LTON ST NTO 8, OKC. i
Boj proti fašizma; jo boj vsakega poštenega rodoljuba; vsakega delavca in delavke — pač vsakega brez izjeme na politično, narodno ali pa versko pripadnost!
CENA NAROČNINI:
Za Kanado in USA.
Za eno leto —................. $3.00
Za pol leta.................-—.....1.75
EDINOST
206 Adelaide St. W. Toronto 1, Ont.
Entered as second class matter at
t
the Post Office Dept. Ottawa.
NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV
Vol. 2. No. 92.
Priče 5c.
TORONTO, ONTARIO FRIDAY, DECEMBER f« 1944.
Cena 5 c.
Let. 2. št. 92
NARODNA VOJSKA PODI ŠVARE IN ŠVADORRANGE
SOVRAŽNE SILE ZAVSTAVLJENE V SAVINJSKI DOLINI. VLAK IZTIREN IZMED CELJA IN MARIBORA
Ljute bitke so v teku na več krajih v Hrvatski, ob Drini in Baniji, hrvatskem Primorju, črnigori, štajerski in Koroški v Sloveniji.
Oddelki Narodno-osvobodilne armade so z uspehom odbili sovražne napade v o-kraju Orolik-Otok proti Vin-kovcem, kljub močnemu topniškemu ognju in nadmoči sovražne pehote, kateri so bili podprti z izrednim pogumom naših letalcev, kateri so na drzen način razpršili sovražno kolono, uničili 38 železniških vagonov, 6 motoriziranih avtov in dve topniški sovražni bateriji. Odločna bitka je v teku ob Drini in Baniji, kjer so na več krajih presekane sovražne komunikacijske vezi, ter večji del 117 Prince Evgen sovražne divizije obkoljeno pri Zborniku in Kozluku.
V črnigori na področju Ko-lasin-Majkovac in pri Pod-gorici, naši oddelki so z uspehom odbili močni sovražni napad. Vsled večjih izgub v vojnem materij alu in vojaštvu, sovražnik je bil prisiljen odstopiti. Naši oddelki so medtem izvedli protinapad in prizadeli sovražniku težke izgube. Nad 150 vojakov in častnikov je bilo
pobitih v teh spopadih.
V Sloveniji po nekoliko dni odločne bitke, sovražne sile so zavstavljene v Savinjski dolini, švabi in švabo-branci so plačali svojo drznost z venomer napadi z težko izgubo v orožju in vojaštvu. Naši oddelki so z vztrajnostjo odbili sovražne napade in potem naskočili sovražni položaj, ter potisnili ga na njegove prejšne pozicije. V štajerski in sicer izmed Celja in Maribora, je bil iztiren vojaški vlak in na več krajih presekana železniška proga.
Rdeča Armada v Ceho slovaških planinah
NACISTIČNE SILE SE UPIRAJO OB MADŽARSKI PRESTOLICI
Moskva — štiri motorizirane kolone Rdeče Armade so vdrle čez sovražno črto v čehoslovakiji ob mestu Cassa, močna sovražna utrdba katera dominira obrambni sistem v planinah v vzhodni Čehoslovaški.
Prednji oddelki so dospeli že tako blizu, da je omenjeno mesto pod topniškim ognjem, katero šteje 80.000 prebivalcev Slovakov in Madžarov.
Poročilo vrhovne komande Rdeče Armade med drugim omenja napredovanje
LJUDSKE DEMONSTRACIJE V VELIKI DRITANIJi
NAD 170.000 LJUDSTVA DEMONSTRIRALO PROTI VLADNEGA STALIŽČA V GRČIJI
LJUDSTVO ZAHTEVA ZVEZO Z S. D.
Bruselj, Belgija — Pled nedavnim sklenjena pogodba med Sovjetsko Unijo in Francijo, je zvrnila velik vpliv med ljudstvom v Belgiji, katero zahteva sklenitev podobne pogodbe, kot najmočnejša garancija proti špekulacijam za takozva-ni "zapadni blok" v Evropi.
Belgijska vlada Huberta Pierlot in vnanjega ministra Spaak, je obdolžena, da sta orodje Vel. Britanije in podpornika načrta, katerega je baje sestavil fieldmaršal Jan Smuts, predsednik vlade južnoafriške Unije.
List "Le Drapeau Rouge", glasilo komunistične stranke, je ponovno udaril po njuni vladi. Med drugim ji ožita, da se je zvezala z Vel. Britanijo v vojnih naporih, katerih je cilj, formirati blok držav zapadne Evrope, kot protiutež Sovjetski Uniji.
London — Nad 150.000 delavcev in delavk v Londonu in 200.000 skotskih la-djedelcev, je demonstriralo v Vel. Britaniji proti vladne intervencije v Grčiji. Delavci so zahtevali^ da vlada takoj odpokliče britske vojaške oddelke. Demonstracije so se vršile obenem v znaku enodnevne stavke, kakor trdijo poročila.
Zadnjo nedeljo se je zbralo nad 20.000 ljudstva na Trafalger trgu v Londonu, ter odobrilo resolucijo, v kateri se zahteva od vlade, da takoj spreči nadaljno v-porabljanje britskih vojaških edinic v borbi proti demokratičnih in rodoljubnih bojevnikov v Grčiji. V resoluciji se medtem povdar-ja, da je intervencija ' Vel. Britanije v Grčiji — škandalozna.
Iz govorniškega odra predstavniki organizacije Co-mmen Waalth in komumsti-stranke, so kritizirali
VELIKA ZMAGA CIO V TIMMINSU
Timmins — Minuli petek so se vršile delavske volitve
v tukajšnih 13 zlatih rudnikov, kjer je z ogromno večino zmagal unijski lokal 241 Mine Mili and Smelter Workers Union CIO. Za unijski lokal 241 CIO je glasovalo 3.791 delavcev, proti pa komaj 1.300, večina teh vposlena Dome rudniku.
Poleg tega pri občinskih volitvah je zmagal delavski kandidat Mike Karol.
ene
Rojstni dan Stalina
Premier in maršal Sovjetske Unije, je bil rojen dne 21 decembra 1879 leta in je ob letošnjem rojstnem dnevu dopolnil 65 leto svoje starosti.
V znak njegovega rojstnega dne, ne bo nekih posebnih ceremonij, kot je to navada med višjimi in posebno kraljevskimi družinami v zunanjem svetu. Stalin, kot navadno bo zaposlen z navodili kot vrhovni poveljnik za Rdečo Armado v njeni odločni borbi proti nemškim morilcem. Toda tisoči in milijoni državljanov Zveze Sovjetskih Socijalističnih Republik, bo v duhu vdanosti in zahvalnosti Stalinu, podkrepilo še z večjo vnemo vojne napore za čimprejšno zmago nad fašizmom, ter znova graditve mogočne svobodne enakopravne države na svetu, Sovjetske Unije.
vlado premiera Churchill-a in zahtevali, da vlada pod-vzame takojšne določbe za odstranitev britskih vojaških edinic v Grčiji. Lord Strabolgi je med drugim dejal: "Vpliv Vel. Britanije je zdrsel navzdol in ogroža podaljšanje vojne, zaeno pa daja okrepčilp ameriškim izolacionistom. Ako je to cena, ki jo moramo plačati za Churchillovo dominacijo, tedaj je več kot previsoka."
Ilija Eremburg znani sovjetski pisatelj s ozirom na razmere v Grčiji v syojem članku pravi: "Za osvobojenje naroda, ni srednje poti. Ako se dovoli življenje fašizmu pod kakšno koli krinko, tedaj bodo za bodočih 10 ali 20 let, zopet tekli potoki ljudske krvi". Isti članek zaključuje: "Rdeča Armada je pokazala kaj se pravi osvoboditi. Tega se prav dobro zavedajo Poljaki, Norvežani, Srbi in Slovaki. Mi ne zamenjujemo fašiste z napol-fašisti. Med fašizmom ne more biti izbire po narodnosti — on je enak povsod!"
sovjetskih čet v Madžarski in sicer severozapadno od Miskolc, katere so zajele preko 1000 nacističnih in madžarskih vojakov. Isto poročilo pravi, da so sovražne sile se povlekle na 100 milj raztegnjenem prodoru v čehoslovaški, ob planinskem prelazu vzhodno in južno mesta Cassa.
Več kot polovico izgub sovražni sili, je prizadela štrta Ukrajinska armada pod vodstvom generala Ivan I. Petrov in maršala Rodin Y. Ma-linovski, kateri poveljuje drugi Ukrajinski armadi.
Poročilo o borbi pri Budimpešti, zaenkrat neomen-ja večjih sprememb, kjer so nacistične sile v svojem brez-glavnem odporu. Ljute bitke so v teku na celi črti ob okroženi prestolici.
V čehoslovaški oddelki generala Petrova, so potisnili nacistične sile preko 25 milj aa dva dni, ter pri tem pobili večje število sovražnih vojakov in častnikov, kakor tudi zajeli 700 vjetnikov. Zaeno pa so oddelki maršala Malinovskega napredovali nad 18 milj in so
CHURCHILL IN EDEN STA NA VROČEM
odaljeni komaj par milj od mesta Kassa.
Vsekakor značilni so posamezni komentarji glede o-fenzive Rdeče Armade in zavezniške armade v zapadni Evropi. Posamezni komentatorji se drznejo napovedati, da je za zavezniški neuspeh v Belgiji odgovorna Rdeča Armada. Če je kje kaj bolj absurdnega tedaj je taka zamisel in ocena. Taka napoved lahko pride edino od skranje reakci-jeje, .apizarjev in petokolon-cev.
NACISTIČNE SILE PREBILE ZAVEZNIŠKO ČRTO V BELGIJI
MOTORIZIRANI ODDELKI VDRLI Z VSO SILO IN SO NAPREDOVALI 20 MILJ V NOTRANJOST BELGIJE
Pariz — Zadnjega torka močni motorizirani nacistični oddelki so prebili zavezniško črto, ki se razteza od Aachen do Luxemburgha na razdalji približno 70 milj. Prva ameriška armada je bila potisnjena na več krajih preko nemške meje na tem kraju bojne črte, se glasi poročilo iz Pariza.
Posamezni vojaški krogi podajajo razna mnenja glede močne nacistične ofenzive na zapadu. Potrjujejo napoved nacističnih krogov, kateri so pred nedavnim napovedovali o približajoči ofenzivi od katere je odvis-
PROVINCIONALNI POSLANEC PODAL OSTAVKO
SEDANJA VLOGA CCF JE OVIRA PROTI DOSEGI POŠTENIH DELAVSKIH PRAVIC — A. N. ALLES, MPP.
VOŠČILO ZA PRAZNIKE
Glavni Odbor Zveze Kanadskih Slovencev, vošči vesele božične praznike in srečno Novo leto, vsem članom in članicam ter zvestim antifašistom vsepovsod v borbi proti fašistične zveri.
Delujmo v novem letu z podvojeno vnetostjo in vdanostjo za stvari popolne zmage nad fašizmom ter čim prejše osvobojenje naših bratov in sester v stari domovini. Naj nam bo to prisega v bodočeitf letu, za povečanje naših vrst pri Zvezi in razširitvi lista Edinosti, kot najmočnejše orožje in kažipot za dosego naših ciljev.
Glavni Odbor
Zveze Kanadskih Slovencev
London — Borbe v Grčiji izmed Narodno-osvobodilne Fronte (EAM) in grških ro-jalistov in britskih oddelkov, so v teku v Ateni. Oddelki osvobodilne fronte so zavzeli glavni stan zavezniške avijacije, kakor trdijo poročila. Medtem so vdrli v vjet-nišnico v kateri je bilo preko 400 političnih kaznjencev in med temi bivši premier John Rallis.
Zaradi britske oborožene intervencije v Grčiji, Churchill in vnanji minister Eden, imata precej opravka v poslanski zbornici. Poleg številnih protestov z vseh strani Vel. Britanije in tudi drugod, posamezni poslanci zahtevajo od vlade, da ta pod-vzame potrebne korake proti intervenciji britanskih oddelkov. "Sramota bo ostala na Vel. Britaniji", ako se dovoli z orožjem vzpostavljati oblast v Grčiji, so izjavili posamezni poslanci. Ljudstvo v Grčiji nebo pozabilo nikdar tega koraka z naše strani, posebno zaradi dejstva, da se vodi oborožena intervencija sedaj proti onim rodoljubom in antifašistom, katerim gredo največ zasluge za poraz nacističnih sil, so prigovori progresu naklonjenih poslancev v britski . zbornici.
Sporazum med Francijo in Sovj. Unijo
Moskva — Sovjetska Unija in Francija ste podpisali novo pogodbo za obe državi, katera vsebuje osem tozadevnih točk enako veljavnih za eno in drugo državo. Sporazum v glavnem določa, da podpisnici ne boste napravili kakršnega koli premirja z fašistično Nemčijo, ali katero koli vlado, katera bi prišla na površje v Nemčiji in da ji je cilj ohraniti fašistični red pod drugimi okolščinami. Zaeno pa določa, da si boste druga drugi ekonomsko pomagali za rekonstrukcijo obeh držav in z tem doprinesti kar največ za prosperitet po vojni v svetu. Sporazum se na naša izključno na obe državi in neovira podpisnici, glede sporazuma z neko tretjo državo v tem oziru.
Sporazum, ki bo ratificiran kmalu, sta podpisala za Sovjetsko Unijo, komisar za zunajnje zadeve Vjačeslav Molotov in z,a Francijo, vnanji minister Bidault.
Windsor — Vodja avtne unije in poslanec provincionalne zbornice, A. N. Alles, je naslovil odprto pismo glavnemu odboru CCF stranke zaradi njenega reakcionarnega stališča napram narodnemu edinstvu. Pismo, ki ga je naslovil omenjenemu odboru CCF, vsebuje temeljito obtožbo proti takega stališča stranke in dol-ži glavno vodstvo za politične intrige v unijskem gibanju. "Politični manevri naše stranke, so vodili v stran-potje in kar je poglavitno v tem, proti obsežnega povojnega načrta za poštene delavske pravice in pošten zaslužek. Prepričan sem, da je sedanja vloga j CCF s ozirom na vse to, ovira proti dosegi poštenih delavskih pravic ter izboljšanju živ-ljenskih pogojev, večjih socialnih reform in obsežnega rekonstrukcijskega načrta po vojni. To je vzrok da sem naslovil odprto pismo glavnemu odboru, obenem pa podal resignacijo kot člana take stranke", pravi A. N. Alles, provincionalni
POLJSKIM PANOVIM ODKLENKALO
poslanec, kateri je bil izvoljen na kandidatni listi CCF lanskega leta.
"Ekonomska bodočnost Kanade sloni, le na zdravi podlagi miroljubne produkcije materijalnih dobrin z,a dobrobit njenega ljudstva, toda v popolni kooperaciji med demokratičnim predstavništvom tako občinskim in provincionalnim kot federalnim ne glede na oskosrč-nost strankarskih inspiracij in ambicije. V pogledu teh zadev, je dokaj revna in oportunistična napoved nekaterih voditeljev CCF, da Kanadi preti "kaos" in polom razen da se izvoli CCF vlado. Tako oskosrčno in defitistično stališče je nevarno za delavsko gibanje. Kakor sem omenil, jaz nisem pripravljen zastopati interese stranke nad interesi ljudstva in posebno delavcev. Pripraven pa sem zastopati interese delavcev in delovnega ljudstva, proti reakcionarnih intrig, katerih je cilj povrniti ljudstvo v predvojno dobo", glasi odprto pismo provincionalnega poslanca, A. N. Alles.
POMORŠČAKI IZ TIMOKA
no, da odloči vojni položaj Nemčije na zapadu. Medtem so mnenja, da se je podcenjevalo moč nacističnih sil in neodločno podvze-lo potrebne korake za obrambo tega izbojevanega položaja. Toda napram poročilom nacistične sile za prodor zavezniške črte, so plačale strahovito ceno v mate-rijalu in fizični moči. Glavni prodor je bil izveden pri Monschau, kjer so nacisti začeli z proti-ofenzivnim sunkom še minulo nedeljo.
Politični pomen nacistične ofenzive v zapadni Evropi, je prvič, da je potrebno dvigniti moralo nemške vojske, kakor tudi ljudstva in drugič z tem omogočiti še nadaljni vpliv nazi-fašistič-ne stranke, kateri je fuda-mentalno zrahljan. Težko si je zamisliti propagandno orožje v tem oziru, katero bodo nacistični vodje izkoristili med vojaštvom in ljudstvom v Nemčiji. Na enak način pa je obenem resen opomin zaveznikom za odločno ofenzivo, katera bo potisnila ne samo čez prag fašistične sile, ampak prav k poslednjemu obračunu.
šubašič v Londonu
Splošno odobravanje izjave Stettinuisa
Moskva — Sovjetsko časopisje je posvetilo večjo pozornost izjavi vnanjega ministra Združenih držav, Stettinuisa, kateri je v svoji izjavi podprl stališče Sovjetske Unije glede poravnanja vzhodnih meja med Sovjetsko Unijo in Poljsko. Njegova izjava je zvrnila tem večjo pozornost, ko je dejal, da bodo Združene države podpirale preseljevanja ljudstva, če je to potrebno in če bo ljudstvo zahtevalo.
Medtem "Rdeča Zvezda" glasilo Rdeče Armade, je izrazila kritično mnenje o izolacionističnih in reakcionarnih krogih v Združenih državah, kateri podžigajo	.
kampanjo proti sodelovanja pomena v tem oziru me dru-
London — Ministerski predsednik Churchill v poslanski zbornici je izrazil odobravanje stališča Sovjetske Unije napram poljskim reakcionarnim krogom okrog begunske poljske vlade v Londonu glede vprašanja meja med Sovjetsko Unijo in Poljsko. Poljski krogi bi morali enkrat razumeti in sprijazniti se z dejstvom, da vzpostavijo dobre odnošaje z Sovjetsko Unijo, je dejal Churchill.
Posamezni krogi so bili mnenja da so Združene države zavzele nevtralno stališče v tem vprašanju, toda zadnji teden vnanji minister za zunanje zadeve Ste-ttinius, je dal razumeti, da so Združene države že zdavnaj odobravale zahteve Sojetske Unije, da se vzpostavijo meje ob Curzon Črti, toda poljske podaljšajo ob vzhodni Prusiji in šleziji.
Kakor ena tako tudi druga izjava je precej močno zadela poljske begunske kroge v Londonu, kateri so bili v bistvu objektivnega
Dušan Ivančič, začasni politični komisar parnika Timok, je naslovil uredništvu Edinosti, čestitke k Novemu letu 1945 od pomorščakov istega parnika vsem kanadskim Slovencem, Hrvatom in Srbom, katero bo za sigurno prineslo popolno osvobojenje naše priljubljene rojstne domovine.
Posebno pa izroča prisrčne čestitke Dušan in pravi, morda mi bo naklonjena prilika da se zopet snidem z vami v odaljeni Kanadi, kjer sem prebil nekoliko srečnih dni v vaši sredini. Storite vse kar morete v naslednjem letu, za olajšanje težkih ran in bolečin naših bratov in sester na domu.
London — Dr. šubašič se je povrnil iz Beograda v London, kjer je imel posvetovanje z maršalom Titom glede formiranja nove narodne vlade v Jugoslaviji.
Napram poročilu v njujor-škem Times-u, pričakuje se odobritev načrta za novo vlado v Jugoslaviji, tudi z strani britske vlade. Prejšne vesti so vsekakor trdile, da se premier Churchill upira gotovim zadevam v predvidenem načrtu za formiranje nove vlade. Toda rečeno je, da nebo večjih komplikacij v tem pogledu za priznanje vlade po načrtu maršala Tita.
JOHNY KRAJC RANJEN
Mrs. Frances Panyan je dobila dne 20 decembra brzojavno obvestilo od vojnega urada iz Ottawe, da je Joh-ny Kraje bil ranjen v poslednjih zavezniških vojnih operacijah v Italiji.
V brzojavu ni omenjeno kakšne narave je rana. U-pajmo vsaj, da ni pretežka in da bo kaj kmalu okreval in se sam oglasil.
