(Vestnik:) = XLVI1I. =— šolske Družbe su. Cirila in Metoda v Ljubljani za navadno leto 1934. -------- Izdalo in založilo "vodstvo. .—Cena 15 Din V Ljubljani. Tisk: ,,Narodne tiskarne". (Odgovoren Fr. Jezeršek.) 1933. Rodoslov našega kraljevskega doma. Sve za krst častni i slobodu zlatnu! Geslo dinastije. Nj. Veličanstvo kralj Aleksander I., rojen na Cetinju dne 17. XII. (4. XII.) 1888; poročen dne 8. VI. 1922 z Njenim Veličanstvom Marijo, princeso rumunsko, rojeno dne 9. I. 1899. Nj. Kralj. Visočanstvo kraljevič prestolonaslednik Peter, rojen dne 6. IX. 1923. Kraljeviča: Tomislav, rojen 19.1. 1928 in Andrej, rojen 28. VI. 1929. Kraljeva roditelja: Nj. V. kralj Peter I. Veliki, Osvoboditelj in Uedinitelj, f 16. VIII. 1921 in kneginja Zorka, f 4. III. 1890. Kraljev brat: Nj. Kralj. Visočanstvo kraljevič Gjorgje, rojen na Cetinju dne 8. IX. 1887. Kraljeva sestra: Nj. Visočanstvo p rincesa Jelena, rojena na Reki dne 4. XI. 1884, poročena v Petrogradu s knezom Jovanom Konstantinovičem dne 5. IX. 1911. Kraljev stric: Nj. Visočanstvo knez Arsenije Karagjorgjevič, brat Nj. V. kralja Petra, roj. dne 16. IV. 1859. Kraljev bratranec: Nj. Visočanstvo knez Pavle, sin kneza Arsenija, rojen dne 27. IV. 1893., poročen z grško princeso Olgo, rojeno dne 29. V. 1903. Njun sin: knez Aleksander, rojen dne 13. VIII. 1924. Kraljevina Jugoslavija a) grb: Dvoglavi beli orel v poletu na rdečem ščitu; vrh obeh glav krona kraljevine; na prsih ima orel ščit, na katerem je bel križ na rdečem ščitu, 25 polj, ki so menjaje se rdeča in srebrna, in tri zlate šesterokrake zvezde nad belim polumesecem na modrem ščitu. b) državne barve: Modra bela rdeča. r. 2 ohooz v Leto 1934. je navadno leto in ima 365 dni (med njimi 67 nedelj in praznikov po starem štetju); začne se s ponedeljkom in konča s ponedeljkom Začetek leta 1934. Občno in drž. leto se začne na novega leta dan, 1. prosinca, katoliško cerkveno leto 1. adventno nedeljo 2. decembra 1934, pravoslavno cerkveno leto 14. prosinca 1934. Godovinsko število. Zlato število .... 16 Epakta ali lunino kazalo XIV Solnčni krog .... 11 Rimsko število ... 2 Nedeljska črka ... G Letni vladar: Venera Odpravljeni cerkveni prazniki. 1. Svečnica (2. II.), 2. Marijino oznanjenje (25. III.), 3. velikonočni ponedeljek, 4. binkoštni ponedeljek, 5. mali šmaren (8. IX.), 6. sv. Štefan (26. XII.). Državni prazniki. 1. Ciril In Metod, slovanska apostola: dne 24. vel. travna. 2. Vidov dan: dne 28. rožnika v spomin junakov, padlih za vero in domovino. 3. Petrov dan: dne 6. kimavca (rojstni dan Nj. Vis. prestolona- slednika kraljeviča Petra). 4. Uedlnjenje Jugoslavije: dne 1. grudna. 5. Aleksandrov dan: dne 17. grudna (rojst. dan Nj. V. kralja Aleksandra L). Znamenja luninih premen. Mlaj © Prvi krajec j) Ščip @ Zadnji krajec C Mraki leta 1934. Letos bosta luna In sonce mrknili dvakrat. Pri nas bo viden le prvi lunin mrk, in še ta le delno. Dne 30. januarja bo delni lunin mrk: začetek ob 17-1, konec ob 18'24. Pri nas bo viden Dne 13. in 14. februarja bo popolni sončni mrk: začetek 13. februarja ob 23'5, konec 14. februarja ob 4‘11. Pri nas neviden. Dne 26. julija bo delni lunin mik: začetek ob 11 '54, konec ob 14-36. Pri nas neviden. Dne 10. avgusta bo obročasti sončni mrk: začetek ob 6'51, konec ob 12'24. Pri nas neviden. Vremenska napoved ob lunini meni je povzeta po J. W. Her-schlovem vremenskem ključu. l* T PROSINEC ¥ JANUAR Srbsko: JaHyap. Hrvatsko: Siečanj. Češko : Leden. Luž.-srb.: Wulki rdžk. -'•tf- 31 dni. tP* Poljsko: Stycze5. Rusko: JlmsnPb. Dnevi 2a rimske katolifane Za pravoslavne Narodna imena 1 Pon. Novo leto. Obr. G. 19 Bonltacij Dragovit 2 Tor. Ime Jezus. Makarij 20 Ignacij Zlatan 3 Sred. Genovefa 21 Julijana Slavimir 4 Čet. Tit, škof 22 Anastazija Dobromir 5 Pet. Telesfor 23 10 muč. Grozdana 6 Sob. Sv. Trite kralji. 24 Nav. B., Badnjak Darin Dvanajstletni Jezus v templju. Luk. 2. 7 Ned. I. po razgl. 0. Sv. dr. 25 Rojstvo Kristovo Svetoslav 8 Pon. Severin, opat 26 Zbor Bogorodičin Bogoljub 9 Tor. Peter, Julijan 27 Štefan Ni kosava 10 Sred. Pavel, Viljem 28 20.000 muč. Dobroslav 11 Čet. Higin 29 Betleh. deca Božidar 12 Pet. Arkadij 30 Anizij Bodigoj 13 Sob. Veronika 31 Melanija Bogomir D ženitninl v Kani Gal. Jan. 2. 14 Ned. 2. po razgl. 0. Feliks 1 Novo leto 1934 Neda 15 Pon. Maver, opat 2 Silvester Radoslav 16 Tor. Marcel 3 Malahija Tmislava 17 Sred. Anton, Marijan 4 70 apostolov Zvonimir 18 Čet. Priska 5 Teopent Vera 19 Pet. Marij in tov. 6 Bogojavljenje Hranimir 20 Sob. Fab. in Set>. 7 Sabor Iv. Krst. Živojin Jezus ozdravi stotnikovega hlapca. Mat. 8. 21 Ned. 3. po razgl. G. Neža 8 Ned. po Bogojav. Janja 22 Pon. Vincencij 9 Polijevto Sviloj 23 Tor. Zaroka Marije D. 10 Gregor Niški Voljica 24 Sred. Timotej 11 Teodozij Milislava 25 Čet. Sp. sv. Pavla 12 Tatijana Kosava 26 Pet. Polikarp 13 Jermilo Vsevlast 27 Sob. Janez Zlatoust 14 Sv. Sava I. Dušana Prilika o delavcih v vinogradu. Mat. 20 28 Ned. l. predpepel. ned. 15 35. po Duhovima Dragomil 29 Pon. Frančišek Sal. 16 Verige sv. Petra Gorislava 30 Tor. Martina 17 Anton Veliki Desislav 31 Sred. Peter Nol. 18 Atanazij Divna (£ Zadnji krajec dne 8. ob 22*36 (lepo) — 0 Mlaj dne 15. ob 14*37 (lepo in prijetno). — ® r*rv' krajec dne 22. ob 12*50 (sneg in dež). — (g) Sčijvdne 30. ob 17*31 (jasno in mrzlo). Sonce stopi v znamenje vodnarja dne 20. ob 18*37. — Dolgost dneva od 8 lir 28 minut do 0 ur 24 minut. Dan zraste za 56 minut. Jugoslavija se je rodila iz potokov prelite krvi jugosloven-skega naroda, zato veruj v obstoj in edinstvo kraljevine Jugoslavije! SVEČAN * FEBRUAR Dnevi Za rimske katoličane Za pravoslavne Narodna imena 1 Čet Ignacij 19 Makarij Budmii 2 Pet. Svečnica 20 Jevtimij Ljubomira 3 Sob. Blaž 21 Maksim Bojmir Prilika o sejalcu in semenu. Luk. 8 4 Ned. 2. predpep. Andrej 22 Ned. Mit. in Far. Daroslav 5 Pori. Agata 23 Klement Jagoda 6 Tor. Doroteja 24 Ksenija Žali m ir 7 Sred. Romuald 25 Gregor Malina 8 Čet. Ivan Mat. 26 Ksenofont Zvezdodrag 9 Pet. Apolonija 27 Ivan Zlat. Blagoslava 10 Sob. Škoiastika 28 Efrem Sirski Vojmil Jezus ozdravi slepca. Luk.18. 11 Ned. Lurška M. B. Adolf 29 Ned. blod. sina Dobrana 12 Pon. Obl. kron. Pija XI. 30 Trije Jerarhi Zvonimir 13 Tor. Pust. Katarina 31 Kir In Ivan Vrati voj 14 Sred. Pepelnica. Valentin 1 Trifun Cvetna 15 Čet. Favstin 2 Srečanje Gosp. Ljuboslava 16 Pet. Onezim, Agaton 3 Sim. in Ana Strahomlr 17 Sob. Frančišek 4 Izidor Pel. Vesela Jezus trikrat skušan. Mat. 4. 18 Ned. 1. postna. Simeon 5 Ned. mesopusna Dobrana 19 Pon. Konrad 6 Vukol Bratomil 20 Tor. Sadot 7 Partenij Drago 21 Sred. Kvatre. Feliks 8 Teodor Miloslav 22 Čet. Petra stol 9 Nikifor Gojslav 23 Pet. Kvatre. Peter D. 10 Haralampij Čudomil 24 Sob. Kvatre. Matija 11 Blaž Divka Jezus se na gori izpremeni. Mat. t7. 25 Ned. 2. postna. Valburga 12 Ned. siropusna Bludomir 26 Pon. Matilda 13 Martinijan Nikna 27 Tor. Gabrijel 14 Aksentlj in Kir. Inoslav 28 Sred. Roman 15 Onlsim Sodka ff Zadnji krajec dne 7. ol> 10*22 (mrzlo, burja). — O Mlaj dne 14. ob 1 ‘43 (mrzlo). — ® Prvi krajec dne 21. ob 7-05 (sneg in vetrovno). Sonce stopi v znamenje rib dne 19. ob 9*02. — Dolgost dneva od 9 ur 26 minut do 10 ur 52 minut. Dan zraste za 1 uro 26 minut. Nikdar in nikjer ne govori kaj slabega o svoji državi! SUŠEČ * MAREC Dnevi Za rimske katoličane Za pravoslavne Narodna imena 1 Čet. Albin 16 Pamfil Mojmir 2 Pet. SimpHcij 17 Teod. in Tiron Belin 3 Sob. Kunigunda 18 Arhip Milana Jezus izžene hudiča iz mulca. Luk. 11. 4 Ned. 3. postna. Kazimir 19 2. ned. v. posta Mislav 5 Pon. Janez 20 Lev Sladoje 6 Tor. Perpetua In Fellclta 21 Timotej Danica 7 Sred. Srcdpostna. Tomaž 22 Mučeniki v Evg. Zvezda 8 Čet. Julijan 23 Polikrat Jelen 9 Pet. Frančiška 24 Najd. gl. Iv. K. Bodin 10 Sob. 40 mučencev 25 Tarasij Danimir Jezus nasiti 5000 moč. Jan. 6. 11 Ned. 4.sredpost. Sofronlj 26 3. ned. v. posla Stana 12 Pon. Gregorij Vel. 27 Prokopij Radoja 13 Tor. Teodora 28 Vasilij, pušč. Božana 14 Sred. Matilda 1 Evdoksija Svetovid 16 Čet. Klemen 2 Teodor Desimir 16 Pet. Hilarlj in Tacijan 3 Evtropij Velislav 17 Sob. Jedert 4 Gerasim Ljubislava Judje hočejo Jezusa kamenjati. Jan. 8. 18 Ned. 5. p., tiha. Ciril 5 4. ned. v. posta Budlmir 19 Pon. Jožef, ž. M. D. 6 42 mučenikov Slavoljub 20 Tor. Aleksandra 7 Vasilij Zlata 21 Sred. Benedikt 8 Tcofor Vlada 22 Čet. Katarina 9 40 mučenikov Tuga 23 Pet. Pelagija, Mar. 7 žal. 10 Kodrat Slavo 24 Sob. Gabrijel 11 Sofronij Dražislav Jezus jezdi slovesno v Jeruzalem Mat. 21. 25 Ned. 6. p., cvetna 12 5. ned. v. posta Jaroslav 26 Pon. Maksima 13 Nikifor Predrag 27 Tor. Rupert 14 Benedikt Srdan 28 Sred. Janez Kapistran 15 Agatij Stanimir 29 Čet. Vel. čet. Ciril 16 Savin Uma 30 Pet. Vel.petek, Janez Ki. 17 Aleksi j Branivoj 31 Sob. Vel. sobota, Benj. 18 Ciril Jerttz. Pribislav ® Ščin dne 1. ob 11-26 (mrzlo, vetrovno). — <£ Zadnji krajec dne 8. ob 19*06 (sneg in vihar). — Q Mlaj dne 15. ob 13*08 (sneg in dež). — D Prvi krajec dne 23. ob 2*45 (sneg, vetrovno). — (g) Ščip one 31. ob 2*15 (sneg in vetrovno). Sonce stopi v znamenje ovna dne 21. ob 8.28. Začetek pomladi. Dolgost dneva 10 ur 54 minut do 12 ur 30 minut. Dan zraste za 1 uro 36 minut. Ljubi in neguj vse vrlme jugoslovenskega naroda! Dnevi Za rimske katoličane Za pravoslavne Narodna imena Jezus vstane od mrtvih. Marko 16. l Ned. Vel. noč. Hugon 19 Cvetna Mutimir 2 Pon. Vel. ponedeljek 20 Monasi sv. Save Gojmir 3 Tor. Rihard 21 Jakob Žarko 4 Sred. Izidor 22 Vasilij Dušica 6 Čet. Vincencij 23 Vel. četrtek Dabiživ C Pet. Sikst 24 Vel. petek Čudna 7 Sob. Herman 25 Vel. sobota Radivoj Jezus se prikaže apostolom. Jan. 20. 8 Ned. 1. povel., bela 26 Uskrs. Vstaj. G. Viljenica 9 Pon. Tomaž 27 Uskrsni pon. Ljuban 10 Tor. Marko, Ecehlel 28 Uskrsni tor. Srčanica 11 Sred. Lev Vel. 29 Marko Rada 12 Čet. Julijan 30 Jovan Sava 13 Pet. Hermenegild 31 loatij Zdegoj 14 Sob. Justin 1 Marija Eg. Jelača Jezus dobri pastir. Jan. 10. 16 Ned. 2. pov. Helena 2 Tomina Gestirad 16 Pon. Benedikt 3 Nikita Božislava 17 Tor. Rudolf 4 Josip Vitigoj 18 Sred. Varstvo sv. Jožefa 5 Teodul Gradislava 19 Čet. Konrad 6 Evtihij Tihorad 20 Pet. Neža Montepul. 7 Jurij Dragislav 21 Sob. Anzelm 8 Herodijan Dragomira Jezus napove svoj odhod. Jan. 16. 22 Ned. 3. povel. Soter in Gaj 9 Evpsihij Ljutomer 23 Pon. Vojteh 10 Terencij Dobriča 24 Tor. Jurij 11 Antipa Jurislav 26 Sred. Marko 12 Vasilij Tugomir 26 Čet. M. B. dobr. sveta 13 Artemon Sekana 27 Pet. Peter, k. 14 Martin Raduna 28 Sob. Lukezij 15 Aristarh Slavica Jezus obljubi sv. Duha. Jan 16. 29 Ned. 4. povel. Peter, m. 16 Agapija Tankoslava 30 Pon. Katarina 17 Simeon Samorad (hladno).* - ® Prvi krajec dne 21. ob 22*20 (lepo, prijetno). — <$) Sčip di 29. ob 13*45 (spremenljivo). Sonce stopi v znamenje bika dne 20. ob 20*01. — Dolgost dneva od 12 i 34 minut do 14 ur 4 minute. Dan zraste za 1 uro 30 minut. Zadnji krajec dne 7. ob 1*49 (mrzlo, Ljubi kralja in njegovo hišo! Kralj je sin jugoslovenskega naroda. On ljubi z vso dušo svoj narod. Dnevi Za rimske katoličane Za pravoslavne Narodna imena 1 Tor. Filip in Jakob 18 Jovan prep. Žiga 2 Sred. Atanazij 19 Pafnucij Živana 3 Čet. Najdenje sv. križa 20 Todor Solnčarica 4 Pet. Cvetko. Florijan 21 Januarlj Valhun 6 Sob. Irenej 22 Teodor Desirad Jezus uči o moči molitve. Jan. 16. 6 Ned. 5. povel., križeva 23 Ned. o Sam. Jurij Zdemir 7 Pon. Stanislav 1* 24 Sava Prisnoslav 8 Tor. Prik. Mihaela 25 Marko Budisiav 9 Sred. Gregor N. J§ 26 Vasilij Prvinica 10 Cet. Vnebohod Krist. 27 Simeon Dvorna 11 Pet. Frančišek 28 Jason Ljerka 12 Sob. Pankracij 29 Memom Stoj mir 0 pričevanju sv. Duha Jan. 15,16. 13 Ned. 6. povel. Servacij 30 Ned. o slepcu Jasna 14 Pon. Bonifacij 1 Jeremija Svetolik 15 Tor. Izidor 2 Atanazij Jaromira 16 Sred. Janez Nep. 3 Teodozij Mladena 17 Čet. Paskal 4 Vozneacnje Dušoje 18 Pet. Erik 5 Irena Mladica 19 Sob. Peter 6 Job Vitoslava 0 sv. Duhu in o ljubezni. Jan. 14. 20 Ned. Binkošti. Bernardin 7 Ned.sv.Ot.I.N.S. Milodar 21 Pon. Bink. pon. Feliks 8 Jovan Jelina 22 Tor. Emil (Milan) 9 Izaija Boža 23 Sred. Kvatrc. Janez Krst. 10 Simon Milorad 24 Čet. Mar. D. pom. krist. 11 Sv. Ciril in Met. Cveta 25 Pet. Kvatre. Gregorij 12 Epihanije Zdestan 26 Sob. Kvalre. Filip 13 Glikerija Dragica Jezusu je dana vsa oblast. Mat. 26. 27 Ned. 1. pob. Presv. Trojica 14 Duhovi Volkašin 28 Pon. Avguštin 15 Duh. poned. Jaromir 29 Tor. Magdalena 16 Teodor Prep. Dana 30 Sred. Ferdo 17 Andronik Milica 31 Čet. Telovo. Angela 18 Teodot Bojslav <£ Zadnji krajec dne 6. ob 7*41 (spremenljivo). — £ Mlaj dne 13. ob 13*30 (deževno). — J) Prvi krajec dne 21. ob 16*20 (lepo). — ® Ščip dne 28. ob 22*41 (lepo, prijetno). Sonce stopi v znamenje dvojčkov dne 21. ob 19.35. — Dolgost dneva od 14 ur 8 minut do 15 ur 18 minut. Dan zraste za 1 uro 10 minut. Ne oškoduj nikdar v ničemur svoje države! Ne ubijaj jo s kleveto in zaničevanjem! ROŽNIK * JUNIJ Luž.-srb: Smažnik. Poljsko: Czerwiec. Rusko: IioHb. Onevi Za rimske katoličane Za pravoslavne Narodna imena 1 Pet. Fortunat 19 Patrik Radovan 2 Sob. Marcelin 20 Talatej Velimir Prilika o veliki večerji. Luk. 14. 3 Ned. 2. pob. Klotilda 21 l.ned. Vseli svet. Radoslava 4 Pon. Frančišek 22 Bazilisk Dika 5 Tor. Bonifacij 23 Miliail Dobromil 6 Sred. Norbert 24 Simeon Mlljutin 7 Čet. Robert 25 Najd. gl. iv. K. Bogomil 8 Pet. . Medard 26 Karpo Svetin 9 Sob. Primož 27 Terapont Dostana Prilika o izgub, ovci in denar. Luk. 15. 10 Ned. 3. pob. Margareta 28 2. po Dnhovima Rusmir 11 Pon. Barnaba 29 Teodozij Hrvoje 12 Tor. Janez 30 Izak Zorica 13 Sred. Anton P. 31 Hermas Zlatana 14 Čet. Bazilij 1 Justin Bislav 15 Pet. Vid in tov. 2 Nikifor Dragimir 16 Sob. Fran Reg. 3 Lukijan Tratomir Čudežni ribji lov. Luka 5. 17 Ned. 4. pob. Adolf 4 3. po Duhovima Bodin 18 Pon. Evfrem Sir. 5 Dorotej Bogdan 19 Tor. Julijana 6 Visarion Milava 20 Sred. Silverij 7 Teodot Nenadej 21 Čet. Vekoslav 8 Stratilat Miloš 22 Pet. Aliacij 9 Kiril Aleks. Gostimir 23 Sob. Agiipina 10 Timotej Višeslav 0 grehu v misli in besedi. Mat. 5. 21 Ned. Kres. Janez Krst. 11 4. po Duhovima Janislav 25 Pon. Viljem 12 Oaufrlj Grlica 26 Tor. Janez in Pavel 13 Akllina Hrana 27 Sred. Hema 14 Elizej Ladislav 28 Cet. Vidov dan 15 Vidov dan Zorana 29 Pet Peter in Pavel 16 Tlhon Peroslav 30 Sob. Sp. sv. Pavla 17 Emanuel Predislav <£ Zadnji krajec dne 4. ob 13-53 (spremen.). — O Mlaj dne 12. ob 3-12 (veter in dež). — J) Prvi krajec dne 30. ob 22-40 (vetrovno, spremen.). — ® Scip dne 27. ob 0-08 (spremenljivo). Sonce stopi v znamenje raka dne 21. ob 3’48. — Začetek poletja. Dolgost dneva od 15 ur 18 min. do 15 ur 36 minut. Dan zraste do 21. za 18 minut in se do 30. zopet skrči za 3 minute. Bodi vselej in povsod moralen in plemenit! Bodi na telesu in duši čist! Dnevi Za rimske katoličane Za pravoslavne Narodna imena Jezus nasiti 4000 mol. Marko. 8. 1 Ned. 6. pob. Rešnja kri 18 5. po Duhovima Bogoslav 2 Pon. Obisk. M. D. 19 Juda Tadej Dragonama 3 Tor. Bernardin 20 Metodije Nada 4 Sred. Urh 21 Julijan Belizar 5 Čet. Ciril in Metod 22 EvzebiJ Dobruška 6 Pet. Izaija 23 Agripina Domogoj / Sob. Viligoj 24 Rojstvo Ivana K. Negoda 0 lažnivih prerokih. Mal. 7. 8 Ned. 7. pob. Elizabeta 25 6. po Duhovima Milolika 9 Pon. Nikolaj 26 David Hvalimir 10 Tor. Amalija 27 Samson Ljubica 11 Sred. Pij 1. 28 Clr in Jovan Medo 12 Čet. Mohor in Fort. 29 Peter in Pavel Draguška 13 Pet. Anaklet pap. 30 Sabor apostolov Dragan 14 Sob. Bonaventura 1 Kozma in Dam. Svobodin 0 krivičnem hišniku. Luk. 16. 15 Ned. 8. pob. Vladimir 2 7. po Duhovima Vladimir 16 Pon. Dev. Mar. Karm. 3 Jakint Bogdan 17 Tor. Aleš 4 Andrej Kr. Držislav 18 Sred. Friderik (Miroslav) 5 Ciril in Metod Miroslav 19 Čet. Vinko P. 6 Atanazij Radoš 20 Pet. Marjeta 7 Toma Česlav 21 Sob. Angelina 8 Prokon Zora Jezus joka nad Jeruzalemom. Luk. 19- 22 Ned. 9. pob. Mar, Magd. 9 8. po Duhovima Pribina 23 Pon. Apolinarij 10 45 mučenikov Brana 24 Tor. Magdalena 11 Olga Ratimir 25 Sred. Jakob 12 Proklo in Jul. Boljedrag 26 Čet. Ana 13 Sabor Gabr. arh. Jana 27 Pet. Rudolf in tov. 14 Aklla Dušan 28 Sob. Zmagoslav, Viktor 15 Ciril Svetomir Prilika o farizeju in cestninarju. Luk. 18. 29 Ned. 10. pob. Marta 16 9. po Duhovima Dobrila 30 Pon. Abdon in Senen 17 Marina Vitodrag 31 Tor. Ignacij 18 Emilijan Jeleniča C Zadnji krajec dne 3. ob 21-28 (dež, hladno). — $ Mlaj dne 11. ob 18 06 (lepo). — J) Prvi krajec dne 19. ob 19*53 (spremenljivo). ~ 1 „ 26.000 • .. 43-— 26.000 II „ 32.000 . 52-— 32.000 ii „ 38.000 „ . 61-— 38.000 „ 44.000 . „ 70-— 44.000 II „ 50.000 . 79-— 50.000 ll „ 60.000 „ . „ 94-— 60.000 „ 70.000 „ . „ 109-— 70.000 80.000 • 124-— 80.000 „ 90.000 „ . „ 139 — 90.000 „ 100.000 • „ 154 — „ 100.000 II „ 125.000 „ . „ 192-— „ 125.000 II „ 150.000 . „ 230 — „ 150.000 ll „ 175.000 . „ 268-— „ 175.000 II „ 200.000 . „ 306 — 200.000 „ 250.000 . „ 382-— „ 250.000 „ 300.000 . „ 458-— „ 300.000 „ 350.000 . 534-— „ 350.000 ll „ 400.000 . „ 610-— „ 400.000 ll „ 500.000 . „ 760-— preko 500.000 Din od vsakih 1000 Din še po 1 Din. Znesek izpod 1000 Din se jemlje za popolnih 1000 Din. II. Kolek za pobotnice. Od vsakega zneska . . . . V/o III. Kolek za pogodbe. a) Pristojbina za kupne in najemne pogodbe (izza 1. VIII. 1922). -Za premičnine Za nepremičnine . . . . 6% b) Pristojbina za druge pogodbe: — Din do 5 Din . Din —-05 preko 5 „ n 10 . —-lo 10 „ ii 15 ■ .. —15 .. 15 ]. ii 25 • ,, —'25 » 25 „ ii 50 . „ —-50 .. 50 „ ii 75 . —'75 ■> 75 „ ii 100 • ,, 1 — „ 100 „ ii 200 ■ 2 — „ 200 „ ii 300 • „ 3— „ 300 „ it 400 • 4— „ 400 „ ii 500 . „ 5 — „ 500 „ ii 600 • ,, 6 — dn za nadaljnjih vsakih 400 Din po 2 Din več. IV. Kolek za račune. Za vsak račun 25 par Septembrski dogodki Letos smo proslavili v Ljubljani in v Ptuju 251etnico tako zvanih septembrskih dogodkov, ki so največji preobrat v zgodovini slovenskega naroda in začetek borb za našo osvoboditev. In ravno naša narodno-obrambna Družba sv. Cirila in Metoda je imela pri teh dogodkih gonilno in vodilno vlogo. To so morali sedaj priznati tudi tisti, ki so pred 25 leti in pozneje družbi očitno nasprotovali ter jo smešili s »Ciril-metodarijo«, a sedaj so pisali, da se je pred 25 leti zbiralo pod okriljem C. M. D. vse narodno čuteče Slovenstvo. Naša mlajša generacija — izpod 30 let — nima pojma o nečuvenih krivicah, strašnih mukah m obupnih borbah našega naroda pred četrt stoletjem. Na vseh vodilnih mestih v državni in deželni službi so z neznatnimi izjemami sedeli ošabni Nemci ali podli renegati (odpadniki). Slovence in našo govorico je smel vsakdo smešiti tudi v uradnih prostorih. Za vsak razred slovenske šole, za vsak dvojezični poštni pečat smo se morali boriti, za železniške postaje na slovenskih tleh pa niti vsi naši poslanci niso mogli doseči dvojezičnih napisov. Ko je bil naš položaj na višku obupa, ko so Nemci s pomočjo c. kr. vlade napravili obračun čez Slovence ter hiteli, da s krutim pomandra-njem našega rodu raztegnejo nemško ozemlje od Gradca do Trsta, je posegla s pravcatim heroiz-mom v obrambo naša visokošolska in srednješolska mladina, ki jo je spretno organiziral in vodil v narodno-radikalnem pokrctu pokojni dr. Gregor Žerjav (takrat glavni tajnik C. M. D.) s tovariši. Narodno-radikalna omladina se je učila pri bratih Čehih ter se zato najprej lotila narodne obrambe, podrobnega manjšinskega dela in probuje narodne zavesti. Tista narodno-radikalna omladina, ki je nekaj let poprej pozdravljala na dunajskem kolodvoru svojega bodočega narodnega kralja in se peljala v Beograd h kronanju kralja Petra Osvoboditelja, je postala glavna nositeljica'nacionalne ideje ter je tudi septembrske dogodke sistematično organizirala po temeljito premišljenem načrtu. Za obrambo je treba borbenosti, zato so omladinci leta 1907. na skupščini v Bohinjski Bistrici naskočili vodstvo Družbe sv. Cirila in Metoda, ker je v vodstvu vladala slogaška dremavost in so se merodajni topili v hlapčevski lojalnosti cesarju in njegovim namestnikom, zatiralcem našega rodu. Blagodejna posledica novega razmaha se je prav kmalu pokazala pri naši narodni obrambi. Dotedanja malodušnost se je umaknila bojevitemu navdušenju. Radikalna omladina se po prvem uspehu ni zadovoljila zgolj z obrambo, temveč je izdala parolo, da je treba sovražnika naskočiti v njegovih trdnjavah, ki si jih je zgradil sredi med nami na naših tleh. Take umetno zgrajene trdnjave so bila vsa mesta in skoraj vsi trgi po vsem Spod. Štajerskem, deloma pa tudi na bivšem Kranjskem. Taka trdnjava je bil tudi Ptuj, kjer je paševal narodni odpadnik Ornig. Naši narodni borci so določili Ptuj za glavno skupščino Družbe sv. Cirila in Metoda na dan 8. septembra 1908. Kaj se je godilo takrat v Ptuju, je pač znano tudi našemu mlajšemu rodu, saj so o tem obširno pisali letos vsi časopisi, ko se je vršila tam velikanska vseslovenska manifestacija ob priliki jubilejne glavne skupščine C. M. D., kjer je dobil ves slovenski narod popolno zadoščenje za razbojniške napade pred 25 leti. Divjaški napadi v Ptuju na skupščinarje C. M. D. leta 1908. so bili namreč sramotenje in ponižanje celokupnega našega naroda, zato je tudi ogorčenje odjeknilo po vsej Sloveniji, v prvi vrsti pa v slovenski prestolnici v Ljubljani. In zopet je bila naša narodno-radikalna omladina tista, ki je odločno zahtevala zadoščenje in osveto. Deset dni po ptujskih dogodkih, t. j. na dan 18. septembra, je bil v Ljubljani sklican velik protestni shod. Omladinci so dali v Narodni tiskarni tiskati tisoče drobnih letakov s sledečo vsebino: »Slovenci! Slovenke! Danes zvečer o pol 9. url se zberemo v ljubljanskem Mestnem domu in okrog njega, da pokažemo z veličastnim shodom, da nas ni volja mirno spraviti nesramnih žalitev in napadov, ki so nam jih zadali Nemci v Ptuju, Naš današnji shod bodi začetek nove, odločno in brezobzirno narodne dobe v Ljubljani. Ali bodo že enkrat odpravili nepotrebno nemščino z javnih poslopij in ulic? Ali bodo še dolgo smeli nemški trgovci darovati »Siidmarki« in »Schul-vereinu« iz zaslužka, ki jim ga dajejo Slovenci? Ali bodo še dolgo nemški tovarnarji zapirali in zapostavljali slovenskega delavca, ker je »manjvreden Slovenec«? Ali nam bodo Nemci v Ljubljani zasedali najboljše službe? In ve Slovenke, ali boste še hodile v nemško gledališče? Temu mora biti konec! Danes zvečer se zberemo kakor ena v narodni ljubezni složna slovenska rodbina, da na ves glas zakličemo: »Vstani slovenski rod in pahni od sebe tujca, ki ti pije kri! Naprej zastava Slave!