijo, x'mr:ijo, 'ngsijo jä, 'bijo jä, 'tr:pijo jä), -al ('näso jä), v prevzetih besedah (fürtox); ä < a (s'täbär, 'čäbär, 'kunäc 'konec'), e (prednaglasni: zä'le:ni, vä'se.iä, bä'se:dä; ponaglasni: 'näsämo; izglasni: 'po:lä 'polje', 'mo.rjä, 'näsä), q (prednaglasni: klä'či:, päs'ni:cä 'pesti'; ponaglasni: 'pämät, 'jg:sträp; izglasni: 'tälä, 'žänä -I mn. , 'mizä - I mn. ); ä < a (interni zlogi: 'žägäti, 'deläti; izglasni: 'jägodä, g'lg.vä, g'rü.^kä, k'rävä), v prevzetih besedah (fä'lo:t); r < nenaglašeni r (smr'deti, mr'li:č), po umiku naglasa na prednaglasni zlog C^ätrtäk), po onemitvi samoglasnika ob r (žr'be: 'žrebe', 'ledrni 'usnjen'), v prevzetih besedah ('nidr'šuxi 'nizki ženski čevlji'); n < po onemitvi samoglasnika ob n ('jäbošncä, 'su:nčncä, s'lämo'rezncä), v prevzetih besedah ('tgty'ko:mrä 'mrliška vežica', 'cäjtygä, 'tü.rn); 1 < v prevzetih besedah ('mäntl). 1.3 Soglasniški sistem se od sistema slovenskega knjižnega jezika zelo malo razlikuje, saj so soglasniki nastali iz ustreznih soglasnikov v izhodiščnem splošnoslo- o venskem sistemu (Logar 1981), poleg tega pa: v < w pred samoglasniki, zvočniki in zvenečimi nezvočniki ('vi:no, 'voda, v'rä:k), kot proteza pred zadnjimi samoglasniki (v'o:pno, 'vü:zdä, 'vüstä, 'vü:s); -n < -m ('če:n 'hočem', li'de:n - daj. mn. 'ljudem', 'tä:n 'tam'), redko n v izglasju ^ ('ogän), v prevzetih besedah ('mäntl); l < i (p'lü.xä, k'ro:l), toda l + j < lbi ('zäljä), l < -dl-, -tl- v deležnikih na -l^ in ^ iz primarne skupine tl, dl ('je:lä 'jedla', c'vä.iä 'cvetela' - 'šilo), v prevzetih ^ besedah ('ledär); ^ r < r ('rüxä), r v prevzetih besedah (kräm'pe.r); r v skupini -čre- in -žre-, ki sta ohranjeni (č're:väl 'škorenj', č're:šjä, žr'be: 'žrebe'); ^ j < n in nhj ('kuj, 'sükjä, 'lü:kjä, 'jivä 'njiva', korä'je: 'korenine', b'läjä 'deska'), j ^ < 0 kot zapolnitev zeva ('bijo jä, 'nosijo jä), kot prehodni j med u in zobnimi/ zadlesničnimi soglasniki ('mujcäk, 'gujdäk 'prašič'), v skupinah buj-, muj-, nastalih po metatezi iz u'mi(:)-, u'bi(:)- (x'mujvati, 'bujti); -f < -v v izglasju in pred nezvenečimi nezvočniki (fčärä, p'räf, fsäki), v izglasju tudi v skupini -ru ('čr:f, o'br:f), p- v položaju pred t (ftič), v prevzetih besedah Cfe:xtäli so, fürtox 'predpasnik'), -f- < -pf- < -bf- Ckorfläšä 'pletenka'); ^ šč < št ('küščär, 'iščän, nä 'täščä)■; O zd-< vzd- (z'do:väjä 'poroka', z'dignoti 'dvigniti'); k < kj- v besedi 'kje' ('ke); « g < kj- v sestavljenkah ('negi 'nekje', 'nigi 'nikjer'); N x < k, g pred k ('me:xki 'mehak', 'läxki 'lahek'), xm- < vm- (x'mujväti, xm're.'ti). W Nezveneči nezvočniki so nastali tudi iz zvenečih v izglasju in po asimilaciji na sledeče nezvočnike, zveneči nezvočniki pa iz nezvenečih prav tako po asimilaciji na sledeče nezvočnike . Vsi nezvočniki se pojavljajo tudi v prevzetih besedah . 2 Slovar Po narečnih pripovedih informatorjev, večkratnih pogovorih z njimi ter na podlagi obsežnega zbranega zvočnega, slikovnega in video gradiva je v mojem diplomskem delu nastal slovarček, v katerem je zbranih okrog 450 iztočnic (od tega jih je v tem prispevku zaradi omejitve obsega predstavljenih 115) . V geselskem članku je najprej navedena glasovno poknjižena iztočnica. Sledi ji ustreznica v narečni transkripciji . Pri samostalniških besedah sledijo oblike za imenovalnik in rodilnik ednine ter oznaka slovničnega spola. Pri glagolskih oblikah navajam nedoločniško obliko in obliko za 1. osebo ednine sedanjika (ponekod 3. oseba, če se oblika za 1. osebo ne uporablja) ter podatek o glagolskem vidu. Pri pridevniški besedi so navedene oblike za vse tri spole ter natančnejša besednovrstna oznaka . Z besednovrstno oznako so označeni tudi prislovi, vezniki in zaimki O 1 v izglasju deležnikov gl . pri izvoru /o/. 6 Z Sledi opredelitev besede z označevalnikom, ki izraz označuje glede na časov-W nost oziroma pogostnost (redko, zastar . 7, star . 8), v tem izboru iz celotnega slovarčka ni terminološko in zvrstno zaznamovanih leksemov Besede brez označevalnika so 1 nezaznamovane. Pri vseh besednih vrstah sledi sopomenka iz knjižnega jezika ter pomenska razlaga iztočnice Sledi ponazarjalno gradivo - sobesedilo, v katerem se narečna S beseda pojavlja . Pri nekaterih pomenskih razlagah je navedena tudi sopomenka . L Pojavnost leksemov, ki jih ni ne v SSKJ 1-5 in ne v Pleteršnikovem (2006) slovarju 0 (oz. v nobenem od teh slovarjev niso predstavljeni v enakem pomenu), sem pre-v verila še v nekaterih drugih slovarjih (etimoloških - Bezlaj 1-5, Snoj 1997, Skok 1-4; kajkavskih - Finka 1984-, Lipljin 2002, Blažeka 2010; prekmurskem - Novak 2006; porabskem - Mukič 2005) . Če beseda v določenem slovarju obstaja, je to zabeleženo v oklepaju pod geselskim člankom . Z A Krajšave p dov. - dovršni glagol; m - samostalnik moškega spola; mn. - množina; s - samostalnik 1 srednjega spola; nedov. - nedovršni glagol; NŠ - neštevno; prid. - pridevnik; prisl . - pri- S slov; star. - starinsko; strok. - strokovno; zast. - zastarelo; ž - samostalnik ženskega spola K 1 Znaki in simboli ► za poknjiženo iztočnico uvaja narečni zapis 1 uvaja prvi pomen, če sta vsaj dva 1 2 uvaja drugi pomen, če sta vsaj dva • |xxx| zamejevalni del razlage 1 • uvaja frazem ^ glej, primerjaj ♦ uvaja razdelek z večbesednimi strokovnimi izrazi [ . . ] označuje izpuščeni del besedila (a), (b) ... označuje informatorja xxx* ni v SSKJ xxx** ni ne v SSKJ ne v Pleteršnikovem slovarju xxx- je v SSKJ, vendar v drugem pomenu xxx- - je v SSKJ in v Pleteršnikovem slovarju, vendar v drugem pomenu xxx*- ni v SSKJ, je v Pleteršnikovem slovarju, vendar v drugem pomenu xxx-* je v SSKJ, vendar v drugem pomenu, ni v Pleteršnikovem slovarju xxx~ podobno v SSKJ xxx*~ podobno v Pleteršnikovem slovarju Informatogi so označeni s temile črkami: (a) Marija Makoter, (b) Mirko Babič, (c) Ferdinand Rošker, (č) Branko Kosi, (d) Anton Kosi, z (m) pa je označen govor mene same . a\ 7 zastar. - zastarelo: označuje besede, ki jih poznajo le posamezniki . Ti izrazi so zelo stari, saj se jih že vsaj štirideset let ne uporablja več (tretač, rebljač, cuhta . . .) . 8 star - starinsko: označuje besede, ki se umikajo iz vsakdanje rabe Tovrstni leksemi so ljudem znani, razumejo jih, uporabljajo pa ne več (četrtnjak, kobila, konj . . .) . 9 V članku Mihaele Koletnik Vinogradniška terminologija na Ženiku in v Biserjanah . . . (Koletnik 2006b: 246) je cuhta razložena kot leseni obroči, sestavljeni v obliki koša, kar je po mojem gradivu koš v prvem pomenu (gl . iztočnico koš) . beteg ^ 'bätäk bä'tägä m bolezen \vinske trte|: (A) Od vrä'memä . To zäj, če jä 'takšo ^ 'nes'täilno v're:mä, 'po: 'däš 'po: 'tista spä'ri:nä, 'nekä pä 'tüdi od bo'le:zni . G'do jä o 'bätäk v go'ricäx, 'nä? bobika ► 'bubikä -ä ž, star. grozdna jagoda: (Č) 'Negdä, g'do: jä b'ro:tva 'bi:lä, 'te: so 'totä s'to:rä 'bäbä t'ri 'bubikä 'gor nä . . . 'nä, nätäk'nolä [ . . ] brač ^ b'ro:č -a m trgač \obiralec grozdja^: (M) 'Kak pa 'räčätä 'totin li'de:n, ki ^ p'ri:däjo b'ro:t? (A) B'ro:či . brajda ► b'rä:jdä -ä ž brajda \po ogrodju iz letev napeljana vinska trta\: (C) 'Käbrnik bi 'mogla na spom'lo:t. 'Tisto: 'vi:diš, g'däj . . . 'to: 'läxko 'dumä na b'rä:jdäx 'tüdi ^ 'vi:diš, 'nä . ^ brati ► b'räti 'bä:rän nedov. trgati Igrozdjel: (A) 'Zä pä, f pon'de:läk pä 'bä:rämo, so nän 'räkli zä ši'ponä, kä 'morämo 'že pä'läti . ^ bratva ► b'ro:tvä -ä ž trgatev: (Č) 'Negdä, g'do: jä b'ro:tvä 'bi:lä, 'te: so 'totä s'to:rä 'bäbä t'ri 'bubikä 'go:r nä . . . 'nä, nätäk'nolä [ . . ] cuhta*9 ► 'cü:xtä -ä ž, zastar. blago, ki je varovalo zmleto grozdje, da je ostalo v košu stiskalnice: (Č) 'Ne:, 'te: pä mi jä 'Rusof S'tägko pä 'u:n 'to: räz'lägo, kä so 'negdä 'meli 'täkšnä p'räšä, kä si 'nekäk, 'täk käk 'äno 'kurpo 'mejo . 'Kurpo, pä 'notri blä'go:, 'täk käk od 'änägä 'žäklä. In f 'tisti 'žäkäl si d'jo: 'toto säm'leto g'ro:zdjä, st'retäno, o'ko:li pä 'te: 'kurpo, 'te: pä jä 'tisto 'nekäk stis'ko:välo . Če sän jäs p'räf ^ 'räzmijo . In 'toto blä'go:, ki sä jä 'no:pilo . . . sä jä 'no:pilo 'totägä 'sokä in g'do: si O 'käkšägä pi'jo:ncä 'vidijo, si 'räko, 'toti pä jä 'pijän käk 'cü:xtä. • pijan kak cuhta popolnoma pijan: 'pijän käk 'cü:xtä « čep ^ 'čäp -ä m 1 čep \lesen zamašek\: (Č) 'To:, 'čäp . Pluto'vinästi . 'To: 'tü: 'notri N p'ri:dä, 'zä:j 'notri 'täčä . ^ stofelj 2 čep \po obrezovanju preostali del rozge, na- W vadno z dvema očesoma\: (A) 'Toti 'čäp jä 'näjč 'ne: g'no: . ^ četrtnjak- - ► štr'jo:k -ä m, star sod, ki drži 150 litrov: (D) Štr'jo:k jä 'te: s'to: 'pedäset. davati* ► 'do:väti 'do:vlä (3. os.) nedov. dajati \sok iz tropin pri stiskanju\: (Č) 'Käk 'dugo 'do:vlä, 'täk 'dugo s'ti:snäš 'vün. Do t'rik'ro:t 'negi . doga ► 'dogä -ä ž doga \deska za sestavljanje lesenega soda\: (Č) Nä polov'jo:ki jä 'dogä . 'Notri . ♦ žalostna doga 'žälostnä 'dogä lesena deska, s katero se nagne sod, da tekočina do konca izteče: (Č) 'Žälostnä d're:vä, 'žälostnä 'dogä, d'rü:go pä 'ne:. ^ DREVA dreva ► d're:vä -ä ž ♦ žalostna dreva 'žälostnä d're:vä lesena deska, s katero se nagne sod, da tekočina do konca izteče: (Č) 'Žälostnä d're:vä . 'Mislin, kä sän jo ce'lo s'kü:rijo, kä jä sprx'ne:lä . ^ doga držati ► dr'žäti dr'ži: (3. os . ) nedov . 1 držati \imeti prostornino za določeno količino tekočine^: (Č) 'To: 'negi 'cirkä dr'ži: 'pe:t 'litrof 'vändä . 2 ohranjati uporabnost: (A) 'Tüdi škro'pi:vo nä dr'ži: 'dužä . 3 držati \ohranjati kaj v določenem položaju\ • držati kak pes ježa ironično trdno držati: (Č) 'No, 'vidiš, 'zäj pä sä 'to: 'täk zä'te:gnä in 'to: dr'ži: käk 'päs 'je:žä . 'Zä pä šä 'to: od're:žäš, pä šä 'po: po'nücäš 'dälä, nä . dverca ► d'veircä d've:rc s mn. vratca \zapiralo odprtine na sodu, namenjene za či-W ščenje\: (A) 'Näj 'novä nä're:di . 'To: 'te 'morä fsä s'küp 'no:vo - d've:rcä pä fsä N s'küp 'no:vo nä're:ti . ^ tirelj, turen ^ dveri ► d'väri -i s mn. pokrov koša pri stiskalnici za grozdje: (C) 'Jä, kär iz 'näj've:čjägä v 'näj'mänšägä nä'lä:gä, nä 'vr:x pä sä 'dänäjo d'väri . ^ poD 0 ferunika** ► fä'runikä -ä ž, zastar. daljši reznik: (A) 'Jä, 'un jä 'tü:, 'tän 'po:läk 'näšix, S pä f 'Sevrovix go'ricäx pä jä 'un 'mejo sp'lox . . . 'un jä 'mejo 'ne: d'vo: 'kujä, 'un jä L 'mejo nä'mesto 'kujof po š'tiri fä'runikä . Q flakša** ► f'lokšä -ä ž, zastar. lesena posoda v obliki sploščenega valja, ki pijačo V ohranja hladno: (Č) 'To: jä f'lokšä, li'se:nä izdä'lä:vä, 'jäs sän 'zä:j 'sicär 'do: N ob'ro:čä 'deläti iz 'rostfräjä, kä 'te: 'to: 'päč nä rjä've:jä, 'to: so 'meli 'sämo zä 'to:, 1 kä jä 'dužä pi'jäčä 'bi:lä 'notri x'lädnä . gantar *■ 'gäntär -ä m lega \lesenapodloga za sode v kleti\: (M) 'Toti 'de:l? (Č) 'Gäntäri . Z glava- - ► g'lo:vä -ä ž vrhnji del trsa, iz katerega raste rodni les: (A) D'rügo nä A pis'ti:š . . . nä 'kuji fsä pis'ti:š, pä 'te 'toti d'vo: 'räzni:kä, kä s'tä:, z g'lo:vä pä g're: p fsä 'do:l . 1 graba- - ► g'räbä -ä ž spodnji, najnižji del vinograda: (B) 'To: po'me:ni, kä 'zä:j g'do: 5 'uni 'čist 'do:l p'ri:däjo, so . . . v g'räbi . K grabica * g'räbicä -ä ž 1 odvodni jarek med deli vinograda: (B) Nä fsäkšix 'pedäset 1 'metrof jä 'bijo, 'käk bi 'to: 'räko, 'vertikälni, 'nejä, 'vertikälä jä v g'räbo, 'to: sä 6 p'ro:vi, 'vodo'rävno, 'vodo'rävni od'vod 'vodä in 'to: sä jä 'räklo g'räbicä . 2 del • vinograda med dvema odvodnima jarkoma: (C) V d'rü:gi äl pä f t're:tji g'räbici . 1 Po 'pr:vi g'räbici, f 'pr:vän 'totän, 'pr:vi prä'xo:t, d'rü:gi prä'xo:t pä 'kunäc go'ric . • Go'ricä so 'tüdi bi'le: po g'räbicäx nä'räjänä, 'te: pä pot 'pr:voj g'räbicoj pä pot 1 d'rü:goj g'räbicoj so 'zäj, 'nä. grot * g'rot -ä m grot \lijaku podobna priprava pri grozdnem mlinu, v katero se strese grozdje^: (Č) 'Tü: 'go:r p'ri:dä g'rot, 'to:, nä 'to: . Än 'täkši, 'mo:n gä 'doläx, f piv'nici gä 'mo:n . ^ žrelo gutedel** * 'gut'e:dl -dlä m žlahtnina \trta z navadno petdelnimi listi, srednje velikimi grozdi in jagodami rdeče ali rumeno zelene barve\:: (C) Žläxt'ninä, po 'näšän 'gut'e:dl. 'To: jä jä'dilnä 'sortä . 'To: sä nä p're:šä. 'To: 'ni 'vi:no . gviht** * g'vixt -ä m utež \za povečevanje sile vzvoda na stiskalnico\: (Č) 'To: so g'vixti, 'pr:vo 've:ki, 've:ki jä prä'mälo, 'te: pä sä šä 'moräjo 'mä:li s'coj o'besiti, kä 'te: jä 'to: 've:kši ä'fekt, kä 'bolä s'ti:snä [ . . ] igla * 'iglä -ä ž kovinska koničasta os vretena: (C) 'Te: pä 'to: fsä s'küpär z'le:zi nä'zäj 'notri, kär 'tü: ot s'podäj jä pä 'iglä, ki us'merjä, kä sä 'toti 'kämän nä 'ni:xä 'se:n pä 'to: izabela * izä'belä -ä ž izabela \samorodna trta z zelo velikimi listi in srednje velikimi rdeče vijoličastimi grozdi^: (C) Izä'belä pä 'ju:rkä, 'sämo 'tisto 'bol 'mälo, 'näj'vä:č pä sä jä š'mä:rnicä, 'sämo 'to: jä 'zä:j že 'nekäj, prät s'to: 'le:ti . jurka** * 'ju:rkä -ä ž samorodna trta z zelo velikimi listi in velikimi modro vijoličastimi grozdi: (C) Izä'belä pä 'ju:rkä, 'sämo 'tisto 'bol 'mälo, 'näj'vä:č pä sä jä š'mä:rnicä, 'sämo 'to: jä 'zä:j že 'nekäj, prät s'to: 'le:ti . kabrnik ► 'käbrnik -ä m, strok. kabrnik \grozdni nastavek pred cvetenjem]:: (c) 'Käk 'vün po'žänä is s'to:rägä 'le:sä 'mälo k'ro:tki zä'lemi 'listäk, g'ro:täjo g'rozdäki o 'täkši 'mä:li, ki mäš op'čutäk, kä jä g'rozdäk, 'to: 'šä jä 'käbrnik. kad ► 'kät -di ž kad \velika, zgoraj širša, odprta lesena ali plastična posoda]: (C) 'Te: pä 'tü: s'täčä 'vün, näs'to:vin 'go:r 'toto 'ce:f, 'te: pä 'dänän 'do:l, 'te: pä 'dänän 'kät 'tü:, 'nä, is 'kädi pä 'te: 'potli 'pumpämo f 'so:dä . ^ kajla ► 'käjlä -ä ž zagozda iz lesa za zagozdenje sodov: (Č) 'Čo:käj, 'to: pä so 'käjlä . kamen ► 'kämän -mnä m utež na spodnjem delu vretena: (C) [ . . ] 'te: pä gä s'pü:ščäš, ^ 'tä:n dvi'güvläš 'go:r z vrä'tänom, s 'kämnon pä vrä'tänon, 'tä:n z'dignäš 'go:r, 'te: ^ pä 'to: p'ri:dä 'vo:gä. ^ klin ► k'li:n -ä m tečaj \za zapiranje koša pri stiskalnici na zadnji strani]: (Č) 'Tän pä so 'rigli nä 'ovi st'ro:ni, k'li:ni . Nä 'ovi st'ro:ni so k'li:ni, pä 'lü:kjä, kä s'küp, 'nä, f'täknäš, 'tü: pä so k'lü:či, kä s'küp 'zäpräš . ^ rigelj ^ ključ ^ k'lü:č -ä m zapah \za zapiranje koša pri stiskalnici na sprednji strani]: (Č) K'lü:č. Zä zä'pi:räjä 'totägä, kä gä 'zäpräš s'küpär, 'koš . Kä 'koš s'küp 'zäpräš . 'Tän pä so 'rigli nä 'ovi st'ro:ni, k'li:ni . Nä 'ovi st'ro:ni so k'li:ni, pä 'lü:kjä, kä s'küp, 'nä, f'täknäš, 'tü: pä so k'lü:či, kä s'küp 'zäpräš . kobila- - ► ko'bilä -ä ž, star. deblo vinske trte: (A) 'To:, 'därä pä sä, 'to:, pä sä 'te: 'räčä ^ ko'bilä . Če sä, 'mislin, ot 'därä smo ob'no:vläli, 'te: smo 'tü: zob'rezäli, 'te: pä jä ^ 'tr:s . . . sä 'räčä ko'bilä, 'to: pä so 'te 'kuji . (D) 'Jä, 'to: so ko'bilä, 'jä. Ko'bilä sä 'vün O 'mäčäjo, 'nä, g'do sä 'se:kä. koleno- - ^ ko'läno -ä s kolence \odebeljeni del trsa, iz katerega poganjajo listi] (C) « Zä'rädi 'tägä, kär jä 'to: 'täk näs'to:vläno. Kär 'tü:, f t're:tjän, čä'tr:tän ko'läni sä N po'jävi 'käbrnik [ . . ] W konj- ► 'kuj -ä m, star. pri obrezovanju preostali del rozge s petimi ali šestimi očesi: ^ (A) 'Kä jä špä'ro:n, jä 'kuj, 'jä . 'To: jä 'kuj . . . Do ot 'tü:, nä, ot 'tü: 'jä 'kuj [ . . ] ^ ŠPA- RON korbflaša** ► 'korf'läšä -ä žpletenka: (D) Po 'vi:no pä sän 'šo: s 'korf'läšoj, f 'kero mi jä 'virt nä'le:jo 'vi:no is 'püčlä . koš ^ 'koš -ä m 1. koš \obodpri stiskalnici za grozdje^: (C) 'Te: pä 'zä:j, v'zämäš, 'tä:n 'dänäš, k'däj jä 'koš nä'ložäni, kär 'te: 'tämo sä 'te: 'potli 'räčä 'koš . 2. visoka, spodaj zožena pletena posoda za prenašanje \gnoja na hrbtu] (Č) 'Koš zä g'no:j no'siti . P'lätäni . 'To: sä nä 'rämo 'lepo 'vr:žä, 'te: pä g're:š . Pä ti 'notri nä'mäčä; 'to: jä 'te:ko 'višä, kä ti 'nämrä zä ko'le:r lä'teti, in 'to: 'läxko 'näsäš . 'Toti jä 'mälo 'mä:li, 'bojši jä 'mälo 've:kši, kä 'te: 'vä:č 'näsäš . 3. velika količina, množina \rozgin listja na trsu\: (A) Če 'to: 'zäj 'nä bi 'rezäli, 'to: bi 'zäj nä spom'lo:t 'ce:li 'koš 'bijo . krajnik ► k'räjnik -ä m prvi trs v vrsti: (M) 'Käk sä 'räčä 'totämo 'pr:vämo 'tr:si? (A) K'räjnik. K'räj, dä jä pr k'ro:ji . 'To: jä k'räjnik. lagvenica** ► 'lägväncä -ä ž večji lijak za točenje vina v sod: (Č) 'Lägvänco šä 'mo:n . (A) 'Läkväncä . 'To: 'därä prä'to:čäš, 'nä, 'zäj 'täk s 'pumpoj, 'därä pä smo 'peški, pä 'tü nä polov'jo:k 'dänäš, kär t'räxtär jä prä'mä:li . 'Tü 'äno 'kunto v'le:jäš, 'te pä po'mälän 'täčä . Le'se:nä smo 'negdä 'meli . ^ lakovnica Z lakovnica* - ► 'läkväncä -ä ž večji lijak za točenje vina v sod: (A) 'Läkväncä . 'To: W 'därä prä'to:čäš, 'nä, 'zäj 'täk s 'pumpoj, 'därä pä smo 'peški, pä 'tü nä polov'jo:k N 'dänäš, kär t'räxtär jä prä'mä:li . 'Tü 'äno 'kunto v'le:jäš, 'te pä po'mälän 'täčä . 1 Le'se:nä smo 'negdä 'meli . ^ lagvenica (Bezlaj 2: 122: lakomica; Novak 2006: 215: lakovnica) O latica ► 'läticä -ä ž lesena deščica za ogrodje koša pri stiskalnici: (D) [ . . ] präp'rečilä, S kä bi g'ro:zdjä 'vün šp'ricälo, 'täk käk mäš 'zäj f xid'rävličnix p'räšäx p'lästično L m'režo . Pä 'te: 'läticä. 0 legnar ► 'legnär -ä m betonski podstavek lege: (Č) 'Legnär. 'Legnär jä nä bi'to:ni . v macljek ► 'mäcläk -ä m kladivce pri klopotcu: (B) 'Toti 'de:l so 'vetrncä, g're:däl jä, nä g're:dli so 'mäcläki, 'te: pä jä 'däskä pä 'mätlä . manga* ► 'mo:jngä -ä ž, redko vzvod: (C) Pä 'mäknäš 'toto vä'rigo, 'tä kä 'te: g'ro:tä vz'vo:t, 'nä, 'mo:jngä, käk sä 'räčä po 'pr:läški . (Bezlaj 2: 194: monga) Z metla ► 'mätlä -ä ž šibnata metla na klopotcu, ki vetrnice usmerja v smeri vetra: A (B) 'Toti 'de:l so 'vetrncä, g're:däl jä, nä g're:dli so 'mäcläki, 'te: pä jä 'däskä pä p 'mätlä. 1 mlin ► m'li:n -ä m grozdni mlin \mlin za mletje, drozganje grozdja^: (A) V m'li:n . (M) 5 Zä 'kä pä g're: v m'li:n g'rost? (A) Kä zd'robi 'jägodä . ^ tretač K naložiti se- - ^ nälo'žiti sä nä'ložin sä dov. obroditi: (D) P'räväč bi sä 'tr:s nä'ložijo, 'te 1 pä bi sä . . . (A) s'xi:ro . 6 naštekati** ► näš'tekäti -än dov . , redko postaviti \kolje\:: (C) 'Te: pä 'potli näš'tekäš • 'koljä 'sämo, 'kolä 'näjp're:t näš'tekäš, kä jix nä'pikäš, kä nä're:diš 'vr:sto, 'tä:n, ke 1 bodo 'potli po'säjäni 'tr:si . • obdeluvati** ► obdä'lüvati -vlän nedov. obdelovati \kmetijskepovršinel: (D) Zä'volo 1 obdä'lä:vä . Kär sä 'zäj fsä st'rojno obdä'lüvlä, 'nä . obroč ^ ob'ro:č -ä m obroč a \ozka ploščata lesena priprava v obliki kroga, ki omogoča oblikovanje koša pri starejših stiskalnicah\: (D) 'To: jä b'rezovä 'täkšä 've:jä, nä 'po:l v're:zänä. 'Te: pä jä is 'tägä nä're:ti 'rigk, ob'ro:č . 'Te: pä jä . . . s'podi 'dänä 'näj've:kšägä, 'te: pä 'sig'do:r 'me:šägä, 'tä kä s'tožäc 'delä 'u:n. b \ozka ploščata priprava v obliki kroga, ki povezuje lesene dele soda, flokše\:: (Č) 'To: jä flokšä, li'se:nä izdä'lä:vä, 'jäs sän 'zä:j 'sicär 'do: ob'ro:čä 'deläti iz 'rostfräjä, kä 'te: 'to: 'päč nä rjä've:jä [ . . ] oka ► 'o:kä -ä ž mn. 'o:kä oko \zametek brsta na oleseneli rozgi v zimskem času\: (A) [ . . ] 'to: pä so räz'ni:ki . 'Toti, 'nä? 'To: jä 'toti 'du:gi, ki mä dä'se:t, 'o:k [ . . ] olup* ^ o'lüp -i ž lupina \lupinagrozdnejagode\: (M) Ok'ro:k pä 'mämo . . . (A) lu'pinä . (M) Lu'pino äli o'lüp? (A) O'lüp, o'lüp jä 'to:, 'jä. To: jä o'lüp, 'jä . panjič- ^ pä'ji:č/pi'ji:č -ä m manjši tram, s katerim se obteži koš: (Č) 'Te: pä li'se:ni 'koš, nä, li'se:ni 'koš, 'te: je 'potli 'notri f 'koš p'ri:dä tro'pinä, zm'leto g'ro:zdjä, 'pot 'go:r nä 'to:, pä pi'ji:či . Pi'ji:či pä p'ri:däjo do 'pr:vägä p're:špäjä . (D) Pä'ji:či . (Č) Pä'ji:či, no, pä'ji:či, jä, 'jäs pä sän 'räko piji:či . panoga- - ► 'pänogä -ä ž, star. zalistnik \zalistni poganjek^: (A) 'To: so 'pänogä, 'to: z'ro:sä 'ce:lä 'rozgä . 'Jä, 'pänogä so 'to:. 'Pänogä jä 'to: po 'näšä . Zä'listnik jä 'pänogä. 'To: jä 'rozgä, 'to: pä so 'zäj 'pänogä, zä'listnik, 'to: jä 'list. (Bezlaj 3: 8: panoga) petljičje* ► pät'li:čjä -ä s, NŠ, zastar.pecljevina: (C) 'Ja, pät'li:čjä jä 'to:. Kär 'tä:n, 'to: ^ sä 'te:, kä g'do: jä räz'devläš, 'nä, 'toto pät'li:čjä sä 'vr:žä fk'räj . 'To: jä ot'pa:t. o pintar* ► 'pintär -ä m, star. sodar \izdelovalec sodov|: (Č) 'Sämo jä x'ro:st 'po: že 'täk, 'to: pä že 'pintäri z'no:jo, ke gä t'rebä pod're:ti . pintovec** ► 'pintoväc -fcä m iva \vrba, katere veje se uporabljajo za vezanje špa- ronov|: (D) 'Näš F'ränčäk jä 'negdä fsä s 'pintofcon 've:zo . ^ pipa ► 'pipä -ä ž pipa \priprava za točenje vina iz soda|: (M) 'Kä pä 'to:? (Č) 'Pipä . pod- ► 'pot -dä m 1 dno \spodnji, osnovni del stiskalnice iz lesenih desk\: (C) 'Zäčnämä ^ s 'podä . 'To: jä 'pot, nä 'kerägä sä nä'lägä g'ro:zdjä . 2pokrov iz lesenih desk, s kate- ^ rim se pokrije koš: (Č) 'Te: pä li'se:ni 'koš, nä, li'se:ni 'koš, 'te: je 'potli 'notri f 'koš ^ p'ri:dä tro'pinä, zm'leto g'ro:zdjä, 'pot 'go:r nä 'to:, pä pi'ji:či . ^ dveri poden- * ► 'po:dän -dnä m ♦ prednji poden p're:dji 'po:dän prednja, čelna stran ^ soda ♦ zadnji poden 'zo:dji 'po:dän zadnja stran soda: (Č) 'To: pä so 'po:dni, nä . ^ P're:dji pä 'zo:dji . Pä 'to: jä 'po:čäno, 'vidiš, 'to:. Ali nä 'pü:ščä zä'äjnkrät, äli jä 'po:čäni xi'di:č . polovnjak ► polov'jo:k -ä m sod, ki drži 300 litrov: (A) 'Näjp're:t sä piv'nicä s'pucä, pä polov'jo:k v'mujä, pä p'räšä sä 'morä v'mujti, pä po'sodvä, kä so 'pütä pä 'kontä, pä 'to:, käj 'nücäš . ♦ ovalni polovnjak sod ovalne oblike: (A) O'välni polov'jo:ki . polž ► 'pu:š -ža m polž \vijačno zavit del mlina, ki potiska grozdje v mletje^: (C) 'Jä, ^ če pä šä 'dänäš 'rebläčä k'coj, 'te: pä, 'te: pä räspäc'lujä. Kär šä 'to: jä, 'te: 'dänäš O 'äno 'sito s'coj, ki nä pis'ti:, kä bi, äl pä nä 'pu:š jä, 'täkšnä ki, 'säj to: sä nä 'totän, ti 'läxko, nä ko'vi:nskän ti 'läxko po'ko:žän, 'käj po'me:ni 'rebläč, ki jä 'bijo nä 'isti « nä'či:n näp'ro:vläni pri s'to:rän . N poščip ► poš'či:p -ä m, star. šipon: (A) Poš'či:p, 'to: pä jä, 'joj, 'vidiš, 'zä pä 'väč W slo'vä:nski nä 've:n . . . ši'pon. ^ potirati- - ► poti'räti po'tirän dov. , za trs pognati \narediti poganjke\: (A) 'Un dä 'zäj nä spom'lo:t, dr'go:č dä po'tiro, 'täk käk do 'zäj, g'ro:zdjä 'puno 'gorä 'mejo, 'sämo fsä 'doj s'ko:plä . preslice- ► p'räslcä p'räslc ž mn. preslica \del stiskalnice, navadno iz dveh pokončnih tramov, med katera se namesti vzvod\: (C) 'Te: pä so p'räslcä, 'zo:djä pä p're:djä p'räslcä . ♦ prednje preslice p're:djä p'räslcä \preslica, ki je pri stiskalnici bližja vretenu\ ♦ zadnje preslice 'zo:djä p'räslcä \preslica, ki je pri stiskalnici dlje od vretenal: (C) 'Totä sto'je:čä, sto'je:či trä'movi so p'räslcä, ki so nä 'zo:dji p'räslci so vä'rigä 'notri nä'devänä preša ► p'räšä -ä ž 1 stiskalnica \za grozdje^: (C) Zä'to: kä 'ti jix 'devläš 'zäj, ko nä'lo:gäš p'räšo, 'nä [ . . ] 2prostor, v katerem se stiska grozdje: (C) [ . . ] 'te pä sä jä že 'vidlo, kä šä jä 'kumäj 'sämo 'mälo, 'tisto, 'kä sä jä po 'vr:xi po'pänilo in jä, 'te: pä jä zä'di:šälä 'ce:lä, 'ce:lä p'räšä po 'tistän. prešanje ► p're:šäjä -ä s sortirano grozdje, pripravljeno za stiskanje: (C) [ . . ] 'mislin, kä dä 'renski 'färtik 'tä:n 'negi do änix 'änix, kä bomo že zä'če:li p're:šäti 'renskägä, 'te pä, 'ovo pä, 'kä bomo b'räli, bomo b'räli šä kä f 'ki:štäx os'to:nä, pä 'te: 'tisto v go'ricäx os'to:nä, 'potli si p'ro:ti 'go:r 'vozimo, 'nekäj pä f 'kädi 'devlämo . Kä nä 'me:šämo fküpär p're:šäjä . 'Tä kä 'mi 'te: 'potli vä'če:r p're:šämo šä d'rü:go 'rundo, 'tä kä jä 'te: d'rü:gi 'de:n k're:di šä 'te: zä 'tisto, 'kä dä sä v nä'delo 'po:brälo . prešar ► p're:šar -ä m kdor dela pri stiskalnici za grozdje, tudi za druge: (A) 'Naša mämä so 'to: sp'lox 'delali . Ci'lo 'ta:k zä p're:šärä. N prešati ► p're:šati -än nedov . stiskati \npr. grozdje]:: (C) 'To: jä jä'dilnä 'sortä . 'To: sä 1 nä p're:ša. 'To: 'ni 'vi:no . ^ prešpanj** ► p're:špäjlp're:špäj -ä m sleme \močen tram kot vzvod na vrhu stiskalO nice\ ♦ prvi prešpanj 'pr:vi p're:špäj sleme, ki pri stiskalnici z dvema slemeno-s ma pritiska na koš ♦ drugi prešpanj d'rü:gi p're:špäj sleme, ki pri stiskalnici z L dvema slemenoma pritiska na prvega: (Č) In 'to: pä jä 'pr:vi p're:špäj, ki p'ri:dä 0 nä pi'ji:čä, 'toti d'rü:gi pä 'totämo po'mo:gä, 'tü:, 'zäj trä'nutno . 'To: jä 'täk 'dobro v 'nexčä prärä'čüno, kä 'to: 'lepo 'delä . Če bi 'toti d'rü:gi p're:špäj 'bolä 'tü: 'bijo, bi N mo'go:čä po'čilo äl pä käj 'täkšägä . ■ (C) 'Te: pä spis'ti:š 'totä vä'rigä 'mäknäš 'vün, 1 pä spis'ti:š 'go:r nä 'koš p're:špäj, sä 'tämo 'räčä, 'to: pä jä p're:špäj [ . . ] prijeti- - ► pri'je:ti p'ri:mä (3. os . ) dov . sprejeti določeno količino grozdja: (C) 'Ve:ki Z g'rot, kä g're: 'notri 'vändä 'ce:lä, 'ce:lä, äno d've:, äno d've: 'toti 'püti p'ri:mä A s're:dji . p prstek- - ► 'pr:stäk -ä m, star. vitica: (A) 'Jä, 'to: sä 'potli sä'mo: 've:že, 'viš 'to:, z 1 'viticoj . 'To: sä 'räčä 'pr:stäki . s pučel* ^ 'püčäl -člä m sod \navadno manjši\: (Č) 'Püčäl . Zä 'mänä jä f^sä 'püčäl . K puta ► 'pütä -ä ž brenta: (A) 'Näjp're:t sä piv'nicä s'pucä, pä polov'jo:k v'mujä, pä 1 p'räšä sä 'morä v'mujti, pä po'sodvä, kä so 'pütä pä 'kontä, pä 'to:, käj 'nücäš . 6 putar ► 'pü:tär -ä m brentač: (D) 'Dokič šä 'so: lid'je: zä 'pütä no'siti, do 'pü:täri . • rebljač** ^ 'rebläč -ä m, zastar. pecljalnik \mlin za grozdje, ki obenem razpecljuje\: o (C) 'Rebläč. 'To: pä jä bijo 'tisti, ki jä räspäc'lo:vo. Nä'vo:dän m'li:n äl pä m'li:n • 'rebläč, 'nä, 'to: stä bi'lo: d'vo: räz'ličnä . o redčina ► 'retčinä -ä ž pas med dvema vrstama vinske trte v vinogradu: (A) 'Tr:s do 'tr:sä jä 'retčinä . 'Tä kä 'to: mämä d'vo: 're:dä, v'mes pä jä . . . 'retčinä. remenec* ^ rä'me:näc -ncä m, nekoč trak iz blaga, s katerim so vezali šparone: (D) 'No, 'äni so 'te: že s 'tistimi rä'me:nci, s 'cotämi 've:zäli . rigelj ^ 'rigäl -glä m tečaj \za zapiranje koša pri stiskalnici na zadnji strani!: (Č) 'To: pä jä 'rigäl, nä, 'toti žä'lezni . 'Rigäl . ^ klin ročka ► 'ročkä -ä ž ročka \vrču podobna steklena ali lončena posoda!: (A) Če pä so pri 'xiži 'käkšni o'biski, pä 'vi:no nä 'mizo pri'näsämo v 'ročki . roka ► 'ro:kä -ä ž kovinski drog pri stiskalnici, ki povezuje ročico vzvoda pri stiskalnici in sleme: (Č) 'To: so g'vixti, 'pr:vo 've:ki, 've:ki jä prä'mälo, 'te: pä sä šä 'moräjo 'mä:li s'coj o'besiti, kä 'te: jä 'to: 've:kši ä'fekt, kä 'bolä s'ti:snä, nä 'totix g'vixtix jä 'rukicä, 'rukicä, 'to: 'gor pä jä 'ro:kä nä p're:špän . rukica ► 'rukicä -ä ž ročica vzvoda pri stiskalnici, na katero obesimo uteži: (Č) 'To: so g'vixti, 'pr:vo 've:ki, 've:ki jä prä'mälo, 'te: pä sä šä 'moräjo 'mä:li s'coj o'besiti, kä 'te: jä 'to: 've:kši ä'fekt, kä 'bolä s'ti:snä, nä 'totix g'vixtix jä 'rukicä, 'rukicä, 'to: 'gor pä jä 'ro:kä nä p're:špän. sep ^ 'säp -ä m zgornji del na pobočju zasajenega vinograda do prvega odvodnega jarka: (B) 'Säp jä 'de:l go'ric, 'go:rji 'de:l go'ric do 'totä 'pr:vä g'räbicä. ^ sepina sepina** ► sä'pi:nä -ä ž, redko zgornji del vertikalno zasajenega vinograda do prvega odvodnega jarka: (B) 'Te: pä jä 'bijo 'säp, 'go:rji 'de:l, sä'pi:nä, pä 'doläx äli pä s'po:dji 'de:l . ^ sep sesti ► 'se:sti 'se:dä (3 . os. ) dov. sesti {končati fazo vage (^ vaga)pri stiskanju\: (C) [ . . ] ^ 'te:ko 'moräjo 'iti, kä si 'vo:go, pä kä si 'se:dä [ . . ] o sredina ► sr'di:nä -ä ž srednji del terasastega vinograda: (B) So v g'räbi, 'jä, äli pä so nä sr'di:ni äli pä nä 'säpi . stolec- - * s'toläc -ä m del klopotca, ki nosi gredelj: (B) 'Jä, 'no, s'toläc, 'to: jä 'toti 'de:l, ki jä g're:däl 'goräx, 'nä . ^ stretani** * st'retäni -ä -o prid. , star. za grozdje zmlet: (Č) In f 'tisti 'žäkäl si 'djo: 'toto säm'leto g'ro:zdjä, st'retäno, o'ko:li pä 'te: 'kurpo, 'te: pä jä 'tisto 'nekäk ^ stis'ko:välo. ^ šafia** * 'šo:flä -ä ž lopata: (A) Pä s 'šo:flämi 'vün mä'täli . (Lipljin 2002: 1001: šafla) ^ šef * 'še:f -ä m natega \priprava v obliki cevi za izvlečenje, pretakanje tekočine^: (Č) 'Ovo pä jä nä'vo:dän 'še:f. Nä'vo:dän 'še:f zä pi'jäčo 'vün 'je:mäti . 'Viš, 'tü: sä ^ 'lü:kjä nä're:di 'mä:lä, pä 'tü:, 'nä, od're:žäš, 'te: pä täk 'notri f 'püčäl po'ri:näš pä ^ po'te:gnäš . 'Te: pä 'pr:st 'go:r 'dänäš . ^ slah šlah** * š'läx -ä m natega \priprava v obliki cevi za izvlečenje, pretakanje tekoči-ne\: (D) 'Vi:no is p'räšä 'täčä po š'läxi f 'kät, 'te pä gä is 'kädi 'pumpämo f 'püčlä . ^ ŠEF špricati * šp'ricäti -än nedov . brizgati, uhajati \nekdaj mošt iz pletenega koša zara- ^ di prenaglega stiskanja^: (D) 'Läxko 'räzmin, kä jä 'totä 'cü:xtä 'bilä 'cotä, ki jä ^ präp'rečilä, kä bi g'ro:zdjä 'vün šp'ricälo, 'täk käk mäš 'zä:j f xid'rävličnix p'räšäx O p'lästično m'režo . h^ štibla- - * š'ti:blä -ä ž, star. ročaj \za ročni pogon grozdnega mlinal: (B) Š'ti:blä, 'to: jä, « 'to: jä ro'čä:j pot 'čr:ko L, gi jä 'mejo ro'čä:j, ki jä 'bijo vrt'li:f. N štopelj** * š'topl -plä m zamašek \na sodu\: (A) 'Jä, jä g'lix 'ovi 'de:n Ä'lenkä š'lä:, kä W jä 'moglä 'kü:piti . Po š'toplä . ^ čep (Lipljin 2002: 1043: štopl) ^ tirelj** * 'tirl -rlä m vratca \zapiralo odprtine na sodu, namenjene za čiščenje soda\: (D) 'Tirli bi 'jäs 'räko . ^ turen, dverca tolkač * 'tu:käč -ä m tolkač \približno meter dolgo, batu ali kiju podobno orodje, s katerim se s tolčenjem mečka, drobi jabolka^: (C) 'Tä kä jä 'zä:j, kär 'tü: pä bi 'totämu 'te: 'tu:käč 'mogo 'räčti, zä'to: kä so 'negdä, 'negdä so 'peški t'retäli, zä'to: jä 'do:bijo bä'se:do, kä so xo'dili, pä 'mü:čkäli 'jägodä, 'jäbokä pä 'neso 'mogli z'mü:čkäti, pä so 'meli 'tu:käčä pä so 'tu:kli . tolklja^ * 'tu:klä -ä ž, redko [SSKJ: tukla] jabolčnik: (C) Zä'to: sä jä 'tüdi 'räklo 'negdä jäbošnci 'tu:klä, 'ne: jäbošncä, 'nä, so ji 'tu:klä p'rävili, zä'to: kä so 'mogli 'näjp're:t s 'tistimi 'tu:käči po'tučti, kä sä jä, 'totä, jäbokä kä si z'mü:čko, kä so sä 'potli 'lepšä sp're:šälä . trahtar** * t'räxtär -ä m lijak: (M) Ä'xä, 'tü 'vi:din 'nekäj. 'Sämo i'me:nä mi 'räčtä. (A) T'räxtär . (Bezlaj 4: 210: trahtar; Lipljin 2002: 1077: trahter) tretač** * t'retäč -ä m zastar. grozdni mlin: (C) 'To: jä m'li:n, ki, . . . 'to: jä g'lix m'li:n zä, t'retäč z, 'no:, 'te: pä bi 'täk 'räklä 'čist, 'zä:j si mä s'po:tilä nä 'to:, t'retäč z 'rebläčon äl pä b'räs . ^ mlin tretati** * t'retäti -än nedov . , zastar. mečkati \grozdje z nogami^: (C) [ . . ] 'negdä so 'peški t'retäli, zä'to: jä 'do:bijo bä'se:do, kä so xo'dili, pä 'mü:čkäli 'jägodä, [ . . ] turen- - * 'tü:rn -ä m vratca \zapiralo odprtine na sodu, namenjene za čiščenje soda\: (C) F'sä s'küp, 'ce:li älä'mänt jä 'tü:m . ^ tirelj, dverca vaga- -10 ► 'vo:ga -ä ž položaj stiskalnice, ko sta sleme in kamen v funkciji breme-W na: (C) [ . . ] 'te: pä gä s'pü:ščäš, 'tä:n dvi'güvläš 'go:r z vrä'tänom, s 'kämnon pä Z vrä'tänon, 'tä:n z'dignäš 'go:r, 'te: pä 'to: p'ri:dä 'vo:gä. 1 valek ► vä'le:k -ä m priprava v obliki valja, sestavni del mlina za grozdje, ki stiska Ti jagode: (B) 'To: so vä'le:ki, 'sämo p'lästični . 'To: jä bi'lo: pot 'ko:ton, kä jä 'sämo O k'coj š'lo:, ž'relo, 'nä, 'te: pä sä 'päč 'to: vr'ti: fküp 'täk . s veriga- ► vä'rigä -ä ž kos lesa, ki se vstavlja v preslico: (Č) Vä'rigä, vä'rigä sä zä'loži L näd 'go:rji p're:špän, kä 'po 'dälä stis'ko:vlä, kär če p'ri:dä 'toti g'vixti 'do:l, do 'podä, 'te: 'väč nä stis'ko:vlä in jä t'rebä 'iti d'rü:go vä'rigo 'däti . ♦ iti po verigo 'iti po vä'rigo s kosom lesa, ki se vstavlja v preslico, dodatno obremeniti koš pri stiskanju grozdja (^ veriga): (M) Kä stä p're:t 'räkli, kä g're:tä? (Č) Po vä'rigo . verižiti- * vä'rižiti -in nedov . vstavljati kose lesa v preslico (^ veriga): (M) Ä'jä, 'to: " jä zä'to:, kä sä . . . (C) vä'riži, 'jä. In 'te: 'to: prä'mäknäš, 'ovo näs'luniš nä 'koš, pä z vä'rigä prä'mäknäš 'nät, 'tä:n pä gä dvi'güvläš 'go:r. Pä 'mäknäš 'toto vä'rigo, 'tä A kä 'te: g'ro:tä vz'vo:t, 'nä, 'mo:jngä, käk sä 'räčä po 'pr:läški . 'Te: pä, 'zä:j, 'tä:n nä pis'ti: 'go:r, kär jä zävä'rižäno 'gori, 'tän pä 'kämän v'lečä fsä s'küp, s'ti:skä . vetrnica * 'vetrncä -ä ž krilo \pogonski del klopotca\: (B) 'Toti 'de:l so 'vetrncä, s g're:däl jä, nä g're:dli so 'mäcläki, 'te: pä jä 'däskä pä 'mätlä . vkapljati** * fko:pläti -än nedov . , star. odstranjevati trti vršičke, da bolje rodi: (D) 'No, 'no, 'no, pr 'tikväx smo 'räkli, kä sä fko:pläjo. S'to:ri lidje: so 'räkli, kä fko:pläjo . o (B) 'Jä, 'br:ščäs 'täk, jä . Pin'ce:räjä jä 'no:vä bä'se:dä . (Lipljin 2002: 164: fkaplati) • vrati * vrä'ti: -'i: ž mn. travnat svet na koncu njive, vinograda: (C) 'Pod go'ricämi . Nä 00 vrä'te:x pod go'ricämi, 'nä, 'tä kä 'tisto pä so 'čist zälä'nicä, vrä'ti: 'mi 'räčämo, kä 'so:. o vreteno * vrä'täno -ä s vreteno \v obliki vijaka obdelan lesen drog, s katerim se dvi-O guje ali spušča sleme\: (C) 'Nä, 'to: jä 'tüdi z 'nämščinä, bi 'räko, 'te: pä gä s'pü:ščäš, 'tä:n dvi'güvläš 'go:r z vrä'tänom, s 'kämnon pä vrä'tänon, 'tä:n z'dignäš 'go:r, 'te: pä 'to: p'ri:dä 'vo:gä. vretenariti*"" * vrätä'näriti -in nedov . [P vreteniti] ročno vrteti vreteno: (C) 'Te: pä šä 'po:, k'däj jä s'ti:šjäno, šä 'äjgkrät räs'kopläjo, pä dr'go:č s'küp z'ložijo . 'Te: pä vrätä'no:rijo 'te: 'potli . zaveriženi** * zävä'rižäni -ä -o prid. zaustavljen s kosom lesa, ki se vstavlja v preslico (^ veriga): (C) 'Te: pä, 'zä:j, 'tä:n nä pis'ti: 'go:r, kär jä zävä'rižäno 'gori, 'tän pä 'kämän v'lečä fsä s'küp, s'ti:skä . zrebljati** * z'rebläti -än dov. , zastar. potrgati grozdne jagode s pecljev: (C) [ . . ] če pä si š'tejo, kä jä räs'päcläno bi'lo:, 'te: pä si gä z'reblo po 'pr:läško . ^ rebljač zreguljeni** * zrä'guljäni -ä -o prid. zrigolan \zrahljan z zelo globokim prekopavanjem, oranjem\: (C) Kär g'lej, 'to: jä 'zäj bi'lo:, 'näjp're:t jä 'to:, 'näjp're:t jä 'čist 'täk zrä'guljäno 'sämo bi'lo:, kä 'negä 'ni:č 'goräx, 'nä, 'to: jä zrä'guljäno, zrä'guläno jä, kä jä 'zämlä prä'kopänä pä prp'ro:vlänä, zrä'golänä bi 'to: 'räko, 'zäj zrä'guljäno po 'näšän, 'pr:läškän, jä zrä'guljäno . zreguliti** * zrä'guliti -in dov. zrigolati \zrahljati zemljo z zelo globokim prekopavanjem, oranjem\: (D) 'Käk stä prp'ro:vläli . 'Käj jä 'näjp're:t? (A) 'Näjp're:t smo zrä'gulili . 10 V članku Mihaele Koletnik Vinogradniška terminologija na Ženiku in v Biserjanah . . . (Koletnik 2006b: 251) je vaga razložena kot sopomenka leksema kamen, moje gradivo pa kaže na drugačen pomen (prim . iztočnico kamen) . Mateja Kosi, Vinogradniško in kletarsko izrazje v prleški vasi Cven 3 Zapis besedila Predstavljenih je nekaj leksično bogatih odlomkov zapisanega besedila . Narečnemu zapisu sledi še prestavitev v knjižni jezik, pri čemer sem ohranjala skladenjske značilnosti govorjenega jezika, zato sem prevajala bolj na ravni leksike . o Preša fc^ C: 'To: jä p'räšä, k'läsičnä, 'vidiš, 'tisoč 'osänsto 'šezdäsetägä 'letä jä 'bi:lä näp'ro:vlänä ^ f^küpär in ot 'te: jä 'šä f^sä, 'täk käk jä bi'lo:, 'räzän ob'ro:čä smo 'no:vä nä're:dli . ^ To je preša, klasična, vidiš, 1860. leta je bila narejena in od takrat je še vse tako, ^ kot je bilo, le obroče smo nove naredili. M: Če tä mi 'zäj 'mälo räzlo'žili, s 'čäsä f^sä 'totä p'räšä sp'lox 'jä? ^ Mi boste zdaj malo razložili, iz česa vse ta preša sploh je? C: 'Jä, 'totä p'räšä pä jä is . . . ^ Ja, ta preša pa je iz... C: 'Zäčnämä s 'podä . 'To: jä 'pot, nä 'kerägä sä nä'lä:gä g'ro:zdjä . G'ro:zdjä sä z'lä:gä ^ v ob'ro:čä, 'täk dä näs'tä:nä s'tožäc . ® Začneva s poda. To je pod, na katerega se nalaga grozdje. Grozdje se zlaga v ^ obroče, tako da nastane stožec. ^ M: Ä'jä, 'to: jä, zä 'to: so 'toti ob'ro:či . O Aja, to je, za to so ti obroči. C: 'Jä, kär iz 'näj've:čjägä v 'näj'mänšägä nä'lä:gä, nä 'vr:x pä sä 'dänäjo d'väri . hh Pok'ro:f, pokri'välo . 'Te: pä so p'räslcä, 'zo:djä pä p're:djä p'räslcä . 'Totä sto'je:čä, N sto'je:či trä'movi so p'räslcä, ki so nä 'zo:dji p'räslci so vä'rigä 'notri nä'devänä . H 'Te: pä 'zäj, v'zämäš, 'tä:n 'dänäš, k'däj jä 'koš nä'ložäni, kär 'te: 'tämo sä 'te: 'potli ^ 'räčä 'koš . Ja, ker iz največjega v najmanjšega nalaga, na vrh pa se dajo dveri. Pokrov, pokrivalo. Potem pa so preslice, zadnje pa prednje preslice. Te stoječe, stoječi tramovi so preslice, kjer so na zadnji preslici so verige noter nadevane. Potem pa zdaj, vzameš, tam daš, ko je koš naložen, ker potem se, temu se potem reče koš. Deli trsa A: 'Kä g're: s s'to:rägä 'tr:sä 'vün, 'to: so 'te: räz'ni:ki . Nä'vo:dno 'delämo d'vo: 'kujä pä d'vo: räz'ni:kä . Kar gre iz starega trsa ven, to so rezniki. Navadno delamo dva konja pa dva reznika. M: Ä'xä, 'tä kä g're: . . . 'kuji pä 'te: g're:jo f^säki v 'äno st'ro:n? Aha, tako da gre ... konji pa potem gredo vsak v eno stran? A: F'säkši v 'äno st'ro:n, 'jä . 'Vi:š, 'to: jä 'än 'kuj pä 'to: jä 'än 'kuj. 'To:, 'kä pä jä 'tü: 'vün, 'to: pä stä d'vo: räz'ni:kä. 'Ädän jä 'tü:, 'ädän pä 'to:, 'nä . Vsak v eno stran, ja. Vidiš, to je en konj pa to je en konj. To, kar pa je tu ven, to pa sta dva reznika. Eden je tu, eden pa to, ne. M: 'Dobro Dobro. J A: 'To:, 'därä pä sä, äää, 'to:, pä sä 'te: 'räčä ko'bilä . Če sä, 'mislin, ot 'därä smo ob'no:vläli, 'te: smo 'tü: zob'rezäli, 'te: pä jä 'tr:s . . . sä 'räčä ko'bilä, 'to: pä so 'te: Z 'kuji. 1 To, ko pa se, 333, to pa se potem reče kobila. Če se, mislim, od - ko smo obna- vljali, takrat smo tu (z)obrezali, potem pa je trs ... se reče kobila, to pa so potem konji. S D: 'Jä, 'to: so ko'bilä, 'jä . Ko'bilä sä 'vün 'mäčäjo, 'nä, g'do sä 'se:kä . L Ja, to so kobile, ja. Kobile se ven mečejo, ne, ko se seka. Q A: 'Jä, pä d'vo: 'kujä, pä d've:, d'vo: räz'ni:kä, 'nä . 'Re:žä pä 'tüdi, Trstä'jo:k jä 'negdä v 'rezo, 'nejä 'mejo 'kujof, nä fä'runikä . N Ja, pa dva konja pa dve, dva reznika, ne. Reže pa tudi, Trstenjak je nekdaj rezal, 1 ni imel konjev, na ferunike. D: 'Kä pä jä 'to:? Z Kaj pa je to? A A: 'To: pä so nä t'ri:, š'tiri 'o:kä po š'tiri - fä'runikä . p To pa so na tri, štiri očesa (oke) po štiri - ferunike. 1 D: 'To: jä 'dukši räz'ni:k, 'nä? 5 To je daljši reznik, ne? K A: Po t'ri:, š'tiri 'o:kä. 'Käkši jä 'tr:s 'bijo . Pä te po š'tiri, po 'še:st jä 'tüdi 'mejo, 'nä, 1 'käk jä 'bijo 'tr:s . Pä 'nič 'kujof, 'un jä 'to: 'ne: t'rebo 'kujof 've:zäti . 6 Po tri, štiri očesa (oke). Kakršen je trs bil. Pa potem po štiri, po šest je tudi imel, • ne, kakor je bil trs. Pa nič konjev, njemu ni bilo treba konjev vezati. 1 D: 'Käk pä sä jä 'te: 'ovo 'rezälo, 'kä jä bi'lo: nä 'kol 'negdä? G'lix 'tä:k, 'nä, nä 'totä 0 fä'runikä. 1 Kako pa se je potem tisto rezalo, kar je bilo na kol nekdaj? Ravno tako, ne, na te ferunike. A: G'lix 'tä:k, g'lix 'tä:k, 'jä . Ravno tako, ravno tako, ja. D: 'Tä:n so g'lix fä'runikä bi'le:, 'nä? Tam so ravno ferunike bile, ne? A: 'Ne:, 'tän so g'lix 'täk 'kuji bi'li:. Ne, tam so ravno tako konji bili. D: G'lix 'tä:k so 'kuji bi'li:? Ravno tako so konji bili? A: G'lix 'tä:k jä 'bijo t'r:s, 'nä, pä g'lix 'täk . . . Ravno tako je bil trs, ne, pa ravno tako ... D: F'čo:sik jä 'keri 'mejo šä s'coj 'kol, pä . . . Včasih je kateri imel še zraven kol, pa ... A: F'säkši jä 'mejo 'kol 'po:läk, pä 'kujä s'coj z've:zänägä . 'Točno, 'zäj sän sä s'po:tilä, 'goräx, ki jä 'Velnär 'mejo . 'To: jä 'to: . Vsak je imel kol poleg, pa konja zraven zvezanega. Točno, zdaj sem se spomnila, zgoraj, kjer je Velnar imel. To je to. Deli vinograda B: 'Sig'do:r sä 'räčä 'säp, 'to: jä nä b're:gi, kär 'zäj bon ti 'to: po'vedo, 'negdä so bi'le:, o 'to: jä v 'vertikälnix go'ricäx V 'vertikälnix go'ricäx so 'moglä 'biti g'räbicä Nä f'säkšix 'pedäset 'metrof jä 'bijo, 'käk bi 'to: 'räko, 'vertikälni, 'ne:jä, 'vertikälä jä v g'räbo, 'to: sä p'ro:vi, 'vodo'rävno, 'vodo'rävni od'vod 'vodä in 'to: sä jä 'räklo g'räbicä . 'To: jä bi'lo: nä f'säkšix 'pedäset 'metrof. In 'tisto jä bi'lo: spä'lä:no . . . ^ äli 'täk äli pä 'täk . Ali pä 'mälo 'täk . (Z roko nakazano, da grabica lahko poteka pravokotno na vrste, lahko pa malo poševno, odvisno od nagiba terena.) 'Tisto ^ jä vg'lo:vnän bi'lo: zä is'cejänjä 'vodä . Kär, 'to: jä 'zä:j, g'nä:s 'de:n, 'näj've:kši ^ prob'lem, kä po fsoj do'žini pä po kolo'miji 'vodä 'täčä 'do:l . In s'koplä 'tüdi do ^ 'metär g'loboko . 'Negdä pä sä jä 'to: 'ro:čno 'delälo in 'to: jä st'rogo bi'lo: g'räbicä . 'Te: pä jä 'bijo 'säp, 'go:rji 'de:l, sä'pi:nä, pä 'doläx äli pä s'po:dji 'de:l. 'Täk sä jä ^ 'te:, nä t'ri: 'de:lä sä jä po nä'vo:di to: räz'de:lilo . ^ Vedno se reče sep, to je na bregu, ker zdaj ti bom to povedal, nekdaj so bile, to je v vertikalnih goricah. V vertikalnih goricah so morale biti grabice. Na vsakih 50 metrov je bil, kako bi temu rekel, vertikalni, ni, vertikala je v grabo, to se pravi, vodoravno, vodoravni odvod vode in temu se je reklo grabica. To je bilo na vsakih 50 metrov. In tisto je bilo speljano ... ali tako ali pa tako. Ali pa malo tako. [ . . ] Tisto je v glavnem bilo za izcejanje vode. Ker, to je zdaj, dandanes, največji ^ problem, da po vsej dolžini pa po kolomiji voda teče dol. In skoplje tudi do meter O globoko. Nekdaj pa se je to ročno delalo in to je strogo bilo grabice. Potem pa je bil sep, zgornji del, sepina, pa doli ali pa spodnji del. Tako se je potem, na tri « dele se je po navadi to razdelilo. N H Klopotec ^ M: 'Ko:n g'remo 'zäj, do klo'po:tcä? 'Ne: gä t'rebä 'do:l jä'mäti . Kam gremo zdaj, do klopotca? Ni ga treba dol jemati. B: 'Toti 'de:l so 'vetrncä, g're:däl jä, nä g're:dli so 'mäcläki, 'te: pä jä 'däskä pä 'mätlä . D'rü:go pä 'negä . Pä zä'vo:rä . Al pä p'remzä 'läxko 'räčämo . 'Jä, 'no, s'toläc, 'to: jä 'toti 'de:l, ki jä g're:däl 'goräx, 'nä? Ta del so vetrnice, gredelj je, na gredlju so macljeki, potem pa je deska pa metla. Drugega pa ni. Pa zavora. Ali pa premza lahko rečemo. Ja, no, stolec, to je ta del, ki je gredelj gori, ne? Cuhta Č: 'Ne:? B'räs? 'Ne, 'te: pä mi jä 'Rusof S'tägko pä 'u:n 'to: räz'lägo, kä so 'negdä 'meli 'täkšnä p'räšä, kä si 'nekäk, 'täk käk 'äno 'kurpo 'mejo . 'Kurpo, pä 'notri blä'go:, 'täk käk od 'änägä 'žäklä . In f 'tisti 'žäkäl si djo: 'toto säm'leto g'ro:zdjä, st'retäno, o'ko:li pä 'te: 'kurpo, 'te: pä jä 'tisto 'nekäk stis'ko:välo . Če sän jäs p'räf 'räzmijo. Ne? Brez? Ne, potem pa mi je Rusov Stanko pa on razlagal, da so nekdaj imeli take preše, da si nekako, tako kot eno košaro imel. Košaro, pa notri blago, tako kot od kakega žaklja. In v tisti žakelj si dal to zmleto grozdje, stretano, okrog pa potem košaro, potem pa je tisto nekako stiskalo. Če sem jaz prav razumel. D: 'Čüjo sän zä 'cü:xto . . . W Slišal sem za cuhto ... Z Č: In 'toto blä'go:, ki sä jä 'no:pilo . . . 1 In to blago, ki se je napilo ... . . . sä jä 'no:pilo 'totägä 'sokä in g'do: si 'käkšägä pi'jo:ncä 'vidijo, si 'räko, 'toti pä O jä 'pijän käk 'cü:xtä . Nä, 'to: jä bi'lo: s 'te:n po've:zäno . s _ se je napilo tega soka in ko si kakega pijanca videl, si rekel, ta pa je pijan kot L cuhta. Ne, to je bilo s tem povezano. O V Z 4 Povzetek V prispevku so obravnavani narečni vinogradniški in kletarski izrazi, ki jih upora-Z bljajo vinogradniki, doma v prleški vasi Cven, ki leži na zahodnem robu Panonske A nižine . Govor vasi Cven spada v prleško narečje panonske narečne skupine . Nagla-p šeni samoglasniki so dolgi ali kratki, nenaglašeni le kratki . Zastopniki psl . staro-1 akutiranih dolgih in novoakutiranih kratkih samoglasnikov ter umično naglašenih s a, e, o so v govoru večinoma še kratki . Samoglasniški sistem je monoftongičen . K Dolgi naglašeni samoglasniki so: i:, ü:, u:, e:, o:, e:, o:, ä:, ä: + r:. Kratki naglašeni 1 samoglasniki so: i, ü, u, e, o, ä, ä. Nenaglašeni samoglasniki so: i, u, o, ä, ä, + r, I, n. 6 Soglasniški sistem se od sistema slovenskega knjižnega jezika zelo malo razlikuje, • drugačna je le distribucija soglasnikov. 1 Cvenu najbližji vinogradi spadajo v vinorodno deželo Podravje, natančneje v • ljutomersko-ormoški vinorodni okoliš . Ker sta vinogradništvo in vinarstvo zelo sta-1 ri in razširjeni kmetijski panogi, je leksika zelo bogata . V članku je predstavljenih 115 slovarskih iztočnic . Veliko leksemov je podobnih knjižnim slovenskim (ključ, koš, metla, mlin, ročka, tolkač . . .), precej je prevzetih iz nemščine (gutedel, pintar, šafla, šlah, štibla . . .), nekateri so skupni s hrvaškim kajkavskim narečjem: šafla, štopelj (štopl), trahtar (trahter), vkapljati (fkaplati),11 brajda, izabela (ezibela), gorice, grozdje, klopotec, puta, šef, trs.12 Pri primerjavi leksike s SSKJ in Pleteršniko-vim slovarjem se je našlo kar nekaj leksemov, ki jih v SSKJ ni, v Pleteršnikovem slovarju pa so zajeti: cuhta, davati, mojnga, olup, pavok, petljičje, pintar, pučel, remenec, vretenariti. Največ leksemov, ki jih ni ne v SSKJ ne v Pleteršnikovem slovarju ali se v nobenem od teh dveh ne pojavijo v istem pomenu, sem našla v slovarju Tomislava Lipljina Rječnik varaždinskoga kajkavskog govora (Lipljin 2002), in sicer šafla, štopelj (štopl), trahtar, vkapljati; v Bezlajevem etimološkem slovarju so predstavljeni leksemi lakovnica (lakomica), panoga, trahtar (trahter). Leksem lakovnica sem našla tudi v Novakovem Slovarju stare knjižne prekmurščine . Besede brez označevalnika v slovarju so nezaznamovane . Nekateri leksemi so označeni s časovnimi označevalniki, in sicer kot zastarelo: cuhta, ferunika, 11 Po primerjavi s slovarjem Tomislava Lipljina . 12 Po primerjavi z neobjavljenim gradivom za slovar medimurskega dialekta Dura Blažeke . Gradivo je posneto v kraju Brezje (pri Čakovcu) Dr Blažeki se za posredovano gradivo najlepše zahvaljujem /lokša, petljičje, rebljač, zrebljati; kot starinsko: bobika, četrtnjak, kobila, konj, panoga, pintar, poščip, prstek, stretani, štibla, tretač, tretati, vkapljati; kot redko: o naštekati, sepina, tukla V tem izboru iz celotnega slovarčka je le en terminološko zaznamovan leksem (kabrnik), ni pa zvrstno zaznamovanih Leksemi brajda, bratva, cuhta, čep, četrtnjak, dveri, grabica, igla, kamen, kobila, koš,preslice,preša, vaga ... se, sodeč po razpravah Mihaele Koletnik, upo- ^ rabljajo tudi v drugih že raziskanih govorih prleškega narečja, nekateri pa njegove meje znatno presegajo . ^ HH 5 Literatura Z Baša 2002 = Helena Baša, Vinogradništvo in kletarsko izrazje Zalošč v srednji Vi- ^ pavski dolini: diplomsko delo, mentorica izr . prof. dr . Vera Smole, Ljubljana: Filozofska fakulteta, 2002 (Tipkopis ) Bezlaj 1-5 = France Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika I-V, avtorji gesel France Bezlaj - Marko Snoj - Metka Furlan, Ljubljana: Mladinska knjiga; SAZU - ZRC SAZU, 1976-2007. ^ Blažeka 2010 = Duro Blažeka, Iz slovarja medžimurskega narečja, neobjavljeno ^ gradivo, posredovano po elektronski pošti 14 . 1. 2010 . O Finka 1984- = Rječnik hrvatskoga kajkavskoga književnogjezika, ur . Božidar Finka - Radoslav Katičic (od 3. knjige), Zagreb: Jugoslavenska akademija znanosti « i umjetnosti, 1984- . Doberšek 1968 = Tit Doberšek, Vinogradništvo, Ljubljana: Državna založba Slo- ^ venije, 1968. Hrček 1994 = Lojze Hrček, Kmetijski tehniški slovar 7: vinogradništvo = Zbornik Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani - agronomija, supl . 19 (1994) . Koletnik 1996 = Mihaela Koletnik, Vinogradniška terminologija na Gomili pri Kogu, v: Borkov zbornik, ur . Marko Jesenšek - Viktor Vrbnjak, Maribor: Slavistično društvo, 1996 (Piramida), 91-104 . Koletnik 2004 = Mihaela Koletnik, Miklošičevo vinogradniško besedje v Pleteršni-kovem slovarju, v: Besedoslovje v delih Frana Miklošiča, ur. Zinka Zorko - Mihaela Koletnik, Maribor: Slavistično društvo, 2004 (Zora 31), 148-157. Koletnik 2006a = Mihaela Koletnik, Izposojenke v prleškem vinogradniškem be- sedju, Annales: series historia et sociologia 16 (2006), št . 1, 179-188. Koletnik 2006b = Vinogradniška terminologija na Ženiku in v Biserjanah, rojstnem kraju Antona Korošca, Časopis za zgodovino in narodopisje 77 (2006), št 2-3, 243-254. Koletnik 2007 = Besedje v severovzhodnem narečnem prostoru, v: Besedoslovne spremembe slovenskega jezika skozi čas in prostor, ur Marko Jesenšek, Maribor: Slavistično društvo, 2007 (Zora 49), 347-423 Kosi 2007 = Mateja Kosi, Vinogradniško in kletarsko izrazje v prleški vasi Cven: diplomsko delo, mentorica red. prof. dr. Vera Smole, Ljubljana: Filozofska fakulteta, 2007 (Tipkopis ) Lipljin 2002 = Tomislav Lipljin, Rječnik varaždinskoga kajkavskoggovora, Varaž-din: Garestin, 2002 Mukič 2005 = Francek Mukič, Porabsko-knjižnoslovensko-madžarski slovar, 1 Szombathely: Zveza Slovencev na Madžarskem, 2005 . Novak 2006 = Vilko Novak, Slovar stare knjižne prekmurščine, Ljubljana: Založba O ZRC - ZRC SAZU, 2006. s Pleteršnik 2006 = Maks Pleteršnik, Slovensko-nemški slovar, ur . Metka Furlan, Lju-L bljana: Založba ZRC - ZRC SAZU, 2006. (Transliterirana izdaja. ) 0 SSKJ 1-5 = Slovar slovenskega knjižnegajezika 1-5. Ljubljana: SAZU - DZS, 1970-V 1991. N Safran 2004 = Nataša Safran, Vinogradniško besedje na Kapelskem Vrhu, diplomsko 1 delo, mentorica doc . dr . Mihaela Koletnik, Maribor: Pedagoška fakulteta, 2004. Skaza 1991 = Anton Skaza, Kletarjenje je užitek, Ljubljana: ČZP Kmečki glas, 1991. Z Skočir 1990 = Ivan Skočir, Malo praktično vinogradništvo, Maribor: Založba ObA zorja, 1990. p Skok 1-4 = Petar Skok, Etimologijski rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika 1-4, 1 Zagreb: JAZU, 1971-1974. s Snoj 1997 = Marko Snoj, Slovenski etimološki slovar, Ljubljana: Mladinska knjiga, K 1997. 1 Škofic 2004 = Jožica Škofic, Fonološki opis govora Juršincev v Slovenskih goricah (SLA 378), Jezikoslovni zapiski 10 (2004), št. 2, 103-119 . a\ 0 Wine-growing and wine-cellar terminology in the village of Cven, Prlekija Summary This article deals with wine-growing and wine-cellar dialect terminology used by winemakers in the village of Cven, Prlekija, on the western edge of the Pannonian Plain The subdialect of the village of Cven belongs to the Prlekija dialect of the Pannonian dialect group Stressed vowels can be long or short, and unstressed ones are short The reflexes of PSl old acute long and neoacute short vowels as well as a, e, o with retracted stress are primarily still short The vowel system is mono-phthongal . The long accented vowels are i:, ü:, u:, e:, o:, e:, o:, ä:, ä: + r:. The short accented vowels are i, ü, u, e, o, ä, ä The unaccented vowels are i, u, o, ä, ä, + r, l, n. The consonant inventory differs very little from standard Slovenian; only the distribution of consonants is different The vineyards closest to Cven are part of the Ljutiomer-Ormož winegrowing district within the Drava Valley winegrowing region Because wine-growing and winemaking are very old and widespread agricultural activities, this lexical material is very rich . The article presents 115 dictionary headwords . Many of the lexemes are similar to standard Slovenian (ključ 'key', koš 'basket', metla 'broom', mlin 'mill', ročka '(watering) can', tolkač 'mallet', etc. ), many are borrowed from German (gutedel 'Chasselas',pintar 'cooper', šafla 'shovel', šlah 'tube', štibla 'shoot', etc . ), and some are shared with the Kajkavian dialect of Croatian . Govor vasi Topole Mateja Jemec Tomazin 1 Članek je razširjeno poglavje Topolska govorica, ki je izšlo v avtoričini monografiji Topole nekdaj in danes (Jemec Tomazin 2008) . 0 2 1 HH K m CLh V prispevku je predstavljen govor vasi Topole, ki leži ob cesti Mengeš-Brnik . V njem se odražajo glasoslovne in oblikoslovne značilnosti tipičnega gorenjskega narečja . Po Ramovševi klasifikaciji spada topolska govorica v osrednji gorenjski govor, ki se govori v trikotniku Ljubljana-Kamnik-Kranj . Poleg ^ glasovnega opisa so v razpravi predstavljeni tudi lokalno zelo razširjeni fra- zemi, temu pa sledi še topolsko-knjižnoslovenski slovarček Ključne besede: slovenska narečja, gorenjsko narečje slovenščine, narečni slovar m The subdialect of the village of Topole (Slovenia) ^ This article presents the subdialect of the village of Topole, located on the road from Mengeš to Brnik . It has the phonological and morphological characteris- ^ tics of a typical Upper Carniolan dialect of Slovenian . According to Ramovš' ^ classification, the Topole subdialect belongs to central Upper Carniolan, spoken in the Ljubljana-Kamnik-Kranj triangle . In addition to a phonological description, the article also presents phrasemes in very widespread use locally, followed by a Topole dialect-standard Slovenian glossary. Key words: Slovenian dialects, Upper Carniolan dialect of Slovenian, dialect dictionary 0 Topolska govorica je v osnovi zelo podobna mengeški, o kateri je na kratko pisal Tine Logar (1996: 390-391) . 1 Značilnosti, ki jih je z nekajdnevnim raziskovanjem odkril in dokumentiral Logar, se v zadnjem času nekoliko spreminjajo, kar je posledica večje mobilnosti tako mlajših kot starejših prebivalcev, nekatere značilnosti topolske govorice pa ostajajo nespremenjene. Mengeška občina (tako kot sosednja domžalska) leži na vzhodni meji značilne gorenjščine, na drugi strani Domžal v smeri proti moravški dolini pa se ta prelomi in dobi posebno obliko, ki je sicer še gorenjska, vendar precej daleč od tistega, kar pojmujemo za značilno gorenjščino (pojavijo se diftongi in izgubijo se značilna tonemska nasprotja) - gre za t. i . vzhodnogorenjsko podnarečje (prim . Logar 1996: 390) . Po Ramovševi klasifikaciji spada topolska govorica v osrednji gorenjski govor, ki se govori v trikotniku Ljubljana-Kamnik-Kranj. 1 Topole in Topolci2 N Topole so od Mengša oddaljene dobra dva kilometra in ležijo na nadmorski višini 1 328 metrov, in sicer pod obronki Debelega vrha ali Slevskega hriba (445 m) na levem bregu Pšate . Z Mengšem jih povezuje asfaltirana cesta . Vas z okoli 50 hišami se razteza ob križišču cest Mengeš-Suhadole in Križ-Skaručna 3 Topole so tako s ena izmed redkih slovenskih vasi, ki imajo tloris poti v obliki križa (prim . Jagodic L 1958: 8) . Leta 1893 je požar uničil skoraj polovico vasi, vendar v požaru ni nihče 0 umrl . Večina vaških hiš je bila v tistem času še lesenih, zato je bila škoda tolikšna, v da so pomoč zanjo zbirali celo v Ljubljani (prim . Stražar 1980: 458) . Danes je kot N kulturni spomenik zaščitena le hiša št. 28, po domače Udamova, vendar tudi ta 1 domačija v zadnjih letih propada . Še pred dvajsetimi leti je bila glavna dejavnost v vasi kmetijstvo; danes je večina kmetij opuščenih, gospodarijo le še na posameznih. Z Nekatere kmetije še kažejo značilne elemente nekdanje podeželske arhitekture (npr . A Aleškova, Udamova, Janščeva domačija), vendar je žal večina starih kmečkih hiš in p poslopij predelanih ali popolnoma na novo pozidanih (tako npr . Vrbčeva, Hrinova, 1 Testenova, Zajčeva domačija) . s Izrazito vaško središče je gasilski dom in večina vaščanov je tudi članov ga- K silskega društva. Danes se vsi mladi po končani osnovni šoli odločijo za srednjo 1 šolo, nekateri tudi za študij na fakulteti; največkrat si za kraj šolanja izberejo Lju- 6 bljano, Domžale in Kamnik, nekateri tudi Kranj. • o 1.1 Zgodovina vasi • Leta 2000 so Topole praznovale 750. obletnico prve omembe . Oglejski patriarh o Bertold Andeški je 13. avgusta 1250 izdal potrdilno listino, s katero je stiškemu samostanu potrdil njegovo posest, med drugim tudi štiri kmetije v Topolah. Posamezne najdbe kažejo, da je bilo področje naseljeno že v času Rimljanov. 4 V preteklosti je vas spadala pod več gospostev: razmeroma malo kmetij je bilo v lasti mengeških gospodov,5 nekaj kmetij pa je bilo vse do jožefinske reforme last stiških cistercija-nov in bistriških kartuzijanov.6 Skozi Topole je pred izgradnjo asfaltirane in širše povezovalne ceste sredi polja tekla glavna povezava od Mengša proti Kranju Prebivalci Topol so Topolci [topö:uci] in Topolke [topö:uke] . V Topolah se asfaltirana pot spremeni v gozdno in se priključi medkrajevni cesti Men-geš-Koseze, vendar gre za nekdanjo glavno povezavo s kamniškega (štajerskega) konca proti Skaručni in naprej proti Ljubljani . Več v Jemec Tomazin 2008: 39-54. V Mengšu se je zvrstilo kar nekaj plemiških rodbin, med drugim Gallenberški, Hohen-warti, v 14 . in 15 . stoletju pa tudi rodbina Mengeških . Gallenberški in Hohenwarti so bili tudi lastniki posesti v okolici Topol - mekinjskega samostana, kriškega gradu, gradu v Volčjem Potoku Prim . Jemec 2000: 28-30. 4 6 7 Prim. Stražar 1980; 1993; KLS 1971 . 8 Prim. Stražar 1993: 73 . 9 Prim . Snoj 1997 in Bezlaj 2005, geslo topol, ter Snoj 2009, geslo Topol. 10 Ta razlaga je najmanj verjetna, saj se tudi v starih listinah ne pojavlja mehki l, kar bi bil dokaz za takšen jezikovni razvoj, zato pa zanimivo Milko Kos v svojem gradivu za historično topografijo Slovenije (1975: 639) navaja obliko Topoljepri Mengšu, ki se po drugi svetovni vojni sploh ni pojavljala 11 Način opisa govora povzemam po Škofic 2001 in Logar 1996: 173-179. 12 Povzeto po narečnem gradivu iz Repenj (Logar 1996: 174) . 6 1.2 Izvor imena • Pisni viri na več mestih7 poudarjajo, da je vas dobila ime po drevesni vrsti - topolu. o Kraji, ki so poimenovani po drevesnih vrstah, so stari . 8 Zanimivo je, da danes v okolici vasi ne raste mnogo topolov Nastanek besede topol etimološko še ni zadovoljivo pojasnjen. 