STETTINIUS MORDA PRIDE V LONDON
Washington — Tukaj prevladuje mnenje, da vnanji minister Stettinius morda kmalu odpotuje v London, kakor pravi poročilo iz Wa-shingtona.
Sovjetske Unije v mednarodni organizaciji svetovne sigurnosti. Tej kampanji načeljuje "Hearstovo" časopisje s znanimi krilaticami "rdečem strašilu" in "bolj-ševizaciji" Evrope.
gega kakor kamen spodtike, tako za poljski narod in njegovo bodočnost, kakor tudi dobre medsebojne odnošaje z sosednjimi državami.
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO IN ZMAGOVITO NOVO LETO NAD FAŠIZMOM IN NJEGOVIMI PRIVRŽENCI -VOŠČI VSEM NAROČNIKOM IN BRALCEM LISTA,
UREDNIŠTVO EDINOSTI!
Strnimo svoje vrste še močneje v bratski solidarnosti z vsemi silami svobode in progresa za čimprejšno zmago - srečno in svobodno povojno dobo!

EDINOST"
Published weekly at 206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario, by Edinost Publishing proprietor in Slovenian Language
Kegistered in fhe Registry Office for the Oity of Toronto on the 25th day of June, 1942, as No. 47939 C. P.
EDINOST
Izhaja vsak petek v slovenskem jeziku. Naslov lista: 206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario.
Dopisi brez podpisa se ne vpoštevajo. Rokopis nenaro-čenih člankov in dopisov se ne vrača.
Pereča in resna doba
Z približavanjem proti-fašistične vojne v odločno fazo — pred popolni pogin in iztrebitev fašizma ter njegovih privržencev — se približujemo istočasno pereči in resni dobi, katere je naloga izpolniti določbe Atlntske karte in zavezniškega sporazuma v Teheranu. Kakšni naj bodo pogoji po zlomitvi fašistične oborožene sile v Nemčiji, krepki in odločni, ali mlačni in mehkužni, za fašistične agresorske države in za vojne kriminalce, tako tudi ali nova in prerojena, ali pa le deloma zakrpana Evropa z predvojnimi režimi.
Citatelji se bodo spomnili na histerično kampanjo reakcije in izolacionistov v kateri so dvignili hrup čez drn in strn, proti krepkih ukrepov kazni za fašistične vojne kriminalce in pa pogojev za povojno Nemčijo. Veliki industrijski magnati in posamezni krogi so izražali "bojazen", češ da je kaj takega proti demokratičnim načelom, posebno v kolikor se tiče takozvane parole "Free Interprices". Kakšni zločini naj bi bila ovira za industrijske magnate, ki so jih prizadeli fašistični morilci, poglavitno je le to, da se zopet vzpostavi industrijska tekma, seveda na račun "demokratičnih načel", toda velikih in precej mastnih profitov. Za sigurno, da bi kaj takega ne odklonili nemški industrijski baroni in junkerji.
Za trezno mislečega človeka, ne glede na kakršne koli politične ali verske predsodke, vprašanje krepkih do
loč.h 7. strani ^..nvA^nišlrih volocil ia ks»fzon nomžkiK faei
stičnih razbojnikov in zadostne mere za sigurnost proti ponovitvi agresivne vojne, je vprašanje hkrati tesno vezano z povojno Evropo v splošnem.
Zelo tipičen primer s ozirom na to, nam nudijo nastale razmere v Grčiji. Za narode jugoslovanskega porekla, vsaj upamo, ne predstavljajo nobene nerazumljivosti prvič zaradi dejstva, da smo vred z našim narodom sicer preživljali črno in nevarno dobo vsled pomanjkanja resnice, kdo zaprav so ti slavni bojevniki, ki so bili kos tridesetim fašističnim divizijam vred z četniki, ustaši in Rupnikovimi "domobranci" v Jugoslaviji. In drugič za-grinjalo proti tej očividni resnici in tisočem ljudskih žrtev, ni bil samo izdajalec Mihajlovič, njegovi četniki, ustaši, plave in bele garde, tembolj politične intrige zaradi položaja in oblasti gotovih krogov ljudi, kateri niso nikdar prej in tudi sedaj ne, cenili kri svojega naroda, kot ceno svobode in narodnih pravic. Za njih je bilo .glavno merilo ustreči pohlepnosti za priljubljen položaj in oblast, ne glede na to, če sta tudi krvavim in zločinskim potom zadobljena.
Mar je za dvomiti, da bi ne bil v Grčiji tak Mihajlovič? Da —tako v Grčiji, kakor Belgiji in Italiji. Dobimo jih v Španiji, Portugalski in Argentiniji — dobimo jih v raztresenosti ljubljencev Minhena.
Vse to nas opominja ob tem času na gotove stvari, da jih trezno pregledamo, temeljito razsodimo in vskla-dimo si pravilen odgovor v svetlu še odločnejših nalog, za izgraditev močne narodne in delavske enotnosti. Napačno bi bilo podajati se iluzijam, da se bodo vsa vprašanja rešila kot na dlani, da neobstojajo razni predsodki, politične intrige in pa sprečitev k popolnemu izpolnjevanju le pravomernih za narode in ljudstvo določb. Enako napačno bi bilo trpeti ponižajoči strah pred resnimi in perečimi vprašanji, če kdo drugi trpi strah in postaja nervozen vsled moči sil progresa — sil resnice in svobode — tedaj se ta okleplje le sebičnih in proti narodnih krogov.
Sile napredka in progresa, so na pohodu k rešitvi velikih vprašanj v svetu. Njihova moč z vsakim dnem raste in postaja sila, ki bo res enkrat dejansko rešila notranje in zunanje probleme med narodi, na pravičen in pošten način. Nobeni Mihajloviči, ji ne bodo kos, na isti način, kakor niso bile do zob oborožene fašistične
eilo Torlo fašistično ailo niso So etrto. Ono prošnjo čo
močan odpor. Kot ranjena zver pod težo kriminalnih zločinov, brcajo v poslednjem vzdihljaju pred brlogom popolnega pogina. In ravno zato, razni izolacionisti, ljubljenci Minhena skušajo vse v svoji moči, obenem rešiti v kolikor se rešiti da in more od preostankov pred vojne Evrope in predvojnega sveta.
TAKO GOVORI SLOVENSKI DUHOVNIK
Sredina je prizadela in prizadeva težke rane za svobodo in napredek ljudstva
"Zlata sredina"
(Iz "Slovenskega Poročevalca" od 2. avg. 1944) Kot katoliški duhovnik in Slovenec čutim potrebo, da ob priliki nemškega divjaštva v metliškem okraju poudarim naslednja dejstva:
1. Prepričan sem, da se je slehernemu našemu človeku, ki je do sedaj imel Nemce za narod in silo, ki more ali hoče uvesti med evropskimi narodi mir in slogo, ta občutek razblinil v nič. Takega divjaštva, kot so ga Nemci izvajali s svojimi najemniškimi hordami nad našim ljudstvom, si ni mogel zamisliti največji črnogled, niti belokranjsko ljudstvo, ki se je na lastne oči prepričalo, da Nemci niso nikakršna vojska, ampak navadna razbojniška tolpa.	.................
2. Čutim se in obžalujemo, da se med našim narodom še najdejo ljudje, ki hočejo obleči nemško vojaško suknjo, katere nosilci onečaščajo cerkve (v podružnici v Drašičih so v masnem kelihu napravili milo za britje in ga končno razlomili na tri kose in pokradli skoro vso cerkveno opravo) ter pod pretvezo, da se borijo za krščansko civilizacijo, oskrunjajo vse, kar nam je sveto. Kot duhovnik obsojam domobranstvo, ki trdi, da se bori za Boga in narod, v resnici pa se je popolnoma podredila protislovenskemu in protikrščanskemu Hitlerju.
Hvaležni smo hrabrim borcem Narodno osvobodilne vojske, ki so s svojim junaštvom in požrtvovalnostjo ubranili Belo Krajino še pred večjimi žrtvami in grozodejstvu divjaških tolp.Dolžnost nas vseh je, da z odločno voljo stopimo na stran osvobodilnega gibanja, ter enotno podpremo osvobodilno borbo jugoslovanskih narodov Metlika 21. julija 1944.
MODEST GOLJA, 1. r. župni upravitelj v Metliki
(SANS)
Tri vrste ljudi sta spoznali Ljubljana in vsa Slovenija kmalu po okupaciji:
Poštenega slovenskega človeka, ki je ob aprilski katastrofi do dna spregledal reakcionarnost, moralno pokvarjenost in nacionalno škod ljivost predaprilske uradne politike, se na poziv Osvobodilno Fronte pridružil narodno osvobodilnemu gibanju, začel vse dosledneje in vse zavestneje žrtvovati za stvar narodne osvoboditve ter stopnjeval vse ostreje svoj odpor proti okupatorju; ta pošteni slovenski patriot, ki se je izvil predvsem iz zdravih nedrij slovenskega ljudstva, je zaradi svoje ljudske elementarnosti, združene z zavestnim prizadevanjem narodno osvobodilnega vodstva, vtisnil svoj udarni, resnični demokratični, ljudski pečat vsemu narodno osvobodilnemu gibanju; kmalu je postal in je tudi končnoveljavno ostal večinski, narodni tip prebujenega Slovenca, vključenega v pokret Osvobodilne Fronte, ki je utelesil narodno in ljudsko enotnost v boju proti okupatorju, za srečno narodno in ljudsko prihodnost;
bivšega oblastnika z vodilnega političnega, upravnega ali kakega drugega javnega mesta, uradnega strankarja, zagrizenega reak-cionarja, ali pa protiljudsko pijavko, ki je bodisi javno, bodisi iz ozadja vedrila in oblačila na nebu našega predaprilskega javnega življenja; ta predstavnik reakcionarnih in protinacionalnih sil v celoti odgovoren za sramotni aprilski zlom, je iz najtemnejših, protidemokratičnih in razrednih razlogov pljunil celo na svojo, že nekdaj cinično zlagano nacionalno frazo in se v popolnem pomanjkanju poslednje trohice nacionalne časti javno, kar se da škandalozno prodal okupatorju; imel je čast, da je postal začetnik, pokretnik in organizator be-logradističnega — mihajlovičevske-ga narodnega izdajstva;;
"sredinskega" političnega špekulanta, v predaprilskem političnem, socialnem in kulturnem življenju sicer bolj ali manj tesno, vsekakor pa dejansko, z vsemi in moralnimi posledicami — v-ključenega v krog bivših oblastnikov in njihove — nacionalno katastrofalne politike; bolj ali manj neposredno, vsekakor pa moralno in dejansko so odgovornega za pot, ki je logično vodila v aprilski zlom; "sredinski" politični špekulant se v zadnjih predaprilskih mesecih praviloma sicer ni tako vidno kompromitiral, kot so se razzgalili bivši neposredni oblastniki, vendar pa to ni bila njegova zasluga, niti ne posledica njegove nacionalne poštenosti ali kake posebne daljnovidnosti, temveč kratko in malo izraz dejstva, da so ga iz teh ali drugih razlogov bodisi odrinili od uradne sklede, bodisi da je postajal ob nazornem razvoju dogodkov potuhnjeno previden in boječ; kolikor se danes "sredinski" špekulant pere in hvali, da iz neposrednih predaprilskih mesecev in tednov nima na glavi masla, pa nikakor ne more trditi, da ga nima iz predaprilskih — let; vsebinsko bi pa bila cela taka njegova časovna primerjava povsem brez pomena, kajti za dejstvo gre, da je v politiki, ki se je meseca aprila zrušila z gromom in treskom, ves čas tako ali drugače sodeloval in da ni z njo prelomil — niti po aprilski katastrofi; čim je vzkipelo množično gibanje Osvobodilne Fronte, se ga je "sredinski" politični špekulant prestrašil prav tako in iz istih vzrokov kakor bivši oblastnik; razlikoval se je od bivšega oblastnika le po tem, da se je bivši oblastnik javno opredelil za okupatorja, medtem ko se je "sredinski" politični špekulant potuhnjeno izmikal vabilom Osvobodilne Fronte, sem in tam hinavsko zagr-mel pri kakem zakotnem gostilniškem omizju z bučno nacionalno frazo, praviloma pa cedil in trosil strupeno obrekovanje in hudobno natolcevanje proti narodno o-svobodilnemu gibanju.
Osvobodilna Fronta je kmalu po svoji ustanovitvi združila velikansko večino slovenskih narodnih množic. Priborila si je vso pravico do krilatice: OF — to je slovenski narod sam. Pošteni slovenski patriot, droban človek iz slovenskega ljudstva, je postal množični nosilec našega narodno osvobodilnega gibanja.
Belogardistični — mihajloviče-vski reakcionar in "sredinski" politični špekulant sta bila potemta-tem že na samem začetku narodno osvobodilnega pokreta obsoje-
be enkrat za vselej izloči iz naše ga javnega življenja. Obsodilo ju je — slovensko ljudstvo. Kolikor sta se v treh letih in pol krvavega in usodnega narodno osvobodilnega boja trudila, da prenehata predstavljati zapuščeno in osam ljeno peščico v slovenskem narodu, da se torej obdata s pristaši, ju je objektivna in moralna logika dogajanja prisilila, da svoje prizadevanje gradita izključno na okupatorjevi pomoči in podpori, na okupatorjevih udarcih po našem narodno osvobodilnem gibanju, na zaostalosti majhnega dela naših narodnih množic in na omahovanju, ki se je v tem delu zakonito pojavilo, čim nam je okupator vsekal močnejše udarce.
Belogardistični reakcioner je tak svoj posel opravljal — odkrito na okupatorjevi strani.
"Sredinski" politični špekulant mu je sledil potuhnjeno, z bolj ali manj jasno zavestjo o objektivni vlogi svojega dejanja in nehanja ter je po mrhovinsko računal na sadove "avantgardne vloge" belo-gardističnih — mihajlovičevskih izdajalcev.
Zaradi "odkritega" ravnanja be-lojrradističnih reakcionariev ie dn-nes — na pragu končne zmage naših narodov — vsakomur jasno, da je bela garda brez izhoda, da je kot narodno izdajstvo obsojena na pogin, kakršnega si je sistematično pripravljala in pripravila sama. Tri leta in pol potuhnjeni "sredinski" računar pa se je v svoji zaviti miselnosti dokopal do nove zaplotniške ideje — namreč na, da ju končna zmaga naše bor-
d0 brihtnega zaključka, da mu ob belogardističnem bankrotu vendarle kaže vskočiti v Osvobodilno Fronto. Po treh letih in pol se je torej "sredinski" pilitični špekulant končno odločil. Sklenil je razglasiti domovini in svetu, da je "vselej" obsojal sodelovanje z okupatorjem. še globlje se je potuhnil. Svojo borbo proti Osvobodilni Fronti namerava prenesti z odkritega bojišča — v Osvobodilno Fronto samo.
Sicer mi slaba prede, toda morda je vendarle napočil moj čas, si misli "sredinski" kalkulant. Dokler je bil okupator še močan, mi je moj starejši belogardistični brat utiral pot. Sedaj, ko se bo ta moj nesrečni brat sesedel, se moram vsekakor pridružiti tolikanj in tolikokrat prekleti Osvobodilni Fronti, ki zmaguje. Skliceval se bom na nekdanjo "večino" v slovenskem narodu, pa čeprav jo je večina" že pred tremi leti ucvrla v OF. Poskušal bom reševati tudi svojega belogardističnega brata in vso našo neslavno preteklost. Res je sicer, da nam je pot s trnjem posuta, toda potuhnjen sem bil doslej in morda mi s po-tuhnjenostjo uspe, zvoziti tudi poslej. Saj ni mogoče, da bi konec konca odpovedal pregovor o — "zlati sredini."
Danes je marsikaj mogoče, gospodje "sredinski" špekulanti, kar ste vi nekoč obsojali za nemogoče! Da se bo slovenski narod dvignil v oborožen odpor, da bo v njem zmagoval in zmagal, ste tudi ocenjevali kot nemogoče, pa je vendarle bilo in je mogoče!
Toda, dragi gospodje, tudi marsikaj, kar smo mi včasih proglašali za mogoče, pa vi niste hoteli,
da bi bilo mogoče, je danes postalo — nemogoče. Med drugim je recimo nemogoče, da bi se po 15. septembru Osvobodilna Fronta z vami in vašimi tako imenovanimi "skupinami" ki jih razen vas nikjer ni, še razgovarjala, še sklepala sporazume. Da vaše neodkri-tosrčno "spreobrnjenje" in vaše vsiljevanje v Osvobodilno Fronto ne bo prevaralo kakega posameznega pristaša ali kake posamezne organizacije Osvobodilne Fronte, ki sta morda še prevač naivna in po stari slovenski navadi predobrega srca — zato, zgolj zato se bomo v pričujočih in naslednjih vrstah nekoliko ukvarjali z vašo bližnjo preteklostjo in sedanjostjo.
1. "ZLATA SREDINA" ob začetku osvobodilnega gibanja.
Zgodovinsko, vselej dokazljivo dejstvo je, da je Osvobodilna Fronta omogočila udeležbo v narodno osvobodilnem gibanju vsem, ki se niso spečali z okupatorjem takoj ob njegovem prihodu. Vodstvo Osvobodilne Fronte je povabilo v Osvobodilno Fronto tudi "sredinske" voditelje z njihovimi tako imenovanimi "skupinami". Odveč bi bilo danes ponovno nagla-šati, da je bila platforma Osvo-
hn/lilno Pvont« cpvajomljiva se
slehernega poštenega Slovenca in sleherno patriotično slovensko skupino. Ta resnica je splošno znana Potrebno pa bo povedati, kar širši javnosti ni toliko znano, da jc namreč vodstvo Osvobodilne Fronte "sredinskim" političnim špekulantom ponudilo popolnoma enakopravno soudeležbo. "Sredinci" se danes ne morejo z ničemer izgovarjati, da jih je kdo silil pod
Pismo Franca Rožmana iz Francoskih taborišč
Po vojaškem porazu lojalistič-ne armade republikanske Španije, preko 400 dobrovoljcev iz Jugoslavije, Francije, Belgije, je bilo interniranih v taboriščih Gurs v Franciji, ob visokih snežnih Pirenejih. Mnogi od teh slavnih bojevnikov se ni povrnilo k svojcem v Jugoslavijo vsled dejstva, da je tedanja vlada Stojadinoviča prepovedala povrnitev sinom jugoslovanskega naroda, kateri so pohiteli v Španijo v borbo proti nemškega in italijanskega fašizma, da že z tem odvrnejo strašno krvavo ceno, ki so jo plačali in plačujejo narodi Evrope in v splošnem sveta.
Med temi se je nahajal Kapitan Franc Rozman, kateri je pred nedavnim položil svoje življenje za osvobojenje slovenskega in drugih narodov Jugoslavije. Franc Rozman po poklicu je navadni delavec in je bil eden prvih slovenskih doborovoljcev v Španiji, kjer je pokazal izredne vojaške sposoonosti v času velikih ofenziv pri Madridu, Brunete in pozneje Saragozi, Teruel. Kaj v kratkem si je pridobil priznanje ne samo vojaških oblasti, temveč tudi med vojaki v splošnem. Njegovo ime je bilo znano tudi med španskimi partizani z katerimi je nekajkrat prešel sovražno črto in dinamitiral mostove; železniške proge in druga prometna pota na sovražni strani. Njegovo ime pa ostane ne-izbrisano tudi pri slovenskem narodu, kajti v borbi v Sloveniji, gredo poleg drugih tudi njemu zasluge za organiziranje izrednega odpora in slavnih zmag slovenskih oddelkov Narodno-osvobodilne vojske
Njegovo pismo, ki ga je napisal v letu 1939 z dne 12 decembra svojemu sobojevniku George Matešiču, se glasi:
Dragi sodrug Matešič!
Prejeli smo Tvoje pismo v katerem nam opisuješ položaj izseljencev in naših prostovoljecv Z zanimanjem smo ga prečitali pred barako. Sedaj Ti želim nekoliko opisati naš revni položaj tukaj.