« Udeležba na shodu je bila tako ogromna, kakršne Ljubljana do tedaj še ni videla. Človek bi mislil, da so se ljubljanski Nemci in nemškutarji kot neposredni sokrivci ptujskih napadov tisti večer skrili pred razjarjenimi slovenskimi množi- cami, toda čutili so se tako zvišene nad slovensko večino in zaščitene pod črnim dvoglavim orlom, da so v temi raz okna dveh trgovskih hiš metali na razhajajoče sc zborovalce steklenice s črnilom. Tolika predrznost je vzvalovila srd do vrhunca. Množice so prodrle policijske kordone ter pobile šipe na 35 nemških poslopjih, Poudariti pa je treba, da se nobenemu Nemcu ni skrivil niti las. Demonstracije so se ponavljale še drugi in tretji dan, a to poglavitno zaradi izzivanja avstrijskih oblasti, ki so poklicale na ulice nemške, večinoma opite vojake, ki so nastopali z nečuveno surovostjo ter končno brez pravega vzroka streljali v množice. Smrtno zadeta sta obležala 151etni dijak Adamič in 241etni strojnik Lunder, pet drugih pa je bilo težko ranjenih. Prva vidna posledica je bila, da so drugi dan morali izginiti z ljubljanskih ulic nemški napisi, kar so zopet izvršili poglavitno omladinci. Seve je bilo zaradi tega aretiranih mnogo žrtev, 14 obtožencev pa kruto obsojenih; med temi je dobil bolehni Arnošt Vindišar 9 mesecev, da je na posledicah umrl. S krvjo narodnih mučenikov oškropljena Ljubljana je prvič — in najbrž zadnjič — za kratko dobo pozabila na strankarstvo in si izvolila skupni narodni odbor. Ako tudi ta edinost ni bila trajna, vendar so bili krvavi septembrski dogodki prvi trosi za našo osvoboditev. V dno duše užaljeni in ponižani naš narod po veliki večini ni hotel več slušati tistih ljudskih voditeljev, ki so ga usmerjali proti Dunaju, temveč njegov pravec se je obrnil na slovanski jug. Kri mučenikov je pripravila pot idejam, ki so bile — Jugoslavija. Združeni narodni odbor je kmalu po grozoviti tragediji sklenil, da postavi narodnim žrtvam spomenik na pokopališču ter je spomenik tudi na- ročil. Avstrijske oblasti pa tega niso dovolile, a tudi v osvobojeni naši domovini se je v neprestanem vrvežu na to najbrž — pozabilo. Šele letos ob 251etnici smo izpolnili svojo narodno dolžnost ter dne 17. septembra z velikimi slovesnostmi odkrili na pokopališču pri Sv. Križu Peruzzijev kip Adamiču, Lundru in Vindišarju, nato pa na stebru med stolno cerkvijo in škofijsko palačo, kjer sta padla Adamič in Lunder, spominsko ploščo z besedilom našega pesnika Alojzija Gradnika: »Na tem svetem mestu je dne 20. septembra leta 1908. Ljubljana, izzvana in užaljena, očitajoč voljo vsega slovenskega naroda, v složnem uporu proti nasilju tujstva in orožju avstrijske voja-čine, sluteč bližino nove usode, s krvjo svojih sinov Lundra in Adamiča, plačala delež sedanji svobodi.« Oba spomenika bodita mrtvim v hvaležen spomin — živim (posebno naši mlajši generaciji in potomcem) pa v trajni opomin, naj bodo vedno in povsod budno na straži za našo s krvjo priborjeno Jugoslavijo. OJPOZAIRJAMO na božične in velikonočne razglednice in na kolke Družbe sv. Cirila in Metoda J. Sernec: Mirna vest F o najboljši vednosti in vesti imajo oddajati zvedenci svoje strokovnjaško mnenje. Enako je merilo za odločbe sodnikov — vseh vrst sodišč m razsodišč. In tam, kjer življenjske prilike silijo — človeka, da v tej ali oni stvari vsakdanjega življenja zavzame takoj svoje po učinkih morda dale-kosežno stališče — mu pogosto ne preostaje drugega, kakor da se zateče za nasvet k svoji lastni vesti — tej komponenti razuma in srca. Saj le skupen glas vseh nas vodi v pravo smer, kaže, kaj in kako nam je storiti, kaj opustiti. Le na tej podlagi osnovano dejanje in nehanje nam tudi ohrani — mirno vest. — Često pa je označba mirne vesti, koje posest si vsi želimo in s katero se pogosto tudi neupravičeno ponašamo — predmet napačnega pojmovanja. Če se godi svojcu, sorojaku ali našemu bližnjemu sploh — krivica, smatra marsikateri neprizadeti za zadostno, da se ne vtika v sosedovo zadevo; ni storil s tem nič krivičnega, ostal je miren — in torej mu je ostala tudi vest mirna. — Pri zopetnem premišljanju zadeve se mu siger porajajo protiugibi in pomisleki, ali te skuša potlačiti in se jih otresti z razlogom, češ — mene se ne tiče, nisem bil dolžen kaj ukreniti in mirna Bosna! Ali tak že ni poslušal goriškega slavčka glasu: »Dolžan ni samo, kar veleva mu stan. Kar more, to mož je storiti dolžan!« Brez vpliva so šle mimo njegovih ušes pomembne besede našega vzor-narodnjaka dr. Ste- fana Kočevarja: »To, kar sem storil v svojem življenju za narod, mi je največja tolažba v starosti ... vse drugo je malo ali nič.« »Le to, kar je storil človek za narod in občni blagor, to ostane in ima svojo vrednost« — dr. Josip Vošnjak, Spomini I. str. 124. Ko torej polagaš končni račun o pravi vrednosti svojega življenjskega dela, ne zadostujejo več samo posamezna v narodov prid izvršena dejanja, ob kojih koristni učinek so jih morda itak že pripravili protiukrepi nasprotnikov; — za oceno je marveč le odločilna celotna slika vseskozi doslednega narodnega dela! V breme pade ne samo izdajalska storitev temveč ne manj e verolomna opustitev narodu potrebnega čina! Potrebno je le ono, kar bi narodu učinkovito koristilo! Zaradi tega v prid naroda vobče ni možno upoštevati medlega ali polovičarskega dela. — Zavoljo ljubega miru v hlapčevski poslušnosti opravljeno — gotovo ni narodu koristno — delo! Prav je torej imel svoječasni voditelj mariborskih Slovencev dr. Janko Sernec, ko je — napadel mir med Slovenci in Nemci —• osnovan na razmerju hlapca in gospodarja. »Takega miru ne iščemo« temveč takega, »ki je med brati, uživajočimi enake pravice.« Kes da vsakdo ne deli tega stališča in se marsikdo odvrača rekoč — da je drugih nazorov, ki si jih ne da jemati, — da ima vsak pravico delati po svoje i. t. d....... Poginu pa je zapisan narod, ki v tej točki ne zahteva železne discipline. Vsi za enega, eden za vse — je edino dopusten odgovor! Svojevoljnih lenih parazitov, ki si laste pravico izrabljati za skupnost doprinešene žrtve drugih — posebno v sedanjih resnih časih ne smemo trpeti. Izpolnitev narodu neizogibnih skupnih dolžnosti moramo — brezobzirno tirjati! — Šele, če smo na takem temelju svoje rojake in pristaše — pravičnike duhovno in materijelno pripravili k cvent. končnemu in odločilnemu boju za narodovo svobodo, smemo tudi vočigled svoje smrti z mirno vestjo trditi, da smo vse storili za njegovo zanesljivo ohranitev. Saj navdaja tudi samo take bojevnike, ki imajo mirno vest ter se ne boje smrti, brezprime-ren pogum in hrabrost, ki sta jamstvo zmage! * * Glej tudi str. 41—43 C. M. koledarja za 1. 1912 ! Ivan Kolar: Očenaš — domovinski list K nemškemu konzulatu v Buenos Airesu je prišel mlad človek in prosil, naj mu dajo uradno potrdilo, da je nemški rojak; to da potrebuje za oprostitev od vojaške službe v tuji deželi. Govoril je špansko gladko kakor rojeni domačini. Konzul ga vpraša: »Toda, dragi prijatelj, kje imate rojstni list?« »Ga sploh nimam.« »Pa imate morda kako drugo listino?« »Nič, gospod.« »Tedaj pa pripeljite sem svoje starše!« . »Jih nimam več, že davno sta mi oba umrla.« Konzul premišlja in se domisli nečesa novega: »So redet einmal dcutsch mit mir, nur ein paar Worte!« Mladi človek molči. »Vsaj nekaj nemških besedi?« pojasni konzul vprašanje spet v španščini. Mladi človek ne odgovori. »Tedaj, dragi prijatelj, s cim naj Vam pomagam? Kako naj Vam dam uradno potrdilo, da ste Nemec, ko mi tega sploh z ničemer ne morete dokazati! Tako pride k meni lahko kdorkoli.« »Toda resnica je, gospod konzul, kakor resnično je Bog v nebesih, jaz sem Nemec! Moji starši so prišli sem s Švabskega. Sam Bog mi je priča, da govorim resnico.« Molče stopa konzul po pisarni gor in dol, v mislih tehta neznanca. Mladi človek je govoril tako preprosto, odkritosrčno, nič narejenega ni v njegovi besedi. Čuti, kako gleda neznanec vanj mirno; tako sije iz oči samo poštenje. In vendar! Zaupanje v mladem človeku je prosilo še glasneje. Nenadoma se konzul ustavi pred neznancem in mu reče: »Mladi prijatelj, morda se pa spominjate česa iz svoje otroške mladosti? Recimo, kake molitvice, ki Vas jo je mati učila?« Neznancu so se zaiskrile oči, da je kar vzkliknil: »Da, gospod!« Tn je sklenil roke k molitvi kakor otrok in je molil očenaš od začetka do konca po nemško, ne da bi se mu kaj zateknilo. Ko je odmolil, so se mu zasvetile v očeh solze. Iz davnega spomina mu je oživela mati, materi na kolenih on, kakor je nekoč čebljal z njo to molitvico. Tudi konzul je bil ginjen. Vse, kar bi moglo pričati o poreklu mladega neznanca, j c že v 20 letih do temelja izbrisano, neizbrisno pa se je ohranila otrokova prva molitev. »Ljubi rojak«, reče konzul in seže neznancu v roko, »takoj dobite potrdilo, kajti po nemško moliti Vas je mogla naučiti samo nemška mati.« ❖ O tem dogodku iz srede prejšnjega stoletja je poročal letos meseca julija nemški kmetski tednik na Koroškem. Čemu ravno na Koroškem. Ironija? Ker je preveč dokazov čigava je Koroška po resnici in kakšnega rodu je slovenski narod na Koroškem, ki živi, dela in poje, trpi in moli z besedo od slovenske matere od zibeli do groba že tisoč in pet sto let. Pravični konzul iz Buenos Airesa, kaj delajo tvoji rojaki, duhovniki iz Reicha, po koroških slovenskih župnijah, zakaj ne puste otrok mar-njati in žebrati po slovenje, kakor jih je njihova mati učila! Kaj ne vedo, da sc ta dokument ne da izbrisati, čeprav ga brišejo že več ko tisoč let! Serše Vekoslav: Naša narodna rana - naša bolest Dvoje krasnih, prelepih zemelj imamo Jugoslovani, dvoje zemelj, dve veliki rani. Prva je polna solnca, vedrine in nebesne modrine, polna vriska in petja, polna vinskih goric in nizkih gričev, polna cvetja in sadja. In morje je ob njej. Tu gospodari tujec s silo, z bičem in knuto. To je tudi prvi vzrok, da na to mislimo bolj in večkrat, kot na drugo! S tem pa ni rečeno, da je druga zemlja pozabljena. Tudi ta je krasna! Posejana je z divnimi, do neba segajočimi velikogorskimi orjaki, s kraji večnega snega in leda! Ozke, navpik izsekane doline in gorski grebeni se vrstijo z gričevjem, pokritim s temnimi gozdi, preraščenim z bujnim rastlinjem in prepletenim z rodovitnimi dolinami, gnojnimi polji in zelenimi lokami. Tiha in samotna je veličastnost in romantika visokih gora v tej zemlji, ljubka in nežna je sveža dolinska življenja polna razigranost, prijaznost in idila! Vso pestrost pa zaključujejo nizki griči s cerkvicami na svojih temenih, ki mežikajo v svet, blagoslovljene njive in veličastna, romantično tiha jezera sredi gozdnega miru! Bajna, razkošna, divna je slika te naše druge trpeče zemlje slovenske — Koroške. In tu biva ljudstvo, naše po jeziku in krvi, naše od pamtiveka, ki še danes zna sprejeti brata s tistimi zlatimi besedami »Bog vas primi«, ki pa so dandanes čudi »dro«, če inteligent slovenski z njim »pobaja«. Vredna je ta zemlja naše pažnje! Potrebna jo je toliko bolj, ker tudi ta trpi, ker je pozabljena od lastnih bratov, katerih dolžnost bi bila, misliti na njo in se pripravljati na dan, ki ga prorokuje pesnik: O jaz ne spim! Le čakam čas, in čakam vas, da gremo skupaj čez št. Vid, med brate našo Žilo pit. Vse ozemlje preko Karavank pa gor do obronkov skupine Velikega Kleka in Svinške planine na severu, do Šmohorja na zapadu in Labuda na vzhodu, imenujemo Koroško. Glavni del slovenske Koroške pa tvori koroška kotlina s prirodnim središčem, starim, slovenskim mestom Celovcem! Celovško kotlino sestavlja proti severovzhodu razprostirajoče se Gosposvetsko polje, ki prehaja na vzhodu v Podjuno, nekako vzhodno od Grabštajna! Središče je Velikovec. Na zapadu pa se razprostira Ziljska dolina prav do Šmohorja in preide pri Št. Petru in št. Jakobu v Rož. Središče Ziljske doline in Roža pa je Beljak. Mesta so medsebojno zvezana z železnico in lepimi cestami ali pa prijaznimi poti, ki nas vodijo skozi gozde, preko travnikov in vasi. Imenovane pokrajine tvorijo našo Koroško, cvet slovenske zemlje, za katerega se že stoletja bije boj med slovanstvom in germanstvom, boj, ki je sleherni dan ostrejši in toliko bolj obupen, kolikor bolj se skriva pod plaščem miru in spravljivosti. In vendar je ta zemlja zibelka Slovencev. O tem nam pričajo imena gora in voda ter imena premnogih selišč, kjer gospodujejo sedaj Nemci. * Preko Ilirov in Keltov, ki so se tu naselili v 4. stoletju pr. Kr., o katerih nam pričajo izkopnine in grobovi iz okolice Rožena, so prišli Rimljani. Ti so iz te dežele stvorili provinco Noricum ter imeli na Gosposvetskem polju svoje središče v mestu Virunum. Za Rimljani so prišli v to ozemlje v začetku 6. stoletja Slovani ter prodirali, kot je znano, po dolinah rek Save in Drave v manjših skupinah vedno bolj proti severu in zapadu celo do Toblaškcga polja. Slovani, ki so se tod naselili in zavzeli seveda veliko širše ozemlje kot je današnja Koroška, so se zvali Karantanski Slovenci. Toda že v 8. stol. po Kr. so prišli pod Bavarsko, ozir. nemško oblast. Obenem z Bavarci pa so za časa Karla Velikega pripadali frankovski državi. Vendar pa so Slovenci v tem času imeli svoje vojvode, ki so stolovali v Krnskem gradu pri Gospe sveti — najstarejši slovenski cerkvi, ki jo je posvetil škof Modest že koncem 8. stoletja. Ko je ogromna frankovska država po pogodbi v Verdunu 1. 843. razpadla, je dobil Karantanijo, t. j. približno ozemlje Koroške, dalje Kranjsko, Panonsko Slovenijo in Hr-vatsko Ludovik Nemški. V 11., 12. in 13. stol. so vladale na Koroškem razne znamenite plemiške rodbine, izmed katerih naj omenim samo grofe šponheimske, ki so imeli na Koroškem največ ozemlja. Ti so dobili pozneje celo naslov koroških vojvod! Središče Koroške je bil v tem času Št. Vid ob Glini! Toda že v tem času je germanstvo prodiralo vedno bolj proti jugu. Za časa Bernarda Šponheimca, ki je ustanovil mesto Celovec, najdemo že priseljene Nemce trgovce in obrtnike. Vendar pa so koroški Slovenci svojega vsakokratnega vojvodo sami ustoličevali po starodavnem slovenskem običaju, ki je opisan že v tkzv. Schvvabenspieglu (1275). Ustoličenje se je izvršilo na slovesen način, v slovenskem jeziku na .polju pod Krnskim gradom, kjer je stal knežji kamen. V tistem času pa slovenski jezik niso rabili samo preprosti ljudje, ampak se tudi plemstvo ni sramovalo slovensko »žebrat«. Po nesrečni vladi Otokarja češkega dobi 1276. Koroško Rudolf Habsburški, trajno pa postane Koroška Habsburška last 1335., ko je umrl Majnhardov naslednik Henrik brez: moških potomcev. Z nemško nadvlado pa seveda niso izostale vse zle posledice, ki so morale priti. Razni zakoni in odredbe so morile in morijo ša danes narodno telo Slovencev v Korotanu. Slovenski običaji so počasi izumirali in se stapljali z nemškimi. Posebno je napredovalo prodiranje germanstva v severnem predelu, kjer so bili Slovenci zaradi goratosti le redko naseljeni in v slabih medsebojnih stikih. V teh krajih so med nemškimi naseljenci začeli pozabljati na svojo narodnost, se asimilirali in tako za Slovence odmrli. Da so pa bili Slovenci naseljeni visoko na severu Koroške, o tem pričajo imena. Po dolinah na jugu, vzhodu in zapadu so bili Slovenci kompaktno naseljeni, zato je tu naglica germanizacije zadela ob strnjen zid, ter se zavrla. Na južnem delu, prav ob vznožju Karavank, so celo priseljeni Nemci med kompaktno naseljenimi Slovenci pozabili na svoje poreklo. O zavednosti in enotnosti našega ljudstva za časa Marije Terezije, t. j. v 18. stoletju, pač ne moremo in ne smemo govoriti. Pri nas in na Koroškem je bil lokalni patriotizem na višku in zavest enotnosti tako majhna, da so n. pr.: iste slovenske knjige tiskali posebej v Ljubljani, Celovcu in Gorici, povsod v svojem narečju. Uvedba obveznega šolskega pouka za časa Marije Terezije je koroškim Slovencem več škodovala, kakor koristila, ker je bila šola samo nemška. Ta okoliščina je bila odločilnega pomena za raznarodovanje koroških Slovencev. Niti francoska okupacija, niti revolucije v prvi polovici 19. stoletja niso zapustile med koroškimi Slovenci kaj prida sledov nacijonalnc pobude, ker je narod le pregloboko tičal v nemškem jarmu. Naravno je in vsakemu razumljivo, da se je ob takih razmerah slovenska posest vedno bolj krčila. Nemški jezik je prodiral v nekdaj čisto slovenske vasi ter potiskal jezikovno mejo vedno dalje proti jugu. še z večjo hitrostjo pa se pomika jezikovna meja proti jugu danes, ko jo podpira vlada, šole, uradi, trgovina, industrija, obrt, letovišča — vse torej, prav vse. Saj je nastal pregovor: »železna cesta, bela pot in letovišče, upravni urad in pa tovarna — smrt Slovencev v Korotanu!« V mnogih župnijah, kjer je bila slovenščina pred sto leti še običajen občevalni jezik, jo danes govore samo še posli. Okoli 1. 1848. so našteli na Koroškem nad 120.000 Slovencev, 1. 1900. samo še 90.405; 1. 1910. le 82.212. L. 1857. so v Celovcu našteli 6000 Slovencev in samo 3419 Nemcev. Kako pa danes? — To je storila germanizacija. številke torej govore, da Slovenci na Koroškem ginevajo, ker se ponemčujejo. Krivda leži deloma na njih samih, krivi pa smo temu tudi mi! * Prišla in prešla je svetovna vojna, mir in za njim plebiscit. četudi je tako nesrečno končal, vendar je ž njim pribito dejstvo, da je bilo takrat na Koroškem čez 15.000 koroških Slovencev, ki so se upali kljub vsemu nemškemu nasilju povedati, da so pripravljeni, če treba, iti za kralja Petra tudi v Macedonijo. Kljub porazu je bila to zmaga, ki dokazuje, da je Koroška bila in je — slovenska. Jugoslovenska vlada je takoj po izidu glasovanja slovesno izjavila, da 15.000 Slovencev v Korotanu, ki so glasovali za Jugoslavijo, nikoli ne bo pozabila! Zavedala se je tudi dolžnosti, ki jih ima po čl. 69. Saint Germainske pogodbe, namreč opominjati avstrijsko vlado na obveze, ki jih je dala v zaščito naše manjšine, in more, če tega ne bi dosegla pri vladi sami, zastaviti svoj vpliv in svojo besedo pri Društvu narodov. Po istem členu pa imamo tudi pravico stati z našo ogroženo manjšino na Koroškem v neposrednih in. stalnih stikih. Po vseh omenjenih določbah bi torej položaj Slovencev na Koroškem ne smel biti slabši, kot v rajnki Avstriji, če pa pogledamo bližje, vidimo, da se v resnici vse drugače godi, kot pa določajo razne pogodbe. Velika nesreča za koroške Slovence je njihova bujna razcepljenost po političnem prepričanju. Politične občine so po razmerju prebivalstva vsaj v južnem delu večinoma slovenske. Le sempatja se nahajajo-pravi Nemci, doseljeni s severa in iz Rajha. Vendar pa je v vsaki občini dovolj nemčurjev »deutsch gesinnt«, ki pripomorejo v svoji zaslepljenosti Nemcem do oblasti v občinah, župani in tajniki so po večini Nemci ali pa Nemcem naklonjeni nemčurji, ki so Slovencem bolj strupeni in nasprotnt kakor Nemci sami. Uradni jezik je nemški. Javni napisi so v južnem delu še nemško-slovenski, a izginejo, Cim se pomaknemo par kilometrov izpod Karavank, na korist samo nemškim napisom. Slovenska imena so pisana z nemško ortografijo. Najhujše zlo je nemško priseljevanje v te pokrajine. To podpirajo oblasti z vsemi sredstvi. Nemci se naseljujejo med kompaktno naseljene Slovence in razredčujejo njih vrste. Priseljenci uživajo vse mogoče privilegije, iz hvaležnosti pa sejejo ljuljko med še zavedno prebivalstvo. Ker so sami boljše situirani, ubijajo gospodarsko našega kmeta, ki jim ne more konkurirati, ter tako počasi obuboža do rubežni. Posestva zasežejo Nemci. Tako prehajajo stoletni slovenski kmečki domovi v nemške roke! Priseljenci so navadno protestanti. Iz nacionalne mržnje izpodkopujejo ugled našim, po večini še zavednim, narodnim in gorečim duhovnikom. Poleg vsega tega pa ubijajo naše ljudstvo neznosna gospodarska bremena. Nekdo mi je tožil: »Vse uradništvo, ki je bilo za časa Avstrije raztreseno širom celega juga, se je nateplo k nam in ga moramo vzdrževati, plačevati pokojnine in druge dajatve. Dela ni skoro nič! Zaslužka nič! Obrati so zaprti. Podivjanost se širi. Gospodarsko smo zasužnjeni. Kmetje so zadolženi in morajo storiti, kar jim nemška gospoda ukaže. Le gospodarska osamosvojitev našega človeka bi rešila koroške Slovence, saj so ravno samostojni kmetje, brez obvez in dolgov, še vedno narodno trdni in zavedni.« Resnico te trditve dokazuje zmaga nezadolženih kmetov v kmetsko zbornico. Ponemčevanje stalno in hitro napreduje. Pospešujejo ga uradi, šola in ponekod tudi cerkev. Le na jugu, kjer bivajo Slovenci kompaktno, se je v cerkvi ohranila do sedaj še slovenščina. Narod se sicer upira, vendar nima noben:? moči. Uspehi so le majhni, ali pa jih sploh ni! Kulturno življenje se goji le tam, kjer je kak neodvisen inteligent. Društva so redko sejana, ker ni delavnih moči. »Voditeljev ni!« Tako mi je tožil nekdo. »Manjka nam zmožnih in agilnih ljudi, ki bi nas vodili. Saj je volja dobra in zanimanje veliko. Bili so ljudje, mnogo jih je bilo, pa so odšli in nas pustili usodi. Poiskali so si boljši položaj. Mi jim tega ne bomo oprostili!