9 Verjetno je izposojena iz vzhodnolatinskega *papulus, iz česar je izposojeno tudi starovisokonemško papil, nemško Pappel 'topol'. Druga možnost ^ je domneva o sorodstvu med latinsko in slovansko besedo . Prvotni pomen besede naj bi bil 'štrleč' in jo povezujejo s slovenskim glagolom tepsti . Etimološka razlaga, ^ ki naj bi ime kraja povezovala z imenom za prebivalce (*popolus), ni dokazana . ^ Pojavlja se tudi tretja, ljudskoetimološka razlaga, temelječa na zapisu, ki se ^ je pred drugo svetovno vojno pojavljal na posameznih zemljevidih ali listinah, torej Topolje. Izgubo j v zapisu so okoliški pisci krajevnih kronik pojasnjevali z gorenj- ^ skim narečjem, češ da naj bi mehki lj otrdel, saj vas stoji na polju, torej naj bi šlo ^ etimološko za *to-polje.10 Z V 2 Fonemski sestav topolske govorice11 ® L 2.1 Vokalizem Za topolski govor so značilni dolgi monoftongični samoglasniki (i:, u:, e:, o:, e:, O o:, a: ) in razlikovanje med akutom in cirkumfleksom na dolgih naglašenih samoglasnikih. Naglasno mesto je tako kot v knjižnem jeziku svobodno, vendar pa se « ohranja značilno gorenjsko končniško naglaševanje in končniški naglasni tip (uhka: N ali uh'ka) . W 2.1.1 Dolgi naglašeni samoglasniki so takšni kot v knjižnem jeziku. Vsak od njih je lahko ali akutiran ali cirkumflektiran /3r/ je en fonem in zveza dveh fonemov i: u: e: o: e: o: + 3r a: Dolgi i: najdemo npr. v besedah š^:bica, gradb^:še, sod^:še, čp^:na 'črepinja', m^:sl3m, žv^:na, /i:/ pa nastopa tudi v sposojenkah iz drugih jezikov, zlasti iz bavar-ščine12 (di.ia, ci:m3r, vi:ža) . Z Dolgi u:, ki se je razvil iz psl . u, je v besedah, kot so kubu:k 'klobuk', klu:ka, W lu:kna, čeprav se je /u:/ v Topolah razvil tudi iz skupine uu: < uu:, lu:, pojavlja pa se N tudi v besedah s padajočim o in uo, zato tudi u:kna, u:č 'luč', yu:x 'gluh', pušu:šat 1 'poslušati', puu:bwat 'pooblati', u du:ran 'v dvorani' _ Ozka dolga e: in o: se govorita tako kot v knjižnem jeziku (npr . v besedah le:t, O pe:st, zve:zda, ne:su; me:sac, le:tam; md:st, ko:st, ko:ža, xö:dam). Ta dva samoglasnika S sta se v položaju za j ali w/u skrajšala, doživela redukcijo in prešla v a Cjaza 'jeza', L zob'ja 'zobje', jani 'jenjaj' . Redukcija za j je še vedno močna, redukcija za w/u (yds > 0 'ues, 'waka 'loka', 'waitra 'lojtra' - pa se pojavlja samo še v posameznih besedah . v Tudi dolga e: in o: se pojavljata tako kot v knjižnem jeziku, največkrat ju najdemo v predzadnjih zlogih; če pa se je končni samoglasnik reduciral, pa tudi v zadnjih ali edinih (npr. me:tla, ce:sar, me:de < 'mesti', če:u, že:u, ö:su/vö:su, ö:ru). Topolski /a:/ zastopa13 psl . a in a < b, b v dolgih zlogih, nastopa pa tudi v Z mnogih sposojenkah (sva:ma, xra:st, na:ša, ma:ln 'mlin', ta:barx). A ar zastopa splošnoslovenski zlogotvorni r v dolgih zlogih (psrst, vsrt, jbrda) . P 1 2.1.2 Kratki naglašeni samoglasniki so pod vplivom izrazite moderne vokalne S redukcije in prehajajo v a . K 1 i (u) > a o e o • a KJ O a h^ O • O Npr. v besedah št'rak 'vrv', 'maš 'miš', 'kap 'kup', b'rat 'brat', ta'kat 'takrat'. 2.1.3 Nenaglašeni samoglasniki Prednaglasni e-jevski glasovi so tako v topolščini kot mengeščini reducirani v a (npr. natope:r 'netopir', uad'mo 'vemo', uas'te 'veste', Maykšq:na 'Mengšana', nade:la 'nedelja'), o-jevski glasovi pa so prešli v u (t . i . o-jevsko ukanje, npr. kubu:k, kuba:sa), le ob w je tak o oslabel v polglasnik - zanj imamo torej enak rezultat kot za dolgi o v enakem soglasniškem okolju (npr. zwamliwa 'zlomila') . Tudi kratki ter nenaglašeni pred- in ponaglasni i in u sta se reducirala v pol-glasnik (npr. maru: 'miru', xadl: 'hudi', saše-.mo 'sušimo', štade:ral 'študirali', je:sax 'kis', ma:lan 'mlin') . Če izgovorljivost to omogoča, so ti glasovi tudi onemeli (žvl:, sxi:, sxo:, xpi.wa, aldje:). V topolski govorici je polglasnik zaradi redukcije drugih kratkih samoglasnikov zelo pogost, se pa danes pod vplivom knjižnega jezika v nekaterih (doslej naštetih) položajih opušča in se na njegovem mestu ponovno govori polni glas . 14 V polglasnik je oslabel tudi izglasni -u v končnici dajalnika in mestnika ednine moškega in srednjega spola (npr . bra:ta 'bratu', toda tudi bra:t), izglasni nenaglašeni -i v dajalniku in mestniku ednine ženskih samostalnikov pa je onemel 13 Prim . gradivo za Repnje (Logar 1996: 174) . 14 To je odvisno predvsem od posamezne besede in ne od glasovnega okolja . 15 Tine Logar (1996: 402) navaja, da se je ta oblika, ki je rezultat vpliva m v dajalniku in mestniku ednine kazalnih zaimkov in pridevnikov, posplošila še v druge položaje . V To-polah ne poznamo siceršnje bolj razširjene gorenjske oblike gunmo /anto. 16 Gre bolj za hiperkorekturo, ker se uporablja samo v posameznih besedah, ne pa dosledno . 17 Ta soglasniški pojav izginja . (mä:m 'mami', špe :l 'Špeli', teit 'teti'), prav tako tudi izglasni -i v imenovalniku ^ množine moškega spola (stä:rš 'starši', utrö:c 'otroci') . Pridevniška končnica -ov se o je asimilirala v -u (jä:n3zup^:sk^r 'Janezov lonec/Janezova glava') . V ponaglasnih zaprtih zlogih se i, u in e-jevski glasovi navadno spremenijo v 9 (mi:sl3m, tre:b3x, vä:r3x). Glas o se v ponaglasnih zlogih navadno spremeni v a (akanje) - stä:rast, žä:wast, b^:strast ('starost', 'žalost', 'bistrost'). V izglasnih ^ zlogih pa e-jevski in o-jevski glasovi navadno ne spremenijo kakovosti, pač pa se je položajno u reduciral prek a v o (gü:nmo/yü:nmo/a:nt3 'tistemu fantu') .15 Topolska govorica se od mengeške razlikuje tudi po tem, da je oblika dele- ^ žnika na -l moškega spola nekaterih glagolov bolj asimilirana kot v Mengšu (npr 'šu, par'šu namesto 'šou,par'šou < 'šel', 'prišel') . 2.2 Konzonantizem V soglasniškem sestavu je zelo zanimiv spirantizirani izgovor soglasnika g (npr kn^:ya 'knjiga', buyä: 'boga', yuware.-mo 'govorimo') . Švapanje oziroma prehod / > w pred zadnjimi samoglasniki a, o, u v zadnjih letih izginja, vendar je pri nekaterih besedah skorajda dosledno ohranjeno/leksikalizirano (npr. de:wat 'delat', swä:ma 'slama', nard^:wa 'naredila', zažyä:wa 'zažgala', bo: 'bilo', wd:ž 'laž', swä:bi 'slabše', pre:kwar 'visoki fižol', ne pa tudi *twä:ka, ki ostaja tako kot v knjižni slovenščini tlä:ka). V svojilnih zaimkih svoj, tvoj je v onemel (sö:j, tö:j). Pred vzglasnim O o-jevskim samoglasnikom je pogost protetični w/u (npr . wö:kan 'okno' - oblika 'uakan pa izginja; wg.rayk 'oreng - popolnoma, zelo', 'won 'on', wö:su 'osel') . « SI Za topolsko govorico so značilne tudi olajšave soglasniških sklopov: tk > xk (gwax'ka 'gladka', re:xka 'redka') ^ kt > xt (trä:xtar 'traktor', ale:xtrika 'elektrika') pt > (/ft) > xt (droxt^:ne 'drobtine', vendar 'tač, ne x'tač ' ptič') pk > fk (redko, dosledno v besedi rö:fkat (iz)robkati '(iz)luščiti' kurü:zo tudi karü:zo in korü:zo) xt > ft (pošli.-ftan 'pošlihtano - urejeno')16 pc > fc (kwo:/ca 'klopca', xwä.'fca 'hlapca')17 čk > šk (mä:ška 'mačka') čn > šn (sve:šanca 'svečnica') šč > š (y0:ša 'gošča, gozd', kü:šar 'kuščar', (w)oyn^:še/uyn^:še 'ognjišče') pš > uš (ušen^:ca 'pšenica', le:uš 'lepši') mn > un (wä:kouna 'lakomna',pd:unem 'pomnim') mn > ml (Kä:malk 'Kamnik') Redukcija nenaglašenih samoglasnikov skupaj s soglasniško asimilacijo po zve-W nečnosti lahko zelo spremeni besedo (npr. ti:zya 'tistega', wäimbar 'lambar - vedro') . N Zanimiv pojav, ki se sicer opušča, je tudi analogični l namesto v (ceirkle ^ 'cerkve', ywa:le 'glave', rokä.ia 'rokavi') . Pogosto se pojavlja tudi sekundarni j (po.jstla, yrajš^:na) . O Mehki n je otrdel v n (ne:mo 'njemu', 'kon 'konj') S L O 3 Oblikoslovje a\ Na oblikoslovni ravnini je izrazita dosledna maskulinizacija samostalnikov srednjega ^ spola v ednini (npr. w'roč soince 'vroče sonce', deibu te:le 'debelo tele', me:jx3n jaijc ^ 'majhno jajce', s'tar kulo: 'staro kolo'), pri večini besed pa tudi feminizacija v množini Z (veliike o:kna, drubne: ja:jca). Zanimiva je tudi končnica -a v množini nekaterih samoA stalnikov moškega spola (veče.ra 'večeri', ruka:la 'rokavi', jerme:na 'jermeni') . Konč-P nica orodnika ednine in dajalnika množine moškega spola je -am (fa:ntam 'fantom') . I Dvojina je ohranjena v pridevniški in zaimenski sklanjatvi in pri glagolskih S oblikah, manj pa pri samostalnikih (bolj je ohranjena v imenovalniku in tožilniku), npr. (dva) drave-.sa, stö:la, stab'ra. Pri stopnjevanju pridevnikov in prislovov se za tvorbo primernika in prese-žnika večinoma rabi priponsko obrazilo -ji (tudi tam, kjer je v knjižnem jeziku -ši), razlike so tudi zaradi samoglasniške redukcije in švapanja (bo:l 'boljše', lo:ži/wo:ži/ 0 w3'ži 'lažje', swa:bi 'slabše', stä:ri 'starejši', ve:č 'večji'). 0 Opazna je raba člena (ta 'parve, ta s'tar). 4 Besedje Leksemsko se topolska govorica ne razlikuje od ostale gorenjščine, uporablja se npr . veliko izposojenk iz nemščine (ta:lar 'krožnik', šä:lca 'skodelica',pe:yl3z3n 'likal-nik', špd:ryet 'štedilnik', šra:uf3nci:yer 'izvijač', ko:ut3r 'prešita odeja', f3ržma:yat 'zameriti se') . Vpliv angleščine in hrvaščine/srbščine je novejši in ni tako močan, seveda pa se socialne zvrsti med seboj prepletajo, zato je predvsem pri mladih zanimiv sleng na narečni podlagi (yu:nla ma j pra.wu, da j fu:l duyä:ju uče:r) . Kazalni zaimki in prislovi so podaljšani z -la (ta:la 'ta', yu:nla 'tisti', kö:la 'tako', 'tamla 'tam', 'samla 'sem', yö:rla 'gor') . 4.1 Hišna imena Stara hišna imena tako kot ledinska kažejo na hišno in krajevno zgodovino . Domačije so navadno prevzele hišno ime po svojem ustanovitelju ali po njegovem poklicu, nekatera imena pa so se ohranjala skozi stoletja. Nekatera hišna imena izvirajo iz osebnih, ta pa iz svetniških imen: Luka > U:kac, Jera > Jer^:č, Štefan > Šte:fal, Tomaž > Toma:žuc, Janez > 'Janšč, A:nže. Stvarna hišna imena v Topolah so Šu:ykar, P^:pan, Špala:j, Taste:n, stanovsko Žn^:dar (krojač), po živalih se hiše imenujejo par Kuma.rja, Za:jc in Vov'ka, po rastlinah pa par Hr^:n. 4.2 Frazemi V topolskem govoru se pojavljajo marsikatere zanimive primere in prispodobe . Nekateri frazemi so značilni prav za Topole in bližnjo okolico . Vsi so zelo ekspresivni, vendar se ne omejujejo samo na neuradne ali nejavne govorne položaje . o 6 Posameznikove fizične lastnosti opisujejo tile frazemi: ^ (imeti) rit ko od fapa blatnik (imeti) zelo veliko zadnjico: 'rat ks ut fa:pa bwa:t9gk (biti) širok ko metrga (biti) zelo debel: š'rok ks me:t9rga ^ (biti) dolg ko lojtra (biti) zelo velik, po navadi tudi suh: doux ks 'wsitra švicati ko farovški hlapec potiti se brez fizičnega napora, navadno pri jedi: šv^:caš ks fa:rušks hwa:psc18 (biti) tako kumrn, da s posteljo vred štirideset kil vaga (je) zelo, bolezensko suh: ^ ko ku:msrsn, da s pö:stlo vret š'tsrdssst 'kil va:ya (biti) pijan ko mavra (biti) zelo pijan: p'jsn ks ma:ura imeti kožico med prsti živeti v severnem delu vasi: me:t k0:šco mst psrstam19 Posameznikove psihične, značajske lastnosti ali navade/razvade se skrivajo v naslednjih frazemih: (biti) tako brihten, da mu škoduje s svojim govorjenjem vzbujati slab vtis pri drugih: kö br^:xtsn, ds 'mo šk0:dje O (biti) len ko fuks (biti) zelo len: 'len ks 'fuks (biti) neumen ko noč zelo neumen: nau:msn ks n0:č hh (biti) smotan ko zajla s svojim neprilagodljivim vedenjem vzbujati odpor, nenaklonjenost: smö:tan ks za:jla H (biti) zabit ko štirna (biti) omejen, neumen: zsbi:t ks šte:rna ^ (biti) tečen/siten ko spodrepna muha (biti) zelo nadležen: te:čsn, s^:tsn ks spudre:pna mu:xa (biti) težak ko cent (biti) težaven, naporen: ts'žsk ks 'cent (biti) na ta mrzlo nogo (biti) zelo nerazpoložen: dö:nss js pa na:ša ns ts msrzwo nuyö: (wsta:wa) jermen dol pasti (komu) izgubiti voljo do dela, delovno vnemo: a 'tep 'nep je:rmsn 'dol pa:du pripravljati se ko ta usran za plotom zelo se obotavljati: se psrpra:ula ks ts us'ran za plö:tam goniti se ko stara štirna spolno se izživljati: gön se ks sta:ra šte:ma pljuvati ko star čikež grdo pljuvati naokrog: plu:je ks s'tsr č^:ksš 18 Ta frazem ne nakazuje nujno, da nekdo malo dela: prepoti se že pri manj zahtevnih opravilih 19 Frazem je dokaj huda zbadljivka in pomeni tudi prebivalca sosednje vasi Suhadole, ki jim Topolci rečejo tudi »žabarji« . Med Topolami in Suhadolami so travniki in polja, ki so delno zamočvirjena, zato je tam veliko žab, saj struga Pšate v tem delu ni regulirana, ampak teče ob gozdu in ima mnogo ovinkov Frazem lahko označuje tudi Topolca iz severnega dela vasi, ki meji na Suhadole, ali Topolca, ki prijateljuje s Suhadolci (zato naj bi bila kožica med prsti »nalezljiva«) . Če žabe v času parjenja pridejo v vas (kar se sicer zgodi redko), se v vasi reče: Na, spet so Skadö:uca udbrla. Veliko frazemov opisuje tudi premikanje: W leteti ko sneta sekira zelo hitro voziti/teči: lati: ks sne:ta ske:ra N voziti, ko bi se (komu) sanjalo vozi zelo počasi, razmišljeno: v0:z9š ks dsp se ta sana:u 1 hoditi ko megla počasi, brezvoljno hoditi: h0:d9š ks msg'la K O Frazemi govorjenja: S imeti jezik veliko, predrzno govoriti: le:j ya, k 'ma je:zsk L cviliti ko mlada miš govoriti/oglašati se z visokim, neprijetnim glasom: cv^:lst ks 0 mwa:da 'msš v kleti ko star furman veliko preklinjati: kö:une ks s'tsr fu:rmsn Z 1 Drugi frazemi: (piti) ko bi cerkev prodali za pijačo (ali hrano, veseljačenje) zapraviti veliko deZ narja: pje:jo, ks dsp ce:rku psr'dal A dol gnati koga imeti prebavne težave, drisko: dö:nss me pa že ceu da:n dö:l že:ne p gledati v luft biti brez dela: yle:dat u 'lsft M govoriti (s kom) biti (s kom) v ljubezenskem razmerju: ted'va pa že 'dsl 'cajt S yuwsre:ta K koga jesti prosi (koga) zakaj ne more (kdo česa - ne pa tudi koga) pustiti pri miru: M 'sam kuya: te tö:la je:st prö:s biti prekmalu rojen narediti kaj narobe, predvsem v poklicu: za ksj ta:zya m0:rsš b^:t pa 'tut prsxma:u rö:jsn a\ 0 o 5 Sociolingvistična opažanja Vpliv knjižnega jezika in drugih (ne le okoliških) govorov je dokaj močan, saj vsi va-ščani obiskujejo šolo ali hodijo na delo v drug kraj, kar gotovo vpliva na njihov osebni govor . Prav tako zaradi majhne vasi poroke med vaščani niso pogoste . Zanimivo je, da se pri mlajših v narečju sporazumeva več fantov kot deklet, nekatera dekleta (verjetno zaradi prestiža, želje po potrditvi v družbi) narečje popolnoma opuščajo, kar se še posebej kaže pri švapanju, ki ga pri dekletih skoraj ne slišimo več . Manjši otroci so navadno govorci jezika starih staršev, saj še vedno precej otrok pred osnovno šolo ne hodi v vrtec, seveda pa jih doma ostaja manj kot pred leti . Javni govorni položaji vplivajo na izbor besedja, manj pa na izgovor glasov, posebej priporniškega zvenečega y, ki se ga tudi mnogi šolani govorci nikoli ne znebijo povsem . 6 Topolsko-knjižnoslovenski slovarček20 bertah (tudi fertah) * be:rtax -a m predpasnik: ksr u bertah se ubriš bij * 'bsj medm . klic vpregi naprej! bisteger * bi:steysr medm . klic vpregi na levo! 20 Topolsko-slovenski slovarček sestavljajo poknjižena in narečna iztočnica, njena pomenska razlaga in ponazarjalni zgled v poenostavljenem zapisu. Besedne vrste so označene bognedaj * bö:xn9dej čl . bog ne daj \nikar\:: A: sneh bo B: bohnsdej že spet bogvedi * bö:xvet čl. bogve \kdo ve\: A: kje je Jansz? B: bohvet bolji * bol----prid. , primernik od dÖ:b9r boljši: v povedni rabi sej bo bol, boš vidu brihten * br^:ht^n -tna -tsn prid. pameten, zvit: guna j prov brihtna cruk * cru:k medm . klic vpregi nazaj! cviren * cve:r9n -rna m sukanec: a ms uhka cversn not udansš? ^ ček * če:k -a m položnica: ta messc so me pa koštal čeks dajati se * ds'jst se dsje:m se nedov. prepirati se, meriti se v čem: kuga se dej dsjeta? ^ dedec * de:c -a m 1 dedec \moški\ 2 mož \zakonski\:: dec ms j djav, ds ga nou na južno dejati * dja:t nedov . , samo kot deležnik na -l (je dja:wa) reči: kuga s djau? ega * e:ya medm . klic vpregi stoj! encajt * snca:jt prisl . nekaj časa: tola v sncajt traju ^ faracajg * fa:racajx -ya m vžigalnik: A: a maš šibice? B: ne, sam faracajx . A: ah, ne, dya pa na nucam, tko retksh zop pa še nimam fasenga * fa:ssgYa -e ž živila, kupljena ob večjem tedenskem ali štirinajstdnevnem nakupu: sva šva pu fassngo u štacuno fertik * fe:rtik----prid. 1 zelo utrujen, izčrpan: po temo deu ssm pa čist fertik 2 v povedni rabi konec: sam da b bo že dya ankst fertik firbčen * fe:rpčsn -čna -čsn prid. radoveden: po kermo s ti tko ferpčsn? ^ firenk * fe:rsgk -a m zavesa: a lohk fersnke na mer psstiš? O firkeljc * fe:rkslc -a m četrt, četrtina: A: kok je ura? B: ferkslc čsz 'sno firtah (tudi birtah) * fe:rtax -a m predpasnik: dej ss no fertah pretse hh fržol * fsr'žou -Ö:wa m fižol: a s fsržov že usadu? N fržolov * frž0:vu frž0:vuva frž0:vu prid. fižolov: u petksh mamo zmer fržovuvo H župo pa omlete fuks * fu:ks -a m konj, navadno nekoliko oslabel • biti len ko star fuks čustv . zelo len: ta j pa len ks stsr fuks furati * fu:rat -am nedov. voziti (navadno brez upoštevanja prometnih predpisov): glej ga, kuko se pu vas fura gamazin * ysmaz^:n -a m prostor za hranjenje poljskih pridelkov, kašča: uso vše- nico mamo v gsmazin garkelj * ya:rksl -na m ograjen vrt \za vrtnino, okrasne rastline\: pejt ms v garksl pu pstsršil gas * • (biti) pod GASOM pud yä:sam poud. (biti) pijan: zmer je pud gasam vozu, k je biv pa snkst trezsn, so ga pa pulcajs ustavls, da nima luči gmah * y'msx yma:xa m mir: dej ms gmsh gorko * yurko: prisl . toplo: tla j pa gurko gratu v skladu z načeli v Slovarju slovenskega knjižnega jezika . Samostalniki so opremljeni s podatkom o spolu (m, ž, s), glagoli s podatkom o vidu, pridevniki s podatki o ednin-skih imenovalniških oblikah za vse tri spole . Ob osnovni so kot v SSKJ navedene druge slovarske oblike, ki jih v primeru izgovornih posebnosti lahko spremljajo še podatki o drugih oblikah Od nepregibnih besednih vrst so v slovarčku zastopani prislovi (prisl ), predlogi (predl .) in medmeti (medm.) . Slovarček obsega samo nekatere besede, ki so bolj značilne za Topole in bližnjo okolico, čeprav so vanj uvrščene tudi nekatere besede, ki so splošno razširjene po celotnem slovenskem ozemlju a\ gorkota ► yurkö:ta -e ž 1 toplota 2 vročina: ubene taprave yurkote ni w got ► yÖ:t medm . klic vpregi desno! Z gratati * gra:tat tudi yra:tat -am dov. posrečiti se, uspeti: potica ta je pa gratuva • poud. 1 gratati kaj iz koga razviti se, postati: puglej, kuga j gratu z nega! ^ gredenca * yr9de:nca -e tudi krede:nca -e ž kuhinjska omara: dej ta bol talarje z O gradence na mizo s gruntati * yru:ntat -am nedov . misliti L gverati * yve:rat -am nedov . trajati 0 hlabec * xva:b9c -pca m zdevalni stol \priprava, na kateri se stoji pri zlaganju česa v v kozolec\ N ketnja * ke:tna -e ž veriga: ketna ma j dol padva 1 kevder * ke:udar -dra m klet: grem u kevdar pu kamper koga * kuya: zaim . kaj: kuga b rad? Z koj * ku:j prisl . takoj: kuj prid dol A kole * kö:la prisl . takole: kola naret, pa bo p kolikokat * kö:kat prisl . kolikokrat: kokat sa šu pu utroke? 1 kompnik * kö:mpagk -a m zaprtek Jj'aj'ce\: ah, tola j pa kompank, nov nač ^ kompovec s kompovec kö:mpuc -a m zaprtek Jjajce\ ^ kompnik K kovter * kö:utar -tra m prešita odeja: a čaš kovtar za spat? 1 kompir * kampe:r -ja m krompir: narraj ma kamper u žup kredenca ^ gredenca ksiht * ksi:xt -a m obraz • čustv . narediti ksiht spremeniti izraz na obrazu: lej, kašan o ksiht je naredu • kunšten * ku:nštan -tna -tan prid. pameten, zvit: ta j pa ko kunštan, da mu kar škodje o lahko * uhka prisl . lahko: a ma uhka pumagaš? lagati * wa'yat wa:žam nedov. lagati: kuga važaš? lamber * la:mbar tudi wa:mbar -ja m vedro: kam'ne pa v lambar puber ■ kuko pa ti mislaš jabuka brez vambarja poberat? lata * va:ta -e ž lata \v kozolcu\: na, spet sa j vata zvamiva lintvern * l^:ntvaran -rna m poud. nagajiv, nemiren otrok: kašan lintvaran je ta utrok lojtra * 'wajtra -e ž lestev: vajtro parsvon, pa češne uber marod * marö:t----prid. bolan: dons sam pa ko marot marodirati * marode:rat -am nedov. biti na bolniškem dopustu: veš, kok cajta že marodera? mesteje * maste:je -te:j ž mn. votlina med odprtino krušne peči in dimnikom, v kateri sušijo meso mevkica * me:ukica -e ž regratova lučka: a uš pihu mevkice? mustače * musta:če -ta:č ž mn. brki: kašne mustače ma Janas ^ smotače nabasan * naba:san -a -san prid. čustv . pijan: sam, kuko j nabasan paršu dam nacejati se * nace:jat se -am se nedov . veliko piti \alkoholne pijače\:: pol so se ga pa nacejal, ka da so cerku pardal nacukan * nacu:kan -a -kan prid. vinjen, okajen: zmer ja biv mav nacukan, tko da nis ankol za gvišan vedu naš * 'naš na:žya m mož \zakonski\:: naš je ko pridan, da preh z mize pusprav, predan pojedmo naša * na:ša -e ž žena \zakonska\:: naša j pa ko natančna, de j kar prsveč nikamor * 9gka:m9r prisl . nikamor: kuga se deraš, sej ankamar na grem nikar * agka:r čl . nikar: dya pa ankar ukroh na govor nikoli * agkö:l prisl . nikoli: ne, jas nisam pa ankol nač svabga v šol naredu občina * 0:pčina -e ž urad: dons moram pa še na opčino ^ vsi uradi, od občine do upravne enote ^ obrajtati * ubra:jtat -am nedov. ceniti: nega pa zva ubrajtajo na šiht ohrn * vo:xaran -rna, -ran prid. skop: kuko j pa ta čvovk voharan onegaviti * ugYa:ut -a:vam nedov . 1 kaj početi 2 truditi se brez uspeha ^ onegaviti se * ugYa:ut se -a:vam se nedov . 1 truditi se brez uspeha: tri ure se je un- ^ gavu z drvmi 2 spolno občevati: A: na vem, a se sam ungavta? - B: ja, kuga pa j pol? a s jama fovš? oreng * ö:ragk prisl. popolnoma, čisto: nazadne je pa le orank pupravu mašino osirati * ose:rat -am nedov. obrekovati: kerga že spet oserate? oster * ujs'tar -t'ra -'tar prid. močen, oster pajkelj * pa:jkal -na m vejalnik \naprava za odstranjevanje plev in primesi pri žitu\: učas nis mogu bres, zdej ja pa pajkal sam u napoto pavgut * pa:vyut -a m podtrebušni jermen pri konjski vpregi ^ peglezen * pe:ylazan -zna m likalnik: s pegleznam sam se uparva ^ penzelj * pe:nzal -zla m čopič: tola vš pa druh penzal nucu O pir * pe:r -a m pivo: a grava na n per? pisker * p^:skar -kra m 1 lonec 2 čustv. glava: piskar ma bo raznesva hh podložek * pudvo:žak -ška m podložek ^^a/'ce\: ča greš pu jajca, merki, da navš N pudvožka vzeva poglobiti se * poyö:bat se -am se dov. udreti se \ledpod nogami\: pol se m je pa sam ^ pogobu pogruntati * poyru:ntat -am nedov . izmisliti si, domisliti se: tola s pa dobar pogruntu pogverati poyve:rat -am nedov . poud. trajati: tala žavba ma bo pa pugverova porajtati * pora:jtat -am dov . opaziti: sploh nisam porajtu de j že noč pošter ^ povšter povšter * p0:uštar tudi p0:štar -tra m vzglavnik \blazina\: sej maš vas zamazan povšter prec * p'rec prisl . takoj: prec pridam puščavnik * paša:vagk -a m osla \za brušenje kose\: kam s pašavank utaknu? rokav * ru'kau -a:wa m, mn. ruka:la -u rokav: oblec sa dovge rukala, ka te bo drgač zebva rukrem * ru:krem -ov m mn. vlečni bočni jermeni pri konjski vpregi rutka * ru:tka -e ž okrasni robec: dargač nač na da nase, ampak rutko pa more met smotače * smata:če -ta:č ž mn. brki ^ mustače stelja * ste:wa tudi ste:la -e ž stelja: steve nam bo zmanku streknjati * strak'nat -am dov . potratiti: a maš še kej znamk a sa use straknou? svisli * svi:sle svi:slu ž mn. (u svi:slax) prostor za shranjevanje slame: merki na vrata par svislah, ka se težko uhperajo šaflja * ša:fla -e ž lopata z listom, ki ima navzgor zavihane stranske robove: še no šaflo mavte dej, po bo pa dost šajtrga * ša:jtarYa -e ž samokolnica: gnoj pa kar s šajtargo v garkal parpel šalca * ša:lca -e ž skodelica: eno šalco kufeta ms dej W šantati * šsn'tst -ta:m nedov . šepati: zakuga pa šantaš? Z šarf * ša:rf----prid. 1 oster \močnega okusay: tala hrsn je pa šarf 2 odrezav, oster: 1 negova baba je pa šarf ^ šibica * ši:bica -e ž vžigalica: a maš šibice? O šiht * ši:xt -a m 1 služba \delo\: ne, v petsk mam pa šiht, na morsm 2 izmena S škrpet * šksrpe:t -a m obrabljen, ponošen čevelj: a v tsh škrpetsh mislsš navkol L letat? 0 šolen * š0:lsn -lna m boljši (tudi plesni) nizki čevelj, pri ženskah navadno s peto: v glej, da vš dava šolne za h ta bolmo gvant z špaga * špa:ya -e ž vrv: a maš ksšno dsblej špago? 1 špegel * špe:yu -yla m ogledalo: čs se vš prsdovh u špegu gledu, ts bojo uslovske ušesa zrasls Z špegli * špe:yls -u m mn. očala: ni merkuva uči, dsj ma pa uhka špegle A špetir * špste:r -a m prepir: kašsn špster mata spet? p špetirovec * špste:ruc -a mprepirljivec: ampak, ss pa nissm mislu, de j tak špsteruc 1 - z usem je skregan 5 šporget * šp0:rYet -a m štedilnik: a maš župo že na šporYet? K šravfenciger * šra:ufsnci:ysr -ja m izvijač: ydo ms j spet šravfsncigsr usjav? 1 štacuna * štacu:na -e ž trgovina: a kej is štacune nucaš? 6 štala * šta:wa šta:le tudi šta:la -e ž hlev: u štal mamo pet glav žvine • štanga * šta:gya -e ž drog: že spet je štango psr koles skrivu o štenge * šte:gYe šte:nx ž mn. stopnice: težko pu štengah hodsm 0 štrafati * štra:fat -am dov ./nedov . kaznovati: me j prec Boh štrafu o švoh * š'vox----prid. šibek, slaboten: dons ssm neki švoh ta bol gvant * ta bo:l y'vsnt ta bo:l gva:nta m praznična, boljša obleka \za k maši in za slovesnosti\: kva pa j donss, de j u ta bolmo gvsnt? ta mlad * ta mwa:t ta -dya m zet: mate pa pridsnga ta mvadya ta mlada * ta mwa:da ta -e ž snaha: kuga vaša ta mvada deva? tacajt ko * taca:jt ks vez. medtem ko: tacajt ks v luft gledaš, bs uhka ksmper nalupu talar * ta:lar -ja m krožnik: pujej, ksr maš na talarjs tenek * ts'nsk -gka prid. , v povedni rabi zelo občutljiv in zamerljiv: snkar na bot ko tsnsk tlake * tla:ke prisl . tukaj: tlake me pučaki tošelj * t0:šsl -na m moška denarnica: tošl ssm u varžst puzabu traknati * trsk'nst -am nedov. tratiti \predvsem denary: ceu žiulene js biu navajsn trsknst, dej more pa šparat turen * tu:rsn -rna m zvonik, stolp \tudi gasilski\: a so csvi že pušsšene v turns? uleči * samo 3 . os . ed ule:če nedov. pihati \veter\: matsr, kuko vleče . urajmati se * ura:jmat se -am se dov. , nav. 3. os. zgoditi se, pripetiti se: urajma se ts, da se ts tsč na gvalo userje, utroka se pa nardi uštimati (se) * ušt^:mat (se) -am (se) dov. urediti (se): kam pa greš, ks ss se tko uštimava? vajeti * va:jet va:jet ž mn. vajeti \na uzdo pritrjen jermen za vodenje konja\ vamber ^ lamber varžet * va:ržst -a m žep: a maš ksšsn robsc u varžst? 7 Literatura večji ► ve:č----prid. 1 večji: ušenica j pa več k wan, 2 s kaz. zaim. najstarejši: kok je ^ star toj ta več? o velnica ► ve:v9nca -e ž velnica \naprava za zajemanje moke ali žita\: dej ma vevanco parnes iz kuhne vkup ► w'kap prisl . skupaj: pa smo le vsa vkap paršla zavolj tega ► zaval d'ya prisl . zato: zaval dya ta pa na moram pumagat ^ zelo ► z'va prisl . zelo: a se ta zva madi? zmerom ► zme:ram prisl . vedno, zmeraj: zmeram uhka pridaš ^ žavba ► ža:uba -e ž krema, mazilo • biti z vsemi žavbami namazan zvit, prebrisan: Jerni j pa z usam žaubam namazan žiher ► ž^:x^r prisl . lahko: v povedni rabi a grem žihar van? žleht ► žle:xt----prid. 1 zloben: no, ankar ko žleht na bot 2 poreden, neubogljiv ^ župa ► žu:pa -e ž juha: a mate vi zmeram župo par južna? ^ Z > O Bezlaj 2005 = France Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika 4: Š-Ž, Ljublja- ^ na: SAZU - ZRC SAZU (izd . ) - Založba ZRC (zal . ), 2005 . Jagodic 1958 = Marija Jagodic, Narodopisna podoba Mengša in okolice, Mengeš: O Svet za prosveto in kulturo ObLO, 1958 . ij£ Jemec 2000 = Mateja Jemec, Topole že več kot 750 let, Mengšan 7 (2000), št. 75, « 28-30. N Jemec Tomazin 2008 = Mateja Jemec Tomazin, Topole nekdaj in danes: ob 60-le- W tnici Prostovoljnega gasilskega društva Topole, Topole: Prostovoljno gasil- ^ sko društvo, 2008 KLS 1971 = Krajevni leksikon Slovenije 2, Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1971. Logar 1993 = Tine Logar, Slovenska narečja, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1993 (Cicero) Logar 1996 = Tine Logar, Dialektološke in jezikovnozgodovinske razprave, ur . Karmen Kenda-Jež, Ljubljana: ZRC SAZU, 1996. Logar - Rigler 1993 = Tine Logar - Jakob Rigler, Karta slovenskih narečij, Ljubljana: Geodetski zavod Slovenije, 1993. Ramovš 1995 = Fran Ramovš, Kratka zgodovina slovenskega jezika 1, Ljubljana: ZRC SAZU (Zbirka ZRC 9) Snoj 1997 = Marko Snoj, Slovenski etimološki slovar, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1997. Snoj 2009 = Marko Snoj, Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen, Ljubljana: Modrijan - Založba ZRC, 2009. Stražar 1980 = Stane Stražar, Na pomoč: Razvoj gasilstva v Občini Domžale, Domžale: Samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požarom, 1980 Stražar 1993 = Stane Stražar, Mengeš in Trzin skozi čas, Mengeš - Trzin: Krajevna skupnost, 1993. Škofic 2001 = Jožica Škofic, Govorica jih izdaja, Kropa: Tomco, 2001. J The subdialect of the village of Topole (Slovenia) w Z Summary 1 ^ This article describes the subdialect of the village of Topole at various levels . It has 0 the phonological and morphological characteristics of a typical Upper Carniolan s dialect of Slovenian . Some of the characteristics described only became established L in the last few years; a comparison was made using an article by Tine Logar deo scribing the Mengeš subdialect, which he prepared in 1954. Although Topole is v part of the municipality and parish of Mengeš and would therefore presumably z have a greater similarity to the Mengeš subdialect, certain characteristics such as 1 vowel reduction and substitution of /v/ for /l/ in morphophonemic alternation are much more similar to forms used in neighboring Suhadole; for example, šu 'gone' Z (cf. standard Sln . šel), paršu 'come' (cf. prišel), swa:bi 'would go' (cf. šla bi), and A ža:wast 'sorrow' (cf. žalost). The article also presents widespread phrasemes used p in everyday speech, some of which are only characteristic of (and intelligible to) 1 the Topole subdialect (e .g . , imeti kožico med prsti 'to have webbed fingers/toes') . s The extent to which dialect features are found in locals' speech is especially K shown in the use of dialect-based slang, whereby foreign-language slang elements 1 are also expressed in dialect phonology. Although the Topole subdialect is losing 6 some of its special features because of the modern lifestyle (with people being edu- • cated and working elsewhere), it is nonetheless continually adapting and remains 1 the first language choice for communication both locally and in the wider environ- • ment. The description of the subdialect if followed by a Topole dialect-standard 1 Slovenian glossary. Na meji med vezljivostjo in (obvezno) družljivostjo Andreja Žele Ključne besede: vezljivost, družljivost, orodniška vezava, prislovno določilo načina 0 2 o HH K S P Prispevek obravnava najpogostejša nihanja med vezljivostjo in družljivostjo v okviru orodniške rabe in rabe prislovov načina . Predstavljena in utemelje- N vana so merila ločevanja med vezljivostjo in družljivostjo v teh najbolj mejnih primerih . ^ N > O On the boundary between valency and (obligatory) optionality j This article examines the most frequent variations between valency and op-tionality in relation to instrumental usage and usage of adverbs of manner. It O presents and substantiates principles for distinguishing between valency and optionality in the most borderline examples . ^ Key words: valency, optionality, instrumental government, adverbial modi- ^ fier of manner M 0 Pogoj za vezljivost je konkretni predmetni udeleženec, ker se samo z njim med dejanjem/dogajanjem (izraženim s povedjem) in predmetnostjo oz . bitjem (izraženim z udeležencem) vzpostavi tudi primarno prostorsko razmerje - posredni dokaz za to so vezljivi prostorski prislovi oz . vezljiva prislovna določila kraja; če je ta konkretni udeleženec ob glagolu s konkretnim pomenom v povedku, slovnično govorimo o vezljivem predmetu, če pa je konkretni udeleženec ob glagolu s posplošenim oz zelo splošnim pomenom, slovnično lahko govorimo o vezljivem prislov-nem določilu načina, npr obrusiti s brusnim papirjem (s čim?) : obdelati z brusilko (kako?), odpeljati se z avtobusom (s čim?) : odpraviti se z avtobusom (kako?) ipd Nekaj drugega oz . nevezljivo nasprotje temu so primeri tipa iti s strumnim korakom /strumno, peti s sladkobnim glasom /sladkobno, ki jih v eni izmed novejših monografij o orodniku obravnava tudi O . Uličny (2000: 51) . Prav znotraj prostorskih določil, ki so v okviru prislovnih določil najobsežnejša skupina, pa lahko poudarimo razmerja med vezljivostno obveznimi prislovnimi določili in nevezljivimi prislov-nimi dopolnili, npr . Živi doma / Gre domov (nasproti npr . Kmetuje doma / Staršem so pripeljali otroke nazaj domov) Meja in tudi križanje med vezljivostjo in družljivostjo je v okviru udeležencev, ki izražajo sredstvo, orodje ali način - s čim in kako nekaj ustvarjati ali upra- vljati nudi več tako nejezikovnih kot jezikovnih možnosti . 1 Pogoj za vezljivost je, kot že rečeno, tudi konkretna (denotatna) pomenskost udeležencev in konkretna pomenskost glagolov - vsak pomenski odmik glagolov v pomensko posplošenost ^ namreč hkrati pomeni spremembo iz predmetne (prave udeleženske) vezljivosti v prislovnodoločilno vezljivost in vsak pomenski odmik glagolov v oslabljeni pomen O hkrati pomeni odmik v povedkovo/določilno vezljivost, npr . delati z dletom/kram-S pom, delati strojno (kako? = zaradi velike splošnopomenskosti glagola je to lahko L povedkova oz . povedkovodoločilna vezljivost) nasproti rezljati z dletom / strojno 0 / laboratorijsko / v laboratoriju (s čim? = z dletom = predmetna vezljivost, kako? V = strojno = prislovnodoločilna vezljivost, kje? = prislovnodoločilna vezljivost);2 tudi in še zlasti z vidika udeležencev je nujni pogoj za vezljivost konkretna (predmetna ali vsebinska) pomenskost udeležencev, npr . delati z dletom, delati z besedilom,^ nasproti nevezljivi abstraktni pomenskosti udeležencev (navadno so to lastnostne Z okoliščine), npr . delati z veseljem / veselo.4 Z vidika udeleženskosti in vezljivosti so A posebnost t . i . sestavljeni udeleženci, ki združujejo udeleženski vlogi vršilec/nosilec P dejanja in način dejanja - najtipičnejši primeri so človek - delujoči del telesa, npr. 1 Tone to dela ročno /pametno /z glavo, Toneta boli glava / Toneta boli v trebuhu, ki S omogočajo soobstoj osebkove/predmetne vezljivosti in prislovnodoločilne vezlji-K vosti (krajevne ali načinovne) . Z a\ 0 Na konkretno, tj na razmerno-prostorsko povezanost orodja in načina v različnih jezikoslovnih kontekstih opozarja tudi sodobnejše rusko jezikoslovje (Muravenko 1998: 77) s pripombami kot orodje je lahko sestavina načina dejanja oz . tudi povedje z vključenim načinom dejanja ima vezljivo orodje dejanja. V zadnjih desetletjih je pri nas na pričakovano odločilno pomensko soodvisnost poved-kovo udeleženskega razmerja tako s skladenjskobesedotvornega kot s skladenjskopo-menskega vidika opozorila A . Vidovič Muha . V Slovenskem skladenjskem besedotvorju (SSB: 63-64) je poveden komentar: »Zlasti če je samostalnik pojmovni, precej teh [pod-stavnih - A . Ž .] glagolov sili v primično razmerje: silobran < to, da se brani s silo / v sili [. . .]; v teh primerih seveda nimamo opravka z orodniško vezavo . Morda so še nekoliko dvoumni primeri kot strojepis < to, da pišejo s strojem, kjer bi orodniški predmet lahko zamenjal prislov strojno.« Tako v slovenskem kot češkem jezikoslovju se v tovrstnih primerih govori o prislovnem določilu orodja/sredstva . V slovenskem jezikoslovju o »prislovnem določilu sredstva in orodja« (Toporišič 1982: 77-78; 2000: 623; SSB: 69; Sgall 1986: 128-129: »určen^ do-provodu, vyjadfovane primarne pfedložkovym padem«; »určen^ nastroje«, určen^ latky/ materialu«, »určen^ prostfedku transportu«, Grepl . Karl^k 1998: 253-254, 283-284) . V češki slovnici (MČ 3: 50-51, 61-62, »zpüsoby vyjadfen^ nastroje činnosti«) se možna vezljivost prislovnih določil načina potrjuje z ugotovitvijo, da povedkova vezljivost lahko zahteva tudi prislovna določila načina, ki so besednovrstno največkrat predložne samo-stalniške zveze Tudi po češki jezikoslovni tradiciji, npr. po M. Greplu in P. Karl^ku idr. (v knjigi Skladba češtiny, 1998), lahko po eni strani govorimo o valenčnih prislovih (»adverbialn^ (pf^slovečny) komplement«, 252), po drugi strani pa v zvezi s prislovnimi dopolnili o nevezljivih dopolnjevalnih lastnostnih okoliščinah oz o lastnostnih modifikatorjih, ki glagolske pomene dopolnjujejo oz pomensko določajo navznoter, in zato ne delujejo v smislu glagolske intence oz valence navzven V okviru možnih vezljivih prislovnih določil načina je treba poudariti, da imajo bolj navadno obvezno načinovno prislovno določilo glagoli ravnanja, stanja o (nastopa stanja), poteka/procesa in premikanja s poudarjenimi pomenskimi sestavinami 'vedenja' ali 'razmerja'; predvsem 'razmerje' napoveduje udeležensko vlogo 'razmerja dejanja'; obe poudarjeni sestavini 'vedenja' in 'razmerja' s skupno nad-sestavino 'odnosa' pa napovedujeta in vključujeta obvezen način, ki lahko 'vede- ^ nje' in 'razmerje' opredeli in izrazi z navadno nevezljivo lastnostno (kakovostno, kolikostno, vzročnostno) okoliščino,5 Zadnje čase se zanimivo oblači, veliko poje ^ in obzirno ali preventivno molči, ali pa v označitev razmerja vključi (predložno ali ^ pretvorbno) konkretno sredstvo ali orodje, prostor ali čas, npr . Največkrat potuje z ^ vlakom, Rezbari strojno, Zdravi se doma, Časopis prihaja mesečno (vprašalnice za slednje povedi so kako?, kje?, kdaj?). ^ Samo potrditev besedilnosti vezljivosti so izsamostalniška prislovna dopol- ^ nila, ki skladenjskopomensko navezavo z glagolom vzpostavijo z impliciranim udeležencem (v prvotni povedkovodoločilni vlogi), ki v prislovnodoločilni vlogi glagolu prisoja zlasti vrstnost, npr . Včasih je tekmovalno smučal, danes pa smuča le ljubiteljsko,'' To se upravlja daljinsko ali ročno;7 uvajanje medpomenskopodstav-nosti oz. medpropozicijskosti prislovnih dopolnil je hkrati tudi uvajanje besedilne skladnje . 8 O K NN N H Bolj posebnost oz . izjema kot kaj drugega so redki glagoli stanjskega razmerja/odnosa tipa obnašati se /vesti se neprimerno, kjer je tako v slovenščini kot v češčini, npr. Eva se chovala vzorne (MČ 3: 50, Grepl - Karlik 1998: 255), potrjena vezljiva lastnostna okoliščina, izražena z vezljivim prislovnim določilom načina Včasih je tekmovalno smučal lahko razvežemo v Včasih je smučal. Bil je tekmovalec in v slednji povedi je tekmovalec v vlogi t i povedkovega aktanta oz povedkovega udeleženca, ki ga češka slovnica poimenuje tudi »kopredikatovy komplement«, uvaja pa povedko-vodoločilno vezljivost . Vsekakor primer potrjuje besedilnost vezljivosti . Meja med neudeleženskimi izpridevniškimi prislovi in izudeleženskimi (izsamostalni-škimi) prislovnimi zvezami ali pretvorbami je razlagalno nakazana v slovarskih razlagah Slovarja slovenskega knjižnega jezika (SSKJ), ta so npr. pri slovarski iztočnici delati, ne-udeleženski izpridevniški prislovi lahko vključeni v pomenske razlage: 'kazati do česa določen odnos, ki se izraža zlasti v dejanjih' grdo/prav delati z knjigami, 'izpolnjevati, opravljati kako nalogo' uspešno/pridno/veselo delati < delati in biti uspešen/priden/vesel, pri iztočnici gledati - 's pogledom izražati kaj' grdo/prijazno/lepo gledati, 'imeti določen odnos do česa' čisto drugače gledati na svet, pri jemati 'imeti določen odnos do česa' jemati kaj resno, tragično, pri misliti 'imeti pozitiven ali negativen odnos do koga, česa' Dobro, slabo misli o meni.) Izudeleženski prislovi oz . prislovne zveze pa so označeni s pomenskimi razlagami 'zavestno uporabljati telesno in duševno energijo za pridobivanje dobrin' umsko/ročno delati < delati z umom / delati na roko, 'opravljati delo na določenem področju', npr. kulturno/politično delati < delati v kulturi/politiki. Vse to potrjuje, da mora vsak skladenjski slovar biti vezljivostno-kolokacijski slovar - le tako lahko zajame čimbolj pristno živo rabo, ki se navezuje tudi na nadpovedno oz . besedilno skladnjo 6 Merila pomenskosti udeležencev in glagolov pri vezljivih prislovnih določilih načina Z 1 Za vezljivost prislovnega določila načina je v nadaljevanju treba eksplicitno poudariti postaviti nekaj izhodiščnih meril pomenskosti udeležencev in glagolov O Konkretizirani glagolski pomen v povedku omogoča zlasti predmetno vezljivost, s raba posplošenega pomena pa predmetno (pretežno orodniško) vezljivost (orodja L ali sredstva) spremeni v prislovnodoločilno vezljivost načina (uporabe tega orodja 0 ali sredstva), npr . obžagati z motorko : obrezati z motorno žago : oklestiti z žago / v s sekiro (s čim? = predmetna vezljivost) > obdelati z žago / s sekiro (kako? = pri-z slovnodoločilna vezljivost) > obdelati z žago / s sekiro (je v smislu pretvorb ob- 1 žagati/obsekati lahko tudi povedkovodoločilna vezljivost ob pomensko oslabljeni rabi glagola) . 9 Torej vsaka možna besedotvorna vključitev udeleženca v glagolski Z pomen tipa obžagati/obsekati kaže tudi na možno oslabljeno rabo glagola obdelati, A in hkrati na njegovo splošno oz . širokopomensko rabo, ki dopušča vezljivost raz-p ličnih orodij in sredstev v smislu načina ravnanja, ker ne zamejuje uporabe orodja 1 in sredstva na samo določeno orodje/sredstvo v konkretno predmetno vezljivost . s Samo udeleženci s konkretnim (tj. denotatnim in hkrati referenčnim) pome- K nom,10 ki so neposredno ali pretvorbno vključeni v stavčno skladnjo, lahko uvajajo 1 vezljivost. • 1.1 Prislovna določila načina med vezljivostjo in obvezno družjivostjo 1 Meja med vezljivostjo in družljivostjo pri prislovnih določilih načina je glede na • stopnjo pomenske konkretnosti udeležencev za izražanje orodja, sredstva ali načina 1 zelo prehodna . 11 Ta prehodnost med vezljivostjo in družljivostjo je še najbolj razložljiva s t . i . vrstnimi (izsamostalniškimi) prislovi . Vrstni prislovi (SLP: 76-77) so pretežno, glede na samostalniški izvor - pretvorbno vključujejo tako delovalnike (računalniško, radijsko, medijsko) kot okoliščine (ambulantno, tovarniško, laboratorijsko), - izudeleženska obpovedkova prislovna določila, npr. To obdeluje samo strojno, Med splošnostjo in oslabljenostjo pomena določenega glagola je zelo tanka meja oz . prehod . V ruskem jezikoslovju je utrjeno ločevanje med predmetnimi in povedkovimi udeleženci, tako da se tudi skladenjskopomenska bližina orodja/sredstva dejanja in načina dejanja razločuje tako, da je orodje/sredstvo dejanja v vlogi predmetnega udeleženca, način dejanja pa označuje t . i . povedkov udeleženec, ki je del povedkovodoločilne vezljivosti (Muravenko 1998: 77) . ' O tem Daneš (1987: 55), ki udeležence deli na tiste, ki imajo denotativni, referenčni in konkretni pomen, in na druge, ki so nedenotativni, nerefenčni in abstraktni Na to je z izhodiščnega vidika skladenjskopomenske sorodnosti jezikov opozorjeno tako v slovenskem kot češkem jezikoslovju (SSB: 63-64, 69; MČ 3: 116; Daneš 1987: 49, 55, 93) . A . Vidovič Muha (SSB: 69): »Med prislovna določila načina spada tudi prislovno določilo sredstva in orodja (glagolskega) dejanja [. . .]; dokaz, da gre dejansko za prislovno določilo in ne za orodniški predmet, je vsaj v hipotetični pretvorbi predložnega prislov-nodoločilnega samostalnika v izprislovno določilo: elektrošok < to, da šokira z elektriko > električno šokira ipd . 9 Že večkrat so ga samo ambulantno zdravili, Dela honorarno, Politično in kulturno deluje ipd ; če sta prva dva primera lahko vezljiva, sta slednja lahko samo družljiva F. Daneš (1987: 89sl .) t . i . sestavljene udeležence z navadno dvema udeleženskima vlogama komentira kot primere, ko se povedki z isto pomensko formulo povedja (SF - seman-ticka formule) razlikujejo glede na t . i . izbirne/selektivne pomenske težnje udeležencev (»selekčni semanticke tendence participantu«) . V. S . Hrakovski (1985: 5-8) ima 'konstrukcije s povedkovimi delovalniki' (»konstrukcii s predikatnymi aktantami«), izpridevniški prislovi pa so predstavljeni tudi kot 'konstrukcije s širšim obsegom' oz . kot 'konstrukcije s povedkovo okoliščino' (»konstrukcii s pre-dikatnym sirkonstantom«) 6 1.1.1 T. i . sestavljeni udeleženci so zaradi dvoje udeleženske vloge tudi dvoja ve-zljivostna posebnost, ker navadno zaradi njihove visoke stopnje vršilskosti en sestavni del udeleženca prevzame vodilno udeležensko vlogo vršilca/nosilca dejanja, ^ drugi sestavni del udeleženca pa je v vlogi vezljive okoliščine načina dejanja, npr . Božal ga je z očmi (kako? ^ z očmi) - v teh primerih možna pretvorba Njegove oči ^ so ga božale samo še potrjuje del telesa oz . organ kot delujoči del osebka; sicer de- ^ lujoči osebkov del v orodniku obravnavamo kot kvazivezljivost delnega (telesnega) ^ delovalnika, npr . Mahal je z roko (kako? = kvazivezljivost) se tako pomensko in slovnično razlikuje od Maha z robcem (s čim? = prava vezljivost) . V tovrstnih pri- ^ merih J. D . Apresjan (1995: 129, 165) govori o osebkovi vezljivosti (sub''ektnaja ^ valentnost), ki vključuje 'osebo' in 'vršilskost'.12 Za protiutež sestavljeni 'vršilskosti' prek zgleda Naprava melje brez električnega priključka lahko dodamo sestavljeno 'sredstvenost', po Apresjanu (1995: 165) ob''ektnaja valentnost', v npr . Kolesari kar brez balance, kjer je podrejena sestavina, npr . električni priključek ali balanca, vezljiva okoliščina orodja; podobni zgledi s sestavljenim udeležencem v vlogi predmeta oz . prizadetega z dejanjem so še npr . Napravo krmili /zgolj na njeni ^ armaturi/, Dotok plina v plinovod uravnava /z ventili/ ipd . O K 1.1.2 Povedkove udeležence in z njimi tudi (pomožno) povedkovodoločilno ve- « zljivost opravičujejo primeri, kjer sicer vsebinski udeleženec pomenskoskladenjsko N tudi natančneje lastnostno oz . načinovno opredeljuje povedkov glagol, npr . iz špor- W ta On plava kravl in metuljčka (nasproti že lastnostno rabljenim On drsa posamezno ^ / v paru < drsati kot posameznik / drsati s kom v paru). Poleg tipičnih primerov s športnega področja so še primeri tipa govoriti slovensko Tudi povedkovi udeleženci se delijo na povedkove delovalnike (s konkre-tnim/denotatnim pomenom - po J . D . Apresjanu je to 'nemotivirana obvezna vsebinska vezljivost'), npr . hekersko delovati, izvidniško se gibati, in povedkove okoliščine (z abstraktnim/nedenotatnim pomenom), izražene z izpridevniškimi prislovi, npr. dobro kuhati, lepo slikati ipd.13 1.1.3 Predložnosklonska raba Tožilniško določilo lahko izraža združevanje prizadetega predmeta in (pritrjenega) sredstva dejanja, npr . brisati čevlje ob krpo (v nasprotju s tipičnim sredstvom dejanja brisati čevlje s krpo). Rodilniško določilo ima lahko tudi udeležensko vlogo 12 E Z orodja, s katerim se prosto upravlja, npr. streljati iz puške, polivati iz vedra ipd. Pri dajalniških določilih prevladujejo glagoli s pomenskimi sestavinami ciljnosti, N ujemanja in nasprotovanja . ^ (1) O vlogi orodnika v domačem in tujem jezikoslovju S splošnoslovanskega oz primerjalnoslovanskega vidika je treba pripomniti, da je v S slovenščini (poleg lužiške srbščine) nujna uporaba predloga oz . predložnega glagol-L skega morfema . Za osnovni in izhodiščni pomen je označen spremstveni pomen. 14 0 Razlika med sredstvom dejanja (Sd) in orodjem dejanja (Od) je ta, da Sd pri V dejanju spreminja tudi svoje lastnosti oz . za uresničitev določenega dejanja lahko prispeva del sebe, Od pa tudi po koncu dejanja ostaja nespremenjeno . Sredstvo in orodje dejanja imata kot določili tudi z vidika strukturnoskladenjske hierarhije različni oblikoslovnoskladenjski vlogi, npr . šivati hlače s črno nitjo na šivalnem stroju Z ipd. Sicer pa so ob procesnih in dogodkovnih glagolih premikanja15 lahko trdimo, A da pomen prevoznega sredstva navadno združuje sredstvo in mesto dejanja (Sd H P Md), npr . peljati se z avtobusom (Apresjan 1995: 128, 140) . Prvotno orodniško 1 sredstvo dejanja zaradi lastne aktivnosti oz . izvornosti dejanja lahko po metoni- 5 mični/metaforični pretvorbi nastopa tudi v vlogi osebka. Navadno je to tehnični K pripomoček, stroj ali naravna sila, še najbolj navadno pa je prevozno sredstvo, npr . 1 Pripeljal se je z avtobusom > Avtobus ga je pripeljal (Paleš 1990: 35); pretvorbena 6 zmožnost sredstva dejanja (Sd), da lahko nastopa v osebkovi vlogi, ga (vsaj pogoj- • no) uvršča v vezljivostno polje glagolov premikanja . 1 Udeleženska razmerja med vršilcem dejanja (Vd) ali družilnikom (Dd) in • orodjem (Od) so izražena v zgledih kot Se je odpeljal/je kopal / s prijateljem / s 1 psom /z lopato ('On in prijatelj/pes sta se odpeljala' / 'On in prijatelj sta kopala, 14 F. Kopečny (1973: 246-249) orodniški spremstveni pomen označuje tudi s slovenskimi zgledi kot Kdor se z volkovi pajdaši, mora z njimi tuliti; potovati s kom, s praznimi rokami priti . V okviru spremstvenega pomena izpostavi predvsem izražanje vsebine, npr. hrnec s vodou ('lonec z vodo'), lopata s držadlem ('lopata z ročajem'), bogat z žitom, in izražanje načina, ki je predstavljeno predvsem s pojmovnimi samostalniki in s telesnimi deli, npr. za slovenščino s strahom pogledati kam, s praznimi rokami priti . V tesno povezanost s spremstvenim pomenom postavi tudi izražanje sredstva in orodja, kjer so tudi samostalniki s pomeni telesnih delov, npr. s palicami biti, s kolom udariti koga, igrati se s puško : Konj se brani s krepko nogo . Pri nas A . Bajec (1959: 107-109) v zvezi z uporabo predloga oz . predložnega glagolskega morfema z/s ugotavlja, da je tudi za slovanske jezike prvotna uporaba »s sociativnim intrumentalom, ki pomeni skupnost, združenje [. . .]« . In še pomembna pripomba pri stavčnočlenski uporabi predložnega orodnika (Oz/s), da je vsako sredstvo nekakšna spremljajoča okoliščina in zato »[ ] se ni čuditi, da je poleg golega orodnika (instrumentala) jel nastopati v takih primerih s + družilnik (sociativ) [. . .]« . Čeprav je opozorjeno na ločevanje med družilnikom (tepsti se s fanti) in orodnikom (tepsti se s cepci), pa niso obravnavane stavčnočlenske razlike predložnih samostalniških zvez med Z njim so dobili mogočnega zaveznika (^ s kom? - z njim), Vozniki se že peljejo z balo (^ s čim? - z balo) : Prišel je s praznimi rokami (^ kako? - s praznimi rokami), Z veseljem vam ustrežem (^ kako?) . 15 Takšno delitev glagolov premikanja povzemam po F. Danešu (1987: 88-119), v poglavju Vzorce se slovesy pohybu. tako da sta zarila lopati' (možna pretvorba iz orodnika v imenovalnik izraža vršilca dejanja ali družilnika), medtem ko je primer *Lopata je kopala dokaz, da lopata z o udeležensko vlogo orodja (Od) zahteva tudi vršilca dejanja (Pauliny 1943) . Uporabljene besede prijatelj (Vd/Dd), pes (Dd) in lopata (Od) so samostalniška določila, stavčnočlensko pa predmeti Z vidika stavčnočlenskosti je orodnik tisti, ki izraža najtežje določljivo raz- ^ merje med (predložnim) predmetom in prislovnim določilom/dopolnilom načina .16 Pri orodniku lahko govorimo o koliziji oz . neupravičenem prekrivanju predmetnega ^ in prislovnodoločilnega orodnika (Uličny 2000: 20) . Tako npr. med drugimi velja ^ tudi pravilo, da če je pomen udeleženega sredstva/orodja17 namesto z orodnikom ^ lahko izražen s še kakšnim drugim pomensko enakovrednim sklonom, je takšno sredstvo/orodje stavčnočlensko (predložni) predmet, npr. posuti cesto s peskom : ^ posuti pesek na cesto (pri nas o tem npr . Orešnik 1994: 42) . V tem primeru je ude- ^ leženec bolj snov kot sredstvo in je zato še bolj upravičeno predmet. 18 Isti orodni- ^ ški udeleženec lahko glede na glagolski pomen prevzame vlogo snovi ali sredstva, O 16 V drugi polovici sedemdesetih let v okviru vezljivosti v sodobni poljščini npr. D . Butt- ^ ler (1976: 163-186) pri orodniku v skladenjski vlogi predmeta (narzqdnik w funkcji do-pelnienia) z vidika glagolskega pomena govori o bližjem dopolnilu (dopelnienie bližszi), ® tj . o obveznem določilu . Za orodnik v skladenjski vlogi prislovnega določila (narzqdnik h^ w funkcji okolicznikowej) pa z vidika glagolskega pomena govori o okoliščinskih po- hh menskih razmerjih (okreslone znaczenie relacyjne) in o slabi vezavi (slaba rekcja) . V poglavju o predložnih zvezah - Konstrukcje przyimkowe (187-215) - v primerih pred- ^ ložnega glagolskega morfema ali (predložnega) predmeta govori o 'predložni vezavi gla- ^ gola' (rekcja przyimkowa czasowniköw), pri predložnih prislovnih določilih pa o okoli-ščinski vezljivosti (okrešlona walencja). Orodnik kot (predložno)sklonsko določilo, ki označuje prehodni tip med vezljivostnimi in nevezljivostnimi stavčnimi členi, natančneje in primerjalno uporabno tudi za slovenščino obravnava Mluvnice češtiny 3: skladba (MČ 3: 190-192) . - J. Dular (1982: 191) navaja, da so ob orodniku najpogostejši predložni morfemi z/s, za, pred, med, nad. Za predmetno stavčnočlensko vlogo orodnika J. Dular navaja pogoje: (a) orodnik izraža prizadeti predmet pri glagolih številnih pomenskih skupin (npr. glagoli, ki vežejo telesne dele (vrteti z očmi/z glavo), glagoli, ki se vežejo samostalniki, kot npr. ravnati s strojem; (b) orodnik izraža vsebinski predmet pri glagolih tipa ukvarjati se s tihotapstvom, obirati se z odhodom ipd . ; (c) orodnik izraža razmerni predmet pri glagolih, ki izražajo solidarnost ali podobnost, npr.potrpeti z ljudmi,primerjati se s sorodnico ipd . 17 Za sredstvo in orodje dejanja SSKJ v pomenskih razlagah uporablja tipski oznaki naprava (za večje, sestavljeno) in priprava (v ožjem pomenu tudi: orodje; za manjše, enostavnejše) . Izraz sredstvo je nadpomenka za napravo in pripravo (ki vključuje tudi orodje in je namenjena za določeno delo) . Tipski oznaki orodje in stroj sta v primerjavi z zgornjimi pomensko ožji, ker natančneje označujeta namenskost za določeno delo 18 J. Orlovsky (1965: 372) zagovarja pravilo, da če je orodnik zamenljiv s tožilnikom, ima skladenjsko vlogo (predložnega) predmeta Če pa orodnik ni zamenljiv s tožilnikom, ima skladenjsko vlogo prislovnega določila, npr. šühat' nohami - šühat' nohy ^ (predložni) predmet V slovenščini v pomenu 'drgniti' ali 'drsati' to ne gre, ker sta orodnik in tožil-nik pomenskorazločevalna . Podobno še krütit' hlavou - krütit' hlavu (v slovenščini se v pomenih 'vrteti, sukati, obračati' uporablja tožilnik, npr. vrteti glavo). Z sredstva ali prizadetega npr polniti kad z vodo (snov) : umiti kad z vodo (sredstvo), obmetavati ograjo s kamenjem (sredstvo in prizadeto) N Tudi za slovenščino zanimivo po zgledu Fillmora razpravlja o orodniku Bar- 1 bara Partee Hall19 . Opozarja zlasti na razmerja med (a) vsebinskim predmetom v tožilniku ali orodniku (the instrumental adverb) in (b) orodnikom, ki izraža orodje 0 (the clearly instrumetal), npr . (a) We loaded hay onto the truck, We loaded the truck s with hay ('Na voz smo naložili seno, Voz smo naložili s senom') : (b) We loaded L the truck with hay with pitchforks (*'S senenimi vilami smo naložili voz s senom') . Q Ugotavlja, da bi v primeru (a) težko govorili o prislovnem določilu v orodniku (the v instrumental adverb), ker so pomeni pod (a) pomensko zelo blizu povedku s tem, da je uporaba enkrat tožilnika in drugič orodnika pomenskorazločevalna, npr . Na voz smo naložili seno (^ 'ni nujno, da je voz poln') : Voz smo naložili s senom (^ 'voz je poln') . Pod (b) pa je jasno izpostavljeno pomensko razločevanje med orodnikom Z kot vsebinskim predmetom in orodnikom, ki izraža orodje, npr . *S senenimi vilami A (prislovno določilo orodja) smo naložili voz s senom (vsebinski predmet) . Ista opa-p žanja in isti pomenski premiki veljajo tudi za slovenščino. 1 Orodnik kot sredstveni predmet ali kot prislovno določilo orodja pretvorbeno s določata E . V . Padučeva in R . I . Rozina (1993) . Avtorici ugotavljata, da orodnik iz-K raža sredstvo, ko ostaja poved smiselna tudi po površinskoizrazni pretvorbi orodnik 1 > imenovalnik, npr . Dokumente je spel s sponko > Sponka spaja dokumente; če pa 6 orodnik izraža orodje, poved po površinskoizrazni pretvorbi orodnik > imenovalnik • ni več smiselna, npr . Dokumente je spel s spenjačem > *Spenjač spaja dokumente . 1 Pretvorbe iz orodnika v imenovalnik ali tožilnik kot merilo za ločevanje med pred- • metnim in prislovnodoločilnim orodnikom (verjetno tudi pod vplivom Padučeve) 1 navaja tudi D . Buttler (1976: 163-186) . V primerih kot Ona je zagrnila okno z zaveso : Zavesa zagrinja okno zaradi zmanjšanja števila skladenjskih udeležencev po pretvorbi udeleženec zavesa združuje udeleženski vlogi vršilca in sredstva dejanja (Vd H Sd) . Je potemtakem sredstvo dejanja vsak leksem, ki lahko sprejme tudi vlogo vršilca dejanja? Po zgornjih primerih bi lahko odgovorili pritrdilno (1a) Ob polnopomenskih glagolih ravnanja/upravljanja s pomenskima sestavinama 'premikanja' in 'sonahajanja/sopojavljanja' ima orodnik skladenjsko vlogo predmeta (s čim), če je glagolski pomen neposredno povezan s pomenom udeleženca Med prvotnim glagolom in udeležencem torej ne sme biti še dodanega vmesnega premostitvenega glagola, npr Preti s sekiro > v pomenu 'pretiti s telesno poškodbo' (sekira je tu s stališča glagolskega pomena vsebinski predmet, zato je lahko izražena tudi v imenovalniku Preti mu sekira v prenesenem pomenu 'Preti mu telesna poškodba') Drugače pa je v primeru Preti s sekiro s premostitvenim glagolom udariti z/s v pomenu 'Preti, da ga bo udaril s sekiro' (sekira je tu s stališča 19 Gl . članek On the Requirement that Transformations preserve Meaning v zborniku razprav C . J. Fillmora in D. T. Langendoena (1971: 21) . C . J. Fillmore (1968: 24-25) med opisom globinskih sklonov označuje orodnik kot sklon, ki izraža neživo silo ali predmet, ki je vključen v dejanje oz ga določa glagolski pomen 6 glagolskega pomena orodje dejanja (Od), zato pretvorba iz orodnika v imenoval-nik na površinskoizrazni ravnini ni smiselna *Preti mu sekira (sekira = 'orodje')) . o Pretiti je tu šele v posrednem odnosu s sekiro, zato je v tem primeru s sekiro neob-veznovezljivo prislovno določilo načina (kako?) . Zgornji primeri samo potrjujejo, da je pri stavčnočlenskem ločevanju med (predložnimi) predmeti in prislovnimi določili potrebno poleg slovničnega vidika upoštevati tudi sporočilni vidik oz . predvsem členitev po aktualnosti . Tako npr . je pomenski poudarek na sekira, ko ta pomeni 'telesno poškodbo', v drugem primeru ^ pa je pomenski poudarek na pretiti, saj sekira tu pomeni le 'eno izmed različnih ^ orodij pri pretnji'. ^ Z vidika istorečja je v primeru sekati s sekiro izpis udeleženca sekira na prvi pogled čisto odveč, v resnici pa ima njen izpis pomenskorazločevalno vlogo20 v pomenu ^ 'sekati s sekiro in ne s kakšnim drugim rezilom' in je stavčnočlensko zato predmet. ^ Sploh pa je pomenskorazločevalna vloga stalna ob predložnomorfemskih glagolih z oslabljenim pomenskoskladenjskim pomenom, npr . Maha s sekiro (predmet), zato imamo v tovrstnih pomenih samo obveznovezljiva določila . Kot (primerjalno) posebnost je potrebno omeniti orodnik ob glagolih premikanja . V okviru glagolov premikanja21 imamo osnovna glagola iti in peljati se,22 ob ^ katerih je prevozno sredstvo različno stavčnočlensko vezljivo (kot prislovno do- ^ ločilo načina ali kot (predložni) predmet) opredeljeno . Tako se po predložni zvezi O z avtobusom v glagolski zvezi iti z avtobusom vprašamo s kako?, ker je predložni glagolski morfem pomensko del predložnega prislovnega določila načina in zvezo lahko pomensko razgradimo v 'iti' v vozilu/avtobusu' ^ iti kako?; vprašalnico pri- N merjalno potrjuje glagolska zveza iti peš. Podoben primer je bežati s kolesom, ki ga W pomensko razložimo kot 'hitro iti' + 'biti na kolesu' ^ 'hitro iti, tako da si na kole- ^ su' ^ 'hitro iti' kako? ^ bežati kako? ^ predložna zveza s kolesom je potencialno oz. neobvezno vezljivo prislovno določilo načina. V že omenjani glagolski zvezi peljati se z avtobusom pa, kot rečeno, že glagol peljati se vključuje pomene 'iti + biti v vozilu', tako da je avtobus samö natančnejša pomenska določitev vrste vozila, in zato ima stavčnočlensko vlogo (predložnega) predmeta 1.2 Glagoli Najširše in najobširnejše možnosti uporabe vezljivih načinovnih določil imajo splo-šnopomensko in oslabljenopomensko rabljeni glagolski pomeni . To tudi sicer sovpada s splošnejšo jezikoslovno ugotovitvijo, da je vezljivost načina lastna širšemu obsegu glagolov in da tudi sicer ni praktično noben način (popolnoma) neodvisen od glagola . 