V naši slovenski baraki (Baraka 16 oddelek E), nas je okrog 50 Slovencev, v drugih barakah še okrog 15 in v italijanski grupi okrog 35 Primorskih Slovencev. Tako nas je približno 100 Slovencev še vedno v taboriščih.
Naše življenje je precej težko. Posebno je bilo v začetku. Barake so zbite iz desk, na mnogih krajih prepuščajo dež, vlaga in stalen prepih je notri. Ležimo na podu, na slami, tesno eden ob drugem. Kdor je prinesel iz Španije kako deko, se z njo pokriva, kdor pa je pričakoval od današnje Francije takega plačila, ta od oblasti prav
gotovo ne bo dobil ničesar.
Hrana se je v zadnjem času ne-, koliko popravila, vendar še od daleč ni zadostna. Kuha se v velikih kuhinjah za 1500 internirancev skupaj.
Vrašanje naše osvoboditve, še vedno ni rešeno. Tu pa tam kakšen odide. Te dni bo odšlo 19 Jugoslovanov, ki so preje živeli v Franciji, zopet nazaj na svoja bivališča. Izgleda, da bo jug. vlada dovolila povrnitev dijakom, da bi na ta način ne zamudili jesenskega vpisa na univerzi. Večina nas pa ostane tukaj v tem neznosnem čakanju.
Toda tudi ta prosti čas, ne izgubljamo, temveč ga temeljito izrabljamo za učenje. Organizirali smo celo vrsto krožkov. Par so-drugov, ki niso znali pisati, se je naučilo pisati. Drugi se učijo računstva, geometrije, zemljepisja itd. Posebni krožki obstojajo za tehnično risanje, elektrotehniko in kemijo. Skoro vsak se uči po enega od tujih jezikov, nekateri francoščino, drugi izpopolnjujejo španščino, tretji se uče ruščino in angleščino. Nekateri prisostvojejo krožku za ekonomsko vedo. Kljub velikemu pomanjkanju pisalnih potrebščin, slabim življenjskim prilikam in nestrpnemu pričakovanju osvobojenja, velika večina so-drugov prisostvuje tej naši "Ljudski Univerzi".
Ob vsaki važni obletnici organiziramo posebne proslave, ob obletnici Francoske revolucije, začetka Španske in Kitajske vojne, Cankarjevega rojstva, Djakovičeve smrti, ter Kosovske bitke. Ob takih prilikah slišimo poučna predavanja, katerim navadno še sledi program. Vsak teden prirejamo tudi tkzv. "ustmeni časopis". To je večer polna šale in veselja. Včasih predvajamo tudi gledališke komade iz našega življenja.
Vsak dan opoldne, se v vsaki baraki posebej iznese časopisni pregled svetovnih dogodkov. Čeprav imamo dostop le do reakcionarnega časopisja, kljub temu smo na ta način v toku svetovne situacije. Zvečer, ko vsi ležemo na bedna ležišča, čitamo navadno slovenske romane. Ob brlenju sveče (to moramo kupiti za naš kolektivni denar, ker druge razsvetljave tu ni), eden od sodrugov čita na glas, mi drugi pa poslušamo.
Tudi na drugih poljih je dovolj aktivnosti. V naši grupi imamo dva pevska zbora, splošni jugoslovanski in pa naš slovenski. Nastopata na vseh naših prireditvah, pa tudi na gostovanju po ostalih barakah. Igramo tudi šah. Mnogo sodrugov se ga je naučilo igrati šele tu v taborišču. Nekaj marljivih je izrezalo z nožem nekaj ša-
hov, drugi jih pa stružijo na stru-galniku stroju, ki so ga zbili iz kuhinjskih drv. Kar se strokovnega dela tiče, se je v zadnjem času zelo živahno razvilo. Brez vsakega specijalnega orodja, so strokovnjaki izdelali celo vrsto dragocenih predmetov, modelov hiš, mlina, tovarn, ulične železnice, kipov, avionov itd. Vse te predmete z mnogimi slikami, našimi lastnimi časopisi smo razstavili na razstavi v posebni baraki. Rastavo je obiskalo 20.000 tu živečih španskih beguncev in predstavniki francoskih oblasti. Ta razstava je pre-nešena sedaj v Pariz, kjer se bo otvorila razstava dela Internacio-nalcev iz Gurskega taborišča.
Tudi šport živahno gojimo. Posebno odbojko, nogomet in lahko atletiko. Ekipe tekmujejo med barakami, med grupami in med oddelki.
Na ta način kljub nezadostni hrani in oskrbi, slabem ravnanju z nami, delamo in zbiramo znanje za bodoče borbe. Teške razmere nam niso in ne bodo vzele poguma in vere v našo stvar, za katero smo kri prelivali po poljih Španije.
Tukaj Te poleg mene pozdravljajo še mnogi drugi in je bila njihova želja, da se vsak lastnoročno tudi podpiše. Saj Tebi so itak znani. *.si, kajti mnogi so iz Cankarjeve Čete, katere si bil politični komisar. Prav radi Te spominjajo ob razgovoru iz junaštva v borbi in vztrajnosti ob težki rani v poslednjih ofenzivah.
Tvoj sodrug v borbi,
FRANC ROZMAN.
Podpisani so še naslednji naši dobrovoljci:
Pervina Hihael, Viktor Pregelj, Rudi Janhuba, Weiss Štefan, Mrz-ljak France, Brkopec Franc, Divjak Vili, Mlakar Drago, Znidaršič Anton, Karel Barle, Valentinčič Emil, Štefan Rogina. Rome Ciril, Cimerman Anton, Drobnič Franc, Tušek Ivan, Strle Franc, Repinc Jože, Čop Alojz, Preveč Franc, Pograjec Vinko, Radečan Janez, Jazbinšek Viktor, Jeriha Viktor, Gregorčič Janez, Gregorčič Ivan in Dušan Kveder.
Opomba: Zgornje pismo brez komentarja jasno pove, kdo je Franc Rozman in tudi njegovo globoko narodno zavest, kakor tudi vsih drugih španskih dobrovoljcev.
Slava narodnemu heroju in prvemu slovenskemu generalu Francu Rozmanu! On je položil svoje življenje za svobodo slovenskega in drugih zasužnjenih narodov. Njegov duh bo pa živel za vedno med slovenskem narodom!
"komunistično" ali kakršnokoli drugo "patronanco". Tako Izvršni Odbor Osvobodilne Fronte kako: Centralni Komitet KPS sta zavzo-la stališče, da je dolžnost vseh skupin, udeleženih v Osvobodilni Fronti, njihova medsebojna lojalnost funkcije in položaji pa da se nij ne dodelujejo po osebnem vidika ali na osnovi raznih skupinskih kompromisov, temveč na temelj« dejanskega deleža v osvobodilni borbi.
Vodstvo Osvobodilne Fronte je vse kakor vedelo, zakaj se "sredinci" izmikajo vstopu v Osvobodilno Fronto, čeprav sta bila platforma in vabilo taka, da ju je moril sprejeti vsakdo, kdor se je hotel imenovati Slovenca. Vodstvo Osvobodilne Fronte si je bilo povsem na jasnem, da se "sredinci" zaradi svoje odgovornosti v preteklosti in iz protidemokratičnega straha pred lastnim ljudstvom Osvobodilne Fronte boje, da zaradi pomanjkanja vere v svoj lastni narod kljub silnemu začetnemu poletu osvobodilnega gibanja računajoč na njegov skorajšnji, vsekakor pa končni neuspeh in da potemtakem na žive in na mrtve — špekulirajo.
Kljub temu ni vodstvo Osvobodilne Fronte vse do 15 septembri 1944 pravzaprav nikoli prenehalo ponujati roke "sredinskim skupinam*' in njihovim "voditeljem", (kolikor se niso seveda že sami odrekli svojemu "sredinstvu"".) Zakaj ?
Prvič zato, ker se je Osvobodilna Fronta borila za narodno enotnost proti njenim nasprotnikom, Drugič zato, ker so "sredinci" naša stalna vabila, naj vstopijo v Osvobodilno Fronto, med ljudskimi množicami razgaljevala, kolikor so se namreč obstajale iluzije v njih. Tretjič zategadelj, ker smo hoteli tudi samim "sredincem" pošteno omogočiti, da se v težkem osvobodilnem boju pridružijo svojemu narodu in doprinesejo svoj delež.
Taktika Osvobodilne Fronte r odnosu do "sredinskih" političnih špekulantov je bila torej hkrati poštena in daljnovidna. Poštena, ker je Osvobodilna Fronta tudi "sredincem" dala priliko, da popravijo grehe iz bližnje in daljne preteklosti, daljnovidna, ker je "sredinske" politične špekulante privedla — kakor se temu reče — "na čisto". Ko je bila namreč narodu koristna in potrebna tudi "sredinska" pomoč v utrjevanja njegove enotnosti, takrat gospodje "sredinski" špekulanti niso hoteli pomagati, danes, ko je narodna enotnost Osvobodilne Fronte zma gala brez njih, bi pa radi vstopili v Osvobodilno Fronto in svojo borbo proti narodni enotnosti prenesli v njene vrste.
Mar si je sploh mogoče zamisliti boljše demaskiranje ?!
"Sredinski" politični špekulanti si o vsem tem 1941 in 1942 očitno niso bili na jasnem. Razloga sta pač dva. Prvič, njihova odtujenost lastnemu narodu, njihov strah pred ljudsko demokracijo, njihova bolj ali manj jasno izražena, vsekakor pa globoko zakoreninjena mržnja do vsega, kar je pokrenila in podvzela Osvobodilna Fronta. Drugič, njihova nevera v narodni sile, njihova kalkulacija, da 0F ne more zmagati, njihovo špekulira-nje na razpad zavezniškega bloka in njihovo prepričanje, da jugoslovansko narodno osvobodilno gibanje ne bo nikoli izbojevalo priznanja in nevmešavanja s strani za-padnega zavezniškega sveta.
Kot bistvena lastnost "sredinske" gospode se je torej že v otroškem razdobju narodno osvobodilnega gibanja pokazala brezdušna, resničnemu patriotičnemu čustvovanju diametralno nasprotna špekulacija ki je bila vrhu vsega — kot so dogodki nazorno izpričali — v izrazito "sredinsko" škodo tudi popolnoma zgrešena.
Pomanjkljivo in zato napačno pa bi bilo mnenje, da so se "sredinski" politični špekulanti Osvobodilni Fronti samo izmikali. Kaj kmalu so šli dalje. Po vseh mogočih zakotnih zvezah, po vseh mogočih kanalih, pri vseh mogočih gostilniških in kavarniških omizjih so sistematično širili obrekovanje za obrekovanjem proti Osvobodilni Fronti. Taka njihova metoda je bila tem nevarnejša ker so jo uporabljali pod plaščem "patriotične zaskrbljenosti" in "čiste patriotif ne miselnosti". "Sredinska" metoda obrekovanja in natolcevanja je bila ob začetku osvobodilnega gibanja vsekakor sposobna, da bega ljudi v večji meri kakor pa začetno nastopanje odkritih belogardistov, za katere je tedaj sleherni Slovenec vedel, da so narodni izdajalci. Da je "sredinska" metoda obrekovanja kljub temu ostala 1

MOJA SREČANJA Z SLOVENSKIM VOJAKI
Piše: DUŠAN IVANčIč
Dolga stoletja so zemlje-lačni tujci gospodarili v naši deželi in krojili malemu, toda slovansko zavednemu slovenskemu narodu, črno in suženjsko življenje. Čeprav je bil naš narod v preteklosti napram številno velikim sosedom nemočen, ni nikdar pozabil, -da pride dan, ko stopi slovanski rod na plan!
Slovenska zemlja, bogata v pri-rodnih lepotah, z strmnim gorovjem in zelenimi dolinami preko katerih hite bistre reke in tisočeri potoki, s tihimi modrozelenirai jezeri, uliva nam Slovencem ljubezen do rodne grude, čvrsto voljo in neomajano zavest, da prej ali slej mora naš narod v lastni zemlji postati popolnoma svoboden in nezavisen.
Propadli so državni sistemi naših sosedov, kateri so brez pravice držali podjarmljen naš narod. Pro-pagadla je gnjila Avstrija, propadla je napihnjena fašistična Italija. . . propadla pa je tudi lastna domača gadja zalega, sestavljena iz političnih fakirjev in šarlatanov (princa Pavla, Stojadinoviča, Ma-čeka in Korošca), ki so v obliki belgrajske "Čaršije" bičali naš slovenski narod ravno tako, kot so to delali naši nasilni sosedje. Vse zastonj! Narod si prej ali slej najde pravo pot do svobode in pravilnega razvitka.
NOVA JUGOSLAVIJA JE NA
VIDIKU
Skupno z ostalimi južno-slovan-skimi narodi naš slovenski narod zadaja poslednje udarce barbarskemu fašizmu, tako tujemu kot domačemu. Prvič v zgodovini imamo mi Slovenci danes svojo lastno Narodno Vojsko, ki se junaško bori za naše osvobojenje in za lepšo dobodčnost. V toku tri letne borbe na življenje in smrt, se je ta naša vojska ovenčala z večno slavo, o čemer zgodovina bodočnosti gotovo nebo molčala.
Slovenci, ki smo v preteklosti postavljali spomenike le kulturnim delavcem, znanstvenikom, pesnikom in pisateljem, imamo danes dovolj slavnih mož in žena in vojskovodij, ki svetu dokazujejo, da tudi mali, neustrašljivi slovenski narod zna sukati orožje, ravno tako, če ne še boljše, kot naši barbarski militaristični sosedje.
Pred nekaj dnevi — na veliko žalost slovenskega in jugoslovanskega naroda — smo izgubili velikega vojskovodjo, tovariša generala Franca Rozmana, Njegovo ime, bo ostalo z zlatimi črkami zapisano v zgodovini slovenskega naroda. Bil je organizator ponovne Slovenske Narodno-Osvobodilne Vojske, ia katere delo in zmago je položil življenje na oltar domovine. Toda izza njega je ostal nebroj izkušenih slovenskih vojščakov, ki bodo vodili boj do končne zmage, vse dotlej, dokler poslednja ped slovenske domovine ne bo očiščena od tujih in domačih sovražnikov našega naroda!
Tuji jarem in nasilje niso mogli uničiti slovenskega naroda. Kljub nemškemu, italijanskemu in madžarskemu potujčevanju, je on za-
iLZul lil uCuval ck^u olurcnoko
besedo. Danes v najstrašnejši in najkrvavejši dobi slovenske zgodovine, odmeva po slovenskih gorah in gozdovih — tsko v osvobojenih predelih, kot sredi okupiranega ozemlja — kjerkoli se nahajajo oddelki slovenske vojske in partizanskih odredov, slovenska pesem, ki oznanja bližnje ostvar-jenje svobode in pravice našega nmčeniškega slovenskega naroda.
Borci z slavo ovenčane slovenske vojske, tako možje kot žene, ki se skupno z ostalimi južnoslovan-skimi brati borijo za Novo demokratsko federativno Jugoslavijo, v katere vencu bo svobodna Slovenija najlepša cvetlica, prepevajo pesem:
Nabrusimo kose. . . že klas dozoreva,
že žetve bogate napočil je čas! Naj jeklo zapoje, naj pesem odmeva,
nabrusimo kose . . . ie zrel je klas.
Slovenci na boj za svobodo. . . gre krik od vasi do vasi, ker sicer ne čakata sužnjost trpljenje,
za nas pač izbire druge mi. . .
SLOVENCI S TEŠKIM SRCEM ZAPUŠČAMO DOMOVINO
Kadar smo od nje nasilno odtrgani, nikdar nikjer v tujini ne naj farni miru in zadovoljstva in nismo srečni dokler se ne vrnemo, tja, kjer so nam matere ob zibelkah prepevale milo zvenečo slovensko pesem. V raznih predelih sveta, sem srečal mnoge Slovence in povsod sem videl, kako globoko vsi mi ljubimo našo domovino in naš ponosni in marljivi slovenski rod.
Danes, ko naši bratje in sestre v domovini prelivajo svojo sveto kri za svobodo in pravico našega rodu, moramo vsi Slovenci in Slovenke, kjerkoli se nahajamo, storiti vse kar je v naši moči, da našemu narodu ki je toliko pretrpel z vsemi mogočimi sredstvi — moralno in materijalno — pomagamo. Upajmo, da je ta njegova o-bupna, junaška borba poslednja in da se v bodočnosti nikdo več ne bo usodil gaziti pravic in svobodšcin slovenskega naroda. Zategadelj doprinašajmo z vsem kar je največ mogoče, graditi prve, resnično svobodne, narodne in demokratske slovenske države. Sledimo narodne vodnike v domovini, katere je slovenski narod izbral v toku najtežje dobe svojega obstanka — nedajmo se zamotiti od pretkanih sovražnikov našega naroda, tako tujih kot domačih. Zaupajmo v Novo Jugoslavijo, v maršala Tita in najboljše sinove južnosloven-skih narodov, ki predstavljajo Narodno oblast. Zaupajmo našemu Slovenskemu Narodno Osvobodilnemu Svetu, ki kuje nove pogoje za lepšo bodočnost slovenskega delovnega ljudstva!
Bodoča Slovenija bo zajemala vse Slovence, tudi one, ki so v dobi obstojanja predvojne Jugoslavije robovali pod tujim gospodarjem. Takoj po kapitulaciji Italije, je Novi Jugoslaviji uradno pripojeno celo Slovensko Primor-z velikim pristaniščem Trst. Kdorkoli bi v bodočnosti hotel odtrgati te Kraje oa matere siovemje, nam bo sovražnik in bo imel posla z našo lastno slovensko vojsko, ki v Slovenskem Primorju že več kot leto dni vodi uspešno bojevanje proti gnjusnemu fašizmu!
Naj vam povem nekoliko o mojem srečanju z slovenskimi vojaki v tujini, v severni Afriki.
Letos v januarju mesecu, smo z ladjo prispeli v Alžir. Ko sem se nekega dne vračal na parnik, sem zaslišal prijetno slovensko govorico, kar me je seveda zelo izne-nadilo. Vojaki v angleških uniformah, ki so iz našega parnika izkla-dali municijo, so bili primorski Slovenci. V razgovoru z njimi sem izvedel mnoge zanimive stvari. Povedali so mi o svoji žalostni preteklosti in kako so prispeli v Alžir.
Fašistični gospodarji so naše slovenske fante že ob pričetku vojne prisilili v svojo vojsko. Večina prisotnih je bila od zaveznikov osvobojena na otokih Sicilije in Lampeduze. Dejali so mi, da jih je sedaj v Alžirju blizu šest tisoč in, da ni slovenske vasi na Primorskem, ki med njimi ne bi imela po najmanj enega zastopnika.
Po osvobojenju so zavezniki našim slovenskim fantom in istrskim Hrvatom omogočili prehod v jugoslovansko kraljevsko vojsko. Naši so se z veseljem tja prijavili, misleč, da bodo pod jugoslovensko zastavo skoro odšli v borbo proti sovražnikom človeških pravic. Toda v kratkem času, so se temeljito razočarali . Oficirji kraljevske vojske so vidno polagali več pažnje nato da bi iz naših ljudi napravili sredstvo za svrhe politične špekulacije emigrantske vlade, kot pa na potrebo, iz n.iih napraviti dobre vojake. Vsakega dne so morali vojaki kričati slavo raznim temnim elementom jugoslovanske preteklosti. In ker so naši zavedni Slovenci čutili odpor proti takemu odvratnemu pripravljanju, so ta odpor in prezir, tudi javno pokazali. Vladini oficirji so jih pričeli na vse načine preganjati, zapostavljati, žaliti in zmerjati. Zmerjali so jih na vse načine, največ z "fašisti" ali pa "komunisti".