« Vsa sila ponemčevanja, ki jo bila pred vojno razprostrta po vsem slovanskem jugu, se je osredotočila po vojni na našo Koroško. Uvedli so nemški uradni jezik in nemške šole z nemškim učnim jezikom. V mnogih krajih so vpregli celo cerkev v službo raznarodovanja. Za ponemčevanje skrbe poleg Landbunda in Kulturbunda, še Schulverein in Stidmarka. Govore sicer o dvojezičnih šolah, a na vsem Koroškem ni niti ene. Prvo leto šolske dobe se uči otrok nekaj spačenih slovenskih stavkov in slovenskih tujk, kot so: cuker, lcošta, Špeh itd. V tem duhu je pisan tudi abecednik. Takoj nato pa se preide k gotici in nemščini, tako da se otrok ne nauči niti slovenski niti nemški. Med otroci je slovenska govorica skoro zatrta! če na ulici izpregovore slovensko, so kaznovani. Tudi med šolskim odmorom je slovenska govorica prepovedana. Vsakega tujca mora otrok pozdraviti z nemškim »griiss Gott!«. Narod je pobožen, dober, prijazen in gostoljuben nad vse, nima pa dovolj odpornosti. Le v večjih krajih, kjer ljudstvo ni brez voditeljev, se čuti odpor, volja do življenja, žeja po pravici in svobodi. Med ljudstvo prodirajo Nemci s krilaticami, da so Windischerji vmesno prehodno pleme med Slovenci in Nemci. Naj puste slovenščino, ki je jezik hlapcev in dekel, s katerim se nič ne doseže, nikamor ne pride. Da je to jezik, ki ga noben izobraženec ne govori. Zato se ljudstvo čudom čudi, če izobraženec izpregovori z njim v materinščini. Neka ženica mi je postregla z moštom in pogostila s kruhom in slanino, ko sem jo ogovoril slovenski ter ji povedal, da sem njih »sorte«, samo da tam izza hribov. Star očanec, ki je kosil na travniku, se je široko nasmejal in mi krepko stisnil desnico, ko sem mu povedal, da sem študent in je rekel: »Vendar govorite po naše.« Pa je pobaral, koliko nas je tam na jugu in če kaj mislimo na nje. In ko sem mu zatrdil, da »dro«, — me je prav zaupno vprašal — če so nam res kraljico ustrelili. Ko sem zanikal, se je pokrižal in vzdihnil: »Hvala Bogu!« Nekje drugje so me hoteli otroci višjih razredov prepričati, da ne govore slovenski, ampak »windisch«. Kljub vsemu temu pa jih je še mnogo, ki čakajo kralja Matjaža. Ob slovesu so mi stiskali roko z besedami: »Rešite Koroško!« Toliko iz potne torbe, komentar k temu naj si napravi vsak sam! narod in državo, podpira Družbo sv, Cirila in Metoda! 'Gosposvetski: Premehki mi pač bili smo, da zemljo jim pustili smo! Tako je zapisano na razglednici CM družbe s sliko Gospe svete. Kako resnične so te besede! Globoko do srca so mi šle te besede in ta slika, ko sem prvič dobil razglednico v roke. Zakaj smo izgubili že toliko naše zemlje, zakaj jo še vedno izgubljamo? »Premehki mi pač bili smo ...« Naše geslo mora biti: Slovanska zemlja Slovanom! Na naši zemlji tuji rod naj gost nam bo, a ne gospodi Ali pozitivno izraženo: Prost mora biti, prost naš rod, na svoji zemlji svoj gospod! Svoboda Slovanom! V teh dveh besedah je na kratko vse zgornje zapopadeno. Slovanska zemlja Slovanom! Kaj nam je potrebno v svrho uresničenja tega gesla? Potrebno nam je več duha skupnosti, več občestvenega duha. Eden za vse, vsi za enega! Ali: Vsak za \ vse, vsi za vsakega! Pri srcu nam mora biti vsa naša zemlja, vsak košček naše zemlje. Samo oni je pravi narodnjak, ki mu je pri srcu vsa naša zemlja! Si se že oziral (ozirala) po lepi naši zemlji s kakšnega vrha Karavank, recimo s Stola? Ali si čutil (čutila) v svojem srcu odmev Medvedovih besed: Jezero Vrbsko, kras Korotana, biser prirodne lepote znaj, da krvavi mi, da peče ine rana, kadar se nate spominjam sedaj! Kako nas zaskeli v srcu pekoča rana, gledajoč po slovenskem Korotanu? Premišljajoč, kako se ta lepa slovenska zemlja potaplja v tujsko morje? Gnev in bol nas prevzameta, če premišljujemo, kako na tej lepi slovenski koroški zemlji propada naš rod, kako ga decimira prokleta po-nemčevalna šola, pravi rabelj in grobokop koroških Slovencev! Če pomislimo, kako se naseljuje po tej lepi slovenski zemlji tujec, kako nam trga posestvo za posestvom, kako prehaja hiša za hišo v nemško last! In če pomislimo, kako se izriva tudi iz cerkve slovenska beseda, kako so se v zadnjih desetih, dvanajstih letih ponemčile cerkve v Grabštajnu, Vetrinju, Št. Jakobu ob cesti, Žrelcu, Št. Tomažu, Timenici, Št. Lipšu ob Krki, Mariji na Zili, v Podkloštru, na Vratih, v Grebi-nju, na Krčanjah! Kako je vse nemško v cerkvi v Brezi ob Vrbskem jezeru, v župniji, v kateri je bilo še pred 25 leti (1. 1908) 28 članov Mohorjeve družbe ... Nekoč sem slišal Nemca, ki je rekel: »Es ist ein sittliches Verbrechen einem Volke seine Sprache zu rauben! — Nravstven zločin je, kakemu ljudstvu oropati njegov jezik!« Tak zločin se vrši nad našim narodom na Koroškem! Okoli 1. 1870. so nemške oblasti vsilile našemu narodu na Koroškem šolo-ponemčevalnieo, lažnivo imenovano: utrakvistično (dvojezično). Kako se more imenovati »dvojezična« šola, v kateri slovenščina ni ne učni jezik, ne učni predmet, marveč samo zasilno, pomožno sredstvo prvo šolsko leto? Šola, v kateri se slovenski otroci ne naučijo slovenski niti čitati, niti pisati? To šolo so Nemci našemu ljudstvu na Koroškem vsilili. Protestirale so tedaj proti tej nemški šoli slovenske občine, med njimi tudi take, ki so zdaj že napol ponemčene kakor: Poreče ob Vrbskem jezeru, Vetrinj pri Celovcu, Podklošter v Ziljski dolini. Vsi protesti so bili zaman! Koroško hočejo ponemčiti! Po vsej pravici imenujemo zločin to raznarodovanje našega ljudstva na Koroškem! In vendar Nemci sami pišejo: »Nobena država nima pravice svoji manjšini zabraniti kulturno skupnost z lastnim narodom, nobena vlada nima pravice kakemu narodu oropati jezik in narodnost.« (H. Hoffmann, Dic Kirche und der Friede, str. .132). V Celovcu je govoril v hotelu Sandwirt na javnem zborovanju jezuit p. Georg von Sachsen, prejšnji kronprinc kraljevine Saške. Govor je izšel tudi v »Schonere Zukunft« od 11. junija 1933 pod naslovom: »Katholizismus und nationaler Gedanke.« Ondi beremo: »Die Muttersprache ist der Ausdruck der vielgestaltig geschaffenen Men-schenseele, weshalb \vir vor jeder Muttersprache hohe und tiefe Ehrfurcht haben miissen, weil sie von Gott kommt, der Ausdruck der gottgeschaf-fenen Seelc ist. Um Gottes willen hat ein jedes Volk, ein jeder Volksstamm ein heiliges, von Gott gegebenes, unverauBerliches Recht auf seine Muttersprache.. . Ich stehe meinen Volksge-nossen der gottlichen Ordnung gemiiB niiher als den andercn Briidern auf der Welt. Ich bin ihnen zu besonderer Liebe verpflichtet. Erst kommt mein Volk, und dann die andern vielen, erst meine Heimat, dann die Welt. Ich bin ein Glied der Menschheit und ein Glied der Nation. Es gibt Menschheitsrechtc und nationale Rechte, Menschheitsehre und nationale Ehre — und die widersprechen sich nicht, weil sie beide in dem gleichen unveriinderlichen Na-turrecht wurzeln: Das ist das Recht auf Leben und Freicheit, auf Gesundheit, auf Ehe, Familie, Arbeit, Sprache, Sitte und Eigenart, das Recht auf Sittlichkeit und Religion. Keine Nation darf diese Giiter einer anderen streitig machen, weil es gegen Gottes Ordnung wiire. Man hat die hei- ligste Pflicht, diese Giiter zu verteidigen, \veil sie eine Gottesaufgabe, unser Weg zur Ewigkeit sind ... In der katholischcn Kirche hat jeder Mensch jeder Rasse und Nation das Recht, in seiner Muttersprache zu beichten, die Predigt zu horen. Die Kirche ist fiir alle da.« Tako Nemec. Prevod: Katoličanstvo in narodnost. Materin jezik je izraz raznoliko ustvarjene človeške duše, zato moramo imeti za vsak materin jezik visoko in globoko spoštovanje, ker je božji izraz po Bogu ustvarjene duše. Vsak narod, vsako ljudsko pleme ima po božji volji, sveto, od Boga dano nepobitno pravico do svojega materinega jezika. Po božji odredbi sem svojim rojakom bližji, kakor drugim bratom na svetu. Dolžan sem jim posebno ljubezen. Prvo je moje ljudstvo, potem drugi, prva mi je moja domovina, potem svet. Član človeštva sem in član nacije. Imamo pravice človeštva in narodnostne pravice, čast človečanstva in narodnostno čast — in ti dve si ne nasprotujeta, ker koreninita obe v enaki nespremenljivi naravni pravici. To je pravica do življenja in prostosti, zdravja, zakona, družine, dela, jezika, običajev in posebnosti, pravica nravnosti in religije. Noben narod ne sme drugemu te dobrine oporekati, ker bi bilo to proti božji na-redbi. Najsvetejša dolžnost je te dobrine braniti, ker so božja naloga, — naša pot v večnost. V katoliški cerkvi ima vsak človek, bodisi kateregakoli plemena in narodnosti, pravico spovedovati se in božjo besedo poslušati v svojem jeziku. Cerkev je za vse. Vemo in vidimo: nad našim narodom na Koroškem se godi velik zločin, veliko nasilstvo. Mi vsi skupaj, ves narod tvorimo organično celoto. tvorimo živ organizem, živo narodno telo. Če en ud trpi, trpi vse telo. Če je en ud ogrožen, mu hite na pomoč vsi ostali udje, vse telo. Mi vsi čutimo bol, ki jo čutijo zatirani udje našega narodnega telesa. Vsi čutimo in se zavedamo, da jim moramo hiteti na pomoč. Vsi na branik za pravico in svobodo naših zatiranih bratov! Svoboda Slovanom! Niti pedi več naše zemlje tujcem! Dovolj so nam je že ugrabili! Slovanska zemlja Slovanom! Mara: Nekaj za vse Nekaj besed bi rada povedala vsem, ki se tu in tam čujejo, pa ne najdejo odmeva — ne v dušah, ne v srcih. Nacijonalizem, bratstvo, patriotizem, socijalizem i. t. d. — besede velike vse: bine se mečejo sem in tja; toda koliko jih je, ki te besede pravilno pojmujejo in skušajo uravnovesiti svojo življenjsko pot po vsebini in globini teh besed? — Vsepovsod iščemo vzroke propadanja nacijonalne zavesti, morale in vseh drugih narodovih vrlin, nihče pa ne pomisli, da je vzrok le v nas samih, v našem hotenju in življenju. Iz-derimo bruno iz svojega očesa, — potem šele iščimo pezdir v tujem! — Drznem se odkriti vsaj nekaj napak iz vsakdanjega življenja, ki jih zagrešimo vsi — vsak dan, zavestno ali podzavestno, ki pa so tako poraznega pomena za vzgojo našega naroda. Bratstvo! —• Kdo še ni opazil, kako marsikateri inteligent občuje s prostim človekom! Z visokega podstavka ga gleda kot nekako bitje nižje vrste. Besede so trpke, odbijajoče, dostikrat žaleče in ponižujoče. Iz ledeno mrzle sence so bivših naših tlačiteljev. In po 15 letih svobode še ni izravnal naš mali človek svoje hrbtenice, ker mu še nihče ni prav povedal, da ni več suženj; iz vedenja svojih sobratov ne more tega dojmiti. — Ne inteligcnt, ne priprost človek ne pojmujeta še, da je vsak pošten človek, ki je pri svojem delu na svojem mestu, družabno enakovreden. Pojem bratstva je še daleč, daleč za zarjo, za gorami. — In drugi narodi?!... Mnogo nemškutarijo nekatere naše dame, največkrat dame takozvanih »boljših slojev«, pa se ne zavedajo, kako zelo greše proti naciji —• nasprotno, imajo najbrže občutek, da je nemšku-tarjenje privilegij dam »boljše družbe«. Moški sicer ne greše toliko v tej smeri, so pa na drugem polju še večji grešniki. Kamorkoli stopiš in kjerkoli si, naletiš na zabavljanje vsevprek. Vse je ničvredno, vse slabo, samo nekdaj je bilo vse tako nebeško lepo, ko so sedeli prt polnih loncih v egiptovskem suženjstvu. Kaj jim je mar resnica, da preživlja krizo ves svet, glavno je, da se udriha po lastni državi in daje pohujšanje ljudstvu, ki postaja od dne do dne maloduš-nejše in mu kopni še tisto malo narodne zavesti, ki jo je imelo. Gorje vam, ki zastrupljate narodovo dušo! Besede mičejo, vzgledi vlečejo. Narodna zavest pa taka! Človek bi skoro ne verjel, kako majhno število je ravno naše tako-zvane nacijonalno zavedne inteligence. Vsepovsod in ob vsaki priliki lahko to konstatiramo. Zgodilo se je, da je inteligent vprašal damo, ki ga je povabila, naj s 5 Din letno pristopi kot član k CMD: »Kaj pa bom imel od tega« ali pa: »Kaj pa je prav za prav CMD?« Zgodi se tudi, da odklanjajo ljudje razglednice CMD in kupujejo raje proizvode inozemskih firm, ker so 25 par cenejši, in ne pomislijo, da dokažejo s tem, kako malo je v njih razvit nacijonalni čut in da podpirajo na ta način inozemske firme in sovražna bojna društva, ki dobivajo od prodanih razglednic določene odstotke, da jih uporabljajo v našo nacijonalno škodo. Kaj takega se pri drugih narodih prav gotovo ne dogaja. In še veliko sličnih primerov bi lahko navedla, če bi hotela bičati pomanjkanje nacijonalnega čuta. — Da ima nemški »Siidmark - Schulverein« tako mogočen razmah, je prav gotovo zasluga nemškega naroda, ki se zaveda velikih nalog, ki jih vrši njihova družba za svoj narod. Malo je pri nas ljudi, ki bi delali res iz golega idealizma za moč in razmah naše CMD. Mnogo jih je, ki CMD sploh ne poznajo, nekateri pa ne pristopajo k družbi, ker ne najdejo pri njej nobenih osebnih koristi. Podpiranje inozemskih firm in podjetij je pri nas tudi poglavje zase. Koliko prav nepotrebnega blaga se pri nas uvaža in proda. Pa saj ni čudno, ko pa vsi tako zelo radi kupujemo vse, samo da ni naše, pa če je tisto še toliko dražje od domačih proizvodov. Ne govorim o blagu, ki ga moramo importirati, ker ga pri nas nimamo, govorim o onem blagu, ki je pri nas po kakovosti na isti višini, kakor uvoženo blago. Manjvredno je, ker je domače. Našim proizvodom nadevajo celo inozemska imena in bobneče tuje naslove le, da je bolj privlačno in zato, da lahko to blago radi »visoke carine« čim dražje prodajajo. — Takile grehi niso tako nedolžen pojav. Samozavest naroda pada, vzbuja se dvom v lastno moč in v silo narodove duše, ki se želi na vseh poljih osamosvojiti, podira se zaupanje v bodočnost, kloni ponos. Da je udarec še temeljitejši, se iznebi marsikdo krilatice: »Kaj smo mi, saj brez drugih narodov ničesar ne moremo!« — Sami smo krivi, če pada narod v malodušje in se ga kljub svobodi loteva letargija. Pomanjkanje socijalnega čuta. Poleg vsega tega pa se gode tudi našim delavnim močem v ne- l>o vpijoče krivice. Nekatera podjetja imajo le preveč rada tujce za svoje strokovnjake, ki so po navadi »nenadomestljivi«, naši ljudje pa iščejo zaman službe. Zgodilo se je, da so podjetja, kjer je gospodar tujec, — in teh ni malo — vsled lepšega vzela naše delavne moči, da se priuče vsemu onemu, kar jim nudi inozemski »strokovnjak« — a so jih po par mesecih odpustila z izgovorom, da niso zmožni. Zamolčali pa so svoje nelojalno postopanje. Enostavno jim niso dali prilike in možnosti, da se uvedejo v delo, samo zato, da bi jih ne bilo treba nastaviti. Mnogo tisoč inozcmcev je naš kruh. Mnogi so postali objestni in pre- . vzetni. Rogajo se našim ljudem. Ne zdi se jim vredno priučiti se niti državnega jezika. Ženijo se z inozemkami in množe svoj narod v škodo našega. Družijo se v nacijonalne celice. Iz teh tečejo tajne nitke v one sovražne centre, iz katerih se uprizarja vsa gonja proti naši naciji in državi. Gade redimo na svojih prsih. — Ti širijo med narod malodušnost in mečejo v svetovno javnost skrivljene vesti o vsem, kar bi nam utegnilo škodovati. Tisoči in tisoči naših inteligentov z dovršenimi strokovnimi študijami pa čakajo s stisnjenimi zobmi, z gnjevom v srcu na kruh, ki jim ga odjeda tujec. Kam to vede? Mislite in ukrenite potrebno! V lastni zemlji nas bo tujec zadušil. Kapitalisti, ti poedinci našega naroda, ki bi morali biti meceni vsemu, kar je narodnega, so-eijalnega in kulturnega, ki naj bi bili vzor in vzgled vsemu narodu, saj so z njegovo pomočjo dosegli svoje imetje — nimajo v dosti primerih smisla za socijalno pravičnost, temveč so kljub svojemu ogromnemu premoženju le izkoriščevalci svojih podložnih ljudi. Ni jim za denar, ki ga zapravijo takrat, ko gredo v inozemstvo, da se nemoteno pozabavajo, medtem ko s težkim srcem in grenkimi besedami odrinejo par dinar- jev za dobro stvar »sitnim nadlegovalcem«, le da se jih odkrižajo. — Če pa opazijo plameneč ogenj rodoljubnega navdušenja mase, pa kaj radi pristavijo svoj lonček, v katerem kuhajo svojo korist. Ni jih sram sesti na stolček, ovenčan z nezasluženimi lavorikami. Zato pa tudi ni čudno, da naše ljudstvo ni tako narodno zavedno, kakor bi moralo biti. Izgovor: »Nismo poklicani vzgajati ljudstva« ne drži, ker je vsak po svojih močeh .in življenjskih odnošajih dolžan vzgojno vplivati na mase naroda. — Gola objestnost jih je in potrebni so temeljite vzgojne procedure. So pa seveda tudi izjeme in tem čast in naše spoštovanje. — Kako pač more ljudstvo zaupati, verovati in slediti ljudem, o katerih ve, da so neiskreni, nesoči j alni in nenacijonalni, temveč samo koristolovni sebičneži, ki delajo le za svoj lasten žep. Povsem upravičen je logičen sklep preprostih ljudi, ki pravi: »Če ti ne žrtvujejo ničesar za dobrobit naroda, ki imajo vsega dovolj, pa bomo mi, ki smo reveži!« Ni čudno, če pojema tudi tisti majhen plamenček idealizma, ki ga ljudstvo še goji v svoji notranjosti. Težki časi so in v teh obupnih razmerah je potrebna ljudstvu čimvečja moralna opora, plemenita dejanja — ne pa fraze, katerih je danes vsepovsod preveč. Naši trgi in vasi so po največ zaviti v kopreno mlačnosti. Posurovelost raste kakor povodenj, pretepi, poboji, klanje in ropi se množe. Kaj pomaga ves napor učiteljstva, ki se edino resno trudi z vzgojo, ko pa nima nobene opore pri onih, ki so tudi za to poklicani. Vsak inteli-gent je pozvan vzgajati ljudstvo. Tudi po naših mestih niso razmere v tem oziru prav nič boljše. Narodne, kulturne, soci-jalne ustanove hirajo. Človek bi mislil, da je krivo temu pomanjkanje in štednja, pa vendar ni tako! Če bi bilo to res, potem pač ne bi bile one prireditve, ki so samo zabavnega značaja, prenapolnjene. Veseljačimo, četudi jutri vse vrag vzame! Materijalizem se valja v svoji gnilobi. Včasih je bila mladina dovzetna za vse lepo in dobro. In danes? Našo mladino po veliki večini samo učimo, učimo vsemogočih stvari, — ne učimo je pa tega, kar je danes glavno: ne dajemo • ji smernic za življenje, ne dajemo ji srčne vzgoje. Ni glavno, da bodo ti mladi ljudje samo izvrstni delavci — strokovnjaki — temveč tudi ljudje —• narodni borci. Ti bi morali biti vzori vsem drugim. Mladini moramo dati vero v bodočnost, pogum za življenje in potrebno eksistenco po dovršenih študijah. — Če smo ji dali duševne in telesne dobrine, potem sem prepričana, da bi se v ta mlada srca povrnili ideali, ki bi jim dali moe, da bi premagali današnje zlo, ter priborili narodu boljše dni. Vi vsi, ki imate sredstva in moč v svojih rokah, vi vsi, ki stč poklicani ali nepoklicani, pa gledate in spoznate neizogibno drvenje v propast, zastavite svoj vpliv, svojo voljo, svoje sile, da obvarujemo naš narod pred nacijonalnim, moralnim in socijalnim poginom. Za nas vse velja: »Ne govorimo in ne delajmo ničesar, kar uničuje vrline naroda in mu jemlje zaupanje v lastno bitnost. Caveant consules! SLOVEttCl, NE Z A B I M O GESLA: SVOJI K SVOJIM? Smrtna žetev članov Družbe sv. Cirila in Metoda Po zaključku lanskega koledarja so doletele našo družbo mnogobrojne izgube iz vrst njenih požrtvovalnih dobrotnikov in dobrotnic. Vsem ohranimo trajno hvaležni spomin. Jerin Lavoslav, upokojeni računovodja bratovske skhid-nice, je umrl v Toplicah pri Zagorju dne 31. oktobra 1932 v starosti 77 let. Pokojnik je bil vse življenje- neustrašen narodni borec. Neumorno je deloval v raznih narodnih in kulturnih društvih, posebno pri Sokolu, katero društvo je pomagal ustanoviti ter mu bil podstarosta do visoke starosti. Vsi otroci so navdušeni Sokoli. Eden sin je padel kot srbski dobrovoljec pri Kajmakčalanu, drugi sin je šolski upravitelj, tretji pa načelnik celjske sokolske župe. Tudi vse tri hčerke so vnete sokolske delavke. Pokojnik, vnet Cirilme-todar, je bil pri ondotni podružnici celih 10 let blagajnik (od 1895—1905). Pr0ra7.il Vaclav, lekarnar in posestnik v Konjicah, ki je preminil dne 20. novembra 1932, je bil rodom Čeh, a od mladosti med nami. V Konjicah je preživel nad 37 let. Pokojnik je bil vzor rodoljuba in človekoljuba. Kmalu po svojem prihodu v Konjice je postal duša vsega ondotnega Ribnikarjeva Marija Prorazil Vaclav društvenega in gospodarskega življenja. Ciril-Me-todovi podružnici je predsedoval celih 21 let do smrti ter je bil tudi naš pokrovitelj. Kokalj - Terškanova Marija, vdova višjega carinskega revidenta, je umrla v Ljubljani dne 21. novembra 1932, v visoki starosti 84 let. Pokojnica je bila mnogo let delavna odbornica pri šent-peterski ženski C. M. podružnici ter tudi naša pokroviteljica. Arh Ivan. Dne 22. novembra 1. 