20 Npr. v okviru glagolskih tvorjenk A . Vidovič Muha (1985: 49) obravnava tudi skladenj-skopodstavno orodniško vezavo, »kjer glagolska tvorjenka poimenuje dejanje na podlagi pripomočka, sredstva, s katerim se dejanje opravlja [. . .]« . 21 F. Daneš (1987: 88-119) pri glagolih premikanja govori o pomenskih sestavinah kot: sa-mogib . +/- (samohyb +/-), živo +/- (anim +/-), orod .+ (instr +), narav.+ (natur +) ipd . 22 Pri nas je o vezljivostnih posebnostih glagolov premikanja pisala I Černelič Kozlevčar (1979/80), predvsem z vidika oblikovanja slovarskih pomenov in izbire ponazarjalnega gradiva z Glagolski pomen namreč ustvari določeno udeležensko hierarhijo, posledica W katere je strukturnoskladenjska hierarhija med določili - med predmeti in izsamo-N stalniškimi prislovnimi določili . Vzemimo, da sta izsamostalniška prislova ročno ^ in strojno okoliščinski nadpomenki za delovalnike, ki označujejo orodje dejanja ^ (Od) ali sredstvo dejanja (Sd) . Če je ob istem glagolu poleg udeleženca z vlogo O sredstva ali orodja smiselna uporaba izsamostalniškega načinovnega prislova stroj-S no ali ročno, ki označuje način glagolskega dejanja, je samostalniški udeleženec L stavčnočlensko (predložni) predmet, ki pomensko/predmetno natančneje določa na- 0 čin dejanja strojno/ročno. Če pa uporaba prislova strojno ali ročno ni smiselna, je V takšen samostalniški udeleženec stavčnočlensko navadno del predložnega prislov- nega določila načina Glede na povedano so možne strukturnoskladenjske različice z določili: Piše (ročno/strojno) (kako?) s peresom/z računalnikom (s čim?), Piše s peresom/z računalnikom (kako?) proti dopolnilom: Računa s svinčnikom/z računal-Z nikom (kako? ^ prim . pog . Računa peš) . A V nasprotju z neživimi samopremičnimi delovnimi/prevoznimi sredstvi so P abstraktni pojmi kot veselje, žalost ipd. samo lastnostne okoliščine oz . neudele- 1 ženske sestavine (tj . ne spadajo v pomensko podstavo povedi), ki povedkov glagol S samo lastnostno opredejujejo - to potrjujejo pretvorbe v izpridevniške prislove, npr . K Z veseljem se je odpeljal - Veselo se je odpeljal. M Ko pa ima glagolski pomen površinskoizrazno z orodniki zasedena že vsa 66 svoja bistvena udeleženska mesta kot so vršilec dejanja, prejemnik in prizade- • to z dejanjem, npr . S sosedi (družilnik) so založili klet (prejemnik) s premogom 1 (prizadeto) z lopato (okoliščina), sta sredstvo ali orodje lahko samo okoliščinski • dopolnili . 1 Udeležensko hierarhijo oz . hierarhijo udeleženskih vlog v stavčni povedi po- trjuje tudi Fillmorova teorija o globinskih sklonih in sklonskih razmerjih,23 ko npr. osebek enkrat izraža vršilca dejanja (a), drugič pa orodje dejanja (b) . V primeru, ko sta v povedi obe udeleženski vlogi, pa je osebek vršilec dejanja (c): (a) John broke the window ('Ivan je razbil okno') : (b) A hammer broke the window ('Kladivo je razbilo okno') : (c) John broke the window with the hammer ('Ivan je razbil okno s kladivom') . In ker osebek lahko označujeta (po Fillmoru) dva različna globinska sklona (agentiv = pobudnik/vršilec glagolskega dejanja, je živo bitje : instrumental = sredstvo/orodje, je neživa sila ali predmet, ki povzroča glagolsko dejanje ali stanje), ju tudi ni mogoče povezati v priredno zloženi osebek, npr . John and hammer broke the window ('Ivan in kladivo sta razbila okno') . Dokaz torej, da enakovrednosti prirednih sestavin ni mogoče razumeti samo strukturnoskladenjsko, ampak mora biti vedno upoštevan pomen teh sestavin (Kunst Gnamuš 1981: 121) . Pretvorbe samo še potrjujejo, da je vloga sredstva dejanja (Sd) neposredno povezana z dejanjem (De), tako da je sredstvo pogosto samodelovalno in učinkuje na predmet, ne da bi pri tem moralo postati orodje . Zato sredstvo dejanja (Sd) lahko nadomešča vršilca dejanja (Vd) . Orodje dejanja (Od) pa je samo posrednik med vršilcem dejanja (Vd) in predmetom dejanja (Pd), zato ne more nadomeščati vršilca dejanja (Vd) . Sredstvo nasproti orodju izraža tudi samodelovalne lastnosti . O tem Fillmore 1968: 22, pri nas pa s prenašanjem te teorije tudi O. Kunst Gnamuš 1981: 30sl . Strukturnoskladenjsko oz . površinskoizrazno ločevanje orodnikov z udele- ^ žensko vlogo sredstva dejanja (Sd), orodja dejanja (Od) in vršilca dejanja (Vd) je o npr . v angleščini24 razlikovalno izraženo, predvsem v trpniku, s predložnim morfe-mom by za Sd in Vd in s predložnim morfemom with za Od, npr . I go to school by car (= Sd, 'V šolo grem z avtomobilom'), He was killed by a terrorist (= Vd, '(On) je bil ubit od teroristov') : You can cut the bread with that knife (= Od, 'Ti lahko ^ odrežeš kruh s tem nožem') . To samö potrjuje samodelovalno zmožnost predvsem vršilca dejanja (Vd), kot potencialni izvor delovanja se mu pridružuje še sredstvo ^ dejanja (Sd), medtem ko je orodje dejanja (Od) pasivni udeleženec dejanja . Primeri ^ uporabe orodnika v trpniku pa kažejo, da samostalnik za predložnim morfemom by ^ označuje predvsem Vd, ko pa tega ni, lahko tudi Sd ali celo Od, npr . pri The window was broken /by a boy/by a ball nasproti The window was broken with a ball/*with a ^ boy, kjer samostalnik za with v trpniku lahko označuje samo Od, v tvorniku pa tudi ^ družilnik, npr . You're coming with us (Quirk - Greenbaum 1993: 160) . 1.2.1 Orodniška vezava oz. vezljivost orodja/sredstva ob glagolih delati in iti (1) Pri glagolu delati je lahko pomenski poudarek na poteku oz. načinu poteka delovanja - 'izpolnjevati, izvrševati, opravljati kako nalogo, delo ali aktivnost sploh' še posebej poudarja pomenskoskladenjsko nevezljivo vlogo lastnostnih oko- ^ liščin - zahteva skladenjskoobvezni prislovni modifikator načina: Odbor /dobro/ O dela, Nekateri člani /slabo/ delajo, Avto mu /dobro/ dela, Dela /kot stroj/črna živina/, Delajo /z veseljem/izkušnjami/: « Določnejšilaktualnejši pomen označuje 'vrsto delovanja' - 'opravljati delo N na določenem področju' in zahteva obveznovezljivo prislovno določilo, ki ga na- W vadno uvaja predložni morfem glagola, npr . pri Kulturno/Politično delati se ob- ^ veznovezavni neleksikalizirani udeleženski izglagolski predložni morfem, impliciran v kulturno/politično, odkriva s pretvorbami v pomenu 1.1.1 'razvijati': Delajo v kulturi/politiki; leksikalizirani predložni morfem pa je izražen v pomenih 1 1 2 'nasprotovati' Delajo proti okupatorju, 1.1.3 'usmerjati' Delajo z mladino, 1.1.4 'prizadevati si' Delajo za odpravo zaostalosti, 1.1. 5 'prispevati' Delajo v korist človeštva, 1.1. 6 'sodelovatildelovati' Delajo pri društvu, Delajo v organizaciji. 'Ukvarjanje s konkretno dejavnostjo' je vezljivostno označeno s predmetno vezavo, tudi z vezavo človeškega udeleženca: Dela v trgovini, Dela pri računalnikih, Delajo s kemikalijami/s knjigami/s stroji; Rože delajo popke, Žene delajo okraske. V pomenu 'razmerja delovanja' lahko soobstajata orodniška predmetna vezava in primično (izsamostalniško) prislovno določilo načina kot potencialno ve-zljivi modifikator: S knjigo/Z njo delajo kakor s cunjo/v skladu s predpisi, Dela s pravopisom / na/pri pravopisu ipd . Prikazi v Vezljivostnem slovarju (Žele 2008) ob vsakem pomenu ponujajo tudi istovezljive ustreznice, ki (tudi) pomenljivo odkrivajo vezljivostne razlike in posebnosti (vezljivostni del razlage je podčrtan, nevezljivi modifikatorji so v po-ševnicah): Prim. Quirk idr. 1994: 559. J delati -am TDe,Dg/Pr nedoy. W 2 . delati2 v posplošenem pomenu kdo/kaj delovati proti komu/čemu / za koga/kaj / pri/na/v/po/ob čem, s Z kom/čim /kot kdo/kaj / kot kakšen/kateri/kolikšen / brez/zaradi koga/česa / kljub komu/čemu / za/na koga/ 1 kaj / v/pri/ob/po/na kom/čem / s/med/pod/nad/pred kom/čim / kako/koliko/zakaj/, Sam^ - pSam^ ^ - / K kotSamj/Pridk,v/koj/pSam2-6/Prisln/kol/vz/: Dela proti svoji vesti, Dela za otroke // kdo/kaj O nasprotovati proti komu/čemu, Sam^ - pSam^: Delajo proti teroristom // kdo/kaj prispevati, prizadevati si za/v koga/kaj, Sam^ - pSam4: Delajo v korist človeštva, Delajo za odpravo za- ^ ostalosti // kdo/kaj razvijati, sodelovati, delovati pri/na/v čem, Sam^ - pSam5: Dela pri društvu, P"^ Delajo v kulturi / v politiki, Dela v organizaciji // kdo/kaj usmenati, upravljati, organizirati se s 0 kom/čim, Sam^ - pSam6: Delajo z mladino, Delajo s pravosodnimi predpisi; prim . delov vati, obratovati, organizirati se, prizadevati si, upravljati, usmerjati se Z 3 . delati2 kdo/kaj izražati delovni odnos pri/na/v/po/ob čem / s kom/čim /kot kdo/kaj / kot kakšen/kateri/kolikšen / brez/zaradi koga/česa / kljub komu/čemu / za/na koga/kaj / v/pri/ob/po/na kom/čem / s/med/pod/nad/pred kom/ ^ čim / kako/koliko/zakaj/, Sam^ - pSam5/6 - /kotSamj/Pridk,v/kol/pSam2-6/Prisln/kol/vz/: S knjigami / Z spoštljivo/ delajo, Z njo /grdo/ delajo, Delajo s pravopisom / na pravopisu; prim . ravnati ^ delati z/s -am z/s TDe/Dg,Pr nedov . ^ 1. delati z/s2 v posplošenem pomenu, kdo/kaj delovati s kom/čim /kot kdo/kaj / kot kakšen/kateri/kolikšen ^ / brez/zaradi koga/česa / kljub komu/čemu / za/na koga/kaj / v/pri/ob/po/na kom/čem / s/med/pod/nad/pred ^ kom/čim / kako/koliko/zakaj/, Sam^ - pSam6 - /kotSamj/Pridk,v/kol/pSam2_6/Prisln/kol/vz/: Delajo K z mladino, Delajo s pravosodnimi predpisi; prim . usmerjati, upravljati, organizirati se 1 2 . delati z/s,.. v posplošenem pomenu, kdo/kaj delovati s čim /kot kdo/kaj / kot kakšen/kateri/kolikšen / 1 brez/zaradi koga/česa / kljub komu/čemu / za/na koga/kaj / v/pri/ob/po/na kom/čem / s/med/pod/nad/pred • kom/čim / kako/koliko/zakaj/, Sam^ - pSam6 - /kotSamj/Pridk,v/kol/pSam2_6/Prisln/kol/vz/: Delajo 2 z računalniki; prim . obravnavati, uporabljati, upravljati o 0 1 (2) Z vidika premikanja in sredstva oz. načina premikanja je za vezljivostno vedenje dobra orientacija osnovni glagol ITI . V okviru splošnopomenskosti glagola iti se lepo potrjuje vloga orodnika tudi v Vezljivostnem slovarju (Žele 2008; vezljivostni del razlage je podčrtan, nevezljivi modifikatorji so v poševnicah): ^ti grem in grem PPr/C/Dg nedov. in dov . gremo in gremo 1. !ti j(2) kdo/kaj premikati se s korakanjem (mimo koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj' / po/ob čem / pred/za kom/čim / kod/kam) /kot kdo/kaj / kot kakšen/kateri/kolikšen / brez/zaradi koga/česa / kljub komu/ čemu / za/na koga/kaj / v/pri/ob/po/na kom/čem / s/med/pod/nad/pred kom/čim / kako/koliko/zakaj/, Sam^ - {pSam2-6/Prislk) - /kotSamj/Pridk,v/kol/pSam2-6/Prisln/kol/vz/: Šel je (po prehodu za pešce) /s kolesom/, Stražar je šel (pred njim) / s kolesom/, Šel je (mimo nas) /v taksiju // v posplošenem pomenu kdo/kaj premikati se (od kod / kod/kam) v določeno smer sploh /kot kdo/kaj / kot kakšen/kateri/kolikšen / brez/zaradi koga/česa / kljub komu/čemu / za/na koga/kaj / v/pri/ob/po/na kom/čem / s/med/pod/nad/pred kom/ čim / kako/koliko/zakaj/, Sam^ - (pSam.-6/Prislk) - /kotSamJ/Pridk,v/kol/pSam2-6/Prisln/kol/vz/: /Z avtom/ je šel /osemdeset kilometrov na uro/, Delci snovi počasi gredo (na dno), Kri gre (od srca po vsem telesu); prim . krožiti/krožiti, leteti, peljati, premikati se, sedati, sesedati se 2 . iti2 kdo/kaj premikati se na/v kaj / kam /kot kdo/kaj / kot kakšen/kateri/kolikšen / brez/zaradi koga/česa / kljub komu/čemu / za/na koga/kaj / v/pri/ob/po/na kom/čem / s/med/pod/nad/pred kom/čim / kako/koliko/ zakaj/, Sam^ - pSam4/Prislk - /kotSamJ/Pridk,v/kol/pSam2-6/Prisln/kol/vz/: Vsak dan gre na pokopališče, Zjutraj je šel /peš ali z avtobusom/ v mesto, Gre /z vlakom/ na Jesenice, Šli so /s helikopterjem/ na Triglav // kdo/kaj premikati se h komu/k čemu / na/v/po kaj /kot kdo/kaj / kot kakšen/kateri/kolikšen / brez/zaradi koga/česa / kljub komu/čemu / za/na koga/kaj / v/pri/ob/po/na kom/ 78 čem / s/med/pod/nad/pred kom/čim / kako/koliko/zakaj/, Sam^ - pSam3/4/Namen - /kotSamJ/Pridk,v/ koj/pSam2/Prisln/kol/vz/: Šel je /z letalom/ k sorodnikom na obisk, Šli so v bolnico na pregled, Šel je v gostilno h kosilu, Šel je /z vozom/ v gozd po drva, Šel je v mesto nakupovat, Šel je na predavanje, na sestanek Ko ni več težišče na sestavini 'premikanja', temveč na dogodku, kar potrjujejo tudi na koncu naštete istovezljive ustreznice: o 6 K 5 . ^ti2(3) pog . knj . kdo/kaj potegniti, seči, vrtati (s čim) čez/skozi/v/na koga/kaj / po kom/čem / kam/kod /kot ^ kdo/kaj / kot kakšen/kateri/kolikšen / brez/zaradi koga/česa / kljub komu/čemu / za/na koga/kaj / v/pri/ob/po/ na kom/čem / s/med/pod/nad/pred kom/čim / kako/koliko/zakaj/, Sam^ - (pSam6) - Sam4/5/Prislk - / ^^ kotSamj/Pridk,v/kol/pSam2-6/Prisln/kol/vz/: Šel je /z roko/ čez čelo, Po tem mestu je šla (s cunjo), (S svedrom) je šel v notranjost zmesi, Pri skoku je šel preveč naprej, V svojih raziskavah ni šel tako daleč; prim . potegniti/potegniti, seči, vrtati ^ 9 . iti2 v oslabljenem pomenu kdo/kaj a) biti usmerjen v/na kaj / kam, Sam^ - (pSam6) - pSam4'/ Prislk': Šli so (samo z enim kovčkom) v boljšo prihodnost, Država gre (z eno četico) v vojno, brezos . Šlo je na jesen, b) biti v stanju usmerjenosti pred/na/v kaj / kam, Sam^ - pSam4'/ Prisl^': Ura gre naprej/nazaj, Šla je na dopust, Šel je v službo, Šla je v zakon z njim, Za to dejanje bo šel pred sodnika, Predlog bo šel na glasovanje, c) pridružiti se h komu / k q čemu, vstopiti v/med koga/kaj, Sam^ - (pSam6) - pSam3/4'/Prislk': Šel je (z nekaj hrane v na- ^ hrbtniku) k partizanom/tabornikom, Šel je v partijo, pog. knj . Šel je k filmu, Šel je med potapljače; prim . pridružiti/pridružiti se, usmerjati se, vstopiti/vstopiti 12 . iti2 kdo/kaj biti glede na estetske lastnosti postavljeno k čemu / s čim /kot kdo/kaj / kot kakšen/kateri/ ® kolikšen / brez/zaradi koga/česa / kljub komu/čemu / za/na koga/kaj / v/pri/ob/po/na kom/čem / s/med/pod/ nad/pred kom/čim / kako/koliko/zakaj/, Sam^ - pSam3/6 - /kotSamj/Pridk,v/kol/pSam2-6/Prisln/kol/vz/: HH K tej obleki gredo /kot edini ustrezni/ visoki čevlji, Ti čevlji gredo s to obleko; prim . natakniti/natakniti, postaviti, spraviti, stati (stojim) ^ Z V nasprotju z zgornjimi pomeni glagola iti pomeni glagolov peljati se in peljati, ki pa uvajajo samo vezljivo rabo sredstva ali orodja: peljati se peljem se tudi -am se R(P) nedov. , pelji se peljite se; peljal se 1. peljati se2(3) kdo/kaj s prevoznim sredstvom premikati se od-do/mimo koga/česa / proti/h komu / k čemu / na/v/skozi/čez kaj / po/na čem / za/med/nad/pod kom/čim / kod/kam (s kom/čim) /na/v/po čem / za/s/ pod kom/čim / kako/, Sam^ - pSam,-6/Prislk/Namen - (pSam6) - /pSam5/6/Prisln/: Peljali so se od začetka do končne postaje, (Z avtobusom) so peljali po avtocesti, /V diru/ so se peljali mimo, /Z veliko hitrostjo/ se je peljal naprej, Jest se je peljal na drugo stran mesta, (Še z drugimi) se je peljal v prvo gostilno, pog. knj . Peljal je do prve bencinske črpalke; prim . gnati se, leteti, pluti, premikati se peljati peljem tudi -am R(P) nedov. , pelji peljite; peljal 1. peljati3(4) kdo/kaj s prevoznim sredstvom spravljati koga/kaj' od-do/iz/s koga/česa / proti/h komu / k čemu / na/v/skozi/čez kaj / po/na čem / za/med/nad/pod kom/čim / kod/kam (s kom/čim) /na/v/po čem / za/s/ pod kom/čim / kako/, Sam^ - Sam4 - pSam.-6/Prislk/Namen - (pSam6) - /pSam5/6/Prisln/: Tujo delegacijo so (s posebnim diplomatskim spremstvom) peljali v mesto, Vsa zidarski material so do gradbišča ali celo na gradbišče peljali /v/na prikolici/, (S splavom) jih je peljal čez reko, Peljala jo je /pod roko/ k zdravniku, K izviru so peljali živino napajat, /Z veseljem/ jo je peljal na ples/plesat (z novim motorjem), Vodič jih je /z dvignjeno tablo/ peljal po mestu, /Samo za uzdo/ je lahko peljal konja noter, pren. Služba ga pelje v vse hiše, čustv. Radovednost ga je peljala k njim; prim. goniti, voditi On J 2 Za sklep w Z Pogoj za vezljivost je konkretna (denotatna) pomenskost udeležencev in tudi kon- 1 kretna pomenskost glagolov - vsak pomenski odmik glagolov v pomensko posplo-šenost namreč hkrati pomeni spremembo iz predmetne (prave udeleženske) vezlji- O vosti v prislovnodoločilno vezljivost, in vsak pomenski odmik glagolov v oslabljeni S pomen hkrati pomeni odmik v povedkovo/določilno/ vezljivost . Povedkove udele- L žence in z njimi tudi (pomožno) povedkovodoločilno vezljivost opravičujejo prime- 0 ri, kjer sicer vsebinski udeleženec pomenskoskladenjsko tudi natančneje lastnostno v oz . načinovno opredeljuje povedkov glagol, npr. iz športa On plava kravl in meN tuljčka ali drugi primeri tipa govoriti slovensko. 1 Vezljivostna posebnost so t. i . sestavljeni udeleženci zaradi dvoje udeležen-ske vloge - to so primeri, ko v okviru vršilskosti en sestavni del udeleženca prevza- Z me vodilno udeležensko vlogo vršilca/nosilca dejanja, drugi sestavni del udeleženA ca pa je v vlogi vezljive okoliščine načina dejanja . P 1 S Literatura K 1 Apresjan 1995 = J . D . Apresjan, Leksičeskaja semantika: sinonimičeskie sredstva jazyka, Moskva: Jazyki russkoj kul'tury, 21995 . Bajec 1959 = A . Bajec, Besedotvorje slovenskega jezika IV: predlogi in predpone, o Ljubljana: SAZU, 1959. • Buttler 1976 = D . Buttler, Innowacje skladniowe wspolczesnej polszczyzny: walen-o cja wyrazow, Warszawa: Panstwowe wydawnictwo naukowe, 1976. Černelič Kozlevčar 1979/80 = I . Černelič Kozlevčar, O glagolih premikanja zlasti glede na glagol iti in stavčne vzorce, Jezik in slovstvo 25 (1979/80), št 2, 45-47 Daneš idr . 1987 = F . Daneš idr. , Vetne vzorce v češtine, Praha: Academia, 1987. Dular 1982 = J . Dular, Priglagolska vezava v slovenskem knjižnem jeziku (20. stoletja): doktorska disertacija, Ljubljana. Fillmore 1968 = C . J . Fillmore, The Case for Case, v: Universals in Linguistic Theory, ur E Bach - R T Harms, New York: Holt, Rinehart, and Winston, 1968, 1-88 . Fillmore - Langendoen 1971 = C . J . Fillmore - D . T . Langendoen (ur. ), Studies in Linguistic Semantics, New York: Holt, Rinehart and Winston, 1971 Golden 2001 = M . Golden, O jeziku in jezikoslovju, Ljubljana: Filozofska fakulteta, 22001. Grepl idr . 1998 = M . Grepl idr . , Skladba češtiny, Praha: Votobia, 1998. Hajičova idr . 1983 = E . Hajičova idr . , Vetna stavba a aktualn^ členen^ ve slovan-skych jazyc^ch z porovnavac^ho hlediska, Československa slavistika 1983, 139-149. Hrakovski idr. 1985 = V . S . Hrakovskij idr . , Tipologija konstrukcij s predikatnymi aktantami, Leningrad: Nauka, 1985 . Ivančikova 1965 = E . A . Ivančikova, O strukturnoj fakul'tativnosti i strukturnoj ^ objazatel'nosti v sintaksise: materialy i soobščenija, Voprosy jazykoznanija o 14 (1965), št. 4, 84-94. ® Karolak 2001 = S . Karolak, Od semantyki do gramatyki: wybör rozpraw, Warsza- wa: Instytut Slawistyki PAN, 2001. Kopečny 1973 = F . Kopečny, Zäklady česke skladby, Praha: SPN, 1973. ^ Korpus slovenskega jezika FidaPLUS, http://www. fidaplus .net/. Kunst Gnamuš 1981 = O Kunst Gnamuš, Pomenska sestava povedi, Pedagoški inštitut: Ljubljana, 1981 MČ 3 = M . Grepl idr . , Mluvnice češtiny 3: skladba, Praha: Academia1987. ^ Moskalska 1973 = O . I . Moskal'skaja, 1973: Problemy semantičeskogo modeliro- vanija v sintaksise, Voprosy jazykoznanija 22 (1973), št. 6, 33-43. ^ Muravenko 1998 = E . V . Muravenko: O slučajah netrivial'nogo sootvetstvija se- ^ mantičeskih i sintaksičeskih valentnostej glagola, v: Semiotika i informatika 36, Moskva: Russkie slovari,1998, 71-81. Novotny 1979 = J . Novotny, Dualismus subjektu a predikatu a postaven^ predikace z hlediska valenčn^ teorie, Slovo a slovesnost 40 (1979), št . 4, 286-294. Orešnik 1994 = J . Orešnik, Slovenski glagolski vid in univerzalna slovnica, Ljubljana: SAZU, 1994 (Dela razreda za filološke in literarne vede 40) . Orlovsky 1965 = J . Orlovsky Slovenskä syntax, Bratislava: Obzor, 21965 . O Padučeva - Rozina 1993 = E . V . Padučeva - R . I . Rozina, Semantičeskij klass glagolov polnogo ohvata: tolkovanie i leksiko-sintaksičeskie svojstva, Voprosy « jazykoznanija 42 (1993), št . 6, 5-16 . N Paleš 1990 = E . Paleš, Semanticke roly slovenskych slovies, Jazykovedny časopis W 41 (1990), št . 1, 30-48. ^ Partee 1971 = H . B . Partee, On the Requirement that Transformations preserve Meaning, v: Studies in Linguistic Semantics, ur C J Fillmore - D T Lan-gendoen, New York: Holt, Rinehart and Winston, 1971, 1-21. Pauliny 1943 = E . Pauliny, Štruktüra slovenskeho slovesa: štüdia lexikälno-syntak- tickä, Bratislava: SAV, 1943 (Spisy Slovenskej akademie vied a umen^ 2) . Quirk - Greenbaum 1993 = R . Quirk - S . Greenbaum, A University Grammar of English, Hong Kong, 271993 Quirk idr. 1994 = R. Quirk idr . , A Comprehensive Grammar of the English Language, New York, 201994. Sgall idr . 1986 = P . Sgall idr . , Uvod do syntaxe a semantiky: nektere nove smery v teoreticke lingvistice, Praha: Academia, 1986. SLP = A. Vidovič Muha, Slovensko leksikalno pomenoslovje: govorica slovarja, Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 2000 SSB = A Vidovič Muha, Slovensko skladenjsko besedotvorje ob primerih zloženk, Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete - Partizanska knjiga, 1988 . SSKJ = Slovar slovenskega knjižnega jezika 1-5, Ljubljana: SAZU oz . ZRC SAZU (izd. ) - DZS (zal . ), 1970-1991. Švedova 1980 = N . J . Švedova, Russkaja grammatika 2: sintaksis, Moskva: Nauka, 1980 Toporišič 1982 = J . Toporišič, Nova slovenska skladnja, Ljubljana: DZS, 1982. W Toporišič 2000 = J. Toporišič, Slovenska slovnica, Maribor: Obzorja, 42000 . N Uličny 2000 = O . Uličny, Instrumental v strukture česke vety, Praha: Universita 1 Karlova - Karolinum, 2000. Vidovič Muha 1984 = A. Vidovič Muha, Nova slovenska skladnja J. Toporišiča, O Slavistična revija (1984), št. 2, 142-155 . S Vidovič Muha 1985 = A . Vidovič Muha, Primeri tvorbnih vzorcev glagola, Semi-L nar slovenskega jezika, literature in kulture: zbornik predavanj 21 (1985), 0 47-61. v A . Vidovič Muha 1998 = A . Vidovič Muha, Pomenski preplet glagolov imeti in z biti - njuna jezikovnosistemska stilistika, Slavistična revija 46 (1998), št . 4, 1 293-323 . Žele 2008 = A . Žele, Vezljivostni slovar slovenskih glagolov, Ljubljana: ZRC, ZRC Z SAZU, 2008 (Slovarji) . A P 1 On the boundary between valency and (obligatory) optionality S K Summary 6 The boundary and also the crossover between valency and optionality is part of the • participants that express means, instrument, or manner: with what and how some-o thing is created or managed . This offers numerous opportunities, both non-linguis- • tic and linguistic . The condition for valency is a concrete object participant because o it is only with this that, between the action/event (expressed through a sentence) and reality or being (expressed through a participant), a primary spatial relationship is also established Indirect evidence for this includes valent spatial adverbs or valent adverbial modifiers of place; if this is a concrete participant together with a verb with a concrete meaning in the sentence, one is grammatically dealing with a valent object and, if this concrete participant stands next to a verb with a generalized or very general meaning, one is grammatically dealing with a valent adverbial modifier of manner; for example, obrusiti s brusnim papirjem 'to sand with sandpaper' (with what?) : obdelati z brusilko 'to shape with a grinder' (how?), odpeljati se z avtobusom 'to leave on a bus' (with what?) : odpraviti se z avtobusom 'to leave on a bus' (how?) and so on. Every semantic shift of verbs into semantic generalization simultaneously represents a change from objective (true participant) valency into adverbial-modifier valency, and every semantic shift of verbs into a weakened meaning simultaneously represents a shift into predicate/modifier valency; for example, delati z dletom/krampom 'to work with a chisel/pick', delati strojno 'to work with a machine' (how? = due to the great semantic generalization of the verb, this may be predicate or predicate-modifier valency) versus rezljati z dletom 'to carve with a chisel'/ strojno 'with a machine'/ laboratorijsko 'in a laboratory'/ v laboratoriju 'in a laboratory' (with what? = with a chisel = predicate valency, how? = with a machine = adverbial-modifier valency, where? = adverbial-modifier valency); as already stated, in addition and especially from the perspective of the participants, a necessary condition for valency is the concrete (objective or content-based) semantics of the participants—for example, delati z dletom 'to work with a chisel', delati z besedilom 'to work with a text'—^versus the nonvalent abstract semantics of the participants (these are usually attributive circumstances); for example, delati z veseljem /veselo 'to work with joy'. These examples also confirm that in the sentence-element division between ^ (prepositional) objects and adverbial modifiers it is necessary to take into account, in addition to the grammatical aspect, the communicative aspect as well, or espe- ^ cially the functional perspective of an utterance . Thus, for example, the semantic ^ emphasis is on sekira 'axe' when this means 'bodily harm', and otherwise the se- ^ mantic emphasis is on pretiti 'to threaten' because here sekira only means 'one of various tools in a threat .' ^ From the perspective of pleonasm, in the example sekati s sekiro 'to cut with ^ an axe' specifying the participant sekira 'axe' seems excessive at first glance, but in ^ fact specifying it has a distinguishing semantic role in the sense of 'to cut with an axe and not with some other cutting tool' and is therefore an object in the sentence-element sense . ® L S O K NN N H Germanizmi v frazemih Slovarja slovenskega ^ knjižnega jezika od R do Ž Irena Stramljič Breznik - Marjana Hameršak 6 1 HH K S Prispevek predstavlja zadnji del raziskave o germanizmih od R do Ž, sprejetih v Slovar slovenskega knjižnega jezika, ki so hkrati tudi frazemske sestavine Za tovrstne frazeme se na podlagi slovarskih označevalnikov ugotavlja korelacija med zaznamovanostjo germanizma in zaznamovanostjo frazema z ^ njim, živost in poznavanje frazemov pa se preverjata s pomočjo referenčnega Z korpusa FidaPLUS in vprašalnika, ki ga je izpolnilo štiriinpetdeset študen- ^ tov drugega letnika enopredmetnega študija slovenskega jezika na Filozofski ^ fakulteti Univerze v Mariboru L Ključne besede: slovenščina, leksikologija, frazeologija, frazemi, germa- ^ nizmi, slovar ^ Germanisms in idioms in the Slovar slovenskega knjižnega jezika ^ (Standard Slovenian Dictionary) from R to Ž This article presents the final part of a study (R-Ž) of Germanisms in the Slovar slovenskega knjižnega jezika (Standard Slovenian Dictionary, SSKJ) that are also elements of idioms . Based on their dictionary labels, these idioms are analyzed in terms of correlation between marked Germanism and therefore also marked idiom; however, the contemporary use and knowledge of these idioms were assessed using the FidaPLUS reference corpus and a questionnaire completed by fifty-four second-year students in the single-discipline undergraduate program in Slovenian at the University of Maribor's Faculty of Arts . Key words: Slovenian, lexicology, phraseology, idioms, Germanisms, dictionary H 1 Uvod 1.1 Pričujoči prispevek je nadaljevanje in hkrati zaključek raziskave o germanizmih kot sestavinah slovenskih frazemov (Stramljič Breznik 2007: 291-303; 2007a: 459-473; 2009: 63-74) . Zaradi primerljivosti rezultatov je ohranjen tudi enak metodološki pristop . Na podlagi potrjenih nemških izposojenk v slovenščini (Striedter-Temps 1963) in njihovih razlag v etimoloških slovarjih slovenskega jezika Franceta Bezlaja (1995, 2005) in Marka Snoja (2003) je bila preverjena njihova vključenost v gradivo SSKJ . Pri delu sta bili postavljeni dve merili . Upoštevane so samo izposojenke, (a) ki imajo status germanizma, kar pomeni, da niso sprejete v knjižno normo - prvi pomen v Enciklopediji slovenskega jezika (Toporišič 1992: 47) - in so za-W znamovane z določenim kvalifikatorjem v celoti ali pa je tako zaznamovan samo N kateri izmed njihovih pomenov, npr. šparati nižje pog . 'varčevati' < srvn. sparen, 1 nvn. sparen (ST: 223; ESSJ IV, 96; SES: 735); prim . tudi Valh Lopert 2007; (b) ki so sestavina frazema v SSKJ, razporejenega v frazeološko gnezdo ali zunaj njega . O Tako so bile izločene tiste prevzete besede, ki so v slovenski knjižni jezik prišle s izlprek nemščine in so se vanj popolnoma vrasle, čeprav nastopajo kot sestavine v L frazemih. Danes spadajo v območje stilno nevtralne leksike in so v SSKJ sprejete o brez kakršnega koli kvalifikatorja, npr . škarje (< stvn . skari, srvn . schare, schar, v nvn . Schere; ST: 218; ESSJ IV: 53; SES: 728), ura (< nvn . Uhr, srvn . ure, ur; ST: 242; ESSJ: 264, SES: 800), žemlja (< srvn. semel(e), stvn. semala, nvn. Semmel; ST: 250; ESSJ IV: 446; SES: 867) ipd Z Z 1.2 Glede na sedanje aktualno terminološko stanje je uporabljen izraz frazem . A Kot definicijske lastnosti frazemov upoštevamo tradicionalna merila: reproducira-p nost, najmanj dvobesednost (Kržišnik 1994), ki vključuje tudi tip minimalnih fra-I zemov (tj takih s strukturo glagola in predložnega prostega morfema ali glagola in s zaimenskega prostega morfema v klitični obliki (Kržišnik 2005) in tudi t. i . dvojčiče K raznih tipov (Toporišič 1996)), neizpeljivost pomena iz pomena sestavin, stalnost in 1 ekspresivnost . V teoretičnem smislu pa sta upoštevana še dognanja o pragmatični 6 frazeologiji (Jakop 2006) in korpusni pristop pri raziskovanju frazeologije v slove- 2 nistiki (Gantar 2007) . o Vključeni so tudi nekateri primeri pregovorov, ki sicer ne spadajo v ožje po- • dročje frazeologije, določeno s prej naštetimi definicijskimi lastnostmi . Pri gradivu o frazemov se izhaja iz SSKJ, dopolnilna vira sta poskusni frazeološki slovar (Keber 2003) in korpus slovenskega jezika FidaPLUS 1.3 Številka v oklepaju pred germanizmom informira o tem, ali leksem kot iztočnica v slovarskem geselskem članku SSKJ vsebuje frazem v predvidenem frazeo-loškem gnezdu (oznaka pred tako iztočnico je 1), ali iztočnica v svojem geselskem članku vsebuje frazem, vendar ne v ustreznem frazeološkem gnezdu (oznaka pred tako iztočnico je 2), ali je iztočnica brez sicer znanega ali v drugih virih označenega frazema (oznaka pred tako iztočnico je 3) . Včasih so zaradi več frazemov z isto sestavino možne tudi kombinacije, označene s poševnico . V frazeološkem gnezdu SSKJ so pogosto zapisane tudi besedne zveze, ki jih ne prištevamo med frazeme, ker bodisi ne izpolnjujejo merila večbesednosti ali prenesenega pomena, kot kaže naslednji primer: r^htati -am nedov. , nižje pog . 1. 'skrbeti za koga, negovati koga'; 2 . 'priskrbovati, oskrbovati' < srvn. rihten, nvn. richten (ST: 211; ESSJ III: 179; SES: 622) . Označen frazeološki pomen v SSKJ: • nižje pog . ta človek mi je zoprn, ker vedno koga rihta 'daje komu nauke, se vmešava v njegovo ravnanje, vedenje'; nižje pog . ulilo se je, ravno ko je rihtala otroka za v šolo 'odpravljala otroka v šolo'; nižje pog. mlada dva zdaj rihtata stanovanje 'urejata stanovanje'. Zveza rihtati koga 'dajati komu nauke, se vmešavati v njegovo ravnanje, vedenje' ne spada med frazeme, ker ne izpolnjuje kriterija večbesednosti . Besedni zvezi rihtati otroka za v šolo 'odpravljati otroka v šolo' in rihtati stanovanje 'urejati stanovanje' ne spadata med frazeološke zveze, saj je pomen teh zvez predvidljiv iz pomena posameznih sestavin, torej ne gre za frazeološki pomen Bodisi so v okviru frazeološkega gnezda navedene stalne, tj (pol)terminološke besedne zveze, kot v naslednjem primeru: šp^ca2 -e ž 1. pog . 'zelo zožen, priostren končni del česa; konica'; 2 . publ . 'čas, ko se kaj pojavlja v najvišji meri, stopnji; konica' < nvn. Spitze (ST: 224; ESSJ IV: 99; SES: 737) . Označen frazeološki po- « men v SSKJ: • [ . . . ] žarg . , film . (filmska) špica 'začetni del filmskega traku s podatki o filmu; filmska glava'; žarg . , film . stalna špica 'avdiovizualni uvod h kaki redno ^ ponavljajoči se televizijski oddaji'. Zato so tovrstni primeri izločeni iz obravnave . ^ CLh 1.4 Germanizmi so zapisani po abecedi od R do Ž tako, da je najprej označen tip iztočnice glede na vsebovanost frazema v SSKJ. Iztočnica je izpisana z mali- ^ mi tiskanimi črkami, dodane ima osnovne slovnične lastnosti, nato pa je prikazana prevzetost iz nemščine na podlagi tujih in domačih etimoloških virov . Potem so pripisana kvalifikatorska pojasnila in ponazarjalno gradivo ter ustrezno frazeološko gnezdo s frazemom, po potrebi pa je dodan morebitni manjkajoči frazem . Frazemi so vključno z vezljivostnimi mesti zapisani ležeče in krepko . Znak / ločuje variantno sestavino frazema, okrogli oklepaj ( ) pa sestavino, ki jo lahko izpustimo . Sledijo podatki o pojavitvah v korpusu slovenskega jezika FidaPLUS s pripadajočimi ^ zgledi . Če ni posebnosti ali variantnosti, je navadno zabeležen le en zgled rabe . O K HH 2 Abecedni prikaz N H (1) rajda -e ž nižje pog . 'vrsta' < srvn . *ride, stvn . *rida, srvn . riden (ST: 206; ESSJ III: ^ 178; SES: 621) . Označen frazeološki pomen v SSKJ: • ekspr. v vasi je cela rajda gostiln 'veliko gostiln'. F+: cela rajda (22 pojavitev), zgled: Takoj za njim se je zvrstila cela rajda ansamblov. (1/3) rajža -e ž star . 'potovanje' < srvn . reise, reisen, nvn . Reise, reisen (ST: 207; ESSJ III: 147; SES: 600) . Označen frazeološki pomen v SSKJ: • star. še nobeno rajžo niso bili tako prijazni kot danes 'nobenkrat' . Neoznačen frazeološki pomen v SSKJ: iti na rajžo 'potovati' . F+: nobena rajža (0 pojavitev) . F+: iti na rajžo (20 pojavitev); zgled: Tu se res splača iti na rajžo, to je tudi Trdina dobro vedel. (1/2) regiment -enta m 1. star. 'polk, poveljnik, štab regimenta / pehotni regiment'; 2 . ekspr . , z rodilnikom 'velika količina, množina' < nvn . Regiment (ST: 209; SES: 612) . Označen frazeološki pomen v SSKJ: • star . sedemnajsti regiment v stari Avstriji 'pehotni polk, v katerem služijo vojsko vojaki iz Kranjske' . Neoznačen frazeološki pomen v SSKJ: dobiti cel regiment nasvetov 'veliko količino'. F+: sedemnajsti regiment v stari Avstriji (0 pojavitev) F+: cel regiment (16 pojavitev); zgled: Vojvoda je menil, da je na graščini dovolj prostora za cel regiment majhnih dečkov ... ^ (2) r^hta1 -e ž 2 . star . 'sojenje, sodni proces' < rihtati 'richten (als Richter)' < srvn . rich- W ten "Recht sprechen, richten'; nvn. richten (ST: 211; ESSJ III: 179; SES: 622) z Neoznačen frazeološki pomen v SSKJ: krvava rihta 1 F+: krvava rihta (45 pojavitev); zgled: Šestdeseta obletnica naše osvoboditve in krvave rih- K te, ki jo je le-ta prinesla s sabo ... ® (1) r^hta2 -e ž nižje pog. 'ena ali več jedi, zlasti kuhanih, ki tvorijo samostojen del v ^ okviru enega obroka' < Gericht 'eine Speise' < srvn. rihte, riht 'angerichtete Speise'; nvn. L Gericht (ST: 211; ESSJ III: 179; SES: 622) . O Označen frazeološki pomen v SSKJ: • pog . , ekspr . ta človek je pokrita rihta 'ne kaže svojih v negativnih lastnosti'. N F+: (biti) pokrita rihta (4 pojavitve); zgled: Ni bil več kot pokrita rihta, zdaj sta si bila končno enakopravna in podobna kot... N a\ (1) rom roma m nižje pog . 'priprava iz lesa ali drugega materiala, ki obdaja sliko ali druge predmete'; 'okvir' < bav . avstr . die Rahm, srvn . ram, rame, nvn . Rahmen (ST: 212; ESSJ III: 195; SES: 628) . ^ Označen frazeološki pomen v SSKJ: • pog . ta je pa za v rom 'zelo je lepa' . 1 F+: (biti) za v rom (0 pojavitev) . S K (1) šlager-ja m zastar . 'popevka' < nvn . Schlager (ST: 218) . 1 Označen frazeološki pomen v SSKJ: • publ . najnovejši časopisni šlager 'pogosto ponavljana aktualna tema'; publ . film je postal šlager leta, sezone 'najbolj uspešen film' . F+: časopisni šlager (0 pojavitev) . o F+: šlager leta (3 pojavitve); šlager sezone (11 pojavitev); zgled: A ker je znano, da so skoraj o nerabljene Octavie izvozni šlager (letošnjega) leta, je Škodin tržni delež malce prenapihnjen. -• Vedelje tudi, da je svetu podaril nekaj novega: arijo uspešnico, tako rekoč šlager sezone. Pojavi se tudi varianta šlager stoletja (1 pojavitev); zgled: Za prvo menim, da bo v bistvenih pogledih rešena v kakih dvajsetih letih, a druga bo nedvomno šlager (celotnega) stoletja, če ne daljše dobe. (2) šlapa -e ž 1. nav . mn . , nižje pog . 'obrabljena, ponošena copata': stare šlape na bosih nogah; 2 . slabš . 'neodločen, bojazljiv človek' < nvn. Schlapp(en) (ST: 220; ESSJ IV: 80; SES: 732) . Neoznačen frazeološki pomen v SSKJ: njen mož je šlapa "omahljiv, ženi podložen mož'. F+: biti šlapa (1 pojavitev); zgled: . . . da se Benjamin spreminja in da postaja možakar in ni več šlapa. (1) šnofati -am nedov . , nižje pog . 1. 'vohati, duhati'; 2 . 'poizvedovati, povpraševati' < srvn. bav . *snopfen, srvn . snupfen, srvn . bav . *snopf(e), srvn . snupf(e) (ST: 221; SES: 733) . Označen frazeološki pomen v SSKJ: • nižje pog . šnofati tobak 'njuhati' . F+: šnofati tobak (0 pojavitev) . Varianta: šnofati hors (1 pojavitev); zgled: Kadijo pa šnofa-jo hors, totalno stran metanje ... (1) šparati -am nedov. , nižje pog . 'varčevati' < srvn . sparen, nvn. sparen (ST: 223; ESSJ IV: 96; SES: 735) Označen frazeološki pomen v SSKJ: • nižje pog . tega fanta doma šparajo 'mu ne nalagajo (težkega) dela'1; nižje pog . pri delu se špara 'ni delaven'; kdor jezika špara, kruha 1 V frazeološkem gnezdu je zabeležena besedna zveza šparati koga 'ne nalagati mu (težkega) dela', ki je ne prištevamo med frazeme, ker ne izpolnjuje kriterija večbesednosti strada 'kdor si ne upa, ne zna kaj vprašati, prositi, ima škodo, ne doseže tistega, za kar ^ se poteguje'. o F+: šparati se pri delu (0 pojavitev) . F+: kdor jezika špara, kruha strada (15 pojavitev); zgled: Pravijo tudi, da kdor jezik špara, ^ kruha strada. Varianta: kdor besede špara, kruha strada (1 pojavitev); zgled: Kdor besede ^^ špara, kruha strada, pravi pregovor. (1) špas -a m nižje pog . 'neresen, smešen ali zabaven dogodek; šala, potegavščina' < nvn . Spaß (ST: 223; ESSJ IV: 96; SES: 736) . Označen frazeološki pomen v SSKJ: • pog . , ekspr. to narediti, je zame špas 'malenkost'; pog . , ekspr. taka hrana je drag špas 'veliko stane'; pog . , ekspr. z njim smo imeli zmeraj velik špas 'smo se šalili'; nižje pog . ona ni za špase 'je resna, ne mara potegavščin' . F+: biti kaj špas (0 pojavitev) . F+: biti kaj drag špas (30 pojavitev); zgled: Umetniška dela pri Slovencih veljajo za drag špas. F+: biti kaj velik špas (2 pojavitvi); zgled: To jim je največji špas, kar si ga lahko zamislijo ^ F+: ne biti za špase (0 pojavitev) . Z > (1/2) špeh špeha m pog . 1. 'slanina'; 2 . ekspr. 'podkožno maščobno tkivo pri človeku'; ^ 3 . ekspr. 'debela (umazana) knjiga, veliko (umazanih) popisanih listov' < stvn. bav. spech, srvn . spec, -ckes, nvn. Speck (ST: 223; ESSJ IV: 97-98 ; SES: 736) . ^ Označen frazeološki pomen v SSKJ: • pog . , ekspr. knjiga se je v nekaj dneh spremenila v ^ špeh 'je postala zelo umazana, zamaščena'. O Neoznačen frazeološki pomen v SSKJ: začel je nabirati špeh 'začel se je rediti' . F+: nabirati se komu špeh (3 pojavitve); zgled: Špeh se nam nabira, ker noben nas ne tre- ^ nira in v šoli se ne koncentriram, ker nič ne treniram. ^ F+: biti kaj (obsežen) špeh (78 pojavitev); zgled: Ko sem pred leti prevajala francosko kuharico, 700 strani obsežen špeh, sem najprej preštudirala Kuharstvo za kuharje. (1/2) šp^ca2 -e ž 1. pog . 'zelo zožen, priostren končni del česa; konica'; 2 . publ . 'čas, ko se kaj pojavlja v najvišji meri, stopnji; konica' < nvn . Spitze (ST: 224; ESSJ IV: 99; SES: 737) . Označen frazeološki pomen v SSKJ: • pog . , ekspr. ta človek žene vse na špico 'vse obravnava s prepirom'; pog . , ekspr. spor gre na špico 'postaja vedno hujši, se zaostruje' Neoznačen frazeološki pomen v SSKJ: promet ob špicah je zelo gost / prometne špice . F+: prometna špica (6 pojavitev); zgled: V prometnih špicah so vsi semaforji ugasnjeni, promet urejajo hupe, hripavi glasovi in nazorni gibi. F+: gnati vse na špico (0 pojavitev) . F+: iti na špico (0 pojavitev) . (1) špogati -am dov . in nedov . , nižje pog . 'dati, žrtvovati' < srvn . spulgen (ST: 225; ESSJ IV: 101; SES: 738) . Označen frazeološki pomen v SSKJ: • nižje pog . špogala si je ostro pripombo 'drznila si jo je izreči' F+: špogati si (ostro) pripombo (0 pojavitev) . (1) špraha -e ž nižje pog . 'jezik (sistem za sporazumevanje)' < srvn. sprache, nvn. Sprache (ST: 225) Označen frazeološki pomen v SSKJ: • zastar. to ni slovenščina, to je kranjska špraha 'slovenski jezik s popačenimi nemškimi besedami'. F+: kranjska špraha (4 pojavitve); zgled: Kranjsko špraho so uporabljali samo za sporazumevanje s služinčadjo ... N (1) štala -e ž nižje pog . 'hlev' < srvn. stall, -lles, stvn . stal, nvn . Stall (ST: 227; ESSJ IV: W 105; SES: 739) . Z Označen frazeološki pomen v SSKJ: • nižje pog . njegova soba je prava štala 'je zelo uma-1 zana, zanemarjena'. K Označen frazeološki pomen v SSKJ pri iztočnici štalica: • najprej štalica, potem kravica O 'najprej je treba imeti stanovanje, materialno osnovo, potem se šele poročiti'. F+: prava štala (9 pojavitev); zgled: Pri nas je pa prava štala. Pojavljata se še varianti: total-^ na štala (14 pojavitev), cela štala (14 pojavitev); zgled: Šola je totalna štala. - ... kot vidte, P"^ je v hiši cela štala ... in tako naprej in naprej. 0 F+: najprej štalca/štalica, potem pa kravca/kravica (83 pojavitev); zgled: Kljub temu bi v opozoril, da reka najprej štalca, potem pa kravca ni treba slepo spoštovati... (1) štanga -e ž nižje pog. 'železna palica, drog' < srvn. stange, nvn. Stange (ST: 227; 1 ESSJ IV: 106; SES: 739) . Označen frazeološki pomen v SSKJ: • pog . držati komu štango 'ščititi ga, podpirati ga pri njegovem navadno negativnem delovanju, ravnanju'; star. kupiti štango tobaka 'paličico zvitega tobaka za žvečenje' ^ F+: držati komu štango (96 pojavitev); zgled: Generalni direktor drži štango programskemu 1 direktorju (Janezu Lombergarju) v vsem. F+: štanga tobaka (0 pojavitev) K 1 (1) štant m 1. nižje pog . 'stojnica'; 2 . nar . 'del kozolca med dvema stebroma; okno' < 1 srvn . stant, nvn . Stand, srvn . bestant (ST: 227-228; SES: 739) . • Označen frazeološki pomen v SSKJ: • star. dati, vzeti kmetijo v štant 'v najem'; star. biti v o štantu 'pri kom stanovati v tuji, najeti hiši'. o F+: dati, vzeti v štant (3 pojavitve); zgled: ... in tega bo tudi prodal in si kupil spet novega pa • bo vzel v štant tuj grunt, se en čas z denarji še bahal... ^ F+: biti/živeti/stanovati v štantu (3 pojavitve); zgled: . . . Kot najemniki, mi rečemo v štantu smo živeli, v hišici pri hosti v Biški vasi. (2/3) št^ma -e ž nižje pog . 'glas' < srvn . stimme, nvn . Stimme (ST: 230; ESSJ IV: 113; SES: 741) . Neoznačen frazeološki pomen v SSKJ: ta pa ima štimo 'glasno govori; lepo poje' . Manjkajoči frazeološki pomen v SSKJ: živeti od božje štime 'nič jesti in piti' . F+: imeti štimo (1 pojavitev); zgled: Ja, dober glas je zelo pomemben. Poznamo poklice, pri katerih resnično ni vseeno, kakšno štimo ima kdo. F+: živeti od božje štime (3 pojavitve); zgled: Ali naši ljubi gospodje mislijo, da bomo živeli in dajali od »božje štime«? (1) štrena -e ž pog . 'preja, zvita v več enako dolgih navojev' < srvn . strene, stren, nvn. Strähne (ST: 231; ESSJ IV: 120; SES: 742) . Označen frazeološki pomen v SSKJ: • pog . meša mu štrene 'preprečuje, ovira njegove načrte'; pog . zlepa mu ne zmanjka štrene 'snovi za pogovor, pripovedovanje' . F+: mešati komu štrene (706 pojavitev); zgled: . . . drugi politiki mešajo štrene drug drugemu in si pred volitvami mečejo polena v glavo. Varianta: zmešati štrene (226 pojavitev); zgled: Štrene jim bodo poskušali zmešati najboljši slovenski mladinci, ki si tokrat gotovo obetajo več kot le nabiranje izkušenj ... F+: zmanjkati komu štrene (33 pojavitev); zgled: Če pa vam štrene vendarle zmanjka, potem užalite pokrovitelja ali gostitelja, to bo zagotovo izvabilo aplavz! (1) štr^hati -am nedov . , nižje pog . 'barvati, pleskati' < srvn. striche, strichen, stvn . strih- ^ han, nvn . streichen (ST: 231-232; SES: 743) . ^^ Označen frazeološki pomen v SSKJ: • pog . gliha vkup štriha 'ljudje podobnih, navadno «s slabih lastnosti se radi družijo, dobro razumejo'. . F+: gliha vkup štriha (36 pojavitev); zgled: Kar pa se morale tiče, gliha vkup štriha, pravi ^^ star slovenski pregovor. ^ (1) štrik štrika m nižje pog . 'vrv' < srvn . stric, strick, nvn . Strick (ST: 232; ESSJ IV: 121; ^ SES: 743) . ^ Označen frazeološki pomen v SSKJ: • nižje pog . najraje bi si dal štrik za vrat 'se obesil'; pog . kamor je šel bik, naj gre še štrik 'če sem izgubil, zapravil veliko, lahko še to malenkost'. F+: dati si štrik za vrat (3 pojavitve); zgled: Zdaj bi morala zadevo le še dokončno urediti, "<1 se pravi premoženje prepisati, sebi pa dati »štrik za vrat«. Pojavita se še varianti natakniti si štrik okoli vratu (1 pojavitev), zavezati si štrik okoli vratu (1 pojavitev); zgled: Marsikdo govori v prepričanju, da ga bodo potem spustili, in marsikdo si tako natakne »štrik« okoli ^ vratu. - Lahko se le zjoče od obupa in si zaveže kakšen štrik okrog vratu, kajti v hladno in Z nedostopno telo presojevalčeve duše ne bo prodrl ali ga otoplil. ^ F+: kamor je šel bik, naj gre še štrik (60 pojavitev); zgled: Kamor je šel bik, naj gre še štrik, ^ saj se samo enkrat živi, sva se tolažila ... (1) tavžent -a m nav. mn. , nižje pog. 'z rodilnikom nedoločena večja količina; tisoč' < ^ srvn. bav.*taužent, srvn. tüsent, nvn. tausend (ST: 237; SES: 752) . O Označen frazeološki pomen v SSKJ: • nižje pog . dekle ima tavžente 'je bogato' . F+: imeti tavžente (0 pojavitev) . (1) tron -a m nižje pog . 'prestol' < nvn. Tron, srvn . tron, thron (ST: 240; SES: 786) . Označen frazeološki pomen v SSKJ: • star. stopiti pred božji tron 'umreti' . F+: stopiti pred božji tron (0 pojavitev) . Varianta: odpeljati pred božji tron (1 pojavitev); zgled: kar pa se je zgodilo čez sedem let, so ponj prišli angeli in ga odpeljali pred božji tron (2) tuš2 -a m pog . 'prha' < bav. avstr. Dusche (ST: 242; ESSJ IV: 250; SES: 793) . Neoznačen frazeološki pomen v SSKJ: novica je nanjo delovala kot mrzel tuš / srečanje je bilo hud tuš zanj 'hudo razočaranje, neprijetno presenečenje' . F+: mrzel tuš (104 pojavitve); zgled: Mrzel tuš nam pripravi obvestilo, nalepljeno na notranji strani vetrobranskega stekla. Varianta: hladen tuš (519 pojavitev); zgled: Prihod v Slovenijo je bil za najina otroka hladen tuš, saj nista razumela niti besedice slovensko. F+: hud tuš (1 pojavitev); zgled: Našli so nekega drugega reveža. Ha! To je moral biti hladen tuš za preklemanega Morsa. Hud tuš, če je vodo odprl Strange. (1/3) vaga -e ž 1. pog . 'tehtnica'; 2 . pog . 'teža' < stvn . waga, srvn. wage, nvn . Waage (ST: 243; ESSJ IV: 274; SES: 804) . Označen frazeološki pomen v SSKJ: • pog . za vse člane kolektiva naj bo ista mera in vaga 'vsi se naj ocenjujejo z enakimi merili; vsi naj bodo enakopravni'; pog . kupovati, prodajati na vago 'kupovati, prodajati tako, da se blago sproti natehta'; pog . njegov položaj je na vagi 'je negotov'; preg . (dobra) mera in vaga v nebesa pomaga 'pri tehtanju, merjenju blaga je potrebna pravičnost' Manjkajoči frazeološki pomen v SSKJ: dati kaj na vago 'pretehtati kaj'. F+: ista mera in vaga (0 pojavitev) H ^ F+: kupovati, prodajati na vago (10 pojavitev); zgled: Vole so prodajali na vago, zato so jih W začeli krmiti zgodaj zjutraj, da so bili čim težji. Z F+: biti kaj na vagi (7 pojavitev); zgled: Ampak moj ugled je na vagi! Moj! Ko bi mu vsaj 1 verjel, Hanžku! K F+: (dobra) mera in vaga v nebesa pomaga (3 pojavitve); zgled: Včasih so rekli: Prava mera 0 in vaga v nebesa pomaga. F+: dati/položiti kaj na vago (3 pojavitve); zgled: V takem primeru bi bilo treba dati na vago ^ moje informacije in informacije nekoga drugega. - ... dobivamo nove in nove argumente, ki jih polagamo na vago. O (1) v^nar -ja m 1. nekdaj 'avstrijski novec za pol krajcarja'; 2 . ekspr . 'kovanec majhne vrednosti' < bav. avstr. Wiener-(pfennig, geld) (ST: 246; ESSJ IV: 318; SES: 821) . Označen frazeološki pomen v SSKJ: • star . ne bo te stalo niti vinarja 'popolnoma nič'; star . plačati vse do zadnjega vinarja 'popolnoma vse'; star. gledati na vsak vinar 'biti varčen; biti skop'; preg . en krivičen vinar deset pravičnih sne 'zaradi krivično pridobljenega denarja, premoženja še veliko pravično pridobljenega ne prinaša sreče, koristi' ^ F+: ne imeti/dati niti vinarja (2 pojavitvi); zgled: Segla sta v žep, toda nobeden ni imel pri ^ sebi niti vinarja. - . . . revije, časnike itd. ... ker ji niti vinarja nista dali ne krovna monopoli- 1 stična gospodarsko-kulturna baza ... ^ F+: plačati vse do zadnjega vinarja (0 pojavitev) . Varianta: vzeti/odšteti zadnji vinar (2 K pojavitvi); zgled: Vsakemu, najsi je bil papist, najsi je bil protestant, smo vzeli zadnji vinar. 1 F+: gledati na vsak vinar (0 pojavitev) . 1 F+: en krivičen vinar deset pravičnih sne (0 pojavitev) . 6 • o (1) vincar -ja m zastar. 'vinogradnik' < srvn. winzer, nvn. Winzer (ST: 246; ESSJ IV: 318) . o Označen frazeološki pomen v SSKJ: • zastar . rožnik deževen - vincar reven 'če je junij de-• ževen, vinogradnik nima dobre letine' . ^ F+: rožnik deževen - vincar reven (0 pojavitev) . Najdemo pa varianti rožnik deževen - vi-ničar reven (11 pojavitev), rožnik deževen - vinogradnik reven (6 pojavitev); zgled: Tako pravi tudi naslednji pregovor: »Rožnik deževen, viničar reven.« - Rožnik - junij: Rožnik deževen, vinogradnik reven. (1) viža -e ž 1. star. 'napev'; 2 . pog . 'krajša, navadno narodno-zabavna skladba'; 3 . star. , v prislovni rabi, v zvezi z 'na način' < srvn . wise, stvn . wisa, nvn. Weise (ST: 246; ESSJ IV: 327-328; SES: 825- 826) . Označen frazeološki pomen v SSKJ: • pog . , ekspr . na (vse) mile viže mu je prigovarjal 'zelo, na vse načine'; star . na vsako vižo bo prišel 'gotovo' . F+: na vse mile viže (44 pojavitev); zgled: V preteklosti smo jim želeli na vse mile viže dopovedati, kaj je to Slovenija ... F+: na vsako vižo (2 pojavitvi); zgled: Jaz bi svetovala na vsako vižo iti u Beč... (2) zos -a m 1. nižje pog . 'omaka' < nvn . Soße 'omaka' tudi 'neprijetna stvar, neprijeten položaj (ST: /; ESSJ IV: 425; SES: /) . Neoznačen frazeološki pomen: 2 . nizko 'neprijeten, zapleten položaj':potegniti koga iz zosa; zaiti v velik zos. K, 120: biti (znajti se) v zosu; potunkati/spraviti koga v zos, pasti v zos. F+ : biti v (istem/krepkem/velikem/podobnem...) zosu (38 pojavitev): Pa sem bil v zosu. F+: pasti v zos (2 pojavitvi): . . . sem se diskretno odstranil, a s tem padel v še večji zos. F+: znajti se v zosu (4 pojavitve): . . . beganju iz ene pivnice v drugo sem se nenadoma znašel v zosu. Posamezne pojavitve so tudi za glagole čofniti, pristati, utapljati se, zgrmeti, obse-deti, zabresti v zos(u) . (1/3) žakelj -klja m pog . 'vreča' < bav. avstr. Säcklein, nar. sack l, srvn. seckel (ST: 248; ^ ESSJ IV: 434; SES: 863) . Označen frazeološki pomen v SSKJ: • pog. , evfem. držati žakelj 'biti soudeležen pri kraji, «s ropu'; zastar. dati hišo v žakelj 'ometati jo'; pog . dati koga v žakelj 'premagati koga, biti . boljši od koga'; pog . ženska, oblečena v žakelj 'v vrečasto krojeno obleko'; pog . jemati iz skupnega žaklja 'iz skupne blagajne, skupnega sklada'; pog . ko je bil žakelj prazen, sta šla ^ narazen 'ko ni bilo več zaloge, imetja'; ekspr. kupiti, vzeti mačka v žaklju 'kupiti, dobiti kaj, ne da bi stvar prej poznal, videl'; pog . prazen žakelj ne stoji pokonci 'brez zadostne hrane človek ni sposoben za delo, se ne počuti dobro'. Manjkajoči frazeološki pomen v SSKJ: soditi/spadati v isti žakelj 'biti enak'; žakelj brez dna 'nikoli ni dovolj, opravilo, ki ni nikoli končano' . F+: držati žakelj (14 pojavitev); zgled: Saj je tisti, ki žakelj drži, ravno toliko kriv kot tisti, "<1 ki v žakelj daje. F+: dati hišo v žakelj (0 pojavitev) . F+: dati koga v žakelj (2 pojavitvi); zgled: In tudi Berchtesgaden je bil s tremi milijoni pre- ^ kratek, v žakelj ga je dal Albertville s sedmimi... Z F+: biti oblečen v žakelj (0 pojavitev) . ^ F+: jemati iz skupnega žaklja (16 pojavitev); zgled: Veliko lažje je jemati iz skupnega žaklja ^ brez jasno opredeljenega prejemnika, kot pa s čistimi računi in dobrimi prijatelji, kot to velja, skleniti dogovor... Varianta: jemati iz istega žaklja (9 pojavitev); zgled: Ker je šel denar ^ iz istega žaklja, je postojnska regija 1987 spraševala ... ^ F+: ko je bil žakelj prazen, sta šla narazen (0 pojavitev) F+: kupiti mačka v žaklju (82 pojavitev; K, 63-64, 122); kupovati mačka v žaklju (70 pojavitev); dobiti mačka v žaklju (12 pojavitev); vzeti mačka v žaklju (2 pojavitvi); prodati ^ mačka v žaklju (14 pojavitev; K: 64); najeti mačka v žaklju (1 pojavitev); zgled: . . . če kupu- ^ jemo po pošti iz oddaljenih krajev, se moramo ves čas zavedati, da utegnemo kupiti mačka v žaklju. - ... ki je za nov avto odštel veliko denarja, dobil pa mačka v žaklju. - Če nekaj kupuješ, nočeš vzeti mačka v žaklju. - Pri nakupu zemljišča ali stanovanja je treba paziti, ^ da nepremičninarji ne prodajo mačka v žaklju. - Potem ko lastniki ugotovijo, da so najeli mačka v žaklju... F+: prazen žakelj ne stoji pokonci (23 pojavitev); zgled: Vsi vemo, da prazen žakelj ne stoji pokonci, kaj šele da bi ustvarjalno razmišljal. F+: (soditi/spadati) v isti žakelj (19 pojavitev); zgled: Nikakor ne bi smeli vseh zmetati v isti žakelj. F+: (biti) žakelj brez dna (11 pojavitev); zgled: Lahko mirno rečemo, da je državna blagajna žakelj brez dna. (1/2) žegen -gna m 1. pog . 'blagoslov' < stvn . segan, srvn . segen, stvn . seganon, srvn . segenen, nvn. Segen, segnen (ST: 250; ESSJ IV: 441; SES: 865) . Označen frazeološki pomen v SSKJ: • pog . poročila sta se brez žegna 'civilno' . Neoznačen frazeološki pomen v SSKJ: dobiti žegen za uvoz surovin 'soglasje'; 6 . pog . , ekspr. , v zvezi blaževžegen 'kar je neučinkovito'. F+: poročiti se brez žegna (0 pojavitev) F+: dati žegen (40 pojavitev); dobiti žegen (39 pojavitev); zgled: Če torej župan ne bo pri volji, da bi dal žegen za samoprispevek, tega ne morejo razpisati ... - Predlog je podprlo kulturno ministrstvo, dobil pa je tudi žegen varuhov konkurence. F+: blažev žegen (117 pojavitev; K, 27-28); zgled: Zdravniki pogosto predpišejo kakšen »blažev žegen« in bolnik ozdravi... (1) žlahta -e ž 1. pog . 'sorodstvo, sorodniki'; 2 . zastar. 'plemstvo' < stvn . slahta, srvn . W slahte, slaht (ST: 252; ESSJ IV: 461; SES: 871) . Z Označen frazeološki pomen v SSKJ: • pog . fantje naša žlahta 'naš sorodnik'; pog . najbrž me 1 ne poznaš, čeprav sva žlahta 'sorodnika'; star . nisem vedel, da je moja žlahta 'moj sorodnik'; K pog . midva sva si še nekaj v žlahti 'dolguješ mi še nekaj'; pog . biti (si) v žlahti (s kom) 'v so-o rodstvu, sorodu';2 žlahta je strgana plahta 'od sorodstva človek ne more pričakovati pomoči, koristi'; dober sosed je več vreden kot vsa žlahta 'od soseda lahko človek dobi več pomoči, ima več koristi kot od sorodnikov' F+: žlahta je strgana plahta (12 pojavitev); zgled: Tudi politična žlahta je včasih strgana 0 plahta. Varianta: žlahta je raztrgana plahta (10 pojavitev); zgled: . . . nam grejo na živce v samo zato, ker je žlahta raztrgana plahta in ker jih tako dobro poznamo . N F+: (dober) sosed je več vreden kot vsa žlahta (3 pojavitve); zgled: Rek, da je najbližji sosed več vreden kot včasih cela žlahta, še danes drži... Varianta: (dober) sosed je boljši kot vsa ^ žlahta (6 pojavitev); zgled: Saj veste, kako pravi slovenski pregovor dober sosed je boljši kot vsa žlahta. N ^ (1) žlak žlaka m 1. zastar. 'poškodba, rana (od udarca)' < srvn . slac, -ges, stvn . slag, nvn . P Schlag (ST: 252; ESSJ IV: 462; SES: 871) . 1 Označen frazeološki pomen v SSKJ: • star. božji žlak ga je zadel '(možganska) kap'; star . ^ napiti se, spreti se na (vse) božje, mile, mrtve žlake 'zelo'. K F+: božji žlak je zadel koga (3 pojavitve); zgled: Človeka bi zadel božji žlak, ko čuje ali pre-1 bere povzetek škofovske konference o socialnih vprašanjih in o njihovih pobudah. Varianta: božji žlak je udaril koga (1 pojavitev); zgled: Če me, na priliko, udari božji žlak, bom nekje obležal in vse načrte bo zagrnila črna noč. o F+: na (vse) božje žlake (0 pojavitev) . o F+: na (vse) mile žlake (1 pojavitev); zgled: . . . kuhajo svojo župo, stradalne kure, na mile • žlake, ilustrativen ... ^ F+: na (vse) mrtve žlake (1 pojavitev); zgled: ... se na mrtve žlake žene na cesti pred skupščino maroderska, v občasnih časopisnih oznanilihpa rezervna razumniškapehota iste stranke ... (1) žnora -e ž nižje pog . 'vrvica' < stvn. , srvn. snuor, nvn. Schnur (ST: 254; ESSJ IV: 474; SES: 873) Označen frazeološki pomen v SSKJ: • nižje pog . vse gre kakor po žnori 'vse gre kakor po maslu' . 3 F+: vse gre kakor/kot po žnori (1 pojavitev); zgled: Na jubilejni, 40. Zlati lisici na Pohorju, se je skoraj vse odvijalo kot po »žnori« ... (1) žold -a m zastar. 'vojaška služba' < srvn . solt, -des (ST: 255; ESSJ IV: 476) . Označen frazeološki pomen v SSKJ: • star. dobivati majhen žold 'plačilo, plačo' . F+. dobivati majhen žold (0 pojavitev) . (1l3) župa2 -e ž 1. nižje pog . 