Ko je takratna emigrantska vlada uvidela, da so ti večinom mladi Slovenci preveč narodno zavedni in ponosni, da bi si od nje dali soliti pamet, proti intersom slovenskega naroda, in ko so ti "čar-šijski" gospodarji uvideli, da med našimi Primorskimi Slovenci vlada silno zanimanje in velika ljubezen napram Narodno-osvobodilnem gibanju, so kmalu našli način, kako se jih otresti. Pod krinko: "Češ, da je Slovensko Primorje "pasivno", primorski Slovenci pa nepoželjni "anarhisti" in, da ker se neve, kako bo z povojno razmejitvijo ... da bi verjetno ti primorski Slovenci v sestavu jugoslovanske kraljevske vojne lahko škodili razvijanju dobrih odnoša-jev med Italijo in Jugoslavijo". Tako so mi stvari raztolmačili moji rojaki, in nekaj temu skladnega sem slišal od nekega vladinega oficirja srbskega porekla.
Angleški zav. so zapleten položaj razrešili na ta način, da so okrog šest tisoč naših rojakov vzeli pod svojo upravo in jih vporabili za razna dela, tako kot je za vojni napor Zedinjenih Narodov najbolj koristilo. Ker so v kratkem času spoznali inteligenco ljudi in marljivost slovenskih rok, so angleški častniki in podčastniki v-zljubili naše ljudi, jim odali vsa-
ko zasluženo priznanje in se trudili, da našim fantom v tujini omogočijo čim lepše življenje. Dali so jim dobre stanove, dobro hrano in obleko. Toda izgleda, da je jugoslovanska vlada še tedaj hotela stezati za našimi rojaki m jih čimbolj očrniti pred zavezniki. Kajti dolgo časa naši fantje, niso uživali svobode kretanja po mestu. Naši fantje v Alžirju so vsta-novili svoje gledališče, imeli so dober pevski zbor, ki si je bil pridobil izredne simpatije med civilnim prebivalstvom, in so mogli nemoteno delovati na političnem in kulturnem polju.
Toda njihov položaj je bil nejasen, kajti niti angleški predpostavljeni oficirji jim niso mogli raztoi-mačiti, so li smatrani kot italijanski ujetniki, kot Slovenci ali pa jugoslovanski vojaki. Kakor so mi fantje povedali, so angleški oficirji prav kmalu uvideli in razumeli težnjo primorskih Slovencev in istranskih Hrvatov, vstopiti v Narodno-osvobodilno vojsko in boriti se pod komadno maršala Tita, za svobodno, demokratsko in federativno Jugoslavijo. Toda takrat še ni bil pravi čas in Angleži so dejali našim nestrpnim fantom, naj potrpijo, ker da bo kmalu prišel čas, ko se bodo njihove želje lahko izpolnile.
In res!
Meseca junija, 1944, ko sem zo pet prišel v Alžir, me je izredno
izilimiilililu vcliKu Številu uilaillli
vojakov z rdečo zvezdico na čepicah, ki so strumno korakali po alžirskih ulicah. Ko sem prispel dc kasarne, kjer sem v januarju mesecu obiskal takrat skoro-da obupane, brezciljne slovenske brate, sem opazil na stražarnici veliko Rdečo Zvezdo, znak, da je to kasarna Narodno-osvobodilne vojske. Prišli so moji stari znanci od prvega srečanja, veselo smo si stiskali roke. Skupno veselje je bilo nepopisno, ko sem jim objasni!, da smo tudi mi na ladji pred par dnevi vstopili v N. O. V. in razobesili zastavo Narodne Oblasti.
TOVARIŠI SO MI OPISALI PREHOD POD TITOVO KOMANDO TAKOLE:
"Lepega dne so pripeljali v njihova taborišča veliki vojaški kamioni v katerih so s grdim pogledom sedeli oficirji jugoslovanske emigrantske vlade. Angleški predpostavljeni so razklicali zborovanje in pojasnili Slovencem in Hrvatom, da je sedaj moment, ko zavezniki omogočajo popolnoma svobodno opredeljenje, hočejo li o-stati pod vlado ali pa prestopiti pod zastavo Narodno-osvobodilne Vojske maršala Tita, ki daje v popolnosti priznanje, kot zaslužen bojevnik za uničenje fašizma.
Veliko veselje je zavladalo med našimi vojaki in pričeli so peti partizanske pesmi (in v zahvalnost angleškim zaveznikom, britansko himno), kar seveda ni bilo po godu gospodom vladinim oficirjem, ki so molče sedeli v kamionih (tovorni avto.)
Po izvršenem glasovanju v vseh
kjov Do Do nakajali na .
ši vojaki, je ostalo razvidno, da se je od približno šest tisoč vojakov za emigrantsko vlado izjavilo le nekih 120, dočim so vsi ostali z ogromnim navdušenjem pohiteli pod zastavo tovariša maršala Tita. V neko taborišče so vladini oficirji prišli z osmimi kamioni, misleč, da se bo za njih, opredelila ne manj polovica vojakov. Ostali so temeljito osmešeni, kajti njihovi kamioni, vsak od, katerih je mogel voziti najmanj 40 vojakov, so po končanem glasovanju odpeljali le šest poznatih nepridipravov, ki so se bili edino opredelili za emigrantsko Puričevo vlado.
Po izvršenem glasovanju so naši fantje na vseh taboriščih ponosno razvili zastavo Narodno Osvobodilne Vojske Jugoslavije in si prišili rdeče zvezdice — znak svobode in demokracije — na kape. Izrazili so angleškim oblastim zahvalnost za omogočenje svobodnega opredeljenja.
Toda naši fantje niso le spremenili zastave in prišili rdeče zvezdice na kape. Takoj po prehodu v NOV so izbrali v taboriščih Na-rodno-osvobodilne vojaške odbore, ki so pričeli nemudoma poslovati in krojiti pogoj za vsestranski napredek naših ljudi, posebno kar se tiče izobrazbe. Uvedena je stroga disciplina, vse v skladu z predpisi Narodno-osvobodilne Vojske Jugoslavije. Storjeno je vse potrebno, da se med vojaki razvije resnično in iskreno tovarištvo, da se popolnoma iztrebi pijanstvo in kartanje za denar, medsebojna mr-žnja in, da se podvzame vse potrebno za kulturno razvijanje in okrepljenje narodne in vojaške zavesti. In neverjetno! Ljudje so se kar čez noč popolnoma izpremenili.
TUDI FRANCOZI SE SRAMIJO MIHAJLOVIČA
Naj omenim le dogodek o katerem so mi tovariši z velikim veseljem pripovedovali. Za časa nejasne situacije, vse do prehoda pod zastavo NOV, je med našimi vojaki vladala velika poparjenost, kajti bali so se, da bo vojna končana preden bo njim omogočeno boriti se proti svojim ogabnim sovražnikom, ki so toliko časa zatirali primorske Slovence, Ker se ni vedelo kako in kaj se bo z njimi zgodilo, so se vsled brezciljnosti mnogi fantje pričeli često vdajati pijači. V nekem taborišču so se okoliščni prebivalci večkrat pritožili, da ponoči ne morejo spati, ker da vinjeni vojaki povzročajo nočni nemir.. .
Teden dni potem, ko je taborišče prešlo pod Titovo zastavo, je neki Francoz uprašal enega od naših vojakov, kakšne narodnosti so "novi vojaki v taborišču", ki so kakor izgleda prišli sem pred tednom dni in, ki se tako izredno lepo ponašajo. Vojak je odvrnil, da je to Vojska maršala Josipa Broza Tita! Francoz je pripomnil, da so, kolikor mu je znano, tudi prejšni vojaki bili Jugoslovani.
Ko mu je naš rojak objasnil, da so prejšni pripadali emigrantski vladi, sestavljeni iz starih diktatorjev, je Francoz vzkliknil: "Da! sedaj pa razumem razliko med partizani in pa onim zloglasnim kvizlingom Mihajlovičem! Taka vojsKa Kot jo ima Tito, mora povsod zmagati . . in mi sosedje taborišča lahko odslej mirno spimo celo noč. . . "
Francoz ni niti pomislil, da so ljudje isti, da pa je stvar v tem, da so po spremembi zastave, ko so dosegli cilj svojih želja, z velikim navdušenjem pričeli Novo, trezno in premišljeno življenje, u-smerjeno za dobrobit, čast in slavo južnoslovanskih narodov!
Za časa bivanja v Alžirju so me tovariši povabili da prisostvujem pevskemu koncertu, kateri je bil prirejen v počastitev mladih tovarišev, ki bodo sledečega dne odpotovali na novo službo, namreč v šolo za bodoče Titove pilote. 214 fantov iz taborišča je sledečega dne moralo odpotovati v neki oda-ljeni kraj. Odzval sem se poln ginjenja vabilu!
BODOČI AVIJATIČARJI SO ŽARELI OD PONOSA
Kar sem onega dne imel priliko videti in slišati, to mi bo večno ostalo v neizbrisanem spominu Vojaška dvorana, prirejena za kulturne prireditve, je bila polno nabita slovenskih vojakov. Koliko zdravih, krepkih mladeničev z bistrimi in veselimi obrazi . . . koliko dobrih in zavednih Slovencev, ki bodo v najkrajšem času uničili fašistično golazen v naši domovini. Preko tisoč tovarišev je bilo v dvo rani! Prišli so tudi iz sosednjih taborišč, da se poslovijo od mladih tovarišev, ki bodo kmalu metali ogenj na germansko-fašistične betice.
Bodoči avijatičarji, so kar žareli od veselja in ponosa! Nekateri so si bili že preskrbeli liove uniforme, plavkaste barve. Kako lepa vojska slovenskih vojščakov! Vojska Slovencev, ki prvič ve, za kaj bo prelivala svojo kri. . .
Kljub napolnjeni dvorani je vladala absolutna ti-šina. V prvi vrsti so sedeli angleški oficirji, ki so v toku poslednjih mesecev bili našim vojakom predpostavljeni. Bilo je prisotnih tudi mnogo civilnih gostov, francozov in pa Jugoslovanov naprednega mišljenja. Med vojaki sta bila tudi oba oficirja, ki sta prestopila pod zastavo Narodnoosvobodilne vojske.
Na odru se je pojavil redov-pro-iesor Dodič, doma iz okolice Trsta, ki je bil takorekoč duša patriotskega in kulturnega gibanja naših vojakov v alžirskih taboriščih. Pozdravil je prisotne, se zahvalil za mnogobrojen obisk in najavil program.
Pevci so zapeli slovensko partizansko himno: "Nabrusimo koso" in pa "God Save the King". Vsi prisotni smo spoštljivo vstali, mogočni basi so gromko spremljali vodilne tenorje in naša slovenska delovna himna je zvenela tako im-pozantno, da je teško opisati. Pevci so pomembne besede izgovarjali tako razumljivo, da so skupno z prekrasno melodijo vzbudile v poslušalcih mogočne občutke. Ko sem se obrnil naokrog sem opazil, da vojaki drhtijo in da so nam vsem solzne oči. Sledila je druga kitica:
Nekje je dežela, kjer vlada svoboda,
kjer srečo uživata delavec in kmet.
Tam kmeta ne žuli nobena gospoda,	,
kdor dela ta uživa truda cvet!
Zatem pa v počastnem svečanem tempu sledi:
Mi bratje smo vaši po rodu. . .
Slovenci le nrno na plan.
Naš čas je napočil . . . dani se na vzhodu,
že žetev je zrela. . . Puško v dlan!
Po kratki tišini je zopet spregovoril tovariš Dodič. To pot se je v angleškem jeziku v imenu vseh Slovencev v taborišču zahvalil angleškim oficirjem za izredno korektno postopanje in resnično demokratske odnose napram Slovencem in Hrvatom, ki so jim bili v tem taborišču podrejeni. Dejal je, da bodo po vojni Slovenci in Hrvati, ki so bili pod njihovo upravo znali povedati o tem svojemu narodu in, da se bodo trudili za razvijanje angleško-jugoslovanske -ga prijateljstva. Na kraju je zaključil :
NAGOVOR PROF. DODIČA
"Gospodje častniki! Vi ste se pokazali kot dobri prijatelji našega naroda in ste vedno pokazali razumevanje za naše vojake. Upamo, da ste z nami bili zadovoljni in da smo skupno sprovedli lepe dneve. Mi smo srečni, da smo dosegli kar so naša srca želela: danes smo vojaki maršala Tita in skoraj bomo krenili na bojno polje v boj proti našim skupnim sovra-gom! Mi vam ne moremo ničesar dati v znak zahvalnosti in spoštovanja, razen naših lepih slovenskih pesmi, katere vemo da vam
11ST'-1 J .K"1 fil^Ho/So alrwpnolro nnrnH-
ne in patriotske pesmi so namenjene vam v počast:
Sledilo je nekoliko dobro izbranih slovenskih pesmi. Narednik tovariš Černigoj, doma iz Ajdovščine, zasluži res da, najlepše priznanje kajti, v kratkem času je svoj pevski zbor tako dobro izvež-bal, da so se za naše petje začeli zanimati najvišji francoski in zavezniški krogi.
Ne morete si vi čitalci predstaviti, kako lepo in kaj vse je dejal o slovenskih vojakih njihov dolgo-mesečni predpostavljeni angleški major g. Carter! žal mi je, da si nisem stvar dobesedno zabeležil. Na njegovo priznanje slovenskim vojakom in slovenskemu narodu, smo lahko vsi mi izredno ponosni. Dejal je, da je srečen, da je v teku poslednjih mesecev imel priliko upoznati eden od številčno najmanjših narodov Evrope, kateri pa po kulturni višini svojega prebivalstva spada med najboljše. Naglasil je, da je po poklicu vojak | že od mladega, da je zapovedoval edinicam že v svetovni vojni in da je imel pod seboj mnoge raznovrstne vojne zastave, da pa ni nikdar svojih vojakov tako občudoval, kakor je to bil slučaj z Slovenci,^ so pravzaprav njemu tujci katerih jezika bi se teško priučil. Redel je, da mu je izredno žal, da se mora z tako dobrimi vojaki posloviti, posebno radi tega, ker je dostikrat razmišljal o tem, kako sigurne vojaške podvige bi on z našimi ljudmi izvajal na fronti v korist skupne zavezniške zmage. Pripomnil je, da mu je žal, da se ni vojakom že pred dolgo ostvarila želja, katera se jim je sedaj končno izpolnila (verjetno vstop v NOV), da so oni, Angleži dobro vedeli, kako naši fantje čutijo in, da so storili vse kar je bilo v njihovi moči, da dosežejo svoje pravice. Dejal je: "Da ni njihova krivda če so vojaki šele sedaj dosegli svoje cilje." čestital je Slovencem in Hrvatom vstop v NOV in jim želel vse najboljše.
Major Carter je tudi dejal, da je prepričan, da je dežela, ki ima tako odlične sinove kakor so prisotni slovenski vojaki, gotovo prekrasna in da se bo kmalu po vojni potrudil, da obišče našo Slovenijo.
Na zaključku je dejal, da bodoči demokratski Jugoslaviji želi vse najboljše in, da je prepričan, če bodo v novi državi taki upravni elementi na krmilu kakor so mnogi od prisotnih zavednih slovenskih vojakov, da se ne boji za njeno blagostanje in kulturni razvitek (Pripomnil je imena nekaterih zaslužnih kulturnih delavcev, na prvem mestu seveda profesorja Dodi-ča.)
Za njim so govorili t\idi drugi angleški častniki, ki so izrazili precej slično mišljenje in pa žalost, da ne morejo voditi naših fantov na bojno polje, na kar bi bili izredno ponosni.
Program je bil izredno lep in kljub vladajoči vročini, ni nikomer prišlo na misel, da bi zapustil dvorano.
Šest tisoč Slovencev iz alžirskih taborišč bo gotovo mnogo doprineslo osvobodilni borbi. Ko sem slišal, da so pri osvobojenju Beograda sodelovali tudi primorski Slovenci, sem nehote pomislil na one strumne fante s katerimi sem se pred nekoliko meseci poslovil v Alžirju.
V blag spomin Major generalu F. Rožman
(Brzojavno Edinosti)
Moskva — Pred nedavnim Svobodna Jugoslavija je naznanila, da je padel Major-general Franc Rozman, vrhovni poveljnik oddelkov Narodne Osvobodil-
ne Armade Slovenije, časopisni urad Vse-slovanskega odbora vam pošilja članek v blag spomin Major-gene-ralu Francu Rozmanu po Dragutinu Guštinčič, sloven-
Gornja slika je iz Španije in predstavi j,a z leve na desno: G. Matešiča, sedeči Viktor Pregelj in pokojnega Franca Rozman, General-majora Slovenske armade.
NAJ OMENIM šE EN SLUČAJ PRI GLASOVANJU
Par dni po izvršeni opredelitvi naših vojakov, je v Alžir prispel neki minister, baje celo Slovenec; Gospod je že na aerodromu vprašal vladine oficirje, če je že izvršeno glasovanje in kako je izpadlo. Da koliko se je procentov izjavilo za staro vladavino? Nekdo mu je odgovoril, da o procentih sploh ni govora. . . ker da se je od 6.000 ljudi samo 120 najslabših javilo za njihovo stran. Tedaj je viskopoložajni gospod vzkliknil: "Večna izdajstva — povsod izdajstva!" Treba takoj ukreniti vse potrebno, da se čimprej izvede revizija glasovanja.
Nekdo od pametnejših se je nato pritajeno nasmehnil in mirno odgovoril: "Gospod minister. . . to je nemogoče. Pri Angežih se le enkrat glasuje!"
PRVO SREČANJE Z NAŠIMI VOJAKI V TUNISU
Prvič sem pravzaprav srečal vojake z rdečo zvezdo v Tunisu, me-seca maja. To je bilo pred mojim drugim srečanjem z tovariši v Alžirju, kar sem v prednjem odstavku opisal. Tudi ti tovariši so bili rojaki iz Slovenskega Primor-ja in istrski Hrvati. Bilo jih je dvajset.
V začetku sedanje vojne jih je bil Musolini poslal v Eritrejo. O prvi priložnosti so seveda vsi prešli na zavezniško stran. Bili so poslani najprej v jugoslovansko vojsko v Kairo, kasneje pa dodeljeni gardi. Pftvsod so bili razočarani in končno svojevolno prešli v brigado mednarodnega Koman-dosa, katerega se je takrat osnovalo in vežbalo v Angliji. Tam so se temeljito izobrazili v napadalne svrhe. V začetku tega leta, so bili poslani naprej v Italijo, od-tam pa na otok Vis, kjer so prebili tri mesece. Iz otoka Visa, so često v kombinaciji z drugimi vojnimi oddleki, največ partizanskimi s pomočjo angleških ladij, vršili izpade na okupirane otoke Hvar, Brač in Šolto. Ob teh prilikah so se vedno pokazali hrabri in neustrašljivi in radi tega so od angleških predpostavljenih uživali priznanje in simpatije.
Dvema jugoslovanskima rezervnim oficirjima, ni ugajala borba niti jim je dišalo dejstvo, da vojaki održavajo ozke stike s prati-zanskim pokretom na Visu. Nalagala sta zaveznike, da njihovi vojaki želijo proč iz teh krajev, da bi radi nazaj v jugoslovansko (vladino) vojsko, ker da se ne morejo razumeti s partizani. Naši vojaki so bili lepega dne nepričakovano prevedeni v Južno Italijo. Tam so izvedeli, da so odstranje-
(Dalje na 7 str.)
ski javni delavec. Njegov članek se glasi:
"Bil sem globoko prizadet, ko sem slišal žalostno vest o smrti generala Franca Rozman, glavnega poveljnika oddelkov Slovenske Narodno-osvobodilne armade, kajti bil je moj najbližji tovariš, katerega sem srečal za časa herojske borbe za svobodo Španije. To pot sem srečal Franca Rozmana, mladega slovenskega delavca v oficirski šoli Mednarodnih Brigad v Španiji leta 1937. živ in energičen tovariš, vedno nasmehnj enega obraza, France je kaj kmalu z,adobil simpatije pri vsakem človeku z katerim je prišel v dotiko. On je bil menda prvi Slovencev, ki so pohiteli braniti demokratično Španijo (>d fašističnih razbojnikov in agresorjev v letu 1936. Prišel je sem in je nekaj časa se zadržal v Kataloniji med oddelki strokovnih unij v Barceloni, to-a,a Komaj CaKal ila prJOe v spopad z fašističnimi silami. Ko je zvedel za formiranje Mednarodnih Brigad v Al-bacete, takoj se je podal tedaj že z večjo skupino so-tovarišev v Albecete, da vstopi v Mednarodno Brigado, kajti vsaka tudi najmanjša borba mu je ulivala nove izkušnje in korajžo s izredno bistroumnostjo v vojaških in vojnih vprašanjih.