1. je umrl v Pragi inž. Arh Ivan, sekcijski svetnik in generalni ravnatelj drž. gozdov in posestev v pok., star 72 let. Pokojnik je bil v domovini malo znan, dasi rodom Ljubljančan, tembolj e pa so ga poznali na Češkem in Moravskem, kjer je bil kot velik strokovnjak generalni ravnatelj državnih (cesarskih) posestev. Kot tak je dobival visfoka odlikovanja: vladni svetnik, dvorni svetnik, sekcijski svetnik, vitez itd. Tudi predsednik čehoslovaške republike ga jc cenil tako, da ga je imenoval za generalnega ravnatelja vseh državnih gozdov in posestev. Kljub visokemu dostojanstvu je bil pokojnik vedno zvest svojemu narodu. Pokojnik je bil velik dobrotnik slovenskim visokošolcem, saj je bil mnogo let predsednik Podpornega društva za slovenske visokošolce v Pragi. Tudi naši C. M. D. je bil vedno naklonjen ter ji v svoji oporoki zapustil 30 pokroviteljnin. Ribnikar jeva Marija roj. Arko, vdova po zaslužnem nadučitelju Vojtehu Ribnikarju v Logatcu, je umrla v Ljubljani dne 5. decembra 1932, stara 73 let. Pokojnica je postala vdova v mladih letih — 38 let pred svojo smrtjo — ter je ob skromni pokojnini izšolala in lepo preskrbela vse štiri otroke. Pri logaški C. M. podružnici je bila podpredsednica, ozir. tajnica. Kašman Anton, veletrgovec v Škofji Loki, nas je naglo zapustil dne 11. decembra 1932. Pokojnik je bil aktivni elan vseh ondotnih kulturnih in gospodarskih organizacij. Pri C. M. podružnici je bil v odboru nepretrgoma od leta 1910. Dr. Gallasch Bronislav, višji okraj, zdravnik v Krškem, ki je umrl dne 12. decembra lani, je bil vedno član naše C. M. D. in se je tudi pred smrtjo spomnil nanjo z lepim volilom 5000 Din. Iršič Konrad, trgovec v Mislinju, ki je umrl dne 21. januarja t. 1., je bil mnogo let v odboru slovenjgraške C. M. podružnice kot zastopnik za Mislinje in okolico. Pozneje je ustanovil za Mislinje samostojno podružnico, ki pa zaradi izbruha svetovne vojne ni mogla začeti z delovanjem. Majdičeva Matilda roj. Lenarčičeva, vdova slovečega veleindustrijca v Kranju, je umrla dne 26. januarja t. 1. Pokojnica je bila celih 30 let podpredsednica kranjske ženske C. M. podružnice, dočim je bil pokojni soprog Vinko skoraj toliko let predsednik moške podružnice. Oba sta tudi bila večkratna pokrovitelja. Pavšič Franjo, poštni upravitelj v Krškem, ki smo ga izgubili dne 4. februarja t. L, je bil do IK.a š in a n Anton JPfeiferjeva Franja smrti predsednik C. M. moške podružnice ter sploh vedno in povsod delaven in požrtvovalen rodoljub. Kersnikova Lojzika, vdova po slavnem našem pisatelju in mati požrtvovalnega blagajnika naše družbe dr. Janka Kersnika, je umrla na Brdu dne 30. januarja t. 1., stara 70 let. Pokojnica je bila vneta podpornica narodnih društev, osobito naše C. M. D. Pfeifer jeva Franja, vdova inšpektorja finančne kontrole, je umrla v Ljubljani dne 18. februarja t. 1. Pokojnica je bila pokroviteljica naše družbe in mnogo let marljiva blagajničarka pri šentjakobsko-trnovski ž. C. M. podružnici. Tudi pokojni soprog Jurij je bil naš pokrovitelj in je na vseh svojih službenih mestih neustrašeno deloval v odborih C. M. podružnic. Rihar Ivan, pos. in gostilničar v Logatcu, ki je preminil dne 3. marca t. 1., je bil od leta 1907. neprestano v odboru ondotne C. M. podružnice, opetovano podpredsednik, ozir. tajnik. Družbin nabiralnik v njegovi gostilni je vsled pokojnikove vneme delal prave čudeže. Picek Jurij, trgovec v Novem mestu, ki je umrl dne 12. marca t. 1., je bil vedno član ondotne C. M. podružnice in tudi pokrovitelj. Dr. Božič Anton, odvetnik v Celju, je umrl dne 16. marca t. L, star šele 56 let. Pokojnik je bil zelo zaslužna osebnost za Celje in nekdanji Spod. Štajer sploh. Uspešno je snoval razna gospodar- Valc Maks ska podjetja, bil več let načelnik Zadružne zveze, predsednik Mestne hranilnice, Lastnega doma in Društva hišnih posestnikov. Pri okoliški občini je bil gospodarski referent. Z veliko vnemo se je udejstvoval tudi pri vseh narodnih in kulturnih organizacijah. C. M. moški podružnici je predsedoval od leta 1912. do svoje smrti. Bil je tudi pokrovitelj naše Družbe. Dr. Lemež Urban, odvetnik v Slovenski Bistrici, je umrl dne 18. marca t. 1., star 75 let. Po- Dr. Lemež Urban Dr. Božič Anton kojnik je bil velezaslužen narodni borec iz naše stare garde. S pokojnim dr. Jos. Vošnjakom sta dosegla za slovenskobistriški okraj lepe uspehe v političnem in gospodarskem oziru. Pokojnik je bil tudi med ustanovitelji naše šolske družbe in njen dvakratni pokrovitelj. Že pred 41 leti je ustanovil C. M. podružnico za Slovensko Bistrico, kateri je mnogo let predsedoval. Nadalje je ustanovil Čitalnico in Posojilnico, sodeloval pri ustanovitvi Sokola ter sploh posvetil vse življenje svojemu narodu. Vošnjak Ivan. Dne 7. aprila t. 1. je izdihnil v svojem idiličnem vinogradu Ivanovcu tik Ptuja 821etni narodni borec Ivan Vošnjak iz sloveče šo-štanjske rodovine. Pokojnik je posvetil vse svoje življenje gospodarskemu in političnemu delu za narod. Več let je bil poslanec v štaj. dež. zboru, tri leta župan v Šoštanju, mnogo let nač. okrajnega zastopa, član okrajnega in krajnega šolskega sveta, ustanovnik šoštanjske Čitalnice, ki ga je pozneje tudi izvolila za častnega predsednika. Sploh je bil vodilna osebnost v svojem rojstnem ■okraju, kjer je mnogo storil za povzdigo kmetijstva, posebno sadjarstva. \4, Šoštanju je ustanovil C. M. podružnico, ki ji je bil podpredsednik od 1. 1892.—1912. od leta 1913. do preselitve pa predsednik. Janda - Gale Rozalija. Dne 17. maja t. 1. je umrla v Ljubljani 761etna ga. Janda Rozalija, bivša drž. učiteljica v Idriji, soproga upok. rudarskega svetnika. Pokojnica, rodom Ljubljančanka iz znane učiteljske rodbine Galetovih, je bila vedno zavedna, delavna in požrtvovalna Slovenka, posebno je bila vedno naklonjena naši C. M. D., katere se je tudi pred smrtjo spomnila z volilom. Visoko izobražena gospa je bila tudi podpornica domače umetnosti. Tri lepe originalne njene slike je dobil bodoči Mestni muzej v Ljubljani. Farčnik Anion, nadučitelj v p., je umrl dne 31. maja t. 1. v Mariboru, star 82 let. Pokojnik je ustanovil leta 1903. na Polzeli C. M. podružnico, ki ji je predsedoval do leta 1907., nato pa bil podpredsednik, oziroma odbornik. Petrovec Tomo, nadučitelj v p., ki je umrl v ljubljanski bolnici dne 28. maja t. 1., je bil kot nadučitelj v Jaršah za ves kamniški okraj zelo delaven pri stanovski organizaciji in pri vseh narodnih društvih. Mnogo let je bil starosta domžalskega Sokola. Koliko je storil pokojnik za našo C. M. D., ve najbolje naš bivši potovalni učitelj, katerega je večkrat po cele dneve spremljal po kamniškem okraju ter mu kot povsod znani in priljubljeni domačin krepko pomagal pri organiziranju. Zupanc Blaž, brivski mojster v Laškem, ki je umrl dne 26. junija t. 1., je bil zelo marljiv pri organizaciji slovenskih obrtnikov, a tudi pri ostalih narodnih društvih. Pri ondotni C. M. podružnici je bil v odboru od leta 1908., kot tajnik pa je vztrajal do svoje smrti. Petrovec Tomo Janda-Gale Rozalija Dr. Karba Rihard, lekarnar v Kamniku, je umrl dne 11. julija t. 1. Pokojnik je bil celih 30 let organizator in vodja vsega gospodarskega, narodnega in kulturnega dela v Kamniku in okolici. Celih 21 let je bil starosta Sokola, opetovano je bil v odboru C. M. podružnice, od leta 1925. do smrti pa nepretrgoma predsednik. Širca Josip, veleposestnik v Žalcu, je umrl dne 21. julija t. 1. Pokojnik je bil naš pokrovitelj in nekaj let blagajnik pri žalski C. M. podružnici. Dr. Gregorič Vinko, ki je preminil v Ljubljani dne 22. avgusta t. L, je bil tako vsestransko delaven mož, kakršni so le redki med nami. Rojen je bil v Ljubljani, kjer je tudi deloval do smrti. Dočakal je 76 let. Največje so njegove zasluge za organizacijo zdravniškega stanu. Mnogo let je bil predsednik Društva zdravnikov na Kranjskem, po prevratu pa je preosnoval društvo v Slovensko zdravniško društvo. Njegova glavna zasluga je bila, da se je ustanovila zdravniška zbornica, ki ga je takoj izvolila za predsednika, ob njegovi 701et- nici pa za častnega predsednika. Pokojnik pa je deloval tudi gospodarsko in politično. Ustanovil je društvo hišnih posestnikov, Delniško društvo Union, Vzajemno podporno društvo (pozneje Vzajemna posojilnica), bil je deželni poslanec, občinski svetnik itd. Tudi naši šolski družbi je bil zelo naklonjen, bil je njen pokrovitelj in pri Prvi ljublj. podružnici predsednik od leta 1905. do 1910. Tavzes Fran, notar v Kranju, je preminil dne 11. septembra zadet po možganski kapi, star šele 53 let. Pokojnik je bil Idrijčan, sin rudarja. Prvo Tavzes Fran službo notarskega kandidata je nastopil v svojem rojstnem kraju. Že 1. 1907. ga najdemo v odboru ondotne C. M. podružnice, prihodnje leto so ga izvolili za podpredsednika, od leta 1910. do mobilizacije pa je bil predsednik. Seve je aktivno deloval tudi pri vseh drugih narodnih in kulturnih društvih, posebno pri Sokolu. Ko so Italijani zasedli Idrijo, so pokojnika odgnali v Sardinijo v konfinacijo, kjer je pretrpel pol leta. Po vrnitvi je dobil notarijat v Logatcu, lani pa v Kranju. Vsa Notranjska je poznala in ljubila tega neustrašenega narodnega borca. Jf Sirca Josip Sebenikarjeva Matilda, vdova poštarja in posestnica na Uncu pri Rakeku, je sklenila življenje dne 12. septembra t. 1. v častitljivi starosti 86 let. Pokojna je bila iz znane Tomšičeve rodbine v Trebnjem na Dolenjskem, teta našega generala Maistra. Bila je izredno naobražena (v mlajših letih pesnica pod psevdonimom Desimira) ter navdušena rodoljubka. Posebno vneta je bila za C. M. D. Od 1. 1892. do 1904. je bila predsednica ženske podružnice za Cerknico in okolico, od leta 1904. pa mnogo let marljiva blagajničarka, pozneje predsednica do svoje smrti pri podružnici za Unec in okolico. Vale Maks, trgovec in posestnik v Št. Jerneju na Dol., je ponesrečil na lovu v Gorjancih ter na posledicah v novomeški bolnici dne 28. septembra t. 1. izdihnil, star šele 50 let. Pokojnik je bil rodom iz Laškega, a se je v rani mladosti naselil in osamosvojil v Št. Jerneju. Agilno je deloval pri vseh društvih in organizacijah v svojem okraju. Pri C. M. podružnici je bil v odboru od ustanovitve do prerane smrti. Bil je tudi naš pokrovitelj. J. Sernec: Ivan Šorli Dne 19. novembra 1932 smo zgubili v Mariboru v pokoju živečega, vzglednega rodoljuba — primorca dvornega svetnika Ivana Šorlija. Kot politični uradnik je deloval v Trstu, raznih krajih Istre in končno 20 let — do izbruha vojne z Italijo kot okrajni glavar in namestniški svetnik v Pazinu. Ob nastopu tega mesta je našel v celem Šorli Ivan okraju komaj 9 večjidel italijansko usmerjenih šol. Ob odhodu je zapustil v okraju 36 popolnoma hrvatskih šol. V češki knjigi o Jugoslovenih, spisani po Miladi Paulovi, se na vidnem mestu omenja ime pokojnika, ker je znal na dan vojne napovedi Srbiji zavarovati življenje in omogočiti pot v inozemstvo našemu dičnemu starini dr. Dinku Trinajstiču, sedanjemu senatorju, po katerem je takrat že segala besna roka avstrijske soldateske. Sebenikarjeva Matilda I>r. Gregorič Vinko Ivana Šorlija jc že iz prejšnjih časov vezalo tesno prijateljstvo z blagopokojnim vladiko go-riškega slovenskega naroda, metropolitom g. Sedejem, s katerim sta si Š6 med vojno dopisovala; pisma tega svojega velikega prijatelja je zvesto čuval. Od 1. 1915. naprej je živel s svojo rodbino v Mariboru, kjer je končno tekom vojne uspešno sodeloval pri oskrbi naših primorskih beguncev. Naj nam bo vzgled vernega in zvestega rodoljuba! O veselih in žalostnih prilikah darujmo za Družbo sv. Cirila in Metodal Mam Lamutova: KRIŽI . . . V srcu ... v mislih sami križi.. Mari starka sem stoletna, ki je spremljala za tropom trop, ki je neštevilen gledala pokop? Domovina, kaj si terjala od nas? Zigolj ljubezen! Dali smo ti več: dali smo ti srčno kri, žrtvovali mlada ti življenja, pot brezmejnega trpljenja je vodila do osvobojenja. Vsa si s križi ograjena, vsa si s križi zasajena — in še onkraj meje sto in sto vidi črnih križev mi oko. Kot septembrski bi križ črno seme naokrog sejal, zrasel je pri križu križ ... Joj, kako je križ ogromen, ki se je nad Kras povzpel! Vrh se v zvezde je zadel, prečnica od Bazovice tja do Pulja sega; in pod križem narod naš kleči ter za senco križa razdvojen strmi: Bog varuj nas vsega zlega! Na vrhovih Karavank sloni Korotancev težek križ — in se v dušo mi črni... V srcu ... v mislih — križ ... čuj, dreves pritajeno šumenje... Me li gozdič razvedriš? — Šla na senčnati sem holm, zrla smreke naokrog, zmajali so se vrhovi, a na vsakem bil je — križ ... Fink: Svarilo izseljencem V našem koledarju za leto 1933. smo objavili statistične podatke o našem izseljevanju ter pokazali kulturni napredek izseljencev v inozemstvu. Izseljevanje je radi splošne krize prenehalo skoraj popolnoma v vseh pokrajinah naše države in mislili bi, da je s tem rak rana našega naroda ozdravljena. Pa ni tako. Zadelo je naš narod še hujše zlo. V domovino sc vračajo izseljenci siromašni in bedni. Ti množijo vrste brezposelnih ter tavajo v brezdelju okoli v skrbeh za vsakdanji kruh sebi in svojcem. V naslednjih vrsticah bodi pojasnjen gospodarski položaj vseh onih dežel, kjer se nahajajo naši izseljenci. « I. Zedinjene države Severne Amerike. Slovenci so se že pred 50 leti pričeli v večjem številu izseljevati v Zed. države Sev. Amerike, kjer so se dobro razvili na delavskem trgu in trgovskem polju. Ako ne bi bila Amerika priseljevanja omejila, bi bilo danes več Slovencev v Ameriki, kakor v dravski banovini. V Zed. drž. Sev. Amerike je sedaj preko 10 milijonov brezposelnih. Razmere so jako neugodne, vendar se obeta počasi izboljšanje. Odsvetujemo vsakomur izselitev, ker je zaposlitev tam skoraj izključena. Opozoriti pa moramo tudi na silno strog zakon, ki so ga izdale za priseljence Zedinjene države. II. Kanada, Argentina, Brazilija, Uruguay, Avstralija itd. V teh deželah so delavske razmere za izseljence sedaj najbolj neugodne. V Kanado se smejo izseliti samo žene in otroci izseljencev, katerim je usoda tako mila, da so ostali pri zaslužku in če dovoli tudi kanadska vlada, dalje izseljeniški povratniki, ki niso še čez leto dni bili odsotni iz Kanade, to sc pravi, da se vrnejo pred pretekom enega leta nazaj v Kanado. Razmere v Kanadi so, razven v rudnikih države Ontario, v splošnem zelo neugodne. V Argentini, Braziliji in Uruguayu je priseljevanje vezano na sklenjeno pogodbo z delodajalcem. Iz Avstralije se je večji del naših izseljencev vrnil v domovino. Ponovno izseljevanje tja ne priporočamo. III. Izseljevanje v Francijo. Francija jc povabila in sprejela od leta 1924. dalje na tisoče naših izseljencev-delavcev. Toda tudi tu je nastala kriza. Brezposelnost je velika in naši izseljenci se vračajo iz Francije dan za dnem, zato naj velja kot svarilo: Dokler ni skrajne potrebe, ne hodi v tujino, tvoja mati je domovina Jugoslavija. IV. Izseljevanje v Belgijo in Luxemburg. Še bolj kakor pred izseljevanjem v Francijo moramo naš narod svariti pred izseljevanjem v Belgijo in Luxemburg, tam so razmere za nase delavce še bolj kočljive kakor v Franciji. V. Izseljevanje v Holandijo. V zadnjih letih rastejo posebne kolonije slovenskih rudarjev v holandskih rudniških revirjih pokrajine Limburg. Razmere so tam dobro urejene, vendar je pa delo zelo naporno in zdravju škodljivo. Gospodarske težave so nastale tudi v Holandiji in naši rudarji se vračajo brez sredstev v domovino. VI. Izseljenci — vojni obvezanci. Ministrstvo socijalne politike in narodnega zdravja je dosedaj tolmačilo čl. 45 zakona o ustrojstvu vojske in mornarice tako, da so naši izseljenci, ki svoji vojaški obveznosti niso zadostili, smeli prihajati vsako tretje leto za 6 mesecev v domovino, ne da bi se jih med tem časom smelo poklicati na odgovornost ali celo v vojaško službo. Po najnovejši interpretaciji § 45 zakona o ustrojstvu vojske in mornarice velja navedena olajšava samo za one vojne obvezance, ki so se oglasili radi rekrutovanja pri naših konzulatih v inozemstvu in če morejo to dokazati s potrdilom ondotnega konzulata. To velja tudi za tiste naše bivše državljane, ki so si pridobili inozemsko državljanstvo, pa si niso izposlovali izstopa iz našega, in za tiste, ki so po pokolenju naši, po rojstvu pa tuji državljani, če se niso v smislu § 31 zakona o državljanstvu odpovedali državljanstvu naše kraljevine. Ne mislijo umreti . . . V bolesti divji zbudila se je naša vest, k osveti stisnili smo pest, iščoč podjarmljenim svobodnih cest, a Je trenutno.... M. Lamutova. Vedno redkeje so po našem časopisju članki o Koroški in koroških Slovencih, čim bolj se oddaljujemo od usodnega 10. oktobra. Tem mar-ljivcje pa se oglašajo Nemci v raznih znanstvenih revijah, v gospodarskih in političnih časopisih, v katerih ugotavljajo nemški značaj Koroške iz vseh mogočih vidikov. Izgleda, kakor da smo izgubili vero v upravičenost do slovenske zemlje na Koroškem in do naroda, ki na njej živi, vero, ki jo naš rod na Koroškem kljub žalostnim razmeram zvesto čuva! Zemlje ne prepušča do skrajne sile mnogo močnejšemu sovražniku, trdno uverjen, da boj ni zaman. Vsled nepoznavanja razmer, v katerih živi naša manjšina in pod vplivom nam sovražnega nemškega tiska in nemške propagande, je pri nas razširjeno mnenje, da imajo koroški Slovenci res vse pravice, da se po določbah senžermenske pogodbe lahko kulturno in prosvetno izživljajo in da je torej naše zanimanje za nje nepotrebno ali celo odveč. Še pogosteje naletimo na mnenje, da je vse delo od naše strani brezpomembno, ker se je narod itak že udal v nespremenljivo usodo. Tako naziranje je prav gotovo zmotno, ko vendar Nemci sami o tem niso prepričani, kar dokazuje njihova sistematična propaganda v tej smeri na vseh področjih. Dokaz temu so koroški Slovenci sami, ki kljub težkemu stališču, ki ga imajo, ne klonejo, ampak se borijo za svoj obstanek v trdni veri, da ne podležejo in da tudi njim zasije enkrat solnce. Ali geslo društva Schulvcrein-Siid- mark: »Den Briidern im bedrohten Land, warm-fiihlendes Herz, hilfreiche Hand!« ne velja še v večji meri za nas? Od vseh strani pritiska sovražnik na slovensko kmetsko ljudstvo, da ga čimpreje ponemči! Kako reagirajo koroški Slovenci na pritisk, kako se branijo ponemčevanja? Ves srd, ki se je tekom plebiscitne dobe zbiral v srcih Nemcev, se je po nesrečnem glasovanju razlil po ubogem slovenskem ljudstvu. To so bili najhujši dnevi, kar so jih kedaj koroški Slovenci doživeli. S psom se ne more grše ravnati, kakor so ravnali nemški sodeželani in nemčurji s premaganimi Slovenci. Tedaj so koroški Slovenci spoznali, da brez organizacije ni obrambe. Takoj pa so si bili tudi na jasnem, da koroško vprašanje kljub glasovanju za vedno le ni rešeno. Že meseca februarja 1. 1921. je pričelo znova delovati »Politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem«. Obstojalo je že pred vojno in združevalo pod svojim okriljem vse koroške Slovence ne glede na politično prepričanje. To društvo je sedaj vrhovna organizacija vsega manjšinskega pokreta na Koroškem, v njem je osredotočeno vse politično življenje koroških Slovencev. Namen društva je, ohraniti koroškim Slovencem vso narodno last, nuditi temeljito splošno ljudsko izobrazbo na verski podlagi, gojiti vse panoge narodnega gospodarstva in s tem pripomoči do ljudskega blagostanja. Pri volitvah nastopa društvo pod imenom »Koroška slovenska stranka« in si je 1. 1921. priborila 2 dež. poslanca. Društvo ima svoje okrajne in krajevne organizacije in izdaja svoj manjšinski list »Koroški Slovenec«. Gotovo je, da za slovensko manjšino ta tedenska publikacija ne more zadostovati. V splošnem je za naobrazbo in nacij onalno obrambo potom tiska zelo slabo preskrbljeno. Koroški Slovenci sami nimajo tiskarne, kjer bi lahko tiskali svoj list in drugo. »Koroški Slovenec« se tiska na Dunaju, ker ni hotela vsled nemškega pritiska prevzeti tiskanja lista nobena tiskarna. Doeim so naši nemški manjšini nemške knjige in časopisi svojega naroda ter vse vrste šole v obilici na razpolago, nimajo koroški Slovenci ničesar, kvečjemu nabožni list »Nedelja«, ki se tiska v Mohorjevi tiskarni v Celju. Pri nas se po vseh trafikah in bifejih prodajajo nemški časopisi in nemške knjige, na Koroškem iščemo zaman slovenske. Dokler ne pride društvo do lastne tiskarne, ni misliti na zboljšanje, posebno še, ker so vse publikacije, ki pridejo od nas, podvržene strogi cenzuri. Iz predvojne dobe je tudi »Slovensko šolsko društvo« v Celovcu, ki je bilo v decembru 1. 1908. odobreno po deželnem predsedniku. Društvo ima namen podpirati in pospeševati na katoliško-narodni podlagi vsestransko slovensko šolstvo, vzgojo in sploh pouk in izobrazbo med Slovenci na Koroškem. V normalnih razmerah bi bilo to društvo za slovenski živelj na Koroškem najpomembnejše, pa je žal vsled nemškega nasilja skoraj vsako delovanje onemogočeno. Vse delo omenjenega društva je delno upravljanje dveh šolskih poslopij. Drugega dela zaenkrat nima, ker ni bilo mogoče dosedaj premakniti šolskega vprašanja z mrtve točke. Lastnih šol slovenska manjšina nima in obljubljena kulturna avtonomija je padla tudi v vodo. V obeh prej imenovanih poslopjih so nastanjene šolske sestre, ki imajo pozimi gospodinjske tečaje za slovenska dekleta. V poslopju v Št. Jakobu je nastanjena tudi sirotišnica. Velika škoda, da poslopji slovenskemu ljudstvu prav za prav le malo koristita, ko bi vendar morali biti obe hiši središče vsega nacionalnega gibanja koroških Slovencev. Istotako iz predvojne dobe je društvo »Krščansko socijalna zveza«, v kateri so včlanjena »Katoliška izobraževalna društva«. Ta društva so bila že pred vojno neprecenljive važnosti za ohranitev in izobrazbo koroških Slovencev. Prireditve izobraževalnih društev so bile prave narodne manifestacije, na katerih se je zbiralo slovensko ljudstvo. — Prva leta po plebiscitu so nasprotniki v mnogih krajih s pretepi razbili prireditve Slovencev. Ko bi smela vršiti »Krščansko socijalna zveza« med narodom svoje delo nemoteno, bi bila za kulturni napredek naših koroških rojakov neprecenljivega pomena. — Pretesne so verige nacijonalne sužnosti, in studence prosvete so našemu narodu otrovali. — Koroški Slovenci so brez lastnih šol. Za slepilo svetovne javnosti so uvedli Nemci takozvane utrakvistične šole, v katerih se ubija materina govorica. Latinica je izključena — ni daleč čas, ko ne bodo znali naši rojaki več čitati slovenske knjige. Taka je po Nemcih toliko hvalisana kulturna svoboda koroških Slovencev. Nekatera izobraževalna društva imajo tudi svoje pevske zbore, ki goje zlasti narodno pesem. Koroška narodna pesem vzbuja vsepovsod veliko zanimanje in priljubljenost. Njeni motivi so nedvomno naj lepši med vsemi slovenskimi narodnimi popevkami. Če bi ne bilo nobene druge priče o žit ju in bitju koroških Slovencev, je nepobitna priča narodna pesem koroškega Slovenca, da je on od pamtiveka edini in zakoniti lastnik romantičnega Korotana. Zelo posrečena je bila zamisel kuharskih tečajev za kmetska dekleta, pa tudi to kulturno delo je mnogim trn v peti in ga skušajo Nemci ovirati kjerkoli se jim nudi prilika. Nemški »Drang« na koroški del našega naroda je silen. Težko bo vzdržati, ker ni dovolj obrambnih sredstev. Imamo sicer svoje denarne zavode, toda svetovna gospodarska kriza je težka ovira, ki ne dopušča s posebnim uspehom od- 1 ; .