'juha' < poznosrvn . , zgodnjenvn . Suppe k srvn . supen, nvn . Suppe (ST: 255; ESSJ IV: 485; SES: 875) . Označen frazeološki pomen v SSKJ: • ekspr. ta pa ni po (prežgani) župi priplaval 'je bister, prebrisan' a\ 2 V frazeološkem gnezdu so zapisane tudi besedne zveze, ki niso frazeološke, npr. naša žlahta, biti v žlahti, saj je pomen teh zvez predvidljiv iz pomena posameznih sestavin, torej ne gre za frazeološki pomen 3 SSKJ frazem razlaga z drugim frazemom; gre za pomen 'vse poteka brez zapletov, uspešno' . Manjkajoči frazeološki pomen v SSKJ s sestavino župa (čeprav najdemo pa zgleda s knjižno varianto juha: • pog . , ekspr. ta pa ni po (prežgani) juhi priplaval 'je bister, prebrisan'; preg . nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha 'vsaka zahteva, vsak ukrep je v začetku videti hujši, kot pa se izkaže kasneje'): nobena župa se ne poje tako vroča, kot se skuha 'vsak ukrep, zahteva je na začetku videti hujši, kot se izkaže kasneje'; kakršno župo si boš skuhal, takšno boš pojedel 'sam boš trpel posledice svojih nepremišljenih dejanj' . F+: priplavati po (prežgani/kisli/slani) župi (51 pojavitev); zgled: Tako mu vsaj ne bodo več očitali, da je v gospodarstvo priplaval po župi. F+: nobena župa se ne poje tako vroča, kot se skuha (4 pojavitve); zgled: Ker verjamem v ljudsko modrost, da se nobena juha (»župa«) ne poje tako vroča, kot se skuha, sem prepričan, da bodo morali godljo ... F+: kakršno župo si boš skuhal, takšno boš pojedel (1 pojavitev); zgled: Sam želim, da ostanemo vsi skupaj, toda zdaj je, kar je: kakršno župo si bodo skuhali, takšno bodo pač morali pojesti F+: zakuhati komu (lepo) župo* (1 pojavitev); zgled: . . . seveda, če je on zakuhal to župo, da so dela ustavljena ... Zelo verjetno gre v tem primeru za sestavinsko varianto k frazemu skuhati/zakuhati komu (lepo) kašo. 3 Zaznamovanost frazemskih sestavin 3.1 Iz spodnje preglednice lahko razberemo, da so germanizmi od R do Ž, ki so sestavine frazemov, v SSKJ največkrat označeni s stilno-plastnimi kvalifikatorji (76,20 %), med njimi pa sta najpogostejša kvalifikatorja nižje pogovorno (71,87 %) in pogovorno (25,00 %) Delež časovno-frekvenčnih kvalifikatorjev je manjši (23,80 %) . Preglednica 1: Kvalifikatorske oznake germanizmov od R do Ž v SSKJ Kvalifikator Stilno-plastni Časovno-frekvenčni Ekspresivni nižje pog . pog. nar. nekdaj ekspr. rajda + rajža star. regiment star. rihta1 star. rihta2 + rom + šlager zastar. šlapa + šnofati + šparati + špas + špeh + špica2 + fS 6 1 HH K S HH e^ A N NN Z V O L S o K NN N H Pogostejša je sestavinska zapolnitev s kašo. 4 w Z 1 K O S L O V N 1 Z A P 1 S K 1 o 6 0 >>> Kvalifikator Stilno-plastni Časovno-frekvenčni Ekspresivni nižje pog . pog. nar. nekdaj ekspr. špogati + špraha + štala + štanga + štant + šterna + štima + štrena + štrihati + štrik + tavžent + tron + tuš2 + vaga + vinar + vincar zastar. viža star. zos + žakelj + žegen + žlahta + žlak zastar. žnora + žold zastar. župa2 + 4 Korelacija med zaznamovanostjo sestavine in zaznamovanostjo frazema 4.1 V SSKJ se zaznamovanost frazemske sestavine ujema z zaznamovanostjo frazema: star. rajža - star. nobena rajža; star. regiment - star. sedemnajsti regiment v stari Avstriji; nižje pog. šnofati - nižje pog. šnofati tobak; nižje pog. šparati - nižje pog. šparati se pri delu; nižje pog. špas - nižje pog. ne biti za špase; pog. špica2 - pog., ekspr. gnati vse na špico; pog. špica2 - pog., ekspr. iti na špico; nižje pog. špogati - nižje pog. špogati si (ostro) pripombo; nižje pog. štala - nižje pog. prava štala; pog. štrena - pog. mešati komu štrene; pog. štrena - pog. zmanjkati komu štrene; nižje pog. štrik - nižje pog. dati si štrik za vrat; nižje pog. tavžent - nižje pog. imeti tavžente; pog. vaga - pog. biti ista mera in vaga; pog. vaga - pog. kupovati, prodajati na vago; pog. vaga - pog. biti kaj na vagi; nekdaj vinar - star. ne stati/ imeti/dati niti vinarja; nekdaj vinar - star. plačati vse do zadnjega vinarja; nekdaj vinar - star. gledati na vsak vinar; zastar. vincar - zastar. rožnik deževen - vincar reven; star. viža - star. na vsako vižo; pog. žakelj - pog., evfem. držati žakelj; pog. o žakelj - pog. dati koga v žakelj; pog. žakelj - pog. biti oblečen v žakelj; pog. žakelj - pog. jemati iz skupnega žaklja; pog. žakelj - pog. ko je bil žakelj prazen, sta šla narazen; pog. žakelj - pog. prazen žakelj ne stoji pokonci; pog. žegen - pog. poročiti se brez žegna; zastar. žlak - star. zadeti koga božji žlak; zastar. žlak - star. na ^ (vse) božje, mile, mrtve žlake; nižje pog. žnora - nižje pog. vse gre kakor po žnori; zastar. žold - star. dobivati majhen žold. ^ 4.2 Primerjava kvalifikatorskih oznak frazemskih sestavin in frazemov je poka- ^ zala, da se zaznamovanost sestavine ujema z zaznamovanostjo frazema v 55,55 %, kar pomeni, da določena povezava vendarle obstaja . ^ V primerih, ko se zaznamovanost frazemske sestavine ne ujema z zaznamovanostjo ^ frazema, je mogoče opaziti, da ima frazem navadno višjo vrednost oziroma stopnjo, je torej manj zaznamovan od germanizma . Premike v oznakah je mogoče zaznati: a) med nižje pogovorno in pogovorno zaznamovanostjo (28,57 %); npr. nižje pog. rihta2 - pog., ekspr. (biti) pokrita rihta; nižje pog. rom - pog. (biti) za v rom; nižje pog. špas - pog., ekspr. biti špas; nižje pog. špas - pog., ekspr. (biti) drag ^ špas; nižje pog. špas - pog., ekspr. (biti) velik špas; nižje pog. štanga - pog. držati O komu štango; nižje pog. štrihati - pog. gliha vkup štriha; nižje pog. štrik - pog. kamor je šel bik, naj gre še štrik. « b) med nižje pogovorno in ekpresivno zaznamovanostjo (21,43 %); npr . nižje N pog. rajda - ekspr. cela rajda; nižje pog. rihta2 - pog., ekspr. (biti) pokrita rihta; W nižje pog. špas - pog., ekspr. biti kaj drag/velik špas; nižje pog . zos - nizko biti v ^ zosu; nižje pog . župa2 - ekspr. ne priplavati po prežgani župi. c) med nižje pogovorno in časovno-frekvenčno zaznamovanostjo (17,86 %); npr . nižje pog. špraha - zastar. kranjska špraha; nižje pog. štanga - star. štanga tobaka; nižje pog. štant - star. dati, vzeti v štant; nižje pog. štant - star. biti v štan-tu; nižje pog. tron - star. stopiti pred božji tron. č) med nižje pogovorno/pogovorno zaznamovanostjo in pregovorom brez ozna-čevalnika (14,29 %); npr. nižje pog. šparati - kdor jezika špara, kruha strada; pog. vaga - preg . (dobra) mera in vaga v nebesa pomaga; pog. žlahta - žlahta je strgana plahta; pog. žlahta - dober sosedje vreden več kot vsa žlahta. 5 Slovarska zajetost in živost frazemov 5.1 Frazemi, ki so bili v SSKJ razvrščeni v frazeološko gnezdo in so v korpusu FidaPLUS potrjeni (44,44 %), so: cela rajda, (biti) pokrita rihta, šlager leta/sezone/ stoletja, kdor jezika/besede špara, kruha strada, (biti) drag špas, (biti) velik špas, prava/totalna/cela štala, držati komu štango, dati/vzeti v štant, biti/živeti/stanovati v štantu, mešati/zmešati komu štrene, zmanjkati komu štrene, gliha vkup štriha, dati/natakniti/zavezati si štrik za/okoli vrat(u), kamor je šel bik, naj gre še štrik, kupovati/prodajati na vago, biti kaj na vagi, (dobra) mera in vaga v nebesa pomaga, stati/imeti/dati niti vinarja, plačati/vzeti/odšteti zadnji vinar, rožnik deževen - vin-W car/viničar/vinogradnik reven, na (vse) mile viže, na vsako vižo, držati žakelj, dati koga v žakelj, jemati iz skupnega/istega žaklja, kupiti/kupovati/dobiti/vzeti/prodati/ 1 najeti mačka v žaklju, prazen žakelj ne stoji pokonci, žlahta je strgana/raztrgana plahta, (dober) sosed je več vreden/boljši kot vsa žlahta, zadeti/udariti koga božji O žlak, na (vse) mile, mrtve žlake, vse gre kakor/kot po žnori, priplavati po (prežgani, S kisli, slani) župi. L O 5.2 Frazemi, ki so v SSKJ razvrščeni v frazeološko gnezdo, in v korpusu Fida-v PLUS nepotrjeni (29,63 %): nobena rajža, sedemnajsti regiment v stari Avstriji, (biti) za v rom, časopisni šlager, šnofati tobak, šparati se pri delu, biti špas, ne biti za špase, gnati vse na špico, iti na špico, špogati si (ostro) pripombo, štanga tobaka, imeti tavžente, stopiti pred božji tron, biti ista mera in vaga, gledati na vsak vinar, Z en krivičen vinar deset pravičnih sne, dati hišo v žakelj, biti oblečen v žakelj, ko je A bil žakelj prazen, sta šla narazen, poročiti se brez žegna, dobivati majhen žold. P M 5.3 Frazemi, ki v SSKJ niso zabeleženi v ustreznem gnezdu, in v korpusu Fida-S PLUS so potrjeni (13,58 %): cel regiment, krvava rihta, biti šlapa, nabirati špeh, K prometna špica, imeti štimo, mrzel/hladen/hud tuš, biti v zosu, dati/dobiti žegen, M blažev žegen. Z • 5.4 Frazemi, ki v SSKJ niso zabeleženi, v korpusu FidaPLUS pa potrjeni 1 (12,35 %): iti na rajžo, biti kaj špeh, najprej štalca/štalica, potem pa kravca/kravi- • ca, živeti od božje štime, dati/položiti kaj na vago, soditi/spadati v isti žakelj, žakelj 1 brez dna, zakuhati komu (lepo) župo, nobena župa se ne poje tako vroča, kot se skuha, kakršno župo si boš skuhal, takšno boš pojedel. 5.5 Iz pregleda je razvidno, da je približno 87,65 % obravnavanih frazemov tako ali drugače zajetih v SSKJ . Med njimi je 44,44 % frazemov zajetih v frazeološkem gnezdu SSKJ in 13,58 % v ponazarjalnem gradivu SSKJ tudi korpusno potrjenih in v rabi živih. Le 12,35 % je takih frazemov, ki jih v SSKJ ni, a imajo potrditev v korpusu. S stališča zbranega frazeološkega gradiva z germanizmi kot sestavino lahko ugotovimo, da SSKJ v 58,20 % odraža živo in še danes aktualno rabo ter da je delež živega, a manjkajočega precej nizek (12,35 %) . SSKJ pri opredelitvi, kaj je frazeološko in kaj ne, kaže sicer že znano omahovanje (Majdič 2004: 68) . Kot je že bilo opozorjeno, v frazeoloških gnezdih najdemo marsikaj, kar tja ne spada, npr. besedne zveze, ki niso frazeološke (rihtati koga, rihtati otroka za v šolo, rihtati stanovanje, šparati koga, knjiga se je spremenila v špeh, naša žlahta ipd . ), in stalne nefrazeološke besedne zveze (filmska špica, stalna špica, čakati na štantu, preplezati turen ipd. ) . Frazeološke zveze najdemo tudi v ponazarjalnem gradivu, kar dokazujejo tudi korpusni podatki, npr. cel regiment, krvava rihta, biti šlapa, nabirati špeh, prometna špica, imeti štimo, mrzel/hladen/ hud tuš, dati/dobiti žegen za kaj, blažev žegen. 6 Rezultati vprašalnika in interpretacija 6.1 Z vprašalnikom smo želeli ugotoviti, kako mlajša generacija (starost 20-23 let) pozna frazeme z germanizmi, v kakšni meri so germanizmi še prisotni v vsakdanjem pogovornem jeziku mladih in katere druge sestavine jih nadomeščajo . Vprašalnik vsebuje 72 frazemov, ki jim je pripisan frazeološki pomen, ker nismo preverjali razumevanja frazemov, ampak le živost in njihovo poznavanje . Odgovarjalo je 54 anketirancev, študentov 2 letnika Filozofske fakultete Maribor, smer Slovenski jezik s književnostjo, v študijskem letu 2008/09. Vprašani so ponujene frazeme označili z znakom +, če frazem uporabljajo; z znakom 0, če frazem redko uporabljajo; z znakom -, če frazema ne poznajo . Nato je bilo treba zapisati še varianto frazema, ki ga morebiti uporabljajo namesto ponujenega . 6 HH HH < Preglednica 2: Rezultati vprašalnika Frazem + 0 - Varianta irazema cela rajda 6 17 31 cel haufen, cela vrsta, cela riža, cela rajža, cela gruča nobeno rajžo 1 6 47 cel regiment 10 28 17 cel kup krvava rihta 3 11 40 (biti) pokrita rihta 1 3 50 (biti) zaprta knjiga (biti) za v rom 1 1 52 časopisni šlager 2 10 42 šlager leta, sezone 4 17 33 hit leta biti šlapa 11 16 26 biti pes, biti cucek, biti copata, biti capa šnofati tobak 27 16 11 snifati tobak šparati se pri delu 48 5 1 kdor jezika špara, kruha strada 32 14 8 biti kaj špas 6 24 24 biti hec, biti mala malica (biti) drag špas 33 14 7 biti drag hec, biti drag šport (biti) velik špas 26 14 14 biti ful fajn ne biti za špase 34 16 4 ne biti za hece, ne biti za fore nabirati špeh 36 11 7 narazen iti prometna špica 36 13 5 prometna konica, prometna kača gnati vse na špico 0 11 43 iti na špico 2 10 42 iti na nož špogati si (ostro) pripombo 0 5 49 kranjska špraha 20 22 12 kranjski guč prava štala 47 7 0 cela štala najprej štalca, potem pa kravca 50 3 1 držati (komu) štango 23 15 16 dajati komu potuho pripeti k štangi 7 8 39 Z > o hJ o NN N H w Z 1 K O S L O V Z 1 Z A P 1 S K 1 1 6 o >>> Frazem + 0 - Varianta irazema štanga tobaka 6 6 42 dati, vzeti v štant 7 11 36 biti v štantu 4 12 38 imeti štimo 40 10 4 imeti štimungo, imeti posluh mešati (komu) štrene 49 4 1 zmanjkati komu štrene 10 21 23 gliha vkup štriha 32 13 9 dati si štrik za vrat 49 5 0 kamor je šel bik, naj gre še štrik 16 29 9 imeti tavžente 10 13 31 imeti peneze biti kaj mrzel/hladen tuš 8 10 36 biti ista mera in vaga 4 12 38 kupovati, prodajati na vago 17 18 19 biti kaj na vagi 11 19 24 (dobra) mera in vaga v nebesa pomaga 5 8 41 dati kaj na vago 45 6 3 ne stati/imeti/dati niti vinarja 4 11 39 plačati vse do zadnjega vinarja 7 13 34 gledati na vsak vinar 9 13 32 gledati na vsak dinar, gledati na vsak tolar, gledati na vsak evro en krivičen vinar deset pravičnih sne 1 7 46 rožnik deževen - vincar reven 1 10 43 na (vse) mile viže 10 8 36 na vsako vižo 13 15 26 biti v zosu 43 9 2 biti v dreku držati žakelj 22 13 19 dati hišo v žakelj 3 7 44 dati koga v žakelj 13 9 32 biti oblečen v žakelj 26 7 21 jemati iz skupnega žaklja 26 13 15 ko je bil žakelj prazen, sta šla narazen 19 13 22 kupiti, vzeti mačka v žaklju 42 9 3 prazen žakelj ne stoji pokonci 38 13 3 prazna vreča ne stoji pokonci soditi/spadati v isti žakelj 28 9 17 metati v isti žakelj, spadati v isti lonec žakelj brez dna 27 16 11 sod brez dna dobiti žegen za kaj 29 16 9 blažev žegen 9 11 34 poročiti se brez žegna 13 19 22 žlahta je strgana plahta 26 13 15 dober sosed je več vreden kot vsa žlahta 21 16 17 zadeti koga božji žlak 4 9 41 >>> Frazem + 0 - Varianta Irazema na (vse) božjelmilelmrtve žlake 5 7 42 vse gre kakor po žnori 6 8 40 vse gre kakor po maslu ne priplavati po (prežgani) župi 33 10 11 ne z lune pasti zakuhati komu (lepo) župo 35 14 5 nobena župa se ne poje tako vroča, kot se skuha 45 8 1 kakršno župo si boš skuhal, takšno boš pojedel 45 9 0 kakor si boš postlal, tako boš spal 1 HH K HH e^ A N NN Z > O L O K NN N H 6.2 Rezultati ankete kažejo, da 15,38 % frazemov z germanizmi uporablja od 75 do 100 % anketirancev: šparati se pri delu, prava štala, najprej štalca, potem pa kravca, imeti štimo, mešati (komu) štrene, dati si štrik za vrat, dati kaj na vago, kupiti/vzeti mačka v žaklju, prazen žakelj ne stoji pokonci, nobena župa se ne poje tako vroča, kot se skuha. V korpusu FidaPLUS je potrjenih 90,90 % navedenih frazemov: prava štala, najprej štalca, potem pa kravca, imeti štimo, mešati (komu) štrene, dati si štrik za vrat, dati kaj na vago, kupiti, vzeti mačka v žaklju, prazen žakelj ne stoji pokonci, nobena župa se ne poje tako vroča, kot se skuha. Od 50 do 75 % anketirancev uporablja 16,66 % ponujenih frazemov: šnofati tobak, kdor jezika špara, kruha strada, (biti) kaj drag špas, ne biti za špase, nabirati špeh, prometna špica, gliha vkup štriha, soditi v isti žakelj, žakelj brez dna, dobiti žegen za kaj, ne priplavati po (prežgani) župi, zakuhati komu (lepo) župo. V korpusu FidaPLUS je potrjenih 84,62 % navedenih frazemov: kdor jezika špara, kruha strada, (biti) kaj drag špas, nabirati špeh, prometna špica, gliha vkup štriha, soditi v isti žakelj, žakelj brez dna, dobiti žegen za kaj, ne priplavati po (prežgani) župi, zakuhati komu (lepo) župo. Od 75 do 100 % anketirancev ne pozna naslednjih frazemov (29,48 % obravnavanih frazemov): nobeno rajžo, krvava rihta, (biti) pokrita rihta, (biti) za v rom, časopisni šlager, gnati vse na špico, iti na špico, špogati si (ostro) pripombo, štanga tobaka, biti v štantu, biti ista mera in vaga, (dobra) mera in vaga v nebesa pomaga, ne stati/imeti/dati niti vinarja, en krivičen vinar deset pravičnih sne, rožnik deževen - vincar reven, dati hišo v žakelj, zadeti koga božji žlak, na (vse) božje/mile/mrtve žlake, vse gre kakor po žnori. Podatki iz korpusa FidaPLUS kažejo, da je še živih in v rabi 40,90 % navedenih frazemov: krvava rihta, (biti) pokrita rihta, biti v štantu, (dobra) mera in vaga v nebesa pomaga, stati niti vinarja, rožnik deževen - vincar reven, zadeti koga božji žlak, na (vse) božje, mile, mrtve žlake, vse gre kakor po žnori. Od 50 do 75 % anketirancev ne pozna 17,95 % ponujenih frazemov: cela raj-da, šlager leta, sezone, biti šlapa, dati, vzeti v štant, imeti tavžente, biti kaj hladen/ mrzel tuš, plačati vse do zadnjega vinarja, gledati na vsak vinar, na (vse) mile viže, na vsako vižo, dati koga v žakelj, blažev žegen. z On V korpusu FidaPLUS je potrjenih 76,92 % navedenih frazemov: cela rajda, W šlager leta, sezone, biti šlapa, dati, vzeti v štant, biti kaj hladen/mrzel tuš, na (vse) N mile viže, na vsako vižo, dati koga v žakelj, blažev žegen. 1 Od 50 do 75 % anketirancev redko oz. pasivno uporablja naslednji frazem in pregovor (3,80 % obravnavanih frazemov): cel regiment, kamor je šel bik, naj gre O še štrik. Oba sta potrjena tudi v korpusu FidaPLUS . S L 6.3 Zanimalo nas je tudi, katere variante frazemov anketiranci še uporabljajo ozi- 0 roma katere sestavine so zamenjale germanizme v pogovornem jeziku mladih, a je v zelo malo anketirancev izpolnilo ta del vprašalnika. Največkrat so pripisali vzporednice temle frazemom: biti šlapa - biti pes, biti cucek, biti copata; biti špas - biti hec, biti mala malica; biti drag špas - biti drag hec, biti drag šport; prometna špica - prometna konica; gledati na vsak vinar - gledati na vsak dinar; biti v zosu - biti Z v dreku. A P 1 7 Sklep S K Prehajanje prvin iz jezika v jezik je splošno znano dejstvo . Še posebej to velja, 1 če sta jezika stična, zato je razumljivo, da ima slovenščina v svojem besedju med drugim tudi veliko germanizmov Na severu je namreč ves čas kulturne in politične zgodovine Slovencev obstajal fizični stik med obema jezikoma, ki ni bil nikoli o prekinjen . • S tega stališča je razumljivo, da je SSKJ vključeval tudi besede, po izvoru o germanizme, ker jih je raba na podlagi kartotečnega gradiva potrjevala v dovolj veliki pogostnosti Kot kažejo kvalifikatorske oznake, v SSKJ vključeni germanizmi niso vrašče-ni v knjižno besedje jezika . Največkrat so označeni s stilno-plastnimi kvalifikatorji (76 %), med njimi pa sta najpogostejša nižje pogovorno (70 %) in pogovorno (25 %) . V SSKJ redko najdemo frazeme, ki so nezaznamovani, saj naj bi bili kot eks-presivne jezikovne enote označeni tudi v slovaq'u . Najpogosteje so frazemi označeni s socialnozvrstnimi oznakami (57 %), in sicer s kvalifikatoq'em pogovorno (64 %) . S primerjavo kvalifikatorskih oznak frazemskih sestavin in frazemov smo ugotovili, da povezava med zaznamovanostjo sestavin in zaznamovanostjo frazema obstaja, saj se kvalifikatorske oznake ujemajo v več kot polovici primerov. Mogoče je opaziti težnjo, da imajo frazemi s socialnozvrstno sestavino nekoliko višji status od nje (67,86 %), npr.: nižje pog. štrihati - pog . gliha vkup štriha. Nezaznamovani pa so večinoma samo pregovori, ki vsebujejo germanizem, npr. : nižje pog . šparati - kdor jezika špara, kruha strada; pog . vaga - preg . (dobra) mera in vaga v nebesa pomaga; pog . žlahta - žlahta je strgana plahta. Rezultati ankete so potrdili pričakovanja . Večina mladih uporablja samo 15 % ponujenih frazemov, kar je zelo majhen delež. Več kot polovica anketirancev 48 % ponujenih frazemov ne pozna, čeprav jih je v korpusu FidaPLUS potrjenih od 50 do 75 % . To pomeni, da so frazemi z germanizmi mlajši generaciji vedno slabše poznani . Nemščina ni več prestižni jezik, saj je to vlogo prevzela angleščina, katere vpliv je v zadnjem času zelo izrazit na vseh jezikovnih ravninah . Kot kažejo nekatere novejše raziskave, je vpliv posebej močan v leksiki in zato lahko posledično ^ pričakujemo odraz tudi na frazeološki ravni . Ji^ • 6 o Krajšave ^ K bav. avstr. = bavarsko avstrijsko (bair . -öster . = bairisch-österreichisch) ^ nar . = narečno (mdal . = mundartlich) ^ nvn . = novovisokonemško (nhd. = neuhochdeutsch) ^ poznosrvn . = poznosrednjevisokonemško (spmhd . = spätmittelhochdeutsch) srvn . = srednjevisokonemško (mhd . = mittelhochdeutsch) ^ stvn. = starovisokonemško (ahd. = althochdeutsch) ^ zgodnjenvn . = zgodnjenovovisokonemško (frnhd . = frühneuhochdeutsch) Viri in literatura Z > O L Arhar 2007 = Špela Arhar, Kaj početi z referenčnim korpusom FidaPLUS (http:// www . fidaplus .net/Info/Info_index . html, pridobljeno 27. 11. 2008) . O Bezlaj 1995 = ESSJ III = France Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika III: P-S, Ljubljana: SAZU - ZRC SAZU (izd . ) - Mladinska knjiga (zal . ), 1995 . « Bezlaj 2005 = ESSJ IV = France Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika IV: N Š-Ž, Ljubljana: Ljubljana: SAZU - ZRC SAZU (izd . ) - Založba ZRC, 2005 W (zal.). ^ ESSJ III ^ Bezlaj 1995 ESSJ IV ^ Bezlaj 2005 F+ ^ FidaPLUS FidaPLUS = F+ = FidaPLUS: korpus slovenskega jezika (http://www . fidaplus .net) . Gantar 1996/97 = Apolonija Gantar, Skladenjska in pomenskosestavinska tipologija glagolskih in prislovnih rekel, Jezik in slovstvo 42 (1996/97), št. 6, 237-248. Gantar 2007 = Polona Gantar, Stalne besedne zveze v slovenščini: korpusni pristop, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2007 (Lingua Slovenica 3) . Jakop 2006 = Nataša Jakop, Pragmatična frazeologija, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2006 (Studia linguistica 14) . Ivanetic 2002 = Nada Ivanetic, Germanizmi kao komponente supstandardne fraze-ologije, Riječ 8 (2002), št. 1, 35-45 . Jazbec 2007 = Helena Jazbec, Nemške izposojenke pri Trubarju na primeru besedila Ena dolgapredguvor, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2007. Jenko 1994 = Elizabeta M . Jenko, Sich aufdie Socken machen = Vzeti pot pod noge: deutsch-slowenisches Wörterbuch der Redewendungen: mit einer kontrastiven Studie, Klagenfurt: Drava, 1994. K ^ Keber 2003 Keber 2003 = K = Janez Keber, Frazeološki slovar slovenskega jezika: poskusni zvezek, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2003 z Kržišnik 1994 = Erika Kržišnik, Slovenski glagolski frazemi (ob primeru frazemov govorjenja): doktorska disertacija, Ljubljana, 1994. N Kržišnik 1998 = Erika Kržišnik, Socialna zvrstnost in frazeologija, Seminar slo-1 venskega jezika, literature in kulture: zbornik predavanj 34, Ljubljana: Filo- zofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti, 1998, 53-69. 0 Kržišnik 2004 = Erika Kržišnik, Določanje jezikovno- in/ali besedilnozvrstne za-s znamovanosti v frazeologiji, v: Aktualizacija jezikovnozvrstne teorije na Slo-L venskem: členitev jezikovne resničnosti = Obdobja 22, ur . Erika Kržišnik, Q Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za sloveni-v stiko Filozofske fakultete, 2004, 103-120. Kržišnik 2005 = Erika Kržišnik, A type of minimal phraseological units characteristic of Slovene, Linguistica, 45 (2005), 159-172. Majdič 2004 = Viktor Majdič, SSKJ - vedno pri roki, v: Viktor Majdič, Pogledi Z na jezik: razprave in članki o slovenskem jeziku, Ljubljana: Debora, 2004, A 55-79. p Menac 2007 = Antica Menac, Hrvatska frazeologija, Zagreb: Knjigra, 2007. 1 SES ^ Snoj 2003 s Snoj 2003 = SES = Marko Snoj, Slovenski etimološki slovar, Ljubljana: Modrijan, K 2003. 1 Snoj 2006 = Marko Snoj, O tujkah in izposojenkah v slovenskem jeziku, Slovensko 6 jezikoslovje danes = Slavistična revija54 (2006), posebna številka, 343-350. • SSKJ = Slovar slovenskega knjižnega jezika z Odzadnjim slovarjem slovenskega je-1 zika in Besediščem slovenskega jezika z oblikoslovnimi podatki: elektronska 0 izdaja na plošči CD-ROM, Ljubljana: ZRC SAZU, 2005 . 1 ST ^ Striedter-Temps 1963 Stramljič Breznik 2004 = Irena Stramljič Breznik, Germanizmi v zahodnem sloven-skogoriškem podnarečju, Annales 14 (2004), št. 2, 331-336. Stramljič Breznik 2007 = Irena Stramljič Breznik, Samostalniški germanizmi v fra-zemih Slovarja slovenskega knjižnega jezika od A do H, v: Besedje slovenskega jezika, ur Marko Jesenšek, Maribor: Slavistično društvo, 2007 (Zora 50), 291-303. Stramljič Breznik 2007a = Irena Stramljič Breznik, Slovensko besedje v prepletu znotraj - in medjezikovnih razmerij, v: Besedoslovne spremembe slovenskega jezika skozi čas in prostor, ur . Marko Jesenšek, Maribor: Slavistično društvo, 2007 (Zora 49), 459-471 Stramljič Breznik 2009 = Irena Stramljič Breznik, Pomenski opisi rastlinskih poimenovanj v novem slovarju slovenskega jezika, v: Strokovni posvet o novem slovarju slovenskega jezika, ur Andrej Perdih, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2009, 109-118. Striedter-Temps 1963 = ST = Hildegard Striedter-Temps, Deutsche Lehnwörter im Slovenischen, Berlin: Osteuropa-Institut, Wiesbaden: in Kommission bei O . Harrassowitz, 1963. Toporišič 1973/74 = Jože Toporišič, K izrazju in tipologiji slovenske frazeologije, Jezik in slovstvo 19 (1973/74), št. 8, 273-279. Toporišič 1992 = Jože Toporišič, Enciklopedija slovenskega jezika, Ljubljana: Cankarjeva založba, 1992. o Toporišič 1996 = Jože Toporišič, Dvojčiči in podobne frazeološke zgradbe v slovenščini, Slavistična revija 44 (1996), št 3, 269-279 Toporišič 2000 = Jože Toporišič, Slovenska slovnica, Maribor: Obzorja, 42000 . Valh Lopert 2007 = Alenka Valh Lopert, Germanismen in der Sprache des kom- ^ merziellen Radiosenders Radio City Maribor, v: 10. Arbeitstagung für bayerisch-österreichische Dialektologie an der Alpen-Adria-Universität Klagen- ^ furt, 19. bis 22. September 2007 = Klagenfurter Beiträge zur Sprachwissenschaft 34-36 (v tisku) . Germanisms in idioms in the Slovar slovenskega knjižnega jezika (Standard Slovenian Dictionary) from R to Ž Summary A Z NN Z > O Native and borrowed elements always coexist in all segments of language, includ- ^ ing idioms, especially in cases of language contact, such as Slovenian and German . ^ This article presents the final part of a study (R-Ž) using the methodology already O applied in researching Germanisms that form parts of idioms in the Slovar slovenskega knjižnega jezika (Standard Slovenian Dictionary, SSKJ) . Previous parts « included A-L and M-P . The contemporary use and knowledge of idioms was as- N sessed using a reference corpus and questionnaire . A total of thirty-eight German- W isms (thirty-four nouns and four verbs) were analyzed. ^ The dictionary labels indicate that the idioms analyzed are not incorporated in the standard Slovenian lexis because stylistic qualifiers prevail (76%), the most frequent of which are vulgar colloquial (70%) and neutral colloquial (25%) . Comparing the qualifiers of the Germanisms analyzed with the idioms showed a correlation between marked constituents and marked idioms because the qualifiers match in more than 50% of cases . It may be possible for the idioms with markers denoting social register to hold slightly higher status (neutral colloquial) than the Germanisms (vulgar colloquial); for example, vulgar colloquial štrihati 'to paint' vs . neutral colloquial gliha vkup štriha 'birds of a feather flock together' and vulgar colloquial štrik 'rope' vs . neutral colloquial kamor je šel bik, naj gre še štrik 'in for a penny, in for a pound' . An interview with fifty-four second-year students in the single-discipline undergraduate program in Slovenian at the University of Maribor's Faculty of Arts confirmed the expectations Most young people use only 15% of the 72 idioms cited, which is a very low share . More than half of the survey respondents were not familiar with the idioms, although they are confirmed by the FidaPLUS reference corpus It can be concluded that idioms with Germanisms are less known to the younger generation because most of them are studying English as their first foreign language German has lost its prestigious status as a result of social and economic changes; its role has been supplanted by English Sistemske in nesistemske novotvorjenke v tiskanih oglasih Ines Voršič 6 HH CLh Zaradi vse večje konkurenčnosti je področje oglaševanja segment, ki mora za dosego ciljev izkazati veliko spretnost in izvirnost Jezik je eno izmed osnovnih orodij, ki služi oglaševalcem za vzbujanje pozornosti in radovednosti . V prispevku so predstavljene sistemske (gmailati) in nesistemske (dabest) novo- ^ tvorjenke, ki se v slovenskih tiskanih oglasih pojavljajo kot rezultat besedne Z igre ali pa kot aktualizacija oglaševalčevega imena Ključne besede: slovenščina, besedotvorje, sistemska novotvorjenka, nesis- O temska novotvorjenka, tiskani oglas m System and non-system nonce words in printed advertisements ^ Due to the growing competitiveness, area of advertising is a segment, which has to show a lot of skills and originality in order to achieve goals . Language ^ is one of the basic tools that is used by advertisers in order to attract attention ^ and curiosity. In this paper system (gmailati) and non-system (dabest) nonce words, which occur in Slovene printed advertisements as a result of word play or as actualization of advertiser's name, are presented . ^ Key words: Slovene, word formation, system nonce word, non-system nonce word, printed advertisement 1 Uvod Oglasi so postali del našega vsakdana in nas kot potencialne potrošnike na najrazličnejše načine nagovarjajo na vsakem koraku. 1 Težnja po kreativnosti, zanimivosti in vpadljivosti je opazna tudi v jeziku oglasov . V zadnjem času kot izraz izvirnosti in duhovitosti oglaševalcev pogosto zasledimo novotvorjene besede . Te nastajajo po vzoru sistemskih besedotvornih postopkov, po analogiji, po nepredvidljivih tvorbe-nih vzorcih in s kombinacijo raznovrstnih tipografskih in ortografskih prvin Članek se osredinja na tipološko obravnavo sistemskih in nesistemskih novo-tvorjenk v tiskanih oglasih, pri tem pa so upoštevani vsi oglasi, ki so nastali s katero Prispevek je prirejen in dopolnjen del diplomskega dela Novotvorjenke v tiskanih in spletnih oglasih, ki je nastalo pod mentorstvom red . prof. dr. Irene Stramljič Breznik na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru . Nasatal je v času statusa mlade raziskovalke in je rezultat individualnega raziskovalnega dela v okviru programske skupine P6-0156 in raziskovalnega projekta J6-2238 koli obstoječo tehniko tiskanja - revijalni in časopisni oglasi, brošure, plakati, vele-plakati, prodajni katalogi in tiskani oglasi v direktni pošti Gradivo je bilo zbrano po N paberkovalni metodi v času od junija 2008 do maja 2009. Vključene so tudi besede, 1 ki so bile opažene v oglasih, objavljenih prej, vendar po naključju odkrite v času intenzivnega zbiranja . Zaradi obsežnosti raziskave so v prispevku predstavljeni le reprezentativni primeri sistemske in nesistemske morfemske tvorbe v oglasih S L O 2 Opredelitev sistemske in nesistemske tvorbe N Sodobna slovenska besedotvorna teorija izhaja iz načel strukturalističnega jeziko-I slovja in je zasnovana na tvorbeno-pretvorbenih postopkih (Stramljič Breznik 2004: 25) . Besede so z besedotvornega vidika lahko tvorjene ali netvorjene . Tvorjenka se Z v slovenski besedotvorni teoriji pojmuje kot »beseda, sestavljena iz besedotvorne A podstave in obrazila« oz . kot »pretvorbena varianta določene strukturne oziroma p funkcijske skladenjske enote« (Vidovič Muha 1988: 10) . Besedotvorje nam omo-I goča tvorbo novih besed na dveh ravneh, in sicer na ravni v jezikoslovju opisanih, S predvidljivih tvorbeno-pretvorbenih postopkov in na ravni sistemsko nepredvidlji-K vih besedotvornih vzorcev . Slovenska besedotvorna teorija med tradicionalne bese-M dotvorne postopke uvršča izpeljevanje, sestavljanje, zlaganje in sklapljanje . 66 Ob sistemsko predvidljivih tvorbenih postopkih pa se z razvojem jezika po- • javljajo tudi novi tvorbeni vzorci, ki so s tvorbeno-pretvorbenega vidika nepredvi-1 dljivi . To pomeni, da nesistemskim tvorjenkam ni mogoče določiti skladenjske pod- • stave ali jih enoumno morfemizirati na besedotvorno podstavo in obrazilo, hkrati pa 1 sta nepredvidljiva tudi število in besednovrstnost podstavnih besed, ki se združijo v novotvorjenko . Tudi v okviru nesistemskega oz . nepredvidljivega besedotvorja se v številnih prispevkih domačih in tujih jezikoslovcev že navajajo produktivnejše nesistemske besedotvorne vrste Kot nesistemske tvorjenke se obravnavajo sklopi, ki so z vidika slovenske slovnice kot posebna besedotvorna vrsta sicer prepoznani, a tvorbeno nepredvidljivi (Logar 2006: 93-94), saj ne moremo predvideti niti števila predmetnopomenskih besed niti slovničnega razmerja med njimi . Po mnenju Ade Vidovič Muha (1988) je za sklapljanje značilno, da so popolnoma vse sestavine skladenjske podstave pre-tvorbeno enakovredne, kajti vse postanejo sestavine besedotvorne podstave . Ista avtorica (Vidovič Muha 1988: 12) o sklopih kot besedotvorni vrsti piše, da je s »svojim skladenjskim opisom bolj vezana na govor (parole) kot na sistem (langue), zato bi za skladenjski opis sklopov morda bolj kot skladenjska podstava ustrezal izraz govorna podstava« . Sklapljanje lahko poteka na različnih ravneh . Irena Stramljič Breznik (2008: 157) omenja sklapljanje na ravni besedne zveze (vsak-dan), stavka (Maribor-je-ful-bomba), navaja pa tudi vse pogostejše sklapljanje krnov, v okviru česar loči sklapljanje krna in cele besede (dokuportret < dokumentirani portret) ali sklapljanje dveh krnov, ki ohranjata prepoznavna dela obeh besed iz besedne zveze (urboturbo < urbani turbofolk), in sklapljanje krna s prekrivanjem (rapostol < rap + apostol). Kar Stramljič Breznik (2008: 157) obravnava kot sklo-pljene krne s prekrivanjem v posameznih črkovnih sklopih, Nataša Logar (2006: 6 96-97), podobno kot v angleškem besedotvorju Laurie Bauer (1996: 234), definira kot prekrivanke, tj . tvorjenke iz dveh ali več besed, ki nastanejo tako, da se pod- o stavne besede, ki so izrazno deloma enake, v enakem delu prekrijejo (japanimacija < Japan + animacija) . Po izsledkih Adrienne Lehrer (2007: 117-119) ni nujno, da so prekrivni deli besede izrazno popolnoma enaki Avtorica namreč našteva več tipov prekrivank: uporaba cele besede in krna (vodkatini < vodka + martini), upo- ^ raba krna in cele besede (narcoma < narcotic + coma), uporaba krnov (biopic < biographical + picture) in prekrivanke s prekinjenim elementom (enshocklopedia ^ < encyclopedia + shock) . ^ Kot del nesistemskega besedotvorja se opredeljujejo tudi kratice,2 saj sestoji- ^ jo iz nepredvidljivo nastalih krnov Na možnost besednega inovatorstva je v okviru kratičnih imen podjetij prva opozorila Alenka Gložančev (2000: 59-62) . Tudi Na- ^ taša Logar (2006: 95) ugotavlja, da so lahko podstavne besede krnjene poljubno, do ^ ene ali več črk, tudi do meje enega ali več morfemov, vendar kratičnih krnov ne gre enačiti z morfemi, saj ni mogoče določiti obrazila ali besedotvorne podstave. Kot vsi drugi leksemi pa so tudi kratice potencialne prvine za nove tvorjenke . 3 Nataša Logar (2006: 97) v okviru nesistemskih postopkov našteva tudi t. i . besednozvezne menjavanke in jih razloži kot besede, pri katerih se del prve besede prenese v drugo, del druge pa v prvo Za kateri in kolikšen del ene ali druge besede gre, se od primera do primera razlikuje, najverjetneje pa je po dolžini ta del vezan na O zlog oz gre vsaj za tak del ene in druge besede, ki tudi v novi besedi ne tvori težko izgovorljivega glasovnega sklopa . Takšne tvorjenke navadno nastajajo na podlagi « besed, ki tudi sicer nastopajo skupaj, saj je tako prepoznavanje in razumevanje lažje N (grak in zvofika < zvok in grafika) . W Podtip nesistemskih tvorjenk so tudi okrnjenke. Laurie Bauer (1996: 233) v ^ okviru angleškega besedotvorja okrnjenke obravnava kot nepredvidljiv besedotvorni vzorec in omenja tri tipe: (1) ohrani se začetni del besede (bi < bisexual), (2) ohrani se zadnji del besede ('Fro < Afro) in (3) ohrani se srednji del besede (jams < pyjamas). Bauer (1996: 233) ob tem obravnava še okrnjene oblike, uporabljene v zloženkah (org-man < organization man), hkrati pa opozaga, da je včasih težko določiti, ali gre za okrnjenko ali prekrivanko, saj meja med tema tipoma ni zmeraj jasna . V sklop tvorbeno nepredvidljivega po Nataši Logar (2006: 97-98) spadajo tudi besede, pri katerih se opuščajo nezačetni ali nekončni deli besede (npr h'woodski) . Avtorica ugotavlja, da so za ta tip najaktualnejše zloženke, pri katerih se opusti del besedotvorne podstave, in poudarja, da je to smiselno le v primeru, če nastane med novo in staro besedo nek pomenski premik, hkrati pa je z opustitvijo opuščeni del na novo izpostavljen Takšne tvorbe so razumljive samo v povezavi z ožjim besedilnim okoljem (Logar 2006: 98) . Jože Toporišič (2000: 159) omenja tvorbo kratic kot posebno vrsto zloženk . Takšno tvorbo razloži kot kombinacijo krnitve in sklapljanja ter obraziljenja s končniškim morfemom Teoretično je mogoče iz kratic tvoriti navadne in modifikcijske izpeljanke, tvorjenke iz predložne zveze, medponsko-priponske in medponske zloženke, priredne zloženke in sestavljenke, ob teh pa tudi jezikovnosistemsko nepredvidljive novotvorjenke (Logar 2003: 141) . Z Ista avtorica (Logar 2004a: 122-124) navaja tudi t. i . e-tvorjenke in jih opredeljuje kot tvorjenke z enoglasovnim krnom. Podstava morfema e- je elektronski, N mogoče pa so tudi tvorjenke z morfemom m- (prim . že Stramljič Breznik 2003: 1 112), ki izhaja iz pridevnika mobilni, npr . e-sporočilo, m-poslovanje. Zagotovo so del nenapovedljivega besedotvorja tudi t i dvozačetnice (npr O WikiProjekt), ki jih Mija Michelizza (2008: 336) interpretira kot besede, navadno s zloženke, zapisane z dvema velikima začetnicama, ki sta praviloma prvi črki pod-L stavnih besed . Druga velika začetnica lahko zaznamuje zadnjo črko prvega in prvo 0 črko drugega morfema, včasih pa je druga velika začetnica poudarjalna . v V okviru nepredvidljivih besedotvornih vzorcev v angleščini Bauer (1996: 239) opredeljuje tudi besede, ki so brez etimološkega pomena, imenuje jih angl . word manufacture. Najpogostejši primeri iz te skupine tvorjenk so tisti, ki so skovani ex nihilo, tako rekoč iz nič, brez morfološke, fonološke ali ortografske moti-Z vacije (npr. Kodak) . Laurie Bauer (1996: 239-240) v angleščini obravnava tudi t . i . A mešane tvorbe. To so tiste, ki so nekakšna mešanica dveh ali več nepredvidljivih p besedotvornih postopkov ali pa nepredvidljivega besedotvornega postopka in ne- 1 spremenjenih besednih podstav in obrazil (angl. scramjet < supersonic combustion s ramjet; poromeric < porosity + polymer z angleško pripono -ic) .4 K Podvrsta jezikovnosistemsko nepredvidljive tvorbe so prav tako grafoderiva- 1 ti . Pojem izhaja iz ruskega jezikoslovja (Popova 2007: 291-295) in označuje nove 6 oblike besed, ki so nastale z uporabo posebnih grafičnih možnosti . Postopek tvorbe • takšnih besed se imenuje grafiksacija . Izotov (1998, po Popova 2007: 291-295) o jo opredeljuje kot sposobnost oblikovanja, pri kateri v vlogi besedotvorne prvi- • ne nastopajo različna grafična in ortografska sredstva . Tovrstni način tvorbe se je o razmahnil tudi v slovenščini . Ker grafoderivati (npr. M!ZA, voXXLumen, Qmega) rušijo običajno izrazno podobo jezika in pisave, jih sistemsko ni mogoče predvideti Skupno grafoderivatom in tvorjenkam je nova pomenskost, drugačen pa je način, po katerem jo vzpostavijo . Grafoderivati so besede, ki dobivajo svojo pomenskost z grafičnimi elementi, medtem ko jo običajne tvorjenke dobivajo iz morfemskih sestavin Grafoderivati imajo tako nov, aktualiziran pomen, ki ga lahko razumemo zgolj sobesedilno, običajna tvorjenka pa ga ohranja tudi brez sobesedila . Grafoderi-vatom je bila namenjena posebna pozornost v prispevku Stramljič Breznik - Voršič (2009: 826-838) . 3 Novotvorjenke z vidika neologije Smiselna je tudi določitev novotvorjenk z vidika besedja. Težko jih enoznačno določimo kot neologizme, saj je najprej treba odgovoriti na vprašanje, kaj neologizem je, odgovor nanj pa ni vselej jasen. V slovenskih jezikoslovnih priročnikih se neologizem opredeljuje kot nova beseda (SP 2001), še ne splošno uveljavljena beseda oo0 V slovenskem jezikoslovju kot mešane oz hibridne tvorjenke poznamo tvorbe, pri katerih se prevzete morfemske prvine združujejo oz kombinirajo z domačimi ali po domačem ali po tujem tvorbenem vzorcu ali besedna zveza (SSKJ 1998), v Enciklopediji slovenskega knjižnega jezika (Toporišič 1992: 135) je definiran kot na novo napravljena ali pa na novo rabljena stara o beseda oz. besedna zveza, Slovenska slovnica (Toporišič 2000: 130) pa neologizem razlaga kot mlado tvorbo, časovno obarvano besedo, ki s pogostejšo rabo preide v stilno nevtralno besedje, sicer pa ostane priložnostna . Tu naletimo na kompleksnost razmerja med neologizmom in priložnostno besedo . ^ Priložnostnico5 razumemo kot za določeno priložnost tvorjeno besedo . Na eni strani se priložnostnice obravnavajo v okviru neologizmov, po drugi strani pa je jasno ^ opazno razlikovanje med neologizmom kot besedo, ki je v neki jezikovni skupnosti ^ že lahko sprejeta, a še občutena kot nova, in priložnostnico kot besedo, ki je enkratna ^ in neustaljena tako v slovarju kakor tudi v jezikovnem sistemu. Jože Toporišič (2000: 130-131) navaja, da »priložnostne besede govoreči delajo po običajnih besedotvornih ^ vzorcih in jih bralci ali poslušalci tudi razumejo, vendar besede ne postanejo splošna ^ last jezika« . Vesna Muhvic-Dimanovski (2005: 6) obravnava priložnostnice kot stilistične neologizme, ki so rezultat svojstvenega stila nekega avtoq'a, kar še posebej pride do izraza v literaturi . V slovenistiki je posebej opozorjeno tudi na pogostost tovrstnega besedja v publicistiki (Korošec 1998; Logar 2004b) . Češki jezikoslovci priložnostnice raziskujejo s širšega in ožjega vidika . V ožjem pogledu se okazionalizmi pojmujejo kot besede, ki vznikajo priložnostno, ^ njihova raba pa je vezana na situacijo, v kateri je beseda nastala (Buzassyova 1979, O 1990 Martincova 1985; Smolkowa 2001 po Buzassyova - Martincova 2003: 262) . ij£ Podobno je razmišljal Bauer (1996: 45), ki v okviru angleškega besedotvorja prilo- « žnostno tvorjenko definira kot novo besedo, skovano spontano v nekem trenutku. N Takšna definicija vključuje tudi tvorjenke, ki so tvorjene po normativnih besedo- W tvornih postopkih in so lahko kasneje sprejete v jezikovni skupnosti . Pozneje je ^ Bauer (2001: 38, po Munat 2007: 168) podal natančnejšo definicijo, po kateri priložnostne tvorjenke ne postanejo del jezikovne norme . Nova definicija se sklada z besedotvorno usmerjenimi teorijami češkega jezikoslovja, ki rešujejo vprašanje okazionalizmov glede na to, ali nova beseda uresničuje možnosti besedotvornega sistema (t i potencialne besede) ali pa besedotvorne zakonitosti ruši (okazionalne besede) Novotvorjenke, ki nastajajo v skladu z besedotvornimi zakonitostmi, imajo tako možnost postati ustaljena sestavina jezikovnega leksikona, tiste pa, ki so napravljene po neproduktivnih besedotvornih vzorcih, so trenutne in ostajajo priložnostnice. 4 Sistemske in nesistemske novotvorjenke v oglasih Novotvorjenke so v tipologiji klasificirane glede na sistemskost oz nesistemskost besedotvornega vzorca, po katerem so nastale . Prva skupina predstavlja nabor sistemskih besedotvornih vrst, druga pa navaja primere novotvorjenk, ki so nastale po neobičajnih, neustaljenih besedotvornih postopkih . Pojavljajo se tudi poimenovanja okazionalizem, stilistični neologizem in hapaks . ooo J 4.1 Sistemske novotvorjenke6 W Pogosto v oglasih zasledimo nove besede, ki so tvorjene po tradicionalnih tvorbeno-N pretvorbenih postopkih in so t. i . potencialne besede . Mnoge izmed njih združujejo 1 prevzeto podstavo, bodisi citatno bodisi prilagojeno zapisano, in jih kot takšne lahko dojemamo kot hibridne tvorjenke . O s 4.1.1 Izpeljanke. Ker je izpeljava v slovenskem jeziku najpogostejši besedotvorni L postopek, ne preseneča, da v oglasih prednjači tvorba le-teh: muzikaln-ica, poletn-ica; 0 blog-ati, chat-ati, facebook-ati, gmail-ati, googl-ati; filmofil-ski, skonekta-n. Ob v tvorjenki muzikalnica'' je mogoče sklepati, da je nastala na osnovi podobnosti z N obstoječimi besedami, kot sta npr. igralnica in spalnica, vendar pa ji je mogoče 1 določiti tudi besedotvorno podstavo, obrazilo in skladenjsko podstavo, zato jo lahko obravnavamo kot navadno samostalniško izpeljanko, nastalo iz pridevnika muzi- Z kalen . Novotvorjenka sodi, enako kot besedi, ki bi lahko bili zgledni, v pomensko A kategorijo, ki določa okoliščino kraja oz . prostora: muzikalnica < 'muzikalni prop stor'. Tudi v primeru poletnica^ je tvorec besede zamisel zanjo najverjetneje dobil 1 pri že ustaljeni besedi, s katero nova nastopa v protipomenskem razmerju: ozimnica s : poletnica . Zamenja se jedrni del tvorjenke, medtem pa priponsko obrazilo ostane K enako . Da gre dejansko za isto stvar, vezano na drug letni čas, nas opozarja pribese-1 dilni del oglasa oz . vizualna podoba, na kateri vidimo podobo kozarca s pokrovom, 6 kot je značilen za hranjenje ozimnice . Vsebino kozarcev predstavljata fotografiji, • ki spominjata na tiste, kot jih srečujemo v katalogih turističnih agencij . Pomensko 1 pravzaprav ne gre za čisto enako zadevo, poletnica se namreč ne nanaša na hra- • njenje živil za poletje, temveč na rezervacije terminov za poletne počitnice, kar 1 nakazuje sobesedilo . Ob takšnih primerih je za pravilno razumevanje pomena dobro poznavanje so- in pribesedilnega dela oglasa . 9 Sicer pa je novotvorjenka tvorjena po tvorbeno-pretvorbeno predvidljivem postopku izpeljave samostalnika iz pridevnika (tista(-ž), ki je poletna) . Izpeljanke facebookati, gmailati, googlati, blogati so rezultat enakega besedotvornega postopka, navadne izpeljave glagola iz samostalnika . Pri tem prvi trije primeri ohranjajo citatno podstavo, dodano pa jim je sufiksalno obrazilo (-ati), v primeru blogati pa sta zapis in izgovor prevzete angleške podstave v slovenščini enaka . Tudi glagol chatati ohranja citatni zapis prevzete podstave, dodano pa je domače priponsko obrazilo . Skladenjsko podstavo imeti chat razumemo kot imeti klepet ^ klepetati. V Slovenski slovnici (2000) Toporišič takšne primere uvršča v kategorijo biti v poteku, ki ga imenuje podstava. Pri analizi jezikovnosistemskih novotvorjenih besed izhajamo iz besedotvorne podstave, obrazil-nih morfemov in skladenjske podstave, kot jih je opredelila Ada Vidovič Muha (1988) . Novotvorjenka je v diplomskem delu obravnavana v okviru spletnih oglasov, vendar je bila zapisana tudi v tiskanem oglasu Novotvorjenka je v diplomskem delu obravnavana v okviru spletnih oglasov, vendar je bila zapisana tudi v tiskanem oglasu Tomo Korošec (2005: 66-79) ga razlaga kot sklop nejezikovnih prvin oglasnega sporočila z znakovno vrednostjo . Pribesedilne ali objezikovne prvine so lahko slike, risbe, barve, liki, grafika in podobno, kar je osnovna sestavina sodobnih oglasov. 6 8 9 Tvorjenka filmofilski je navadna pridevniška izpeljanka, nastala iz samostalni-ške besede. Skladenjska podstava je tak, ki je povezan s jilmofilom, to pa je zanimiva o podstava, ker napolnjuje vzorec s stalno sestavino -fil po analogiji bibliofil ipd V primeru skonektan gre za višjestopenjsko tvorjenko, izglagolsko pridev- ^ niško izpeljanko, s pisno podomačitvijo angleške podstave na podlagi izgovora .10 ^ Predponsko obrazilo s- (pred nezvenečimi nezvočniki) pri glagolih slovenščina pozna v dveh pomenskih kategorijah: (1) zbrati z raznih mest, združiti in (2) dovršiti (Toporišič 2000: 223) . Jože Toporišič (2000) takšne primere obravnava v okviru ^ navadne izpeljave glagolov in glagolov s predlogi, Ada Vidovič Muha (1988) pa ^ kot sestavljenke . Prevzeti in podomačeni angleški podstavi je dodana domača pri- ^ pona -n . Take izpeljanke iz glagolov so po Toporišiču (2000: 202-204)11 deležniki in izražajo stanje Novotvorjenke facebookati, chatati, gmailati, googlati, blogati, filmofilski, ^ skonektan so primeri besed, ki so v vsakdanjem jeziku mladih že prisotne, oglaševalci pa jih uporabljajo z namenom, da oglas približajo ciljni skupini - mladini . (1) Nastajajo tudi navadne izpeljanke iz kratic: MMS-ati, MSN-jati, SMS-ati. Vse kratice so nastale na osnovi tujejezičnih prvin in so kot takšne v slovenščino tudi prevzete. Kljub temu lahko povemo, da sta kratici SMS (Short Message Service) ^ in MMS (Multimedia Messaging Service) nastali iz začetnih črk vseh podstavnih besed, medtem ko sta pri kratici MSN (The Microsoft Network) uporabljeni začetna črka druge in tretje podstavne besede, med njima pa je črka s, ki je del druge « podstavne besede . Mnoge splošno sprejete kratice preidejo v samostalniško rabo N (SMS-ov), obravnavani primeri pa so dokaz, da lahko prehajajo tudi v glagolsko . W Kraticam SMS, MMS in MSN je dodana domača glagolska pripona -ati. Pri izkra- ^ tični izpeljanki MSN-jati je za lažjo izgovarjavo obrazilu dodana črka j .12 Rečemo lahko, da novotvorjenke ohranjajo citatno kratično podstavo, ki ji dodajajo domače obrazilo . Prevzeta podstava je v slovenskem jeziku zapisana enako kot v izvornem . Skladenjska podstava izkratičnih izpeljank MMS-ati in SMS-ati je delati to, kar pove podstava, ob tem pa glagol delati zajema tudi določnejši pomen pisati. Skladenjska podstava v primeru MSN-jati je delati z MSN.13 Podstavna beseda izhaja iz angleškega jezika, v slovenščini pa je pisno prilagojena: angl glag . (with, to) connect 'zvezati, združiti, povezati' ^ sl . konekt ^ konekt-ati ^ s-ko-nektati ^ skonekta-n. Pomenske skupine pridevniških izpeljank iz glagola so glede na Slovensko slovnico (Toporišič 2000: 202) deležniška, nedeležniška, tvorna, prizadetostna, uporabnostno-na-membna in naklonska V naših primerih so tvorjenke zapisane s stičnim vezajem, vendar se sicer lahko zasledijo tudi zapisi brez vezaja V slovenščini kratici SMS in MMS beremo črkovalno [esemes, ememes], takšne kratice pa se po SP 2001 (§ 1021) naglašujejo samo na zadnjem zlogu . Naglas je v teh primerih tako na nezapisanem, vendar izgovorjenem samoglasniku . Enako velja za kratico MSN [emesen] . Črkovalnim kraticam, zapisanim z velikimi tiskanimi črkami, se po SP 2001 oblikoslovne končnice dodajajo z vezajem, zapisujemo pa jih z malimi tiskanimi črkami 12 4.1.2 Sestavljenke. V manjši meri zasledimo sestavljenke: pra-voda, pri-fotkati, W pri-smsati. Ob primeru pravoda gre za tvorbo samostalnika iz samostalniške bese- Z dne zveze z vrstnim pridevnikom . Skladenjska podstava je zaznamovana s hierar- 1 hizacijo v času (prvotna voda > pravoda). Podstavna beseda je samostalnik voda, ^ dodano pa je prefiksalno obrazilopra-. Glagolsko sestavljenko prifotkati obravna- O vamo med glagoli, ki izražajo faznost glagolskega dejanja, natančneje končnost, S končanost dejanja pa v tem primeru pomeni tudi uspešnost oz. izpolnitev dejanja .14 L Enako velja za primer izkratične glagolske sestavljenke prismsati. 4.1.3 Zloženke. Med zloženkami je mogoče izpostaviti podredne medponske zloženke in podredne medponske zloženke s kratično sestavino: videorecept, BCakti-ven, DVD-teka V primeru videorecept gre za medponskoobrazilno samostalniško zloženko s konfiksom15 video- v prvem delu . Beseda BCaktiven je pridevniška zlo- Z ženka z medponskim obrazilom, nastala iz skladenjske podstave aktiven z BC. Pri A tem je kratični del zapisan z velikimi tiskanimi črkami, kot kratica, drugi del tvor-p jenke pa z malimi črkami . Podstava kratičnega dela izhaja iz imena spletne strani in 1 revije Bicikel.com . Dvočrkovna kratica je nastala s sklopom prvih črk podstavnih 5 besed: BC < Bicikel.com. Iz tega izhaja, da je novotvorjenka povezana z imenom K oglaševalca . Podstavo kratice torej predstavlja zveza samostalnika in internetne 1 domene .com.16 Novotvorjenka DVD-teka je poseben primer zloženke s kratično 6 sestavino . Prvi del zloženke je kratica DVD (Digital Versatile Disc ali Digital Vi- • deo Disc), katere podstava je iz tujega jezika, kot kratico pa smo jo prevzeli tudi v o slovenščino . Druga sestavina zloženke je konfiks -teka . Kot vemo, konfiksi sami • zase ne morejo obstajati, ampak so zmeraj vezani . Tako ni ustrezna skladenjska o podstava teka DVD-jev. Lahko rečemo, da je novotvorjenka nastala po analogiji tujega tvorbenega vzorca. Oba dela zloženke izhajata iz tujih jezikov, prav tako pa je iz tujega okolja prevzet besedotvorni vzorec . Tvorjenko pomensko razumemo kot sistematično urejeno zbirko DVD-jev. 4.1.4 Analogne tvorjenke. Posebno mesto zasedajo t. i . analogne tvorjenke, narejene po analogiji že znanih besed tako, da posnemajo njeno morfemsko strukturo: novozgrajenček (analogno po novorojenček). Zgledna tvorjenka je samostalniška medponsko-priponska zloženka, takšna pa je po svoji besedotvorni zgradbi tudi novotvorjenka . Prvi del zloženke je v zgledni in novi besedi enak, kar pomeni, da se sorodnost obeh tvorjenk kaže s pomenom novosti . Jedrni del drugega dela zloženke pa je v novotvorjenki zamenjan . Enak ostaja obrazilni del . Z novotvorjenko je oglaševalec skušal sporočiti, da se odpira na novo zgrajen trgovski center 14 Glagol zahteva ob sebi si, vendar ga ne določamo kot izpeljanko s poponskim obrazilom . Si v našem primeru ni prosti morfem, gre le za skladenjsko pretvorbo sebi - si (prifotkati si - prifotkati sebi) . 15 Wolfgang Fleischer in Irmhild Barz (Fleischer - Barz 1992) definirata konfikse kot mor-feme, ki so blizu korenskim, vendar so v zloženkah vselej vezani 16 Novotvorjenka je zapisana brez vezaja, čeprav najnovejši Slovenski pravopis (SP 2001) določa zapis z vezajem, kadar je prva sestavina zloženke kratica 4.2 Nesistemske novotvorjenke Pogostejše od sistemskih so v sodobnih slovenskih tiskanih oglasih nesistemsko tvorjene nove besede. Te nastajajo s krajšanjem, krnitvijo, sklapljanjem, prekrivanjem ali pa so kombinacije različnih neobičajnih tvorbenih postopkov. fS 6 4.2.1 Sklopi. Sklopi so v slovenščini ena izmed produktivnejših besedotvornih ^ vrst, v oglasih pa zasledimo različne možnosti sklapljanja . Sklopi iz besed, ki so sicer najpogostejši nesistemski tvorbeni postopek, v tiskanih oglasih niso močno zastopani . Primer je dabest < da + best. Gre za besedi, prevzeti iz angleščine, ki ^ sta v slovenščini pisno prilagojeni in združeni v sklop: angl . določni člen the ^ sl da; angl . prid. , sam . , prisl . best 'najboljši, najboljša, najboljše, najbolje' ^ sl . prid best. Določni člen the je v slovenščini pisno podomačen, medtem pa je beseda best v zapisu in izgovoru identična v obeh jezikih in v oglasu uporabljena kot pridevnik Zasledimo lahko tudi sklope na stavčni ravni: KAJPOVSEMNEPRIČAKO-VANEGAKAR, NACESTISELAHKOZELOHITROZGODI, PUSTINEPOPRAVLJI-VEPOSLEDICEIN . Vsi sklopi združujejo besede, ki združene ne dajejo novega, drugačnega pomena in nimajo posebne vloge ali stilnega učinka . Vendarle pa ob poznavanju radijskega oglasa, ki vsebuje enako besedilo, ugotovimo, da sklopi ponazarjajo hitrost izgovora besed. Vrstica, ki sledi omenjenim sklopom, je zapisana ^ s presledki (ZATO POTREBUJETE DOBRE ZAVORE) . Skladno s tem se upočasni O tudi govor v radijskem oglasu, kot dobre zavore upočasnijo hitrost avtomobila . Primer znova dokazuje tvorbeno nepredvidljivost sklopov . Vsak sklop v oglasu vse- hh buje različno število podstavnih besed, prav tako pa je sklope težko opredeliti glede N na besednovrstnost Primer sklopa iz krnov je najsimpa < najbolj + simpatičen. Obe besedi sta ^ krnjeni z odzadnjo krnitvijo do poljubnih delov, prav zato pa tvorjenke ne moremo dojemati kot sistemske . Tvorjenka združuje osnovna pomena krnjenih besed . Pogosti so sklopi iz besed s prekrivanjem . V sklopu jaffantastično < jaffa + fantastično se prekrivata zadnji del prve in prvi del druge podstavne besede . Prva beseda je ime izdelka, ki se oglašuje, tj čokolada z okusom biskvita, pomaranče in čokolade (Jaffa), ki je značilen za drug izdelek, namreč piškote Jaffa (na to povezavo kaže tudi piškot ob koščku čokolade) Pomensko je sklop jasen, oglaševalec z njim poudarja fantastičnost okusa Jaffa . Tudi v sklopuposkokodak < poskok + kokodak gre za prekrivanje zadnjega in začetnega dela podstavnih besed, ki sta izrazno enaka . Novotvorjenka izhaja iz domačih podstavnih besed . Obe sta uslovarjeni, vendar pa pomensko popolnoma različni in nepovezani . Tvorjenko lahko delno razumemo z metonimičnim prenosom pomena Pri tem se oziramo na besedilne in pribesedilne prvine v oglasu Prvo podstavno besedo poskok lahko razumemo kot značilnost živahnih, poskočnih otrok . Medtem lahko drugo podstavno besedo prepoznamo kot medmet oglašanja kokoši, meso le-te pa je tisto, ki je oglaševano in predstavljeno kot »okusen in naraven vir beljakovin, ki z nizko vsebnostjo maščob in holesterola pomaga malim živahnežem, da so naravno fit«. Tako lahko sklepamo, da bodo otroci z uživanjem kokošjega mesa bolj poskočni Enako pogosti so sklopi iz besede in krna s prekrivanjem . V primeru W brrrcaffe < brrr + caffe gre za sklop besede in krna, nastalega z odsprednjo krnitvi-N jo, pri tem pa se zadnja črka prve besede in začetna črka okrnjenega dela prekrivata . ^ Prvo podstavno besedo predstavlja razpoloženjski medmet brrr, ki sicer lahko izraža tudi zoprnost in grozo, v oglasu pa je uporabljen za izražanje mraza . Tak pomen medmeta je v oglasu podprt s sobesedilom in pribesedilnim delom Ker izvemo, da S je predmet oglasa mešanica za pripravo ledene kave, upravičeno predvidevamo, da L je medmet kot podstava tvorjenke uporabljen z namenom, da naslovniku asociira 0 mrzlo, hladno, ledeno . Druga podstavna beseda je ime podjetja, ki oglašuje, hkrati v pa tudi prvi del imena oglaševanega proizvoda (barcaffe Freeze). Primer sklopa iz krna in besede s prekrivanjem je tvorjenka pandirendaj < panda + direndaj. Prekrivata se zadnja črka okrnjenega dela in prva črka druge podstavne besede Z Zanimiv j e primer EUsklajen < EU + usklajen, pri katerem gre za sklop krati- A ce in besede s prekrivanjem . Prvo podstavno besedo predstavlja kratica EU, nastala p z združenjem začetnih črk besedne zveze Evropska unija, kratica pa je mednarodna, 1 saj začetne črke zveze v angleškem jeziku dajo isto krajšavo . Druga podstavna beS seda je pridevnik usklajen, ki v novotvorjenki nastopa s svojim prvotnim pomenom, K začetna črka pridevnika pa se prekriva z zadnjo črkovno sestavino kratice . Pomen-M sko bi tvorjenko lahko razložili kot z Evropsko unijo usklajeni. Nanaša se na obrazce in računalniške programe, ki so usklajeni z obrazci in programi, uporabljanimi v Evropski uniji . Z a\ 0 4.2.2 Kratice. Primer novega opomenjanja je kratica SMS, ki jo prepoznamo kot poimenovanje za telefonsko sporočilo oz. kot kratico, ki smo jo kot tako že prevzeli iz angleškega jezika (angl . Short Message Service), v oglasu Nove KBM pa nastopa s pomenom 'Sporoči Mi Stanje'. Kratica je tako tvorjenka iz drugačnih besednih podstav, vendar se ohranja tudi osnovni pomen kratice SMS, ki se nanaša na sporočilo po mobilnem telefonu Pomensko kratico razvežemo takole: sporoči mi stanje s sporočilom SMS 4.2.3 E-tvorjenke. Produktiven tip nesistemskih novotvorjenk so zloženke z eno črkovno sestavino, ki se nanaša na pomen 'elektronski', zanje pa se uveljavlja poimenovanje e-tvorjenke (Logar 2004a, 2006): E-račun . 