Nizek po postavi in bolj slabo fizično močjo, France je kljub temu vedno izražal izredno vztrajnost in je bil spoštovan ter čislan med vojaki. Odlikoval se je v teš-kih bitkah na Harami in je radi junaškega ponašanja v borbi bil poslan v oficirsko šolo, kjer sem se srečal z njim. Kaj pogostoma me je obiskoval z drugimi tovariši in je bila vedno živa diskusija ob njegovi navzočnosti, posebno o zadevah Medna-ronih Brigad. Njegovo junaško srce za borbo, je bila najboljša garancija za njegov tedajni častniški čin poročnika. Toda po zaključku oficirske šole, se ni povrnil v Mednarodne Brigade. Bil je nestrpljiv posebno večkrat v zaledju, ko je bilo potrebno zopet in zopet spo-polniti čete in batalijone po večjih ofenzivah in zato je vstopil v partizansko grupo, katere so bile vse skozi v borbi. Spomladi 1938 leta, se je zopet povrnil in topot v 129 Brigado, katera je vodila borbo v obrambi Valen-cije, dočim so bile vse druge (Dalje na 7 str.)
Priprave za uspesno kampanjo Edinosti
V akciji na Gorenskem
V. G.
Večerno solnce je zlatilo vrhove temnozelenih gora, v dolini je vstajala tenka, sivomodra meglica. Oblaki so se že skoraj razbežali, in le svetle kaplje, so pričale o malo prej minilem deževju. Povzpeli smo se na greben, odkoder se nam je odprl krasen razgled po vsej dolini. Oj, žemljica slovenska, prečudovita si v svoji lepoti !
Bili smo v treh, midva s tovarišem Bojanom in najin vodič. Mladi fantič nama je kazal pot do taborišča majhnega partizanskega odreda. Ob mraku smo prispeli na cilj: na gozdnem paro-bku kmečka hiša, hlev, nad njim skedenj in ob strani kolarnica. V hiši so bili poleg domaČe družine stinjeni odredova "pisarna", "skladišče" in "ambulanta". Vsa posadka je s komandantom Jakatom, komisarjem Janezom, kuharico Marijo in bolničarko Vero vred štela komaj okoli dvajset ljudi. Ob našem prihodu se je ravno v kotlu nad par kamni kuhala večerja. Prijazno se je kadilo, še prijazneje dišalo. Okrog ognja se je motalo ali sedelo nekaj zastavnih fantov. Sprejeli so naju prijazno in veselo, kakor bi se že od nekdaj poznali.
"Kje pa je tovariš komisar"? sem pobaral.
"O naš komisar Janez pa pravkar strže svojo kosma-čo".
Na hlevska vrata si je bil obesil preostanek nekdaj-nega ogledala, vodo je imel v menažki na tleh in si je z britvijo neusmiljeno obdeloval brado, čeprav najbrž še ne tridesetleten je vendar že imel sivo oprašene lasi. To ga je delalo nekako dostojanstvenega, a živahne oči izza naočnikov so pričale, da komisar nikakor ni kar tako od muh. Ne da bi popustil opravilo, smo se pozdravili. Povedal sem mu, kaj in kako.
"Treba bo par dni počakati. Naš komandant Jaka je na delu, a se bo vrnil še nocoj ali jutri. Z njim bosta uredila. Dotlej vama pri nas gotovo ne bo dolgčas".
Posedeli smo ob ognju. Tik ob meni so sedeli trije, ki mi je oko na njih takoj obstalo. Videti in, še bolje, slišati jih je bilo, da so Primorci. Sami veseli, simpatični fantje. Najživahnejši, med njimi, Jokšo, je bil doma iz Kanala, Vlado iz Kobarida, a Franc iz Vipave. Povedali so svojo zgodbo. živeli so pod Italijo kjer so dobro okusili gorje petindvajsetletnega suženjstva. Bili so mobilizirani in so služili v italijanski vojski nekje blizu francoske meje. Ko so čuli o partizanskem gibanju pri nas, so seveda kmalu sklenili pobegniti. Posrečilo se jim je in po velikih naporih so srečno prišli na domača tla. Bilo jih je veselje pogledati tako zastavne, živahne, mišičastih udov in vedno dobre volje. Ko živo srebro med njimi je bil Joško, delavec, ki je poleg svojega dela še vedno našel čas tudi z.a šport. Kmečki sin je bil Vlado, čokat, a zelo pameten in prevdaren borec. Rekli so mu tudi "Bombaš", kjer so bile ročne bombe njegovo najljubše orožje. Franc, tudi kmet, je bil pa hrust, močan za dva in izvrsten strelec, zlasti z revolverjem. Po večerji smo dolgo govorili. Okoli devetih se je vrnil komandant Jaka z dvema tovarišema. Prinesel je novico, da se je pred tremi dnevi par ur od tam naselil nemški garnizon, približno 60-70 ljudi. Kaj brž je bilo sklenjeno, da pojde odred še to noč na pot. Napasti je treba Nemce, še preden se bodo spoznali z okolico. Fantje vsi brž na noge in so na mah pripravljeni. Zakaj bi tudi mi dva z Bojanom ne šla z njimi?
Komandant Jaka je razložil načrt. Baraka z garni-zonom leži malo nad cesto tik pod gozdom. Vse naše
sile, vse skupaj osemnajst borcev, bomo razdelili v dva dela. Glavnina bo napadla od spredaj, manjši del pa s hriba. Nama z Bojanom so zaupali puškomi-traljez z nalogo, da krijeva poglavitne tri napadalce, Joškota, Vladota in Franca.
Ob desetih smo krenili na pot. Na cilj smo prispeli v dobrih petih urah. V gozdu nad barako smo se ustavili. Komandant Jaka in Joško sta si ogledala položaj. V kratkem bojnem posvetu je bil brž sestavljen načrt. Baraka je dolga kakih osem metrov in ima vrata na čelu in na hrbtu, ob strani pa po troje oken. Pred obema vrati stoji po en stražar. Razdelili smo se, dva sta šla na stražo pod cesto, komandant in komisar z devetori-com so obkolili barako s spodnje plati, Joško, Vlado, Franc in midva z Bojanom pa smo se spustili mimo dreves do barake. Joškotova naloga je bila, brez šuma odstraniti prvega stražarja
Nismo še končali z "inventa-riziranjem", kar priteče ku-rirček s poročilom, da je na poti tod mimo nemški ka-mijon s hrano in drugim materijalom. Vsekakor bo v dobri uri prispel do postojanke.
Komandant je brž izbral prostovoljce. Naši trije Primorci so bili seveda prvi, a tudi mi dva z Bojanom nisva hotela zaostati. Tako nas je šest s komandantom vred krenilo z dvema puš-ko-mitraljezama v zasedo. Ostali pa so imeli nalogo, spraviti vojni plen na varno.
Stopali smo naglo ter iskali ob cesti primernega prostora. Našli smo ga na mestu, kjer se je cesta obračala v zavoju. Na notranji strani se je dvigala tri do štiri metre visoka, skoraj navpična strmina, nekaj grmov in nižjih dreves nam je nudilo izvrstno skrivališče. Zgoraj so se namestili komandant, Joško, Vlado in Franc, medtem ko sva mi
zabliska ter poči. Ročna bomba se je razletela v šoferjevi kabini. Nato spet ena in še, naša strojnica za-reglja vmes pa spregovori Francova pištola. Auto se obrne malo na desno in se ob steni sunkoma ustavi. V-rata od kabine se naglo od-pro, in nekdo skuša pobegniti po strmini. Iz kamijona je skočilo še par švabov, vendar prepozno. Bojanova mašinca je zapela in nekaj jih je obležalo. Vse to najbrž ni trajalo več kot pet minut. Približali smo se ka-mijonu, a odpora ni bilo več nobenega, 2,500 cigaret in deset kil marmelade je bil naš plen. A dolgo se nismo mogli ustavljati, kajti že smo zaslišali čudno žvižganje in grom. švabi so nas morali nekako izvohati in nas zdaj iščejo od nekod z minami, ki padajo vedno
Kampanja Edinosti in drugo iz Norande
Kr"?.*	dva poiskala zaklonišče £
Ko se je ta okrenil od njega, je Joško bliskoma pla-nilf nanj in mu z roko zamašil usta in nos. Nemcu je zastala sapa, samo še krepak sunek s kolenom v trebuh pa se je stegnil. Stražar na drugi strani je v tem najbr-že le nekaj zasumil. Nemara je komu pod nogo počila suhljad, da je zaklical: "Halt, ver da?". A že je počil strel, Fric se je zvrnil, in to je bil znak za splošni napad.
Dva sta skočila k vratom, začela sta s kopiti lomiti, več drugih pa je metalo skozi okna ročne bombe, švabe so seveda brž planili iz spanja in se zmedeni poskušali ubraniti. Medtem sem Joškota izgubil z vida, a le za hip, ker se je že s prožnim skokom pognal na streho. Skušal jo je razkriti, ali pa vsaj narediti vanjo večjo luknjo. Za njim se je povzpel na streho tudi Vlado, medtem ko je Franc razbijal spodaj druga vrata. V tem so se morali naši spredaj v-sled silnega nemškega ognja nekoliko umakniti, tako da z ročnimi bombami niso mogli barake več doseči. Položaj mahoma ni bil več tako rožnat, saj je bilo švabov, kljub temu, da jih je moralo že precej pasti, vendar dokaj več kot naših. Iz barake se je glasilo nečloveško tuljenje, javk in stok ranjenih ter preklinjanje ostalih. Joškotu in Vladotu se je medtem posrečilo dvigniti kos strehe in ročne bombe so začele spet svojo mesarsko pesem po baraki. To je švabe ponovno zmelo.
set metrov zadaj na zunanjem robu ceste. Od tam naj bi s puškomitraljezom čuvala, da nam nebi kdo popihal navzdol po strimini. Stopila sva za grm, namestila sva mitraljez. Bilo je že blizu petih zputraj. Jasno, a precej mrzlo jutro sijemeloše zaspane oči. Sonce še rii bilo vzšlo iznad gora, a jutranja zarja je že rdela v daljavi. Svet se je budil, umit v jutranji rosi je zadihal v novi dan. čeprav sem bil utrujen, da bi skoraj krik-nil, sem vendar željno pil lepoto. Napeto smo poslušali, kdaj se bo oglasil motor. Če ga še kmalu ne bo, bo morebiti prepozno, kajti pri belem dnevu ni tako lahko kot v mraku. A nismo dolgo čakali. Od daleč zabrni motor. Ali so pravi? Jih je morda več, kot smo mislili, in jih ne bomo mogli napasti ? Ropot se je bližal, bil je samo en kamijon. Iz jutranjega mraka so se pokazali njegovi obrisi. Videti je bi-
bližje. Polili smo brž auto z bencinom in ga zažgali, nato pa jo jadrno ubrali v breg.
Najbolj dragocen del plena, so bile seveda cigarete, po več kot sto na vsakega. Pomenile so nam lepše darilo, kakor če bi ne vem kaj dobili za Božič ali za god. Marmelada sama lačnemu želodcu seveda bogve kaj ne hasne, če nimaš kruha, no, stran je kajpak nismo vrgli.
Na dogovorjenem mestu smo dohiteli ostale in hajdi po hribu po najbolj zavitih kozjih stezah navzgor, da čimprej pridemo iz neljube nam okolice. Po šest urnem hodu smo se malo odahnili, malo pojedli in za par uric zadremali. Potem pa spet naprej, dokler se nismo pozno v noč ustavili v globokem gozdu, kjer smo se dobro spočili in naspali, česar smo bili že vsi močno potrebni. Iz previdnosti smo namreč tabor spremenili.
Šele drugi dan proti večeru sva z Bojanom krenila naprej. Teh sijajnih tovarišev in preuspešne akcije, ki sem jo skupno z njimi opravil, vsekakor ne bom z lepa
lo, da je kar visoko naložen i pozabil. Bogve, ali se bom in na njem nekaj postav, j še kedaj z njimi srečal in Zdaj so na mestu, in že se| kaj neki zdaj delajo?
Njihov organizirani odpor je popustil. Ali Joškota je vtem mahoma zmanjkalo. Pod nogami se mu je udrla streha, in še preden se je zavedel, je že bil sredi med volkovi. K sreči se pri padcu ni bogve kako poškodoval, saj je bil športnik, da malo takih. Bliskoma je snel mrtvemu Nemcu .brzostrelko in začel z njo kositi po ostanku brezglavnih sovražnikov. Vlado je videl, kaj se je Joškotu zgodilo, pa je ne bodi len skočil za njim v globino, zaokrenil puško in začel udrihati s kopitom po švabskih buticah. P,a tudi Franc je že udri vrata in pohitel tovarišema na pomoč. Teško bi bilo opisati razdejanje, ki ga je trojica pozvročila v baraki. Zaklical sem "glavnini", da so naši trije že notri in naj nikar ne mečejo več bomb. Sicer pa je nemški ogenj že povsem potihnil, in ko smo prišli na mesto, je bilo že malo ne vse končano. Noben Fric ni bil več živ. Mrtvih niti dobro prešteti nismo mogli, kajti kdo bi v kupu mesa in krvi ugotovil, kaj je čigavo. Ocenili smo, da jih je moralo biti najmanj 72 do 76 mož. Vojni plen je bil ogromen. Orožja, municiie, oblek in hrane je bilo toliko, da smo lahko odnesli samo najbolj-
Nav a sveta dolžnost
(Brzojavno Edinosti)
Moskva — Urad za tiskovno službo Vse-slovanskega odbora, je naslovil članek pod zgornjim naslovom Edinosti, ki ga je napisal slovenski duhovnik Andrej Ilčič. Njegov članek se glasi:
"Nova narodna oblast v Sloveniji z vso vnemo zvra-ča pozornost verskemu življenju. Formirana je posebna komisija za verske zadeve pri predsedsvu Sveta O-svobodilne Fronte. V osvobojenih pokrajinah Slovenije, Svet Osvobodilne Fronte je aranžiral konferenčna zborovanja, katerih se udeležujejo duhovniki in razlagajo vprašanje o vlogi duhovništva v dobi Narodnoosvobodilne borbe, kajti Hitlerjevci in narodni izdajalci, skušajo odvrniti ljudstvo in sicer z lažjo od 0-svobodilne borbe, češ, da je v osvobodilnih pokrajinah Slovenije prepovedano bo-gočastje. To je zloglasna laž! V našem okraju veronauk se vrši kakor pred vojno. Ob nedeljah verniki gredo v cerkev k službi božji popolnoma svobodno. Vršijo se cerkveni obredi, procesije, krščen je otrok in tudi k bolnikom se gre z sveto popotnico. Ravno nasprotno je torej resnica, da ljudstvo vživa ne samo popolno svo-bodščino v verskih zadevah, ampak pomaga vršiti službo božjo medtem tudi narodna oblast. V šolah se poučuje Sv. Pismo. Cerkvenih obredov se udeležujejo med civilnim prebivalstvom, tudi vojaki in častniki Narodne
gimi in niti enega nisem sli šal, da bi povedal, da kjer koli obstoji prepoved vero-nauka pri armadi. Ne vojaki in tudi partizani niso spremenili svojega stališča napram cerkvi. Lahko rečem, da jih je neizrecivo trpljenje zbližalo z verona-ukom v našem okraju, kjer se je vodila v velikem obsegu borba za svobodo in kjer se je narod tako navdušeno dvignil v odpor, za kar gredo v dobri meri zasluge duhovščini, katera je v večini podpirala Narodno-
osvobodilno borbo. Mi smo pokazali in bomo tudi v bo- rad bi sporočil tudi kaj dru-
Noranda — Cenjeni urednik! Tukaj vam pošiljam e-no ponovno in eno novo naročnino za list Edinost. Nova naročnina je od lastnika pisma, ki se nahaja pri vas v uredništvu, namreč Anton Jakofčič, in ako mu ga niste poslali, yas prosim da to storite na spodaj označeni njegov naslov.
Nadalje vam sporočam, da smo imeli zadnjo nedeljo letno sejo odseka Zveze Kanadskih Slovencev, ker smo imeli tudi volitve uradnikov za bodoče leto. Ostane pa vse po starem, to je brez spremembe, ker članstvo je glasovalo za stari odbor in istemu poverilo dolžnost še za nadalje.
Raspravljali smo tudi glede kampanje za list Edinost, ki se prične 1 januarja in konča zadnjega februarja, kako in na kakšen način bi izpolnili kvoto. Prišli smo do zaključka, da priredimo enkrat januarja meseca večerno zabavo in to samo za list Edinost.
Zatoraj rojaki in rojakinje, ste naprošeni že sedaj, da obiščete to zabavo. Kdaj in kje se bode vršila, bo pravočasno poročano.
Naša narodna dolžnost je, da kot Slovenci podpiramo list Edinost. Drugi ga ne bodo. List nam prinaša lepe poučne članke iz naselbin, lep roman in kar je največje važnosti, priobčuje pisma od naših trpečih bratov in sester iz starega kraja, ki jih prejemajo rojaki v Kanadi in drugod. Eno bolj kot drugo je žalostno.
Čital sem v "Enakopravnosti" pismo iz starega kraja. "Nemški oficir je hotel prisiliti dečka 10 let starega da je partizan, ko je, pa-sel krave malo bolj v bregu. Deček je začel, jokati, da od tega nič neve ali nemški razbojnik, ni tega vpošteval, dečka prime za lase in ga hladnokrvno ustreli v čelo. Nadalje piše: "Partizani so šli čez požgano vas, to je bilo pri Gorici in zaslišijo otročji jok. Ne daleč v stran dobijo jamo in notri je bilo dvajset žen in deklet umorjenih, otrok se je pa plazil po mrtvi materi in z njenih ran kri lizal. Otroka so potem rešili in se nahaja v Afriki, ker imajo Jugoslovani logor."
Taka in podobna pisma prihajajo in to nam pišejo naši slovenski listi — v tvojem jeziku da ga razumeš ti rojak in rojakinja. Poznaš vas, občino, poznaš ljudi v starem kraju, vse to ti natančno popišejo samo naši slovenski listi. Ako nebi bilo naših slovenskih listov, bi mi malo vedeli, kaj se dogaja po svetu, tvoji ali moji vaščani ali občani, so raztreseni po celi Kanadi ali A-meriki, da bi vsakemu pisal, kaj si prejel iz starega kraja skoro ni mogoče. Kaj rado se zgodi, da ne veš naslova,
vsaj enkrat na teden izha- navedel da je prezaposlen, jal, kar je že več rojakov ker je bil pri zadnjih volit-izreklo. Zato kdor se naroči vah izvoljen za poslanca na list v času kampanje, sta- kot kandidat CCF. Franco-
ne samo dva dolarja za celo leto. Zatoraj poslužite se te prilike, ker sem prepričan, da boste z listom zadovoljni.
Mogoče bode rojake zanimalo v drugih naselbinah, kako tukaj pri nas v Norandi. Tukaj imamo delavsko organizocijo CIO skoro leto dni. Začetek je bil zelo dober, vse navdušeno za omenjeno organizacijo, še bolj je izpadlo pa glasovanje. Glasovanje je bilo 93 % za delavsko unijo, ali kompa-nija se neukloni in ne prizna, akoravno so bile sodnij-ske razprave v Ottawi in Montrealu. Vse zastonj. Ko-mpanija je trda napram vsemu temu. Glavni organizator je odstopil, za vzrok je
zje so začeli popuščat in kakor mislim tudi naši, tako da prav slabo kaže. Za dobre in aktivne člane, se zna zgoditi, da pridejo v manjšino. Priporočal bi našim rojakom, da držimo do zadnjega, mogoče dase vsa zadeva zna izboljšati. Pravijo, še cigan je znal reči: "Po dežju vedno solnce posije." Tako tudi v tem oziru, bodimo trdni in odločni.