■ ~ • -— 7(> — bij ati napade premočnega nasprotnika. Kmetija za kmetijo prehaja v nemške roke. Strah pred potopom v germanske valove je segel koroškim Slovencem do mozga. Spoznali so docela nevarnost, od tod krčevit odpor proti ncprijateljevim nakanam. Ustanovili so si »Kreditne zadruge«-, ki naj bi čuvale slovensko posest in »Živinorejske zadruge«, ki naj bi pospeševale gospodarsko okrepitev. — Prav razveseljiv dokaz nacijonalne zavesti in odpornosti proti ponemčevanju je v zadnjem času porojena organizacija »Kmetska zveza«. Njen namen je vzbujati in krepiti stanovsko zavest kmečkega stanu in združevati ga v stanovsko organizacijo, razširjati in poglabljati strokovno izobrazbo za gospodarsko povzdigo kmečkega stanu ter organizirati gospodarsko samopomoč vseh panog. Iz vsega podanega sledi, da se kljub vsem nadlogam in težavam, ki jih mora prenašati v sužnosti koroški del našega naroda, vendarle zaveda svoje zgodovine, svojega porekla, svojih nalog samoobrambe in da nikakor ne misli na kapitulacijo in nacijonalno smrt. — Koroški Slovenci hočejo živeti na svoji zemlji. — Po nesrečnem slučaju so le nalomljena veja našega skupnega narodnega drevesa in so vredni vse naše pozornosti in pomoči. Senžermenska pogodba je koroške Slovence sicer od nas oddelila, vzeti pa ni mogla naše nacijonalne in duhovne skupnosti. Na nas je, da to skupnost negujemo, ohranimo in utrdimo. Usoda koroških Slovencev ne sme biti le zadeva dravske banovine, marveč vse Jugoslavije, ker so naši krvni bratje, po nesreči trpeči del .Tugoslovcnov. Naj se uresničijo besede Marice Lamutove: Vzajemno iščimo koristi, da skupnega dela bo blagoslov zrahlal okove zasužnjenih sinov! Vestnik Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. XLVIII. Družbe st. Cirila in Metoda redna 44. relika skupščina v Ptuju, dne 10. septembra 1933. Svečanosti v Ptuju ob 25 letnici zgodovinskih-ptujskih dogodkov bodo ostale tisočerim množicam, ki so jim prisostvovale, v prav tako neizbrisnem spominu, kakor žive v živem spominu še danes septembrski dogodki 1. 1908. Zakaj, 10. september pomeni v razvoju naše nacionalne zgodovine enako važen mejnik, kakor so bili važen mejnik septembrski dogodki I. 1908., ki so postali začetek vse narodne borbe za osvobojenje izpod tujega jarma. Ptujske svečanosti predstavljajo veličastno manifestacijo narodne sloge in začetek novega razdobja v duhu jugoslovenskega preporoda. Ptuj še nikdar ni videl na svojih ulicah tolikih množic in še nikdar nista Ptuj in vsa njegova širša okolica s tako odločnostjo izrazila svojega neomajnega jugoslovenskega prepričanja, že na predvečer glavnih svečanosti so se zbrali v Ptuju odlični gostje ne samo iz dravske banovine, marveč tudi iz oddaljenejših krajev. Zjutraj je z rednimi in posebnimi vlaki prispelo na tisoče in tisoče novih gostov, ki so bili na kolodvoru prisrčno sprejeti. Z jutranjim vlakom sta prispela tudi ministra gg. dr. Albert Kramer in Ivan Pucelj. Po prihodu vlakov se je ob 9. formirala izpred kolodvora veličastna povorka, v kateri je bilo samo Sokolov in Sokolic okrog 3000, sledile pa so še dolge vrste Cirilmetodarjev, Narodne odbrane, gasilcev, narodnih noš, kmečkih voz in drugega občinstva. Povorka se je ustavila pred magistratom, kjer je bil postavljen govorniški oder. Tu je zbrane goste najprej pozdravil ptujski župan g. Jerše. Toplemu pozdravu se je odzval za CMD narodni poslanec gosp. Ivan Prekoršek, zaslužni narodnoobrambni delavec. Rekel je: »Družba CM je sklicala za danes svojo veliko jubilejno skupščino v Ptuj, nekdanjo trdnjavo nemškega nasilja, da počasti spomin vseh tistih znanih in nepoznanih, ki so bili v službi za ideale naroda in njegove časti, za pravice našega materinega jezika, ponižani baš na teh tleh trpljenja. Ko mi, iz onih ptujskih časov, izgovarjamo ime Ptuj, nas zazebe v kosteh ob misli na dobo, ko je naš narod, mlad in zdrav hiral in umiral pod silo tujstva. Pogled nazaj nam kaže sliko obupne borbe na življenje in smrt, borbe, v kateri smo bili obsojeni in zapisani smrti. Iz ljubezni in žrtev prerojena naša CMD je postala pred vojno naše nacionalno ognjišče, ki je zbiralo silo naroda in dajalo omahujočim ognja in novega življenja. Spomin na ta čas je v naših dušah tako velik in tako svetel, da ga ne morejo zasenčiti nobene težave in nevolje vsakdanjosti. Šli smo skozi viharne borbe in žrtve iz roda v rod in privedli naš jezik in zemljo slovensko do onega velikega dne, ko so zmagoslavni prapori srbske vojske dali tej zemlji jugoslovensko lice. Tako smo postali na svoji zemlji svoji gospodarji. Ko smo to dosegli, smo odklanjali vsako maščevalno nasilje. Toda vsi oni, ki so delali silo, naj vedo, da jim je narod sicer odpustil, da pa ni pozabil. Naš jubilej ni dan maščevanja, temveč manifestacija našega dostojanstva, dostojanstva svobodnega naroda v svobodni državi. Vsi se globoko zavedamo, da ni slovenskega Ptuja, ne slovenskega Celja, ne slovenskega Maribora brez Jugoslavije. Ko se vam, gospod župan, zahvaljujemo za tople pozdravne besede, sprejete v imenu CMD, svečano obljubljamo, da nismo in ne bomo pozabili Ptuja, da nismo in ne bomo pozabili meje in da ne bomo nikdar pozabili bratov in sester onkraj mej. Ti pa, mladina, v svobodi rojena, v jugoslovenski šoli vzgojena, si prišla med nas in k nam, da prerodimo naš narod do zadnje koče na hribu in da mu vlijemo ponos in vero jugoslovensko za sedaj in za vse večne čase!« Množica je sprejela te besede z velikim navdušenjem, ki se je stopnjevalo, ko je nato stopil pred mikrofon prvi podstarešina SKJ Engelbert Gangl. Sokolstvo in vse občinstvo ga je sprejelo s frenetičnim pozdravljanjem, ki se dolgo ni hotelo poleči. Nato pa je sokolski starešina v daljšem govoru med drugim izjavil: »Bratje in sestre! Savez SKJ me je poslal v Ptuj iz več razlogov. Prvi je, da v dneh, ko slavimo spomin znanih ptujskih dogodkov, na tem mestu dvignemo svoje sokolske duše k prisegi, da ne bomo nikdar pozabili naše matere Jugoslavije. Nikoli prej ne bo naša borba končana, dokler ne omogočimo tudi vsem zasužnjenim bratom in sestram, da se bodo lahko zbirali in krepili pod sokolskimi prapori.« V? svojem nadaljnjem govoru je brat Gangl naglašal temeljne ideje Miroslava Tyrša in opozoril na težko skupno borbo sokolstva s CMD. Ta borba nas je družila v preteklosti in nas bo tudi v bodočnosti. Obudil je tudi spomin na žrtve izgred vojne, na Adamiča, Lundra in Vindišerja ter pozval vse prisotne, naj v bratski slogi in z odločnostjo čuvajo drago plačano svobodo. Viharno pritrjevanje, ki je sledilo tem besedam, je bilo dokaz, da soglaša vsa množica. Nato pa so govorili gg. minister dr. Kramer, minister Pucelj, starosta ptujskega Sokola dr. Šalamun, ljubljanski župan dr. Puc, nakar je zastopnik Nj. Vel. kralja med vihar- nimi ovacijami izročil ptujskemu Sokolu naraščajski prapor, dar Nj. Vel. kralja. Po končanem razvitju prapora se je vršil na istem mestu shod Narodne odbrane, v mestnem gledališču pa se je ob 11. pričela slavnostna skupščina CMD. že na predvečer se je vršilo zaupno zborovanje, na katerem je vodstvo CMD podalo podrobna poročila o svojem delu. Na svečani skupščini v spomin na burne dogodke pred 25 leti so se zbrali najodličnejši Cirilmetodarji. Zborovanje je otvorila gospa Franja dr. Tavčarjeva, kakor sledi. Slavna skupščina! Ko pričenjamo ob današnji slovesni priliki svoje delo in ko v duhu preletimo dogodke preteklih 25 let, nam je naša prva misel, da pozdravimo svojega kralja. Predlagam, da se odpošlje naslednji brzojav na najvišje mesto: »Na 44. veliki skupščini narodno obrambne družbe sv. Cirila in Metoda v Ptuju ob proslavi 251etnice prerojenja našega naroda se Vašemu Veličanstvu in prevzvišenemu kraljevemu domu klanjajo v neomajni zvestobi in vdanosti zborovalci.« Današnjega zborovanja se udeležuje izredno veliko število zastopnikov raznih korporacij in organizacij ter javnih delavcev in naših prijateljev. Prav v posebno čast pa nam je, da sta protektorat nad ptujsko proslavo prevzela predsednik ministrskega sveta g. dr. M. Srškič in minister g. dr. Kramer, ki ga tudi v svoji sredi pozdravljamo. Prav iskreno pozdravljamo nadalje ministra g. Iv. Puclja, zastopnika bana g. prof. Fr. Vrhovnika, zastopnika prosvete direktorja g. dr. Komljanca, sreskega načelnika g. dr. Bratino, komandanta mesta podpolkovnika g. šaraca, ptujskega župana g. Jeršeta, ljubljanskega župana dr. Puca, mariborskega župana dr. Lipolda, gospode senatorje: dr. Ploja, dr. Ravniharja, dr. Rajerja in dr. Rožiča, dalje narodno poslance gospode: Petovarja, Pusto-slemška, Gajška, Pahernika, Krejčija in Prekorška; g. dr. Vašiča za »Sokolski savez«, zastopnika JUU g. A. Škulja in zastopnike vseh društev ter akademsko omladino. Posebno prisrčno pozdravljam vse delegate in delegatinje in vse članstvo CMD, med njimi gospe: Sentjurčevo, Svetčevo in Bevkovo, ki so prisostvovalo vsem velikim skupščinam od ustanovitve CMD do danes. Slavna skupščina! Iskreno pa pozdravljam še posebno vse one sestre in brate, ki ste pred 25 leti gledali vse dogodke s svojimi očmi, ki ste trpeli zaradi njih, ki ste živa priča bivšega našega suženjstva in zarje naše svobode. Slavna skupščina! Današnje zborovanje v tem prijaznem mestu med vinskimi goricami, ob deroči Dravi je posvečeno spominu velike skupščine pred 25 leti, ko so naši neprijatelji s pomočjo zaslepljenih in zapeljanih rodnih bratov - poturic dokončno prebudili naše ljudstvo iz tisočletnega spanja. Takrat je naš narod spregledal in s tugo v svojem srcu in kletvijo na ustnicah občutil težke verige svojega suženjstva. Kakor na razbojnike so planili pred 25 leti na nas, hoteč nas poteptati, dasi smo se sešli tihi in miroljubni na svoji lastni grudi. Zavrela je kri v naših žilah, v naši notranjosti je odjeknilo grenko spoznanje, ogorčenje in odpor je navdal ves narod. — In sledile so kakor odmev ptujskim dogodkom septembrske žrtve v Ljubljani. V narodovo dušo je bilo vsejano seme našemu odrešenju iz tisočletne sužnosti. Iz nedolžno prelite krvi je vzklila naša svoboda. Bodi po-češčena sveta kri odrešenja! Slavna skupščina! Za našo narodno in politično vzgojo pa so bili septembrski dogodki tudi v posledicah ogromnega in res neprecenljivega pomena. Malodušnosti, ki jo je bilo baš v nacijonalnem pogledu mnogo, je odzvonilo, zaspanost in mlačnost je iz naših množic izginjala in porajale so se nove pozitivne sile, ostala je nacijonalna odpornost in borbenost našega človeka. In rastel je tudi njegov ponos. To pa so bile pridobitve v čustvovanju našega ljudstva, ki so morale nujno provzročati nadaljnji preokret vsega našega narodnega življenja, ki ga ni moglo zaustaviti več nikako odvajanje pogubnih domačih kot tujih vplivov. Smer našega narodnega čustvovanja se je okrenila odločno na slovanski jug. Bili smo priča redke narodne solidarnosti, razširilo in poglobilo se je zanimanje za tiskano besedo in kot nikdar prej, je sedaj učinkovito nastopal klic po gospodarski solidarnosti našega ljudstva proti tujim izkoriščevalcem. — široke plasti našega naroda so se zbudile in jih tudi trenutni uspehi tujih vplivov niso več mogli odvrniti od glavne naše črte. Naša družba pa je od onih dogodkov pa tja do svetovnega požara napredovala z neverjetno hitrostjo. Vzbudil se je narod, zavedajoč se svoje naloge, oklenil se je naše družbe — pobomice jugoslovenske misli. In največje zadoščenje in največje veselje vseh nas Ciril-metodarjev pa je, da se je baš ob priliki naše skupščine v Ptuju pred 25 leti pričelo kolo usode vrteti hitreje in tako, da danes že 15 let vzklikamo: »živela Jugoslavija!« Besede dvorne dame ge. Tavčarjeve so sprejeli zborovalci z navdušenim odobravanjem. Nato je pozdravil skupščino ptujski župan g. Jerše, nakar je povzel besedo g. minister dr. Kramer, ki je med drugim izvajal: Predvsem dovolite, da se v imenu g. predsednika vlade, kakor tudi v svojem imenu zahvalim glavnemu odboru CMD za ljubeznivo povabilo, da prevzameva pokroviteljstvo nad to jubilejno prireditvijo. Midva oba nisva sprejela tega vabila kot izraz nekake posebne naše zasluge, temveč kot simbolno dejanje. Smatram, da so naši Cirilmetodarji mislili, da je najbolj primerna izbira enega izmed onih, ki je bil pred 25 leti opljuvan in tepen ter s črnilom polit, enega izmed tistih, ki so predstavljali misero-plebs slovensko, ki pa je po 25 letih postal eden izmed onih Slovencev, ki so se povzpeli na najvišji položaj naše države, predsednika vlade pa za pokrovitelja današnje svečanosti, da s tem podčrta ogromno razliko med položajem pred 25 leti in danes. Takrat smo bili zaničevani, obsojeni na smrt, vršili obupno obrambno delo proti vsemu, kar je imelo moč v svojih rokah, danes pa CMD z večjo pravico lahko zahteva, da njeni delavnosti, njenemu delu, njenim nalogam posveča ves naš narod, naša svobodna država svojo najvišjo pozornost. Mislim, da je bila izbira protektorjev za vse skupščinsko delo dober omen, da bo tudi v bodoče kr. vlada še bolj kakor doslej posvečala svojo pozornost in svojo podporo tej naši pomembni in morda danes v mnogem še bolj potrebni organizaciji, kakor je bila svoj-čas. CMD ima danes v svobodni Jugoslaviji nekoliko drugačno polje delovanja. Velik del njenih bivših nalog je prevzela svobodna domovina. Danes nismo prisiljeni reševati naše dece in skrbeti za bodočnost našega nacionalnega naraščaja, toda na drugi strani je mnogo ostalo izven naših meja. Mnogo je dela in skrbi, da očuvamo za boljše čase ono kri, ki ne kroži neposredno po našem narodnem telesu. Država v mnogih primerih iz mednarodnih ozirov ne more nastopiti kot zaščitnik in tam je privatna iniciativa, privatna organizacija prepuščena vnemi jugoslovenskih državljanov, ki jih tu čaka široko polje dela. Tudi na znotraj je ostalo še eno polje neobdelano: da se naš narod in njegova miselnost preobrazita čimprej iz onega nekdanjega razpoloženja, ko smo v državi in njeni moči gledali samo nekaj nam nasprotnega, in da se to razpoloženje pretvori v pozitivno napram lastni državi. To polje po mojem mnenju še ni dovolj obdelano. CMD bi morala postati centrala za iniciativno delo, nekak nadzornik nad vsem onim, kar imenujemo državljansko vzgojo. Naše nacionalne organizacije vrše zadovoljivo svoje naloge, toda manjka nekake osrednje točke, ki bi stalno dajala impulz in vzgajala narod v duhu, da jugoslovenski državljani nimamo samo svojih pravic, nego tudi velike dolžnosti, katerih se narod premalo zaveda. še eno željo bi izrekel pri tej priliki, željo nas vseh starejših, ki smo v svojih mladih letih napram delovanju CMD imeli dostikrat kritično stališče, čeprav smo radi in z navdušenjem, ki je bilo last tedanje organizacije in generacije, pomagali na vseh koncih in krajih. Prav ob onih dogodkih, ki se jih spominjamo danes, je takratna mladina dala izraza svojemu razpoloženju, svojemu velikemu optimizmu in svoji volji za napredek in delo. Pri tej priliki, ko CMD obnavlja spomin na one nekdanje žalostne čase, polne trpljenja in žrtev, pa tudi radosti, pozivam s tega mesta kot slučajni pokrovitelj te slavnosti našo omladino, naj se zgrne okrog naših starih zaslužnih narodno-obrambnih delavcev in pomaga, da CMD zopet dvignemo in da damo široko polje njenemu razmahu in delu. Mislim, da je 251etnica ptujskih dogodkov v mnogočem koristna, ker daje povod, da se v naši javnosti razvije obširna debata o nalogah te naše velike obrambne organizacije in da se CMD zopet postavi v ospredje nacionalnega zanimanja. Naša naloga in dolžnost vseh, ki smo aktivni člani podružnic in vodstva CMD, pa tudi onih, ki smo prosti vojaki pri delu naše nacionalne obrambe, naj bo, da v bodoče bolj kakor doslej, z večjo vnemo, požrtvovalnostjo in doslednostjo podpiramo veliko delo, ki ga vodi CMD v prid vsega našega naroda, v čast in ponos celokupne naše domovine, za srečno bodočnost našega nacionalnega razvoja. Pozivam vas, da z menoj vred vzkliknete: Naša CMD in vsi njeni zaslužni voditelji in delavci naj živijo! Besede ministra dr. Kramerja so zborovalci sprejeli z viharnim odobravanjem in pritrjevanjem. Nato so pozdravili slavnostno skupščino v imenu SK.T dr. Vašič, v imenu ptujskega Sokola kot sojubilanta starosta dr. Šalamun, v imenu JUU Andrej Škulj, v imenu akademske omladine g. Aplenc, v imenu koroških Slovencev g. Uršič, v imenu Jadranske straže g. Marjanovič, senator dr. Rožič, v imenu mariborskih akademikov g. Mulej, s čimer je bila lista slavnostnih govornikov izčrpana. Brzojavno so pozdravili skupščino in opravičili svojo odsotnost ban dr. Marušič, podban dr. Pirkmajer, podpredsednik senata dr. Novak, advokat Miler iz Maribora, mestna občina Kranj, Sokolsko društvo Vransko, podružnici CMD v Splitu in Pertoči, akademsko starešinstvo »Jadran« in dr. Sajovic iz Kočevja v imenu nacijonalnih Slovencev v Kočevju. Po končani slavnostni otvoritvi je sledilo redno zborovanje, ki ga je vodila gospa Franja dr. Tavčarjeva. Predsedstveno poročilo. Sporočiti Vam moram, da je družbeni predsednik gospod dr. Rado Kušej, ki mu letos poteka funkcijska doba, podal ostavko na svoje mesto kot predsednik. Smatram za svojo dolžnost, da mu izrečem s tega mesta kot njegova namestnica najlepšo zahvalo za vse njegovo dveletno uspešno delovanje v korist družbi sv. Cirila in Metoda. Slavna skupščina! Naglemu in vzglednemu razvoju naše družbe, ki smo ga z radostjo beležili do svetovne vojne, je slednja prizadejala rezek prelom. Med svetovno vojno je počivalo skoraj vse obrambno delo, po vojni pa je bil narod omamljen svitlih žarkov svobode. Zato se je splošno razširjala misel, CMD ni treba več, ker imamo svobodo. Toda bila je to usodna zmota. Delovanje podružnic je padlo. Na prstih obeh rok bi lahko po prevratu preštel takrat delujoče podružnice. Mnogo dela in truda je bilo z njih oživlje-njem. Leta 1914. tik pred vojno smo imeli v delu našega ozemlja, ki leži v naši državi, 122 podružnic. Danes je delavnih 100 podružnic, tedaj nedelavnih še 22. Kaj je vzrok temu? Družbeni odposlanec se je trudil obuditi zopet te podružnice, obiskal je vse po 2krat, tudi 3krat, vzpodbujal pismeno, a ni se mu posrečilo obuditi jih do danes. Izgovori so mnogi: veliko lokalnih društev, slabo gmotno stanje vseh slojev, pomanjkanje agilnih oseb, mlačnost. Pa še mnogo drugih vzrokov ni dopustilo, da bi podružnice pričele zopet z delom. Svojedobno je bila glavna opora naših- podružnic zavedno uradništvo, zlasti slovenski železničarji in učiteljstvo, danes pa je položaj drugi. Pridobitveni krogi, ki so dajali vir podružničnim dohodkom, imajo danes težko borbo' za svoj obstoj. Kljub vsemu temu pa moramo biti optimisti. Podružnice se polagoma oživljajo, vsaj so narasle do danes na 100. Poudarjati je treba, da je bilo od 22 sedaj nedelujočih podružnic tudi nekaj takih, ki so bile že od po-četka mrtvorojeno dete. Vse živeče podružnice pa so marljive in po svojih razmerah dokaj pridobitne in v preteklem upravnem letu so prispevale 139.759 Din dohodkov. Čutim prijetno dolžnost, da izrečem s tem vsem delujočim podružnicam svojo iskreno zahvalo za požrtvovalnost in nesebično delavnost. Pri tej priliki poudarjam prav posebno, da ima družba glavno oporo zlasti pri našem narodnem učiteljstvu, ki ima med svojimi člani prav mnogo agilnih Cirilmetodarjev (-ic), pa tudi med uradništvom nahajamo mnogo idealizma in mnogo požrtvovalnosti. Prav posebno prednjači na narodno obrambnem delu mnogo zasebnikov, med njimi narodne dame, ki so v mnogih krajih vzor pridnosti, vzgled vsemu narodu na narodno obrambnem polju. Izrekam tem in vsem drugim prav posebno zahvalo in priznanje, proseč jih, da vztrajajo in ostanejo družbi zvesti. Vsem nedelavnim podružnicam bodi opomin s tega mesta: Vzdramite se, na delo za obrambo naroda! Brez opominov in vzpodbujanja je dolžan vsak dober rodoljub in zvest državljan budno stati na braniku in z vsemi sredstvi braniti svojo zemljo in svoj rod. Ko se užiga danes med vsemi narodi vesoljnega sveta v svojo obrambo plamen nacijonalne zavesti, ali naj spi na& narod spanje pravičnega, da ga zajamejo valovi naših nasprotnikov nepripravljenega? Apeliram s tega mesta na vse naše razumništvo vseh stanov, na vsa kulturna društva, na kraljevega Sokola, ki je naš ponos in naša nada. Samo v vaši moči je, ker stalno bivate v sredi svojega naroda, da zanetite v širokih plasteh ljudstva ogenj domovinske ljubezni. S tem boste pripomogli razmahu naše družbe, da bo z lahkoto uresničila svoj obrambni načrt. Posnemajmo v tem zlasti naše severne sosede, ki imajo devizo: »Kjerkoli vas je $ skupaj živečih 10, ustvarite si svojo celico, da se vaše skupnosti razveseli mati Germanija.« To naj velja tudi za nas, le mesto Germanije vstavimo Jugoslavijo. — In ko sem se že dotaknila našega severnega soseda, moram sporočiti, da ta ne miruje. Dela noč in dan po svojem bojnem društvu Schulverein-Sudmarki. To bojno napadalno društvo posega še sedaj trajno v našo svobodno Jugoslavijo z raznimi hujskajočimi letaki in judeževimi groši. Oklic za Rossegerjevo zbirko i»100 milijonov grošev« je vsem nam jasen opomin, ki ga ne smemo omalovaževati. 