Prekmurske gospodarske zveie. Ko je Avstro-Ogrska razpadla ia se je jugosln- vanska misel zafiela širiti med Prekraurei, so Mad žari najprej rekli, da na Ogrskem ni Slovencev. Ko so pa videli, da je ta trditev vendar predebela lnž, so se vrgli na gospodarsko stran. Naenkrat so sedaj odkrili SJovence in v njihovem jeziku so s posebnimi letaki začeli strašiti Prckmurce. Pisali so, da je v Jugoslaviji samo gorovje in bodo torej Jugoslovani vzeli Prekmurcem njihovo žito. Oglejmo si torej kratko prekmurske gospodarske razmere in zveze s sosednim slovenskim delom bivše Stajerske. Prav (e gospodarske zveze so v Parizu moeno vplivale, da se jje Prekmurje prisodilo Jugoslaviji. —^.*#b= ¦»•***¦ * Prekmurje je' predvsem poljedelsk* zemlja; 80 odstotkov prekmurskega prebivalstva se peča s kmetijstvom in le okoli 11 odstotkov z drugimi strokami: rokodelstvom in kupčijo. Industrije (fabrik) ni skoraj nič. Madžarska vlada ni storila ničesar. da bi se v Prekmiirju razvila industrija. A to ie imelo 7.:\ Vvvl<- murce tudi dobro stran. Prekmurskega zraka ni okužil fabriški dim, to se pravi, ljudstvo je ostalo pri svojem poljskem delu zdravo, fabrike bi bile le pospeševale madžarizacijo. kakor so pri nas neinškutari,jo. V Prekmurju se je na leto »rklelalo povprek sto jezer ton zrnja, od lega se je doma pofrošilo krog CiO odsiotkov, drugo se je izvozilo. Pa kam? Ce po gledamo na zpmljepisno karto. mislimo, da Prekmurje tvori s štajerskim Mnrskim poljem in ljutomerskirai goricami eno naravno zemljepisno celoto, mursko kotlino ali bazen in celo Prekmurje teži ])roti štajcrski strani, zlasti proti Radgoni in Ljutoraeru. V Radgono in Ljutomer so Prekmurci najbolj spravljali svoje pridelke: zrnje, jajca, perutnino, platno. Na loto so Prokmurci stržili prek Mure najinanj pet milijonov kron. dasiravno je ogrska vlada kar najbolj ovirala promet s Stajersko. V Radgoni in Ljutomeru so tudi Prekmurci najrajši kupovali svoje potrebšeine: obleko. kože, razno orodje itd. Mura ni bila stanovitna in ne naravna raeja . Regulacija bi bila že zdavna potrebna, pa še zdaj ni izvršena; kar se je bilo reguliralo, je zadnja leta voda že podrla, ker je bilo slabo delo. Prav se bo mogla Alura regulirati le, če bo obojni murski breg pod isto vlado. Leto za letom dela Mura na levi in desni strani ogromno škode. zlasti ob povodnjih. Vsem ješe n. pr. v živem spominu, koliko škode je napravila povoden.j dne 8. septembra 1910 med Radgono in Ljulomerom. Uničila je vse jesenske pridelke nad 1 uro hoda na široko. Ker Mura vedno spreminja svojo strugo, je to dalo povod mnogoterim prepirom radi meje. Od Radgone do Murskega Središča ni bilo do zdaj niti enega mosta, brodovi pa ob veliki ali pre majhni vodi ne morejo voziti. Ce bi bila avstrijska vlada voljna napraviti kak most, bi nasprotovala o grska ali pa narobe. In kako slabo je ogrska vlada izpeljala želez nice! Murska Sobota je komaj dve uri od Radgone , pa Madžari niso hoteli sem napeljati železnice, ki bi ;,o Prekmurci krvavo : dirvbovali, marvefi v Zalalovo Madžarom na Ijubo. Vkljnb temu, da med Prekmur jom in štajorsko ni biio ne železnice ne mostov, je ob ¦.-ovodnjili bil prehod sp.loli nemogoc" in so povrli še iiiiančne straže mnogokrat delale težave, je vendar prekmursko Ijudstvo bilo v vedni gospodarski zvezi s šlajersko in nasprolno, štajerski ljudje so radi liodili na prekmurske sejme. Ožja zveza s slovenskimi in lirvaškimi deželami more biti le na liasek Prekmurju. V Maribor, v Celjo, v Trbovlje bodo Prekmurci lahko spravljali za dober kuj) svoje pridelke, nasprotno pa dobivali premog in razne industrijalne izdelke. Ogrska sama iraa žita dovolj, ki bi prekraurskemu žitu le dpialo konkurenco, za boljšo ceno je bodo Prekmurci lahkovsi)ravljali na Stajersko, Kranjsko in KoroSko, kjpr ni dovolj žita. Nihče np bo siloma jemal Prekmurcem njihovih pridelkov, kdor bo njihovo robo potreboval, jo bo tudi plačal. Ogrska vlada je imela za Prekmui-je le cno skrb: (¦im poprej ga pomadžariti. To sedaj odpade . Nova vlada bo pa6 skrbela, da se vzdigne prekmursko kmotijstvo. S kanalizacijo in drenažo treba zboljšati močvirne kraje ob Muri in Lendavi, ljudem po skrbeti umetna gnojila. povzdigniti živinorejo, s kmcfijskirai šolami ljudi priučiti boljšemu izkoriščanju zemlje. - ¦*¦>¦-¦¦•¦ *<&><-¦>¦ s*«-?«-- Do zdaj so na Prekmurskem imoli madžarski grofi največ zemlje v rokali. To je imelo dvojno slnbo stran. Orof ni mogel prav obdelovati zeralje, dajnl jo ,je v naiem, najemnik pa nikdar ne obdeluje zem i.je tako, kakor če bi bila ta zemlja njegova last . Ljudje so gosto naseljcni in ker niso imeli dosti zeralje, so šli v Ameriko. Zakaj bi se ljudem do;r.a ne dal potreben, kruli in zaslužek? Prekmurska-zemlja lahko še enkrat toliko rodi in daje kruha doi\;aMnom in soseiiom. Seasoma so bo pač tudi v Prekmurju začela razvijati indnstrija; .a treba je zavaro\ati deželo pred židovskimi pijavkami. Prejšnja ogrska vlada je nalašč spustila na vrat Šlovencem, Rusinom in Slovakora židove, da so jiin sesali kri