Tukaj, smo dobili prav hudo zimo zadnjih par dni. Končno pa pozdravim vse rojake in rojakinje širom Kanade in Amerike in voščim vsem Vesele Božične praznike in srečno Novo leto 1945. Listu pa mnogo novih naročnikov.
Jack Modic
Darovalci za pomoč v stari kraj iz St. Catharines
še in najpotrebnejše reči. vojske. Govoril sem z mno-
doče našo ljubezen do našega naroda. Jaz sem vedno bil na strani progre&a.
V stari okupatorski Jugoslaviji, smo bili bolj odstranjeni od naroda, kakor pa z narodom. Narod ni imel pravico izraziti svoje želje in svoja narodna čustva. Jaz upam in prepričan sem da izražam mišlenje večine duhovništva, da je Osvobodilna Fronta ustvarila Nov svet — novo življenje — svobodo in srečo za vse. V njej ni mesta za razbojništ-vo, ampak notranja srčna ljubezen zmaguje. Pred cerkvijo so ravno tako značilne naloge, da pomaga zgraditi to novo življenje. In to je naša Sveta dolžnost duhovnikov.
Naša vera je svobodna in cerkev lahko igra značilno vlogo, katera ni politična niti ni ekonomska, ampak duševna. Priznavam odkrito, da so bili vsaj nekateri duhovniki med nami mišle-nja in so trpeli celo strah,
gega, zopet ni mogoče, po sebno ako nisi naročnik lista, ker list gre iz roka v roko v vsih ozirih. Pošlješ pismo kakšne vsebine bi že bilo, urednik ga bode drage volje priobčil in po par dneh, bodo, vsi tvoji znanci vedeli. V nasprotnem slučaju ako nimaš slovenskega lista, bode pa leto prošlo, ki ne boš vedel kaj se je z tvojim sosedom zgodilo. Zato moramo biti našim slovenskim listom hvaležni, moramo jih podpirati, še posebno pa naš list v Kanadi, to je Edinost.
Zatoraj vsi na delo, da list podpremo tako, da bo
da Osvobodilna Fronta ne bo mogla narediti reda in mira. Mnogi so se bali izgredov, toda zadnje tri in pol leta smo se prepričali, da je resnica ravno nasprot no. Od samega začetka O-svobodilna Fronta nam je pokazala genijalnost narodne oblasti in ravno zato je naša sveta dolžnost jo podpirati.
Kakor po vseh drugih večjih in manjših naselbinah se zbira pomoč za narode Jugoslavije, smo tudi tukaj v St. Catharines vsak po svoji najboljši moči prispevali denarne prispevke v to svrho. Zaradi potrdila kdo je koliko prispeval naproša mo uredništvo Edinosti za priobčitev imen prispevate! jev iz tukajšnih farmerskih naselbin St. Catharines, Grimsby, Beamsville, Jordan in okolice.
V to plemenito svrho so darovali kot sledi: Odsek Z. K. S. $250.00 V. P. Z. Bled Novo Mesto št. 12	50.00
John in M. Cesar 50.00 John in K. Urbanč 50.00 Joe in K. Progar 50.00 John Kump	50.00
Eli Milakovič	50.00
Luis Baudek	30.00
Joe in A. Plut	25.00
Luis in M. Kobetic 25.00 Joe in B. Novak	25.00
Peter Stajdohar 25.00 Matt in M. Mestek 25.00 Frank in T. Rezel 25.00 Rudi in V. Pečavar 25.00 Joe in M. Barič 25.00 Luis Anzelc	25.00
Joe Kolenc	25.00
Peter Žalec	25.00
Tony in B. Pezdirc 25.00 John Križe	25.00
Frank Dermoša	25.00
Frank in M. Pintar 25.00 Luis in K. Pire	25.00
Peter Geršič	25.00
John in R. črnič 25.00 Leo in M. Makse 25.00 Vencel in E. Lesjak 25.00 John in M. Gerden 25.00 Frank in E. Možina 25.00 Georg. in P. Klepec 25.00
Frank in J. žičkar 21.0 Tony in E. Golob 20.0 John Horvat	20.0
Frank in L. Ošterbenk 20.0
Joe in F. Kraje Tony in A. Turk Tony štefanič Jof in R. Antonič Joe Celar John Mulec Joe Pogorelec Joe in M. Primožič Peter Rogina Tony škof Vencel in M. Urbanč Tony in F. Ilc Joe Kežar Frank Peček in M. Joe Peček Luis Brajer Bartol Albin Žagar Joe Vesel Tony Pečavar D. Radmelič J. Levstek Frank in P. Zgonc John Težak Tony in O. Veršcaj Fred in L. Sršen Frank Mikolic Frank Kramar Luis in M. Bukovec John in P. Saje Katarina Žalec Joe Ilc Joe Drganc Joe Ostanek Mike Uršič Luis Zevnik Adolf Hočevar Rak
John in F. Barich Tony Baker Ludvik Lušin J. Pire
Byers Leed Store Haynes Meat Store
20.00 20.00 20.00 20.00 20.00 20.00 20.00 15.00 15.00 15.00 15.00 15.00 15.00 15.0
15.00 10.00 10.0 10.0 10.00 10.00 10.0 10.0 10.0 10.00
10.1 10.00 10.00 10.0 10.0 10.0 10.0 10.00 10.00 10.00 10.00 10.00 10.0
5.00 5.< 5.00 5.0 5.0 5.0 3.70
zadnja pot slovenskega mornarja
Sudbury — Kakor je bilo že poročano v našem listu Edinost, da nam je vojna vihra iztrgala že tretjo žrtev iz Slovenske naselbine v Sudbury, v borbi krvoločnega nenasitnega fašizma, je padel nekje na severnem delu Antlantika Slovenski mladi mornar Tony Smrke.
Na prošnjo starišev pokojnega, je bilo njegovo tru- meritevil^mrcvkiicamFi plo pripeljano na dom, dne 4 decembra 1944. Pogrebni zavod: Jakson in Bernard je vešče in skrbno uredil svoje delo, da je bilo težko opaziti usodno rano, katero je imel na desni strani obraza.
V lepi krsti, katero so mu kupili stariši, je bilo truplo postavljeno na njihov dom. 439 Burton Avenue. Rakev je bila odprta. Vidni znaki nagrbanih rok, so nam izrazito izpričali, da se je siromak strašno boril, z mrzlimi valovi severnega Atlantika, kateri so pogoltnili dne 28 nov. 1944 jadrnico "Shavvinigan" s celo posadko vred, 90 tovarišev mornarjev in častnikov.
Rešenih morskega groba,
je bilo samo 5 mornarjev. Med njimi je bil naš nepozabni Tony, kot radio operator. želja semu je izpolnila, da pride še enkrat domov, kar si je nestrpno in srčno želel. Prišel je, tdda mrtev.
Poslednjih 24 ur je truplo pokojnega počivalo na domu, obloženo in okrašeno
in
venci, katere so mu prijatelji nanosili in podarili, kad junaku in borcu svobode v zadnji poklon.
Mladina, odrastli, prijatelji, znanci, sorodniki Slovenci, Hrvati, Srbi in ostali Slovani, sploh vsa narodnost je prihajala v trumah, da se zadnjič poslovi od pokojnega ter, da so izkazali težko prizadeti družini Smrketovi, svoje sočutna sožalja in najlepše v resnici bratske simpatije.
Pogreb se je vršil naslednji dan, dne 5 dec. 1944. častna straža in nosilci krste, so bili sami kadetje morna-rične šole, pod vodstvom stotnika W. G. Beaverja.
Dalje na 8 str.
TRDNA PODLAGA EDINOSTI-JE IZPOLNITEV KVOTE
Port Arthur pripraven za kampanjo Edinosti
Port Arthur — Iz Port Arthurja se res bolj slabo oglašamo v javnost, kakor od nas, kateri živimo v mestu tako tudi od naših goz darjev na raznih gozdnih kempah v tej okolici. Ne-vem kaj zaprav naj bi bil vzrok, saj vendar naredimo dobro in koristno delo posebno zdaj v zbiranju pomoči za stari kraj, kar seveda zanima bralce tudi drugod, kaj delamo in kako smo tukaj uspeli. Tudi kar se sposobnosti tiče, bi ne smeli imeti izgovora, smo pač navadni delavci in kot taki, bomo napisali le resnico. In ta pa v marsikaterih ozirih bode v oči, posebno izkoriščevalce in protinarodne skupine v tekoči vojni. Zato je na mestu, da se večkrat javimo z par vrsticami iz tukaj šne naselbine v javnost.
Na zadnjem sestanku odseka Zveze Kanadskih Slovencev, smo raspravljali vprašanje prihodnje kampanje Edinosti. Določeno kvoto, oz. sugestijo uredništva E-dinosti, smo brez nadaljne diskusije sprejeli enoglasno in si nadeli nalogo, ne samo izpolniti kvoto, temveč tudi prekoračiti. To pa tembolj, ko z vsakim dnem bolj in bolj jasno se izraža velik pomen protifašističnega tiska za naš kulturni in narodni napredek, poleg tega pa, da smo pravilno poučeni o današnji situaciji v svetu, katera kot razvidno postaja zelo resna in lahko usodna ako ne bomo združeni in e-dinstveni med seboj.
Raspravljali smo vprašanje, kako izpolniti kvoto, kako prirediti kako zabavo ali banket v to svrho, kako se vsi skupaj složno zavzeti, da bo naša naselbina zopet na častnem mestu ob zaključku kampanje. Kakšen načrt si smo izdelali bomo poročali pozneje. Tudi naše gozdarje smo imeli v mislih in sklenili, da se bomo obrnili na njih za pomoč, kateri so bili vedno prvi med prvimi za napredne in dobrodelne
jim posebej pisma in vse potrebno za kampanjo.
Tukaj naj še omenim, da je dobil Joe Miklič od svojega tasta iz Amerike pismo iz starega kraja v katerem so naslednje vrstnice: "Vas Stari in Novi Kot, so vse hiše p ožgane. Tvoja družina je pregnana od brata Jakopa žena je ubita, takisto od Edvarda Troha. Sestra od Franca Mikeliča, ki je tudi poročena v Starem Kotu je tudi ubita, kakor veliko drugih. Dosti jih j« od gladu pomrlo: To je groza!"
Take vesti dobivamo iz prelepe naše rojstne domovine, kar pa ni še niti od daleč vse, kaj se je dogajalo
in kako strašno trpi naš na rod. Da mu olajšamo teško in strašno trpljenje, gradimo naše kulturne in narod ne organizacije ter naš list in sicer do tako visoke stopnje, da bomo zmožni vedno ob vsaki priliki priskočiti mu v pomoč. Postavimo Edinost na trdno podlago v naslednji kampanji, da bo ob pravem času zmožna bičati kakšno koli prevaro posebno sedaj, ko se približujemo odločilnim trenutkom izmed starega in novega sveta.
Naročnikom in čitateljem voščimo vesele božične praznike in srečno ter zmagovito Novo leto 19451
F. Cimprič.
pismo iz starega kraja in drugo
Okrog 683 veleposestev v provinciji Lublin v Poljski, bo razdeljeno med 53.000 kmetov po določbi prvega kongresa kmetov, ki se je pred nedavnim vršil.
Poljska reakcija sklicujoč se na poljsko ljudstvo, da ji je naklonjeno, najbrž da bi ne bila pri volji za "ple-bescit" med 53.000 poljskih kmetov, kateri naj bi določil, ali so za ali pa proti razdelitvi veleposestev.
Perron, Que. — Cenjeni urednik Edinosti: Priloženo vam pošljem $4.00, tri za ponovno naročnino na list in $1.00 za tiskovni sklad, ter obenem prosim, da priobčite ta dopis v listu Edinost.
Pred par dnevi sem prejel pismo iz starega kraja iz Bele Krajine, od moje družine, v katerem mi pišejo, da so se vsi živi in zdravi, samo da so bosi in na pol goli. Prosijo me da jim pošljem ne denar, ampak čevlje in obleko. Starejšega sina ni doma, on se nahaja v Narodno osvobodilni armadi. Od njega sem prejel pismo 6 decembra, katero je naslovil na "Edinost 206 Adelaide St. W. Toronto", in sem ga v redu sprejel za kar Vam najlepša hvala. V pismu piše, da se sedaj nahaja v Italiji pri Narodno osvobodilni armadi, da je tam dosti Slovencev in me prosi pomoči.
Vidite, dragi rojaki in rojakinje, naš Slovenski narod je pregnan po vseh deželah in povsod je v velikem pomanjkanju v hrani in obleki in mnogi so, ki se nimajo nikomu potožit in svoje-
™	J V	^/V/VUUIV *** " » V/JV
stvari. Namenili smo poslati' ga gorja olajšat. Zato, bo
vabilo na zabavo in drogo
Vabilo na zabavo in drugo
Sudbury — Družina Žič-kar je imela krstije od svoje hčerke, kjer smo se zbrali znanci in prijatelji v tej veseli partiji, veselja in zabave. Družini žičkar pa želimo še pridet na drugo partijo, kakor tudi, da bi bila ta srečna prihodnost, namestnik gospodarja!
Tukaj nas je zapustila družina Višček, ker se je odselila na farmo v okolici Hamiltona. želimo ji tukajšni prijatelji in rojaki mno-i uspeha na novem domu. Pogrešali je bomo, ker so "i jako dobri rodoljubi in pomoč na en ali drugi način vedno pripravljeni.
Oktobra meseca nas je obiskal rojak Leopold Makse, poljedelec iz juga, in nam je povedal mnogo z,a-nimivega o življenju in poljedelskem delu. Povedal nam je tudi, kako se naši rojaki na jugu, zanimajo za naš prvi slovenski časopis Edinost in pa Zvezo Kanad-V.am rojaki! Koncem novem-Vara rojak! Koncem novembra pa je prišel ameriški vojak na obisk k svojemu očetu, znanemu rojaku Joe Za-krajšeku. Njegov sin Anton Zakrajšek, je prišel z svo-
jo soprogo, kateremu enako želimo srečno vrnitev.
Kampanja Edinosti je na pragu. Kot za začetek bomo imeli veselico v naših prostorih 322 Bessie St. Tem potem uljudno vabimo vse naše rojake in rojakinje, da se udeleže zabave in nam pomagajo izpolniti določeno kvoto v kampanji za Edinost. Na silvestrovo večer pa priredi lokalni odbor Sveta Kanadskih Južnih S-lovanov veselico v zgoraj omenjenih prostorih in vabi vse Slovence, Hrvate, Srbe in ostale Slovane, da se udeležijo veselice ob tej priliki na starega leta večer. Zberimo se to večer v znamenju bratske solidarnosti, da bomo v prihodnjem letu še bolj aktivni na vseh poljih naprednega in progresivnega dela, za narodne in delavske interese .
Vsem naročnikom in čitateljem lista, pa voščim vesele božične praznike in srečno Novo leto!
Frank Zaic.
VAŽNO NAZNANILO
ZAHVALA ZA OBISK DARILA
IN

Tem potom se želim zahvaliti rojakom in rojakinjam v Torontu in okolici za obisk dokler se sem nahajal v bolnišnici, General Hospital, kakor tudi darila. Iskrena hvala vsem! Istočasno voščim vesele božične praznike in srečno Novo leto 1945, tako njim, kakor tudi vsem drugim naročnikom in bralcem lista Edinosti.
Tone Slak.
Zaradi praznikov in deloma počitnic v tiskarni ter preobloženega dela na pošti, Edinost ne izide z dne 29 decembra, ampak kot navadno po novem letu z dne S januarja 1945. Do tega zaključka smo prišli tudi zaradi tega, da je tekoča izdaja tiskana na 8 strani mesto kot navadno štiri, da bi ne bili naročniki prizadeti. Vsled preobložene pošte iz izkušenj vemo, da so naročniki dobili list skoraj teden dni pozneje, kakor pa ob določenem terminu.
Prihodnja izdaja izide kakor je omenjeno z dne 5 januarja.
Uredništvo Edinosti.
dimo združeni vsi tukaj in zbirajmo kateri več more zbrati hrane in obleke in z tem nekoliko olajšat trpljenje našemu narodu. Z tem se bo mnogim rešilo življenje, ako bodo dobili pomoč še o pravem času, saj ura rešitve se bliža in sovražnik bo kmalu izginil iz naše zemlje.
Torej rojaki, kateri imate se zdaj zmrzlo srce, zbudite se in pomagajte našim bratom in sestram zdaj, še danes, jutri je lahko že prepozno. Takojšna pomoč, je dvojna pomoč!
Zaeno pošiljam imena nadaljnih darovalcev za po-gorelce v Pascalis, Que. Iz Malartica, Que, odsek št. 5 V. P. Z. Bled, $20.00, po $5.00 Joe Weiss, po $2.00 N. Vičič, P. šterk, P. Babič, F. šparemblek, M. Seliak, J. Guštin, po $1.00 M. Polich,
F.	Jurčič, J. Plavetich, L. Uršich, M. Javorec in D. M. skupaj $43.00. Za Frank Zobec $19.00, za J. Janko-vich $19.00 in M. Flajnik $5.00. To vsoto je zbral Joe Weiss za/ kar mu lepa hvala za dar in njegov trud in lepa hvala vsem darovalcem.
Iz Sudbury so darovali od odseka št. 9. V. P, Z. Bled, po $2.00 Joe Nemanich, Frank Zaic, po $1.00 L. Ru-parčič, J. Košmerlj, M. Zaic Frank Župančič, L. Račič, F. Dim, J. Stariha, J. Kambič, L. Bartol, J. Golobič, Ignac Višek, T. Smrke, po $1.50 I. Jurca, po 50 c. F. Korošec, L. Leskovec in P. Tome. To vsoto je zbral Louis Račič, lepa hvala za njegov trud in lepa hvala vsem darovalcem.
Iz Timminsa so darovali od odseka št. 3. V. P. Z. Bled, po $5.00 J. Andolšek, po $3.00 W. R. Lovery and Sons, po $2.00 F. Otoničar, J. Ponikvar, A. Plut, J. Zupančič Schumacher Hotel, J. Chenier, J. Kukec, po $1.00 J. Prelesnik, F. Anzelc, John Zupančič, J. šile, F. He-nigman, J. šuštaršič, J. Vire, A. Hočevar, J. Pečjak, J. Mavec, J. Jarc, F. Tegel, F. Turk, A. Palčič, J. Krevs J. Intihar, Emery Prince Alb. Hotel, Barmolar Hotel K. Novosel, A. Doplihar, M. Pleše, A. Lavrič, A. Ilaršič, J. Stupica, J. Gornik, G. Žagar, D. Ligatsel, L. Vidaso-vič, R. Osanič, G. Rajakovič, K. Jerezinac, P. Markovič, N. Matie, J. Benčina, Frank
G.	B., J. Rus, po 50 c. F. Baraga, I. Jezerinac, J. Evans, V. Irimie, V. Broskun, Algo-ma Hotel (F. X. Gauthux), R. Hiris, Ignac Zupančič, po 25c. T. Pirnz, J. Božič, J. Cerney, H. Baessonault, F. Zdravlje, Mrs. Kennedy, Mr. Sen, Patrich, Maltais, skupaj $65.50 in so darovali od te vsote Frank Zobcu $38--25 in John Jankovich-u $27.25.
To vsoto je zbral John Mate za kar mu lepa hvala in/ Rrav lepa hvala vsem darovalcem.
Pozdrav vsem Slovencem in Slovenkam, listu Edinosti pa velik uspeh in novih naročnikov.
Joseph Prus, Box 100, Perron, Que.
Sir Samuel Hoare, britski ambasador v Španiji je podal ostavko na svoj položaj z pritožbo, češ da so mu bili nemški gestapovci vedno za petami.
Res čudno! da je šele sedaj dobil poguma obtožiti nemške gestapovce. Saj je bil vnanji minister za časa Cha-mberlinove vlade in odobraval italijansko in nemško invazijo v Ethiopiji in Španiji.
Mar so se gestapovci res tako izpremenili od tega časa?