100 milijonov grošev je namenjenih v naš pogin! Od lanske velike skupščine do danes je neusmiljena smrt ugrabila večje število družbenih članov, dobrotnikov, podpornikov in prijateljev. Ti so: Jerin Lavoslav, vpok. računovodja bratovske skladnice v Toplicah pri Zagorju. Bil je vnet Cirilmetodar in več let blagajnik podružnice. Prorazil Vaclav, lekarnar v Konjicah. Bil je predsednik tamošnje podružnice. Kokalj-Trškan Marija, vdova viš. car. revidenta, je bila odbornica ženske šentpeterske podružnice. Ribnikar Marija, vdova nadučitelja, je bila v Logatcu predsednica podružnice. Kašman Anton, veletrgovec v Škofji Loki, je bil odbornik podružnice. Iršič Konrad, trgovec v Mislinju, je bil odbornik podružnice v Slovenjgradcu. Majdič Matilda je bila pred leti predsednica ženske podružnice v Kranju. Kersnik Alojzija, veleposestnica in vdova pisatelja ter mati našega blagajnika, je vedno podpirala družbo. Pfeifer Franja, vdova inšpektorja finančne kontrole, je bila pred leti marljiva blagajničarka šentjakobsko - trnovske podružnice. Rihar Ivan, posestnik v Logatcu, je bil predsednik tamošnje podružnice. Picek Jurij, trgovec v Novem mestu, je bil član in pokrovitelj družbin. Dr. Božič Anton, odvetnik v Celju, bivši predsednik mo-Ske podružnice in pokrovitelj. Dr. Lemež Urban, odvetnik v Slovenski Bistrici, večletni predsednik podružnice in pokrovitelj. Janda-Galle Rozalija, soproga rudniškega svetnika, je bila članica CMD ter je volila družbi 1000 Din. Vošnjak Ivan, posestnik v Ivanovcih pri Ptuju, je bil predsednik podružnice v Šoštanju. Farčnik Anton, nadučitelj v p., Maribor, ustanovitelj in podpredsednik podružnice Polzela. Petrovče Tomo, nadučitelj v p. Bil je član in podpornik CMD. Zupanc Blaž, brivski mojster v Laškem, je bil tajnik ondotne podružnice. Dr. Karba Rihard, lekarnar v Kamniku, je bil predsednik moške podružnice. Širca Josip, veleposestnik v Žalcu, je bil blagajnik podružnice. Ing. Iv. Arh, sekcijski svetnik v p. Umrl v Pragi. Bil je velik podpornik CMD. Imel je 30 pokroviteljnin. Dr. Bronislav Gallasch, višji okr. zdravnik v p. v Krškem; volil družbi 5000 Din. Fran Pavšič, poštar v Krškem, je bil predsednik podružnice. Dr. Vinko Gregorič, zdravnik v Ljubljani, je bil pred leti predsednik I. ljubljanske moške podružnice. Bil je tudi pokrovitelj. Naštetim in vsem drugim prijateljem in podpornikom CM družbe, katerih imena mi niso znana, ki so od zadnje skupščine do danes umrli, ohranimo hvaležen spomin! Vas, čestite skupščinarje pa vljudno vabim, da blagovolite v znak sožalja vstati s sedežev ter jim zaklicati trikrat: Slava, slava, slava! Četudi niso bili družbeni dohodki v preteklem letu tako Veliki, vendar so bili njeni izdatki za kulturne namene zelo visoki. Poleg drugih izdatkov je dala družba za ogrožene in obmejne kraje za mladinske in šolske knjige, učila, za Miklavževa darila, šolske odre, za gospodinjske tečaje, podpore revnim dijakom v tujini, za šole, podpore revnim občinam, učiteljstvu v težkih krajevnih položajih skupno vsoto 189.500 Din. Družba je žrtvovala po svoji možnosti precejšnje vsote tudi v druge kulturne namene vsepovsod tam, kjer je bila potreba nujna utešiti trpljenje in socijalno gorje. To je bilo ogromno delo za narod, delo ljubezni in altruizma do malih, revnih — delo, ki hoče dvigniti duha onih, ki tiče v zmotah in hodijo v temi. Družba je prepotrebna, ona mora vztrajati, napredovati, da no propade sveta dedščina po naših očetih. O, da bi mogla to vsemu narodu dopovedati; žal, da je število onih, ki to prav razumejo — še malo. Družba pa mora ostati tudi radi tega, ker je ona od vsega početka nositeljica nacijonalizma in pobornica jugoslovanske ideje. Predno končam, dodam še svoje iskreno čuteče želje: še nikdar, kar obstoji naša ljubljena mati Jugoslavija, ni imela toliko vnanjih sovražnikov, kakor v današnjem času; pa tudi notranjih ni malo. Umljiva je nevošljivost vnanjih: grenko pa je spoznanje, da se dobe tudi notranji sovražniki. Izdajice so, nevredni svojih rodnih mater. Ti zastrupljajo s svojimi otrovnimi vestmi, s hujskanjem nevednih, s korupcijo in drugim nemoralnim protidržavnim delom naše dobro ljudstvo. Vsem poštenim, iskrenim, resnico ljubečim državljanom (-kam> kličem: Na dan, na delo proti izdajicam! Družba sv. Cirila in Metoda je ognjišče domovinske ljubezni, ona mora postati tabor vseh onih borcev, ki morajo streti strupeni hidri ostudno glavo. •— Naša naloga je, da ob vsaki priliki in ob vsakem času nastopimo proti izdajicam naše lepe domovine. Nikomur ne prizanašajmo! Izdajicam v kakršnemkoli primeru ni mesta med nami! Res je, ni vse rožnato, toda bodimo strpni in potrpežljivi! Drevo ne pade na en mah. Brzdajmo se, ne kritikujmo vsevprek, da se nam ne bodo tujci smejali, ko čujejo iz naših ust klevete o lastni domovini. — Pri vseh nadlogah, težavah in trpljenju se ozrimo v spominu nazaj na dobo suženjstva, pomislimo na milijonske žrtve in na prelito kri, iz katere je vzklila naša majka Jugoslavija, ki nam je prinesla najdragocenejše darilo: Svobodo! Najostudnejši zločin otroka je, če udari mater v obraz. Ne dajmo v svojem hotenju in delu pohujšanja med ljudstvom, kajti to se širi med narodom, kakor decentrični krogi v vodi, v katero vržeš kamen. Vsi dobri državljani smo poklicani čuvati blaginjo naše matere Jugoslavije, zlasti pa je naloga najiskrenejših Jugoslovanov — članov CMD, da imajo vselej in vsepovsod v spominu stari rimski rek: »Blagor države bodi vsem najvišji zakon!« — Na delo, bratje in sestre, v duhu naših blagovestnikov bratov sv. Cirila in Metoda za prosveto naroda, za njega socijalne dobrine, za veličino lastne države. Predsedstveno poročilo je bilo odobreno z burnim ploskanjem. Med tem je bilo končano zborovanje Narodne odbrane, katere zastopnik je pred skupščino CMD prečital na tem zborovanju sprejeto resolucijo, v kateri zahtevajo, naj CMD razširi svoje delo na vso državo, naj pritegne v vrste svojih delavcev omladino ter naj kar najtesnejše sodeluje z Narodno odbrano, da bi se kar najbolj smotreno izvršila narodnoobrambna organizacija. Nato je sledilo tajniško poročilo g. inž. Janka Mačkovška. » Tajniško poročilo. Slavna skupščina! V preteklem letu je pričel poslovati organlzačno-propagandni odsek glavnega vodstva, ki ima še težko, a lepo nalogo pred seboj. V zvezi s tem moramo s posebnim veseljem poudariti povečanje zanimanja za CMD in njene cilje pri naši akademski in srednješolski mladini. Akcija te mladine, predvsem akad. podr. CMD za zbirko knjig, namenjene našim rojakom, ki takih kulturnih vezi pogrešajo, je uspela izredno srečno in nad vsako pričakovanje. Najsrčnejša hvala vsem tem mladim in navdušenim delavcem. Pa tudi sicer moramo z radostjo opažati vedno globlji odmev in zanimanje za temeljito obravnavanje našega iek, — 88 — I obrambnega problema; to nam pričajo mnogi pojavi in med temi tudi posebno zadnja obrambna Številka »Vala«. Nas vseh največje veselje bo, ako se to zanimanje razširi na vedno večje plasti naše mladine. Vodstvo je na svojih sejah obravnavalo poleg tekočih upravnih poslov tudi številne zadeve splošno narodnega značaja. Skrb družbe se je med drugim kretala posebno še okoli nemilih pojavov pri poskusih, otvarjati nemške šole s pomočjo slovenske dece. V tem oziru je bilo treba zavzeti odločno stališče; nočemo tujega, ne damo svojega pod nobenim pogojem. Slavna skupščina! Da so v Italiji Slovenci in Hrvatje državljani nižje vrsto (če se sploh more za zasužnjenega podanika rabiti beseda državljan) nam priča neizprosna borba proti njim, ki jih je oropala vsega prej cvetočega šolstva, ko so jim "bile uničene prav vse kulturne organizacije, ko se je potujčilo vse sodstvo in uprava, ko se jim njihova mladina nasilno uvaja v mladinsko fašistično organizacijo, ko se jim je ustavil zadnji perijodični tisk, ko se je razbilo njih zadružne zveze in ko se službeno tujčijo njih krstna in rodbinska imena. Naši rojaki, katoliški Slovenci in Hrvatje v Italiji, so pa postali sedaj tudi še verniki nižje vrsto in to ne le naprain italijanskim oblastem, marveč tudi napram cerkvi sami, na-pram Vatikanu. Prosim, da se smatrajo naslednja izvajanja tako, kot so mišljena, iskreno; kot jih z ozirom na dejstva, ki jih doživljajo slovanski duhovniki, morajo oni občutiti; in kot jih je moral občutiti v vsej preveliki teži veliki pokojni nadškof goriški Fr. Sedej. Do sklenitve konkordata med Italijo in Vatikanom so se nasilja nasproti našim rojakom na cerkvenem polju dala še kolikor toliko tolmačiti z brezpogodbenim stanjem in so bile v resnici tudi vse predstavite naših rojakov obravnavane v tem smislu od strani Vatikana, kot da se ni strinjal z nasilji napram naši manjšini, da pa z ozirom na spor med Italijo in Vatikanom slednji ni mogel z uspehom posredovati v dobro in za pravico narodnih manjšin v Italiji. Ako se je tudi pri pogajanjih za konkordat pokazala dobra volja od strani zastopnikov Sv. Stolice, — ne moremo dvomiti, da bi je ne bilo —, ni pa ta dobra volja prišla do izraza v lateranski pogodbi: zastopnikom Vatikana ni uspela zaščita katoliških vernikov, ki so naši rojaki, in to v državi, kjer je središče katoliške cerkve. Znana je bila pri pogajanjih za konkordat takrat že več let stara GontUijeva šolska reforma, ki je poitalijančila vse šolstvo in ki je v posledici segala tudi na poitalijančevanje verouka pri poduku slovenske in hrvatske dece na osnovnih šolah. In baš začetkom šolskega leta 1928/29, par mesecev pred sklenitvijo lateranske pogodbe, je italijanska vlada pozvala slovanske duhovnike, naj z dotakratnim podukom verouka v materinščini na šolah prenehajo in naj pričnejo na njih našo mladino podučevati v italijanščini. Ker so se slovanski duhovniki tej nameri uprli, sklicujoč se na cerkvene predpise, ki so v rabi že veliko stoletij, so jih službeno odstranili iz šol in je izbruhnil težak konflikt, ki se je posebno občutil baš začetkom 1. 1929., tedaj tik pred zaključkom lateranskih pogodb. Niti to opozorilo z vsemi svojimi možnimi težkimi posledicami za verski organizem, kot je katoliška cerkev, ni moglo izposlovati najelementarnejše zaščite glede verskega poduka v materinščini na šolah, ki jih morajo posečati naši mali rojaki na svojih tleh v Italiji. Saj ni v konkordatu upoštevana najbolj neznatna določba, ki bi obvezovala le italijanske otroke k poduku šolskega verouka v italijanščini, do-čim bi bila naša deca odvezana od posečanja italijanskega verouka v šoli in bi ga bila deležna lahko izven šole v cerkvi ali župnišču. S tako formulacijo bi Sveta Stolica brez dvoma z zakonom onemogočila tudi zanjo ponižujoče dejstvo, da se bi z italijanskim podukom veronauka v državnih šolah s pomočjo dušnih pastirjev raznarodovala slovanska katoliška mladina. Toda niti tega najmanjšega zahtevka ni v konkordatu. Naši rojaki pa so z opustitvijo najelementarnejših določb, ki bi morale biti vsebovane v taki pogodbi, prepuščeni najhujšemu potujčevanju s pomočjo katoliške cerkve same. Približno mesec dni pred podpisom konkordata je italijanska uprava prepovedala ne le ves slovanski političen perijodičen tisk, marveč celo ves slovanski nabožen perijo-dičen tisk. Italijanska vlada — kljub spravi z Vatikanom — te prepovedi ni preklicala, ker pač pri sestavi konkordata ta zahteva ali ni bila postavljena ali pa ne upoštevana, in so ostali Jugoslovani v Julijski krajini edina katoliška manjšina v JEvropi, ki ji je za vzgojo naroda prepovedan celo ves nabožen perijodičen tisk v lastnem jeziku. Sveta Stolica je pa obremenila s podpisom konkordata z Italijo naše ljudstvo razen s pravkar označenimi opustitvami še z nekaterimi pozitivnimi določbami, ki jih lahko označimo kot izrečno sovražne naši manjšini v Italiji. Kna izmed teh določb pravi, da morajo biti vse javne odredbe, pastirski listi, škofijski listi in sploh vse objave izdane v italijanščini ali latinščini, cerkvena uprava pa po svoji uvidevnosti lahko k italijanskemu ali latinskemu tekstu priredi še prestavo v druge jezike. Na ta način je Vatikan pristal na nekaj, kar bije v obraz vsej dosedanji navadi v teh pokrajinah in na ostalem katoliškem svetu; tako je sedaj po zakonu nedopustno, da bi se škofje obračali do svojih ka- toliških vernikov izključno v njih narodnem jeziku. Ta člen pa določa vrhu tega tudi, da italijanskemu škofu, ki posluje med jugoslovansko manjšino, niti ni treba svojih poslanic izdajati v slovenskem ali hrvatskem prevodu, ker je to odvisno povsem od njegove volje. Katoliška cerkev je po svojem bistvu in namenu svetovna religija, namenjena vsem narodom, ki so v njej enakopravni, pa najsi bodo veliki ali mali, silni ali slabi, kulturno napredni ali zaostali, politično samostojni ali nesamostojni. To načelo, ki ga je Sveta Stolica vedno označevala kot vodilno in iga tudi izvajala, je v lateranski pogodbi zadobilo s pristankom Vatikana silen sunek. Dejstvo, da lateranska pogodba ustvarja in proklamira tudi v cerkvi jezik vladajočega naroda kot prednosten in privilegiran, jezike ostalih narodov pa kot jezike z manjšo pravico, znači očigleden prelom z dosedanjim izročilom cerkve in se ne more strinjati z duhom katoličanstva samega. Lateranske pogodbe imajo pa še nadaljnje določbe, ki manjvrednost slovanskih katoliških vernikov še posebno podčrtavajo. člen 22 konkordata namreč določa, da župnik — ki mora biti italijanski državljan — mora znati laško; prav nikak« določile pa ni, da bi moral znati tudi narodni jčzik jugoslovanskih katoliških vernikov v Italiji. Na ta način se je tudi uzakonila praksa, da pridejo lahko na čelo župnij našega narodnega ozemlja v Italiji tuji, narodnega jezika povsem nevešči italijanski duhovniki, ki tedaj sploh niso sposobni in zmožni udejstvovanja v duše-brižništvu. To pa je popoln prelom z načeli, ki so veljali v tem pogledu v katoliški cerkvi skozi dolga stoletja pa do sedaj, kajti imenovanje župnika, ki ni mogel zaradi neznanja jezika vršiti dušebrižništva v svoji fari, je veljalo glasom cerkvenih predpisov kot neveljavno in brez vrednosti. Ta preokret napram vsem dosedanjim cerkvenim predpisom in načelom, ki se je pokazal s podpisom lateranske pogodbe, je pa v svojih posledicah izredno težak: Katoliška cerkev je v Italiji postala orodje za raznarodovanje avtohtonega slovanskega prebivalstva. In v resniai! Na ozemlje naših rojakov v Italiji prihajajo vedno v večjem številu italijanski duhovniki, po cerkvah nastajajo incidenti, celotna pokrajina se preko cerkve razjeda v svojem narodnostnem obeležju. Tragedija pokojnega nadškofa goriškega Fr. Sedeja, ki je padel kot žrtev te nove vatikanske cerkvene politike, še ni dokončana, še vedno vidimo kot administratorja nadškofije v Gorici nekdanjega Sirotiča, sedaj iSirottija, najbesnejšega nasprotnika našega narodnega življa na (Primorskem. To je oni monsignor Si-rotti, ki je pred preselitvijo v Gorico na škofovskem seminarju v Kopru vpeljal najhujšo italijanizacijo in kjer je slovanskim gojencem prepovedal uporabljati njih materinski jezik celo v privatnem razgovoru. Pod njegovim nadzorstvom se je izvršil sedaj napad na igoriški konvikt, ki so ga ustanovili naši rojaki in ga vzdrževali; odpuščeni so vsi slovenski študijski prefekti, učiteljice, celo služabništvo. V zavodu so slovenske pridige zamenjali z italijanskimi in začetkom letošnjega leta je prepovedana pod kaznijo slovenskim gojencem tega konvikta celo v privatnem razgovoru njih materna govorica; kaznujejo pa dijake med drugim z odtegovanjem hrane, ki jo njih starši plačujejo. Samo v Istri, Rekli in Zadru so pristojni italijanski škofje v 33 župnijah na mesto pregnanih slovanskih župnikov namestili italijanske, ki so takoj odpravili slovanske pridige, molitve in verouk; sedaj pa preplavljajo Italijanski verouči-tolji še goriško in tržaško pokrajino. Raznarodovanje slovanske mladine potom katoliške cerkve se tedaj v Italiji ne vrši samo po italijanskih duhovnikih, veroučiteljih, kaplanih in župnikih, marveč tudi po katoliških škofih in administratorjih, tedaj po najvišjih cerkvenih dostojanstvenikih in ž njih najživahnejšo podporo in lastnim delom. O naših rojakih onkraj Snežnika ne moremo več govoriti kot o katoliških vernikih, marveč le še kot o vernikih nižje vrste pri katoliški cerkvi. Tako dejstvo pa bi moralo biti najhujši memento vsem onim, ki se jih tiče. * Slavna skupščina! Cerkvene prilike se pa slabšajo zdržema tudi na slovenskem Koroškem, kajti škofija v Celovcu sprejema z odprtimi rokami celo župnike iz Nemčije in jih nastavlja po slovenskem ozemlju. Tako imamo v zadnjem času nemškega duhovna v Vratih in tako ima Podklošter, kjer je od nekdaj deloval slovenski župnik, rajhovskega župnika in poleg še nemškega kaplana. Marija na Zili je že delj časa v posesti nemškega župnika. Sedaj je pa izročena še slovenska župnija Hrčanje v upravo nemškemu župniku iz sosednje Pustnice. To so pojavi, ki se bodo morali obravnavati z vso doslednostjo, ako se škofija v Celovcu noče izpostaviti najhujšim očitkom, ki jih zasluži z vso pravico, če ostane pri sedanjem raznarodovalnem pravcu. Onstran avstrijske meje na Koroškem se narodno življenje naših rojakov ni izpremenilo nič na boljše tudi ne pod sedanjo Dollfussovo vlado; oficijelna politika se ni prav nič preokrenila napram koroškim Slovencem in so bili glasovi, ki so napovedovali v tem pogledu poboljšanje sedanjega stanja, ovrženi z nasprotnimi dejstvi. Tako so doživeli slovenski koroški akademiki prepoved svoje akademije, ki so jo hoteli prirediti v Zahomcu v Ziljski dolini. Pa tudi na drugem koncu slovenske Koroške, na Mostniku pri Galiciji, kjer so se hoteli zbrati zbori iz Podjune in poveličati našo narodno pesem, je oblastvena prepoved koroške deželne vlade v zadnjem trenutku preprečila to kulturno prireditev našega ljudstva. In v tako ozračje spada istotako oblastvena prepoved privatnega slovenskega poduka, kot se je letos zgodilo v išt. Jakobu v Rožu. Take sličice povsem zadostno osvetljujejo »dobrohotnost« koroških upravnih oblasti napram našim rojakom, ki obenem zadostno kažejo na ves sistem, ki se uporablja proti njim že od nekdaj. Vse prostrano ozemlje od Šmohorja do Pliberka pa od Djekš do Obirja, kjer živi naš rod, nima nikakega slovenskega šolstva. Največja koncesija in to le na treh šolah (Globasnica, Šmihel, Sela) je ta, da se v prvem šolskem letu uči naša deca v slovenščini, v drugem le še po polovici, v nadaljnjih- šolskih letih pa je njih materinski jezik povsem izločen iz šolskega poduka. Na šolah v Bilčovsu in št. Janžu se izločitev slovenskega poduka izvrši pred koncem prvega šolskega leta, na 4/b ostalih takazvanih utrakvističnih šolah je iztrebljena materinska govorica že po nekaj tednih začetkom prvega šolskega leta in v ostali 1 /5 takozvanih utrakvističnih šol, ki jih je glasom navedb koroške deželne uprave 84 na slovenskem ozemlju na Koroškem, pa se slovenščina pri poduku sploh ne sliši tudi ne začetkom prvega šolskega leta. Zatorej se ne moremo prav nič čuditi, če je funkcljonar društva Schulverein - Sudmark dr. Barta lani v dunajskem radiju nad vse hvalil utrakvistične šole na Koroškem in prav tako lani na občnem zboru omenjenega nemškega društva izjavil, da se morajo utrakvistične šole na Koroškem ohraniti v prid germanstva. Kar pa je v tako veliko korist nemštva, ne more biti v dobro naših koroških rojakov. Vrhu tega se pa v teh šolah z razširjanjem »Stidmarkinih« knjižic sramotijo in zasmehujejo Slovenci in Jugosloveni sploh, pa tudi naša država in njeni predstavniki. V naših vsakoletnih kratkih pregledih smo morali ugotavljati v primeri s stanjem slovenskega šolstva v Avstriji, ki ga dejansko sploh ni, stanje nemškega šolstva pri nas. Ugotovili smo, in to dejstvo še vedno drži, da pride v dravski banovini razmeroma več nemških šol in oddelkov na nemško prebivalstvo kot slovenskih na enako število slovenskega prebivalstva. Ta ugotovitev je še tem pomembnejša, ko vidimo, da je v Vojvodini šele Jugoslavija ustanovila cvetoče nemško šolstvo, ki se tamkaj zdaj bohoti. Ugotoviti pa moramo obenem, da so to res nemške šole, kjer se državni jezik uči le kot predmet in to šele od tretjega šolskega leta dalje in je tedaj učni jezik na njih v resnici nemški. Začetkom šolskega leta 1931/32 je bilo v Jugoslaviji 39 nemških otroških vrtcev, 620 nemških osnovnih šol, odnosno oddelkov in 188 višjih oddelkov ljudskih šol, skupaj tedaj 847 nemških vrtcev, šol in oddelkov, katere je posečalo 39.743 otrok. Dve leti prej je znašalo število nemških šolskih vrtcev, šol in oddelkov 632 s 37.683 otroci. To veliko število nemškega šolstva in njega velik porast je dobil svojo krono še z ustanovitvijo nemškega učiteljišča v Velikem Bečkereku, ki ima pravico javnosti in ki je v preteklem letu imelo že 4 razrede s 107 učenci. Vse ogromno nesorazmerje med pravicami, ki jih imajo-odnosno nimajo na šolskem polju naši rojaki na Koroškem, in med pravicami, ki jih na široko uživajo Nemci v Jugoslaviji, je razvidno iz baš navedenih bežno ugotovljenih dejstev. To nesorazmerje je tolikšno, da se je o njem razpravljalo v jugoslovenskem senatu in smo vsi hvaležni gospodu senatorju dr. Rožiču, da je to primerjavo tudi podrobneje izvedel v svojem govoru (ki je nato izšel po naročilu predsednika senata v posebnih brošurah in raznih jezikih). Ta primerjava pa nas sili vedno z nova do vprašanja: ali naj res še nadalje in v nedogled prenašamo to neenako mero udiuio in brez vsakih najmanjših retorzij? In to tembolj, ker ne smemo ostati slepi in gluhi vpričo-pojavov, ki so vedno pogostejši in vedno predrznejši. Dočim se je po prevratu še sramežljivo govorilo o naravni meji preko Pohorja, se je pozneje pod krinko neke laži-učenosti od nemške strani pojavila ta naravna meja Nemštva že dalje na jugu preko Konjiške gore in Boča; pa tudi na teh točkah se nemški pohlep ni ustavil in tako srečavamo novejše nemške knjige in karte, ki rišejo mejo bodočega nemškega cesarstva na Savi pri Zidanem mostu z vso bivšo južno štajersko v svojem objemu. Te brutalne vsenemške namere že povsem spominjajo na predvojni »Drang nach Sii-den«, kar nam zlasti še priča odkrita zahteva nekega Adria-tiousa v knjigi »Deutschlsnds gerechte Grenzen«, da se mora bodoči Veliki Nemčiji v imenu pravice priključiti tudi še ves gorenjski kot z Blejskim in Bohinjskim .jezerom ter s kraljem naših gora, Triglavom. Niti miselnost, niti cilji Nemštva se niso izpremenili, kot nam kažejo označeni pojavi. Pač pa srečavamo po vojni med Nemci razne napore, da bi svoje brutalne zahteve po tuji zemlji nekoliko olepšali in jim dali prikupnejšo obliko. Koliko lahko verujemo zatrdilom sedanjih rajhovskih mogočnikov, da zavračajo vsako geriraniziranje, ne bomo ugotavljali še posebej. Kot pripravo za nemške namere v bodočnosti pa ne smemo prezreti nemške teorije o nemškem kulturnem tlu (iDeutscher Kulturboden), hi se v publikacijah in zemljevidih pojavlja vedno v zvezi z nemškim narodnim tlom (Deutscher Volksboden). Ta »nemška kulturna tla« ,pa zadobijo še poseben pomen tamkaj, kjer se dotikajo nemške narodne celine neposredno, posebno še, ko vidimo, da so na teh kartah n. pr. v republiki Poljski kot nemška kulturna tla označene vse one pokrajine, ki jih Nemci zahtevajo zopet v »imenu pravice« za sebe. Na jugu pa glasom te nemške teorije niso nemška kulturna tla Je v zasužnjeni slovenski Koroški, tudi ne samo severno Pohorja ali severno Boča ali severno Zidanega mosta in v gorenjskem kotu, marveč segajo nemška kulturna tla že do Kolpe in — tudi to je značilno — na zapadu do sedanje italijanske meje in — kar je še značilneje — na vzhodu do Sotle. Nemška kulturna tla so tedaj poleg slovenske Koroške tudi vse slovenske pokrajine v Jugoslaviji od Prekmurja pa do Bele Krajine in od Snežnika do Triglava, skratka, celotna dravska banovina. Teorija o nemškem kulturnem tlu tedaj računa na daljšo dobo, računa s tem, da se bo pričelo istovetiti nemško narodno ozemlje z ozemljem, ki je od nekdaj bilo v zavojevalnem načrtu pangermanizma. Zato nam mora biti vedno in vedno pred očmi igeslo naše: čuvajmo in branimo našo zemljo! Spomnimo se pa tudi vseh naših rojakov, ki prenašajo bridko gorje onkraj mej: Naj živijo! Poročilo je vzbudilo splošno pozornost. Skupščinarji so soglasno zahtevali, da se ta referat kar najbolj razširi med narod, da bo znal pravilno ceniti delo CMD in se zainteresirati za splošne nacijonalne zadeve. Blagajniško poročilo. Ravnatelj g. dr. Janko Kersnik je podal sledeče blagajniško poročilo: SLAVNA SKUPŠČINA! Preteklo upravno leto 1932. je poteklo v dobi trajne, splošno stopnjujoče se gospodarske krize. Zato nas pregled bilančnih številk ne sme zavesti v pesimistično razpoloženje. Tem manj ob pravilni presoji glavnih naših postavk, t. j. družbenih prejemkov. Slednjih smo prejeli v minulem letu . Din 768.338.53 dočim nam je prejšnje leto naklonilo . . „ 1,223.296.32 Po tej primerjavi je izpad po . . . . Din 564.457.79 pač ogromen. Toda med prejemki moramo strogo ločiti redne dohodke od izrednih. Ako ugotovimo to ločitev, nam primerjava rednih dohodkov, najpomembnejših naših virov, nudi pač znatno ugodnejšo sliko. V letu 1931. je zapopaden v izkazani V30ti Din 1,332.796.32 izreden dohodek iz zapuščine rajnega dr. Jakoba Pirnata v znesku.................................... 