4.2.4 Dvozačetnice. Ena izmed oblik tvorbeno-pretvorbeno nepredvidljivih tvor-benih postopkov je zapisovanje besed z dvema velikima začetnicama V primeru medponske zloženke MobiPoštar sta prvi črki korenskih morfemov zapisani z veliko začetnico, s čimer se poudari enakovrednost in pomembnost obeh podstav-nih besed . Enako velja za konfiksno zloženko TeleBanka. Na tak način je tvorec besede izpostavil, da gre za telefonsko banko oz banko, ki omogoča telefonsko poslovanje 17 Novotvorjenke so v diplomskem delu obravnavane v okviru spletnih oglasov, vendar so bile zapisane tudi v tiskanem oglasu 18 Takšno razumevanje tvorjenk je potrdila predstavnica podjetja Peugeot Slovenija . 4.2.5 Besede brez etimološkega pomena. Skoraj novost so v slovenskem besedotvornem raziskovanju besede, ki nimajo etimološkega pomena in so skovane brez morfološke, fonološke in pravopisne motivacije: bleršcek, fremda, globr,prlec, šin-pos .17 Gre za izmišljene besede, s pomočjo katerih skuša oglaševalec sporočiti, da ne moreš razumeti, česar ne preizkusiš, na kar napeljuje tudi slogan Poskusite in razumeli boste.18 ^ K 4.2.6 Mešane tvorbe. Primer kombinacije sklopa in konverzije je beseda Stuša, ^ ki jo poznamo kot priimek namišljene, od oglaševalca ustvarjene osebe, ki zastopa ^ trgovine Tuš . V sklop Stuša se združita predlog s in ime podjetja Tuš, nova tvorjen- ^ ka pa nato preide v lastno ime . Predlog s tvori prvo črko osebnega lastnega imena Stuša - v pogovornem jeziku se namesto predloga iz večinoma uporablja predlog s ^ (s Tuša). Pravopisno pravilneje bi bilo sicer iz Tuša, vendar je izgovor s Tuša lažji . ^ Drugi del zveze, ki je ime oglaševalca v rodilniški obliki, preide v preostali del ^ priimka Stuša Priimek tako lahko razumemo s pomenom iz Tuša Ime Teja Stuša pravzaprav pomeni Teja iz Tuša. O L 5 Sklep O Tipologija paberkovalno zbranih primerov kaže, da j e oglaševalski j ezik poln novo-tvorjenih besed, ki same po sebi izpolnjujejo vplivanjsko vlogo . Namen oglaševal- « cev je namreč pritegniti naslovnikovo pozornost, vzbuditi v njem asociativno zvezo N z oglaševalcem ali oglaševanim proizvodom ali pa se z uporabo določene besede W preprosto približati jeziku ciljne skupine porabnikov . ^ Novotvorjenke, ki uresničujejo zakonitosti besedotvorne teorije, so potencialne besede in imajo možnost postati običajna sestavina leksikalnega sistema, tiste pa, ki so napravljene po neproduktivnih besedotvornih vzorcih, imajo za kaj takega manjšo možnost, čeprav tudi ta verjetnost obstaja . Tipologija novotvorjenk namreč nakazuje, da so tudi nekateri nesistemski tvorbeni vzorci produktivni in vse pogostejši . To zagotovo lahko trdimo za sklope, nadalje pa tudi za primere, ki nastajajo po analogiji tujega besedotvornega vzorca in so v pogovornem jeziku že stalnica, npr e-tvorjenke Čas bo pokazal, katere izmed besed bodo ostale priložnostne in katere bodo prešle v stalno rabo Ne glede na to, ali bodo hipoma utonile v pozabo ali pa bodo postale del slovarja, so novotvorjenke v tiskanih oglasih izraz igrivosti, kreativnosti in raznolikosti, ki jo omogoča tvorbena gibkost slovenskega jezika, oglaševalci pa jo spretno izkoriščajo On J Literatura w Z Bauer 1996 = Laurie Bauer, English Word-formation, Cambridge: University Press, 1 1996. ^ Buzassyova - Martincova 2003 = Klara Buzassyova - Olga Martincova, Neuzualn^ O slovotvorba v zapadoslovanskych jazyc^ch, v: Komparacja wspolczesnych S jqzyköw slowianskich, ur . I . Ohnheiser, Opole: Uniwersytet Opolski, 2003, L 262-275 . 0 Fleischer - Barz 1992 = Wolfgang Fleischer - Irmhild Barz, Wortbildung der deut-v schen Gegenwartssprache, Tübingen: Niemeyer, 1992. N Gložančev 2000 = Alenka Gložančev, Imena podjetij kot jezikovnokulturno vpraša- 1 nje, Ljubljana: Rokus, 2000. Korošec 1998 = Tomo Korošec, Stilistika slovenskega poročevalstva, Ljubljana: Z Kmečki glas, 1998. A Korošec 2005 = Tomo Korošec, Jezik in stil oglaševanja, Ljubljana: FDV, 2005 . p Lehrer 2007 = Adrienne Lehrer, Blendalicious, v: Lexical Creativity, Texts and 1 Contexts, ur . J . Munat, Amsterdam - Philadelphia: John Benjamins Publi- S shing Company, 2007, 115-133. K Logar 2003 = Nataša Logar, Kratice in tvorjenke iz njih - aktualna poimenovalna 1 možnost, v: Wspölczesna polska i slowenska sytuacja jqzykowa = Sodobni jezikovni položaj na Poljskem in v Sloveniji, ur . S . Gajda, A . Vidovič Muha, Opole: Uniwersytet Opolski - Instytut Filologii Polskiej i Opolskie Towa-o rzystwo Przyaciol Nauk, 2003, 131-149. • Logar 2004a = Nataša Logar, Nove tehnologije in nekateri nesistemski besedotvor-o ni postopki, v: Aktualizacija jezikovnozvrstne teorije na Slovenskem: členitev jezikovne resničnosti = Obdobja 22: metode in zvrsti, ur. E. Kržišnik, Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete 2004, 121-132 Logar 2004b = Nataša Logar, Nove tvorjenke v publicistiki, v: Poti slovenskega novinarstva - danes in jutri: znanstveni zbornik ob 40. obletnici študija novinarstva na Slovenskem, ur M Kalin Golob - M Poler Kovačič, Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 2004, 175-199. Logar 2006 = Nataša Logar, Stilno zaznamovane nove tvorjenke - tipologija, Slovensko jezikoslovje danes = Slavistična revija 54 (2006), posebna številka, 87-101. Michelizza 2008 = Mija Michelizza, Nove tvorjenke v spletnih besedilih (primer Wikipedije), v: Slovenščina med kulturami: Celovec in Pliberk 2008 = Slovenski slavistični kongres 19, ur. M . Košuta, Celovec: Slavistično društvo Slovenije, 2008, 328-338. Muhvic-Dimanovski 2005 = Vesna Muhvic-Dimanovski, Neologizmi: problemi teorije i primjene, Zagreb: Zavod za lingvistiku Filozofskoga fakulteta Sve-učilišta u Zagrebu, 2005 oo8 6 K Munat 2007 = Judith Munat, Lexical creativity as a marker of style in science fiction and children's literature, v: Lexical Creativity, Texts and Contexts, ur . o J Munat, Amsterdam, Philadelphia: John Benjamins Publishing Company, 2007, 163-185 . Popova 2007 = T . B . nonoBa, rpa^H^ecKHe OKKa3HOHanH3MH pyccKoro a3HKa KOH^a XX - Havana XXI bb . , v: PyccKoe c^oeo, eucKa3ueaHue, meKcm: pa^uoHanhHoe, ^MO^uoHaMbHoe, ^KcnpeccueHoe: Me^eysoecKuü cöopHUK HayuHux mpydoe, nocen^eHHUü 75-^emuw npo^eccopa n. A. ÄeKaHma, ^ MocKBa: Mroy, 291-295 . SP 2001 = Jože Toporišič, Slovenski pravopis, Ljubljana: SAZU - ZRC SAZU, 2001. ^ SSKJ 1998 = Slovar slovenskega knjižnega jezika z Odzadnjim slovarjem sloven- ^ skega jezika in Besediščem slovenskega jezika z oblikoslovnimi podatki: elektronska izdaja na plošči CD-ROM, Ljubljana, 1998. Stramljič Breznik 2003 = Irena Stramljič Breznik, Besedotvorna tipologija novo-nastalega besedja s področja mobilne telefonije, Slavistična revija 51 (2003), posebna številka, 105-118 . Stramljič Breznik 2004 = Irena Stramljič Breznik, Besednodružinski slovar slovenskega jezika: poskusni zvezek za iztočnice na B, Maribor: Slavistično društvo ^ Maribor, 2004 (Zora: priročniki 1) Stramljič Breznik 2008 = Irena Stramljič Breznik, Prevzete leksemske prvine in njihova besedotvorna zmožnost v slovenščini, Slavistična revija 56 (2008), št . 2, 149-160. N Stramljič Breznik 2009 = Irena Stramljič Breznik, Okazionalizmi v sodobni slovenski mladinski književnosti, SlaviaMeridionalis (Warszawa) 9 (2009), 47-58. ^ Stramljič Breznik - Voršič 2009 = Irena Stramljič Breznik - Ines Voršič, Grafode-rivati v tiskanih oglasih, Teorija in praksa 46 (2009), št. 6, 826-838. Toporišič 1992 = Jože Toporišič, Enciklopedija slovenskega jezika, Ljubljana: CZ, 1992. Toporišič 2000 = Jože Toporišič, Slovenska slovnica, Maribor: Založba Obzorja, 42000 Vidovič Muha 1988 = Ada Vidovič Muha, Slovensko skladenjsko besedotvorje ob primerih zloženk, Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete - Partizanska knjiga, 1988 . J System and non-system nonce words in printed advertisements w Z Summary HH ^ Due to the growing competitiveness, area of advertising is a segment, which has O to show a lot of skills, inventiveness and originality in order to achieve goals also s in language . In this paper system (gmailati) and non-system (dabest) nonce words, L which occur in Slovene printed advertisements as a result of word play or with 0 the intention to actualize the name of advertiser or the advertised product, are pre-v sented. Nonce words that origin in accordance with word formation laws are poN tential words and have a chance to become common component of lexical system, 1 and those that are made by unproductive word formation patterns have a smaller chance to achieve that, but yet the possibility still exists . The typology of collected Z examples with gleaning shows, that also some of the non-system formation patterns A are productive and are becoming more and more frequent. This is certainly true p for complex, and also for the examples that begin by the analogy of foreign word 1 formation pattern and are permanent in colloquial language, e . g . e-formations . Res gardless to whether nonce words will be forgotten in a moment or will become a K part of a dictionary, in printed advertisements they are expressions of playfulness, 1 creativeness, and diversity that is enabled by formation flexibility of Slovene lan- 6 guage, and advertisers are skilfully exploiting it . • 2 0 Pomen in obseg oznak za jezikovne različice v okviru informacijske tehnologije Han Steenwijk 6 HH K CLh Najprej so predstavljena različna merila in obsegi jezikovnih kod, ki so registrirane pri ISO 639-1, 639-2, 639-3 in 639-6. Potem sta predstavljena RFC SI 5646 in 4647, kar naj bi razložilo, kako se lahko oblikujejo pravilne oznake za jezikovne različice . Nazadnje je ponujen povzetek zadeve o vložitvi pro- ^ šnje o kodi za rezijanščino. Z Ključne besede: informacijska tehnologija, mednarodni standardi, kode za ^ jezikovne različice, rezijansko narečje slovenščine hJ The meaning and scope of tags for linguistic varieties in information ^ technology ^ This article first discusses the various criteria for and scopes of the language codes registered as ISO 639-1, 639-2, 639-3, and 639-6. It then introduces ^ RFC 5646 and RFC 4647 in order to explain how well-formed language tags ^ can be created Finally, the case of applying for a language code for Resian is summarized Key words: information technology, international standards, language variety codes, Slovenian dialects, Resian dialect of Slovenian 1 Samostalniki, pojmi in krajšave Občno ime in lastno ime se nanašata na pojme, ki se nanašajo na konkretne in abstraktne predmete v resničnem svetu . Tako jezik poimenuje te predmete . Odnosi med predmeti, naj bodo taksonomski, hierarhični ali kateri drugi, so vsebovani v teh pojmih. Na primer: poimenovanje rezijanščina se nanaša na jezikovno različico, ki jo srečujemo v resničnem svetu, in prav tako se poimenovanje slovenščina nanaša na jezikovno različico, ki jo srečujemo v resničnem svetu. Odnosi med tema dvema jezikovnima različicama niso neločljive lastnosti samih samostalnikov rezijanščina in slovenščina, ampak pojmov »rezijanščina« in »slovenščina«, na katera se ta dva samostalnika nanašata . Nič v samostalniku rezijanščina ne razkriva, da je lahko v hierarhičnem odnosu do samostalnika slovenščina . Samo pojma »rezijanščina« in »slovenščina« sta zmožna nedvoumno izkazati ta odnos Da bi se bolje seznanili s tema dvema pojmoma, se je treba opreti na slovarje, pri lastnih in občnih imenih pa tudi na enciklopedije . Definicije v teh referenčnih delih so lahko semantično izčrpne ali ne, vendar vseeno vsebujejo določeno količi- no informacij o pojmu. Za geslo rezijanščina ponuja Slovar slovenskega knjižnega W jezika (SSKJ) razlago 'rezijansko narečje'. Tako torej izvemo, da se samostalnik N nanaša na jezikovno različico, ki je v podrejenem hierarhičnem odnosu do neke ^ druge, nedoločene jezikovne različice . Enciklopedija Slovenije (ES) vsebuje geslo rezijansko narečje in pojasnjuje, kje se to narečje govori in kako se je razvijalo v stoletjih od skupnega slovenskega fonološkega sistema, ki je osnova vseh sodobnih S slovenskih narečij. Jezikovna različica, do katere je rezijanščina v podrejenem hie-L rarhičnem odnosu, mora torej biti slovenščina . Q Kar velja za samostalnike, velja tudi za krajšave teh samostalnikov. Krajšave V se prav tako nanašajo na pojme, ki so lahko povezani med seboj ali pa tudi ne . Krajšava je uporabljena v jeziku v okoliščinah, ko ni nujno oz . ni zaželeno uporabljati celotnega imena, ker je pojem le-tega v danem kontekstu že dobro znan, ali pa zaradi časovne in prostorske gospodarnosti . Na splošno ne obstaja za vsak samostalnik Z ustrezna krajšava, obstajajo pa nadomestki za poimenovanja in imena, ki se v jeziku A ali v določenih kontekstih pogosto pojavljajo . V razlagi termina rezijansko narečje P v ES sta med drugim uporabljeni krajšavi r. n. in slov., ki se nanašata na dva pojma, I ki sta v danem kontekstu zelo dobro znana in se pojavljata dovolj pogosto . S K I 2 Krajšave in pojmi v ISO 639 Z • Širša javnost se je s krajšavami ISO za jezikovne različice seznanila z razmahom 1 informacijske tehnologije . Kot je dobro znano, je učinkovita in univerzalna uporaba • informacijske tehnologije močno odvisna od standardizacije . Na primer: arhitek-1 tura, na kateri sloni delovanje spleta, je bila ustvarjena na osnovi mnogih standardiziranih procesov. Standardizirane krajšave za jezikovne različice so ena izmed sestavin, ki jih informacijska tehnologija uporablja v svoji arhitekturi . Prav tako se tudi bibliografske zbirke podatkov, kakršne so postavile knjižnice, opirajo na standardizirane krajšave za opis kakega dokumenta . Te krajšave so registrirane v standardu ISO 639, ki je razdeljen na več delov, in sicer 639-1, 639-2 itd. , ti pa se razlikujejo glede na zgodovinsko ozadje in merila za vključevanje kode za neko jezikovno različico, v dokumentaciji ISO imenovano »jezik«, na svoj seznam. Razlika med kodami in krajšavami je, da ni treba, da koda odseva samostalnik oz . pridevnik za ime jezikovne različice v njeni formalni obliki . Ta formalna ustreznost ne more biti zagotovljena v vseh primerih . Izmed vseh delov ISO 639 so merila, ki so uporabljena v ISO 639-1 »Codes for the representation of names of languages, Part 1: Alpha-2 code«, najbližja temu, kar bi pričakovali za izbiro jezikovne različice na vrhu neke sociolingvistične hierarhije, tj polno delujočega knjižnega jezika: (1) velik nabor obstoječih dokumentov (specializiranih besedil, kot so srednješolski ali univerzitetni učbeniki, priročniki za tehnično dokumentacijo, strokovne revije, knjige za različna področja itd.), napisanih v strokovnem jeziku; (2) določeno število obstoječih terminologij raznovrstnih področij (kot so tehnični slovarji, specializirani glosarji, slovarji itd. v tiskani ali elektronski obliki); (3) priporočilo in podpora strokovne ustanove (kot je organizacija za stan- ^ dardizacijo, vladno telo, jezikoslovna ali kulturna ustanova) . o [ISO 639-2: Criteria for ISO 639-1] «s • Nadaljnje odločilne točke so: HH (1) število govorcev jezikovne skupnosti; (2) priznan status jezika v eni ali več državah; (3) podpora prošnji s strani enega oz več uradnih teles [ISO 639-2: Criteria for ISO 639-1] S Tako med dvočrkovnimi kodami, registriranimi v ISO 639-1 [ISO 639-2: Language ^ Code List], najdemo krajšave za splošno znane knjižne jezike, in to žive in mrtve . Kljub temu pa so na seznam uvrščene tudi kode za manj znane evropske knjižne hh jezike, kot so bretonščina, retoromanščina in zahodna frizijščina . Glede na vpraša- z nje hierarhičnega statusa določene jezikovne različice pa ISO 639-1 nima izrecnih ^ meril: »Splošno gledano narečja ne dobijo kod, vendar pa je razlikovanje med narečji in jeziki določeno v vsakem primeru posebej« [ISO 639-2: Frequently asked questions] . Na vključitev limburščine, jezikovne različice, ki se govori v Belgiji, na Nizozemskem in v Nemčiji, je gotovo vplivalo dejstvo, da je na Nizozemskem uradno priznana kot pokrajinski jezik. Po drugi strani pa bretonščina nima takega statusa, vendar je na srečo jezikovno strogo ločena od francoščine, državnega jezika tistega dela Evrope ISO 639-2 »Codes for the representation of names of languages, Part 2: Alpha-3 code« se osredotoča na tričrkovne kode za pisne ali kako drugače dokumentirane jezikovne različice, za katere pa ni nujno, da so polno delujoči knjižni jeziki . Merila za izbiro so: (1) Število dokumentov . Prošnja za jezikovni identifikator bo vključevala dokaz, da ima ena agencija 50 različnih dokumentov v tem jeziku oz . da ima pet agencij skupaj 50 različnih dokumentov v tem jeziku . Dokumenti so vse oblike gradiva, ne le pisne To je nujna zahteva, vendar sama po sebi ne zadošča Zato se bodo upoštevale še druge zahteve (2) Obseg in raznovrstnost literature v tem jeziku, najsi bo v pisni ali ustni obliki, bosta upoštevana in bi morala biti v predlogu dokumentirana Dokumentacija je lahko v obliki knjižničnih referenc ali bibliografije ali splošnejših izjav, ki naštevajo literaturo in njeno raznovrstnost (3) Državna ali pokrajinska podpora . Zaželeno je, da je predlog izrecno podprt s strani državne ali pokrajinske avtoritete oz telesa, ki standardizira Če take podpore zaradi katerega koli razloga ni, se bo upoštevalo priporočilo kake druge avtoritete ali jezikovne organizacije (4) Formalni ali uradni status . Če ima obravnavani jezik kakršen koli uradni status, dokumentiranost tega statusa močno podpira predlog Dodelitev formalnega statusa jezikov nikakor ni nekaj, kar bi bilo po svetu konsistentno izvajano, in pomanjkanje le-tega ni negativen argument, če so izpolnjene preostale zahteve ^ (5) Formalna izobrazba. Če je jezik uporabljen kot sredstvo poučevanja W v izobraževanju na kateri koli ravni, bo dokumentiranost o tej rabi podprla Z predlog . Učenje jezika je prav tako pomembno, še posebno, če je učenje mno- ^ žično . [ISO 639-2: Criteria for ISO 639-2] »Neke vrste uradni status« ima tu velik pomen, vendar ne odločilnega . Najpomembnejša je zahteva po dovolj velikem številu dokumentov v določeni jezikovni različici . Število jezikovnih različic, vključenih v seznam 639-2 [ISO 639-2: Language Code List], je veliko večje kot tistih v ISO 639-1. Po definiciji so vse jezikovne različice, vključene v ISO 639-1, vključene tudi v 639-2. Med manj znanimi 2 knjižnimi evropskimi jeziki so nekateri uvrščeni samo v 639-2, npr. furlanščina, ^ kašubščina, zgornja in spodnja lužiščina, nizka nemščina, neapeljščina, severna in vzhodna frizijščina, romščina, sicilijanščina in škotščina . ISO 639-2 se pri perečem vprašanju »narečje ali jezik« ponovno ravna po pravilih, ki jih določa ISO 639-1: »O razlikah med narečji in jeziki se bo odločalo v vsakem primeru posebej« [ISO 639-2: Criteria for ISO 639-2] . Nekatere enote z zgornjega seznama evropskih jezikov, kot sta kašubščina in sicilijanščina, očitno niso polno delujoči (polnofunkcio-nalni) knjižni jeziki . Še več: zadnji nima nikakršnega formalnega statusa . Niti v ISO 639-1 niti v ISO 639-2 eksplicitni zapisi z informacijo o posameznih kodah niso na razpolago . Pojmi, na katere se kode nanašajo, ostajajo zunaj teh • delov ISO 639. ISO 639-1 in 639-2 ne »registrirata jezikov«, ampak le kode za ime-o na jezikov . Čeprav je načrt teh delov ISO zelo premišljen, pa izpust podatkovnih 0 zapisov pušča prostor za ugibanja o merilih za vključitev ali izključitev določene 1 jezikovne različice . Zakaj sta na primer retoromanščina in zahodna frizijščina sestavini ISO 639-1, furlanščina ter severna in vzhodna frizijščina pa »le« sestavini ISO 639-2? Zakaj pa beneščine ni na nobenem od seznamov, čeprav neapeljščina in sicilijanščina v ISO 639-2 sta? Morda le zato, ker za kodno sestavino za beneščino ni bila nikoli podana prošnja, ali pa zaradi česa drugega? V nekaj pogledih se ISO 639-3 »Codes for the representation of names of languages, Part 3: Alpha-3 code for comprehensive coverage of languages« v pozitivnem smislu razlikuje od do zdaj obravnavanih delov ISO 639. Prvič: meri na to, da bi izdelal in ohranil obširen seznam vseh človeku znanih jezikov, ne pa le izbora . Drugič: vsaka kodna sestavina ima podatkovni zapis, ki je povezan z njo . Torej sta koda in pojem v tem delu ISO 639 v medsebojnem odnosu. Tretjič: v primerjavi z ISO 639-1 in 639-2 ima jasnejši pristop do vprašanja »narečje ali jezik«: Ni niti ene definicije termina jezik, s katero bi se strinjali vsi in ki bi bila primerna za vse namene . Zato lahko pride do nestrinjanja celo med govorci ali jezikoslovci o tem, ali dve različici predstavljata narečji enega jezika ali sta to dva različna jezika. Ta del standarda ISO o tem, ali sta dve različici del istega jezika ali sta dva različna jezika, razsoja na podlagi več dejavnikov, med katerimi so jezikovna podobnost, razumljivost, skupna literatura, pogled govorcev na odnos med jezikom in identiteto idr Osnovna merila so tale: (1) dve podobni različici sta po navadi ocenjeni za različici istega jezika, če so govorci ene različice sposobni razumevanja druge (tj , če lahko z znanjem svoje različice razumejo drugo različico, ne da bi se je morali učiti) na funkci- ^ onalni ravni; o (2) kjer je razumevanje med govorci različic omejeno, je lahko obstoj skupne literature ali skupne etnojezikovne identitete s središčno različico, ki jo ^ razumejo govorci obeh različic, močan pokazatelj, da morata biti kljub vsemu ^^ obravnavani kot različici istega jezika; I (3) kjer je dovolj razumevanja med uporabniki obeh različic, da je omogočeno sporazumevanje, je lahko obstoj dobro osnovane ločene etnojezikovne identitete močan pokazatelj, da morata biti kljub vsemu obravnavani kot dva različna jezika [ISO 639-3: Scope of denotation for language identifires] K m A Termin narečje pa je tudi konkretiziran: N Z Za jezikovne različice, označene z vsakim izmed identifikatorjev v tem delu ISO 639, se predvideva, da so ločeni jeziki in ne le narečja drugega jezika, čeprav za nekatere namene uporabniki lahko domnevajo, da je različica, ki je na seznamu v tem delu ISO 639, prej narečje kot jezik Po tem standardu je termin narečje uporabljen kot na področju jezikoslovja, kjer preprosto identifi- ^ cira vsako podrazličico jezika, ki bi lahko obstajala glede na geografsko pokrajino, starost, spol, socialni razred, obdobje ipd. To se razlikuje od nestrokovne rabe, v kateri je narečje tipično razumljeno tako, da bi konotiralo podstandard ali manj razvite oblike jezika Narečja nekega jezika so vključena v denotacijo označbe, ki jo predsta- hh vlja identifikator jezika. Vsak jezikovni identifikator torej predstavlja popoln obseg vseh govorjenih in pisnih različic tega jezika, vključene pa so tudi vse standardizirane oblike [ISO 639-3: Scope of denotation for language identifiers] Zato ni nikakršno presenečenje, da se v ISO 639-3 nahajajo jezikovne različice z nizkim hierarhičnim položajem, kot so k0lnščina (kölsch), bavarščina, alemanščina, vsa nemška pokrajinska narečja brez vsakršnega uradnega statusa, čeprav so pogosto rabljena v mnogih funkcijah, npr . v gledališču in na televiziji . Podatkovni zapis, povezan z vsako od kodnih sestavin, vsebuje tele atribute: prebivalstvo (število govorcev), pokrajino, variantna imena, narečja, klasifikacijo, rabo jezika, razvoj jezika in pisni sistem . Vse skupaj dopuščajo možnost za dobro definiran pojem. Atribut »klasifikacija« lahko vsebuje vso genetsko informacijo o tej jezikovni različici, atribut »raba jezika« pa nas informira o funkcionalnosti . Četrtič, ISO 639-3 na vrhu hierarhije bolj eksplicitno uporabi pojem »ma-krojezik«, ki pokriva zelo različna narečja ali pa mrežo zelo sorodnih jezikov . Na primer: koda hbs v ISO 639-3 označuje makrojezik 'srbohrvaščina', na katero so navezane hrvaščina, srbščina in bosanščina . Prav tako ima makrojezik »albanščina« (sqi) nase navezane narečne skupine albanščino arbereshe, albanščino ar-vanitika, gegovsko albanščino in toskovsko albanščino, makrojezik »sardščina« (srd) pa narečne skupine campidanese, gallurese, logudorese in sassarese Vsi ti individualni jeziki in narečne skupine imajo v ISO 639-3 pripisane ločene kodne sestavine in Od 17 . novembra 2009 obstaja tudi ISO 639-6 »Codes for the representation W of names of languages, Part 6: Alph-4 code for comprehensive coverage of langu-N age variants« . Ta del se v marsičem razlikuje od doslej obravnavanih delov ISO 1 639. Prvič so vse registrirane jezikovne različice izrecno postavljene v medsebojen hierarhični odnos . Na primer: O s aeng eng Anglo-English L [...] 0 seng aeng Anglo-English Spoken V [...] cang seng Anglo-English Central Cluster Z aenc cang Anglo-English West Central Cluster 1 scou aenc Scouse [ISO FDIS 639-6 en-GB] Z Tukaj je kodna sestavina scou iz ISO 639-6 postavljena v hierarhični odnos do koP dne sestavine eng iz ISO 639-2, in sicer v smislu verige starši-otrok: eng ^ aeng ^ seng ^ cang ^ aenc ^ scou. Poleg tega da vključuje jezikovne različice z nizko hierarhično pozicijo, tj . narečja, so lahko v štiričrkovne kode vključeni tudi drugi ^ parametri jezikovne variacije, kot so »govorjeno ali pisno«, uporabljena pisava in ^ »zgodovinsko ali sodobno« . 6 Kar se tiče rezijanščine, so v ISO 639-6 predlagane štiri kode, in sicer za »re- 2 zijanščino«, »pisno rezijanščino«, »pisno rezijanščino, pisano v latinici« in »govor-1 jeno rezijanščino« . Čeprav imajo vsa večja slovenska narečja, kot so prekmursko • ali ziljsko, predvidene kodne sestavine, pa nima nobeno drugo, razen rezijanščine, ^ razlikovalnega kodne sestavine za govorjeno ali pisno različico . 3 Uporaba in procesiranje jezikovnih kod ISO 639 Naloga ISO 639 je bila in je, da določi, katere kode obstajajo za identificiranje jezikovnih različic, vendar pa ni nič rečeno, kako naj bi se te kode uporabljale . Na tem mestu si lahko pomagamo z RFC 5646 »Tags for Identifying Languages« in RFC 4647 »Matching of Language Tags« . RFC 5646 na primer priporoča rabo dvočr-kovnih kod, kjer obstajata obe, dvo- in tričrkovna. Ali manj trivialno: ukvarja se z načini, kako kodno sestavino ISO 639 razširiti s povezovanjem z drugimi kodami, tako da dobimo pravilen niz oznak, ki omogoča podrobnejši opis informacijskega predmeta . Te kode izhajajo iz drugih standardov ISO, kot sta ISO 3166-1 »Codes for the repesentation of names of countries and their subdivisions, Part 1: Country codes« in ISO 15924 »Codes for representation of names of scripts«, ali iz registra IANA za variantne podoznake [IANA Language Subtag Registry] Primera takih nizov oznak sta sr-Latn-ME, kar pomeni 'srbščina, pisana v latinici, kot se uporablja v Črni gori', in de-CH-1996 'nemščina, kot se uporablja v Švici, po pravopisu iz leta 1996'. V teh nizih oznak sta de in sr kodi ISO 639-1, Latn je koda ISO 15924, CH in ME sta kodi ISO 3166-1 in 1996 je variantna podoznaka, registrirana pri IANA V okolju, v katerem je ustrezen le del niza oznak, je procesiranje niza odvisno od hierarhičnih odnosov, ki veljajo med podoznakami . Na primer: v računal- o niškem programu, kjer je za vse vrste nemščine na razpolago le de, bo vnos oznak, kot sta de-Latf'nemščina, pisana v frakturni različici latinice' in de-CH-1996, dal kot rezultat informacijski objekt z oznako de, ker se domneva, da imajo tako bralci frakture kot nemški govorci iz Švice osnovno znanje nemščine nasploh. ^ Na prvi pogled se zdi, da lahko pokrajinske kode ISO 3166 dajo nekatere možnosti za oblikovanj e pravilnega niza oznak za zemlj episna narečja . Vendar pa ^ je bolj stvar naključja, da se tako osnovana vrstica pokriva z nekim bolj ali manj definiranim geografskim narečjem . Znotraj konteksta slovenščine se npr . sl-HU ^ 'slovenščina, kot se uporablja na Madžarskem' za porabščino zdi smiselno, vendar je narečno realnost za sl-AT 'slovenščina, kot se uporablja v Avstriji' in sl-IT ^ 'slovenščina, kot se uporablja v Italiji' veliko težje definirati . Treba je opozoriti ^ na to, da koda sl zajema slovenščino v vsej njeni hierarhični variantnosti in torej interpretiranje sl-HU kot 'slovensko narečje, kot se govori na Madžarskem' ni trivialno, ni pa izključeno . Če se ukvarjamo z manjšimi geografskimi enotami, ki so predstavljene v ISO 3166-2 »Codes for the representation of names of countries and their subdivisions, Part 2: Country subdivision codes«, se povečuje možnost sovpadanja med nizom oznak in zemljepisnim narečjem, vendar samo to . V Italiji ^ razlikujejo dežele in pokrajine, v Sloveniji pa trenutno samo občine . Poleg tega O pa RFC 5646 ne predvideva, da so kodne sestavine ISO 3166-2 uporabljene kot podoznake Veliko primernejše za razlikovanje zemljepisnih in drugih narečij znotraj N okvira RFC 5646 so variantne podoznake: »Variantne podoznake so uporabljene W kot pokazatelji za dodatne dobro prepoznavne različice, ki definirajo neki jezik ali ^ njegova narečja, ki niso označena s kako drugo razpoložljivo podoznako« [RFC 5646, razdelek 2 .2 . 5] in »Narečne ali katere druge razlike ali različice znotraj jezika, njegov pravopis, pisni sistem, pokrajinsko ali zgodovinsko rabo, prečrkovanje ali druge spremembe ali razlikovalne variacije so lahko registrirani kot variantne podoznake« [RFC 5646, razdelek 3 . 6] . Podoznake, ki so bile registrirane do zdaj, se nanašajo npr . na pravopis (1901,1996 za rabo z de), pisni sistem (fonipa 'mednarodna fonetična abeceda', tj. 'International Phonetic Alphabet'), zgodovinsko rabo (1694acad za rabo s fr) in pokrajinska narečja (scouse za rabo z en). RFC 5646 prav tako predvideva rabo določenih kodnih sestavin ISO 639-3 kot t. i . razširjenih jezikovnih podoznak skupaj s kodami za makrojezik . Kantonska kitajščina je lahko označena z dvema - zh-yue ali preprosto yue, kjer je koda ISO 639-1 zh za kitajščino in koda ISO 639-3 yue za jezik jue, imenovan tudi kantonska kitajščina. Priporoča pa se, da se uporablja krajša oblika oznake (RFC 5646, razdelek 2 2 2) Trenutno ni nobenih jasnih predlogov, kako bi se kodne sestavine ISO 639-6 uporabile, da bi ustvarili pravilne nize oznak Samo ugibamo lahko, da jih bo nekega dne mogoče uporabiti kot prve kodne sestavine v nizih oznak, saj so štiričrkovne jezikovne kode na tem mestu rezervirane za rabo v prihodnosti (RFC 5646, razdelek 2 2 1) On Han Steenwijk, Pomen in obseg oznak za jezikovne različice ... J 4 Rezijanščina in ISO 639-3 Z Med raziskovanjem rezijanščine je avtor začutil potrebo po oznakah, da bi iden-1 tificiral ne le rezijanščino kot celoto, ampak tudi vse njene različice . Zato je ^ zaprosil za variantne podoznake pod RFC 5646 ali, bolje, pod enim izmed nje-O govih predhodnikov, RCF 3066. Vendar pa je pri registriranju podoznake rozaj s za rezijanščino oktobra 2003 diskusijska skupina za jezikovno označevanje IETF L menila, da za rezijanščino z vsemi njenimi atributi (lokalna narečja, pisni jezik, 0 zgodovina dokumentiranja) pridejo nadaljnje prošnje za registracijo variantnih v podoznak v poštev šele po registraciji kode za rezijanščino kot tako pri ISO 639. N V tistem času sta obstajala le ISO 639-1 in 639-2, zato je bila podana prošnja 1 pri ISO 639-2. Na to ni bilo nikakršnega odziva, ne pozitivnega ne negativnega, in avtorju je bilo svetovano, naj poskusi srečo pri ISO 639-3, ki je bil tik pred Z tem, da ga uradno priznajo kot del ISO 639 . Izmed vseh delov ISO 639 je ta A najprimernejši, saj je v osnovi popoln in skrbi za podatkovne zapise . Še enkrat p so poudarjene pravkar navedene značilnosti, saj se le s pomočjo podatkovnega 1 zapisa lahko razloži hierarhično mesto rezijanščine glede na slovenščino kar se s da eksplicitno . K Zato je bil junija 2006 poslan osnutek prošnje za vložitev pri ISO 639-3 1 skupini strokovnjakov za rezijanščino, ki delujejo v Estoniji, Italiji in Sloveniji . V tem obdobju je bilo predlaganih nekaj popravkov osnutka in besedilo je bilo revidirano v drugo verzijo . Nekako pa je predlog, verjetno njegova nerevidirana o oblika, postal znan širši slovenski javnosti in kmalu zatem je Slovenska akade-• mija znanosti in umetnosti v Ljubljani izrazila željo po diskusiji o predlogu na o srečanju, predlaganem za september 2006, ki pa je bilo potem šele decembra istega leta . Poleg treh strokovnjakov iz Italije so bili vsi drugi udeleženci slovenski jezikoslovci in dialektologi . Po razjasnitvi nekaterih nesporazumov o precej idiosinkretični terminologiji obrazca prošnje ISO 639-3, še posebno pomena, pripisanega leksemu language, so se udeleženci diskusije odločili, da nadaljujejo s prošnjo, in se strinjali z na novo revidiranim besedilom, ki je vodilo v tretjo verzijo S pomočjo prvega obrazca [MS 1] je bilo zaprošeno za spremembo v pomenu v že obstoječi kodni sestavini, tj . v našem primeru slv 'slovenščina'. Taka sprememba v pomenu kodne sestavine je v terminologiji ISO 639-3 imenovana razcep V tem obrazcu morajo biti navedeni razlogi za prošnjo za novo kodo za različico, ki jo je prej pokrivala koda slv . Na tem mestu je torej govor o merilih, s katerimi ISO 639-3 ločuje med jeziki in narečji . Tretja verzija besedila, o kateri so se prisotni strinjali, se glasi: 3. Razcepiti jezikovno kodo na dve ali več kodnih sestavin (a) Seznam jezikov, na katere naj bo kodna sestavina razcepljena: slovenščina, rezijanščina [.. .] (b) Po zgornjih merilih naj bo dana racionalna utemeljitev za razcepitev obstoječe kodne sestavine na dva ali več jezikov: 1. Knjižna slovenščina in rezijanščina med seboj nista razumljivi brez pred- ^ hodnega učenja, vendar pa obstaja malo sporazumevalnih težav z govorci o sosednjih slovenskih narečij . Govorcu slovenščine kot prvega jezika se bo «s rezijanščina zdela zelo težko razumljiva, vendar pa bodo govorci rezijan- ^ ščine kot prvega jezika lahko razumeli nekaj osnovne slovenščine . ^^ 2 . Literaturo, tiskano v slovenščini, razume le malo govorcev rezijanščine in je ^ ne dojemajo kot del svoje etnolingvistične identitete . ^ 3 . Čeprav imajo govorci slovenščine rezijanščino za slovensko narečje, se ve- čina Rezijanov s tem pogledom ne strinja . ^ [.. .] P 5. Viri informacij [...] N (c) Vedenje iz tiskanih virov (prosimo za popolne bibliografske podatke) Roberto Dapit, »Nastajanje krajevnih knjižnih jezikov pri Slovencih v Furlani- ^ ji«, v: Slovenski knjižni jezik: aktualna vprašanja in zgodovinske izkušnje, ur . Z A . Vidovič Muha, Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Od- ^ delku za slovenistiko Filozofske fakultete, 2003 (Obdobja 20), str. 301-312 . ^ Aleksandr D . Duličenko, »Das Resianische«, v: Einführung in die slavischen Sprachen, 3 . izdaja, ur. P . Rehder, Darmstadt: Wissenschaftliche Buchgesell- ^ schaft, 1998, str. 246-249. ^ Tine Logar, »Solbica (Stolvizza; OLA 1)«, v: Fonološki opisi srpskohr- O vatskih/hrvatskosrpskih, slovenačkih i makedonskih govora obuhvačenih opšteslovenskim lingvističkim atlasom, Sarajevo, 1981, str. 35-40. ^ Pavle Merku, »Enkratnost Rezije: navezanost na kulturne korenine in shizo- ^ glosija«, Jezik in slovstvo 31 (1985/86), št . 4, str. 101-107 . Fran Ramovš, »The Resianic dialect«, in: The National Frontier Between Slovenia and Italy: Linguistic and Social Features, Ljubljana: J . Blaznika nasl . , ^ d. d . , 1945, str. 5-7 . Matej Šekli, »Jezik, knjižni jezik, pokrajinski oz . krajevni knjižni jezik: gen-etskojezikoslovni in družbenostnojezikoslovni pristop k členjenju jezikovne stvarnosti (na primeru slovenščine)«, v: Aktualizacija jezikovnozvrstne teorije na Slovenskem: členitev jezikovne resničnosti = Obdobja 22, ur. E . Kržišnik, Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete, 2004, str. 41-58 . Han Steenwijk, »Resian as a minority language«, v: Language Death and Language Maintenance: Theoretical, practical and descriptive approaches, ur M. Janse - S . Tol, Amsterdam - Philadelphia: John Benjamins, 2003 (Current Issues in Linguistic Theory 240), str 215-226 Irena Zuljan, »Rezija in rezijanščina sta res enkratni: sociolingvistični izsledki jezikoslovne skupine mladinskega raziskovalnega tabora Rezija 1989«, Primorska srečanja 1989, št . 102, str. 913-918 . Lew N Zybatow, »Resianisch: eine bedrohte Mikrosprache im Herzen Europas«, v: Neue Forschungsarbeiten zur Kontaktlinguistik, ur W W Moelleken - P . J . Weber, Bonn: Dümmler, 1997 (Plurilingua 19), str. 505-514 . [MS 1] Vsem udeležencem se je tak opis resnične sociolingvistične situacije zdel pošten in s pomočjo citirane literature, ki vsebuje tudi nasprotne poglede na problematiko, naj bi bilo urednikom ISO 639-3 prepuščeno, da odločijo o statusu rezijanščine . W Avtor zdaj za nazaj meni, da bi bilo nujno kaj povedati tudi o tradicionalni ustni N književnosti, ki si jo delita rezijanščina in preostalo slovensko jezikovno področje . 1 V spremljevalnem drugem obrazcu [MS 2] je bilo zaprošeno za novo kodno sestavino za rezijanščino, dodanih pa je bilo kar največ podatkov, ki bi služili za O podatkovni zapis . Poglavitni deli tega obrazca v njegovi tretji verziji so: S L 3. Način rabe in jezikovna pripadnost 0 (a) Ta jezik je: govorjen . (b) Jezikovna družina, če je klasificirana; izvor, če je nenaravno skonstruiran: indoevropščina, slovanščina, južnoslovanščina, zahodna južnoslovanščina, slovenščina, severozahodna slovenščina 1 (c) Jezikoslovno najbližji jezik. Za znakovne jezike omenite vpliv drugih znakovnih ali govorjenih jezikov: severozahodna slovenska narečja A P 4. Razvoj in raba jezika 1 (a) Katera pisna literatura, zapisi ali poročila obstajajo v tem jeziku? Ali obs stajajo časopisi, radijske ali televizijske oddaje itd.? Rezijanska zapisana besedila nastajajo od 18 . stoletja dalje . Vse do sedemdesetih let prejšnjega stoletja so bila ta besedila pretežno verskega značaja Dve rezijanski reviji - All'Ombra del Canin in Ndš glas - redno objavljata besedila 6 v jeziku kraja. Vsako soboto radijska postaja RAI predvaja 30-minutno oddajo 2 v rezijanščini . (b) Je ta jezik uradno priznan s strani katere koli vladne veje? Je uporabljen kot jezik učenja ali poučevanja na katerikoli ravni formalnega izobraževanja za druge predmete? Rezijanščina ni uradno priznana in se v izobraževanju ne uporablja. Kljub temu pa se jo da učiti v osnovni šoli [MS 2] S temi značilnostmi je jasno, da je rezijanščina eno izmed slovenskih narečij in da pokriva le omejen nabor funkcij. Na istem srečanju na akademiji se je razpravljalo tudi o možnostih za vložitev drugih podobnih prošenj za druge slovenske pokrajinske pisne jezike in v ta namen je bila ustanovljena komisija . Besedilo za prošnjo za kodo za rezijanščino, ki je bilo revidirano med zasedanjem, je avtor pripravil in ga poslal akademiji, da bi mu ta dala svojo zadnjo odobritev. Od decembra 2006 do februarja 2007 je bilo v zasebni korespondenci med predsedujočim decembrskega srečanja in avtorjem načetih nekaj kočljivih točk v tretji verziji . Predsedujoči je poudaril tri take točke: (1) izključna raba termina jezik v besedilu obrazcev; (2) odnos rezijanščine do sosednjih slovenskih narečij; (3) nevarnost, da bi bila rezijanščina predstavljena kot jezikovna različica, ločena od slovenščine . Avtorjevo stališče do teh točk je bilo: (1) dano besedilo obrazcev je nespremenljivo in termin jezik mora biti sprejet v pomenu, ki ga določa ISO 639-3; (2) razdelek 3.b .1 prvega obrazca se lahko razširi in odnos rezijan-ščine do sosednjih slovenskih narečij se lahko razloži kot: »Knjižna slovenščina in rezijanščina med seboj nista razumljivi brez predhodnega učenja, vendar pa o 5 Rezijanščina in RFC 5646 obstaja malo sporazumevalnih težav z govorci sosednjih slovenskih narečij [npr . z govorci terskega narečja, ki živijo takoj južno od Rezije, in z govorci obsoškega o narečja, ki živijo neposredno vzhodno od Rezije] . Govorcu slovenščine kot prvega jezika se bo rezijanščina zdela zelo težko razumljiva, vendar pa bodo govorci rezijanščine kot prvega jezika lahko razumeli nekaj osnovne slovenščine . «; (3) razdelek 3. b drugega obrazca popolnoma jasno kaže, da je rezijanščina del slo- ^ venskega j ezikovnega področj a . Navsezadnje je bil maja 2007 avtor seznanjen s tem, da akademija ni spre- ^ jela revidiranega osnutka prošnje, saj se ji je zdelo, da je angleški leksem language, ^ ki se nekajkrat pojavlja v obrazcu, nepremostljiva ovira. Zato se je avtor odločil, ^ da prošnje ne preda ISO 639-3, saj po njegovem mnenju standardi lahko delujejo le, če so za uporabnika nesporni . Kaj se je dogajalo s komisijo za podobne prošnje, ^ ustanovljeno na srečanju decembra 2006, avtorju ni znano . Z > O Z zgoraj opisanimi rezultati se je avtor ponovno obrnil na diskusijsko skupino za ^ jezikovno označevanje IETF . Brez nadaljnjega so bile julija 2007 registrirane tele ^ podoznake v RFC 4646, ki je neposredni predhodnik RFC 5646: O K Subtag: 1994 . Description: Standardized Resian orthography hh Subtag: biske . Description: The San Giorgio dialect of Resian . Description: The Bila dialect of Resian ^ Subtag: lipaw . Description: The Lipovaz dialect of Resian . Description: The ^ Lipovec dialect of Resian Subtag: njiva . Description: The Gniva dialect of Resian . Description: The Njiva dialect of Resian Subtag: osojs . Description: The Oseacco dialect of Resian . Description: The Osojane dialect of Resian Subtag: solba . Description: The Stolvizza dialect of Resian. Description: The Solbica dialect of Resian [IANA Language Subtag Registry] Zdaj so lahko oblikovani nizi oznak, kot so sl-rozaj-1994, sl-rozaj-biske, sl-rozaj-biske-1994 itd. Ti nizi oznak se uporabljajo npr. v bibliografskih zapiskih po standardu DCMI, ki opisujejo rezijanska besedila, objavljena na spletni strani Resiani-ca . Kljub temu da ti nizi oznak zadovoljujejo najbolj osnovne označitvene potrebe in povsem jasno nakazujejo hierarhijo, taka rešitev ostaja nezadovoljiva s kar nekaj vidikov Prvič so nizi oznak precej dolgi in okorni za vsakdanjo rabo in drugič, kar je še pomembneje, ujemalni algoritem za nize oznak vrne informacijske predmete, ki za uporabnika niso primerni V brskalniku se lahko uporabnik na primer odloči za svoj(e) priljubljen(e) jezik(e) za obiskane strani . Domnevajmo, da je govorec rezijanščine specificiral 1. rezijanščina in 2. italijanščina, kar je potem enkodirano kot 1. sl-rozaj in 2. it. Ker ne obstaja veliko strani, ki bi ponujale rezijanski HTML, bo brskalnik uporabil ujemalni algoritem za nize oznak, ki je opisan v RFC 4647 Tako bo poiskal naslednjo najboljšo rešitev in skrajšal sl-rozaj na sl, kar bi privedlo W do HTML-ja v slovenščini . Rezijanski uporabnik se bo čudil, zakaj je dobil toliko N strani v slovenščini, za katere ni zaprosil, dobil pa bo zelo malo italijanskih strani, ^ čeprav je določil italijanščino kot drugo možnost. Spomnimo se, da je ravno to ena izmed točk definicije jezika v ISO 639-3: »Dve podobni različici sta po navadi 0 ocenjeni za različici istega jezika, če so govorci vsake različice sposobni razume-S vanja druge različice (tj. če lahko na osnovi znanja svoje različice razumejo drugo L različico, ne da bi se je morali učiti) na funkcionalni ravni . « V primeru rezijanščine Q in slovenščine to inherentno razumevanje ni dano, kot so se strinjali tudi vsi prisotni V na srečanju na SAZU v Ljubljani decembra 2006. Z 1 6 Politične razsežnosti standardov informacijske tehnologije Z A Zunaj okolja strokovnih diskusij je bil predmet kodne sestavine ISO za rezijanščino p izredno politično vnetljiva tema: I 5 (1) Zdi se, da obstoj registrirane kode ISO 639 za ime jezikovne različice izbolj-K ša sam status različice . Tako kot se širši javnosti zdi, da imeti ali ne imeti slovar 1 ali slovnico pomeni razliko med jezikom in samo narečjem, se ji tudi zdi, da obstoj 6 ali neobstoj kodnega elementa za jezikovno različico povzroča enako hierarhično • razlikovanje . To je tudi razumljivo, saj je širša javnost obveščena le o kodnih sesta-1 vinah pogosto rabljenih knjižnih jezikov. Da pa je Slovenska akademija znanosti in • umetnosti padla pred istim predsodkom, je obžalovanja vredno . 1 (2) V nasprotju z avtorjevo namero je osnutek prišel v širšo javnost, zato se ni bilo mogoče izogniti zgoraj navedenim napačnim interpretacijam . Avtor pa dvomi, da so bile teme, kot so podatkovni zapis, pravilni nizi oznak, medsebojno razumevanje in njegove posledice za ujemanje nizov oznak sploh predmet širše diskusije. (3) Kodni sestavina za rezijanščino v okviru ISO 639-3 bi tudi z znanstvenega vidika potrdila obstoj očitnih razlik med slovenščino in rezijanščino Prav te razlike rezijanščino nekoliko ločujejo od drugih pokrajinskih pisnih oblik slovenščine zunaj Republike Slovenije, kot sta nadiščina in porabščina Za govorce teh dveh jezikovnih različic sporazumevanje z drugimi Slovenci ni taka težava. Vendar pa to, da rezijanščina nima registrirane kodne sestavine, ne odpravi obstoječih razlik . Zanikanje obstoja razlik še ne pomeni, da razlik res ni . (4) Kodne sestavine ISO 639 so predstavniki imen jezikovnih različic, odsotnost kodne sestavine pa pomeni, da ni možno poimenovati ustrezne jezikovne različice . Nihče ne zanika obstoja pojma rezijanščina, torej bi morala zaradi učinkovite komunikacije obstajati tudi možnost, da se ga označi s formalno sestavino, kot je samostalnik ali pa kodna sestavina . Ali naj nekaterih znanstvenih tem ne bi načenjali zaradi političnega naboja, ki ga lahko imajo za neobveščeno ali slabo obveščeno javnost? Ali pa bibliografska zbirka podatkov iz istega razloga naj ne bi bila sposobna vrniti dokumentov? (5) Nevložitev prošnje za kodni element za rezijanščino pri ISO 639-3 je učinkovito preprečila, da bi lahko mednarodna skupnost kaj prispevala k diskusiji o ^ vprašanju rezijanščine v razmerju do slovenščine . Se bojimo mednarodnega mnenja ali pa nam je prav malo mar, kaj si svet misli o slovenščini? ^ 7 Pogled naprej m Da bi vendar končali v pozitivnem vzdušju, naj nakažemo nekaj možnosti za nadalj- ^ nje ravnanje . Po avtorjevem mnenju bi bilo treba začeti s širšo diskusijo v zvezi z ^ različnimi pristopi ISO 639-3, RFC 5646 in v prihodnosti tudi ISO 639-6 o enkodi-ranju podstandardnih jezikovnih različic, da bi se našel najprimernejši, ki bi najbo- ^ lje služil potrebam slovenskih jezikoslovcev in odseval slovenski jezikovni položaj. ^ Tej diskusiji naj bi se pridružili tudi strokovnjaki za informacijske tehnologije. Tule je nekaj okvirnih idej (1) Za vsako kodno sestavino ISO 639-3 in IANA Language Subtag Registry je treba zaprositi Prosilcu pa je prepuščeno, ali bo izbral izbirni ali popolni pristop Praksa kaže, da so prosilci raje selektivni in zadostijo le svojim trenutnim potre- ^ bam . ISO 639-6 ponuja izčrpen seznam kodnih sestavin za vse jezikovne različice, O vključno z narečji . Pričakovati pa je, da ta kodni seznam ne bo ostal nespremenjen, saj se sčasoma tudi znanje o narečjih širi . « (2) ISO 639-6 je drugačen po obsegu kodnih sestavin, saj se lahko ena štiri- N črkovna koda hkrati nanaša na atribute kot »hierarhični položaj«, »govorjeni ali W pisni jezik«, »pisava«, »zgodovinsko stanje« . Ta sinkretizem je v velikem kontra- ^ stu do analitičnega pristopa RFC 5646, ki se raje nanaša na te atribute s sredstvi razširjenih jezikovnih oznak in variantnih podoznak (oba za hierarhični položaj) in oznake za pisavo . Na zgodovinsko stopnjo se včasih nanaša koda ISO 629-2 ali 639-3, kot je goh 'stara visoka nemščina' (< Old High German) in gmh 'srednja visoka nemščina' (< Middle High German), včasih pa se nanj nanaša variantna podoznaka (3) Kodne sestavine ISO 639-6 imajo dolžino niza določeno, v primerjavi s pravilnimi nizi oznak RFC 5646, ki so lahko različno dolgi in ki lahko postanejo zelo dolgi Zato lahko v določenih okoljih pride do okrnitve takega niza oznak (4) Hierarhije, ki jih predstavlja ISO 639-6, imajo nekaj inherentnih problemov, saj pokrivajo različne parametre jezikovne variantnosti: zemljepisne, časovne in sporočanjske . Zemljepisno narečje ima govorjeno različico jezika za svojega prednika, kot je »govorjena angloangleščina« za »scouse«; kaj pa, če je narečje uporabljeno tudi v pisni obliki? Podobno imajo zgodovinske jezikovne različice konsistentno kot svojega prednika pisno različico, kar povzroča nemalo težav pri umeščanju zapisov zgodovinskih narečij v hierarhijo . (5) Trenutno še ni popolnoma jasno, kako naj bi bili oblikovani pravilni nizi oznak s kodnimi sestavinami ISO 639-6. To resno omejuje obseg praktične rabe teh kod Sicer pa bi bilo treba razmišljati o razlikovalnih značilnostih na območju W slovenskega jezika, na katere bi se nanašale registrirane kodne sestavine. Najpo-N membnejše so gotovo »narečna skupina«, »narečje«, »krajevni govor«, »pisava«, I »pravopis«, »zgodovinsko stanje«, »uradni ali pokrajinski pisni jezik«, zamislimo pa si lahko tudi druge vrste razlikovanj. O Sledi hipotetična rešitev za prva štiri razlikovanja, če izhajamo iz ISO 639-3 S v kombinaciji z RFC 5646, ki predstavljata trenutno stanje področja . Po avtorjevem L mnenju v tem trenutku ISO 639-6 ni dobra možnost, saj ostaja nerešenih nekaj inhe- 0 rentnih problemov in ni jasno, kako bi se vključil v RFC 5646. Vse kodne sestavine v v spodnjih nizih oznak so rešitev ad hoc in služijo le kot primer . Edini izjemi sta sl z in njiva . 1 Ker so v slovenščini razlike med narečji precej velike, bi morda moral biti prvi korak, da se interpretira koda ISO 639-3 sl/slv kot koda, ki se nanaša na ma- Z krojezik, prav tako kot že sqi za albanščino in srd za sardščino . Narečne skupine in A izolirana narečja, kot je rezijanščina, imajo lahko dodeljeno kodno sestavino ISO p 639-3, ki se jo lahko registrira kot razširjeno jezikovno oznako pod RFC 5646. 1 Koroško narečno skupino bi se zdaj dalo kodirati kot sl-kor ali le kor, rezijanščino 5 pa kot sl-roz ali le roz. Narečja, ki nesporno pripadajo narečni skupini, in lokalna K narečja bi lahko enkodirali z variantno podoznako pod RFC 5646 kot sl-kor-ziljs 1 ali kor-ziljs za 'ziljsko narečje' in sl-kor-ziljs-ovcja ali kor-ziljs-ovcja za krajevni 6 govor Ovčje vasi . Možno bi bilo neposredno zaporedje makrojezikove oznake sl/slv • in variantne podoznake, tj . sl-ziljs, tako da bi izpustili razširjeno jezikovno oznako 1 in možno sledečo variantno podoznako . • Pisava je vedno latinica, saj se pisavne različice, ki so bile uporabljene za 1 slovenščino, razlikujejo v vključevanju specifičnih črk in ne v splošnih oblikah . Ker je Latn torej za slovenščino odvečna oznaka, je nepotrebna in ne sme biti vključena v niz oznak . Za različne pisave v slovenščini se lahko uporabijo različne podoznake, kot so bohori, metelc, dajnci in gajica V zgoraj navedenih primerih pa ne more biti specificirana velika začetnica, kot za oznake za pisavo priporoča specifikacija RFC 5646 (Latn, Latf itd ) Da bi bile variantne podoznake lažje prepoznavne, bi slovenske pisave morale imeti neke druge formalne značilnosti, kot je določena dolžina ali pa določeno zaporedje črk . Tako bi se lahko tvorile oznake kot sl-metelc za zgodovinsko pisavo slovenščine 19 . stoletja ali roz-bohori-njiva za najstarejše poznano besedilo, napisano v rezijanščini . Vsekakor pa bi bilo treba soglašati o nekem notranjem urejanju tipov variantnih podoznak . V navedenem primeru je imi-tiran položaj za oznake RFC 5646 za pisave: stoji tik za možno razširjeno jezikovno oznako in pred vsemi drugimi podoznakami Če se slovenski znanstveni svet ne bo prebudil, obstaja možnost, da uradna standardizacija v ISO 639, ki zadeva slovenščino, ne bo ustrezala njegovim potrebam. Dovolj je pogledati podatkovni zapis o slovenščini v ISO 639-3 [ISO 639-3 slv], kjer je takoj jasno, da je za izboljšave še veliko prostora. Prevedla Polona Liberšar Viri DCMI: http://dublincore .org/ ES = Enciklopedija Slovenije 1-15, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1987-2001. IANA Language Subtag Registry = http://www. iana. org/assignments/language-subtag-registry IETF Language tag discussions = http://www. alvestrand.no/mailman/listinfo/ietf-languages ISO 639-1 = http://www. infoterm. info/standardization/iso_639_1_2002.php ISO 639-2 = http://www. loc .gov/standards/iso639-2/ ISO 639-3 = http://www. sil .org/iso639-3/ ISO 639-3 slv = http://www. ethnologue . com/show_language . asp?code=slv ^ ISO 639-6 = http://www . geolang . com/aspbite/categories/index . asp?intCatID=19 ISO 3166-1 = http://www . iso . org/iso/country_codes .htm ISO 3166-2 = http://www . iso . org/iso/country_codes/background_on_iso_3166/ iso_3166-2 .htm ISO 15924 = http://unicode . org/iso15924/index . html ISO FDIS 639-6 en-GB = http://www . ietf. org/mail-archive/web/ltru/current/ msg13138 .html ^ MS 1 = ISO639-3_ChangeRequest_SLV . doc (priloga 1; zadnja sprememba 6 . de- O cembra 2006) MS 2 = ISO639-3_NewCodeRequest_Resian.doc (priloga 2; zadnja sprememba 6 . hh decembra 2006) Resianica = http://purl . org/resianica/ H RFC 3066 = http://www.ietf.org/rfc/rfc3066.txt ^ RFC 4646 = http://www.ietf.org/rfc/rfc4646.txt RFC 4647 = http://www.ietf.org/rfc/rfc4647.txt RFC 5646 = http://www.rfc-editor.org/rfc/rfc5646.txt SSKJ = Slovar slovenskega knjižnega jezika 1-5, Ljubljana: SAZU oz . ZRC SAZU (izd. ) - DZS (zal . ), 1970-1991. The meaning and scope of tags for linguistic varieties W in information technology Z 1 Summary K O Common nouns and proper nouns refer to concepts that single out concrete and abs stract objects in the real world. For example, the proper nouns Resian and Slovenian L refer to linguistic varieties encountered in the real world. The hierarchic relations 0 between these objects are not an intrinsic quality of the proper nouns themselves, v but of the concepts rezijanščina and slovenščina that the proper nouns refer to . The N same holds for the abbreviations for these proper nouns . 