Trenutne naloge aktivistov Osvobodilne Fronte
Konec vojne in zato tudi popolna osvoboditev slovenskega naroda ni več daleč. Slovenska OF, ki se že več kot tri leta skupno z ostalimi narodi Jugoslavije bori proti okupatorju, je v tej borbi izvojevala velike pridobitve, ki bodo ostale osnove bodočega našega političnega in socijalnega življenja : politično je vzgojila in razgibala slovenski narod, ga spravila v aktivno borbo proti okupatorju, osvobodila že obširno slovensko ozemlje, kjer je uvedla pravo ljudsko demokracijo. V zaključni fazi vojne OF stoji še vedno pred težkimi in ogromnimi nalogami. Osvoboditi
mora vse slovensko ozemlje in povsod uvesti pravo demokracijo. Da bi mogla biti kos svojim nalogam, se je od 4 do 6 septembra na osvobojenem ozemlju Slovenije vršilo 11. zborovanje aktivistov OF, ki so se ga» udeležili delegati iz vseh slovenskih pokrajin. Namen tega zbora je po besedah tovariša predsednika bil, "da pred glavnim naskokom pregledamo svoje vrste, utrdimo v njih enotno miselnost, enotne poglede in družno voljo za končni napor, kakor tudi za prve korake v prihajajoči svobodi". Iz govorov predsednika OF tov. Vidmarja, podpredsednika
vabilo na večerno zabavo v timminsu
Vodja CCF Mr. Coldwell pravi da odobrava protest britskih laboritov proti vladnega stališča v Grčiji. Pozabil je povedati, ali odobrava izjavo Mr. Bevin, ko je dejal : "Hočeš ali nočeš Britanija je upravičena čuvati svoje položaje v Sredozemlju".
Britski laboriti so v takih razmerah "veliki patrioti", kakor so bili nemški socialdemokrati v letu 1914 in 1933 v Nemčiji.
Če hočete zvrniti pozornost ljudske radovednosti, tedaj razstavite v izložbi na oknu razne umetnosti. Namreč Slona, da brca, psička, da se gunca, mumija, da se napihuje, Santa Claus, da se smeši. Imeli boste cel dan prav dosti radovednežev .
Tako jih ne manjka pred velikimi trgovinami v Torontu !
Krožek Demokratičnih Jugoslovank priredi večerno zabavo v soboto zvečer dne 30 decembra v Filendarski dvorani na 4-ti ulici v Ti-mminsu.
Pričetek zabave ob 8 uri zvečer.
Ker je čisti dobiček zabave namenjen za pomoč narodom v Jugoslaviji v njihovi teški in krvavi borbi proti fašističnih morilcev in domačih izdajalcev, uljudno vabimo vse Slovence in Slovenke, Hrvate, Srbe in druge Slovane, da se te zabave udeleže.
Naš ženski krožek je poskrbel poleg peciva in čaja, ter tamburaškega zbora naše Mladine, ki nas bo zabavljal to večer, da pride v našo sredino urednik Edinosti, George Matešič iz Toronta. Prepričani smo, da nam bo ob tej redki priliki za nas tukaj na severu, imel
Dragi urednik kolone "Pa še nekaj". Ker je bilo rečeno da se prispeva za to kolono nekoliko gradiva, je tudi moja želja prispevati nekaj. Ne bodi pa hud, če je cela reč skoraj otročarija.
Pred nedavnim sem imel tale pogovor z nekim rojakom: "Govorila sva o vsem in tudi pri tem seveda o organizacijah in potrebi da smo člani narodnih ustanov. Odobraval je zbiranje pomoči za v stari kraj, odobraval je načela Zveze Kanadskih Slovencev, odobrava pisanje Edinosti, odobrava borbo proti fašizmu — toda v organizacijo pa noče pristopiti. Izgovarja se, češ da jih je še dosti, ki niso člani.
Kaj drugega sem hotel — rekel sem — prijatelj za sigurno da vsi na tebe čakajo !"
igra "tri sestre"
Vancouver — Tukaj se še vedno gibljemo/ in delujemo po naši najbolji moči.
Mladina je ustanovila mladinski odsek Zveze Kanadskih Slovecev z prav lepim Številom članov in članic in sedaj se pridno učijo za igro: "TRI SESTRE". Predstava bode dne 14 januarja. Kar nas pa je ta starejših bodemo pa prihodnjih par tednov tudi precej zaposleni z tri-dni Bazarjem, ples itd, potem pa zopet veselica dne 27 decembra v prid tiskovnega sklada za našo Edinost .Vse to se bode vršilo v Hrvatskem Izobraževalnem Domu.
Naproša se tako Slovence in Slovenke, kot Hrvate in Srbe, da se zgoraj omenjenih prireditev udeleže. Posebno igra bode zanimiva.
Z geslom: "Brcni fašista"! Pozdravljam vse Slovence in Slovenke po Kanadi.
Frank J. Romer.
za povedati marsikaj o tekočem svetovnem položaju, junaški borbi našega naroda in pa perspektivam za povojni svet. To vprašanje nas vse skupaj zanima in nam je treba tudi dobrega pojasnila,
NKOJ-a in podpredsednika IOOF tov. Kardelja, polit, sekretarja IOOF tov. Kidriča, organizacijskega sekretarja IOOF tov. dr. Marjana Breclja in člana IOOF tov. Franca Leskoška so izvedene sledeče smernice, ki morajo v končni fazi vojne voditi pri delu aktiviste OF": vsak aktivist se mora zavedati, da je sedaj kakor tudi po osvoboditvi edino OF u-pravičena, sposobna in dolžna voditi slovenski narod. To je dokazala v vsem dosedanjim delom. To prepričanje morajo aktivisti vcepiti globoko v dušo slovenskemu ljudstvu. Od moči te zavesti bo odvisna politična moč OF po osvoboditvi. Glavne naloge, ki stoje pred nami, so pa tele: treba je mobilizirati vse človeške in materijalne sile slovenskega naroda, da naši sovražniki ne bodo mogli uničiti dragocenih sadov triletne težke borbe slovenskega naroda. Vztrajno je treba graditi našo narodno oblast, da bo sposobna takoj po osvobo-
kako bi naše društveno, or- ,., .	- -
ganizacijsko in narodno delo I d?tvi Prev?eti vsepovsod vod-usmerili k večjemu uspehu. stvo m obrzatl red in mir
Včeraj se je moja "boljša" polovica tako zaganjala vame, da nisem mogel več vzdržati. Pred včerajšnem sem se ga bil malo navlekel in nemisleč da me spravi v tako čudno stanje. Hudir... saj sva ga le po ta malem vlekla.
Tako sem se bil razjezil na njo, da sem vzel lopato in odšel sneg odmetavat na dvorišče.
Pa naj sama z seboj ro-banti po hiši. . ."
povrnjeno! in dobrovougi
Poleg tega udeleženci bodo imeli prvikrat priliko videti nekoliko slik iz partizanskega boja v Jugoslav-ji, ter časopisje, katero izhaja na osvobojenem delu Slovenije. To je pa obenem za nas temvečje važnosti sedaj, ko delamo in zbiramo pomoč za naše brate ir bistre v stari domovini, da vidimo tudi njihovo delo, trpljenje in strahote vsaj na papirju, ko ne moremo ramo ob rami z njimi voditi enako borbo. Zberimo se to večer vsi skupaj v znamenju bratske solidarnosti v znamenju zveste prisege, da bomo v prihodnjem letu delali še z večjo vnemo na polju protifašistične borbe za popolno in dokončno zmago nad fašizmom in vsemi njegovimi privrženci.
Uljudno vabi vse in vsakega prireditveni,
Odbor:
Razkrajati je treba na vse načine domobranstvo udariti po svojih lastnih napakah, dvigniti nove kadre aktivistov OF iz ljudstva in jih politično vzgojiti, prilagajati metode dela realnim prilikam, biti širokogruden in razgleden aktivist in ne o-zek lokalpatriot, ter buden, požrtvovalen, samozavesten, iniciativen v svojem političnem delu. Delavci OF morajo v interesu gibanja samega posvetiti tudi mnogo več skrbi organizaciji našega gospodarstva, kajti prav od uspehov na tem področju bo zelo odvisna v bodoče tudi politična moč OF.
Gornji članek je ponatis iz glasila za politiko in kulturo "Domovina" št. 1 z dne 1 oktobra 1944. iz starega kraja, ured.
slovenci iz port arthorja pozdravljajo
ivančiča
Port Arthur — Na redni seji odseka Zveze Kanadskih Slovencev je sklenjeno da pošljemo potom uredništva Edinosti pozdrav političnemu komisarju na parni-ku "Timok", Dušanu Ivanči-
voščilo in p0n0vi-tev naročnine
Nekdo je rekel: "Za božjo voljo ljudje ali ste čudni! Plavite da je kriza v Grčiji?!
Po mojem mnenju kriza je izven Grčije!"
ŠMto nitnito in rmtanifp
naročnikom Edinosti
Toronto — Zadnjega tedna se je povrnilo večje število vojakov iz one strani oceana na dopust za božične praznike. Z nekaterimi so prispeli tudi njihove žene z katerimi so se poročili za časa bivanja v Vel. Britaniji. Na glavno postajo potem ko je bilo naznanjeno da pride vlak z vojaki iz bojnega polja, se je zbralo: večje število ljudstva, sorodnikov in znancev v svrho dobrodošlice.
Medtem napram poročilu, število dobrovoljcev za službo preko Atlantika z vsakim dnem narašča. Posebno v Quebec provinciji se je prijavilo veliko število dobrovoljcev, kakor tudi v o-stalih provincijah, za ojačitev armade.
To je pa medtem najboljši odgovor zarotni kampanji Torijevcev.
Beamsville, Ont. — Cenjeno uredništvo! Tukaj vam prilagam tri dolarje za ponovitev naročnine in lahko rečem — zamudo. Radi tega prosim vse stare in nove naročnike, da se nebi ravnali po meni, ampak poslali naročnino prej ko ista poteče, če je le mogoče.
Farmarji smo kot navadno vedno zaposleni. Spomladi in poleti na polju, po zimi pa doma pri živini in drugih pripravah za prihodnje leto. Tako nam res ne manjka dela, toda kljub temu kolikor nam je mogoče pomagamo tudi na drugem polju dela in posebno za zbiranje pomoči za v stari kraj. Brez
ču. Naš pozdrav se glasi:
"člani in članice odseka Zveze Kanadskih Slovencev si štejemo v čast in ponos, da imamo tudi Slovenci svojega zastopnika med sobrati Hrvati in Srbi, namreč jugoslovanskimi pomorščaki, začasnega polit-komisarj,a Dušana Ivančič, na parniku "Timok", kateri plovi z novo jugoslovansko zastavo Narodno-osvobodilne vojske maršala Tita.
S posebnim zanimanjem smo čitali vest o njegovem obisku rojakov in rojakinj v Torontu, ter se radovali ra-zflage v duhu narodne osvobodilne borbe ob tej priliki, katero je podal na javnem zborovanju. Naša želja je, da bi v najkrajšem času tako parnik "Timok", kakor tudi drugi jugoslovanski parni-ki res pripluli v jugoslovanska pristanišča med temi v Trst, katero mora biti priključeno bodoči svobodni federativni Jugoslaviji.
Pozdravljamo celo posadko "Timoka" in ji zaobljub-ljamo, da bomo storili kar največ mogoče za olajšanje
izjeme če je Slovenec ali teških ran naših bratov in se-Hrvat, bi se moral vsak bolj ster na domu! Iskrene in
zanimati za naše sirote v starem kraju. Po večini imamo tam koga svojega bližnjega, toda nič ne dene, če tudi je kdo brez svojcev. Tisoči otrok bodo brez svojih staršev, kateri so položili svoja življenja za osvobojenje našega naroda. In ravno zato nas rodoljubna dolžnost veže, da se spomnimo na te sirote tukaj z kakim prispevkom bodisi denarno ali pa v blagu. Hvaležni nam bodo do smrti, da smo jim omogočili prenašati bolečine in gorje vsaj z najpotrebnejšim.
rodoljubne pozdrave izročamo pa Tebi Dušan Ivančič z nadejo ,da se še oglasiš tukaj med nami v Kanadi!"
Smrt fašizmu Narodu!
Svoboda
Za odsek Z. K. Slovencev Tony Cimprič, tajnik.
Voščim vesele božične praznike in srečno Novo leto 1945 vsem naročnikom lista Edinosti — listu pa mnogo novih naročnikov. A fašistom pa skorajšno smrt! živel maršal Tito!
Joseph Barič.
Koliko so prispevale posamezne naselbine za pomoč narodom Jugoslavije
1	Vancouver. B. C......................... $45.586.50
2	VVindsor, Ontario ................................................22.139.00
3	Port Arthur. Ontario ....................................16.860.00
4	Toronto. Ontario ....................................................13.994.60
5	Sudbury. Ontario ................................................10.912.23
6	Hamilton. Ontario ................................................9.869.00
7	Montreal, Quebec ............................................7.070.88
8	S. S. Marie, Ontario ........................................5.500.00
9	Schumacher, Ontario ................................5.331.63
10	Timmins, Ontario ................................................4.743.40
11	St. Catharines. Ontario ............................4.484.70
12	Val d'Or-Bourlamaque, Que..........4.441.25
13	Welland. Ontario ................................................4.091.0U
14	Kirkland Lake, Ontario ............................3.775.50
15	Thorold, Ontario ................................................3.118.60
16	Mountain Park, Alberta ........................3.036.94
17	Port Colbome, Ontario ............................2.845.00
18	Mercoal, Alberta ................................................2.697.00
19	Creighton Mine, Ontario ........................2.570.00
20	Niagara Falls, Ontario ............................2.556.30
21	Calgary, Alberta ................................................2.081.00
22	Princeton, B. C......................................................1.985.00
23	Geraldton, Ontario ........................................1.986.40
24	Port Albemi, B. C..............................................1.799.52
25	South Porcupine, Ontario ..................1.435.00
26	Nanaimo, B. C..........................................................1.420.00
27	Noranda, Quebec ............................................1.315.03
28	Chemainus, B. C..................................................1.208.00
29	Arvida, Quebec ....................................................1.115.00
30	Kapuskasing. Ontario ................................1.090.00
31	Cumberland, B. C..........................................1.008.00
32	Victoria, B. C..............................................................900.00
33	Brantford, Ontario ............................................860.28
34	St. Catharines-Thorold, Ont..........765.00
35	New Aberdeen, Nova Scotia ....	712.50
36	Malartic, Quebec ................................................680.00
37	Levack, Ontario ....................................................570.75
38	Beardmore. Ontario ........................................562.20
39	Courtenay, B. C......................................................555.77
40	Chatham. Ontario ............................................550.00
41	Slovenska N. P. J. (Chicago) ....	500.00
42	Natal, B. C..........................................................................479.65
43	Nelson, B. C..................................................................470.00
44	Crcmbrook. B. C.....................,...	460.00
45	Samia, Ontario ........................................................457.00
46	Cadomin. Alberta ............................................455.00
47	Huntsville, Ontario ........................................415.18
48	Trail, B. C..........................................................................408.00
49	Edson, Alberta ........................................................405.00
50	Raycraft, Alberta ................................................400.00
51	Sydney, Nova Scotia ................................400.00
42 Duparquet, Quebec ........................................395.00
53	Larder Lake, Ontario ................................372.25
54	Delamare, Ontario ........................................366.00
55	Port Radium, N.W.T......................................350.50
56	Temiskaming, Quebec ............................340.00
57	Kaydee, Alberta ....................................................340.00
58	Edmonton, Alberta ........................................320.00
59	Ottawa, Ontario ....................................................317.50
60	Aleza Lake, B. C..................................................286.00
61	Josephine Mine, A.C.R. Ont..........266.25
62	New Toronto. Ontario ................................265.00
63	Port Credit, Ontario ........................................250.00
64	Atlin, B. C..........................................................................248.75
65	Luscar, Alberta ........................................................235.00
66	McKenzie Island, Ontario ..................227.00
LOKALNI ODBORI SO POSLAL
67	London. Ontario ....................................................216.50
68	Oshcrvva, Ontario ................................................215.00
69	Prince George, B. C......................................211.00
70	Picture Butte, Alberta ................................208.00
71	Coleman, Alberta ................................................206.00
72	Muskva (Fort Nelson) B. C..............205.00
73	Thamesville, Ontario ................................205.00
74	Hearst, Ontario ....................................................202.00
75	Kississing, Man......................................................200.00
76	Flin Flon, Man......................................................160.50
77	East Coulee, Alberta ....................................160.00
78	Nordegg, Alberta ................................................150.00
79	Regina. Sask..............................................................138.25
80	New W«aterford. Nova Scotia ....	135.00
81	Lamont, Alberta ....................................................132.50
82	Pickle Crow, Ontario ................................131.50
83	Robb, Alberta ............................................................122.00
84	Foothills, Alberta ................................................107.00
85	Mead, Ontario ........................................................100.00
86	Barkerville. B. C.......................100.00
87	Britania Mine. B. C..........................................98.00
88	Winnipeg, Manitoba ....................................90.00
89	Armstrong, Ontario ........................................86.00
90	Garson, Ontario ....................................................82.00
91	Stellarton, Nova Scotia ........................82.00
92	Sherridon, Manitoba ..................................80.00
93	Prince Rupert, B. C..........................................75.00
94	Mitnico, Ontario ....................................................75.00
95	Cairo, Ontario ............................................................73.50
96	Gatineau, Quebec ............................................73.00
97	Kimberley, B. C..................................................69.00
98	Mattachewan, Ontario ............................66.00
99	Kamloops, B. C......................................................60.00
00	Gananoque, Ontario ....................................50.75
01	Alice Lake, B. C..................................................50.00
02	Leamington, Ontario ....................................50.00
03	Cooksville, Ontario ........................................50.00
04	Kingston, Ontario ................................................50.00
05	Kitchener, Ontario ............................................50.00
06	Crows Nest, B. C..................................................50.00
07	South Slocan, B. C..........................................50.00
08	Highbridge, Alberta........................................50.00
09	Hudson, Ontario ....................................................47.00
10	Chemisvvorth. Ontario ................................41.00
11	Holberg, B. C..............................................................40.21
12	Sioux Lookout, Ontario ........................35.00
13	Coalmont, B. C......................................................32.75
14	Bradford, Ontario ................................................30.00
15	Mount Lehman, B. C......................................26.00
16	Hope, B. C....................................................................25.00
17	Kelowna, B. C..........................................................25.00
18	Sparta, Ontario ....................................................25.00
19	St. John. Newfoundland ........................25.00
20	Drumheller, Alberta ....................................21.00
21	Salmo, B. C......................................................................20.00
22	New Denver, B. C..............................................20.00
23	Grimsby, Ontario ........................ "> 20.00
24	King, Ontario ............................................................20.00
25	Aberdeen, Wash. USA............................15.50
26	Langley Prairie. B. C..................................15.00
27	Wallaceburg, Ontario ........................12.00
28	Grand Forks, B. C..........................................10.00
29	Brighouse, B. C......................................................10.00
30	Alsask, Sask. ................................................................10.00
31	Brilliant, B. C..............................................................s.00
32	Hussar, Alberta ......................................................3.00
33	Razno ........................................................................................2.00
Skupaj:
Mesto	Zabojev	Teža funtov
Toronto, Ont.	47	12.760.00
Hamilton, Ont	47	8.000.00
Windsor, Ont.	46	11.560.00
Sudbury, Ont.	50	7.020.00
Schumacher, Ont.	20	4.162.00
Montreal, Que.	33	7.482.00
S. S. Marie, Ont.	31	6.420.00
Port Arthur, Ont.	36	6.190.00
Kirkland Lake, Ont.	14	3.110.00
Niagara Falls, Ont.	22	3.480.00
Timmins, Ont.	19	3.420.00
Vancouver, B. C.	19	5.063.00
Welland, Ont.	14	2.605.00
Noranda, Que.	10	2.000.00
Arvida, Que.	13	1.504.00
Val d'Or, Que.	6	1.335.00
Port Colbome, Ont.	6	1.100.00
Malartic, Que.	5	1.010.00
Thorold, Ont.	5	950.00
So. Porcupine, Ont.	7	830.00
Huntsville, Ont.	5	800.00
St. Catharines, Ont.	5	650.00
Geraldton, Ont.	4	577.00
Brantford, Ont.	2	300.00
Sarnia, Ont.	1	275.00
Gananaque, Ont.	2	250.00
Wallaceburgh, Ont.	3	150.00
Acton, Ont.	1	125.00
Brezau, Alta.	1	65.00
	453	93.198.00
POSLALE ORGANIZACIJE HSS
Mesto	Zabojev	Teža funtov
Hamilton, Ont.	7	3.000.00
Sudbury, Ont.	13	1.595.00
Schumacher, Ont.	6	1.185.00
Kirkland Lake, Ont.	3	480.00
Vsega org. HSS.	29	6.260.00
__ STUARTH SMITH
Kandidira za Kontrolerja v prihodnjih občinskih volitvah v Torontu. Volilci predno bodo odali svoj glas za Kontrolerja, naj dobro premislijo, kajti interesi prebivalstva' zahtevajo odločne in ljudstvu naklonjene ljudi, po vzorcu Stuarth-a Smith.