641.017.63 po čegar odbitku so redni dohodki znašali le Din 691.778.69 Tudi v preteklem letu je treba od izkazane vsote prejemkov po........................................Din 768.338.53 Din 126.800.— Din 641.538.53 Din 50.240.16 Podrobni pregled rednih prejemkov leta 1932. nas pa preveri, da so ta izpad povzročile naše podružnice, katerih je delovalo sicer 98, t. j. 7 več kot leta 1931., ki so nabrale: na članarini, darovih, prebitkih veselic itd. Din 136.308.— po nabiralnikih..................................... 461.— za obrambni sklad........................... „ 920.— za Tomo Zupana sklad................................ 1.625.— za Aleks. Hudovernika sklad.............. 445.— skupaj . . Din 139.759.— Leta 1931. pa smo dobili od 92 delujočih podružnic................................Din 182.113.46 Podružnice so torej nazadovale skupaj za ,, 42.354.46 Potrebno je, da ponovno poudarimo, da je poslovalo v zadnjem predvojnem letu 1913. na sedanjem našem državnem ozemlju 171 podružnic, ki so nabrale tedaj 40.460 zlatih kron. Lani nabrana vsota ne dosega niti tretjine leta 1913. nabrane valorizirane vsote. S hvaležnim poudarkom omenjamo v vrstnem redu deset najagilnejših podružnic in njih prispevke. V zadnjem letu, kakor že od leta 1921. prednjači šent- peterska ženska podružnica v Ljubljani z zneskom........................................Din 17.335.50 Tej vzgledni podružnici slede: 2. Mestna ženska v Ljubljani......................... 12.090.25 3. Šentjakobsko-trnovska m. v Ljubljani ,, 7.619.08 4. Moška podružnica v Celju........................... 6.111.45 5. Podružnica Slatina, Radenci, Kapela . „ 5.843.— 6. ženska podružnica v Celju.......................... 4.925.80 7. Moška podružnica v Ptuju..................... 4.600.— 8. ženska podružnica v Ptuju....................... 4.600.— 9. Moška in ženska podružnica v Kranju „ 4.400.— 10. šentpeterska m. podružnica v Ljubljani ,, 3.965.— V častni desetorici so bile v zadnjem desetletju največkrat zastopane v menjajočem se redu poleg šentpeterske ženske še druge ljubljanske podružnice: mestna ženska, obe šentjakobsko-trnovski in šentpeterska moška, ženska podružnica v Celju, obe podružnici v Ptuju in v Kranju, ki so vse zastopane na danes prečitani listi. Vsem agilnim delavnim podružnicam iskrena zahvala in priznanje! odbiti volila po Din 50.000.— in kupnino za prodano posestvo po ,, 76.000.—i t. j. skupno..................................... Po tem odbitku znašajo redni dohodki lanskega leta.................................... ter so se znižali le za znesek................... Na skupščini v Laškem je odbornik g. Prekoršek predlagal, da se objavijo imena nedelavnih in spečih podružnic. V današnjem slavnostnem razpoloženju še opuščamo ta nečastni imenik v nadi, da bo v bodoče opravičeno lahko izostal. Pri razpečavanju družbenih razglednic smo dosegli lani zopet razveseljiv napredek. V letu 1931. so nam razglednice naklonile Ddn 71.297.40 v letu 1932. pa.............................. 91.806.15 za ..............................................Din 20.598.75 več. Napredovali smo tudi pri prodaji družbenega koledarju. Leta 1931. smo dosegli.........................Dini 37.983.30 Jani pa.................................................... 41.201.50 Napredek po.....................................Din 3.218.20 sicer ni velik, ali veseli nas, ker so zadnja leta dohodki iz tega vira stalno padali. Narodni kolek se je jel zopet uveljavljati. Leta 1931. nam je naklonil.................................Din 1.766.— lani pa..................................................... 3.077.25 za..............................................Din 1.311.25 več. Računski listki so vnovič in skoro povsem popustili. Prejeli smo zanje lani le še....................Din 137.50 Nabiralniki so v preteklem letu tudi odpovedali. L. 1931 so oddali družbini blagajni še..................Din 1.743.15 lani pa le.................................................... 734.05 za..............................................Din 1.009.10 manj. Darila občin so izostala povsem, od denarnih zavodov pa izkazuje bilanca le prejemek po Din 350.—. Vendar je bilo v letu 1932. med občinami in denarnimi zavodi nekaj častnih izjem, katerih prispevki niso razvidni, ker niso bili oddani vodstvu, temveč podružnicam in so vknjiženi in skriti v računih teh podružnic. Družbeni izdatki izkazujejo leta 1932. Din 604.187.40 leta 1931................................................. 691.857.78 izdali smo v preteklem letu manj za . . . Din 87.670.38 Izdali smo med drugim za slovensko šolstvo, prosveto in razne kulturne namene...........................Din 181.479.16 obmejnim šolam za knjige, učila, božič-. nice itd.................................................. 112.444.10 za pokojninski sklad.................................. 33.400.— družbeni koledar........................................... 29,977.80 za popravila družbenih hiš................................ 67.837.40 V preteklem letu se je izdalo za prosveto in za šole skupaj.....................Din 293.923.26 leta 1931........................................... 222.984.S5 torej v preteklem letu za glavni naš namen Din 70.938.41 več. Celotno družbino premoženje je znašalo koncem decembra 1932. leta..............................Din 2,542.112.53 koncem decembra 1931. leta........................ 2,306.478.66 Premoženje se je v poslovnem letu pomnožilo za ....................................Din 235.633.87 Slavna skupščina! Nujna potreba, pomen, namen, smotri naše družbe so ponovno podčrtani v predhodnih govorih in poročilih, častite zborovalke in zborovalci jih pojmujejo, odobravajo; zavedajo se pa vsi, da niso bilančne številke nikakor zadovoljive. Glavni viri naše družbe so pač redni dohodki od podružnic, katerih je zaspalo na naši osvobojeni zemlji nad 70. Zbudimo jih čimprej in jih pozovimo v novo življenje, ustvarimo pa tudi nove podružnice, organizirajmo krepko propagando, iščimo vedno novih denarnih virov. To bodi nujna naloga in poglavitna skrb nas vseh, dokler ni — in da ne bo prepozno. Poročilo so vzeli delegati z glasnim odobravanjem na znanje. Nadzorstveno poročilo je podal član nadzorstva g. dr. V. Ravnihar. Uvodoma je naglasil idejne smernice, po katerih naj bi stopala družba v svojem bodočem delovanju. Poudarjal je zlasti potrebo koncentracije narodno-obrambni.h sil. Razrešnica se glasi: Nadzorstvo je pregledalo vse glavne in pomožne knjige s prilogami vred. Obenem je škontriralo blagajno. Našlo je vse v najlepšem redu, knjige so pisane pregledno, vpisi se vjemajo s prilogami. Enako saldi v knjigah ustrezajo stanju blagajne in naložbam v denarnih zavodih, kakor tudi vrednostnim papirjem. Nadzorstvo predlaga, da se tako blagajniku kakor vsemu odboru izreče razrešnica ;< pisarni Družbe sv. Cirila in Metoda pa pohvala. Razrešnica se soglasno odobri. Izprememba pravil. Po izčrpnem poročilu banskega svetnika dr. M. Senekoviča je skupščina soglasno odobrila predlagano izpre-membo pravdi. T Volitve. Volitve so se izvršile z vzklikom. Izvoljeni so bili zopet izstopivši člani glavnega odbora in sicer; gg. dr. Janko Kersnik, Nilka Potočnikova dn Pranja dr. Tavčarjeva. Mesto odstopivšega predsednika dr. R. Kušeja pa je bil izvoljen v odbor gimnazijski ravnatelj dr. Simon Dolar iz Kranja. — Kot svetovalca se kooptirata v družbeno vodstvo akademika Vekoslav Iskra in Andrej Uršič. V nadzorstvo so bili voljeni gg.; dr. Vladimir Ravnihar, Matija Rode, Albert S1 C, Evgen Lovšin in Jakob Zupančič. V razsodništvo gg.; Matija Marinček, Pran Pahernik, dr. Pr. Tekavčič, dr. Janko Žirovnik in dr. Ferdo Daši č. Proračun za leto 1934. izkazuje sledeče postavke: 1. Za slovensko šolstvo, prosveto in razne kulturne namene Din 300.000.—. 2. Podpora obmejnim šolam za knjige, učila, božičnice i. t. d. Din 150.000.—. 3. Popravila pri posestvih Din 50.000.—. 4. Pokojninski sklad Din 40.000.—. 5. Razni stroški Din 140.000.—. Skupaj Din 680.000.—. Slučajnosti. Ker se nihče ne oglasi k besedi, zaključuje ga. predsednica lepo uspelo zborovanje s toplimi besedami zahvale vsem udeležencem. Darovi. Družba je prejela ob priliki velike skupščine sledeče darove: g. Cenčič Josip, šol. upravitelj v Rogatcu je daroval hranilno knjižico za 1000 Din, g. Ivan Vrhovnik, župnik v pok. v Ljubljani, ker se ne more udeležiti skupščine, 100 Din, iz istega vzroka je darovala ga. Klementina Vončinova 50 Din, Posojilnica v Dol. Logatcu dar 350 Din, gospa Terezina iSvetčeva iz Litije 100 Din, Helena Bevkova iz Litije 100 Din, ga. Franja dr. Tavčarjeva 100 Din in ga. Ana Pod-krajškova v Zagrebu 100 Din. Zahvala. Vodstvo Družbe sv. Cirila in Metoda se ob završitvi nadvse lepo uspele 44. velike skupščine kar najiskreneje zahvaljuje ondotnima C. M. podružnicama za ves trud in izredno požrtvovalnost, ki sta jo izkazali ob 251etnici ptujskih ■r ; ■■ * - ; 1 — 99 — dogodkov. Prav posebno pa se zahvaljujemo za prisrčen sprejem skupščinarjev gosp. predsedniku podružnice dr. M. Senčarju in mali deklici za ganljivo dobrodošlico, ter krasen šopek, izročen družbeni podpredsednici gospe Franji dr. Tavčarjevi. Iskrena zahvala predsedniku ministrskega sveta g. dr. M. Srškiču in ministru g. dr. A. Kramerju, ki sta prevzela protektorat nad ptujsko proslavo. Zahvaljujemo se nadalje za počaščenje velike skupščine ministru g. I. Puclju, zastopniku bana g. prof. F. Vrhovniku, dalje g. zastopniku prosvete direktorju dr. J. Komljancu, sreskemu načelniku g. dr. Bratini, komandantu mesta podpolkovniku g. šaracu, ptujskemu županu g. L. Jeršetu, ljubljanskemu županu dr. D. Pucu, mariborskemu županu g. dr. F. Lipoldu, gg. senatorjem: dr. Ploju, dr. Ravniharju, dr. Rajarju in dr. Rožiču, dalje narodnim poslancem gg. Petovarju, Pustoslemšku, Gajšku, Paherniku, Krejčiju in Prekoršku, dalje se zahvaljujemo zastopniku Sokolskega saveza g. dr. Vasiču, zastopniku JUU g. A. Škulju in dalje zastopnikom vseh društev, ki so se udeležili skupščine. Iskrena hvala vsem delegatom in družbenim članom, ki se niso bali dolge poti ter so s svojo prisotnostjo dokazali svojo ljubezen do družbe. Prav topla zahvala ptujskim meščanom za nepričakovano pozornost in hvala vsem, ki so na ta ali oni način pripomogli, da se je 44. velika skupščina tako veličastno izvršila. Vodstvo »Družbe sv. Cirila in Metoda« v Ljubljani. SLOVENKE! SLOVENCI! Spominjajte se NAŠIH B na Primorskem in Koroškem! Bilanca Družbe sv. Girila in Metoda v Ljubljani za leto 1932. Prejemki. Blagajniški ostanek dne 31. grudna 1931. 1. . . 60.982 Din 84 p Dohodki leta 1932. 1. Podružnice, i. s. članarine, pokroviteljnine, darovi, veselice i. t. d......... 136.308 Din — p 2. Podpore občin in denarnili zavodov 350 — 3. Razni darovi 21.729 10 4. Darovi Amerikancev . . 200 — 5. Družbeni nabiralniki . . 734 05 6. Družbena kava 500 — 7. Družbeni cilindri za sve- tilke 1.000 — 8. Družbeni čaj 1.000 — 9. Družbene knjige . . . 104 50 10. Narodni kolek 3.077 25 11. Družbene razglednice . 91.806 15 12. Družbeni rač. listki. . . 157 50 13. Družbeni koledar. . . . 41.201 50 14. Družb, koledarček .Kra- ljevič Marko* 1.635 — 15. Družbena posestva . . . 23.930 25 16. Obresti od nalož. denarja 54.607 23 17. Obrambni sklad .... 1.020 — 18. Ivana Vrhovnika sklad 100 — 19. Prelata T. Zupana sklad 1.625 — 20. Aleks. Hudovernika sklad 445 — 21. Volila 50.000 — Odnos . . . 431.530 Din 53 p Odnos . . . 60.982 Din 84 p Prenos . . . 431.530 Din 53 p 260.008 . — . 76.800 „ — „ Prenos ■22. Razni prejemki . . 23. Prodano posestvo . Dohodki znašajo torej leta 1932. skupaj .... 768.338 Prehodni prejemki.................................... 194.222 Dvignjeni zneski, in sicer a) iz družbene glavnice 102.535 Din — p b) iz dr. Josip Georgovega sklada .... 2C0 . — . c) iz Ivan Vrhovniko- vega sklada .... 41.374 . — . č) iz obrambnega sklada 150 „ — , d) iz pokojn. sklada . . 16.700 „ — , e) iz dr. Jakoba Pirnata sklada 2 . — . Skupaj 160.961 53 25 Skupaj 1,184.504 Din 62 p Izdatki. 1. Za slovensko šolstvo, prosveto In razne kulturne namene 181.479 Din 16 p 2. Podpore šolam za knjige, učila, božičnice itd................................. 112.444 „ 10 „ 3. Družbena posestva...................... 67.837 „ 40 „ 4. Družbeni koledar 29.974 „ 80 „ 5. Vrnjena posojila....................... 1.942 „ 66 „ 6. Obresti od družbe najetih posojil . . . 2.457 „ 34 „ 7. Pokojninski sklad n) Prispevek družbe . . 16.700 Din — p b) Izplačana pokojnina . 16.700 „ — „ 33.400 „ — „ 8. Družbene razglednice 62.896 „ — „ 9. Razni stroški.......................... 38.365 „ 94 „ 80. Družbena pisarna, i. s. a) Plače uradnikom . . 49.200 Din — p Odnos . . . 49.200 Din — p_________________________________ Odnos . . . 530.797 Din 40 p Prenos . . . 530.797 Din 40 p Prenos . . . 49.200 Din — p b) Plača strežnici, najemnina, kurjava in razsvetljava .................... 16.966 „ — „ c) Potni stroški raznim funkcijonarjem . . . 4.963 „ — „ č) Tiskovine, poštnina in drugi stroški . . . 2.261 „ — „ 73.390. ,, — „ Izdatki znašajo torej leta 1932. skupaj .... 604.187 Din 40 p Prehodni stroški....................................... 194.222 „ 25 „ Plodonosno naloženi zneski, i . s. a) na družbeno glavnico 207.180 Din — p b) na dr. Josipa Georga sklad 54.809 .. 50 „ c) na Ivana Vrhovnika sklad 57.097 1» >» č) na Aleks. Hudover- nika sklad 445 »» >» d) na prelata T. Zupana sklad 1.625 »1 I) e) na obrambni sklad . 1.170 M >» Skupaj . . . 322.326 „ 50 „ Blagajniški ostanek dne 31. grudna 1932. 1. 63.768 ,, 47 ,, Skupaj . . . 1,184.604 Din 62 p Račun družbene glavnice. Stanje dne 31. grudna 1931. 1.................. 106.848 Din 07 p Prirastek leta 1932.................................. 207.213 „ 30 „ Skupaj . . . 314.061 Din 37 p Odpadek leta 1932................................... 102.535 Stanje dne 31. grudna 1932. 1.................. 211.526 Din 37 p Račun pokojninskega sklada. Stanje dne 31. grudna 1931. 1 299.470 Din 11 p Prirastek leta 1932 33.547 70 „ Odpadek leta 1932 Skupaj . . . 333.017 Din 81 p . 16.700 „ - „ Stanje dne 31. grudna 1932.1. . 316.317 Din 81 p Račun obrambnega sklada. Stanje dne 31. grudna 1931. 1.. Prirastek leta 1932 213.125 Din 05 p . 11.211 14 „ Odpadek leta 1932 Skupaj . . . 224.336 Din 19 p 150 „ h Stanje dne 31. grudna 1932. 1. . 224.186 Din 19 p Zapuščinski sklad Viljema Polaka. Stanje dne 31. grudna 1931. 1. . Prirastek leta 1932 , 50.608 Din 32 p — 35 „ Stanje dne 31. grudna 1932. 1. . 50.608 Din 67 p Račun dr. Ivana Tavčarja sklada. Stanje dne 31. grudna 1931.1. . Prirastek leta 1932 89.394 Din 22 p . 5.363 „ 64 „ Stanje dne 31. grudna 1932.1. . 94.757 Din 86 p Zapuščinski sklad dr. Josipa Georga. Stanje dne 31. grudna 1931.1. . Prirastek leta 1932 . 177.728 Din 24 p . 57.719 „ 50 „ Odpadek leta 1932 Skupaj . . . 235.447 Din 74 p . 57.584 „ 50 „ Stanje dne 31. grudna 1932.1.......................... 177.863 Din 24 p Račun Ivana Vrhovnika sklada. Stanje dne 31. grudna 1931.............................1..................... 67.137 Din — p Prirastek leta 1932............................. 101.008 .. — Skupaj . . . 168.145 Din — p Odpadek leta 1932............................... 98.471 .. — „ Stanje dne 31. grudna 1932.............................1..................... 69.674 Din -— p Račun Andreja Senekoviča sklada.. Stanje dne 31. grudna 1931...........................1................... 14.691 Din 26 p Prirastek leta 1932 881 46 Stanje dne 31. grudna 1932.1.................. 15.572 Din 72 p Račun prelata Tomo Zupana sklada. Stanje dne 31. grudna 1931.............................1..................... 32.860 Din 85 p Prirastek leta 1932 3.624 „ 89 „ Stanje dne 31. grudna 1932.1 36.485 Din 74 p Račun Aleksandra Hudovernika sklada. Stanje dne 31. grudna 1931..........................1................... 8.514 Din 99 p Prirastek leta 1932 977 84 Stanje dne 31. grudna 1932..........................1................... 9.492 Din 83 p Zapuščinski sklad dr. Jakoba Pirnata. Stanje 31. grudna 1931.1........................ 640.017 Din 63 p Prirastek leta 1932.............................. 11.369 „ — „ Skupaj . . . 651.386 Din 63 p Odpadek leta 1932................................. 1 002 „ — „ Stanje 31. grudna 1932. 1....................... 650.384 Din 63 p Račun družbenega posestva. Stanje dne 31. grudna 1931.1.................... 662.700 Din — p Odpadek leta 1932.............................. 10.000 „ — „ Stanje dne 31. grudna 1932.1.................... 652.700 Din — p Družbena imovina dne 31. grudna 1932. 1. A. Aktivna imovina. 1. Posestva. a) Posestvo v Trstu . . . b) Posestvo v Velikovcu . c) Posestvo v Velikovcu . č) Posestvo na Savi . . . d) Posestvo v Studencih . e) Posestvo v Skednju, Trst /) Posestvo v Rožnem dolu pri Črnomlju.............. g) Posestvo v Ljubljani . h) Posestvo v Ljubljani . i) Posestvo v Ljubljani . 300.000 Din — p 25.000 „ - 5.000 „ - 50.000 „ - 30.000 „ - 10.000 „ - 2.500 „ - 200.000 „ - 200 „ - 30.000 „ - Skupaj 11. Šolski inventar in učila . . . III. Inventar družbene pisarne . IV. Zaloga družbenih knjig. . . V. Terjatve........................... VI. Brezobrestna posojila . . . VIL Družbena glavnica. a) Vlož. knjižica Jadransko podunavske banke, podr. Ljubljana, št. 6591 . . . b) Vložna knjižica Mestne hranilnice v Ljubljani, št. 132.768 .............. c) Vlož. knjižica posojilnice v Mariboru, št. 18.817 . £) Vložna knjižica Mestne hranilnice v Ljubljani, št. 179.784 ........... 652.700 Din — p 1.318 „ 40 3.564 „ 50 280 „ — 33.160 „ — 6.150 „ — 50.000 Din 50.000 „ - 49.249 19.000 168.249 Din Odnos . 697.172 Din 90 p Prenos . . . 697.172 Din 90 p Prenos . . . 168.249 Din — p d) Vložna knjižica Mestne hranilnice v Ljubljani, št. 180.213 17.435 »» 1» e) Vložna knjižica Jadran- sko podun. banke, podr. Ljubljana, št. 1580 . . . 2.075 87 „ f) Vložna knjižica Kmetske posojilnice v Ljubljani, št. 30.890 589 » 1» g) Vlož. knjižica posojilnice v Mariboru, št. 10.492 . 95 1» >♦ h) Delnica Ljublj. kreditne banke pr. 150 Din nomi- nale, vrednost .... 100 1» 1» i) Intab. terjatev pri Mestni občini ljubljanski . . . 5.232 i» 50 „ j) Intab. terjatev pri Mestni občini ljubljanski . . . 6.250 » »» k) 5% obveznica avstrijske republike, ddto Wien, 15. 7. 1926, serija 1216 št. 0.003 pr. 100 angl. funtov po kurzu . . . 11.500 »» »» Skupaj . . . 211.526 Din 37 p VIII. Pokojninski sklad. a) Vink. 4 °/o avstr, kronska renta ....................... 5.425 Din — p b) Vink. 4-2% avstr, srebrna renta ...................... 11.250 „ — „ c) Vink. 4-2°/o avstr, papirna renta........................ 2.000 „ — „ c) Vložna knjižica Kmetske posojilnice v Ljubljani, štev. 19.842 .... . 297.642 „ 81 „ Skupaj . . . 316.317 Din 81 p Prenos . . . 1,225.017 Din 08 p> IX. Ciril-Metodov obrambni sklad. a) Vložna knjižica Kmetske posojilnice v Ljubljani, št. 120 ..................... 178 003 Din 76 p b) Vložna knjižica Ljudske posoj. v Gorici, št. 4105 '500 „ — „ c) Vlož. knjižica posojilnice v Celju, št. 16.098 ... 