1 ISO 639, divided up into various substandards, registers abbreviations for linguistic varieties called language codes . ISO 639-1 (for widely used standard lan- Z guages) and 639-2 (for less used standard and non-standard languages) have no A clear criteria for distinguishing between languages and dialects and lack explicit rep cords with information on the individual language codes: the concepts to which the 1 codes refer remain outside the scope of these substandards . ISO 639-1 and 639-2 s do not "register languages," but only codes for language names . On the other hand, K ISO 639-3 aims to produce and maintain a comprehensive list of all known human 1 languages, spoken and written . Every code element has an information record associated with it . Thus, both code and concept are an intrinsic part of this substandard . Furthermore, it has an explicit approach to the question of language vs dialect Fi-o nally, ISO 639-6 is oriented toward a fine-grained distinction of as many linguistic • varieties as possible, be these of a dialectal, historical, or graphic nature . o RFC 5646 and RFC 4647 have been formulated in order to use the language codes registered with ISO 639-1, 639-2, and 639-3 within tag strings for describing information objects Although the proposal for applying for a language code for Resian has recently met with fierce resistance, it is still thought that the framework presented above can be used to create and register language codes for the linguistic varieties that can and should be distinguished within Slovene a\ Priloga 1 = MS1 Names, affiliations and email addresses of additional supporters of this request: Roberto Dapit, University of Udine, roberto . dapit@uniud . it Aleksandr D Duličenko, University of Tartu, aleksd@list ru Matej Šekli, University of Ljubljana, matej. sekli@guest. arnes . si Jože Toporišič, Slovenian Academy of Arts and Sciences, darja.pate@sazu. si o 6 ISO 639-3 Registration Authority: Request for Change to ISO 639-3 Language Code Change Request Number: (completed by Registration authority) ^ Date: 2006-12-31 c'i Primary Person submitting request: Han Steenwijk ^ Affiliation: University of Padova E-mail address: han. steenwijk@unipd.it Z > O L Postal address for primary contact person for this request (in general, email cor- ^ respondence will be used): O prof. Han Steenwijk ii£ Universita di Padova « Dipartimento di Lingue e Letterature Anglo-Germaniche e Slave N Sezione di Slavistica W Via Beldomandi, 1 ^ I-35139 Padova Italy Do not be concerned about your responses causing the form text spacing or pagination to change. Use Shift-Enter to insert a new line in a form field (where allowed) Types of change requests This form is to be used in requesting changes (whether creation, modification, or deletion) to elements of the ISO 639 Codes for the representation of names of languages — Part 3: Alpha-3 code for comprehensive coverage of languages. The types of changes that are possible are to 1) modify the reference information for an existing code element, 2) retire a code element from use, including merging its scope of denotation into that of another code element, 3) split an existing code element into two or more separate language code elements, or 4) create a new code element. Fill out section 1, 2, 3, or 4 below as appropriate, plus section 5 to document the sources of your information. The process by which a change is received, reviewed and adopted is summarized on the final page of this form. Z NN K o s L 0 V z NN Z A P hH s K HH 1 6 0 For changes oftype 1,2 or 3 (proposing a change to an existing code), please identify: Affected ISO 639-3 identifier: SLV Associated reference name: Slovenian 1. Modify an existing language code element (a) (b) (c) What are you proposing to change: □ Language name □ Language type (living, extinct, historical, etc.) □ Language scope (individual language or macrolanguage) What new value(s) do you propose: Rationale for change: 2. Retire a language code element from use (a) Reason for change: □ There is no evidence that the language exists. □ This is equivalent to another ISO 639-3 language. □ This is a variety that is fully intelligible with another ISO 639-3 language and should be merged with it. (b) If one of the latter two reasons, with which ISO 639-3 code element (identifier and name) should it be merged: (c) Rationale for change: 3. Split a language code element into two or more code elements (a) List the languages into which this code element should be split: Slovenian, Resian By the language identification criteria set forth in ISO 639-3, the simple fact of distinct identities is not enough to assign separate identifiers. The criteria are defined in the standard as follows: For this part of ISO 639, judgments regarding when two varieties are considered to be the same or different languages are based on a number of factors, including linguistic similarity, intelligibility, a common literature (traditional or written), a common writing system, the views of users concerning the relationship between language and identity, and other factors. The following basic criteria are followed: • Two related varieties are normally considered varieties of the same language if users of each variety have inherent understanding of the other variety (that is, can understand based on knowledge of their own variety without needing to learn the other variety) at a functional level. • Where intelligibility between varieties is marginal, the existence of a common literature or of a common ethnolinguistic identity with a central variety that both understand can be strong indicators that they should nevertheless be considered varieties of the same language. o • Where there is enough intelligibility between varieties to enable communication, the existence of well-established distinct ethnolinguistic identities can be a strong indicator that they should nevertheless be considered to be different languages (b) Referring to the criteria given above, give the rationale for splitting the exist- c^ ing code element into two or more languages: 1. Literary Slovenian and Resian are not mutually intelligible without prior learning, but with speakers of neighbouring Slovenian dialects few problems of intelligibility exist A speaker with Slovenian as his first language will find Resian very difficult to understand, while a speaker with Resian as his first language will understand some basic Slovenian 2 . Literature printed in Slovenian is only understood by a small number of speakers of Resian and is not regarded by them as part of their ethnolinguistic identity 3. Although speakers of Slovenian consider Resian to be a Slovenian dialect, most Resians do not share this point of view . hJ S In order to complete the change request, the form "Request for New Language O Code Element in ISO 639-3" (file name "ISO639-3_NewCodeRequestForm.doc" ii£ or "ISO639-3_NewCodeRequestForm.rtf") must also be submitted for each new hh identifier that is to be created. That step can be deferred until this form has been N processed by the ISO 639-3 registrar. M 4. Create a new language code element (a) Name of missing language: (b) State the case that this language is not the same as any language that already has an identifier in ISO 639-3: In order to complete the change request, the form "Request for New Language Code Element in ISO 639-3" (file name "ISO639-3_NewCodeRequest.doc" or "ISO639-3_NewCodeRequestForm.rtf") must also be submitted to more fully document the new language. 5. Sources of information Please use whichever of the points below are relevant in order to document the sources on which you have based the above proposal. (a) First-hand knowledge. Describe: The requester is doing fieldwork on Resian since 1987, returning to the Resia Valley every year from then on E Z (b) Knowledge through personal communication. Describe: (c) Knowledge from published sources (please give complete bibliographical N references): 1 Roberto Dapit. "Nastajanje krajevnih knjižnih jezikov pri Slovencih v Furlaniji", O in: Slovenski knjižni jezik: aktualna vprašanja in zgodovinske izkušnje S (= Obdobja 20), uredila A. Vidovič Muha, Ljubljana: Center za slovenščino L kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete, 2003, 0 pp . 301-312 . v Aleksandr D . Duličenko . "Das Resianische", in: Einführung in die slavischen Sprachen, 3. Auflage, herausgegeben von P . Rehder, Darmstadt: Wissenschaftliche Buchgesellschaft, 1998, pp . 246-249. Tine Logar. "Solbica (Stolvizza; OLA 1)", in: Fonološki opisi srpskohrvatskih/ Z hrvatskosrpskih, slovenačkih i makedonskih govora obuhvacenih opšte- A slovenskim lingvističkim atlasom, Sarajevo, 1981, pp . 35-40. p Pavle Merku . "Enkratnost Rezije: Navezanost na kulturne korenine in shizoglosi- 1 ja", Jezik in slovstvo 31/4, 1985/86, pp . 101-107 . 5 Fran Ramovš . "The Resianic dialect", in: The National Frontier Between Slovenia K and Italy: Linguistic and Social Features, Ljubljana: J. Blaznika nasl. d. d. , 1 1945, pp . 5-7 . 6 Matej Šekli . "Jezik, knjižni jezik, pokrajinski oz . krajevni knjižni jezik: genet- • skojezikoslovni in družbenostnojezikoslovni pristop k členjenju jezikovne 1 stvarnosti (na primeru slovenščine)", in: Aktualizacija jezikovnozvrstne teo- • rije na Slovenskem: Členitev jezikovne resničnosti (= Obdobja 22), uredila 1 E . Kržišnik, Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete, 2004, pp 41-58 Han Steenwijk . "Resian as a minority language", in Language Death and Language Maintenance: Theoretical, practical and descriptive approaches (= Current Issues in Linguistic Theory, vol . 240), edited by M . Janse & S . Tol, Amsterdam - Philadelphia, John Benjamins, 2003, pp . 215-226. Zuljan, Irena. "Rezija in rezijanščina sta res enkratni: sociolingvistični izsledki jezikoslovne skupine mladinskega raziskovalnega tabora Rezija 1989", Primorska srečanja 102, 1989, pp . 913-918 . Zybatow, Lew N "Resianisch: eine bedrohte Mikrosprache im Herzen Europas", in: Neue Forschungsarbeiten zur Kontaktlinguistik (= Plurilingua 19), herausgegeben von W . W . Moelleken & P . J . Weber, Bonn: Dümmler, 1997, pp . 505-514. The change proposal process A request to change the code set goes through a five step process: 1. A user of ISO 639-3 proposes a change and submits it to the ISO 639-3 Registration Authority (ISO 639-3/RA) using this form. 2. The ISO 639-3 registrar processes the change request to verify that the request is compatible with the criteria set forth in the standard and to ensure that the submit- ter has supplied all necessary information. This may involve rounds of interaction with the submitter. 3. When the change request proposal is deemed to be sufficiently complete in its documentation (including all associated New Code Requests), the change request is promoted to "Proposed Change " status and the ISO 639-3 registrar posts the request on the official web site of the ISO 639-3/RA. Also at this time, an announcement is ^ sent to appropriate discussion lists (those which express in their statement of purpose an interest in the language or language family in focus in the proposal, inviting individuals to review and comment on the proposal. The source of list information is the LinguistList Mailing List index, http://cf.linguistlist.org/cfdocs/new-website/LL- ^ WorkingDirs/lists/index.html. Responses are sent to the ISO 639-3 registrar for compilation. The concensus of reviews may result in promotion to "Candidate Status " ^ (with or without amendment), or withdrawal of the change request, if the conclusion is that the request is not in keeping with the stated criteria of the ISO 639-3 standard. 4. Three months prior to the end of the annual cycle of review and update, a new notice is posted on the official web site of the ISO 639-3/RA, and an announcement listing the Candidate Status Change Requests is posted to LINGUIST, http:// linguistlist.org/issues/index.html, and other general language and linguistics discussion lists, as well as lists relating to specific languages or language families. All change requests are then open to further review and comment by any interested party for a period of three months. 5. At the end of the formal review period, a given Change Request may be: 1) adopt- « ed as a whole, 2) adopted in part (specific changes implicit in the whole Change Re- N quest may be adopted separately), 3) amended and resubmitted for the next review cycle, or 4) withdrawn from consideration. All change requests remain permanently ^ archived at the official web site of the ISO 639-3/RA. Please return this form to: ISO 639-3 Registrar SIL International, Office of Language Information Systems 7500 West Camp Wisdom Road Dallas, Texas 75236 USA ISO 639-3/RA web site: http://www.sil.org/iso639-3/ E-mail: iso639-3@sil.org An email attachement of this completed form is preferred. Sources of documentation for ISO 639-3 identifiers: Gordon, Raymond G., Jr. (ed.), 2005. Ethnologue: Languages of the World, Fifteenth edition. Dallas, Tex.: SIL International. Online version: http://www.ethno-logue.com/. LinguistList. Ancient and Extinct Languages. http://cf.linguistlist.org/cfdocs/new- website/LL-WorkingDirs/forms/langs/GetListOfAncientLgs.html LinguistList. Constructed Languages. http://cf.linguistlist.org/cfdocs/new-website/ LL-WorkingDirs/forms/langs/GetListOfConstructedLgs.html E Z Z Priloga 2 = MS2 ^ ISO 639-3 Registration Authority: O Request for New Language Code Element in ISO 639-3 S L Date: 2006-12-31 0 Name of Primary Requester: Han Steenwijk v E-mail address: han. steenwijk@unipd.it Names, affiliations and email addresses of additional supporters of this request: Roberto Dapit, University of Udine, roberto . dapit@uniud . it Aleksandr D . Duličenko, University of Tartu, aleksd@list . ru Z Matej Šekli, University of Ljubljana, matej. sekli@guest. arnes . si A Jože Toporišič, Slovenian Academy of Arts and Sciences, darja.pate@sazu. si P 1 Associated Change request number : (completed by Registration Authority) S Tentative assignment of new identifier : (completed by Registration Authority) K M Do not be concerned about your responses causing the form text spacing or pagina- 66 tion to change. Use Shift-Enter to insert a new line in a form field (where allowed) 0 1. NAMES and IDENTIFICATION (a) Preferred name of language for code element denotation: Resian (b) Autonym (self-name) for this language: rozajanski (c) Alternate names and spellings of language, and any established abbreviations: rozojanski; rosajanski, rosojanski (d) Reason for preferred name: This name is commonly used in English literature on the subject. (e) Name of ethnic group or description of people who use this language and approximate population of users, if in use today: Resians (It. Resiani, Sl. rezijani) living in the Resia Valley, Udine Province, Italy and as emigrants throughout the world; plm 2000 speakers (f) Preferred three letter identifier, if available: roj Your suggestion will be taken into account, but the Registration Authority will determine the identifier to be proposed. Language identifiers are not intended to be an abbreviation for a name of the language, but to serve as a device to identify a given language uniquely. With thousands of languages, many sets of which have similar names, it is not possible to provide identifiers that resemble a language name in every case. 2. TEMPORAL DESCRIPTION and LOCATION 6 (a) Is this a H Living language □ Nearly extinct/secondary use only (includes languages in revival) □ Recently extinct language □ Historical language « □ Ancient language iA □ Artificially constructed language c^ HH (Select one. See explanations of these types at http://www.sil.org/iso639%2D3/ ^ types.asp) N (b) Countries where used: Italy " (c) Region within each country: towns, districts, states or provinces where used: Comune di Resia, Provincia di Udine, Regione Autonoma Friuli-Venezia ^ Giulia O (d) For an ancient or historical language, give approximate time frame; for hJ a recently extinct language, give the approximate date of the last known ^ user's death O NN 3. MODALITY AND LINGUISTIC AFFILIATION H (a) This language is: ^ □ Signed H Spoken □ Attested only in writings (b) Language family, if classified; origin, if artificially constructed: Indo-European, Slavic, South Slavic, Western South Slavic, Slovenian, North-western Slovenian (c) Closest language linguistically. For signed language, note influence from other signed or spoken languages: North-western Slovenian dialects 4. LANGUAGE DEVELOPMENT AND USE (a) What written literature, inscriptions or recordings exist in this language? Are there newspapers, radio or television broadcasts, etc.?: Resian written texts have been produced from the 18th century onwards . Up until the 1970's, these texts were of mainly religious character . Two Resian periodicals, "All'ombra del Canin" and "Näš glas" regularly contain texts written in the local language The weekly radio programme in Resian last 30 minutes and is broadcasted by RAI on saturdays (b) Is this language officially recognized by any level of government? Is it used W in any levels offormal education as a language of instruction (for other sub- N jects)? Is it taught in schools?: 1 Resian is not officially recognised and is not used as a language of instruction. It is, however, taught in elementary school as a subject. O (c) Comment on factors of ethnolinguistic identity and informal domains of use: S L O 5. SOURCES OF INFORMATION On N You do not need to repeat sources previously identified in the form, "Request for 1 Change to ISO 639-3 Language Code" (a) First-hand knowledge. Describe: Z (b) Knowledge through personal communication. Describe: A (c) Knowledge from published sources. Include known dictionaries, grammars, p etc. (please give complete bibliographical references): S Jan Baudouin de Courtenay . Opyt fonetiki rez'janskich govorov. Varšava-Peterburg: K Vende i Ko . - Kožančikov, 1875 . 1 Sergio Chinese . Rosajanske - laške bysidnjäk/Repertorio lessicale italiano - resiano . Udine: Marioni, 2003. Tine Logar . "Rezijanski dialekt: glasoslovna skica", in: VIII . seminar slovenskega 1 jezika, literature in kulture", Ljubljana, 1972. pp. 1-10 . • Fran Ramovš . "Karakteristika slovenskega narečja v Reziji" . Časopis za slovenski 1 jezik, književnost in zgodovino 7, 1928. pp . 107-121. Han Steenwijk. The Slovene Dialect of Resia: San Giorgio (= Studies in Slavic and General Linguistics Volume 18), Amsterdam - Atlanta, GA: Rodopi, 1992. Han Steenwijk. Ortografia resiana/Tö jošt rozajanske pisanje, Padova, CLEUP 1994. Han Steenwijk . Grammatica pratica resiana: il sostantivo, Padova, CLEUP 1999. Han Steenwijk . Piccolo dizionario ortografico resiano/Mali bisidnik za tö jošt rozajanske pisanje, Padova, CLEUP 2005 . Please return this form to: ISO 639-3 Registrar SIL International, Office of Language Information Systems 7500 West Camp Wisdom Road Dallas, Texas 75236 USA ISO 639-3/RA web site: http://www.sil.org/iso639%2D3/default.asp Email: iso639-3@sil.org An email attachement of this completed form is preferred. Han Steenwijk, Pomen in obseg oznak za jezikovne različice ... Further information: If your request for a new language code element is supported by the Registration o Authority as a formal proposal, you may be contacted separately by researchers working with the Ethnologue or with LinguistList asking you to provide additional information. Sources of documentation for ISO 639-3 identifiers: Gordon, Raymond G., Jr. (ed.), 2005. Ethnologue: Languages of the World, Fif- ^ teenth edition. Dallas, Tex.: SIL International. Online version: http://www.ethno- ^ logue.com/. ^ LinguistList. Ancient and Extinct Languages. http://cf.linguistlist.org/cfdocs/new-website/LL-WorkingDirs/forms/langs/GLinguistList. ^ Constructed Languages. http://cf.linguistlist.org/cfdocs/new-website/LL-Working- ^ Dirs/forms/langs/GetListOfConstructedLgs.html Z > O L m O K NN Z H Reimški evangelij - jezik glagolskega dela Andrej Perdih 1 Bibliotheque municipale de Reims . 2 To temo sem obširneje obravnaval v svojem diplomskem delu pod mentorstvom doc . dr. Van-de Babič (Jezik glagolskega dela Reimškega evangelija: diplomsko delo, Ljubljana, 2007) . 0 2 o HH K S Glagolski del Reimškega evangelija je cerkvenoslovansko besedilo hrvaške redakcije, napisano v samostanu Na Slovanech v Pragi leta 1395 . V literaturi se večinoma navaja, da se v besedilu pojavljajo vplivi češkega jezika, pisec Reimškega evangelija pa naj bi bil po rodu Čeh, Slovak ali Hrvat . Z analizo ^ fonetične in morfološke ravnine jezika želim preveriti, ali in v kolikšni meri Z lahko sprejmemo katero od teh možnosti . ^ Ključne besede: cerkvena slovanščina, Reimški evangelij, Texte du sacre, O glagolica, hrvaška redakcija j The Reims gospel: The language of the Glagolitic portion ^ The Glagolitic part of the Reims Gospel is a Church Slavic text in Croatian recension written at the Emmaus monastery (known as Na Slovanech 'at the ^ Slavs') in Prague in 1395. The literature often states that the text shows Czech ^ influences and that the writer of the Reims Gospel must have been a Czech, Slovak, or Croat by birth . This analysis of the phonetic and morphological features of the language seeks to determine the extent to which any of these ^ hypotheses can be supported Key words: Church Slavic, Reims Gospel, Texte du sacre, Glagolitic, Croatian recension 0 Uvod Reimški evangelij, imenovan tudi Texte du sacre, je cerkvenoslovansko besedilo, sestavljeno iz dveh različnih delov Rokopis obsega 49 listov, od tega sta dva prazna . Prvi del predstavlja 16 listov, napisanih v cirilici v jeziku ruske redakcije, drugi del pa 31 listov v glagolici v jeziku hrvaške redakcije; oba dela sta zapisana v dveh stolpcih . Izvirnik je shranjen v mestni knjižnici v Reimsu1 v Franciji pod signaturo Ms 255 V članku obravnavam tiste fonetične in morfološke prvine glagolskega dela Reimškega evangelija, ki lahko potrdijo vpliv češkega jezika na besedilo in iz katerih se lahko sklepa na izvor pisca 2 Z Glagolski del je fragment misala, zapisan v oglati glagolici . Obsega 31 li-W stov (62 strani) in je zapisan s po 20 vrsticami na stran . Sedemnajst inicial na začetkih evangelijev je zanimivih zato, ker to niso glagolske črke, temveč latinske, I predvsem gre za V v zvezi V ono vreme To je značilnost hrvaških rokopisov in tiskov, npr. reške in senjske tiskarne (Bakmaz 1981: 122-127) . V češkem glagol-O skem pripisu na koncu evangelija je kot leto zapisa navedena letnica 1395, kot s kraj pa Emavški samostan. Tega je leta 1347 ustanovil Karel IV . , češki kralj in L nemški cesar. 0 Na splošno se sprejema, da je glagolski del Reimškega evangelija zapisan v v hrvaški redakciji cerkvene slovanščine z nekaterimi bohemizmi . Zapisal naj bi ga bodisi Čeh (Kowalenko 1961: 467; Režic 1983: 139-140) bodisi Slovak (tako Kopitar v svojem predgovoru k Silvestrovi izdaji Reimškega evangelija, prevod v Bernard 1995: 219) . Možnost, da je besedilo napisal Hrvat, ki je (dalj časa) živel Z na Češkem, zagovarja Vrana (1984: 114) . Kuev (1986: 16-17), Bogdanov (1990: A 156-165) in mnogi drugi tega vprašanja ne obravnavajo. p Medtem ko je o jeziku cirilskega dela Reimškega evangelija napisanih veliko 1 razprav,3 so se jezikoslovci pri glagolskem delu zadovoljili z razlago, da gre za s hrvaško redakcijo s konca 14 . stoletja in da se v besedilu pojavljajo nekateri bohe-K mizmi - omenjajo primere, navedene v prejšnjem odstavku . Dosedanje jezikovne 1 obravnave glagolskega dela Reimškega evangelija so redke in niso podrobne; meni 6 dostopne so bile navedbe J . Kopitarja (Bernard 1995, 1996) in K. Režic (1983), • drugi avtorji pa zgolj zapišejo do zdaj uveljavljeno mnenje, da se v besedilu poja-1 vljajo bohemizmi, brez konkretnih navedb. O vsebini Reimškega evangelija sta z • liturgičnega vidika razpravljala A . Vykoukal (1948) in K. Režic (1983) . 1 0.1 Objave besedila Za analizo sem uporabil dve izdaji Reimškega evangelija, in sicer prvo izdajo (Silvestre 1843),4 ki je dejansko izšla leta 1844, in izdajo V . Hanke, ki je izšla dve leti kasneje (Hanka 1846) .5 V Hankovi izdaji je glagolski del prečrkovan v cirilico, spremlja pa ga prepis v latinici, kjer so vse title in druge krajšave razrešene Prečrkovani glagolski del se v tej izdaji začne na strani 67 (latinični prepis na strani 66) V pomoč pri presojanju besedila in primerjavi Reimškega evangelija z besedili hrvaške redakcije mi je bila moderna izdaja besedila Hrvojevega misala (Grabar 1973), napisanega v letih 1403-1404, saj vsebuje primerjavo z Roškim misalom iz V zadnjem času je o jeziku cirilskega dela Reimškega evangelija v svoji doktorski disertacija pisala Elvira Bikk^nina (La lengua del Evangelio de Reims, Granada - Kazan', 2009), spletni dostop: http:llhera.ugr.esltesisugrl18095537.pdf, zadnji dostop 25 . 3 . 2010. Zahvaljujem se Antonii Bernard iz Pariza, ki mi je dobrohotno priskrbela fotokopijo Sil-vestrove izdaje . V Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK) v Ljubljani so pod signaturo R III 36021 shranjene litografije Reimškega evangelija, ki so se ohranile v kot nevezani listi, ne pa Silvestrova izdaja kot taka . V Sloveniji je en izvod dostopen v Knjižnici Oddelka za slovenistiko in Oddelka za sla-vistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani (signatura Text II 131), dva pa hranijo v NUK-u (signaturi 20368 in 20667) . 4 leta 1420, Vatikanskim misalom Illyrico 4 iz leta 1315 in Novakovim misalom iz lega 1368;6 ti misali so bili torej napisani v približno istem času kot glagolski del ^ Reimškega evangelija, zato so bili ustrezni za primerjavo z njim . • 6 1 1 Dosedanja argumentacija o vprašanju izvora pisca glagolskega dela ^ Reimškega evangelija S Primeri z oznakami HM, Ill4, Nk in Ro so povzeti iz dela Missale Hervoiae ducis Spala-tensis croatico glagoliticum (Grabar 1973): HM - Hrvojev misal, Ill4 - Vatikanski misal, Nk - Novakov misal, Ro - Roški misal Kopitar svoje mnenje, da je bil pisec Slovak, dokazuje z besedami kot npr . budjet ^ (v Reimškem evangeliju dejansko zapisano kot budet) in podobnimi . Kot se je po- ^ kazalo tudi pri analizi rabe grafemov e in e, te trditve danes ne moremo sprejeti . Kopitarju se zdi zabavna prevajalčeva nerodnost, ko »ohranja neznano mu latinsko ^ besedo imbres« (Bernard 1995: 219-220) . Pri tem naj omenim, da se ta beseda pojavlja tudi v HM, Nk, Ro, m4 . ^^ K. Režic svojo trditev, da je materni jezik prepisovalca češčina, utemeljuje z bohemizmi, ki »jih v predlogi ni bilo: umivadlnica, modlitav idr . « (Režic 1983: 140) . Režiceva ne piše, katera predloga je bila uporabljena, niti v Reimškem evangeliju ni oblike **modlitav, kot navaja Režiceva, saj je vedno uporabljena ligatura mlv. Vrana (1984: 114) utemeljuje svojo trditev, da je bil pisec Hrvat, z upora- ^ bo črke g namesto h in z napačnim zapisom potle namesto podle, oboje v češkem O pripisu. Res je, da je v češkem pripisu uporabljen grafem g na mestu češkega h, vendar je bilo to značilno tudi za obdobje češkega glagolskega pismenstva v letih « 1412-1416 (Pacnerova 1996: 46), torej dve desetletji pozneje, saj se je šele po tem N obdobju začel uporabljati cirilski grafem g s fonetično vrednostjo češkega h. V dru- W gem Vranovem primeru pa je beseda dejansko zapisana kot podle in ne potle, kot ^ piše Vrana, zato na podlagi teh argumentov ne moremo sprejeti njegovega mnenja o izvoru pisca . 2 Fonetična analiza Namen analize je poiskati posebnosti, ki lahko kažejo na vplive češkega jezika, na podlagi analize pa tudi sklepati o izvoru pisca Pri tem je bilo treba pojasniti tudi nekatere pojave, značilne za hrvaška cerkvenoslovanska besedila, saj določenemu jezikovnemu pojavu težko z gotovostjo pripišemo češki izvor, če tak pojav obstaja tudi v besedilih hrvaške redakcije cerkvene slovanščine oziroma v čakavskih narečjih, ki so podlaga za glagolski del Reimškega evangelija . Pri fonetični analizi sem se omejil na pojave, iz katerih bi bilo mogoče videti češke jezikovne vplive. Tako opisujem posebnosti oziroma odstopanja od pričakovanih fonetičnih refleksov za hrvaško redakcijo cerkvene slovanščine na koncu 14 in začetku 15 . stoletja . Med posebnostmi poskušam najti tiste, ki jih lahko pripišemo češkemu vplivu, in sicer: N • neobstoj epentetičnega l na morfemskem šivu, 1 • ohranitev soglasniških skupin kv in gv pred e2 (druga palatalizacija), • razvoj *ti, *kti in *gtf > c ter *di > (d)z, O • razvoj skupine *di, S • refleks grškega palatalnega g', L • vokalizacija polglasnikov *h, *b > e, O • ohranitev skupin *dl in *tl, V • preglas * 'a, > e, • dotaknil pa sem se tudi vprašanja zapisovanja e-jevskih samoglasnikov in mehkih soglasnikov Z Z V tem prispevku prikazujem omejeno število zgledov iz Reimškega evangelija, po-A trebnih za ustrezno ponazoritev obravnavanega pojava . Prečrkovani so v latinico . hd 1 2.1 Jezikovne značilnosti, ki jih ne moremo uvrstiti med bohemizme S Najprej si oglejmo, katerih od naštetih značilnosti češkega jezika ne najdemo v K Reimškem evangeliju. Navedeni primeri so (lahko) značilni za jezik hrvaške redak- 1 cije oziroma čakavska narečja . • Neobstoj epentetičnega l na morfemskem šivu 0 V stari cerkveni slovanščini (pa tudi v vzhodnoslovanskih in južnoslovanskih jezi- 0 kih razen makedonščine in bolgarščine) se epentetični l pojavlja v refleksih nasle- 1 dnjih skupin *bi, *pi, *mi, *vi > ga', ra', ma', ba'. Zahodnoslovanski (tudi makedonski in bolgarski) refleks je odvisen od mesta v besedi . V korenskih zlogih so refleksi enaki starocerkvenoslovanskim (ga', ra', ma', ba'), zato teh primerov posebej ne navajam . Na morfemskem šivu se epentetični l v zahodnoslovanskih jezikih (ter makedonščini in bolgarščini) ne pojavlja (Babič 2003: 70-71) . Primeri v Reimškem evangeliju: zmle gen . sg . f. , ljublju 1. sg . prez . , prosllju se 1. sg . prez . < *proslav'g sq, pristuplb nom . sg . m . akt. ptcp . pf. I . , postvleni nom . pl f pas ptcp pf Neohranitev soglasniških skupin kv in gv pred e2 (druga palatalizacija) V južno- in vzhodnoslovanskih jezikih se skupina *kve2- razvije v cve2- (psl . *kveth > stcsl . UB^T^), *gve2- v (d)zve2- (psl . *gvezda > stcsl. sBtsga), v zahodnoslovanskih jezikih pa se zvezi kv in gv ohranjata (Babič 2003: 64-66) . Primeri v Reimškem evangeliju: cveta, cvetb, zvezda, zvezdb, zvezdu, zvezdi. Razvoj skupin *ti, *kti, *gti V hrvaški redakciji (čakavsko narečje) so glasovne skupine *ti, *kti, *gti, *ske, *ski in *sti dale dva refleksa: skupine *ti, *kti, *gti imajo refleks c, skupine *ske, *ski, *sti pa šc. Zahodnoslovanski refleksi na tem mestu so: *ti, *kti, *gti > c, *ske, *ski, *sti > se > češ . , slš . št' (Babič 2003: 64-70) . Primeri v Reimškem evangeliju: gljucimb, sedeca, deceri, nocb, svecnci, tisuci. Razvoj skupine *di ^ V glagolskem delu Reimškega evangelija se večinoma pojavlja zapis žd, ki je sta- o rocerkvenoslovanski refleks, redkeje pa zapis brez črke v medsamoglasniški legi oziroma zapis z znakom ' ob soglasnikih, kar predstavlja čakavski refleks j (Miha-ljevic 1986: 130) . Primeri v Reimškem evangeliju z zapisom žd - roždenie, nužda, roždastva, ^ prežde, žeždjuce . Primeri v Reimškem evangeliju brez posebnega grafema ali z grafemom ' za ^ [j]: nareena < *nared'en-, tvr'eše 'okrepiti, utrditi' < *tvbrd'aaše < *tvbrd'eaše, ^ daite, prodaite, viite, osuen (< ^-sgd'enh) itd . ^ A Refleks grškega palatalnega g' v besedah za 'angel', 'evangelij', 'vigilija' ^ Grški palatalni g' se je v hrv . in srb . (razen v kajkavščini) razvil tako kot psl . *di - ^ štokavsko ä (ändeo, jevänäelje), čakavsko j (anjelski, evanjelje), toda kajkavsko g (angel, evangelijum) Češčina ima na tem mestu andel, evangelium, torej d' oziroma g, podobno poljščina aniöl, ewangelia (Babič 2000: 124) . Primeri v Reimškem evangeliju: anjlb, anjla, anjli, anjlmb, anjlu, eje, ej'lie, vijliju . Z > O L m Vokalizacija polglasnikov *b > e O Nekdanja polglasnika sta se v šibki poziciji v večini primerov pričakovano izgubila, lahko pa sta (po tradiciji) v Reimškem evangeliju zapisana z znakoma I ali ' . Za ta « prispevek so zanimivi predvsem primeri vokalizacije polglasnikov v šibki poziciji . N V Reimškem evangeliju se v položaju pred zvočniki pojavlja a, ki je v hrva- W ški redakciji nastal na dva načina: ^ • iz sekundarnega polglasnika, če je polglasnik za zvočnikom izpadel - osamb < *osmb, oganb < *ogn'b, • z vokalizacijo šibkega polglasnika - dašcicu, roždastva, mazda, mazdu, maz-di, toda mbzdu < *mbzda, dvari < *dvbri. Bolj zanimivi so primeri vokalizacije šibkih polglasnikov v e v Reimškem evangeliju: deceri, decerb, semr'ti, semr'tnago, toda smr'ti, smr'tb. Vokalizacijo polglasnika v e lahko najdemo samo pri naštetih primerih in je v primerjavi z vokalizacijo v a precej redkejša . V etimološkem slovarju hrvaškega ali srbskega jezika (Skok 1972) poleg oblike smrt najdemo tudi čakavski obliki semrt in semart, v čakavsko-nemškem slovarju (Hraste idr . 1979) pa sta navedeni čakavski obliki samrt in smrt, pa tudi sicer je e < *b, *b v teh primerih čakavska značilnost. Razvoj in zapis praslovanskih *e, *e, *e Nosnik se je v čakavščini (na kateri temelji hrvaška redakcija, pa tudi Reimški evangelij) razvil v e (greda,pet, uzeti), razen za č, ž, j, kjer je bil razvoj > a (jazik, zajac, počat) V drugih hrvaških narečjih je tudi za temi soglasniki refleks vedno e Zahodnoslovanski jeziki imajo za nekdanji q različne reflekse. V češčini je razvoj do konca 10 . stoletja potekal takole: > *'q. > *ä > * 'ä in * 'iä, nato pa sta v češčini oba pred mehkimi soglasniki in k prešla v e in se dalje razvijala kot kratki in dolgi e - kratki e za p, b, m in v > Je, za t, d, in n > 'e, za drugimi soglasniki > e (pet < *p?th, pekny, kote, deset < *desqth, zet' < *zqth); dolgi e > ie > ^ (vz^t < *vhzqti). N Pred trdimi soglasniki sta * 'ä in * 'iä prešla v *a (maso < *mqso, päty < *pqthjh, 1 Babič 2003: 60) . Pri samoglasniku *e pozna čakavščina tri vrste refleksov . Skupino ekavskih O govorov (refleks e) tvorijo govori vzhodne in osrednje Istre, do 16 . stoletja pa tudi s govori zahodne in južne Istre . Skupino ikavsko-ekavskih govorov (refleks e ali i, L pri čemer se je e lahko tudi diftongiziral) sestavljajo govori južno od Istre, in sicer 0 na ozemlju od Reke do Senja, v Gorskem Kotarju, večini Kvarnerskih otokov in na v otokih okoli zadrskega polotoka z južno mejo na Pašmanu . 7 Tretja skupina so ika-N vski govori na otokih južno od Pašmana in na celini južno od Zadra, od 16 . stoletja 1 pa tudi v zahodni in južni Istri (Moguš 1977: 37-44) . Češčina ima za *e v dolgih zlogih refleks ^ (< ie < *e): v^ra, mf^ti, s^me oziroma e v položaju za l, npr . lek, letat, Z ali po metatezi *-el- > *-le-, npr . mleko. V kratkih zlogih ima češčina refleks e (tj. Je A za p, b, m, v in 'e za t, d, n): pena, kvetiny in telo, delati; za drugimi soglasniki pa e p po depalatalizaciji prednjega soglasnika: seno, cena. Slovaščina loči razvoj dolgega 1 *e > ie - biely, dielo - in kratkega *e > e, ki mehča predhodne soglasnike t, d, n, in s l - teleso, pena, mena (Babič 2003: 54) . K Samoglasnik *e ni doživel sprememb niti v čakavščini niti v češčini . 1 V hrvaški redakciji cerkvene slovanščine je črka e (za zapis nekdanjih *e, 6 *q, *e) označevala izgovor [e] za trdimi in mehkimi soglasniki oziroma izgovor • [je] za samoglasnikom in na začetku besede, črka e (za zapis nekdanjih *e in o * 'a) pa je označevala samoglasnik ['a] na začetku besede, za samoglasnikom in • za mehkimi soglasniki l', n', r', prav tako pa je označevala refleks praslovan-o skega *e. V Reimškem evangeliju se za označevanje e-jevskih glasov uporabljata črki e in e . Njuna raba se dosledno razlikuje samo za samoglasniki, kjer e označuje izgovor [je], po izvoru bodisi ali *je, e pa označuje izgovor [ja] . Raba črke e: • Primeri rabe e za izvorni *jq za samoglasniki: končnica ak. pl . m . jo-sklanjatve: krae, ar'hieree; končnica gen. sg . f. ja-sklanjatve: asie, brtie; končnica nom. pl . f. pridevnikov: prevlikie, nocnie; končnica gen. sg . f. osebnega zaimka za 3. osebo *jejq - ee in nee; ak . pl . m . osebnega zaimka za 3. osebo *jq - e in ne; končnica gen . sg . f. svojilnih zaimkov, npr. *-ejq - moee, tvoee, svoee; končnica nom ./ak . pl . f. svojilnih zaimkov in ak . pl . m . svojilnih zaimkov na *-q pri osnovah tipa *moj-: moe, svoe, tvoe; končnica gen. sg . f. kazalnega zaimka*sh, torej oblika *sejq - sie;8 končnica ak . pl . m . istega zaimka, torej oblika *shjq - sie; gen. sg . f. zaimka *vhsh, tj . oblika *vhsejq - vsee; končnica gen . sg . f. oziralnega zaimka *jaže, tj. oblika *jejqže z vzglasnim n v položaju za predlogom: neeže itd . 7 Kot je znano, je večina menihov v Emavški samostan prišla ravno z otoka Pašman . 8 Oblika sie je nastala že v starocerkvenoslovanskem obdobju pod vplivom določne sklanjatve pridevnikov (Dordic 1975: 110) . • Primeri rabe e za izvorni *je za samoglasniki: glagolske oblike s tematskim sklopom -ie- (III . sedanjiška vrsta/razred A): trebuetb, o pohulaete, umieši, razumeeši, sabljudaetb, povedaemi, bivaemoe, naricaemi, nbricaemi; v nom . sg . n . samostalnikov ter določnih oblik pridevnikov in deležnikov: spsenie, nbpisanie, novoe, suhomor'noe, siejucee; v instr. sg . m . in n . samostalnikov blniemb, zmiemb; v osnovah besed: prvi e v ar'hieree (drugi e je nastal iz ^ v ak . pl . ), v sklonskih oblikah svojilnih zaimkov moe, moego, moemu itd . • Primeri rabe e za izvorni *e na začetku besede (oziroma za protetičnim j, tj . je-): ^ ej'lie, egda, edinu, ego, ee, eju, edinodšno itd . ^ • Primeri rabe e za izvorni *e in v naslednjih kategorijah: ^ instr. sg . io-sklanjatve mečemb, blniemb; gen. sg . ia-sklanjatve zmle, dše; ak. pl . ia-sklanjatve tbmnice, vdovice; v končnici 2 . pl. prez. pohulaete, p'ete; oblike za- ^ imka *vbsb - vsego, vsemu; osnova se- kazalnega zaimka *sb - sego, semu; gen. ^ sg . osebnega zaimka za 1. osebo mene, mene; ak . sg . istega zaimka *mq > me; za 2 . osebo gen. sg . tebe; ak. sg . > te; povratni zaimek se ter gen. sebe in lok. istega zaimka sebe; ak. pl . m . in f. zaimka *vbsb, tj . oblika *vbsq - vse itd . • Primeri rabe e za izvorna in *e v položaju za č, š, ž, c (šc): v osnovi: večeru, otročete, nbčetbakb, začela, v 3. sg . sg . aor . načetb, nbčetb, začet' se; v končnicah: gen . sg . f. dše, gen . sg . svoj. zaim . našego, 3. os . pl . aor . vložiše, vsa- ^ diše, 3. os . sg . imperfekta: možaše, hoteaše, nom . pl . f. šad'še, ak . pl . m . samostal- O nikov: ključe, pri participih: vzležecimb itd . • Primeri rabe e za izvorni *e: « *nyne: nne, *delh (gen . pl . od *delo): del'. N H Raba črke e: • Primeri rabe e za izvorni *ja za samoglasniki: pri samostalnikih, zaimkih in določnih oblikah pridevnikov nom sg f : drugae, čbstnae, ehonie, marie, sie; gen. sg . n.: bgtstvie, roždenie; nom. pl . n. : blgae,pr'vae, znamnie; ak . pl . n .: zmlnae, v'vodecae, vličie; sredi besede neprietelb itd . • Primeri rabe e za izvorni *jq za samoglasnikom: prietb, priet' itd . V teh primerih gre za čakavski refleks a v položaju za j. • Primeri rabe e za izvorni * 'a na začetku besede: eko, ekže itd. • Primeri rabe e za izvorni *e v določenih položajih, brez izjeme: predpona *pre-: preidu, preda, preidetb, prebivaju; koren *grex-: grehb, grehovb, grešnu; pri rezultatih druge palatalizacije: cveta, cvetb, zvezda, zvezdb, zvezdu, zvezdi; dat ./lok . sg . osebnih zaimkov: mne, tbe, tebe, tbe, sbe, sebe, sbe itd. • Primer rabe e za izvorni *q, ko pred njim ne stoji *j: vzležecimb, veci. • Primeri rabe e za izvorni *e: nom . in vok . pl . w-sklanjatve snve, vok . sg . simune in he. Mešana raba e in e pri enakih oblikah: Za zapis slovanskega na začetku besede se večinoma lahko uporabljata tako e kot e. Pri besedi *jqzyk se v Reimškem evangeliju pojavljajo zapisi eziki, ezikb, ezikomb, ezikmb, pa tudi ezika, ezkmb, ezici, ezicehb, ez'kb. •Na sredi in na koncu besede so *q, *e in *e (razen pri skupinah primerov, W naštetih zgoraj) za soglasnikom zapisani bodisi z e bodisi z e, in sicer: Z - *e 1 v korenu besede: vet'hi, toda vet'se; tematski samoglasnik: pridetb, pridemb, pri-mete, tepete, nbidetb,počnetb 'spočeti', todapreidetb, v'čnetb, včnetb, vačnete,pro-O ženete, živemb; lok. sg. f. kazalnega zaimka *vbsb: vsei, toda vsei; nom./ak. sg . S o-sklanjatve srce, toda more; nikalnica *ne je v veliki večini zapisana kot ne, poja-L vljajo pa se tudi zapisi ne . O - *e za ždje navadno zapisan kot e (morda je tako označena mehkost skupine v žd), lahko pa tudi kot e osuždeni, roždenie, nasaždenie, ždebacb, iždenutb, toda: prežde itd . Z 3. sg . prez . gredetb, velelnik gredi, toda gredetb; nom ./ak. sg . n. n-sklanjatve *-q Z > e/e (vrme, vreme, toda ime, vrme, vreme); v korenu propetago, toda propetago, A spetb < *spqtb itd . p - *e 1 koren glagola *vedeti: vede, vemb; koren *želez-: železnima, železna; koren samo- S stalnika *koleno: koleno, kolene; končnica lok. sg . f. trde sklanjatve nedoločnih K pridevnikov morsce, livansce; lok . sg . a-jevskih in o-jevskih samostalnikov meste, 1 početce, boze, grobe; lok . pl . o-sklanjatveprrcehb, psalmehb, mnozehb itd . • Kopitar za podkrepitev trditve, da je bil pisec Reimškega evangelija po izvoru Slo-o vak, navaja, da je tematski samoglasnik pri glagolu *byti (in tvorjenkah iz tega • glagola) v prihodnjiku oziroma dovršnem sedanjiku zapisan z e, kar naj bi kazalo o na mehkost pred njim stoječega d (gl . tule razdelek 1) . Poglejmo si, kako so oblike tega glagola in njegove izpeljanke zapisane v 2 . in 3. sg . , 1. in 2 . pl . (v 1. sg . in 3. pl . ni tematskega samoglasnika e): 2 . sg .: budeši (1x); 3. sg .:prebudetb (1x), budetb (13x), budef (2x), toda sbudet'se (1x), budetb (10x); 1. pl . : bdmb (1x), budemb (1x); 2 . pl. : budete (3x) . Za zapis tematskega samoglasnika pri glagolu byti (in tvorjenkah iz tega glagola) je e uporabljen 18-krat, e pa 14-krat . Glede na to, da zapisovanje e in e tudi sicer v Reimškem evangeliju ni enotno niti na mestih, kjer o mehkosti predhodnega so-glasnika ne moremo govoriti, menim, da zapis z e ne kaže zanesljivo na mehkost pred njim stoječega d in da zato iz tega podatka tudi ne moremo sklepati o izvoru pisca . Za soglasniki č, š, ž, c (šc), samo enkrat tudi za žd, je v Reimškem evangeliju vedno zapisan e. V preostalih primerih je zapisovanje z e oziroma e enotno in dosledno izpeljano samo za samoglasnikom (z upoštevanjem čakavskega ali češkega razvoja *jq > ja) - e označuje izgovor [ja], e pa [je] . Na začetku besede je bil pisec nedosleden samo pri oblikah besede *jqzyk^>, sicer pa se je držal pravila, da se [je] zapisuje kot e, [ja] pa kot e. Za soglasniki je enotno zapisoval predpono *pre- kot pre-, nekatere končnice (ak. sg . osebnih zaimkov *mq/tq/sq vedno kot me, te in povratnega zaimka se) in nekatere korene besed (*grex-, *kyet-, *gvezd-). V številnih drugih primerih pa ni enotnosti v zapisovanju črk e in e, kar pomeni, da sta se ti dve črki za soglasniki najverjetneje izgovarjali enako, tj . kot [e] . ^ Primera za ikavski razvoj jata (*e > i) v Reimškem evangeliju ni . • 6 2.2 Jezikovne značilnosti, ki jih lahko uvrstimo med bohemizme V prejšnjem razdelku so bili navedeni primeri iz Reimškega evangelija, ki ne izka- ^ zujejo čeških jezikovnih vplivov, tukaj pa bodo predstavljeni primeri, ki jih. S Ohranitev skupin *dl in *tl ^ V besedilu sem našel en primer z ohranjeno skupino dl, in sicer umivadlnicu. To ^ obliko navaja tudi K. Režic (1983: 140), ki obenem trdi, da te oblike v predlogi ni bilo (čeprav ne navaja, katera predloga bi to bila), nasprotno pa je oblika modlitav, ^ ki jo Režiceva navaja, dejansko zapisana kot mlva (tj. molitva) z ligaturo ml, enako ^ tudipmlit'se, mlve, mlvu, mlvu, mlit se, mli. Jasna primera za južnoslovanski razvoj ^ sta v besedilu dva . To sta obliki vselihb se in vseli se, nastali iz korena *-sedl- (prim . npr . Snoj 1997: 560) . Nejasna je samo oblika gr'ličiča, ki pa v nobenem primeru ne potrjuje zahodnoslovanskega refleksa. 9 ® L Preglas *'a > e ^ To je pojav v razvoju češkega jezika, s katerim se označuje prehod praslovanske- O ga * 'a in (* 'ä <) v e med dvema mehkima soglasnikoma oziroma za mehkim soglasnikom in hkrati pred k oziroma na koncu besede za mehkim soglasnikom . « Ta pojav je značilen za večino čeških narečij (v ožjem smislu) in za severozahodni N del srednjemoravskih narečij (duše, kure, p'et) . Na drugih delih srednjemoravske W pokrajine do spremembe *'a > e ni prišlo v kratkih končnih zlogih (tam poznajo ^ npr . obliko nom . sg . naša kaša namesto knjižno češko naše kaše ipd. ), medtem ko je razvoj (> *'ä) > e potekal tudi na tem področju (pjet, pamnjet'). V vzhodno-moravskih in šlezijskomoravskih narečjih razvoja *'a > e ne poznajo, * 'ä (<*?) pa prehaja v e povsod razen na koncu besede (primeri iz valaškega narečja: m'ekky, p'ekny,pam'et', v'ec,p'et, tešky, toda hryb'a, kura, t'a, sa, hled'a). V dolgih zlogih je preglas v srednje- in vzhodnomoravskih narečjih izveden (Lamprecht idr . 1986: 63-67) V Reimškem evangeliju sem našel en primer, ki bi lahko kazal na preglas * 'a > e: množeiše < *mhnožajbše < *mhnožejbše < *mhnogejbše. Oblika množeiše je nedoločna oblika nom . pl . m . in je komparativ pridevnika *mhnogh . Stcsl . osnova komparativa tega primernika je M^HO^dHm-, npr . nom . sg . m . M^HO^dH, a je lahko v položaju za ž v cerkveni slovanščini zapisan tudi kot e, npr. M^HO^tHme (Kurz idr. 1958-1997: 243-244), prim. tudi Vranovo branje velel-nikov na -ete (Vrana 1975: 72) . V Reimškem evangeliju kombinacija že ne obstaja (razen seveda pri okrajšanih besedah, npr. bže = božie), najdemo namreč samo ža [ža] ali že [že], zato tukaj ni dvoma o fonetični vrednosti oblike množeiše Dejansko je v stari češčini obstajala oblika nom. sg. m. množej^ (Gebauer 1916: 387), 9 Z etimološkega vidika ni povsem jasno, ali je l nastal iz *l ali *dl (ESJS: 208), vendar za našo analizo to ni relevantno E Z I K O S L O V z kar potrjuje, da je oblika lahko bohemizem . Hrvaška redakcija na tem mestu ne bi imela preglasa *'a > e, lahko pa bi bil na tem mestu zapis z e (Kurz idr . 1958-1997: 243-244; Vrana 1975: 40-41) . Besedila Ill4, Hm, Ro in Nk imajo na tem mestu obliko mnozi . 3 Pregled morfoloških posebnosti Večina oblik in tudi same kategorije so pričakovane za hrvaško redakcijo cerkvene slovanščine s konca 14 . stoletja, zato naj navedem le dve posebnosti, ki odstopata od pričakovanj. Prva potrjuje zahodnoslovanski vpliv, druga pa tega ne potrjuje dovolj zanesljivo N A P I S K I 1 6 0 Osebni zaimek za 3. osebo ednine Zanimiva pri osebnih zaimkih za ženski spol je oblika lok sg ni (v besedilu se pojavi enkrat) poleg pričakovane oblike nei (prav tako ena pojavitev) . Oblika ni je nastala iz *n'eji po kontrakciji in jo lahko razlagamo kot staročeško prvino; oblika n^ za predlogi je namreč obstajala že v pračeščini (Lamprecht idr. 1986: 183-184) . 10 Velelnik V stcsl . se je tvoril iz sedanjiške osnove, na katero so se pritikale končnice: I . in II . vrsta III . * in IV . vrsta Atematski** + *videti 2 . sg . -h -h -'h 3. sg . -h -h -'h 1. du . -tbt -hbt -hbt 2 . du. -htd -htd 1. pl . -tm^ -hm^ -hm^ 2 . pl. -txe -hte -hte * ** Pri III sedanjiški vrsti v vsej velelniški paradigmi prihaja do jotacije Atematski glagol *byti tvori velelnik iz osnove dovršnega sedanjika *bQd- po I . vrsti . Pri tvorbi oblik velelnika se sodobna slovaščina razlikuje od sodobne češčine V slovaškem jeziku je v velelniku prišlo do posplošitve razmerja *-i- (v ednini) : *-i-(v množini) iz III . oziroma IV . vrste na vse glagole, nasprotno pa je v češkem jeziku prišlo do posplošitve razmerja *-i- (v ednini) : *-e- (v množini) iz I . in II . sedanjiške vrste na vse glagole (Babič 2003: 179) . Belic piše, da je ta pojav značilen tako za češki jezik kot tudi za nekatere stare štokavske govore in kajkavsko narečje (Belic 1962: 65) . To zelo splošno razlago je treba dopolniti z Lamprechtovimi staroče-škimi spregatvenimi tipi (glagole deli na 5 tipov), kjer navaja naslednje velelnike (Lamprecht idr. 1986: 202, 209-213): 10 Pračeščina se časovno uvršča v obdobje med koncem 10 . in sredino 12 . stoletja (Lamprecht 1986: 22) . 1 . češki tip (ustreza I . stcsl . vrsti) - glagol vedu, vesti: 1. pl . vedem, -me, -my o 2 . pl. ved'te (jdete) g 1. du . ved've, -va (jdeve) 2 . du . ved'ta (jdeta) III . češki tip (ustreza III . stcsl . vrsti) - glagol kryju, kryti: 1. pl . kryme, -my, kryjme (kupujme) 2 . pl. kryte, kryjte (kupujte) 1. du . kryve, -va (kupujve, -va) 2 . du. kryta (kupujta) II . češki tip (ustreza II . stcsl . vrsti) - glagol tisknu, tisknuti: 1. pl . tisknem, -me, -my (minme) ^ 2 . pl. tisknete (minte) ^ 1. du . tiskneve, -va (minve) ^ 2 . du. tiskneta (minta) Z > O L IV . češki tip (ustreza IV . stcsl . vrsti) - glagol prošu, prositi: ^ 1. pl . prosim, -me, -my, prosme, -my O 2 . pl . prosite, proste 1. du . prosive, -va, prosve, -va « 2 . du . prosita, prosta N H V . češki tip (izvorno III . stcsl . vrsta) - glagol delaju, delati: ^ 1. pl . delajme, -my 2 . pl. delajte 1 du delajve, -va 2 . du. delajta Naj povzamem . V I. češkem tipu imajo nekateri podtipi v množini samoglasnik e, pri drugih pa je ta samoglasnik že v tistem času izpuščen. V II. češkem tipu imajo glagoli, pri katerih se osnova konča na dva soglasnika, v pluralu samoglasnik e, glagoli, pri katerih se osnova konča na en soglasnik, pa tega samoglasnika nimajo V III. češkem tipu se izvorni -ji reducira v -j v 2 osebi ednine, kar se je preneslo tudi v druge oblike (to je splošnoslovanska značilnost, prim. Babič 2003: 179), pri glagolih tipa kryju, kryti in b'u, b^ti pa je prišlo do kontrakcije (oblike z dolgim predhodnim samoglasnikom y ali ^), vendar oblike z -yj- kažejo, da je ta fonetična sprememba s časom izginila analogno po drugih velelniških oblikah (Lamprecht idr. 1986: 220-221, 236-237) . Glagoli IV. češkega tipa imajo ali samoglasnik -i- ali pa je ta samoglasnik izpadel V V. češkem tipu se tako kot pri III tipu izvorni -ji reducira v -j K oblikam 2 . pl . glagolov IV . vrste je treba dodati, da sodobna češčina v ve-lelniku (tudi za glagole IV . vrste) pozna oblike na -ete/-ete (spete ^ spat, myslete) in -te (proste). Že v 14 . stoletju so bile oblike z -i- v pluralu redkejše od tistih brez -i-, vendar se pojavljajo tudi v čeških besedilih 14.-15 . stoletja (Dostal 1967: 32-33). E Z 1 K O S L O V Z 1 Z A P 1 S K 1 1 6 0 Do druge polovice 14 . stoletja je bil v čakavskih besedilih običajen zapis v velelniku -e- (požremb, idete, toda pri glagolu otvoriti - otvorete), nato pa se je uveljavil zapis -i- tudi tam, kjer je bil nekdaj e (požrimo, idite, otvorite, pa tudi nekdaj budete, pomenete, rbcete, pozneje budite, pomenite, rbcite) (Hamm 1963: 55) . Primeri velelnika v Reimškem evangeliju: I . vrsta sg. obleci se, prebudi pl. rcete, naidete in nemozete, preidemb in primite, otvr'zite du. ideta, rceta in rceta in privedita III. vrsta sg. nasledui, radui se pl. mudrstvuite, uzrite IV . vrsta sg. vstupi, boi se pl. tvorete, slišete, slšte in istrebete in boite se, vnemlite du. boita se atematski in *videti sg. viždb pl. edite, vidite Posebnosti: • I vrsta Oblikeprivedita, primite in otvr'zite imajo v dvojini in množini samoglasnik -i-, ki je prevzet iz IV . vrste, enako tudi oblika atematskega glagola *byti: budite, ki tvori oblike velelnika po I . vrsti . Poleg teh oblik se v tej skupini pojavljajo tudi oblike s pričakovanim -e-: ideta, rceta, rcete. • IV vrsta Poleg pričakovanih oblik veselite se, nerodite se so zapisane tudi nepričakovane tvorete (Ill4 ima na tem mestu obliko tvorete), istrebete (enako Ill4 istrebete), slišete (Ill4 ima na tem mestu slišete), morda tudi slšte; spomeniki Hm, Ro in imajo na teh mestih oblike z samoglasnikom -i- V Reimškem evangeliju sta tudi v dvojini in množini možni tako izvorni končnici 2 . du . *-ita, 2 . pl . *-ite kot tudi končnici, ki sta prodrli iz I . in II . vrste (2 . du . *-eta, 2 . pl . *-ete), zapisani z e ali e. V rokopisu Ill4 se pri oblikah velelnika sklonete, veselete se, hvalete, tvorete in pri sklonskih oblikah o otročete, matere črka e rabi za psl . *i kot posledica ikavizma (Vajs 1948: 84) . Njegovo razlago je zavrnil J . Vrana (Vrana 1975: 40-41), ker naj bi se v tem primeru 11 Ta Vranova trditev ni povsem pravilna, saj Vajs navaja še primere: o otročete, matere (gl . zgoraj) 12 Kot vir navaja delo J. Vajsa Starohrvatske duhovne pjesme, Starine 31, Zagreb, 1898, 258-275 ikavski refleks pojavil samo v teh primerih.11 Vrana oblike 2 . pl . velelnika -ete pri glagolih IV . vrste razlaga kot analogijo po I . in II . vrsti, vendar pa naj ta ne bi zajela o atematskih glagolov: dadite (toda vzdadete), edite, vedite, povedite, vidite, vižd'te . . . Trdi še, da se enako (s črko e) pišejo oblike številnih primerov 2 . pl. velelnikov v starohrvaških duhovnih pesmih12 iz prve polovice 14 . stoletja - da je to analoška oblika, sklepa tudi iz primera kašn'ete, ki ga bere [kašn'ate] tako kot analoške obli- ^ ke glagolete [glagol'ate], pokažete [pokažate], plačate itd.; tudi v nadaljnjem razvoju čakavskih dialektov, tj. na začetku 14 . st. , ko so se začeli pojavljati ikavizmi, ^ so bile tudi te velelniške oblike ikavizirane po pravilu o zamenjavi samoglasnika e, ^ vendar v čakavskih spomenikih o tem ni sledu, meni J . Vrana . ^ A • atematski glagoli in *videti: ^ 2 . pl . glagola *videti ima enkrat zapisano obliko vidite, dvakrat pa viite. Prva oblika ^ ustreza obliki stcsl. bhahte brez jotacije, druga pa izkazuje čakavski refleks -j- < *-d'-. Glagol *(pro)dati ima oblike 2 . pl . prodaite, daite. Tudi tu je množinska oblika tvorjena analogno po edninski obliki za 2 . osebo čak . daj < *dad'b po jotaciji -j- < *-d'-. Po edninski obliki je množina pri tem glagolu narejena tako v južnoslo-vanskih kot zahodnoslovanskih jezikih (sln . dajte, hrv . dajte, češ . dejte). Z > O L m Obe posebnosti velelniških oblik (mešanje množinskih končnic I . vrste na eni strani O in IV . vrste na drugi strani ter obliko daj < *dad'b) znotraj sistema jezika hrvaške redakcije razlaga Vrana z navedbami iz spomenika Ill4 in starohrvaških duhovnih « pesmi (Vrana 1975: 40-41) . N Iz vsega navedenega j e j asno, da iz velelniških oblik ni mogoče potrditi vpli- W va češkega jezika na nepričakovane oblike, ki so prav lahko posledica čakavskega ^ oziroma hrvaškega cerkvenoslovanskega mešanja teh oblik 4 Sklep Analiza je pokazala, da se v glagolskem delu Reimškega evangelija pojavijo zgolj trije bohemizmi, tj. precej manj, kot dobimo vtis v literaturi, kjer se navadno zgolja povzema od starejših virov . Izmed fonetičnih posebnosti lahko med bohe-mizme štejemo v enem primeru ohranitev skupine dl (umivadlnicu), v enem primeru češki preglas *'a > e, v zapisu kot e (množeiše); izmed morfoloških posebnosti pa v enem primeru obliko osebnega zaimka za 3. sg . lok . f. ni < *n'eji. Preglas *'a > e je edini pojav, iz katerega lahko sklepamo na to, da je na pisca vplivala češčina, ne pa kateri drugi zahodnoslovanski jezik . Razen teh treh bohe-mizmov je vse ostalo besedilo zapisano v jeziku hrvaške redakcije tistega časa . Sodeč po izraziti podobnosti glagolskega dela Reimškega evangelija predvsem Z s Ill4, pa tudi s Hm, Rk, No, moramo besedilo jezikovno uvrstiti v hrvaško re-W dakcijo . Iz jezikovnih posebnosti Reimškega evangelija ne moremo zanesljivo Z sklepati, ali je bil pisec po rodu Čeh ali Čakavec, ki je živel na Češkem in zato 1 sam v besedilo vnesel značilnosti češkega jezika . K O s Viri in literatura L 0 Babič 2000 = Vanda Babič, Vpliv vzhodne cerkvene slovanščine na hrvaške glav golske tekste v 17. in 18. stoletju, Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 2000 Babič 2003 = Vanda Babič, Učbenik stare cerkvene slovanščine, Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 2003 Z Bakmaz 1981 = Ivan Bakmaz, Prvo razdoblje hrvatskoglagoljskog tiskarstva: ana-A liza grafije, Slovo (Zagreb) 31 (1981), 103-132. p Belic 1962 = A^eKcaHgap Bennh, Hcmopuja cpncK0xpeamcK0^ jeauKa II/2: penu ca 1 K0Hjy^a^uj0M, Beorpag: Hay^Ha Kanra, 1962. s Bernard 1995 = Antonia Bernard, Jernej Kopitar: Reimški evangelij: zgodovinski K predgovor, Slavistična revija 43 (1995), št . 2, 201-222. 1 Bernard 1996 = Antonia Bernard, Jernej Kopitar in Reimški evangelij, v: Kopitarjev zbornik: mednarodni simpozij v Ljubljani, 29. junij do 1. julij 1994: simpozij ob stopetdesetletnici njegove smrti = Obdobja 15, Ljubljana: Filozofska o fakulteta, 1996, 285-292. • Bogdanov 1990 = HBaH BorgaHOB, PeHMCKo eBaHrenne, ^umepamypHa Much^ o (Co^Ha) 34 (1990), 156-165 . Dostal 1967 = Anton^n Dostal, Historickä mluvnice českä II: Tvaroslov^ 2: časo-vän^, Praha: Statn^ pedagogicke nakladatelstv^, 1967, 32-33. Dordic 1975 = neTap Bop^nh, CmapocnoeeHCKu jeauK, Beorpag: MaTH^a cpncKa, 1975 . ESJS = Helena Kupcova idr . , Etymologicky slovn^kjazyka staroslovenskeho, Praha: Akademie ved Česke republiky, Üstav pro jazyk česky, 1989-2008. Gebauer 1916 = Jan Gebauer, Slovn^k staročesky 2: K-N, Praha: Česka Akademie c^safe Františka Josefa pro vedy, slovesnost a umen^, 1916 . Grabar 1973 = Biserka Grabar, Missale Hervoiae ducis Spalatensis croatico glago-liticum, Zagreb: Staroslavenski institut »Svetozar Ritig« - Ljubljana: Mladinska knjiga - Graz: Akademische Druck- u . Verlagsanstalt, 1973. Hanka 1846 = Vaceslav Hanka, Ca3aeo-^MMayccKoe Cenmoe E^aeoeecmeoeaHue, HUHe ^e PeÜMccKoe = Sazavo emmauzskoje svjatoje blagovestvovanije, nyneže Remeskoje, Bi nemtcKOH npa3t: ne^aTt h 6yMara ^ . k . npngBopHOH KHHronenaTHH chhobb BoryMHna raa3e, 1846. Hraste idr . 1979 = Mate Hraste idr . , Čakavisch-deutsches Lexikon 1, Köln - Wien: Böhlau, 1979. On Kowalenko 1961-1996 = Wladyslaw Kowalenko, Slownik starozytnosci slo- wianskich, encyklopedyczny zarys kultury Slowian od czasöw najdawniej- o szych, Wroclaw idr .: Zaklad narodowy im . Ossolinskich, Wydawnictwo Pol-skiej akademie nauk, 1961-1996. Kuev 1986 = Kyjo KyeB, Chdöama Ha cmapo6hM^apcKamaphKonucHa KHuea npes eeKoeeme, Co^na: HayKa h H3KycTBO, 21986 . ^ Kurz idr . 1958-1997 = Josef Kurz idr . , Slovn^k jazyka staroslovenskeho = Lexicon linguaepalaeoslovenicae, Praha: Academia, 1958-1997. ^ Lamprecht idr . 1986 = Arnošt Lamprecht idr . , Historickä mluvnice češtiny, Praha: Statn^ pedagogicke nakladatelstv^, 1986. Moguš 1977 = Milan Moguš, Čakavsko narječje: fonologija, Zagreb: Školska knjiga, 1977. Pacnerova 1996 = Ludmila Pacnerova, Česka varianta charvatske hranate hlaholice, Slovo (Zagreb) 44-46 (1996), 45-62. Režic 1986 = Ksenija Režic, Remsko evandelje prema hrvatskoglagoljskom lekci- onaru, Croatica (Zagreb) 19 (1986), 137-153. Silvestre 1843 = Joseph Balthasar Silvestre, Evangelia slavice, quibus olim in Re-gum Francorum oleo sacro inungedorum solemnibus uti solebat ecclesia Re-mensis vulgo Texte du Sacre ad exemplaris similitudinem descripsit et edidit ^ Silvestre Ordinis S. Gregorii Magni unus e Praefectis aliorumque Ordinum O Eques, Paris: Firmin-Didot, 1843. ii£ Skok 1972 = Petar Skok, Etimologijski rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika 2: K- « poni1, Zagreb: Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti, 1972. N Snoj 1997 = Marko Snoj, Slovenski etimološki slovar, Ljubljana: Mladinska knjiga, W 1997. ^ Vrana 1975 = Josip Vrana, Najstariji hrvatski glagoljski evanäelistar, Beograd: SANU, 1975 . Vrana 1984 = Josip Vrana, O postanku cirilskoga teksta Reimskog evandelja, Sla- via (Praha) 53 (1984), 113-123. Vykoukal 1948 = Arnošt Vykoukal, Remešsky staroslovansky Evangeliar, zvany »Texte du sacre«, s liturgickeho hlediska, v: Slovanske studie: sb^rka stat^ venovanych prelatu univ. prof. dr. Josefa Vajsovi k ucten^ jeho životn^ho d^la, V Praze: Vyšehrad, 1948, 189-206. The Reims Gospel: The language of the Glagolitic portion E Z Summary I ^ The Glagolitic part of the Reims Gospel is a Church Slavic text in Croatian recen-O sion written at the Emmaus monastery (known as Na Slovanech 'at the Slavs') in S Prague in 1395 . The first modern edition of the text was published in 1844 (with L the publication year 1843), and the foreword was written by the Slovenian linguist 0 Jernej Kopitar. Studies to date of the Reims Gospel generally state that the work v contains many Czechisms . There may be two reasons for this: the first is the fact z that it was written in Prague, and the second is the possibility that the writer was 1 a Czech, perhaps a Slovak, although some advocate the position that the writer was a Croat. This article analyzes the phonetic and morphological features of the Z text, showing that only two special phonetic features can be considered Czechisms A (preservation of the cluster dl in the form umivadlnicu 'washbasin' and the Czech p metaphony *'a > e in the form množeiše 'more numerous', written as e in the text), M and one special morphological feature (the third-person singular locative feminine S pronominal form ni < *n'eji). Parallels for the other special linguistic features in K the Glagolitic part of the Reims Gospel can be found in less common features of M the Croatian recension of Church Slavic and in Old Croatian religious texts from this period . Because the Czechisms in the text are so infrequent, it is not possible to draw a reliable conclusion regarding the writer's origin . o\ 0 siovansko-staroirska vzporednica ^ praslovansko *kry in staroirsko crü 'kri' Luka Repanšek 6 1 HH K CLh Glede na stanje pri sigmatskem samostalniku srednjega spola *kreuH2-es- v nekaterih glavnih historičnih indoevropskih jezikih (vedska stara indijščina, stara grščina) se na praindoevropsko stanje projicira proterokinetični akcentski model Jochema Schindlerja . Primerjava s prav tako podedovanim vzorcem, ki ^ ga izkazujeta psl . *kry in stirs . cru, takšno domnevo potrjuje . Z Ključne besede: slovanščina, keltščina, sigmatska debla, akcentskoprevojni ^ vzorci, paradigmatska izravnava, laringalna teorija hJ On the correspondence between Proto-Slavic *kry and Old Irish crü ^ Based on evidence from some major historical Indo-European languages (Ve- O dic and Ancient Greek), a proterokinetic accent pattern is usually reconstructed for the singular of the neuter s-stem noun *kreuH2-es- (Schindler 1975) . The ^ pattern seen in Proto Slavic *kry 'blood' and its Old Irish cognate cru. 'blood' ^ is used as additional evidence to support this assumption Key words: Slavic, Celtic, s-stem nouns, ablaut paradigms, paradigmatic lev- h^ eling, laryngeal theory Ob pide. korenskem samostalniku1 *kreuH2- s pomenom 'gosta kri; krvavo meso, surovo meso' (IEW: 621, NIL: 444ss . ), ki se med drugim vsaj posredno ohranja v pridevnikih izsamostalniškega izvora tipa sti . krürä-, av . xrüra-, oboje 'krvav, krut', < *kruH2-ro-,2 je na podlagi staroindijskega krav^s- (s) (ITed krav^s, Red krav^sas) Za neprecenljiv strokovni komentar, ki je spremljal nastajanje tega prispevka, se iskreno zahvaljujem svoji mentorici, izr. prof. dr. Metki Furlan . Čeprav je av. tvorba xrüra- ob substantivnem xrü- 'kos krvavega mesa', če je slednje iz *kruH2- in ne iz *krouH2- (tako Meier-Brügger 2003: 290), lahko sekundarna, je ob odsotnosti ničtostopenjske (sklonske) oblike sigmatskega samostalnika **krü-s < *kruH2-s v stari indijščini ob sigmatskem kravis- 'surovo meso' nujno predpostaviti tudi prisotnost korenskega samostalnika Ob tem je morda sicer relevantna prav variantna rekonstrukcija av. xrü- < *krouH2- (gl . zgoraj), ki bi lahko kazala na obstoj proterokinetičnega korenskega samostalnika Slednje se sicer zdi neprepričljivo ob ohranjeni tožilniški obliki xrüm, če za xruuam (IEW: 621, NIL: 4454), ki kaže na ničtostopenjsko osnovo *kruH2-(imenovalnik in tožilnik praviloma med seboj nista v prevojnem razmerju) . Vendar prim . germansko gradivo: stang . hreaw (izglasni w sekundarno ponovno vnesen iz rodilnika), stvn . (h)rö, stsaš . hräo, hrä, kar je lahko po Holtzmannovem zakonu nastalo iz pgerm . *Xrauaz 'surov' (> zgerm. *hrauuaz, vendar stisl. hrär 'isto' z odsotnostjo okrepitve) 'surovo meso', starogrškega ITed Kpeo^ (s), Red Kpero^ ob variantnem kasnejšem Kpeaxo^ 'isto' ter latinskega Ied cruor (m), Red cruoris 'gosta kri, strjena kri' mo- N goče rekonstruirati sigmatski samostalnik srednjega spola s sorodnim pomenom . 1 Ob dobro izpričanem proterokinetičnem vzorcu edninskih oblik samostalnikov sre- ^ dnjega spola ostalih soglasniških osnov se identičen vzorec predpostavlja tudi za O sigmatske osnove (Schindler 1975: 263-264) . Pide . baza s strukturo *CeC-es- se S torej glede akcentskih procesov in s tem povezanega kvantitativnega prevoja obna- L ša kot baza *der-eu- 'les' ^ ITed *dör-u-03 (sti . daru, stgrš . 5opu, het. täru-), Red 0 *dr-eu-s (sti . dröh), dalje primerjaj še *H1nem-en- 'ime' ^ ITed H1nom-n-0, Red v *H1nm-en-s4 ipd . Primerjava staroindijske paradigme s starogrško pokaže naslednji N vzorec (po Schindlerju 1975: 265): 1 ITed sti . krav^-s = stgrš . Kpea^ < *Kpsfa-^ < *kreuH2-s-0 Z Red krav^s-as = Kpero^ < *Kpsfao-o^ < *kreuH2-es-os A Ded krav^s-e ~ Kpea < *Kpsfa^-i5 < *kreuH2-es-ei p itn. 1 5 Treba je poudariti, da opisano stanje ni odraz neposredno podedovanega vzorca, K saj se v posameznih sklonskih oblikah tako koren kot sklonilo pojavljata v polni 1 stopnji . Pri tem je posplošitev polne stopnje korenskega dela lahko že zgodnja, 6 polnostopenjsko rodilniško sklonilo pa se razlaga s sekundarnim vnosom sklonila • *-os na netransparentno obliko *kr(e)uH2-es, ki naj bi že prajezično po poenostavi-1 tvi izglasne geminate nastala iz *kreuH2-es-s (Schindler 1975: 263) . Nadalje je za • staroindijsko in starogrško stanje potrebno predpostaviti posplošitev sufiksa *-as- > in kaže na izsamostalniški pridevnik, nastal s tematizacijo korena v ojevski prevojni stopnji. V zvezi s tem se omenja tudi sti . kravya- 'kri' = lit. kraüjas (cirkumflektira-na intonacija zaradi odpada laringala v položaju pred *i po Pinaultovem zakonu), ki naj bi nastal s tematizacijo in nadaljnjo substantivizacijo iz oblike s Calandovim sufiksom *krouH2i- (prim . av. xruui- kot prvi del kompozita), torej *krouH2i-o-. Pri tem se ijevski element identificira tudi v baltoslov. pridevniku *kruui-no- 'krvav' > psl . *kr^ubn^, lit . kruvinas (v tem primeru gre lahko za tip *oubm, 'oven' k *oub(ca), identično lit . ävinas k avis 'ovca' < *H2oui- (Brugmann 1906: 272)) (Nussbaum, GS Schindler, 1999; navedeno v Meier-Brüggei- 2003: 290) . Ojevska prevojna stopnja v imenovalniku je lahko ostanek prvotne akrostatične paradigme, ki je kasneje težila k proterokinetični (Schindler 1975: 264) . Nastavitev proterokinetične paradigme pri leksemu za 'ime' se predpostavlja na osnovi slovanskega (*ibmq < *nmen, Red *ibmene), keltskega (ainm < *nmn, Red anmae < *nmens) in staropruskega (emmens) gradiva (o tem že Cowgill 1965: 156) . Vzglasni la-ringal je rekonstruiran na podlagi armenskega stanja, saj je v vzglasnem a iz strukturnih razlogov možno videti le protetični a laringalnega izvora (anun < *anom). Po drugačni interpretaciji (v starejši in tudi še novejši literaturi) se na tem mestu nastavlja paradigma ITed *H1neHj-mn, Red *H1nH3-men-s (Schindler 1975: 263), ki je prav v luči zgoraj omenjenega gradiva problematična Pri konzonantih deblih je v stari grščini dajalniško sklonilo nadomestilo mestniško sklonilo -i < pide . *-i (Rix 1992: 120) . 6 sti . -is-, stgrš . -ao- (Schindler 1975: 265), ki bi nastal na morfemskem šivu in se nato izluščil (*-H2-s-), saj bi v nasprotnem primeru v stari indijščini pričakovali Red o **kravasas < *kreuH2-as-os. Glede slednjega bi bilo treba reči, da bi bila za staroindijsko in starogrško paradigmo prav tako upravičena nastavitev amfikinetičnega vzorca, ki bi bil ti-pološko povsem primerljiv s stanjem v sti . Red namnas (k naman- 'ime') oz . het. lamnaš (k ITed läman 'ime') . Tu je za pričakovani ničtostopenjski koren, polnostopenjski sufiks in ničtostopenjsko sklonilo (* CC-en-s) korenski del iz- ^^ pričan v polni stopnji (ta je bila, kot že omenjeno, lahko že v zgodnji fazi po- ^ splošena v celotni paradigmi), sufiksalni del pa v ničti . Do prehoda prvotnega ^ proterokinetičnega vzorca v amfikinetični vzorec (tj. *CeC-os, Red *CC-s-es) je sicer domnevno prišlo prav pod vplivom amfikinetičnih (oz . holokinetičnih) in ^ histerokinetičnih akcentskoprevojnih paradigem (Schindler 1975: 263) . Takšen ^ amfikinetični sigmatski samostalnik se npr . ohranja v sti . usas (ž) 'jutranja zarja' ^ za pide . *H.^eus-ös (= stgrš . ero^ (ž), starejše homersko 'isto') z rodilniško obliko us-as < *us-s-as < *H2us-s-es. Za staro indijščino in staro grščino bi torej lahko predpostavili tudi tale razvoj: ® L ITed sti . krav^-s = stgrš . Kpea^ < *Kpsfa-^ < *kreuH2-s-0 ^ Red krav^-s-as = Kpero^ < *Kpsfa-o-o^ < *kreuH2-s-os O Ded krav^-s-e ~ Kpea < *Kpsfa-^-i < *kreuH2-s-ei HH Takšnemu stanju pa lahko ustreza tudi lat. cruor (m) 'strjena, gosta kri' < *kreuH2- N ös, Red cruöris ^ *kreuH2-os-es^ (IEW: 621) s sekundarno spremembo v slov- W ničnem spolu in popolnim priličenjem tipu honos -öris 'čast', flös -öris 'cvet' itd.7 ^ Ta tip se npr. ohranja v stgrš . aiSra^ (ž) 'sramežljivost' < *H2eisd-ös, Red aiSoü^ < *H2eisd-os-os oz . v sti . pridevniku (su-)mänäs (m/ž) 'dobro misleč' < *-men-ös, Red (su-)mänasas < *-men-es-os (Rix 1992: 145) . S tem je povednost stare indijščine, stare grščine in latinščine za nastavitev prvotne proterokinetične akcentskoprevojne paradigme omajana, zato je v nadaljevanju dodano slovansko in keltsko gradivo, ki lahko takšen vzorec dodatno potrjuje . Na vzporednico psl . kry = stirs . cru, oboje s pomenom 'kri', v kateri se lahko ohranja sigmatski samostalnik, je bilo v literaturi že opozorjeno (Furlan 2008/2009), prav tako je bila rodilniška oblika obeh leksemov uporabljena za ponazoritev starejše proterokinetične akcentskoprevojne paradigme, pri čemer se je ničtostopenj-ski korenski del, izpričan v imenovalniku ednine, interpretiral kot posredni dokaz o nekdanji prisotnosti pričakovanega ničtostopenjskega korena v pide . rodilniku *kruH-es-s (Furlan 2008/09) . 6 V latinščini je sicer posplošena dolžina (izjema je arbor, -oris 'drevo') sufiksalnega dela sekundarnega nastanka, in sicer gre za analoški vnos iz imenovalnika 7 Variantno je sicer latinski imenovalnik možno izpeljati tudi iz oblike *kruH2-ös z ničto-stopenjskim korenskim delom (NIL: 444) . S sinhronega stališča je psl . *kry, Red *kri,ue samostalnik ženskega spola W M-sklanjatve (stcsl. ITed krwb,,8 Red krwe, Ded krwi itn. ), pri čemer so v stari cerkveni Z slovanščini izpričane tudi množinske oblike (Imn krbvi) . 9' 10 Do prehoda med samo- 1 stalnike M-sklanjatve je prišlo zaradi fonetičnega sovpada sklonskih oblik, s tem pa je moralo priti tudi do spremembe spola, saj gre za izvorni nevtrum (primeq'aj sti . krav^s, O stgrš . TO Kpeo^) . Gledano diahrono gre torej za konzonantno osnovo (sklonila so tipič-s no atematska), toda brez neposrednih znakov o nekdanjem sigmatskem samostalniku. L Kljub temu j e zaradi primeg' alnega gradiva upravičeno sklepati, da se v leksemu ohranj a o enaka sigmatska osnova. S tega stališča bi bilo v Ied psl . *kry < *kruH2-s-0 treba videti V prav ničtostopenjski stranskosklonski koren *kruH2-, ki bi potq'eval proterokinetično akcentskoprevojno paradigmo tega pide sigmatskega samostalnika (Furlan 2008/09) ^ Slednja je bila v slovanščini posplošena na enak način, kakor je bila posplošena polna ^ stopnja osnove v starogrškem ali staroindijskem leksemu. Sledila bi torej nastavitev z pide . paradigme: ITed *kreuH2-s, Red *kruH2-es-s, Dsg *kruH2-es-ei itn. Ker je v Red A *kr^ue < *kruu-es prisoten drsnik *u, ki je istega nastanka kot *u v *žbrnhue < *^rH2-nu-H-es (Red k *žbrny 'mlinski kamen' < *gurH2-nu-H), tj . kot polnilec zeva, ki nastane ob trku samoglasnika *u z nekim drugim samoglasnikom po rednem odpadu laringala v medsamoglasniškem položaju, je treba predpostaviti, da je zaporedju *-uH2- v Red sledil samoglasnik. Iz tega nadalje sledi, da psl. rodilniška oblika *krhue nedvomno kaže na izhodiščno *kruH2-es-s . Glede na dejstvo, da je odpad laringala v medsamo-glasniški legi mlajši od obarvanja (pri *H2 in *H3) oz. neobarvanja (v primeru *H1) • morebitnega ejevskega samoglasnika ob njem,11 bi za psl . pričakovali rodilniško obli- 2 ko **krhuo, ki je bila nedvomno že zgodaj nadomeščena s produktivnim rodilniškim sklonilom *-e < *-es . Prav tako bi Ded *kruH2-es-ei po rednem glasovnem razvoju dalo psl. **krhuosi, do česar najveq'etneje nikdar ni prišlo, saj je morala biti kot nova osnova na sinhroni jezikovni ravni reinterpretirana stranskosklonska osnova, abstrahirana iz rodilniške oblike, torej *krhu- . S tem je bila odpravljena morebitna interparadigmatska alomorfija. Shematično: Ied *kruH2-s > psl. *kry (ohranjeno še v sln. kri, čak. kri,12 slovin. krJ,13 polab. käräi, kräi,14 stpol . kry15) Red *kruH2-es-s ^ *krhue Ded *kruH2-es-ei ^ *kruu-ei > *krhui^^ o 8 Stcsl . imenovalniška oblika je nastala s posplošitvijo tožilniške oblike; k procesu prim . sln . Ied kamen po Ted *kamenb za prvotni Ied *kamy . 9 Z RDOmn po i-sklanjatvi: Rmn krwii < *-bib, Dmn krwbm^,, Omn krwbmi. 10 Stgrš . množinske oblike imajo izrazito kolektivni pomen: ITmn Kpsö 'kosi mesa; mesne jedi' (Dokler 1915: 448) < *kreuH2-s-H2, Rmn Kpsffiv < *kreuH2-s-öm. 11 Prim . npr. lat . iuvencus 'mlada krava' < *H2iu-H^ n-k'o- in ne **iuvoncus, dalje stirs . fas 'prazen' < *H1ueH2-es-to-. 12 Cres, Krk (Josip Lisac, Hrvatski dialekti i jezična povijest, Zagreb: Matica hrvatska, 1996, 46-47 (navedeno po Matasovicu 2008: 203)) . 13 Lorentz 1903: 259-260. 14 Polanski - Sehnert 1967: 76. 15 Bezlaj 1982: 92. 16 Ted **kruH2-m > *kr^ub je le transponat, saj je bila tvorba možna šele po prehodu lekse-166 ma v ženski spol . Identično stanje izkazuje tudi sorodno keltsko gradivo . Iz množice izpričanih staroirskih oblik cru, crau, crao, chrua, cro, crou, cro, chrui, crui, crai, ki jih o navaja eDIL, je Joseph (1988) izluščil dve semantično in strukturno različni paradigmi .17 Relevantne oblike, ki tvorijo paradigmo staroirskega leksema za 'kri', so: I cru, R crau, crao, crou, cro, D cru, T (?) cru (Joseph 1988: 181, GOI § 310) . Spol je vprašljiv (tako tudi GOI § 310), pri čemer znakov o obstoju množinskih oblik ^ ni, prav tako je vpadljiva formalna prekrivnost imenovalniške in tožilniške oblike, kar lahko priča o tem, da gre za samostalnik srednjega spola. Takšno stanje bi bilo ^ glede na primerjalno gradivo tudi pričakovano . Imenovalniška oblika kaže na iz- ^ hodiščno *krüs < *kruH^-s (= psl. *kry). Variantne rodilniške oblike so izpeljive iz ^ prvotnega **crou [krou] z diftongom *ou, ki se je v naglašenem položaju v izglasju podaljšal (McCone 1996: 138)18 in nato sovpadel z diftongom *au (GOI § 72),19 v nadaljnjem razvoju pa se je monoftongiziral v *ö .20 Izhodiščni rodilnik ^ ednine *kruH2-es-s bi še predprakeltsko preko *kru-u-as dal pkelt ./pgoid . *krouas ^ s prehodom zaporedja *-uu- v *-ou-,21 pri čemer je bilo rodilniško sklonilo lahko zamenjano s produktivnim *-os (po glasovnem razvoju sicer nedokazljivo) . Dajal-niška oblika cru prav tako kakor psl . *krhui iz predpostavljenega izhodiščnega pide . ® *kruH2-es-ei ni nastala po fonetični poti, saj bi v slednjem primeru najverjetneje ^ pričakovali stirs . **cro^, kar ni izpričano . Treba je predpostaviti, da se je, podobno ^ kot v slovanščini, soobstoj oblik *kruuos/as : *kruuesei/i odpravil v prid transpa- O rentnejši tvorbi *kruu- + sklonilo, od koder se je tvorila dajalniška oblika *kruu-i22 > zgirs . *kruu > stirs . cru [krü] . Izpričana oblika to dodatno dokazuje, saj je morala « biti naplastitev dajalniškega sklonila na novonastalo osnovo že zgodnja, tj. prakelt- N ske starosti, ker je ovirala prehod zaporedja *-uu- v *-ou- .23 Če je tožilniška oblika W cru z imenovalniško cru formalno resnično prekrivna le na stopnji stare irščine (tj. ^ zaradi fonetičnega sovpada oblik), je, kot je bilo že omenjeno zgoraj, vprašljivo, saj bi pričakovali, da je leksem obdržal izvorni srednji spol in je s tem formalna identičnost obeh sklonskih oblik podedovana Po fonetični poti se oblika sicer da izvajati iz mlajšega tožilnika *kruu-m (rekonstrukcija, ki bi segala v predprakelt- Oblike cro, crui, cru, cro, crao, crai tvorijo tematski samostalnik moškega spola s pomenoma 'krvna odkupnina' ter 'nasilna smrt': Ied cro < crau < zgirs . *krouah < *kruH2-os, Red crui, croi < *kruuT < *kruH2-T, Ded cru < *krouü < *kruH2-öi, Ted crao, cro < *krouan < *kruH2-om, Imn crui, crai < *krouT < *kruH2-T (Joseph 1988: 182) . Prim . bou (Red k bo 'govedo') < *bou < *guou-os. V času stare irščine (8 . -9 . stoletje) je diftong *äu ujet ravno sredi razvoja proti monofton-gu *ö <ö>, pri čemer je vmesna faza v zapisu občasno izražena z digrafom ao (GOI § 69) . Prim . variantno bo ob bou (Red k bo 'govedo') < *bou < *guou-os. Prehod je že prakeltske starosti (McCone 1996: 55), prim. stirs . oitiu 'mladost' [oid'u] < zgirs . *ousdüh < pkelt . *iouantüt- < *H2iu-H n-tuHt- (= lat . iuventüs 'mladina') . Gre za prakeltsko dajalniško sklonilo (po izvoru najverjetneje lokativni *-i), produktivno pri konzonantnih deblih . Glede na pričakovani razvoj *kruui > arhirs . *kruu' > stirs . **croi je potrebno predpostaviti, da je tak *-i odpadel že pred apokopo zadnjih zlogov v irščini, tj . pred obdobjem zgodnje irščine (Joseph 1988: 181-182; Uhlich 1995: 28) . H glasovnemu zakonu uu > ou /_[-i] prim. pkelt . *druuid- > zgirs . *druuih > arhirs . *druu' > stirs . drui (Uhlich 1995: 16; McCone 1996: 55) . 17 21 ski čas, torej **kruH2-m, pace Joseph (1988: 181) ni upravičena), od koder je po Stangovem zakonu * krumm > *krüm > *krün^^ > stirs . cru, vendar takšno izpeljavo N otežuje dejstvo, da naj bi bila sklonila v času nastanka nove osnove *kruu- že izo-^ blikovana (pide . *-m > pkelt . *-am) in bi torej pričakovali *kruu-am > *krouem^^ > stirs . **cro^. O V stari irščini26 in slovanščini je bila torej prvotna proterokinetična paradi- S gma sigmatskega samostalnika **kreuH2-es-, tj . ITed *kreuH2-s, Red *kruH2-es-s, L preoblikovana na povsem vzporeden način . Obenem pa prav jezikovno dejstvo, ki O je sprožilo potrebo po preoblikovanju (vključno s povednimi rodilniškimi oblika-v mi), ponuja vpogled v zgodovino akcentskoprevojnih procesov, v katere so bila z vključena sigmatska debla srednjega spola . Z Krajšave A p arhirs . = arhaičnoirsko; arm . = armensko; av. = avestijsko; čak. = čakavsko; gal . = M galsko; het. = hetitsko; keltib . = keltibersko; korn. = kornijsko; lat. = latinsko; lit. S = litavsko; m = samostalnik moškega slovničnega spola; pgerm . = pragermansko; K pgoid. = pragoidelskokeltsko; pide . = praindoevropsko; pkelt . = prakeltsko; polab . M = polabsko; psl . = praslovansko; s = samostalnik srednjega slovničnega spola; sln . = slovensko; slovin = slovinsko; srkimr = srednjekimrijsko; stang = staroangleško; stcsl = starocerkvenoslovansko; stgrš = starogrško; sti = staroindijsko; stirs = a\ 1 staroirsko; stisl . = staroislandsko; stpol . = staropolsko; stsaš . = starosaško; stvn. = • starovisokonemško; zgerm. = zahodnogermansko; zgirs . = zgodnjeirsko; ž = samo-1 stalnik ženskega slovničnega spola Viri in literatura Bezlaj 1982 = France Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika II, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1982. Brugmann 1906 = Karl Brugmann, Grundriss der vergleichenden Grammatik der indogermanischen Sprachen II/1, 1906 (ponatis 1967) . Cowgill 1965 = Warren Cowgill, Evidence in Greek, v: Evidence for Laryngeals, ur . Werner Winter, The Hague: Mouton, 1965 (Janua Linguarum, Series Ma-ior II), 142-180. Izglasni *-m je že zgodaj prešel v *-n (GOI § 176) . Prakeltska starost je ob gal . Ted ž SsKavTsv < *dekmtam (McCone 1996: 57) in keltib . Ted ž (?) aratim 'oranje; orna zemlja' (NIL: 164-165) < *H^erH^-ti-m sicer vprašljiva . O prehodu zlogotvornega *m v -em > -en v izglasju priča vselej palatalizirana fonetična vrednost izglasnega konzonanta v tožilniku ednine konzonantnih debel, prim stirs carait [karad'] (Ted h carae 'prijatelj') < zgirs . *karedsn < *kH2r-ant-m. Britanska keltščina kaže na (podedovano?) tematizirano obliko *kruH2-o/ä > srkimr. creu, korn . crow, oboje 'kri' . Dokler 1915 = Anton Dokler, Grško-slovenski slovar, Ljubljana, 1915 (ponatis 1999). o eDIL = Electronic Dictionary of the Irish Language [http://www . dil . ie] . Fraenkel 1962 = Ernst Fraenkel, Litauisches etymologisches Wörterbuch, Heidelberg: Carl Winter, 1962. Furlan 2008/09 = Metka Furlan, Členitev (pra)indoeyropščine, izroček k predava- ^ nju pri predmetu Hetitščina II, študijsko leto 2008/09. ^ GOI = Rudolf Thurneysen, A Grammar of Old Irish, Dublin: Dublin Institute for Advanced Studies, 1946 (ponatis 1993) . ^ IEW = Julius Pokorny, Indogermanisches etymologisches Wörterbuch, Bern, Mün- ^ chen: Francke Verlag, 1949-1959. < Joseph 1988 = Lionel Joseph, The inflexion of OIr . crü, Eriu 39 (1988), 169-187. Lorentz 1903 = Friedrich Lorentz, Slovinzische Grammatik, Sankt Petersburg, 1903, 259-260. Matasovic 2008 = Ranko Matasovic, Poredbenopovijesna gramatika hrvatskog jezika, Zagreb: Matica hrvatska, 2008. Matasovic 2009 = Ranko Matasovic, Etymological Dictionary of Proto-Celtic, Leiden - Boston: Brill, 2009. ^ McCone 1991 = Kim McCone, The inflection of OIr . bö 'cow' and the etymology ^ of buchet, Eire 42 (1991), 37-44. O McCone 1996 = Kim McCone, Towards a relative chronology of ancient and medieval Celtic sound change, Maynooth: The Cardinal Press, 1996. « Meier-Brügger 2003 = Michael Meier-Brügger, Indo-European Linguistics, Berlin - New York: Walter de Gruyter, 2003. W NIL = Dagmar Wodtko idr. , Nomina in indogermanischen Lexicon, Heidelberg: ^ Winter, 2008 Polanski - Sehnert 1967 = Kazimierz Polanski - James Allan Sehnert, Polabian- English Dictionary, The Hague: Mouton & Co . , 1967. Rix 1992 = Helmut Rix, Historische Grammatik des Griechischen, Darmstadt: Wissenschaftliche Buchgesellschaft, 1992. Schindler 1975 = Jochem Schindler, Zum Ablaut der neutralen s-Stämme des Indogermanischen, v: Flexion und Wortbildung: Akten der V. Fachtagung der Indogermanischen Gesellschaft, Regensburg, 9.-14. September 1975, ur. Helmut Rix, Wiesbaden: Dr . Ludwig Reichert Verlag, 1975, 259-267. Uhlich 1995 = Jürgen Uhlich, On the fate of intervocalic *-u- in Old Irish, especially between neutral vowels, Eire 46 (1995), 11-48. Walde 1965 = Alois Walde, Lateinisches etymologisches Wörterbuch, Heidelberg: Carl Winter, 1965 . J On the correspondence between Proto-Slavic *kry and Old Irish crü E Z Summary 1 ^ Based on evidence from Vedic NAsg krav^s 'raw meat', Gsg krav^s-as = Ancient O Greek NAsg Kpea^ 'idem', Gsg Kpero^ (< PIE NAsg *kreuH2-s, Gsg *kreuH2-es- s os), a proterokinetic ablaut paradigm can be posited for PIE singular neuter s-stems . L However, in light of amphikinetic non-neuter s-stems of the type Ved . usas (fem . ) 0 'dawn', Gsg usäs (< *H2eus-ös, Gsg *H2us-s-es), the reconstruction of these forms v is reviewed and a possible amphikinetic pattern (of analogical origin) is recognized, N in which case the evidence from Slavic and Celtic becomes crucial for the preserva- 1 tion of the reconstructed proterokinetic ablaut pattern . The Proto-Slavic and Old Irish nominative singulars PSl. *kry 'blood' = OI Z crü 'blood' < *kruH2-s secure the expected zero-grade in the oblique cases lacking A in both Vedic and Old Greek by exhibiting the generalized zero-grade throughout p their respective paradigms . In addition, the genitive forms PSl. Gsg *krhue = OI 1 cräu (easily derived from Proto-Celtic *kru-u-as/os < PIE *kruH2-es-s) demand a s full-grade suffixal element and hence conform to the reconstructed proterokinetic K ablaut pattern . 1 Both the Slavic and Celtic genitive forms must have undergone additional 6 reshaping by eliminating the allomorphy that arose due to the coloring of the suffix • *-e- that preceded laryngeal loss in an intervocalic environment, whereupon a new o base *kruu- was extracted from the reshaped genitives, which in turn provided the • starting point for the formation of other cases (PSl. Dsg *krhui, OI crü, etc. ) . Gradivo Idiomi v književnih delih slovenskega pisatelja Draga Jančarja Jurij Rojs 6 1 HH K m CLh V prispevku je predstavljena struktura idiomov v nekaterih izbranih delih pisatelja Draga Jančarja . Največ je takih s strukturo pridevnik + samostalnik, sledijo pa taki s strukturo glagol + samostalnik in glagol + predlog + samostalnik . Precej je avtorskih idiomov in citatov iz različnih jezikih, večinoma ^ iz latinščine, manj pa je folklorizmov, elips, kletvic, fonetičnih besed ter med- Z metnih in transformacijskih stalnih besednih zvez Ključne besede: slovenščina, idiomatika, Drago Jančar hJ Idioms in the literary works of the Slovenian writer Drago Jančar ^ This article presents the structure of idioms in some selected works by the writer Drago Jančar Most of them have the structure adjective + noun, followed by the structure verb + noun and verb + preposition + noun Many of the author's idioms and quotations come from various languages, primarily ^ Latin, and fewer are folklorisms, ellipses, swearwords, phonetic words, interjections, and transformations of phrasemes . Key words: Slovenian, idiomatics, Drago Jančar 1 Med današnjimi različnimi pojmovanji vrst frazemov vsako vključuje ali samo jedro frazeološke sestave idioma ali frazema z analitičnim tipom pomena -frazeološke zveze, ki s strukturo neposredno vplivajo na enote leksikalno-seman-tičnega sistema jezika, ali pa paremije (pregovore in reke), ki imajo istočasno dobesedni in preneseni pomen. Nekateri frazeologi vključujejo v frazeologijo samo dve vrsti frazemov: idiome in frazeološke zveze, drugi še pregovore in reke K temu včasih dodajo še govorne šablone, raznovrstne klišeje in tudi krilatice . Vsi ti tipi enot so združeni glede na dve lastnosti: večbesednost (torej ločeno oblikovanje) in vzpostavljivost pomena Lahko bi tudi rekli, da spada v širok obseg frazeologije vse to, kar se vzpostavlja v že narejeni obliki, kar pa ni beseda . Takoj opazimo, da to merilo ni struk-turno-semantično, ampak čisto uzualno: vse besedne zveze (BZ) (predikativne in nepredikativne) se vzpostavljajo v govoru ustrezno z uzusom uporabnosti, kar je predmet frazeologije . Frazeologija je znanost o celotnem obsegu idiomatičnih BZ - to je leksikalna idiomatika . To lahko poimenujemo tudi frazematika, kolikor pač nastopajo idiomi Z kot celota glede na nominativno strukturno-semantično organizacijo znakov in so W lahko imenovani frazemi (Polivanov 1928; Telija 1996) . N Idiomatika je jedro frazeologije, lahko celo rečemo frazeologija v ožjem po- 1 menu, če le idiomi ustrezajo besedam glede na izpolnjenost teh ali drugih celostno nominativnih funkcij. Z zadnjo razumemo sposobnost besednozvrstnosti, da izraže-O no z zvezo besed pokazati predmet, soodnosen z enim denotatom (z razredom realij, S dogodkov, pojavov, dejstev ipd. ) . Znaki se nanašajo na posamezno besedno vrsto, L vstopajočo v zvezo besed . 0 Proces idiomotvornosti je pritegnitev besedne zveze v metaforo (ali drug v trop) na osnovi podobnosti smisla, ki je izražen v osnovi nominativne »zamisli« in tistega, kar se označuje z zvezo besed in njenim »dobesednim« pomenom, temu pa je dodana še določena struktura vedenja o svetu, nekakšen »scenarij« ali »okvir« (kot se navadno govori v kognitivnih znanostih) . Tako npr. staroruska BZ ^esmb Z Ha po^oH spada v scenarij fragmenta lova na medveda: lovec je postavil kopje s A pričvrščenim delom ostrine, medved se je nabodel, dal ostrino v žrelo, se razsrdil, p s tem pa samega sebe pognal v smrt . Tu je prikazan »okvir«, tj . v obliki epizode 1 strukturirana scena, večji fragment scenarija ali scenarij v celoti . S Idiomi se oblikujejo kot ekspresivno obarvani znaki . Nastopajo kot kentavri, K v katerih je neki del prenesen, drugi pa nastopa v svojem neposrednem pomenu, kot 1 npr . živeti na veliki nogi. 1 • 1 2 Leposlovna besedila Draga Jančarja smo izbrali naključno . Pričujoči izbor • seveda še zdaleč ni dokončen, kaže le nekatere značilnosti pisateljeve frazeologije 1 glede na strukturo . Pridevnik + samostalnik » . . . prebudilo me je tipkanje modernega adlerja« (SS, 172); »Rdeča armada se približuje Muri . . .« (SPMS, 11, 14; SS, 66); »Kako se reče reševalni avto, nenadoma je znal samo še slovensko« (PP, 209); »Imena, gibi, stavki iz knjižice, s potiskanih in popisanih papirjev,pastelne barve, mirno dihanje znanih teles . . . « (PP, 140); »Zakaj nobena dobra beseda ga ni mogla odvrniti od njegovih misli« (SPMS, 61); »Pisarna z nekaj koščki pohištva, bodoči projektivni biro . . .« (TI, 16, 39, 54); »Upokojenemu arhivarju Janezu Kostrinu se je v sredo življenje spremenilo iz enakomernega in mirnega toka v peklenski vrtinec duševnih bolečin« (SPMS, 87); » potem se pač pojavite in mirna Bosna« (SS, 85); »Gradim vaški vodovod z udarno brigado« (TI, 15); »Avtobus je po vijugasti cesti rinil gor med ozke hribe« (PP, 279); »Pripraviti sem te hotel za višje cilje« (TI, 152, 155); »Prav gotovo je predaval o vzgoji volje. Ali o narodnem znanju mogoče . Da crkneš od dolgega časa« (TI, 139); »Saj to je prosti čas, brezdelje, zato so si izmislili nedelje« (SS, 12); »Res smo zadnje čase pogosto skupaj« (SS, 157); »Imela je gladko, nekoliko izbočeno čelo« (SPMS, 142); »Se pravi babje čenče in obrekovanja« (TOT, 32); »Prav gotovo se prvi hip ni mogel odločiti, ali ima pred seboj pijanega ali nevarnega ali nekoliko bebavega človeka« (SS, 5); »Bussolin je bil vitez, Bussolin je bil nenavadno dober človek . . .« (SS, 127); » . . . z mastnimi črkami [je] natisnjeno ime čudnega kraja . . . « (SPMS, 43); »Presenečenje je prišlo naslednji dan« (SS, 217); »Strah, da bi bil tukaj smešni profesor, ki v sončnem dnevu hodi naokrog z dežnikom . . . « (PP, 192); o »Ni ga prijavil in pri tem se je počutil kot očividec kaznivega dejanja« (SPMS, 82); »Usmilil se ga je nekdo za debele denarje« (VBV, 43); »Zdaj je v njem že risalna deska . . . « (TI, 20); »Usul se je topel sipkast dež in že po nekaj minutah izginil« (PP, 135); »Odkod so se pravzaprav vzeli vsi ti narodi, ki jih še včeraj nikjer ni bilo, ali ^ pa so varno počivali za železno zaveso, kvečjemu še kot devete dežele v kakšni literaturi?« (PIDD, 14); »Na mejah devete dežele naj ne bo nič« (PIDD, 17); »Duh, ^ ki nas je doslej najbolj dušil, je bil zli duh malodušja« (TI, 200); »Živahnaplesna ^ glasba z oddaljenega plesišča . . . « (TI, 125); »Popadla me je tiha groza . . . mirna ^ groza« (SS, 112); »Takšen hlapec, smrdeč po kmečkem gnoju . . .« (SS, 197); »Kadar daje toplo hrano, pomeni, da je ena runda končana« (TI, 74); » . . . sem hodil za ^ njegovim hrbtom, da ne bi zašel v njegov zorni kot« (SS, 71); »Zadeva se je umika- ^ la na rob črne kronike« (SS, 221 - idiom spada v okvir (sodobne) slovenske publicistike); »Zaslišal se je pasji lajež« (SPMS, 159, 163 - SSKJ: laježpsov - Jančar ima levi prilastek); »Fred ima na glavi cilinder, njegova žena gnezdo belih las in cvili« (PP, 78); »Bujni črni lasje so mu v lepih valovih padali na tilnik« (PP, 67, 193; SPMS, 30, 38); »Veter je dvigoval pšenične slovanske lase« (PP, 213); »Ti lasje so bili zdaj svetli in lahni« (PP, 111); » . . . da so se ji štrenasti lasje v velikih ^ vzgibih premikali okrog glave« (PP, 123); »Vsa dolga leta bo poslušal šumenje, O smeh in glasne pogovore . . . « (SS, 155); »Ah, tisto tvojo kurbarijo bi se uredilo po partijski liniji« (TI, 80); »Groziš mu z ostro, zelo verjetno grožnjo; če je intelektu- « alec, ga racionalno prepričaš, z železno logiko« (VBV, 87); »Svetloba je nastajala kakor sončna luč . . . « (SS, 163); »Moral pa bi se na način logičnega sklepanja, z W deduktivno metodo . . . « (TI, 229 - knjižno); » . . . poglavitno je, da človek najde svoj ^ notranji mir« (TI, 110); »Tolikokrat sem govoril, da človek s črnimi mislimi, ne sme v steno Toda zdaj mislim, da uživaška sodrga pravzaprav nikoli nima črnih ali čudaških misli« (TI, 194); »Vedel sem, da je to popolnoma nora misel « (SS, 178); »Rani se pridruži tifusna mrzlica« (SPMS, 6) . Pisatelj prepusti bralcu presojo starosti: »Bilo je stanovanje samskega moškega poznih srednjih let« (PP, 217); »Zakaj sem moral kričati v recepciji in tako na nek ovinkarski način prosjačiti za pomoč?« (SS, 113); »Svojega talenta ne bo izdajal v dobrodelne namene« (PP, 69 - tu gre za prohibitiv, ki je morfološko izražen z zanikanjem v zvezi z nedovršnim glagolom); » . . . jasno štajersko nebo« (SS, 121); »Nebo je lahko tudi modro« (SPMS, 140); »Bilo je tako toplo in dobro, kakor ta mehki in voljni sneg, kakor svetla mesečeva noč nad zemljo in nebo nad njo« (SPMS, 76); »Kostrin se je prestopil s svinčenimi nogami« (SPMS, 85) . Somatizma sta tudi naslednja idioma v zloženi povedi: »Irenine pege, Lojzkine pege, vidne brez teleskopa na obeh straneh zavihanega nosu, slovanskega, sončne pege« (PP, 127); »Znano je, da imajo Židje orlovske nosove« (SS, 136) »Tako je bilo pozno popoldne, ko se je bližal večer in so kopasti oblaki pritiskali k tlom« (SPMS, 72); »Tale sanja z odprtimi očmi« (DAIN, 77); » to je samo tisti zbegani pogled svetlih oči, skoraj sivih oči« (PP, 118); »Videl je njegove nevarne oči, ki so bile nekoliko steklene« (SS, 119); »Gum-bo ga je gledal z vročičnimi očmi « (PP, 130); »Kadrovski si je mel roke in ga gledal z žarečimi očmi . . . « (SPMS, 110); »Oprijel sem se za železno ograjo na dru- Z gi strani« (SS, 158); »Na drugi strani je videl moža v civilni obleki . . . « (SPMS, 140) . V eni povedi imamo kdaj več idiomov: »Poleg njega je sedel človek z bledim N obrazom in odsotnim pogledom . . .« (SPMS, 114) . Jedrno besedo povezujeta dve 1 komponenti: »Čisto pri miru sredi tega bradatega in spačenega obraza« (SS, 6) . »Naj slikajo njihove zdolgočasene obraze« (SPMS, 142); »Obup, črni obup . Za O koga pišem, kje je še kak smisel, komu govorim? A to ti povem, ti ljudstvo, ti črna S množica!« (DAIN, 48); »Pomislil je, kam bi spravil draga sončna očala, da se ne bi L zdrobila!« (PP, 264) . Vojaški stalni besedni zvezi (SBZ): »Na zemlji pa so žične 0 ovire, minska polja . . . « (PIDD, 16) . »Prerinil se je v prve vrste in videl je, da so ga v modre oči opazile« (SPMS, 93); » . . . taksist je imel v ogledalu rdeče oči od bedenja . . .« (PP, 233); »Gospodična je imela vodeno modre oči« (PP, 23); »Kdaj pa je že on, Godot s svojimi plavimi očmi komu kaj storil« (TI, 244, 245, 245; PP, 163); » . . . zajec je imel rdeče oči, on pa plave, akvamarin« (TI, 245); »Oči so še svetlo Z modre, modre« (SPMS, 84); »[Volodja] gleda konico svojega čevlja, potem se z A dirigentsko palico popraska po hrbtu . . . « (VBV, 104); »Z okornega rečnega parni-p ka so se oglasile piščali . . .« (PP, 126); »Zaslišali so samotno ptičje petje« (TI, 158); 1 » . . . bilo je slišati harmoniko in zatajeno petje« (SS, 178); »In v tem mestu se bodo 5 kmalu paradni koraki zvrtinčili v nori, krvavi ples . . . « (SS, 103 - ekspr. - idiom je K produkt sekundarne nominacije); »Veliki gala ples« (VBV, 89); »Slikar Mrtvaške-1 ga plesa v Hrastovljah se stiska pod napušč cerkve, s katerega lije topli primorski 6 dež na Istro . . . « (PP, 140 - idiom je reminiscenca na slovensko slikarstvo); »V tem • . . . prosojnem sobotnem jutru plava smrt, tista s fresk na Mrtvaškem plesu . . . « (PP, 1 275); »Njegov sorodnik z istim imenom je bil v tem mestu lastnik pogrebnega pod- • jetja. Izgubil sem njegov naslov. Med pogrebnimi podjetji ga ni« (PP, 221); »Ko 1 je vstala, ni dvignila pogleda« (PP, 163); »Ona je vendar govorila o družbenem položaju . . .« (SPMS, 154); » . . . samo kukci grizljajo v svoji nočni uri svoj življenjski prostor pred seboj . . . « (SPMS, 159); » . . . so bile žrtvama šele tu prizadejane odločilne smrtne poškodbe« (SS, 210) . Iz vojaškega izrazja je leksem in idiom: » . . . nemara nosi s seboj kakšno risbo tanka ali razstavljene avtomatske puške . . .« (VBV, 49); »Simon piše na pisalni stroj« (VBV, 107; SPMS, 142, 149); » . . . medla svetloba ožarja zaspani voznikov obraz . . . « (SPMS, 132); »Zdaj se je premaknil in stopil v zeleno modri pramen neonske svetlobe« (SPMS, 108; PP, 138, 138, 210); »V profesorski jedilnici je spet tiho žvenketal jedilni pribor« (PP, 97); »Kurenti, temne poganske prikazni . . . « (SS, 174); »Ogrnjen je bil v tenko rožnato haljo, na kosmatih prsih mu je visela debela kovinska verižica« (PP, 234); »Dovolite, Mihael Vončina, sodelavec policijskega ravnatelja gospoda Krištofa Pajka« (DAIN, 33, 33) . Slovenske družbene ureditve se dotika idiom: »Kakšna agrarna reforma, budalo« (TI, 220) . »Tudi to noč, ko je stal pod Žigonovim oknom in mu je mrzli veter rezal stare kosti, je mislil nanje« (SPMS; 105 - SSKJ: mraz reže do kosti); »Odsluži vojaški rok, ponovno se vpiše na trgovsko fakulteto . . . « (SPMS, 41-42); »Obsojeni se mirno prepusti spremljevalcem, ki ga obkrožajo in z njim stopajo v soju ognjene svetlobe . . . k pomladanskemu sončnemu siju« (SPMS, 63); »Tukaj piše v oklepaju, je dejal, v oklepaju piše: v osnovi odklanjanje vojaške službe« (SS, 147); »Tvoje sovraštvo do vsega postaja že bolestno, to je . . . patološko sovraštvo« (SPMS, 155); »Zabavno je to, reče Ada, da se Anselmo bojuje proti veleposestnikom dobrega srca« (SPMS, 31); »Samo da konča pripravniški staž na sodišču« (PP, 98); »Bil je o zgrbljen, redki lasje so mu moleli izza ovratnika kot šop slame iz poljskega strašila« (PP, 263); »Rezki in različni udarci pa so se razlili po mojem tkivu in mojem opojnem snu . . . « (SS, 172); »Hkrati pa je bilo vse skupaj v moji sobi in vanjo je vdiralo rdeče žarenje uličnih svetilk . Ulične svetilke so rdeče . . . « (SS, 172); »Nje- ^ mu, kakor tudi drugim ljubiteljem znanosti, polarna svetloba ni pomenila ničesar tako zapletenega, česar ne bi bilo mogoče razložiti« (SS, 169); »Sholar mežika v ^ sončno svetlobo« (SPMS, 60); »Če se vzpne po tem stožcu, pride tja do nebes, on- ^ kraj in še k drugim svetovom« (PP, 245); »Stekel je na ulico in dihal hladni sve- ^ žec . . . « (PP, 40); »Težak nočni šiht je bil to« (SPMS, 115); » . . . rada je govorila o svojih učnih urah in o predavanjih za izredne slušatelje te ali one politične šole . . . « ^ (SPMS, 142); »Njegova stara prijateljica je učiteljica marksizma na tehniški šoli« ^ (SPMS, 121); »V naslednjih letih je Leopold Markoni mlajši končal trgovsko šolo« (SS, 152); »Vse to je premišljeval Gregor Gradnik, ko je zaman vrtel njeno telefonsko številko« (PP, 123, 241); »Ker te je imela partija rada, kot na začetku vse intelektualce in falirane študente « (TI, 46); »Izvedel pa sem za rasno teorijo« (SS, 128); »Neki moški z bikovskim tilnikom in gladko obritim obrazom je sedel poleg njega« (SS, 42); »Leden hlad čuti v prsih in gluho tišino . . . « (SPMS, 14); » . . . zdaj ^ je vanj udarila prazna tišina ulice . . .« (SS, 5); »Balkan Sobranie. Dober tobak« (TI, O 141); » . . . in flagranti, je stvar domnevanja, povezovanja in sklepanja, bistrega uma, intelektualna zadeva « (TI, 224); »Tisti prostor na koncu stranskega skladiščnega hodnika ga ne bo samo oropal vseh normalnih ambicij, ampak tudi zdra- N vega uma« (SPMS, 155); »Kajti ljudje, ki so ga že slišali v nočni uri, ga ne imenu- W jejo zaman smrtna ura« (SPMS, 158); »In rad sem jo imel na ležišču spalnega va- ^ gona « (SPMS, 141); »Ta položaj ti zagotavlja socialno varnost « (SPMS, 154); »Zunaj je bil hladen spomladanski večer« (SPMS, 88); »Gregor Gradnik je na obali reke, kjer vleče hladeči veter« (PP, 77) . Veter je lahko hladen (TOT, 12), suh (PP, 212) in zahoden (PP, 212) . »Mlado vino je oktobra« (VBV, 76); »Neka ženska se je na mile viže norčevala iz moje samotnosti« (SS, 178 - SSKJ: pog . , ekspr . ); »In potem se je škripaje ustavil smešni lokalni vlak« (PP, 239) . Dva idioma sta v povedi: »Vsakemu komunistu mora biti jasno, da revolucionarno delo v tem trenutku ni več borba, niti državljanska vojna . . . « (TI, 19) . »Že tri tedne ni bilo tople vode (TI, 36); »Ali smo res pred izbruhom krvave svetovne vojne . . . « (SS, 153); »Vidiš, je potem dobre volje nadaljeval« (SPMS, 103, 112) . Antonim je »slabe volje« (SPMS, 115, 136) . »Zdi se mi, da prav zdaj poslušajo glasbo. In niso najboljše volje« (PP, 236) . Antonim pravkar navedenemu idiomu je v povedi: »Dajte no, tak humor. Naj gre tale ven,v slabo voljo me je spravil« (DAIN, 36) . »Zelo trpim ob jutranjem ptičjem vrišču« (TI, 158); »Predavalnica ali seminar, ki je prostor ljubljanskega vseučilišča . . .« (TI, 125); »Dunajske strehe, nad njimi je rdeč sončni vzhod« (TOT, 9) . Nasprotje jedrni besedi je: »Pogled na vislice na Gavžniku . Prazne, a grozljive . Na ozadju rdečega sončnega zahoda« (TOT 130) . »Takšnega poskusnega zajca, kot je bila Eva C . , svet še ni imel« (SS, 33); »Tokrat so kopali prehode skozi snežne zamete« (PP, 222); »Kako si padel z neba, o Lucifer, jutranje zarje sin!« (PP, 15) . Pisatelj Jančar slika tudi sprotna politična dogajanja, kot npr .: »Ah, Evropa, demo-W kratična Evropa je boleča vprašanja z one strani železne zavese potisnila v gluho N Faradayevo kletko tako imenovanega postkomunizma« (PIDD, 24) . Somatizem 1 črne zenice se nahaja dvakrat (SS, 6, 7) . »Obrnjen je nov list v zgodovini dušeslov-ne znanosti« (VBV, 99); »Tisti kovinski zvok z letališča je votlo zvenel v ušesih . . . « O (PP, 242); »Svetloba se je valila po nebu kakor razbeljeni oblaki, vmes pa so prhu-s tali svetlobni žarki kakor široki trakovi« (SS, 168) . Živci so dobri, slabi in trdni L (TI, 24), značaj pa je mlahav in trd (TI, 22, 24) . Glagola delati in garati nastopata 0 v zvezi z idiomom črna živina (TI, 96, 102); družbeno razslojenost izraža idiom v v primeru »Medtem ko pripoveduje o fantu, ki je sin neke velike živine« (PP, 55) . Z 1 Glagol + samostalnik »Glih treba mu je bilo odkrivati Ameriko« (TI, 226); »In o vas gre glas, da ste Z blag človek« (DAIN, 27); »Toda tovariš Kostrin, je okrožni povišal glas« (SPMS, A 104) . Iz pogovornega jezika je vzet idiom v tejle zvezi: »On pa drži figo v žepu« p (VBV, 87) . »Ko ste se vi borili, jaz pa sem si očitno praskal jajca v ujetništvu« 1 (TI, 47 - vulg . ); »Kadi cigareto za cigareto« (SPMS, 10) . Pedagoško noto ima s idiom: »Samo, tam je bil, jaz ti bom paprimazal Makarenkovo klofuto« (TI, 52) . V K naslednji povedi je v vsakem stavku po en idiom: »Tej objestnosti, ki čedalje bolj 1 ogroža zdravega duha naše mladine, bi bilo treba napraviti konec« (TI, 171) . » . . . v 6 postrgano lice mu je udarilo še več krvi . . . « (SS, 175, 176) . Iz katoliške religije je • naslednji idiom: »Vsak med nami mora nositi križ« (TOT, 155); »Temno je tukaj. 1 Zakaj ne prižgeš luči?« (TI, 186); »V tem trenutku ugasne luč« (TI, 24); »Samo z • njimi ravnajo ljudje surovo, sem si mislil, z menoj pa ne, mene pustijo pri miru . . .« 1 (SS, 115); »Prešinila me je prekleta misel . . . « (SS, 178); »Pri šumenju morja . . . « (TI, 134) . Ekspresivna sta idioma: »Obnašaš se, kot da imam mačka ali kot da sem vstal z levo nogo« (VBV, 57); »Ali so se meni tako čudno bleščale oči . . . ?« (SS, 116); »Tekst se je zaustavil, gladina se je umirila . Zaprl je oči. Odprl je oči« (PP, 7); » . . . tja do jutra ni mogel zatisniti očesa« (SS, 144 - SSKJ: ekspr. ); » . . . jaz sem si pustil tam v tisti pisarni soliti pamet od nekakšnega policijskega uradnika« (SS, 86); »Ko sem dvignil pogled . . . « (SS, 159); »Očesci pa sta bili takšni, da ni mogoče odtrgati pogleda « (SS, 6); »Med tem Dedal Janku ponudi roko « (TI, 13 -SSKJ: ekspr . ); »Vasilka si prižge cigareto in stopi k Dedalu« (TI, 51; VBV, 50, 57); »Jelena prižge svečo pred ikono Matere božje in poklekne pred njo« (SPMS, 6); »Ni znal stisniti roke« (SS, 143-144) . Sekundarna nominacija je tudi v idio-mu: »Torej, zavihajmo rokave« (TI, 17); »nisem navajen, veste, je rekel, medtem ko je lovil sapo« (SPMS, 111); »Dvignil je sidro, ladja je plula, balon je vzletel« (PP, 229); »Vrlo dobro, bi morala zahrumeti množica . . . in polkovnik bi moral odgovoriti . . .: Služimo narodu . Vsa množica moških glasov je v en glas zakričala: Služimo narodu« (SPMS, 152); »Obrnil se je [polkovnik] k ljudstvu, se razkora-čil, postavil roke v boke in vzkliknil: Vrlo dobro« (SPMS, 153) . Korelativen je idiom: »Topli februarski veter je talil sneg« (SS, 175); »V New Yorku je snežilo, hodil je po umazani snežni plundri, tukaj, kjer na bi zmeraj sijalo sonce, tukaj je deževalo« (PP, 9) . V obliki klimaksa nastopa idiom: »Živeti med ljudmi, ki so vam odprli svoj dom in svoja srca, da, tudi svoja srca . . .« (SS, 126); »Bolniška soba v psihiatričnem zavodu - Svoboda osvobaja« (VBV, 39); » . . . in slišal je, kako mu v prsih bije srce« (SPMS, 113); »Glavina je stresal šale na njen in na moj račun, na o najin račun« (SS, 206) . Iz slenga je vzet idiom: »Sledi tisto, čemur se v vseh jezikih danes reče ,utrganfilm'« (PP, 83) . »Avtomat je z glavnim udarcem utrnil luč in pod nogami ji je zazevala tema« (SPMS, 144); »Potem Irma vključi gramofon, tiha ,njena' arija« (TI, 106); »Mir! Izklopi tisti prekleti gramofon« (TI, 106); »Mi nismo ^ nikomur zaprli vrat, če je hotel vstopiti v našo hišo« (SS, 184); »Zatopil se je v branje« (SPMS, 157 - SSKJ: ekspr . ); »Ne verjamem, da so te more v kakšni zvezi ^^ s čudnimi dogodki . . . « (SS, 111) . Notranji predmet je v idiomu: » . . . to se pravi ži- ^ veti življenje enodnevnice« (TI, 137) . » . . . nekoliko nepotrebnem sem izgubil živce« ^ (SS, 113 - SSKJ: ekspr.); prav takšen je stilni kvalifikator v naslednjem idiomu:. »Ne žri mi živcev . . . Samo ne nalivaj se, ne žri mi živcev« (TI, 46) . - Zaporedje ^ samostalnik + glagol izkazujejo idiomi: »Ni čudno, grdega mačka mora imeti« ^ (VBV, 46); »Mislim, da se mi je glas nekoliko tresel« (SS, 133); » . . . s kamenjem ^ in z meči odpustke delijo . . .« (TOT, 26); »Kot da je to kakšna galerija, ne pa zavod Svoboda - osvobaja . . . « (VBV, 94, 48, 49); »Vrag si ga vedi . . . « (SS, 17); »Vrata ^ so se vdala« (SS, 86, 112, 112); ». . . in spet so zvezde zasijale na nebu . . .« (SS, 164) . ® L Glagol + predlog + samostalnik ^ »Spet mi skačeta v besedo . . . « (TOT, 30); »Vse svoje je pustil na cedilu . . . « O (TOT, 50; SS, 110); »Lepše je pasti na višku moči in v cvetu življenja kakor dolgočasno segniti v smrtni postelji . . . « (TI, 179); »Njemu je segla do duše« (TOT, « 73 - SSKJ: ekspr. - tu je nadomeščena beseda srce); »Takole sem že popuščal N nekaj časa, dokler mi nisi zrasel čez glavo« (TI, 246 - SSKJ: pog . ); »V tisti temi W sem gledal z odprtimi očmi v zid . . . « (SS, 111); »Kajpada latinski psalter, ki ga ^ nerazumljivo in brez andohti tulijo menihi, gre kvečjemu do trebuha« (TOT, 37); » . . . duhovno sodišče ga izobči iz cerkve . . . « (TOT, 50-51); » . . . stopimo še k Milki na kozarec« (TI, 188); »Nenadoma mi je prišlo na misel . . . « (SS, 178 - SSKJ: ekspr . ); »Ves dan je šel v nič« (PP, 38); »Njih lahko ima za norca . Jaz sem pa tu . Mene ne bo imel za norca« (DAIN, 79 - SSKJ: ekspr. ); » . . . stopi tja v pisarno in se vrne s kosom papirja, ki mi ga pomoli pod nos . . . « (SS, 136); »Vse si nas potegnil za nos« (SS, 190 - ta idiom izraža periferijo na področju obnašanja in je eden od tistih, ki označujejo prevaro tipa potegniti za nos, metati pesek v oči, naliti čistega vina); »Ne razumeš me, ker te bom moral obsoditi na smrt« (TI, 89); »Nezadržno mi prihaja pred oči neka Boscheva slika« (SS, 73); »Tudi je vaša stvar, če ste si izbrali drugo družbo, je rekel in poblisnil z očmi proti Tondichterju « (SS, 126); »Vsakomur bi lahko pogledal v oči« (SPMS, 90); »Z mehkimi koleni je stopal med njima in temnilo se mu je pred očmi« (SPMS, 102); » . . . Žigon pa je samo odmahoval z roko« (SPMS, 118); »Kadrovski ga je jezno ošinil s svojim svetlo modrim pogledom« (SPMS, 93); »Tondichter se je odmaknil in ga premeril z užaljenim pogledom« (SS, 126); »Samo malo še manjka in vse bo prišlo na dan« (SPMS, 95 - SSKJ: ekspr .); »Šele kadar Jezus zares omahne, takrat si Debil privošči kakšno na njegov račun« (PP, 200; DAIN, 16, 47, 32); »Skomignil sem z rameni« (SS, 125, 130, 217, 200, 221;PP, 213; TI, 34, 187, 229, 260; VBV, 71); »Vsa vzhodnoevropska blebetanja o Evropi, o poti v Evropo, o čimprejšnji Z evropeizaciji je treba vzeti z rezervo« (PIDD, 13 - SSKJ: knjiž . ) . Precej je v pi-sateljevh delih frazeoloških somatizmov, kot npr : »Vidite, šel sem vam na roko« (DAIN, 37 - SSKJ: pog ); »V kovček sem metal vse, kar mi je prišlo pod roke« 1 (SS, 173); »Kaj, za hudiča, ne vidite, da je Wolfova usoda v vaših rokah« (DAIN, ^ 39); » . . . in zdelo se mi je, da je zdaj zadnji hip, ko se še lahko vzamem v roke . . . « O (SS, 122; SPMS, 95 - SSKJ: ekspr. ); »Videla sem te v sanjah« (TI, 159); »Ko S sem se zbudil iz sna ali tiste odsotnosti, sem skušal odpreti okno« (SS, 10); »Gur-L te, človek bi počil od smeha« (SPMS, 90, 90); »Strigla je z ušesi, ampak naprej ni 0 hotela« (SS, 189); »Že razumem, je rekel Kostrin občudujoče in se isti hip ugri-v znil v jezik« (SPMS, 115); »Lil Dagover, čudno lepa igralka, vrgla ga je iz tira« (SS, 12 - SSKJ: ekspr . ); »Debil se je naslonila nazaj in bobnala s prsti . Liona je strigla z ušesi« (PP, 160); »Žigon pa je samo zamahnil z roko« (SPMS, 118); »Enkrat mu zvoni v ušesih, drugič se pojavi nenadno potenje . . . « (PP, 243; SPMS, Z 154); »Bil je tukaj na začetku neke svoje zgodbe in vse mu je bilo na voljo« (PP, A 13); » . . . ob tej misli se mu je zameglilo pred očmi« (PP, 73 - SSKJ: ekspr .); »Dva p dni je od jutra do večera taval po labirintih, mestu mrtvih , toda Joseph se je udrl 1 v zemljo« (PP, 70 - SSKJ: ekspr . ); »Pri številki pet se je zrinil po stopnicah med S sedečimi, objetimi fanti in dolgo pritiskal na zvonec« (PP, 234); »Zvenenje v K ušesih je prekinil čuden šum« (SPMS, 154); »Poslušaj ti, doktor . Tebi je tvoja 1 znanost malo zlezla v glavo« (VBV, 47) . 1 o\ Prislov + glagol 1 »Šla sva skozi snežno brozgo in čutil sem, kako me zdravnik postrani pogleduje • izpod svoje kučme« (SS, 133); »Sploh ne veš, kako globoko si zabredel« (DAIN, 1 18 - SSKJ: ekspr.); »Zaprepadeno ga je pogledala . . .« (SS, 122 - SSKJ: pog .) . Predlog + zaimek + samostalnik » . . . meni se je zdelo, da smo na vsem svetu samo mi trije« (SS, 185); »Proti svoji volji sem odgovarjal surovo« (TI, 188-189) . Samostalnik + glagol + pridevnik ». . . nos ima otroško sploščen . . . « (PP, 141); »Bila je objokana, njene oči so bile spet žalostne . . . « (PP, 124); »Je to takšen greh? - Do neba vpijoč« (TOT, 168) . Predlog + samostalnik + samostalnik »Ti se ne zavzemaš zanj - plahun si in v očeh javnosti diskreditiran« (DAIN, 32-33); »Vse, kar je živega in kar prihaja, potisniti na dno srca, zazidati« (PP, 236-237) . Predlog + samostalnik + glagol »Na prste sem računal, koliko ur sem spal« (SS, 139); »Po prstih je stopil pred njegova vrata« (SPMS, 91); » . . . z Jaroslavom [sva se] kje daleč na jugu in do vratu zakopana v posle . . . « (SS, 12) . Le enkrat smo zasledili strukturo:predlog + samostalniki + predlog + zaimek: »Kostrina ni zanimalo, ali je Žigon v zvezi s tistim, ki postavljajo ali mečejo bombe . . . « (SPMS, 95) . Predlog + zaimek + samostalnik »Hotela sem zvedeti, za kaj gre. Saj vem, za kaj gre . . . « (DAIN, 30; SPMS, 113) »Tovarišica, je zakričala na ves glas . . . « (SPMS, 123, 247) . Jurij Rojs, Idiomi v književnih delih slovenskega pisatelja Draga Jančarja Predlog + samostalnik + predlog + samostalnik »Kostrin je čutil, da je od glave do peta polit z gnojnico« (SPMS, 86); »Ko sem se o zrinil v njegovo bližino, me je tako pogledal od pet do glave . . .« (SS, 178 - SSKJ: ekspr . ); »Nekdo je moral z resnico na dan« (DAIN, 31); »Zadaj za oltarjem, ki sega od tal do stropa . . .« (SS, 43); ». . . od vzhoda do zahoda korakajo mladi ljudje« (SS, 103). « Predlog + števnik + samostalnik ^ » . . . naj opravita te stvari med štirimi očmi« (SPMS, 85); »Zlasti pa hoče vedeti, kaj ^ je notri v lobanji, in to hoče vedeti na prvi pogled« (SS, 123; VBV, 46); »To je treba ^ rešiti z eno potezo« (TI, 182) . < Z > Glagol + samostalnik + predlog + samostalnik ® »Ne morem reči, koliko časa je minilo, kako dolgo sem kadil cigareto za ciga- ^ reto . . .« (SS, 203); »Volodja potegne glavo med ramena« (VBV, 55 - SSKJ: od ^ strahu potegniti, stisniti glavo med ramena); »Ne, pač pa je bilo dreka do kolen« O (TI, 66); » od vseh strani bo zavreščalo in zakričalo, da bo Gretici zledenela kri v žilah« (SS, 156); »Kdaj pa je Volodja komu skrivil las na glavi?« (VBV, 59); »Toda hh ko je bilo to dvoje na mizi, je bilo vse tako enostavno in nazorno, da se mu je odvalil N kamen od srca« (SPMS, 116 - SSKJ: ekspr.); »Ta se je naslonil na zid in prekrižal W roke na prsih« (SPMS, 103); » . . . ob misli na neznosno obrekovanje, ki ga čaka, so ^ mu stopile solze v oči« (SPMS, 90 - SSKJ: ekspr.); »Ana je takšna, kot bi izgubila tla pod nogami« (DAIN, 72); »V naši deželi se nosi glava v torbi« (TOT, 74, 74, 131, 167 - SSKJ: pog . , ekspr . ); » . . . in to je zmeraj polagal na srce mlademu Žigonu, človeku, ki mu je zdaj zasadil nož v srce« (SPMS, 89 - SSKJ: ekspr. ) . - Strukturo glagol + samostalnik + predlog + zaimek srečamo le tu in tam: »Vsi so se mu kro-hotali, on pa je izgubil sleherno oblast nad seboj« (SS, 177) . Glagol + predlog + samostalnik »Spet mi skačete v besedo« (TOT, 30); »Enajst let niti za hip ni posumil, kaj nakleplje in kaj ima za bregom« (SPMS, 12); »Jaz nikogar ne vlečem v nobeno godljo« (DAIN, 20 - SSKJ: ekspr. ); »Na zborovanju profesorjev je škof udaril po mizi« (DAIN, 44); »Samo da je zdaj v kaši« (DAIN, 17); »Pristal bom na nekak usran kompromis« (DAIN, 33); »Ali ne tečejo tudi drugod potoki in kri ljudem po žilah?.« (DAIN, 50); »Blato v organizmu razpada, prosim lepo, ali pride normalnemu človeku kaj takega na misel« (SPMS, 147-148 - SSKJ: ekspr. ) . Enak, le z nikalnico, je idiom v TI, 234. »Ni še daleč čas, ko smo si ob njihovih očitnih lažeh komaj upali drug drugemu pogledati v oči« (DAIN, 21); »En sam človek je od prvega trenutka vedel, da ne gre za požar, da se sile nebeške pregibljejo in da bodo ljudje omrtveli od strahu . .. « (SS, 163); »Kako je z Z njenim Franjom, ki ves zaripel v obraz . .. « (SS, 48) . - Le en primer nahajamo z glagolom in pridevniškim prislovom: »Irena sede po turško .. . « (PP, 223) . Tako N tudi glagol + predlog + prislov: »Organizacija je prepričana, da ga je treba v 1 trenutnih vse bolj zapletenih razmerah dati za nekaj časa na hladno« (SPMS, ^ 39) . Enkrat najdemo tudi idiom pridevnik + samostalnik + prislov: »na smrt O dolgočasno« (SS, 30) . S Dvakrat srečamo idiom s strukturo glagol + predlog + samostalnik + predlog L + samostalnik: »Kostrin je cepetal in se predeval z noge na nogo« (SPMS, 100) . 0 Sinonimno je jedro: » . . . in se prestopal z noge na nogo« (SS, 191) . Dvakrat najde-v mo tudi strukturo glagol + zaimek + samostalnik: » . . . saj ni treba pregrizniti vsake besede« (SS, 203 - SSKJ: ekspr.) . Takšno stilno vrednost ima tale SBZ: »Ni mogla verjeti svojim ušesom« (SPMS, 147) . - Prislov + predlog + zaimek imamo v primeru »Pismo pravilno zaljubljene žene vse to vsebuje samo po sebi« (TI, 132) . Redka Z je tudi struktura prislov + pridevnik: »Poznam pa še zelo dobro« (TI, 37); »prav A dobro« (TI, 75) . P 1 Prislov + veznik + prislov 5 »Zajtrk sem obakrat izpustil . Hodil po glavni ulici gor in dol« (SS, 10, 13); » . . . [lju-K dje] so hodili gor in sem in tja« (SS, 42); »Po ustih sem sem ter tja predeval tisto 1 staro pecivo« (SS, 35, 37, 72); » . . . tu in tam sta spregovorila . . . « (SS, 152); » . . . zgo- 6 raj in spodaj ...« (SS, 111); » . . . slej ko prej . . .« (SPMS, 35, 85 ); » . . . videvajo ga, • kako hodi tja gor čez zasnežena polja« (SPMS, 11; PP, 249); » . . . pustil ga je čakati, 1 prej ali slej bo spet njegov« (PP, 44); »Ona govori, ona s kozarcem v roki hodi • pred kamionom sem in tja« (PP, 164); »Moškemu na ekranu, ki je še trenutek pred 1 tem jezno hodil sem in tja . . .« (PP, 165; SPMS, 58, 129;TOT, 14; PP 73, 109, 249; VBV, 39) . Samostalnik + samostalnik ». . . na obletnici mature [so si] kazali fotografije svojih otrok . . . « (SPMS, 133) »Ležali so na posteljah ali pa nemara sloneli ob oknih, zatopljenih vase in potopljeni v grgranje potočkov . . .« (PP, 138); » . . . zdaj pa na vsakem vogalu najdeš napis Drago, popravljalnica čevljev« (PP, 110); »Iz sosednjega prostora se v pramenu svetlobe, ki pada skozi odprta vrata, prikaže Ana« (DAIN, 50, 85; PP, 7, 281, 282) »Vstal je in videl sem, kako mu pramen sončne svetlobe rdeči lase na glavi« (SS, 82); »Kaj je torej čudnega, če ljudstvo tava v temi, ko so omračeni celo tisti, ki bi morali biti luč sveta« (TOT, 13); »Vstopi Ignac . S knjigo pod pazduho in z velikanskim šopkom rož« (TI, 138, 151); »Stopil je do vrat in nazaj, se zasukal in se nekajkrat zavrtel v ritmu valčka « (SPMS, 151); »Sprva izrazitejša, potem se kakor s sunki vetra približuje in se v valovih spet umika . . . « (125); » . . . ne vidim začetka in konca« (SS, 56); » . . . skozi režo priprtih vrat pada žarek svetlobe . . .« (PP, 58) . -Kdaj pa kdaj srečamo strukturo samostalnik + prislov: » . . . to ti rečem: Klobuk dol pred njim« (DAIN, 17) . Z veznikom: » . . . bratstvo in enotnost« (PIDD, 11); »Moje solze so bile moj kruh dan in noč« (PP, 51; TOT, 118) . Jurij Rojs, Idiomi v književnih delih slovenskega pisatelja Draga Jančarja Samostalnik + predlog + samostalnik »Vse je bilo bob ob steno« (SPMS, 61 - SSKJ: ekspr . ); »Na deželi hoče delati, in ko cerkovnik šaljivo pripomni: Bogu za hrbtom? mu trezno in rezko odgovori: Noben kraj ni Bogu za hrbtom« (SPMS, 7); »Kakšna je njegova kuharica? Kako naj se bojujem s takšno vojsko, skrokano, pijano, z vojsko, ki si dan na dan sladi in razvaja svoje čute . . .« (DAIN, 45 - SSKJ: pog .); »Dan na dan in noč za nočjo . . .