350 „ — „ č) Vlož. knjižica posojilnice v Mariboru, št. 10.579 . 250 ,, — „ d) 7«/o drž. posojilo 5.600 Din nominalne vrednosti po kurzu 3.360 „ — „ e) Intab. terjatev pri Mestni občini ljubljanski . . . 41.722 „ 43 „ Skupaj . . . 224.186 Din 19 p> X. Zapuščinski sklad Viljema Polaka. a) Vložna knjižica Mestne hranilnice v Ljubljani, št. 958 26.500 Din — p b) Vložna knjižica posojilnice v Radovljici, št. 6221 . . 2.127 „ 42 „ c) Vložna knjižica Kmetske pos. v Ljubljani, št. 9146 2.273 „ 50 „ i) Vlož. knjižica Kmet. pos. v Ljubljani, št. 35.217 . 11.854 „ — „ d) 1 komad obveznice bos. herceg. železn. posojila (izžrebana) v nominalni vrednosti 500 „ — „ e) 1 turška srečka št. 385.276 pr. 400 frankov, vrednost 86 „ 25 „ f) Intab. terjatev pri Mestni občini ljubljanski . . . 7.267 „ 50 „ Skupaj . . . 50.608 Din 67 p XI. Dr. Ivana Tavčarja sklad. Vložna knjižica Kmetske posojilnice v Ljubljani, št. 539 ......................... 94.757 „ 86 „ XII. Zapuščinski sklad dr. Josipa Georga. d) 144 kom. delnic Ljublj. kreditne banke v Ljubljani po 150 Din v nom. vrednosti, skupaj 21.600 Din, vrednost 14.400 Din — p b) Vložna knjižica Kmetske posojilnice v Ljubljani, št. 28.625 58.663 „ 24 „ c) Vlož. knjižica posojilnice v Celju, št. 20.621 . . . 4.800 „ — „ č) Intab. terjatev pri S. D. S. 100.000 „ — ,, Skupaj . . . 177.861 „ 24 „ XIII. Ivana Vrhovnika sklad. a) Vlož. knjižica Ljubljanske kreditne banke, št. 714 . 28.200 Din — p b) Terjatev pri C. M. D. . . 41.474 „ — „ Skupaj . . . 69.674 „ »» XIV. Andreja Senekoviča sklad. Vlož. knjižica Kmetske posojilnice v Ljubljani, št. 35.251 ...................................... 15.572 „ 72 „ XV. Prelata Tomo Zupana sklad. Vložna knjižica Kmetske posojilnice v Ljubljani, št. 37.743 ..................................... .................. 36.485 „ 74 Odnos . . . 1,894.165 Din 59 p Prenos . . . 1,894.165 Din 50 p- XVI. Aleksandra Hudovernika sklad. Vložna knjižica Kmetske posojilnice v Ljubljani, št. 39.615 ......................... 9.492 „ 83 „. XVII. Zapuščinski sklad dr. Jakoba Pirnata. a) Vložne knjižice Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani: št. 14.897 pr......... 76.855 Din — p št. 14.898 pr......... 76.855 , — „ št. 14.899 pr......... 76.864 „ — „ št 14.900 pi........ 76.864 „ — „ št. 14.901 pr......... 55.006 „ — „ št. 14.904 pr......... 27.997 „ — „ b) Vložna knjižica Kmetske posojilnice v Ljubljani št. 33.009 pr......... 146.207 „ 90 „ c) Intab. terjatev pri S. D. v Š. 75.000 „ — „ s pripadkl......... 29.579 „ 47 „ i) Terjatev pri J. K. ... 9.156 „ 26 „ Skupaj . . . 650.384 „ 63 ,, XVIII. Blagajniški ostanek dne 31. decembra 1932. 1...................... 63.768 „ 47 „ Skupaj . . . 2,617.811 Din 43 p B. Pasivna imovina. 1. Posojila pri denarnih zavodih............ 30.221 Din 67 p 2. Razni dolgovi in neporavnani računi .... 45.477 „ 23 ,r 3. Pokojninski sklad.........................316.317 „ 81 „ Skupaj . . . 392.016 Din 71 p C. Ako od aktivne imovine.........................2,617.811 Din 43 p odštejemo pasivno imovino 392.016 „ 71 „ dobimo čisto imovino dne 31. grudna 1932. 1. 2,225.794 Din 72 p Ako primerjamo čisto imovino z dne 31. grudna 1931. 1 2,007.008 Din 55 p s čisto imovino z dne 31. grudna 1932.1. . . 2,225.794 „ 72 „ vidimo, da se je čista imovina v letu 1932. pomnožila za 218.786 Din 17 p Družba je imela dne 31. grudna 1931. 1. a) lastno imovino .... 2,007.008 Din 55 p b) imovino za pokojninski sklad................... 299.470 „ 11 „ Skupaj . . 2,306.478 Din 66 p D n e 31. grudna 1932.1. a) lastno imovino.... 2,225.794 Din 72 p b) imovino za pokojninski sklad................... 316.317 81 „ Skupaj . . . 2,542.112 „ 53 „ Skupna imovina (t. j. lastna imovina in imovina za pokojninski sklad) se je v letu 1932. pomnožila za . . ^354B33_Din_87^ Vodstvo: Dr. Rado Kušej 1. r., Dr. Janko Kersnik 1. r., predsednik. blagajnik. Za nadzorstvo Dr. Vladimir Ravnihar 1. r. Rodoljubi, ne pozabite obrambnih skladov Družbe sv. Cirila in Metoda! Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani pokrovitelji: A. Ju so izza dne 30. septembra 1932 do 30. septembra 1933 po § 4. družb, pravil plačali po 100 Din: 2088. Ing. Sergij Goriup, Split; 2089. Vida Goriup, Split; 2090. Aljaša Goriup, Split; 2091. Danilo Goriup, Split; 2092. Fran Rebernik, pleskar, Ljubljana; 2093. Lavoslav Slamič, urad. pok. zavoda in njegova soproga Marija; 2094. Ivan Prekoršek, nar. poslanec, Celje; 2095. Vinko Zorman, šef manjš. inštituta, Ljubljana? 2096. Janko Semec, sodnik okrož. sodišča, Maribor; 2097. Josip Sernec, sin okrož. sodnika, Maribor; 2098. Olga Sernec, soproga okrož. sodnika, Maribor; 2099. Marija Sernec, hči okrož. sodnika, Maribor; 2100. Ivan Prekoršek, nar. poslanec, Celje; 2101. Klub koroških Slovencev, Ljubljana; 2102. Simon Dobrnik, ravnatelj mešč. šole, Dol. Lendava; 2103. Lovro Parazin, učit. mešč. šole, Dol. Lendava; 2104. Matej Mikuž, sreski šol. nadzornik, Dol. Lendava; 2105. Ludovik Peternel, šol. upravitelj, Dolga vas pri Dol. Lendavi; 2106. Berta Pikuš, učiteljica, Dol. Lendava; 2107. dr. Janko Pikuš, odvet., Dol. Lendava; 2108. dr. Alojzij Bratkovič, odvetnik in župan, Slovenjgradec; 2109. Miloš Grmovšek, sreski šol. nadzornik, Slovenjgradec; 2110. Ivan Rojnik, veletrgovec, Slovenjgradec; 2111. dr. Vinko Železnikar, primarij bolnice, Slovenjgradec; 2112. Niko Vrabl, uprav, moške kaznilnice, Maribor; 2113. Ivan Prekoršek, nar. poslanec, Celje; 2114.—2164. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice, Ljubljana (50 pokrovit.); 2165.—2170. Ana Likozarjeva v počaščenje spomina pok. soproga Antona Likozarja, šol. upravitelja v pok. (5 pokrovit.); 2171. Ivan Prekoršek, nar. poslanec, Celje; 2172. Anton Bartl, prof. v pok., Ljubljana; 2173. dr. Konrad Šmid, član glavne kontrole, Beograd; 2174. Ivan Gregorič, direktor Narodne banke, Ljubljana. B. ki so plačali izza dno 30. septembra 1932 do 30. septembra 1933 za OM obrambni sklad po 100 Din: 2519. dr. Josip Majcen, specijalist kirurgije, Maribor; 2520.—2522. Zenska šentpeterska OM podr. v Ljubljani v počaščenje umrle Marije Kokaljeve (3 kamne); 2523. Janja Miklavčičeva, šol. uprav, v pok., Kranj; 2524. dr. Simon Dolar, gimn. ravnatelj, Kranj; 2525. OM podr., Kranj; 2526. Josipina Blumauer, Ljubljana; 2527. CM podr. Kranj v počaščenje spomina pok. dr. Vek. Spinčiča. Doneski podružnic leta 1932. CO CO |0O J | phSh | h c« O. 3 C/) O lOCOlO lOCNO*t O oo I IkON I O I IO I I 03 I iO I H i0O03Hf0i0OCOiCStHC0ONOO f003-rHT(<(NOOOtOiOCSH*tOOOOOO coocO’-*oqa3tDcoT^a)a3t--(>i03ooc£3CD30 ^CMt^COiO^rf^^COCOCOodcsCNCSCNCS _ ca 2 26 •a a __ - ai cu Ši I I I I I M VJ 31 I I II I ; 2 c *a ! g 2 era !§ §-S . t"1 tsl "* I I I I i i i i ; i i i i m i I I I I II I I I I I I I I I I I II I I I II I I 2 I I II I I I I I n E ca u -Q O I I I I I I I I I I I I I I O CN oo lllll I I I II S I lllll CO C ^ la I I »O h-O CD co 1—* ^ •• C “š-0 Sl'0.*- ca v a> a* RS; i 8 I 2 | i lOOOl-HfOlOOOOlOiNCOHfOOSOO r-DrHMTfCNOOOtOiOiO-- ■'tOOOOOO uoocD^oqa3cqcqcN03ooiO(Na3oqcDc£)io CO c4 CO IO rt« Tt1 Tji co co oo oo co c^i cn c*i oi «o O C •** O N 53 Um T3 O CU O) E ..L C t/3 C >Ji «3 03 CO C C C cO ca ca 35S 3 3 3 ZTjZj * a, . ra X E N E E’ J s n I E _cx E cj c rp-E «5 *5 e -H.S (J n» “• E >N ECO JTft c ■ga ■ s«s c ,q P1 ^MCO^iOCONOOOJOr^CSCOTj-lOCONOO Za razprodane družbene razglednice 1 1 1 1 1 S II 1 1 1 | | 1 || 1 1 1 lO f*- co CN c 10.880 1.571 4.319 240 870 171 640 1.430 560 860 155 780 240 720 700 Skupaj £££ 182 IS IS8 1 -1 1 1 1 1 1 1 1 1 lO 05 05 CN Din 'tCOfOOlOrOr-iOrOOlOOO-NOOiO-OON O) fO co co rH fN (N iO lO -'OlNM^COOOOlO^NM 05CNCN—«r-13I 05 O CN CO LO CO ^ 00 05 O •-«' CN CO VO CO t*-.' 00 —^CNCNCNCNCNCNCNCNCNCNCOOOCOCOCOCOOOCOOO 9* 5 N £ cd Cu C/5 I I I I __________________g I I II I I I I I I I .O O iO iO rt* O lO O O O O0OiOiO )_ en . , - CONiO(NOOTf I CNTftNiOOO < t- CD CO I CO CN co •—< co II I I I II 52 I I I S I I I II I I a>OiCOCOiOQOOCO ~ gg II II II I S II I S II II I I I JCOCOCNOOOiOOCNiOc _ .lOTt-^fOOOONtDtD------- . r^cDCDCDCDCDiOiOLOiOiO^^^CO^^^COCOCO JOOrtOOO JOOO101O a> o '5 >N S O o. S >N O w 2 ..55 c P X. o J; > oo o o *° “-a«- «s >& 6 . • J3 »N a CO s . -a . -G .S .2 • CQ • ed cd (/> 0-^2 •J O O •g^c ® O O ^ Jč •S c c !? O c J3 " ra g aJ 3 £ • o ••§ ;s o DjO m • .M • CO .os S 5.«■* C > 5 > ot o arwO>oo >^ir~'§irsE-s5>§ i 11 sl-^| Pl-g s HMEn J>cnIOft;jK>®tnD 'IS 'MSI OJOrHCSCO^iOCDNOOOJO^CNrO^iOCDSOO n £ »S S* 5 cCiOOi* 10 OO O CD 't cOr^CN 10 O 10 o O I cm | ^ 10 CD 00 io I cn — --h rr 123 I I |2 | , 8 I I I I M I 2 I I l I II 1 II I l I ca o. 3 J* C/) HiOlOCOOOS^OOOOiO^iOtNMCOOO O^T^COCO*—ia)QCOiOiOiOfOOO(NCN--' — r-tOO OCCOC-OOOCOOOCNCNCNCNCNCNCNCNCNCNCNCNCNCNCN s * « s -g ca a» « s % i «! •§ < 3 I I IIIIIIIIIIII I I I I I I I II I s o s -a s E § « I I I I lO CN CD .c c E ** 2 _Q to o II I II I I I I I o CN o> .i « s z 2 iO a> I I IO o CD CN ca ^ . h « O a> . '=? Ss-0.^ O O c > 8 I I I I II I I I ^lOiOCOOONr-OOOiOiOfOiOlNNLOOOO OOrftCOCOT-HDDCOlOlO — COCOCNCNrHrH^OO COCOCOCOrOCOCNCNCNCNCNCNCNCNCNCNCNCNCNCNCN OO CN u n *N •a o a. ^£>oSca cq^Zc£cuX 0>w cq ^ \n E-Kj co a. £ O O^Ot-^CNOOT^lOCDt^odoSOf-JcSOO^iOcdt^od iQ CD CD CD CD CD CD CDCDCOCDt^t^t^t^t^t^t^t^t^ C 1> *■> ZZ d •— >N " 2 N 3 I I I II II I SSS I I I I I I is h-iOlO OiOiO C'- h- CN lOO O O O CN t^ooco ,10 00 00 , 00 ^ 10 | , m(M | OOOOO-H lO CO CN | | rHl^CO | r-.r-rf | | »O 00 | lO iO CO________________________________________________________ I I O lO ed O, 3 Jd (O OOOOUOtOuOOr ____ . ____OOiOC^iONOOOOltOrH CNOOONtDCDdOiOiO^^CNOOOOOOMO O CN CN CS '—ir—<1—I.—1 ■—* ' >—' '—1 '—Ir—tr-Ir—ir—< CO 2 * ■o a c “ « ed 0) w «•§" 2 C T3 j2 E cd jv I l I l I I l I I l I l i l I I l I I I I l MIMI C c 73 c TO rt 2 X> CJ ° .5 > I I I IS U)OOOiOiQiOO'—1 O O lO (M 'O N O C CDOOON(D(D(OiOiO lO 'tfOMOOC i O 05 fO —• 'OOONIO O) JU '5 >N 3 u. TJ O a. *u O _ • •— Jd O . ,0° G o 2d . . es > «« 73 . Š“ .S &Q ■s'^ ra1 • > ^ (rt u R3 v .»■S-g^ c> S .»-,»-3 £*J ‘a?► > = a ra 5 § ® S > Jd O ^ cScO-CO 0h>CO • o . -C o .CL *M • • 3 J3 • • t-H •| E •o " ■*s ' ■ C m ca • txo c O O >W1 ^ 5 ° .S > J ^ tQcO • jo: to • • ca > • o ca • • o H 2 • f “.S s . E>«nu . ks 3 b£&« 2 .o • g>Q o-g , O —■J “■ § E .y > O > 3.9 bo uon j c/>n ^ m -2 'O GjO C 'Ž cu Jd co 050*—0»—'CMCO-^lOCOC-^OO Noooooooooooowooooooa30i050)a)050ia)oi — 117 — Izkaz zapuščinskih skiadov, katere je družba popolnoma porabila za šolske namene. Zap št. i Ime sklada Znesek Opomba a) Predvojna kronska valuta K v 1 Karel Kotnika zap. sklad 389.372 33 porabljeno leta 19(1-1915 2 Marije Vilharjeve. 112.400 — „1917 in 1918 3 Ivana Florjančiča , , 36.922 54 „1915 skupaj , . . 538.694 87 b) Povojna dinarsk i valuta Din P 4 Ivana Poljšaka zap. sklad 585.980 40 porabljeno leta 1922 in 1923 Izkaz zapuščinskih skladov, katere je družba deloma porabila za šolske namene. d. ro Ime sklada Prejeta znpušč. imovina Porab ljeno • Imovin-sko stanje 31. XII. 1932 Opomba N Din 1' Din P Din P 1 Dr. Josipa Georga sklad 242.196 10 64.332 86 177.863 24 S J P- Ul vo cn «— s vO 00 o volitvl na, 44. veliki Skupščini v Ptuju dne 10. septembra 1933. 1. Predsednica: Pranja dr. Tavčarjeva, dvorna dama v 'Ljubljani, izvoljena 1933. 2. Ur. Ernest Dereani, zdravnik v Ljubljani, 1931. 3. Namestnik predsednice: dr. Simon Dolar, gimn. ravnatelj v Kranju, 1933. 4. Fran Jamšek, šolski upravitelj na Bregu pri Ptuju, 1932. 5. Blagajnik: dr. Janko Kersnik, ravnatelj Kmetske posojilnice za ljubljansko okolico v Ljubljani, 1933. 6. Avgust Ludvik, višji nadzornik in postajenačelnik glavnega kolodvora v Ljubljani, 1932. 7. Tajnik: ing. Janko Mačkovšek, mestni gradbeni nadsvet-nik v Ljubljani, predsednik udruženja jugoslov. inženjer-jev in arhitektov, 1931. 8. Nilka Potočnikova, soproga želez, nadinspektorja, 1933. 9. Ivan Prekoršek, narodni poslanec, upravitelj drž. bolnice iv Celju, 1931. 10. Viktor Kohrmann, veletrgovec v Ljubljani, 1932. 11. Miro Senekovič, banski svetnik v Ljubljani, 1931. 12. Ivan Tomažič, sres. šol. nadzornik v Mariboru, 1932. Ožji odbor: Načelnica Franja dr. Tavčarjeva, dr. Simon- Dolar, Janko Mačkovšek, Viktor Rohrmann, dr. Janko Kersnik, Miro Senekovič. B. Nadzorništvo. 1. Evgen Lovšin, ravnatelj »Rude in kovine«. 2. Dr. Vladimir Ravnihar, odvetnik v Ljubljani. 3. Matija Kode, kontrolor Mestne hranilnice v Ljubljani. 4. Albert Slč, prof. v p. v Ljubljani. 5. Jakob Zupančič, real. ravnatelj v pok. v Ljubljani. C. Razsodništvo. 1. Mat. Marinček, notar v Novem mestu. 2. Dr. Ferdo Lašič, odvetnik v Mariboru. 3. Fran Pahernik, nar. poslanec, veleposestnik v Vuhredu* 4. Fran Tekavčič, odvetnik v Ljubljani. 5. Dr. Janko Žirovnik, odvetnik v Ljubljani. j Č. Pisarna, Ljubljana, Beethovnova ulica 2. Vodja: Dr. Simon Dolar. Uradniki : Knjigovodja: Emanuel Josin. Pisarniški tajnik; Pran Škulj. Pisarica: Franja Benedikova. Navodila podružnicam Družbe sv. Cirila in Metoda. Vse p. n. podružnice in prijatelje Družbe sv. C. in M. prosimo, da uvažujete sledeče: 1. Oživite vse bivše, sedaj speče podružnice. V ta namen naj skliče ta ali oni občni zbor (treba ga je naznaniti sreskemu poglavarju), izvoli naj se nov odbor ter se prijavi sreskemu poglavarju in glavni družbi v Ljubljani. 2. Vse delujoče podružnice naj imajo takoj po novem letu svoje občne zbore, najkasneje do konca marca. Občni zbor se naznani brez kolka z vzporedom vred na sresko poglavarstvo. Imenik novega odbora je treba naznaniti tudi sreskemu poglavarstvu in centrali. 3. Članarina (letna) znaša 12 Din. Majhna je in jo zmore marsikdo. 4. Delegate za glavno skupščino je treba naznaniti pred veliko skupščino Družbi. Na vsakih 50 članov pripada podružnici 1 delegat. 5. Odborniki naj si delo razdele tako, da ne pade na eno osebo vse. 6. Ponos vsake podružnice bodi kar največje število članstva. Posebno uvaževanja vredno je pridobivanje članstva med priprostim ljudstvom. K podružnici naj se pritegnejo člani iz sosednih krajev, kjer ne obstojajo podružnice. V takem kraju naj sc radi olajšave dela voli zastopnik, kateremu se poveri nabiranje elanov in pobiranje članarine. Redni elani podružnice so: a) letniki, ki plačajo članarino 12 Din na leto, b) ustanovniki, ki plačajo 100 Din (enkrat za vselej), c) pokrovitelji, ki plačajo 300 Din (enkrat za vselej) in imajo tudi aktivno in pasivno pravico na veliki skupščini, č) podporniki, ki plačujejo na leto vsaj 3 Din. 7. Podružnice naj skrbe, da se družbeno blago razpečava. To blago obstoji iz razglednic, narodnih kolkov in računskih listkov. Posebno opozarjamo na družbene razglednice. Domače so, plod naših umetnikov. Čas je, da izpodrine domače blago inozemsko šaro. Zahtevajte po trgovinah CM razglednice. 8. Pri eventualnih prireditvah je treba upoštevati radi pristojbin in davka naše tozadevne okrožnice z ozirom na prošnje na davčno upravo, finančno direkcijo in na ministrstvo poljeprivrede in vode. V vseh tozadevnih nejasnih stvareh naj se obračajo podružnice na centralo. 9. Družba izda vsako leto svoj koledar, za katerega je treba imeti ob razpošiljanju naslove. Skrb podružnic bodi, da pošlje vsaka do septembra vsakega leta naslove oseb, katerim se sme zanesljivo koledar poslati. 10. Podružnice naj skušajo zanetiti med ljudstvom zanimanje za Družbo, da se dvigne v narodu nacijonalna zavest in državljanski ponos. Vodstvo Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, dne 10. oktobra 1933. f 'V VSEBINA Rodoslov našega kraljevskega doma. Kraljevine Jugoslavije barve in grb. Koledar. Poštne in brzojavne pristojbine. Lestvice za kolke. Septembrski dogodki..............................................31 Mirna vest . 36 Očenaš — domovinski list.........................................38 Naša narodna rana — naša bolest............................40 Premehki mi pač bili smo, da zemljo jim pustili smo . . 46 Nekaj za vse.....................................................50 Smrtna žetev članov Družbe sv. Cirila in Metoda ... 56 Ivan Šorli.......................................................66 Križi (pesem)....................................................68 Svarilo izseljencem..............................................69 Ne mislijo umreti................................................72 Vestnik Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Inserati. . • 06 v Audi piitidi &e opomnite, da so »Jutrovi« »Mali oglasi« v Sloveniji najuspešnejša, najcenejša in najhitrejša posredovalnica za službe vseh vrst, za prodajo in nakup vseh stvari, za nepremičnine, lokale, podjetja, kapital, ženitve in za drugo. (pot do VAega, kar pottetiufetno, vodi &do$i Tuttov* mati egta&nid! H o n< P P n o (j) r-f- H m N< cr p S«B2o'’ v—^ IHMl f“ »gS-^S i-t iSS^IoS sr* -S'?ŠS' ' E°„'s 'f-lSu.B-S ?“ g-n.g-« g ?s:5s°- » r a » 3 0 a Sj'*« S. S' si <« £ m« ? ftj. 8g N 3 (D O n> 3 n P N« XI C/3 “SsH« •0 1 n rt N B o org a,a> 5-*© P S? 2'« »1 B 0**0 N * I B* B ? ¥ P O ro C/3 cf* P h*^ g X) 5*2 2-3' rx P H) BrB: 3 N O P C/i ^ rt- O o 3£ C «_ < a> os i-i < ti C/) p5 S* Tl H*. 1-1 P < P3 O 3 I| 5- QfO> Ps £ e' CA o< r-f ps <1 P 2 « o P> g P 3 0 O o< i—»* o< c c/i r+ 3 3 O '75' 3 O 00 o vO H (D O 3 NJ on On OJ r/INTON UI O M ° (0 \o tfl c 01 .E u O 2 5 0) o. >1/) Si I U § CM Soc J IO ® . CM S «0 . £1 -* ro 3 5 5 “* ta cm > ■ ■ 0 > to v o S e W CM — 10 ■ £ c > p 01 *= 4. d C >1/1 0> OJ C C o £ X N 0» CQ 01 O a c 3 >w ID Qt Cl >N 3 k. TJ O a o aJ 0-E g - " j* 2 2-5 ro g ki/tV to X3 E - jq OJ ,01 10 10= »I CK ro N =? 3 L/ C ga-g* C 2 >N g-ri 2 2 E tD .23 ro V) c > .2 — uZio OJ .w-.2 > >N o c (0 -M Ifl D C cO ■ MaM S D -I 0 N (0 N 0 c o 'ČT E o a) c N (0 D) 3 i_ TJ ca N (0 c (0 > o ■fj 0) O) d) Sprejema hranilne vloge v tekočem računu Čekovni promet Mestna hranilnica vloge na tekoči račun po dogovoru tudi višje, brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje hranilnica iz lastnega. Narasle in nedvignjene vložne obresti pripisuje h kapitalu vsako leto — to je dne 31. decembra — ne da bi bilo treba vlagateljem se zglašati radi tega pri hranilnici. Dne 31. avgusta 1933. je bilo stanje hranilnih vlog na knjižicah in na tekoči račun nad 42 milijonov dinarjev posojil na zemljišča ter posojil občinam nad U milijonov dinarjev # v Kranju # obrestuje hranilne vloge po Zakaj je .OGASKA SIL AT IM A tako priljubljena £ Ker je med vsemi znanimi mineralnimi vodami alkalično-salinsko-zemeljske skupine najbogatejša na zdravilnih sestavinah in obenem najokusnejša. VRELEC TTEMIPIEIL ki je znan že okoli 300 let, daje okusno, zdravilno in oživljajočo pijačo, ki ima to dobro lastnost, da ne počrni, ako jo mešamo s pristnim vinom. Pospešuje prebavo in preosnovo. VRELEC STYRIA omogoča pravilno doziranje pri zdravljenju želodca z alkalijami, vsled česar je prvenstveni lek pri čiru in katarju želodca in črevesa. VRELEC DOMI draži žolčni mehur v smislu pojačenega delovanja in hitrega odtoka žolča, je torej intenzivno delujoče sredstvo proti žolčnim kamnom. Izvrstno sredstvo proti gihtu, zaprtju in- sladkorni bolezni. PREVAŽANJE OCARINJENJE MASARYKOVA C. 9 VILHARJEVA C. 33 Telefon št. 21-57 Telefon Št. 24-59 vseh uvoznih, Izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi RAJKO TURK, carinski posrednik, LJUBLJANA, Masarykova cesta 9 (nasproti carinarnice). Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno. Trgovina z železnino PiNTER & LENAPP MARIBOR, ALEKSANDROVA C. 23-34 Telefon 282II Brzojavni naslov: Pinlen, Maribor Bogata zaloga železnih nosilcev, paličnega železa, obročja za sode, žitnikov - žice -poljedelskega orodja, orodja za kovače - mizarje, i. t. d., kovanja za stavbe in mobilje, Štedilnikov, peči, kuhinjske posode in vseh v to stroko spadajočih stvari Velika Izbira planinskih potrebščin ♦ Na debelo Na drobno Umetna knjigoveznica STANE OGRINC prej MOLK Ljubljana, Cankarjevo nabrežje št. 13 se priporoča slavnemu občinstvu za izdelovanje vsakovrstnih knjigovezih del. Zaloga zaklopnih map znamke „IN!KAL“. Izvirne platnice za slovenske knjige vedno v zalogi. Tiskanje trakov in društvenih znakov s krasnimi modernimi Irkami. — Postrežba tožna, delo solidno. CELJSKA POSOJILNICA DjOVCELJU V LASTNI HIŠI NARODNI DOM GLAVNICA IN REZERVE NAD DIN 14,000.000-— KUPUJE IN PRODAJA DEVIZE IN VALUTE IZDAJA UVERENJA ZA IZVOZ BLAGA Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči račun ter nudi za iste popolno varnost in ugodno obrestovanje. PODRUŽNICI: MARIBOR ŠOŠTANJ NX>T>TN0(),CN1f>J'—^-OfV ~*OQ '‘OfV 5oSw3oSd6wdbSdb^o6SoSSdow3S^obSab25«SwS6 y « * t K LESKOVIC & MEDEN TRGOVINA S ŠPECERIJSKIM BLAGOM NA DROBNO IN DEBELO UUBDANA-JURGČEV TRG 1 ; —•<**>■—- -*v>> - menke TCupujte pri Eordkafi, ki oglašajo » našem koledarju! MESTNA HRANILNICA V NOVEM MESTU Pupilarno varen zavod. — Ustanovljena 1894. Pod trajnim državnim nadzorstvom. SPREJEMA HRANILNE VLOGE na hranilne knjižice in tekoči račun. ZA HRANILNE VLOGE jamči mestna občina Novo mesto z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Radi tega nalagajo pri njej sodišča denar mladoletnih, župni uradi cerkveni, občine občinski denar. NAKUP IN PRODAJA DEVIZ IN VALUT ............................ Velika zaloga izgotovljenih oblek za gospode in dečke LJUBLJANA Mar. tik oasl E. Polach Mestni trg 9 j priporoča svojo veliko izbiro izgotovljenih oblek, pelerin, čepic, vsakovrstnega perila za gospode in dečke od 2 let naprej. Najatarajfta domača tvrdka. Najniija cenal v. __________________________________________________________ -J IDIRU.ZIBIENO )B)L^\CjiCD 9 Kolinska tovarna, kavne primesi Fr. Kollmann, cilindri za svetil j ke Tvrdka Perdan, čaj V DRUŽBENI PISARNI Beethovnova ulica 2 v Ljubljani se dobivajo: razglednice (po 1 Din), kolki (Po 10 p), ' računski listki (po 25p), knjižici Slava Podlim-barskemul (po3Din)in Kraljevič Marko 1932 (po 6 Din) K U P U J T IN PRIPOROČAJTE