« ^ (DAIN, 45); »Raje vam bom prebral pesem o papežniku, ki dan na dan čez nas zmerja in mu je ime - Mrcina« (TOT, 119); »Kadar je vstopil kakšen gusar, kapu-cinar ali smrt s koso, zavita v bele rjuhe . . .« (SS, 276-277) . Pomanjkanje fizičnih ^ sposobnosti, pomanjkanje poguma, strah pred smrtjo . . .« (SS, 138); » . . . bo pahnjen ^ v najhujšo temo, kjer bo večno tuljenje in šklepetanje z zobmi« (TOT, 75); »Potem je metal kovance v igralni avtomat in brez misli potiskal na neke tipke« (PP, 208) . - ^ Redke so tele strukture: samostalnik + predlog + prislov: »[Trgovina] je bila hkrati pisarna in poslovalnica za prodajo na debelo« (SS, 117); samostalnik + predlog + samostalnik + glagol: »Zemlja pod nogami se jim dviguje« (DAIN, 64); glagol + predlog + števnik + samostalnik: »Tu sva sama še je čas, da se pogovorite med štirimi očmi« (TOT, 152); predlog + pridevnik + samostalnik: »Prosim, da se v najkrajšem času sestanete s tovarišem projektantom . . .« (TI, 17); »Premišljuješ lahko v prostem času . . . « (TI, 18) . Le po enkrat imamo strukturo vrstilni zaimek + samostal- ^ nik: ». . . severni sij [je] odsev zlatih ščitov, na katerih nosijo boginje Valkire padle O vojščake na drugi svet . . .« (SS, 20, 171) in zaimek + pridevnik + samostalnik: »Ko sem bila majhna, takole, si ničesar na svetu nisem bolj želela, kot to, da bi smela ves hh ljubi dan tičati v tem prostoru« (DAIN, 41) H Medmetni idiomi ^ »Počasi, profesor. Najprej dober dan in dobrodošli« (DAIN, 36); »Dobro jutro« (VBV, 39); »Pa jebeš mu mater, kam gre ta svet?« (TI, 237 - vulg . ); »Pa kdaj je tebi dobro, jebenti mater!« (TI, 95 - vulg . ); » . . . brez takih, kot sem jaz, bi že zdavnaj vse skupaj šlo v božjo mater« (TI, 95); »Lahko noč . Noč . Dobro spi« (PP, 145) Zaimek + samostalnik »Sivolasi sodnik jo je hotel imeti ves čas ob sebi« (PP, 125); »Kakor da je bilo že ves dan v njegovem obnašanju nekaj, kar ga je s skrivnostno močjo tesnobno stiskalo« (SPMS, 44); » . . . za vse nakaznice, ki sta jih delili z obema rokama in jih poniževali « (TOT, 69); »Pljučnica spravi človeka na oni svet« (SPMS, 9; TI, 132; PP, 44); »Kdo pa bo dežural, vprašam, kdo na tem sfukanem svetu pa bo še sploh kdaj dežural?« (TI, 237); »Tistim postopačem in potepuhom razglasi, da izobča iz Svete matere cerkve njegovo veličanstvo« (DAIN, 65); » . . . ves dan in vso noč« (SS, 117) . Zaimek + glagol »Ne vem, kaj me je pičilo . . . « (SS, 107); »Ne vem, kaj se je skuhalo okrog mene« (SS, 112); ». . . a vam sem moral povedati, kar vam gre« (SS, 128); »Skoraj vsakemu se je posvetilo« (DAIN, 116) . Osamljena je struktura zaimek + predlog + zaimek + glagol: E Z »Kadar Fedjatin popije veliko žganja, začne sam s seboj govoriti po rusko . . . « (SS, 157) . Tako tudi: glagol + zaimek + predlog + zaimek: » . . . Franjo je ves iz sebe . . . « (SS, 204) . 1 Idiomi s strukturo ne - ne ^ »V Ljubljani o vsem ni bilo ne duha ne sluha . . .« (SS, 169); » . . . ni bilo ne konca ne O kraja . . .« (SPMS, 147) . S L Sestavljeni vezniki kot idiomi 0 »Všeč si mi kljub temu . . . « (TI, 160; SS, 48); »Kljub čemu ...« (TI, 160); »Kljub v vsemu me ta Čeh pomirja« (SS, 15) . Z 1 Avtorski idiomi Te vrste idiomi niso slovarsko določljivi in so stvaritev avtorjeve besednozvezne Z vzpostavljivosti . Glede na primerjavo z drugimi vrstami idiomov so dokaj bogati . A Gre za idiome, v katerih je spremenjena komponenta (prenovitve), in tudi za take, p ki jih ustvarja sam pisatelj Drago Jančar . 1 »Besede so visele v zraku« (PP, 97); »Moja stara mama pravi, da je za vsakega 5 en cigel v arestu« (TI, 37); »Kdor ima preveč duha, je tako ali tako na robu norosti, K ta je pa že čez« (DAIN, 69); »Ga ne boš pustil, da grize svoj lastni rep?.« (DAIN, 32); 1 »Kostrin pa je zmeraj ležal na postelji, pokrit čez glavo in zvit v dve gubi« (SPMS, 6 87 - SSKJ: držati se v dve gube 'sključeno'); »Človek, ki ga nihče nima rad, postane • hudoben« (TI, 51); »Ta je prišel skozi ključavnico« (DAIN, 36); »Bolezen odhaja 1 skozi ključavnico, prihaja pa skozi odprta vrata« (DAIN, 4 ); » . . . nenadoma mu je • hladna mrščalica stekla po hrbtu in vsem telesu« (SPMS, 110); »Ko bo prišel čas, 1 jim vržemo njihove štipendije pod noge« (DAIN, 44); »Njene oči so postajale ledeno mrzle« (SPMS, 122); »V kopalnici je gledal svoj zabuhli obraz z velikimi črnimi marogami pod očmi« (PP, 93); ». . . ima vso družbo in položaj v njej v malem prstu« (SS, 29 - pogosteje se rabi jedro mezinec); » . . . je rekel Okrožni in preluknjal Ko-strina s svojim hladnim in ostrim očesnim rezilom« (SPMS, 97); » . . . tako ga je zdaj šumenje tablete, ki so se mu pridružili doslej popolnoma neznani zvoki, spravilo na rob nervoze« (SPMS, 138 - SSKJ: ekspr. biti, stati na robu obupa); » . . . spet je začel naletavati moker, cunjast sneg . . . « (SS, 78); » . . . odpor do njegovega vinskega zadaha, se je mešal s strahom, ki mu je začel segati v želodec« (SS, 119); ». . . oblivala ga je zeleno modra neonska svetloba z ulice . . . « (SPMS, 114); »Če človek postane odvisen od strasti, je dana nevarnost, da zgrmi na tla njegov značaj« (TI, 145); »Ljubezen. To je edina veda, ki je predobro znana tudi tepcem« (TI, 129); »Toda najprej je treba zgraditi trdnjavo svobode, kot je dejal tovariš Marek« (TI, 23); »V lasten rep je ugriznil« (DAIN, 23); »Kaj se zdaj tu ven mažete« (VBV, 86); »Zagrizeš se v knjigo, si kukec« (SPMS, 161); »Gospodje so različni, zastave se menjajo, meč se pa zmeraj enako suče . . . « (TOT, 153); »Dober zidar zida dobro hišo« (TOT, 24); »In povem vam: to ta rogati, hudi zlodej dela« (TOT, 118); »No, tako sem ga pustil, da se precej časa paca v lastnem zosu« (SPMS, 116; TI, 228 - SSKJ: nizko); »Tisti njen krik, ki je šel skozi kosti in žilje telesa kakor rezilo« (SS, 161); »Do vhoda v votlino, ki je zijal kot črno žrelo . . .« (SPMS, 52); »Ženska naj ljubi in je vesela« (TI, 140); »Ženska je na svetu zato, da ljubi, moški zato, da ustvarja« (TI, 134) . Jurij Rojs, Idiomi v književnih delih slovenskega pisatelja Draga Jančarja Pregovori in reki Ta razdelek je zastopan sorazmerno skromno, če upoštevamo veliko število slovenskih pregovorov in rekov . V obravnavanih delih pisatelja Draga Jančarja smo zasledili tele: ». . . konec dober, vse dobro, ni res?« (DAIN, 63); »Zakaj pa lažeš . Mene razburi, kadar pomislim, da ima laž kratke noge« (TI, 255-256); »Lep izgovor je dober, pa če ga mačka na repu prinese« (PP, 255 - Bojc 1980: Dober je izgovor, če ^ ga tudi pes na repu prinese); »Siti lačnega ne razume« (TI, 213); »Nikoli ni prepozno« (TI, 64) Substituirani idiomi ^ Tu gre največkrat za substitucijo komponente, večkrat je zamenjano jedro idioma . »Če izbereš bikovko, je pač bikovka, potem pač bikovka poje, ni res?« (SPMS, 116 - SSKJ: ekspr . kadar je nagajal, je pela šiba); » . . . tako naglo se je vse dogajalo to noč, da je bil že malodane brez uma . . . « (SPMS, 126 - SSKJ: iz uma); »Miriade zvezd, miriade stvari na nebeškem svodu « (PP, 209 - SSKJ: nebesni svod); »Vergerij: Iz njegovih oči odsevata srditost in razdraženost, ki ju je opaziti le pri ljudeh, obsedenih od demona« (TOT, 118 - SSKJ: obseden od hudiča); »Zakon nature je tak, da iz majhnega rase veliko« (TI, 245 - SSKJ: iz malega); »Prižgal si je cigareto in puhnil modrikast dim pod oblake Bili so črni, šele zdaj je videl, težki in kopasti« (PP, 230); »Previdnost je mast božja« (TI, 208 - SSKJ: O preg previdnost je mati modrosti); »Požvižgam se na njihov dekret« (DAIN, 47 - SSKJ: ekspr. požvižgam se na ves svet); »Šel bi tja dol in ga ustrelil kot psa« hh (SPMS, 130 - SSKJ: ozmerjati koga kot psa; pobili so ga kot psa); » . . . prav goto- N vo imata prste vmes« (SS, 112); »Glavina je potegnil svojo glavo med ramena« H (SS, 130); »Milka odloži svinčnik, gleda Klementa, zahihita se v pest« (TI, 133); »Upam, da mi kot nova upraviteljica Wolfove tiskarne ne boste odrekli strehe nad glavo« (DAIN, 29); »Ko je bilo pripravljenega govora konec, je zakopal glavo v dlani« (SS, 109, 109) . Primerjalni idiomi Teh idiomov ni veliko, če jih primerjamo z avtorskimi . Našteli smo šest primerjav: »Gledal sem ga, ki je kakor blisk padel z neba« (PP, 15); »Bučalo je, kakor morje« (SS, 207); » . . . ponuja [se] nekaj razlag, nekaj razlag kot na dlani« (SS, 28 - SSKJ: pog .); »Na dolgem Broadwayu, ki se je vlekel kot jara kača, so utripale luči« (PP, 233); »Zeblo me je kot psa . . .« (SS, 188); »Najlepše pa je bilo kolo . Stalo je tam na sliki kot plemenski žrebec« (PP, 61) Citati iz različnih jezikov Ta razdelek je dokaj bogat: »Et omnis lingua confitebitur Deo« (TOT, 123 - lat. : 'In vsak jezik bo slavil Boga'); »O miseras hominum mentes (TI, 170 - lat. 'O nesrečni duh človeški'); » . . . on ima ipso facto že dispozicijo« (TI, 130 - lat. 's samim dejanjem'); »Doktor: Freiheit macht frei!« (VBV, 102 - nem . 'Svoboda osvobaja'); »Jeseni štiriinštiridesetega bo stopil skozi železna vrata, na katerih bo pisalo Jedem das Seine« (SS, 166 - nem . 'Vsakomur svoje'); »Finis comoediae! Incipit tragoediae!« (TI, 81 - lat. 'Komedija je končana, začenja se tragedija'); »Ja, ampak Z bil je lapsus linguae« (TI, 210 - lat. 'govorna pomota'); »Severni sij je nad našimi W kraji pomenil fata morgano . . . « (SS, 170 - it. 'lažni privid'); »Pace suspecta tutius N bellum« (TI, 268 - it . 'Molči tako dolgo, dokler boj ni končan'); »Quam bene vivas 1 refert, non quam dio« (TOT, 151 - lat. 'Pomembno je, kako dobro živiš, ne, kako dolgo') . O S Citati v slovenščini L » . . . enemu poštenemu, pravemu, dobremu pridigarju Juriju Juričiču njegovo ime 0 jemljejo . .. prava iver v očesu jim ni kobila, ampak poštena ženska, ki jo je Ju-v ričič vzel za svojo zakonsko ženo . Bruna v svojem očesu pa ne vidijo« (TOT, 119 - citat je vzet iz Evangelija po Mateju oz . po Luku: »Kaj vendar gledaš iver v očesu svojega brata, bruna v svojem očesu pa ne opaziš?« Mt 7,3 = Lk 6,41); »Človek - kako ponosno to je« (TI, 24 - M . Gorki); »Kdor z nožem maha, Z bo z nožem pokončan« (VBV, 75 - meč je zamenjan z nožem: Evangelij po A Mateju 26,52); »Usoda ima rada ponavljanja, variacije, simetrije . . . Ubijejo ga, p toda on ne ve, da umira zato, da bi se ponovil nek prizor . . . « (SPMS, 19 - J . L . 1 Borges, Zaplet); »Kakšno religijo, opij za ljudstvo, mi zdaj tu zganjaš« (VBV, 5 99 - K. Marx - F . Engels); »Ali pa o mokrocvetečih rožcah poezije« (DAIN, 42, K 71 - Prešeren, Sonetni venec, 4 . sonet); »Vsem Slovencem gnado, mir, milost 1 inu pravo spoznane skuzi Jezusa Kristusa prosim« (TOT, 95); »Naš narod mora 6 živeti, tudi če moramo mi za to umreti« (SS, 150); »Ljubica (tiho poje): Beauty • is so rare a thing /so few drink of my fountain / Lepota je tako redka stvar, / tako 1 malo jih pije iz mojega vodnjaka« (VBV, 93) . Jančar prenavlja tudi verz iz par- • tizanske pesmi Bratje, le k soncu, svobodi: »Vzhod in Zahod se budita . . . « (SS, 1 103 - v prepesnitvi Mileta Klopčiča: »Sever in jug se budita, drami se vzhod in zahod «) Preklinjevalni idiomi »Glasba je glasba, glasbo en drek brigajo režimi in ideologije« (SS, 102); »Teh ni veliko, npr. : »Glavina je rekel, da ga en drek briga, Nemci, Židje, Slovenci, vse ga en drek briga« (SS, 175 - SSKJ: vulg . ); »Ne upaš si udariti, je rekel Glavina, en drek si upaš« (SS, 207); »Ignacij: Ne vidiš, da gre vse k hudiču« (DAIN, 72, 41) Tavtološke frazeosheme » . . . samo Martinov pes, ki vse noči preleži med vrati lokala in od časa do časa dvigne težko oblomovsko glavo«: predl od + sam v rod + predl do + isti sam v rod. (PP, 35; SPMS, 97, 126; SS, 163); »iz dneva v dan«: predl . iz + sam . v rod . + predl . v + isti sam . v tož . (SPMS, 37, 90); »Njeni člani so morali ugotoviti, da kljub številnim predavanjem, neposrednemu delovanju med ljudstvom, od človeka do človeka, od duše do duše«: predl od + sam v rod + predl do + isti sam . v rod . (SS, 91-92); » . . . potujeta od kraja do kraja«: predl . od + sam. v rod . + predl . do + isti sam . v rod. (SS, 109); »Pravzaprav je moj pogled od obraza do obraza, od spake do spake, od lepotice do lepotice«: predl od + sam v rod + 6 predl . do + isti sam . v rod . (SS, 180); »Potovala sem torej od obraza do obraza«: ^ predl . od + sam . v rod . + predl . do + isti sam . v rod . (SS, 183); » . . . od ust do ust o gre govorica, da so Rusi v Avstriji«: predl . od + sam . v rod . + predl . do + isti sam . v rod . (SPMS, 11) . V Triptihu o Trubarju, v drugem poglavju z naslovom Nikdir dom, imamo reminiscenco na slovensko ljudsko pesem: »Neža začne nenadoma peti: ,Stoji mi, ^ stoji poljece, l Oj polje široko .'« m Fonetične besede ^ Pri Jančarju so številne . Ne navajamo jih v povedi, marveč glede na strukturo, npr .: ^ »en drek, en drek« (SS, 195 - vulg . ); »ta hip« (PP, 140; TI, 143; SS, 85, 188; ^ PIDD, 22); »v hipu« (SPMS, 129, 129, 149, 272; SS, 158; SPMS, 117); »za hip« (SS, 5, 6, 16, 195, 206, 209; SPMS, 92, 114, 165, 168; PP, 6, 9, 128, 244, 283; PIDD, 22); »za hipec« (SS, 188, 188); »čez čas« (SPMS, 92; SS, 100); »do dna« ^^ (SS, 193); »mar mi je« (DAIN, 62); »iz obupa« (SS, 201 - ekspr . ); »in pika« (SPMS, 156; SS, 106); »pri priči« (SS, 201; PP, 35) . ^ O Folklorni idiomi ^ Ti so v obravnavanih delih zelo redki, npr .: » . . . nikjer ni bilo tako temno sredi bele- ^ ga dne . . . « (SS, 17); » . . . pri belem dnevu« (SS, 79) . Naslov dela »Poročilo iz devete O dežele« je folklorno obarvan . Večkrat se ponovi idiom »deveta dežela« (PIDD, 7, 11 . . .) . Z Izpust ali elipsa W »Saj ni treba do dna, se je omehčal« (SPMS, 113 - tj . izpiti, izprazniti); »Samotr- ^ pinčenje in orgije in goli čez drn in strn in vsega hudiča« (SS, 19 - tek); »Ne, je Ondra obupano odkimal « (SS, 19 - z glavo); »Mislil sem, da me bo kap tam pod havbo« (TI, 17 - izpuščeno zadela (SSKJ)); »Z mrzlo grozo razpoznava skrivnostno in nekoliko ironično pisavo usode, ki ga ni pripeljala sem, da bi ga odrešila in postavila piko« (SPMS, 14 - izpuščeno: na i); »S kolegi smo ga malo potegnili, kar od petka « (VBV, 39 - vinca, žganja, piva ipd ); »Temu človeku ni bilo mogoče do živega« (PP, 75 - tj priti) Frazeološka transformacija Tu gre za substitucijo jedrne besede ali komponente, npr.: »Razburiš pa se hitro zadnje čase« (TI, 102); »Vsi trije bruhnejo v krohot« (VBV, 66) . V romanu Posmehljivo poželenje imamo korelacijo na besedotvorni osnovi: »Včasih tako daleč, da človeku omrači um« (PP, 31 - SSKJ: omračitev uma) . »Človeku ponudiš prst, on pa hoče še roko« (TI, 209 - SSKJ: Če mu prst ponudiš, pa roko z(a)grabi; Bojc 1980: Ko (mu) prst pomoliš, (za)grabi, prime za roko); »Volk kožo menja, dlake pa ne . . . « (VBV, 75 - Bojc1980: Volk dlako (iz)premeni (menja), a nravi (čudi) nikdar) Z Tu je predstavljeno frazeološko gradivo iz nekaterih naključno izbranih del Draga 1 Jančarja, pri čemer ni upoštevana kronološka razvrstitev in individualizacija junakov, ampak gre le za strukturo idiomov v osmih Jančarjevih knjigah iz njegovega 0 obsežnega literarnega opusa . s L O DAIN Blodniki: tri igre - Disident Arnož in njegovi PIDD Poročilo iz devete dežele PP Posmehljivo poželenje z SPMS Smrt pri Mariji Snežni A SS Severni sij TI Tri igre 1 TOT Triptih o Trubarju VBV Veliki briljantni valček Kratice K 1 1 6 0 Upoštevana dela Draga Jančarja Severni sij, Murska Sobota: Pomurska založba1984 (SS) Smrt pri Mariji Snežni: novele, Ljubljana: MK, 1985 (SPMS) . Tri igre, Ljubljana: MK, 1988 (TI) . Blodniki: tri igre - Disident Arnož in njegovi, Maribor: Obzorja, 1982 (DAIN) . Triptih o Trubarju, Maribor: Obzorja, 1986 (TOT) . Posmehljivo poželenje, Celovec - Salzburg: Wieser, 1993 (PP) . Poročilo iz devete dežele, Celovec - Salzburg: Wieser, 1991 (PIDD) . Veliki briljantni valček, Ljubljana: DZS, 1977 (VBV) . Literatura Baranov - Dobrovolski = A . H . BapaHOB - ^ . O . ^o6poBonBCKHH, AcneKmu meo-puu ^pa3eono^uu, MocKBa: 3HaK, 2008. Bojc 1980 = E . Bojc, Pregovori in reki na Slovenskem, Ljubljana: DZS, 21980 . Gantar 2007 = P . Gantar, Stalne besedne zveze v slovenščini: korpusni pristop, Ljubljana: ZRC SAZU, 2007 (Lingua Slovenica 3) . Keber 2003 = J. Keber, Frazeološki slovar slovenskega jezika: poskusni zvezek, Ljubljana: ZRC SAZU, 2003. Kržišnik - Eismann 2007 = E Kržišnik - W Eismann (ur ), Frazeologija v jezikoslovju in drugih vedah = Phraseologie in der Sprachwissenschaft und anderen Disziplinen = Phraseology in linguistics and other branches of science = 0pa3eo^o^uH e R3UK03HaHuu u dpyaux HayKax, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za slovenistiko, 2007 (Europhras Slovenija 2005) . HgnoMu b ^HTepaTypHMx npoH3BegeHHflx c^OBeHCKoro EHcaTe^H flparo ÄHHapa Pe3roMe 6 Menac 2007 = A Menac, Hrvatska frazeologija, Zagreb: Knjigra, 2007 Polivanov 1928 = E . ^ . no^HBaHOB, BeedeHue e HsuKosHaHue d^H nsuKoeednecKux o eysoe, ^eHHHrpag, 1928. SSKJ = Slovar slovenskega knjižnega jezika 1-5, Ljubljana: SAZU oz . ZRC SAZU (izd. ) - DZS (zal . ), 1970-1991. Telija 1996 = B . H . Tenna, PyccKaH ^pa3eo^o^uH, MocKBa, 1996. ^ Telija 2006 = B . H . Tenna, Eonbmou ^pa3eonoe^HecKuu cnoeapb pyccKo^o H3UKa, MocKBa: AcT-npecc KHHra, 2006. ^ Toporišič 1992 = J . Toporišič, Enciklopedija slovenskega jezika, Ljubljana: Cankarjeva založba, 1992 (Leksikoni, Sopotnik) . Žukov 1994 = A . ^yKOB, PyccKaH ^pa3eonoe^H, MocKBa, 1994. SI P Z > O L B HHTepaTypHHX npoH3BegeHHax coBpeMeHHoro cnoBeHCKoro nncaTena ^,paro ^ ^HHapa caMHMH MHoroHHcneHHHMH ÄBnaroTca ngnoMH co CTpyKTypoH npuMaaa- O me^bHoe + cy^ecmeume^bHoe. Btophmh no nacTOTe HcnonB30BaHHa aBnaroTca cTpyKTypH ^na^on + cy^ecmeume^bHoe, a^aao^ + nped^oa + cy^ecmeume^bHoe. « OTMe^aeTca TaK^e 3HaHHTenBHoe HHcno aBTopcKHX h^homob, a TaK^e ^HTaT Ha N pa3HHX a3HKax (Ha naTHHH) . B MeHtmeM Konn^ecTBe BCTpe^aroTca ^ontKnopHHe W HgnoMH: KnaTBH h 3aKnHHaHHa, Me^goMeTHa h 3ByKonogpa«aTenBHHe cnoBa . ^ npH ^TOM Ba^Ho oTMeTHTt, HTo ^,paro ^H^ap - nncaTent, MacTepcKH Bna-gero^HX BectMa pa3HopogHHMH cTHnaMH . Ero repon roBopaT Ha npaBHntHoM cnoBeHCKoM a3HKe - npaKTH^ecKH 6e3 gHaneKTH3MoB . Cny^aHHHe gHaneKTH3MH, ecHH ohh noaBnaroTca b TeKCTe, noHaTHH HHTaTenro 6e3 oco6hx 3aTpygHeHHH . npH ^TOM aBTop cTaTBH npngep^HBaeTca MHeHHa, hto HHocTpaHHHX ^HTaT b aHa-nH3HpyeMHX npoH3BegeHHax cnnmKoM MHoro, KaK nepeBegeHHHX, TaK h Hene-peBegeHHHX . OnpegeneHHe cTpyKTypH HcnonB3oBaHHHX HgnoMoB ocy^ecTBneHo Ha ocHoBaHHH cnynaHHoH nog6opKH npoH3BegeHHH ^,paro ^H^apa, 6e3 nonHTKH HHgHBHgya^H3a^HH oTgentHHX HHTepaTypHHX repoeB . Ocene in poročila Vezljivostni slovar slovenskih glagolov ^ Andreje Zele Branislava Vičar 6 o HH K m Andreja Žele, Vezljivostni slovar slovenskih glagolov, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2008 (Slovarj i), 529 str. + CD -ROM SI Enojezični razlagalni slovar Vezljivostni slovar slovenskih glagolov Andreje ^ Žele je normativno leksikografsko delo moderne slovenske vezljivosti . Avto- Z rica z izbranim gradivnim pomenskoskladenjskim izhodiščem in natančno ^ izdelano tipologijo glagolske vezljivosti zajame tipično vezljivost slovenskih ^ glagolov Različne ravni vsebinskopredstavitvene zasnove slovarskega sestavka izpolnjujejo zahteve različnih uporabniških skupin, tako jezikovno specia- ^ liziranih bralcev kot širšega kroga uporabnikov. ^ O Ključne besede: slovenščina, slovarji, glagolska vezljivost Valency Dictionary of Slovenian Verbs by Andreja Žele The monolingual explanatory dictionary Valency Dictionary of Slovenian Verbs by Andreja Žele is a normative lexicographic work on modern Slovenian valency. The author deals with the typical valency of Slovenian verbs by creating a detailed typology of verbal valency while taking into account its semantic and syntactic basis in language use The dictionary articles contain various levels of presentation and explanation and thus meet the needs of various user groups, including both linguists and a more general audience Key words: Slovenian, dictionaries, verbal valency 0 Normativno leksikografsko delo moderne slovenske vezljivosti je že desetletja deziderat slovenske leksikografije . Premostitveni slovaropisni projekt s področja sodobne slovenske vezljivosti, poleti 2008 izšli enojezični razlagalni slovar Vezljivostni slovar slovenskih glagolov (VSG) avtorice Andreje Žele zajema slovensko glagolsko vezljivost kot temeljno in zato najobsežnejšo Namenjen je trem uporabniškim skupinam: a) zahtevnejšim naslovnikom, ki želijo podrobneje spoznati vezljivostne zmožnosti slovenskih glagolov, b) učiteljem, učencem in študentom, zlasti tistim, ki se učijo slovenščine kot tujega jezika, c) jezikoslovno nespeciali-ziranim bralcem, ki bodo v slovarju iskali zgolj informacijo, s katerim sklonom je najustrezneje vezati uporabljeni glagolski pomen. Kot predpostavlja avtorica slovarja, bo prva skupina potencialnih uporabnikov prebrala celotni teoretični uvod in (vsaj) pregledala vezljivostne obrazce, slednji dve skupini pa se bosta omejili samo na informativne legende, ki omogočajo lažjo orientacijo po slovarju (VSG: 7) . K NN Z H z 1 Vezljivostni prispevek avtoričinih doslej izdanih monografij (predstavitev W vezljivostne tipologije glagolov in izglagolskih tvorjenk v slovenskem knjižnem Z jeziku (Žele 2001) ter vzorčna predstavitev pomensko- in strukturnoskladenjske ^ vezljivosti po vseh nosilnih glagolskih pomenskih skupinah (Žele 2003)) in vidnejših razprav, ki jim lahko sledimo od devetdesetih let dalje (večravninske - pomenska, skladenjskofunkcijska, izrazna ravnina - teoretične obravnave slovenske S (zlasti glagolske) vezljivosti, kronološko-problemske predstavitve domače in tuje L vezljivostne literature), izkazuje avtoričino specializiranost na področju sinhrone 0 slovenske vezljivosti in širino pregleda nad najpomembnejšo vezljivostno strokov-v no literaturo . Dobro izhodišče dalje zagotavlja leksikološki (mdr. razpravljanja o nekaterih vsebinskih, terminoloških in tehničnih rešitvah v SSKJ, prikazovanje različnih vidikov obdelave slovarskega članka, presojanje meril za izbiranje slovarskega ponazarjalnega gradiva iz korpusov, razpravljanja o gradivni osnovi za novi slo-Z var slovenskega jezika) in leksikografski (npr . soavtorstvo Besedišča slovenskega A jezika z oblikoslovnimi podatki (Šircelj-Žnidaršič 1998) s 178.457 iztočnicami, ki p po slovarskih načelih niso bile sprejete v SSKJ) prispevek avtorice, ki potrjuje tudi M njeno slovaropisno kompetenco . S K M 2 VSG vezljivostno analizira 2591 glagolov kot slovarskih enot oz . gesel, od 66 tega 2061 glavnih izhodiščnih gesel in 530 kazalčnih gesel (pri vidsko nasprotnih • glagolih z delno pomenskoskladenjsko prekrivnostjo) . Obseg je bil določen po meri- 1 lu zajetja pomenskoskladenjsko temeljnejših glagolov iz vseh nosilnih vezljivostnih • skupin glagolov: slovar vključuje glagole iz petih osnovnih glagolskih pomenskih 1 skupin (stanjske glagole (telesno in duševno stanje) z glagoli nastajanja, glagole ravnanja/upravljanja/ustvarjanja, glagole govorjenja/razumevanja/mišljenja, glagole spreminjanja in glagole premikanja; vse s faznimi in naklonskimi različicami) . 3 Namen VSG je zajeti vso tipično vezljivost slovenskih glagolov. Avtorica ga izpolnjuje (1) z izbranim gradivnim pomenskoskladenjskim izhodiščem in (2) z natančno izdelano tipologijo glagolske vezljivosti 3.1 Leksikalno izhodišče in osnovno vodilo pri hierarhičnem razvrščanju pomenov je Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) kot temeljni enojezični razlagalni slovar slovenščine. Kljub temu da SSKJ glede na osnovni pomenskorazlagalni slovarski koncept z vidika leksikografske zasnove zgradbe slovarskega sestavka ne predstavlja zahtevam modernega enojezičnega vezljivostnega slovarja primerne zasnove,1 je gradivna osnova z verižno predstavitvijo vezljivosti v smislu pomen- Na pomanjkljivost pomenskih razlag v SSKJ z vidika vezljivosti je Andreja Žele že večkrat opozorila, mdr. v uvodu k VSG (9): »[P]omenske razlage praviloma ne ločujejo med zgolj pomensko sestavinskostjo obravnavanega leksema in že vključevanjem tudi udeležencev obravnavanega leksema oz . izražanjem pomensko- in strukturnoskladenjske vezljivostne omejitve obravnavanih leksemov.« Prim . tudi Orešnik 1992: 164. skohierarhične vezljivostne mreže glagolov (primarnih > temeljnih > specializiranih) v VSG dosegla svojemu namenu primerno raven . Z vidika vezljivostne aktuali- o zacije je pomembno aktualizacijsko preverjanje in kritično usklajevanje pomensko-in strukturnoskladenjske rabe glagolov z današnjo aktualno/živo rabo pri redakciji pretežno znanih glagolov oz glagolskih gesel, to pa je tudi ena najmočnejših točk slovarskega projekta . Po aktualnostnem merilu so bili v slovar sprejeti tudi neka- ^ teri novi pogosto rabljeni glagoli, ki jih SSKJ ne vključuje, npr . dopisnikovati, do-pingirati, filmizirati . Upoštevanje jezikovno živega in aktualnega besedja kaže na ^ odgovornost avtorice modernega enojezičnega slovarja za kodificiranje dejanskega ^ obstoječega jezikovnega stanja . ^ 3.2 Vezljivostno tipologijo glagolov (in izglagolskih tvorjenk) v slovenskem ^ knjižnem jeziku je Andreja Žele izdelala že leta 2001 v svoji prvi monografiji Ve- ^ zljivost v slovenskem knjižnem jeziku (2001) in s tem oblikovala zasnovo vezljivo- ^ stnega slovarja slovenščine . Z vzorčnim prikazom slovarskih sestavkov iz osnovnih pomenskoskladenjskih skupin glagolov v skladenjsko normativnem vezljivostnem priročniku Glagolska vezljivost: iz teorije v slovar (2003) je vezljivostno teorijo ® prenesla v slovarsko prakso in s tem napovedala VSG . 2 ^ S O 4 Najpomembnejše za uporabnika VSG je vprašanje zgradbe slovarskega sestavka, tj. vprašanje, s katere vrste podatki in na kateri način je predstavljena vezlji- « vost posameznega glagola . Konkretna izvedba slovarskih sestavkov je sorazmerna N z zahtevno zastavljeno zasnovo VSG in visoko zastavljenimi merili obdelave in W predstavitve gradiva . ^ 4.1 Andreja Žele vključuje v slovarski sestavek VSG tele podatke: 1. glagolsko geslo; 2. pomensko razlago; 3. podatke o vezljivosti, tj . t. i . vezljivostni obrazec oz . pomenskoskladenjsko vezljivostno formulo; 4. ponazarjalno gradivo; 5 . pogostejše pretvorbene stavčne obrazce; 6 enakovezljivostnice; 7 pri terminoloških označe-valnikih podatke o terminološki vezljivosti Obdelava slovarskih sestavkov je izčrpna in sporočilno natančna 2 Kot zgled za oblikovanje vezljivostnih glagolskih pomenskih skupin je uporabila vezljivostno delitev čeških glagolov v delu Vetne vzorce v češtine F. Daneša in sodelavcev (Daneš idr. 1987) . Pri prikazu vezljivosti oz . pomenskohierarhične vezljivostne mreže glagolov Andreja Žele predstavlja pomenskohierarhična razmerja primitivni glagol : temeljni glagol : specializirani glagol Vezljivostna predstavitev gre v smeri specializirani glagol ^ temeljni glagol ^ primitivni glagol in je torej usmerjena k bazičnim glagolom biti, imeti, delati, ki vezljivostno pokrivajo vse glagole Izhodišče in obenem stičišče celotne vezljivostne mreže so temeljni glagoli Ti so osnovno delitveno merilo za glagolske vezljivostne skupine ter hkrati pomenskoskladenjska osnova in izhodišče za pomensko specializirane glagole Z 4.1.1 Glagolska gesla so urejena abecedno, zato so na koncu posameznih glagolih skih pomenov ali na koncu geselskih sestavkov kot vodilke s krajšavo prim. 'pri-N merjaj' za podpičjem navedene enakovezljivostnice . Zaradi ohranjanja abecedne 1 razvrstitve iztočnic je vsako geslo opremljeno z oznako vezljivostne skupine, ki ji ^ glagol pripada, npr . potovati PprlClDg (= glagol (procesnegalciljnegaldogodkovnega) premikanja), za ustrezno uporabo pa so dodani slovnično-pomenski podatki (vidski S podatek) in stilno-zvrstni označevalniki . L Kot samostojne iztočnice so nastavljeni prostomorfemski glagolski leksemi Q z leksikaliziranimi neudeleženskimi zaimenskimi in predložnimi morfemi kot po-v mensko-izraznimi sestavinami leksema, npr .premisliti se/si 'spremeniti odločitev', mahati jo 'hitro se premikati'; biti ob 'izgubiti', hoditi za 'dvoriti', vstati proti 'upreti se', in najtipičnejši glagolski frazemi . V smislu posebnih gesel so izpostavljene vezavnostne posebnosti pri glagolih Z z dokazano težnjo po širitvi tožilniške vezave z upoštevanjem možnosti brez se, A npr . abstinirati, abstinirati se; specializirati, specializirati se. p T . i . dvojno geslo nastopa pri vidskoparnih glagolih tipa postaviti - posta- 1 vljati; slovarski sestavek je popolno izpisan pod tistim glagolom vidskega para, ki 5 ima večjo in aktualnejšo rabo (npr. postaviti nasproti postavljati), kazalčno geslo je K uvedeno z napovedno okrajšavo gl . 'glej'. Vidskonasprotni glagoli z delno pomen-1 skoskladenjsko prekrivnostjo tipa kupiti - kupovati so slovarsko prikazani z obo- 6 jesmernimi kazalkami oz . kazalčnimi gesli, tako da so istilskupni pomeni obdelani • pod izhodiščnimlosnovnim geslom s popolnim slovarskim prikazom, dodani pome-1 ni pa v komplementarnem kazalčnem geslu. Kot pri glagolskih geslih z vidskimi • pari je tudi pri geslih z vidskimi nasprotji upoštevano pravilo rabe . 1 Enakozvočna gesla so dodatno označena z rimskimi številkami, npr . stati I, stati II. 4.1.2 Temeljno urejevalno načelo slovarskega pomena je sintagmatsko - podre-dno razmerje pomenskih sestavin je določeno z vodilno uvrščevalno pomensko sestavino (UPS) in določujočimi razločevalnimi pomenskimi sestavinami (RPS) . Pri večpomenskih leksemih kot slovarskih enotah so posamezni pomeni predstavljeni ločeno . Zaporedje pomenov je določeno po merilu aktualnosti in z njo povezane pogostnosti . S pomenskohierarhičnim pomenjem je označena popolna pomensko-skladenjska vezljivost . Številka ob glagolu oz . ob vsakem glagolskem pomenu, npr . potovati^ (nasproti potovati.), pove, ali je določeni glagolov skladenjski pomen nič-lne-0, eno-1, dvo-2, tro-3 ali večvezljiv. Prva številka ob glagolu pove število obveznovezljivih določil; če sledi še številka v oklepaju, pomeni, da ima glagol tudi določeno število neobveznovezljivih določil Pri načinu prikaza so najpomembnejši vezljivostni podatki označeni z rdečo barvo V pomenskih razlagah je upoštevana oklepajna hierarhija: neobvezna določila so označena z okroglimi oklepaji, neve-zljiva dopolnila so v poševnih oklepajih . 4.1.3 Pomenskoskladenjske vezljivostne formule označujejo osnovno pomensko-skladenjsko vezljivost posameznih glagolskih pomenskih skupin . Oblikujejo jih kombinacije pomenskih oznak (za vrste dejanj in pomenske vloge udeležencev), 6 zgradbenih oznak (za oblikoslovno-skladenjske oz . besednovrstne lastnosti določil) in oznak za stavčna razmerja. Namenjene so predvsem jezikoslovcem; zapisane so o v sivi barvi in s tem optično postavljene v ozadje . Pomenskoskladenjska formula upošteva udeležence (s predmetnopomenskimi in slovničnokategorialnimi lastnostmi kot živo+/-, človeško+/-, abstraktno+/-, konkretno+/-) in vse pomenskoobvezne udeleženske vloge (vršilec, prejemnik, prizadeto, vzrok, cilj, sredstvo, rezultat ipd . ) ^ v oglatem oklepaju, ki so strukturnoskladenjsko obvezne ali neobvezne (neobvezne so označene z okroglim oklepajem) . ^ Zgled za glagol potovati kot primer glagola premikanja s pomenskopodstav- ^ nim elementarnim glagolom premikati se: Sam1 | xNp ž+/- abstr . - /+ | + Glag | M | ^ (+ p n Sam2_6/Prislk | yM/Č/Potp ž- /+ |) /+ k„.Sam1 / p n Sam2_6/Prisln/k„l/vz l wN/K^l/ ^ Vzp | / (= pomen 'premikati se s korakanjem' ima: (1) imenovalniško določilo v ^ okviru leve vezljivosti (besednovrstno je samostalnik); udeleženec: 1. delovalnik ^ (x); skladenjski pomen oz . udeleženska vloga: nosilec procesa; slovničnokategori-alne lastnosti udeleženca: živo+/-, abstraktno - /+; (2) neobvezno predložnosklonsko določilo (besednovrstno je to samostalniška beseda v rod ./daj./tož . /mest. /orod . -predložni morfem se pri tem slovnično ujema s samostalniško končnico) oziroma prislovno določilo (besednovrstno je to prislov kraja); udeleženec: 2 . delovalnik (y); udeleženska vloga: mesto/čas/potek procesa; slovničnokategorialne lastnosti ^ udeleženca: živo- /+ ; in (3) pomenskoskladenjsko obvezno nevezljivo dopolnilo, in O sicer imenovalniško ali preložnosklonsko (besednovrstno je samostalniška beseda - predložni morfem se pri tem slovnično ujema s samostalniško končnico) oziroma « prislovno (besednovrstno je prislovni dopolnilnik prislov načina/količine vzroka); N udeleženec: lastnost (w); udeleženska vloga: način/količina/vzrok procesa) . W 4.1.4 Ponazarjalno gradivo je zbrano in urejeno sorazmerno z natančnostjo pomenskih in zgradbenih slovarskih oznak . Jezikovno živi in aktualni ponazarjalni zledi omogočajo vezavno aktualizacijo pretežno znanih glagolov in vezavni prikaz nekaterih novih pogosto rabljenih glagolov. V smislu sporočilne hierarhije so zgledi v navadnem tisku . Oklepajna hierarhija je usklajena s hierarhijo v pomenskih razlagah: neobveznovezljiva določila so navajana v okroglih oklepajih, nevezljiva (samo skladenjskoobvezna) dopolnila so v poševnih oklepajih, npr. potovati^^^^^ /Redno/ potujejo (na poletne počitnice). 4.2 Različne ravni vsebinskopredstavitvene zasnove slovarskega sestavka izpolnjujejo zahteve različnih uporabniških skupin: širšemu krogu uporabnikov so namenjeni osnovni in hkrati najpomembnejši vezljivostni podatki; ti so pri načinu prikaza vezljivosti označeni z rdečo barvo . Zlasti jezikoslovcem pa so namenjene pomenskoskladenjske formule; te so označene s sivo barvo črk in s tem umaknjene v ozadje . Različne tipografske rešitve v smislu sporočilne hierarhije izpolnjujejo leksikografsko načelo, da se informacije različnih vrst tudi optično oz. oblikovno razlikujejo . Poudariti velja, da je slovar hkrati izšel v knjižni in digitalni obliki; elektronska izdaja omogoča iskanja na različnih zahtevnostnih stopnjah. J 5 Vezljivostni slovar slovenskih glagolov Andreje Žele je temeljni slovar in standardno delo slovenske glagolske vezljivosti Nedvomno pomeni velik dosežek N slovenske leksikografije in bo koristen pripomoček različnim skupinam uporabni-1 kov - seveda na različnih ravneh uporabe . Največje odlike slovarja so povezanost pomenske vezljivosti s strukturnoskladenjsko vezljivostjo pri opredelitvah glagol-O skih gesel, metodološka preciznost, upoštevanje žive in aktualne jezikovne rabe ter S večnivojska vsebinskopredstavitvena zasnova . r O V z a\ Literatura Daneš idr. 1987 = František Daneš idr. , Vetne vzorce v češtine, Praha: Academia, 1987. Z Orešnik 1992 = Janez Orešnik, Udeleženske vloge v slovenščini, Ljubljana: SAZU, A 1992 (Dela razreda za filološke in literarne vede 37) . p SSKJ = Slovar slovenskega knjižnega jezika 1-5, Ljubljana: SAZU oz . ZRC SAZU 1 (izd. ) - DZS (zal . ), 1970-1991. S Šircelj-Žnidaršič 1998 = Ivanka Šircelj-Žnidaršič (ur.), Besedišče slovenskega jeziK ka z oblikoslovnimipodatki, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU (Slovarji) . 1 Vidovič Muha 1986 = Ada Vidovič Muha, Besedni pomen in njegova stilistika, Seminar slovenskega jezika, literature in kulture: zbornik predavanj 22 (1986), 79-91. 1 Žele 2001 = Andreja Žele, Vezljivost v slovenskem jeziku (s poudarkom na glagolu), • Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2001 (Linguistica et philologica 4) . 1 Žele 2003 = Andreja Žele, Glagolska vezljivost: iz teorije v slovar, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2003 (Linguistica et philologica 8) Hrvatski prezimenik Franje Maletica i Petra Šimunovica Mijo Lončaric 6 HH K P Franjo Maletič - Petar Šimunovič, Hrvatski prezimenik 1-3: pučanstvo Republike Hrvatske napočetku 21. stoljeca, Golden marketing - Tehnička knjiga: Zagreb, 2008, 2099 str. hH Leksikon hrvaških priimkov Franja Maletiča in Petra Šimunoviča Z Hrvaška je leta 1976 dobila prvi leksikon priimkov, leta 2008 pa je v treh knji- ^ gah izšlo drugo tako delo, leksikon z naslovom Hrvatski prezimenik . Temelji O na popisu prebivalstva Republike Hrvaške leta 2001 in je izdelan računalni- j ško, dopolnjen pa je s posebnimi seznami priimkov po naseljih in tisoč najpo- ^^ gostejših hrvaških priimkov. V delo so vključene tudi razprave Petra Šimu- ^ novica o priimkih in njegova bibliografija na to temo Ključne besede: priimki, imena, Hvaška, hrvaščina, izvor imen The encyclopedia of Croatian surnames by Franjo Maletič and Petar Šimunovič The first encyclopedia of surnames was published in Croatia in 1976, and in 2008 the second such work was published in three volumes, an encyclopedia titled Hrvatski prezimenik (Croatian Surnames) . It is based on the 2001 Croatian census and was computer processed, with additional data from individual lists of surnames by settlement and the thousand most common Croatian surnames The work also includes articles by Petar Šimunovic on surnames and his bibliography on this topic Key words: surnames, names, Croatia, Croatian, origin of names Godine 1976. objavljena je knjiga Leksik prezimena SR Hrvatske (Zagreb: Matica hrvatska, 1976.) . Djelo je izradeno u tadašnjem Institutu za jezik JAZU (sada HAZU), a uredili su ga Valentin Putanec i Petar Šimunovic . Nastalo je na temelju popisa stanovništva 1948. godine. Kad se knjiga pojavila, bilo je jedinstveno djelo ne samo u tadašnjoj Jugoslaviji, nego i medu svim slavenskim narodima Približno istodobni slovenski Začasni slovar slovenskih priimkov (Privremeni rječnik slovenskih prezimena; ur. France Bezlaj, Ljubljana: SAZU, 1974. ) za svako navedeno prezime navodio je samo opcine u kojima se ono pojavilo, ali bez podatka o naselju, naseljenom mjestu, a naravno i bez navodenja broja obitelji i osoba koje ga nose . U Sloveniji je poznati slovenski genealog Janez Toplišek pokrenuo internetsko iz- H Z danje djela Leksik slovenskih priimkov, veoma poduzetan pothvat, ako se usporedi W broj osoba kojima je preko interneta dostupan s dostupnošcu hrvatskoga Leksika iz N 1976. (Autor je i knjige Rodoslovje kot znanost in hobi, 2004. ) 1 Iako su se nakon Leksika pojavila čak tri izdanja knjige Hrvatska prezi- ^ mena Petra Šimunovica i sada trosveščani Hrvatski prezimenik Franje Maletica O i Petra Šimunovica, neke osobine Leksika iz 1976. s vremenom čak dobivaju na S vrijednosti . U prvom redu to je činjenica da je on snimka antroponimijskoga i L demografskog stanja Hrvatske iz 1948 . godine te daje sliku vecinom seljačke ze- 0 mlje, u kojoj je pokretljivost stanovništva bila relativno mala . Time se dobiva v slika rasporeda prezimena u Hrvatskoj kakva je ubrzo veoma narušena industri- jalizacijom zemlje, migracijom sa sela u urbane sredine . Tako Leksik redovno pokazuje gdje je 1948. godine neko prezime bilo najčešce, pa ce to biti vjerojatno i njegov zavičaj. Leksik takoder pokazuje gdje je prije pola stoljeca bilo toga Z prezimena u drugim mjestima, što nas upucuje na to da ih možda i danas možemo A naci i raspitati se o korijenima . p Zagrebački izdavač Golden marketing - Tehnička knjiga objavio je jedin- 1 stveno djelo, trosveščani Hrvatski prezimenik, koji su priredili Franjo Maletic i hr- 5 vatski vodeci onomastičar Petar Šimunovic . Prezimenik u kojem je popisano sve K žiteljstvo Hrvatske objavljuje se prvi put u Hrvatskoj, prvi put u povijesti hrvatske 1 knjige obuhvacena su sva naselja, naseljena mjesta, s prezimenima u njima . 6 Izdanje je važno s kulturnoga, društvenog i znanstvenoga aspekta . Otkriva u • potpunosti riznicu hrvatske antroponimije i važno j e za hrvatsko j ezikoslovlje, dija-1 lektologiju i leksikografiju te za statistiku, demografiju, rodoslovlje, antropologiju, • migracije i etnografiju. Knjiga je enciklopedijskog formata, s podnaslovom Pučan-1 stvo Republike Hrvatske na početku 21. stoljeca. U prva dva sveska sadrži popis 114.643 prezimena kao natuknice, a u trecem popis 6654 naselja s prezimenima u njima . Uz svako prezime naveden je broj nositelja toga prezimena i broj obitelji istoga prezimena u naselju Uvod je u veliko djelo dio monografskoga značaja pod naslovom Hrvatska u prezimenima (7-126), autor je Petar Šimunovic, a sadrži njegove poznate najvažni-je rasprave o tom pitanju, koje su objedinjene u poglavlja: Spomenici našeprošlo-sti, Jezik u prezimenima (s potpoglavljima: Hrvatski prezimenski mozaik, Jezična norma i pravopis u prezimenima, Naglasak u prezimenima, Jatovska prezimena), Oblikovanje prezimena i onomastički sadržaj u prezimenskim strukturama, Motiv i etiologija u prezimenima (potpoglavlja: Nadimci kao prezimena, Prezimenske na-grde i krabulje, Rodbinska i svojbinska prezimena, Imena motivirana bavljenjem čime, službom ili dužnostništvom, Nazivi životinja u hrvatskim prezimenima, Voda kao motiv prezimenima ... Naziv za dijelove tijela u prezimenima), Iz povijesti hrvatskih prezimena (s poglavljima: Razvitak imensko-prezimenske formule u Hrvata, Horvati u sjevernoj Hrvatskoj), Nasilna preimenovanja, Sudbina prezimena u hrvatskoj dijaspori, Tisucu najučestalijih prezimena u Hrvatskoj (potpoglavlja: Njihove jezične i onomastičke poruke, Klasifikacija tisucu najučestalijih prezime-na, Strukturalna klasifikacija tisucu najučestalijih prezimena) Raspravi su dodani popisi: Popis tisucu najučestalijih prezimena, naime po broju nositelja i abecednim redom. Šimunovic je i ovdje donio svoju potpunu bibliografiju o temi (1406 jedi- 6 nica): Bibliografija antroponomastičkih, demografskih, migracijskih i rodoslovnih jedinica (127-166) . Taj dio objavljen je i kao posebna knjiga (Hrvatska uprezime- o nima, Zagreb: Golden marketing - Tehnička knjiga, 2008.) . U osnovi iste tekstove nalazimo i u Šimunovicevoj knjizi Hrvatska prezime-na (trece, dopunjeno i izmijenjeno izdanje, Zagreb: Golden marketing - Tehnička knjiga, 2006. , u njegovim Izabranim djelima), gdje se uz opce rasprave govori i o ^ pojedinim hrvatskim prezimenima - etimologiji, proširenosti itd. Zbog toga se ov- ^ dje necemo posebno zadržavati na tom dijelu, koji je važan i logičan dodatak u ^ cjelini djela, dodatak vecem dijelu koji ima statističku vrijednost, potrebnu struč- ^ njacima, ali nedovoljno čitljiv za nestručnjake . ^ Na početku treceg sveska donosi se rasprava Imena hrvatskih naselja - ne-ispričana priča Na knjizi su, kako se veli u Predgovoru, radili nekoliko godina i nastala je ^ zahvaljujuci računalnoj obradi zadnjega popisa stanovništva 2001. godine . Iznosi se da je posao bio znatno lakši od rada na knjizi Leksikprezimena SR Hrvatske, kad je trebalo iz »prašnjavih« arhiva uzimati popise i provjeravati podatke . Šimu-novic kaže: »Ovakva knjiga, svojevrsni krsni list Hrvatske, objavljuje se rijetko, nastaje jednom u 100 godina, a možda iduca i ne ce biti tiskana, ako nas budu zamjenjivali brojkama, kako je to u nekim zemljama vec pri popisu pučanstva . « ^ Ističe joj važnost danas, u vrijeme opce globalizacije, kada je miješanje i premje- O štanje stanovništva vrlo često, te posebno kada je natalitet u Hrvatskoj tako nizak . Šimunovic naglašava opcepoznatu onomastičku istinu: »Prezimena su jezični i « kulturni spomenik, spomenici naše narodnosne opstojnosti« te navodi kako su N prezimena u Hrvata stara, starija nego u drugim slavenskim jezicima, tako da se W neka mogu pratiti od 12 . stoljeca . Tomu je uzrok niz izvanlingvističkih uvjeta, u ^ prvom redu društvenih. Povlašteni stalež njima je baštinio imanje i povlastice, državna uprava prema njima je provodila imovinskopravnu kontrolu, crkva mati-čarsku i drugu službu . Kao vrlo zanimljiv i važan podatak navodi: »U splitskom statutu iz XIV . stoljeca prijeti se globom za samovoljnu promjenu prezimena . « To je pokazatelj visoke svijesti o tome što su prezimena: stalna, nasljedna i nepro-mjenjiva antroponimijska kategorija . S obzirom na strukturu hrvatskih prezimena, Šimunovic navodi da hrvatski »prezimenski fond ima prilično ustaljene imenske strukture, poznati su uglavnom njihovi razmještaj i, čestoca i dijalekatna obilježja . Njihov raspored na ovom je-zičnom prostoru i tvorbene pojave omogucuju da shvatimo društveni i kreativni milje u kojem su nastajali poticaji za nastanak upravo ovdje i upravo tih prezime-na « Poznata je vrlo zanimljiva i neobična činjenica da je najčešce prezime u Hrvata Horvat (22 225), što je madarski lik naziva za pripadnika hrvatskoga naroda, za Hrvat . Takvo »etnonimsko prezime ne poznaje, osim Hrvata, nijedan narod u Europi«, a u različitim varijantama javlja u Sloveniji, Madarskoj, Austriji (u Gradi-šcu) te u Slovačkoj Djelo su recenzirali Milan Moguš i August Kovačec . Moguš ističe opcepoznatu istinu kako su prezimena, spomenici naše opstojnosti, naša memorija, koja sama »ispisuju narodnosnu, demografsku i jezičnu povijest« . August Kova- čec smatra kako je Hrvatski prezimenik dobrodošao pri otvaranju granica prema W Europi i svijetu, kad ce fluktuacija stručnjaka, studenata i radnika biti golema i nezaustavljiva 1 Može se postaviti pitanje svrsishodnosti tiskanja takvih popisa na papiru da- ^ nas, u uvjetima informatizacije, no tiskani oblik još uvijek je nezamjenjiv i potreban za neke svrhe S L O V z N A P 1 5 K 1 1 6 0 25. mednarodni kongres Društva mladih jezikoslovcev v Valladolidu Mija Michelizza HH K S HH Prispevek je poročilo o 25 . mednarodnem kongresu Društva mladih jezikoslovcev v Valladolidu v Španiji, ki je potekal od 10 . do 12 . marca 2010 in na katerem je nastopilo okoli 150 udeležencev - mladih raziskovalcev iz različnih držav in z različnih celin . Poleg mladih jezikoslovcev, ki so predstavili ^ svoje raziskave z vseh področij jezikoslovja, so na kongresu nastopili še trije Z povabljeni predavatelji, uveljavljeni jezikoslovci: Teun A . van Dijk, Manuel ^ Garcia Teijeiro in Jose Antonio Pascual . ^ Ključne besede: mednarodni kongres mladih jezikoslovcev j The twenty-fifth international congress of the Young Linguists' Society ^ - XXV Congreso Internacional de la Asociacion de Jovenes Lingüistas (Valladolid 10-12 March 2010) ^ HH This article reports on the twenty-fifth international congress of the Young ^ Linguists' Society held in Valladolid, Spain . It took place from 10 to 12 March 2010 and the participants included approximately 150 young scholars from various countries and continents . In addition to young linguists that presented their ^ research in all areas of linguistics, there were invited talks by three established linguists: Teun A . van Dijk, Manuel Garcia Teijeiro, and Jose Antonio Pascual . Key words: international conference of the Young Linguists' Society Od 10 . do 12 . marca 2010 je v Valladolidu (Španija) potekal 25 . kongres Društva mladih jezikoslovcev (XXV Congreso Internacional de la Asociacion de Jovenes Lingüistas) . Društvo mladih jezikoslovcev (http://www.joveneslinguistas . org/) je bilo ustanovljeno v Barceloni leta 1992 predvsem z namenom promocije študija vseh vej jezikoslovja ter spodbujanja komunikacije in sodelovanja med mladimi jezikoslovci . Od ustanovitve Društva mladih jezikoslovcev dalje se kongres odvija vsaj enkrat letno na različnih univerzah v Španiji, kjer lahko udeleženci predstavijo svoje raziskave in (delne) rezultate . Udeleženci in člani so namreč lahko le mladi raziskovalci, ki še niso doktorirali Na Filozofski fakulteti Univerze v Valladolidu (http://www.uva . es/), kjer je letos potekal kongres Društva mladih jezikoslovcev, je sodelovalo okoli 150 mladih raziskovalcev iz Evrope, Amerike in Azije, dve predavanji sta potekali prek videokonference . Za jezik predstavitve smo lahko izbrali kateri koli jezik, vendar je večina iz praktičnih razlogov izbirala med španščino in angleščino, nekaj referatov je sicer bilo tudi v francoščini, eden pa v katalonščini Z Organizacijski odbor letošnjega kongresa so sestavljali: predsednica Beatriz Burgos Cuadrillero, podpredsednica Ana Mar^a Iglesias Botran, tajnica Emma Bahillo N Sphonix-Rust ter Jose Pablo Barragan Nieto, V^ctor Conde Lanza, Azucena Her-^ nandez Alonso, Sof^a Medrano Casado, Victoria Recio Munoz in Paula de Santiago Gonzalez O Plenarna predavanja so bila razporejena čez vse tri dni kongresa: prvi dan, v S sredo, 10 . marca 2010, je predaval svetovno znani jezikoslovec Teun A. van Dijk, L profesor kritične analize diskurza z Univerze Pompeu Fabra v Barceloni (do leta 0 2004 je predaval na Univerzi v Amsterdamu), ki je poudaril pomen kongresa Dru-v štva mladih jezikoslovcev in povedal, da navkljub vsem gostovanjem na različnih kongresih in konferencah po vsem svetu ne pozna česa podobnega za angleščino ali kateri koli drug jezik . Predstavil je svojo najnovejšo knjigo v španščini - Discurso y poder (Diskurz in moč), kar je bil tudi naslov njegovega predavanja . Povedal je, Z da je treba na kontekst gledati z dveh zornih kotov, in sicer z objektivnega in ko-A gnitivnega, in da se kontrola vedno izvaja na različnih ravneh: na makrosemantični, p pragmatični, leksikalni, retorični . Na primerih politikov in profesorjev je predstavil M kontrolo nad strukturami (uporaba z namenom nevtraliziranja problemov ali z naS menom izogniti se odgovornosti): npr. z nominalizacijami, pasivnimi oblikami, bolj K ali manj detajlnimi opisi itd . Poudaril je, da se mentalna kontrola vedno izvaja preko M diskurza, vendar pa je treba biti pozoren in ločevati med manipulacijo in pridobi-66 vanjem znanja, torej kdaj npr. novinarji z nami manipulirajo in kdaj nam dejansko • želijo objektivno sporočiti nekaj novega . Pomembno je torej, na katere strukture 1 našega spomina diskurz vpliva in katere od njih spreminja . • V četrtek, 11. marca 2010, je predaval Manuel Garc^a Teijeiro, profesor kla-1 sične filologije z Univerze v Valladolidu, ki se je lotil nekoliko nenavadne teme z naslovom Jezik bogov in duhov; analizo je opravil na osnovi različnih zgodb in pripovedi Zanimal ga je pomen imena v povezavi z eksistenco (če nekaj oz nekdo nima imena, ne obstaja), se dotaknil mitičnih imen in prešel na govor ljudi, ki so bili obsedeni s hudičem . Opozarja, da se s tem, ko kateri od bogov prevzame človeško figuro, spremeni tudi njegov govor. Z različnimi primeri je ponazoril, kako vse to vpliva na nas Zadnji dan kongresa, v petek, 12 . marca 2010, je nastopil Jose Antonio Pa-scual, član Španske kraljeve akademije (Real Academia Espanola, RAE) in profesor z Univerze Karla III v Madridu, ki je zbranim najprej sporočil žalostno vest, da je zjutraj v rodnem Valladolidu umrl njegov sočlan Španske kraljeve akademije, pisatelj Miguel Delibes . Jose Antonio Pascual je bil učenec in kasneje sodelavec znanega katalonskega etimološkega leksikografa Joana Corominasa . S spoštovanjem je predstavil njegov način raziskovalnega dela, ki je potekalo brez besedilnega korpusa in interneta, za katera je poudaril, kakšno prednost prinašata v jezikoslovje . Iskrivi predavatelj trenutno proučuje zgodovinski korpus RAE, ki bo kmalu dostopen tudi na spletu . Prepričan je, da kvantiteta prinese tudi kvaliteto . Predavanja mladih raziskovalcev so potekala v več vzporednih sekcijah (v petek tudi v sedmih naenkrat) Največ predstavitev je bilo s področja analize dis-kurza, sodelujoči pa so svoje raziskave predstavili tudi na področjih leksikografije 6 in leksikologije, semantike in sintakse, ukvarjali so se s fonetiko in fonologijo v različnih jezikih, predstavili študije uporabnostnega jezikoslovja ter pragmatične in prevodoslovne študije . V treh dneh smo slišali tudi predavanja s področja zgodovinskega jezikoslovja, frazeologije, morfologije, sociolingvistike, psiholingvisti-ke, dialektologije in primerjalnega jezikoslovja Vse tri dni kongresa so udeleženci svoje jezikoslovne raziskave predstavljali tudi v obliki plakatov, kar je omogočilo ^ še več interakcije in možnosti za sodelovanje med udeleženci . V sredo zvečer je potekala okrogla miza z naslovom Pomen j ezikoslovja v novih študijskih načrtih, na ^ kateri so sodelovali Mar^a Angeles Sastre kot moderatorka ter Pilar Garces, Emilio ^ Ridruejo in Luis Santos . Celoten program kongresa z navedbo vseh sodelujočih ^ je dostopen na spletnem naslovu http://www .joveneslinguistas . org/documents/cms/ Programa_AJL_2010 . pdf. Družabni del kongresa je potekal vsak dan med 14. in 15 .30 uro, ko so nas or- ^ ganizatorji seznanjali s špansko kulinariko ter nam ponudili vino in tipične španske ^ tape: od pršuta, sira iz Manče in španske tortilje do raznih slaščic V četrtek zvečer so organizatorji za nas pripravili tudi vodeni ogled Valladolida, zabave v številnih barih s tapami v mestu tudi ni manjkalo . ® Leta 2011 bo mednarodni kongres Društva mladih jezikoslovcev v Salamanci . ^ m O K NN N H Seznam sodelujočih 1 HH Metka Furlan Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU N Novi trg 4, 1000 Ljubljana Metka.Furlan@zrc-sazu. si Z Marjana Hameršak ^ Bukovci 68, 2281 Markovci q Marjana . Hamersak@siol . net ^ Mateja Jemec Tomazin ^ Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU O Novi trg 4, 1000 Ljubljana ^ Mateja.Jemec@guest. arnes. si hh Mateja Kosi ^ Osnovna šola Beltinci ^ Panonska 35 b, 9231 Beltinci ^ mateja18@yahoo . com Mijo Lončarič Institut za hrvatski jezik i jezikoslovlje Republike Austrije 16, HR-10000 Zagreb, Hrvaška mloncar@ihjj.hr Mija Michelizza Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Novi trg 4, 1000 Ljubljana mmija@zrc-sazu si Andrej Perdih Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Novi trg 4, 1000 Ljubljana Andrej Perdih@zrc-sazu si Luka Repanšek Homec, Bolkova 40, 1235 Radomlje Luka Repansek@siol net Jurij Rojs W Goriška ulica 1a, 2000 Maribor Z Jurij. Rojs@triera .net 1 K Han Steenwijk _ Universitä di Padova O S L O V Z Dipartimento di Lingue e Letterature Anglo-Germaniche e Slave Sezione di Slavistica Via Beldomandi, 1, I-35139 Padova, Italija Han . Steenwijk@unipd. it Irena Stramljič Breznik Oddelek za slovanske jezike in književnosti Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru Z Koroška cesta 160, 2000 Maribor A Irena. Stramljic@uni-mb. si P Silvo Torkar Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Novi trg 4, 1000 Ljubljana Silvo Torkar@zrc-sazu si Branislava Vičar Oddelek za slovanske jezike in književnosti 0 Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru Koroška cesta 160, 2000 Maribor 1 Branislava.Vicar@uni-mb. si Ines Voršič Beblova 17, 2000 Maribor Ines Vorsic@guest arnes si Andreja Žele Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Novi trg 4, 1000 Ljubljana andrejaz@zrc-sazu . si Navodila avtorjem Jezikoslovni zapiski so periodično glasilo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in slovenska znanstvena jezikoslovna revija, ki izhaja dvakrat na leto. Uredništvo sprejema prispevke praviloma do konca aprila za prvo in do konca avgusta za drugo številko v tekočem letu, glasilo pa izide predvidoma julija in novembra. Poleg delavcev inštituta so k sodelovanju vabljeni tudi drugi domači in tuji raziskovalci slovenskega in drugih slovanskih jezikov. Uredništvo k pisanju posebej spodbuja mlade raziskovalce in raziskovalke. Največji obseg člankov je ena avtorska pola, tj. 16 strani s po 30 vrsticami, za razprave po dogovoru z uredništvom tudi več. Poročila naj bi obsegala do 5, recenzije, predstavitve ali kritike jezikoslovnih del pa do 10 strani. Izvirna besedila je treba oddati uredništvu v programu Word in v pisavi Times New Roman ali 00 ZRCola (velikost 10 pik); ta je priporočena za posebne jezikoslovne znake, dobiti pa jo je mogoče v okviru zastonjskega vnašalnega sistema ZRCola na spletni strani http://ZRCola.zrc-sazu.si. Besedila naj bodo oddana v elektronski obliki praviloma po e-pošti. Besedilu s posebnimi jezikoslovnimi znaki naj bo priložena tudi datoteka v obliki PDF, poslana prav tako po e-pošti, ali odtisnjena na papir in oddana uredništvu. Vsi prispevki imajo na začetku slovenski in angleški izvleček s po do 5 vrsticami in do 5 ključnimi besedami. Povzetek pri razpravah in člankih naj bo preveden v angleščino in naj obsega do 15 vrstic. Pri navajanju objav v literaturi naj se avtorji po možnosti ravnajo po zadnjem letniku Jezikoslovnih zapiskov. Prispevke preberejo člani uredniškega odbora, ki članke in razprave praviloma tudi recenzirajo. Pri recenziranju sodelujejo tudi zunanji recenzenti. Priporočila in popravki članov uredniškega odbora oziroma recenzentov so posredovani avtorjem, da jih upoštevajo. Uredniški odbor Jezikoslovnih zapiskov si pri pripravljanju revije želi čim širšega sodelovanja. Zato poziva sodelavce in bralce revije ter vse zainteresirane, da pošiljajo svoje predloge in mnenja v zvezi z obliko in vsebino revije ter delom uredniškega odbora. Objavljeni bodo v razdelku Odmevi. Nekaj besedil je bilo pripravljenih z vnašalnim sistemom ZRCola (http://ZRCola.zrc-sazu.si), ki ga je na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU v Ljubljani (http://www.zrc-sazu.si) razvil Peter Weiss. Jezikoslovni zapiski 16 • 2010 • 1 Razprave in članki Silvo Torkar, Slovanski antroponimi v toponimiji Tolminske Metka Furlan, Črnovrški pridevnikpojertek 'požrešen' v slovarju Ivana Tominca Mateja Kosi, Vinogradniško in kletarsko izrazje v prleški vasi Cven Mateja Jemec Tomazin, Govor vasi Topole Andreja Žele, Na meji med vezljivostjo in (obvezno) družljivostjo Irena Stramljič Breznik - Marjana Hameršak, Germanizmi v frazemih Slovarja slovenskega knjižnega jezika od R do Ž Ines Voršič, Sistemske in nesistemske novotvorjenke v tiskanih oglasih Han Steenwijk, Pomen in obseg oznak za jezikovne različice v okviru informacijske tehnologije AndrejPerdih, Reimški evangelij - jezik glagolskega dela Luka Repanšek, Slovansko-staroirska vzporednica praslovansko *kr>' in staroirsko cru 'kri' Gradivo JurijRojs, Idiomi v književnih delih slovenskega pisatelja Draga Jančarja OcENE in poročila Branislava Vičar, Vezljivostni slovar slovenskih glagolov Andreje Žele Mijo Lončarič, Hrvatski prezimenik Franje Maletiča i Petra Šimunoviča Mija Michelizza, 25. mednarodni kongres Društva mladih jezikoslovcev v Valladolidu ISSN 0354-0448 9 //uoo^ 9770354044012