"Zlata sredina"
(Iz 2 strani)
brez uspeha, moramo pripisati pravilni zasnovi Osvobodilne Fronte, ki je znala vzbuditi, in zajeti naše ljudsko zdravje.
Za zgodovino ostaja dejstvo, da je "sredinsko" ravnanje že 1941. ob prvem poletu našega narodno osvobodilnega gibanja, pomagalo zbirati sile belogardistični reakciji, ki je bila takrat morda še bolj onemogla, kakor pa je že danes. "Sredina" torej nastopi ob samem svojem rojstvu kot neposredni pomočnik, kot neposredna rezerva odkritega belogardizma.
Ne bi zadostavalo, če bi na tem mestu govorili samo o zavestnih izmišljotinah, o namernem "sredinskem" obrekovanju in natolcevanju. "Sredinski" politični špekulanti se niso omejili zgolj nanj. Njihova taktika se je med drugim izživljala zlasti v tem, da so apelirali na tradionalne hlapčevske usedline v naših narodnih množicah, na vse, kar nam je privzgojila naša suženjska preteklost. Oborožena borba bo rodila samo nepotrebne žrtve, partizanski način borbe je na naših slovenskih tleh popolnoma nemogoč, geslo o samoodločbi slovenskega naroda razbija Jugoslavijo, Osvobodilna Fronta nam bo zapravila naše meje, ker se na svojem začetku ukvarja z partizanstvom namesto z mejnimi problemi, ne organizirajmo odpora, ki bo vzbudil okupatorjevo reakcijo, temveč načrtujmo za svobodno bodočnost itd. itd. — take so bile 1941 in v prvi polovici 1942 "sredinske" krilatice.
Danes bi bilo seveda popolnoma odveč, če bi ponovno poudarjali in dokazovali njihovo bednost, njihovo smešnost. Zaradi takratne zasnove jugoslovanskega narodno o-svobodilnega gibanja in Osvobodilne Fronte imamo danes svojo narodno vojsko, zaradi takratne zasnove jugoslovanskega narodno 0-svobodilnega gibanja in Osvobodilne Fronte imamo danes hkrati z enotno ih močno federativno Jugoslavijo lastno slovensko državnost, zaradi takratne zasnove jugoslovanskega narodno osvobodilnega gibanja in Osvobodilne Fronte lahko danes na temelju svojih realnih sil pred vsem svetom postavljamo vprašanje svojih meja, zaradi takratne zasnove lahko danes realistično izdelujemo načrte za bodočnost, zaradi takratne zasnove sodimo danes med najuglednejše narode na svetu.
Če take zasnove tedaj ne bi bilo, bi "sredinske" namišljeno in našemljeno načrtovanje iz 1941. leta spravilo slovenski narod v položaj, ko bi njegovi načrti — kolikor bi tako ime sploh zaslužili v odločilnem letu 1944. ostali na papirju.
Gre se za vprašanjem, kaj je "sredinska" miselnost, ki se je s takim in podobnimi "argumenti", s takimi in poodobnimi apeli na "pametno" slovensko ljudstvo upirala zasnovi Osvobodilne Fronte, dejansko odražala. Ne bo težko odgovoriti. Odražala je odpor vsega, kar je bilo v teku desetletij in stoletij slabega privzgojeno slovenskemu narodu, proti zdravemu nacionalnemu preporodu ki ga je izvedla triletna osvobodilna borba Osvobodilne Fronte. V tem pogledu predstavljata torej "sredinska" miselnost in sam pojav "sredine" "ideološko", "zgodovinsko", "realistično", in kaj vem, kako še, "utemeljevan" odpor suženjske preteklosti proti svobodni, narodni in ljudski bodočnosti.
Tudi če zgrabimo stvar s te strani, moramo ugotoviti, da je "sredina" v svojem bistvu odražala isto, kar je zrcalila bela gard^, z razliko seveda, da je bila garda že ob samem svojem vzniku v smislu Mahničeve "doslednosti" pri-tirala zadevo do njenega absurdnega viška, da pa je "sredina" začetkom nastopila s sprejemljivejšimi, "patriotično" pobarvanimi "aduti".
Gospodje "sredinski "špekulanti so si seveda še ustvarjali, da se zares gredo "zlato sredino med ekstremi". Toda na tej "sredini" ni bilo prav nič zlatega. Ta "sredina" je vsebovala samo bedo, bedo v vsakem pogledu. Organizacijsko niso imeli ničesar, vojaško so morali pripravljati tla belogar-dističnim oboroženim oddelkom,
POSLALI POSAMEZNIKI
Mesto	Zabojev	Teža fun
Ottawa, Ont.	7	43
British Columbia ?	1	40
Courtenay, B. C.	2	18
Swastika, Ont.	1	15
Chilliwack, B. C.	1	12
Prince George, B. C.	1	8
Kamloops, B. C.	1	6
Victoria, B. C.	1	4
Aglans, B. C.	1	2
Kelovma, B. C.	1	2
Vsega poedinci	17	150
propagandistično so se morali zateči k ogabnemu obrekovanju in natolcevanju najbolj zdravega pokreta, kar jih je bilo kdaj koli v slovenskem narodu, v razdoblju, ko je šlo za slovenski narodni prerod na temelju njegovih ljudskih sil so morali apelirati na hlapčevske ostanke preteklosti.
Imeli so dve poti na izbiro. Ali iti z Osvobodilno Fronto v zmago svojega naroda nad okupatorjem in njegovimi pomočniki, ali pa iti z belo gardo v končnoveljavni, po aprilskem že drugi popolni bankrot slovenske politične preteklosti — tako se je glasilo vprašanje za "sredince".
Odločili so se za drugo pot. S tem pa so dejansko podprli v najtežjem razdobju slovenske narodne zgodovine najhujše okupatorje, kar jih je kdaj koli bilo na slovenskih tleh.
2. NJIHOVA SOODGOVORNOST
Bili smo ekstremom, bili smo proti vsemu, kar je na Slovenskem povzročilo bratomorno klanje — se danes izvijajo "sredinski" politični špekulanti.
Že iz vsega, kar smo povedali doslej, je razvidna soodgovornost "sredincev", čeprav se človek nerad spušča v restavriranje in ponavljanje, raznih razgovorov iz časov, ko se je snovala in širila Osvobodilna Fronta, je treba na tem mestu vendarle spregovoriti o dejstvu, ki soodgovornost "sredinskih" političnih špekulantov še prav posebno osvetljujejo.
Bilo je na koncu leta 1941 ali pa na začetku 1942, vsekakor v zimskih mesecih 1941 in 1942. Takrat je imel Izvršni Odbor OF zadnjič neposredne osebne stike (pismenih in preko pooblaščencev jih je bilo vse v letošnje leto še zmeraj dosti) z dvema odločilnima katoliškim "sredincema". S strani Osvobodilne Fronte smo se sestanka udeležili predsednik Vidmar, pokojni dr. Aleš Stanovnik in pisec tega članka. Katoliške "sredince" smo ponovno vabili v Osvobodilno Fronto, oni pa so se ponovno izmikali z vsemi mogočimi in nemogočnimi "razlogi". Obema gospodoma smo Vidmar, Stanovnik in jaz tedaj jasno povedali naslednje: Danes smo priča silnemu poletu našega narodno osvobodilnega gibanja. Bela garda, ki že odkrito denuncira in celo že vrši skupno z Italijani preiskave pri naših ljudeh, si ob moralno političnem pritisku tega poleta še vedno ne upa nastopiti z oboroženimi oddelki. Ne dvomimo, da se bo okupatorski pritisk še zaostril, kajti sedanja situacija postaja za italijanskega okupatorja povsem nevzdržna. Tudi o tem ne dvomimo, da se bo zaradi poostrenega okupatorjevega pritiska del slovenskih narodnih množic, ki nam sedaj sledi, trenutno zamajal. Tedaj bo nastopil položaj, ko bo bela garda lahko vzpostavila svoje oborožene oddelke. Vaš vstop v Osvobodilno Fronto in vaš vpliv med uglednimi katoliškimi krogi bi lahko že danes bistveno zožil možnosti bodočega nastopa bele garde. Če tega ne boste storili, boste nosili vso odgovornost za poskus državljanske vojne, ki pa — to poudarjamo — ne bo državljanska vojna z naše strani, kajti mi predstavljamo in bomo dosledno predstavljali narod, tebveč bo oboroženo narodno izdajstvo na strani okupatorjev. Ne dvomimo, da ga bomo premagali, toda nadaljne posledice pripišite svojemu sedanjemu ravnanju. — Gospod je na vse to odvrnil, da sicer predvideva "državljansko" vojno na Slovenskem, da bodo po njegovem prepričanju izšli iz take "državljanske" vojne kot zmagovalci "rdeči", da pa on v Osvobodilno Fronto vendarle ne more vstopiti.
Podobne razgovore bi bilo mogoče navesti tudi glede tako imenovane ''nacionalne" sredine.
Ali je po vsem tem vsaj formalno še mogoče govoriti o neodgovornosti "sredinskih" političnih špekulantov za vse, kar se je dogodilo na Slovenskem?
Toda celo formalna odgovornost gre še dalje . . .
3. ONI IN MIHAJLOVIČ
Vselej smo bili proti sodelovanju z okupatorjem — stokajo danes "sredinci". Toda gospodje pozabljajo, da so od vsega začetka pa do vsega konca z vsemi sredstvi branili in proglašali za jugoslovanskega narodnega voditelja — nikogar drugega kot Dražo Mihajloviča. "Sredinski" politični špekulanti se danes ne morejo niti tako izgovoriti, kot se recimo izgovarja lahko marsikdo v inozemstvu, češ, bili smo prevarani. O-svobodilna Fronta jim je glede Mihajloviča nalila čistega vina že leta 1941. Čistega vina o Mihajloviču jim je nalil tudi "njihov" človek, tedanji generalštabni polkovnik bivše redne jugoslovanske vojske, sedanji generallajtnant NOVJ
Jakob Avšič, ki je bil 1941 osebno pri Mihajloviču in ga je Mihajlovič celo imenoval za svojega komandanta Slovenije. "Sredinski" špekulanti so prav dobro vedeli, da se Mihajlovič tolče na nemški in italijanski strani proti partizanom, toda tega niso hoteli javno priznati, kajti tako bi odžagali vejo, na kateri so sedeli, tako bi se odrekli osnovnega aduta, od katerega so si obetali, da jim bo po mrhovinar-sko pomagal zasesti hrbet slovenskega naroda, čeprav nimajo niti vpliva, niti organizacije, niti vojske.
Dejstvo, da so si izbrali Mihajloviča za svojo zastavo, bi že bilo samo ob sebi brez vsega drugega zadosten dokaz o njihovem dejanskem — naj vam ne bo prehudo, gospodje — sodelovanju z okupatorjem. Toda njihova odgovornost sega vsekakor še dalje in globje . "Sredinski" politični špekulanti so si bili kaj kmalu v najtesnejših stikih z Mihajlovičevimi oficirji v Sloveniji. Del tako imenovane "sredine" se je že spomladi in poleti 1942 odločil skupno z najožjim mihajlovičevskim oficiriskim krogom za — denunciranje. Objektivno je v borbo proti OF. na ne-porsedni okupatorjevi strani potemtakem že tedaj potegnil — vso "sredino". . . V snovanju "plave garde" 1943, ki ni bila ničesar drugega kot belogardizem na novih "ilegalnih" pozicijah, pa je bila z redkimi izjemami bolj ali manj neposredno udeležena dejansko vsa "sredina".
čim so se "sredinci" v taki meri zlizali z mihajlovičevskimi oficirji, je za njihovo pretežno večino celo njena "sredinska" vloga postala — ena sama velika laž...
4. OKTOBER IN NOVEMBER 1942
Konec poletja 1942 se je zgodilo, kar je Osvobodilna Fronta predvidevala v razgovoru s katoliškima "sredinskima" gospodoma. Zaradi trenutnih okupatorjevih u-darcev in trenutnega omahovanja v delu slovenskih narodnih množic je beli gardi uspelo nastopiti z orožjem proti lastnemu narodu. Tedaj je Izvršni Odbor Osvobodilne Fronte izdal proglas slovenskemu narodu v splošnem in tako imenovanim sredinskim "skupinam" ter njihovim "voditeljem" še posebej. Pozval jih je na združitev v borbi proti državljanski vojni, ki jo skuša zanetiti bela garda. Nekaterim "sredinskim voditeljem so bila napisana izčrpna splošna in osebna pisma o položaju. Pooblaščenci Izvršnega Odbora so navezali z njimi ponovne osebne stike v smislu proglasa Izvršnega Odbora Osvobodilne Fronte. Zastonj. Gospodje "sredinski" špekulanti niso obsodili bele garde, temveč so belo gardo proglasili za upravičen odpor proti — "partizanskemu divjanju". Dali so vso moralno podporo beli gardi takrat, ko je nastopila z največjo silo. Izpovedi bodo kasneje pokazale, da so dajali tudi dejansko podporo. Hkrati se je v tem času med "sredinci" še razširilo denunciantstvo, ki se mu je del "sredincev" vdal še spomladi in poleti 1942. "Sredinski" špekulanti so pač menili, da jemlje Osvobodilno Fronto hudič in da velja sedaj stopiti iz rezerve tudi v odnosu do okupatorja. Bomo že se skrili pred zavezniki taka dejstva, danes gre za to, da bela garda uniči Osvobodilno Fronto! Meja med odkritim belogardistom in "sredincem" se je čudno zabrisala.
Objektivno in subjektivno je bila tedaj vsa slovenska reakcija prepričana, da je spričo udarcev, ki jih je zadel okupator Osvobodilni Fronti, že brez pomena, tiščati v ogenj se drugo, "sredinsko" železo. Po svoji stari, toda zakoniti navadi se je seveda ponovno — zmotila.
Objektivna razvojna linija "sredine" poteka torej nekako takole: Ob prvem veličastvenem in mogočnem poletu Osvobodilne Fronte je "sredinsko" drugo železo reakciji nujno potrebno zaradi njenega frontalnega boja proti narodni enotnosti čim doživi Osvobodilna Fronta pod okupatorjevim udarcem prvo resnejšo krizo, se meja med odkrito belo gardo in "sredino" prvič očitno zabriše: v nadaljnih peripetijah se poskuša bivša sredina iz taktičnih razlogov sicer izviti iz belogardističnega objema, toda logika in zakonitost dogajanja, ji tega ne dovolita več, dejansko se pogreza globlje in globlje; tik pred končno zmago Osvobodilne Fronte postane "sredinsko" drugo železo, ki je to pot prvič pripravljeno, da se "razgreje" na ofarskem ognjišču, vsej reakciji — zadnja bilka rešitve. Kolikor posamezni "sredinci" odnosno skupinice "sredincev" izjemoma vsega tega subjektivno niso bili udeleženi, je sicer osebno tem bolje za njih, neizbriše pa njihove soodgovornosti in jim ne dajo legi-
timacije, da tudi po 15. septembri se na karkoli računajo. . .
Kljub vsemu Osvobodilna Fronta ni prenehala pozivati "sredincev" kot političen pojav in pojem. Kogar hočejo bogovi uničiti, ga udarijo s slepoto — pravi stari antični pregovor. Glede na dosedanjo linijo Osvobodilne Fronte v njenem odnosu do "sredincev" bi skoraj lahko rekli: Kogar je hotela OF uničiti, ga je obdajala i dobroto in potrpežljivostjo!
Ni kriva Osvobodilna Fronta, če so "sredinci" sami preskrbeli takemu pregovoru vso vsebinsko resničnost.
5. KAPITULACIJA ITALIJE
Ob kapitulaciji Italije je spregledal marsikateri omahljivec, ki je dotlej precej krepko tičal pod "sredinskim" vplivom. Pa so jo taki možje hkrati z drugimi, namreč z doslednimi borci lepo pri-mahali iz Ljubljane in drugih mest na partizanski teren, začeli so se čuditi in odpirati oči, prepričali so se, da je bil njihov korak pravilen, marsikdo med njimi je opravil potrebno pokoro za časi velike nemške ofenzive.
Mar ni bilo "sredinskim" špekulantom vsaj ob italijanski okupaciji mogoče spregledati? Ali jim je bilo zares treba, da so prakso, s katero so začeli pod italijanskim okupatorjem, nadaljevali tudi pod nemškim okupatorjem?!
Mi odgovarjamo:
Kar so začeli so tudi logično ii zakonito nadaljevali.
Logika in zakonitost dogajanja, vsebujeta vsekakor moralno vred. noto. V naših časih se namreč špe-kulantje, ki sta jih stisnila v svoje klešče logika in zakonitost dogajanja, pravilnoma prepozno st vedo zavožene taktike in izgubljene igre ter se logično in zakonito — zašpekulirajo. . .
6. MEDNARODNI UGLED NOVE JUGOSLAVIJE RASTE
Iz dneva v dan so se množili dokazi o mednarodnem ugledu nov« Jugoslavije. . .
Dovolj je torej bilo časa do 15 septembra, da se gospodje spametujejo. Menili pa so, da Osvobodilna Fronta še vedno ni zadosti močna. Po 15 septembru se je končno tudi njim zazdelo, da jjtj Osvobodilna Fronta postala dovolj močna. Po 15 septembru so torej nekako spoznali, da so po treh letih in pol dočakali vendar zadostno moč Osvobodilne Fronte. Ti-da na žalost je to njihovo spoznanje prepozno!
Gospodje " sredinski" špekulanti, kje ste bili leta 1941 in 1942, ko smo vas pozivali v Osvobodilno Fronto?! Kje ste bili takrat ko ste imeli vso možnost, da beli gardi otežkočite nastop z orožjem v rokah proti lastnemu narodu?; Kje ste bili takrat, ko je bilo treba vsaj obsoditi oborožen podvig bele garde?! Kje ste bili, ko so se ob italijanski kapitulaciji pravilno usmerjali tudi poslednji omahljivci ?! In kje ste bili tedaj, ko smo vas pozvali, da obsodite belogardistični prehod na nemško stran ?! Ne samo da niste storili ničesar, kar je bila vaša dolžnost, tudi sami ste se večinom, neposredno spečali z okupatorjem.
Danes vemo, kje ste . . .Prav dobro razumeno, da bi sedaj radi paktirali z Osvobodilno Fronto. Vemo tudi, prav dobro vemo, da ste ravno tako neodkritosrčni kakor ste bili neodkritosrčni 1. 1941 a leta 1942. Seveda, okoliščine so se spremenile, končno ste se vendarie dokopali do spoznanja in radi bi prenesli v Osvobodilno Fronto, 1 ste doslej počeli izven nje.
Toda gospodje, mi vemo tudi to, da danes ne predstavljate nikogar več razen sebe! In vas samih je prekleto majhna peščica. . . Celo vaša slavna vojska — Mihajlovi-čeva vojska — se je razblinila t nič. Zmagovite srbske divizije, ki bodo kmalu zavzele Beograd, gonijo njo in njenega "komandanta" skupaj z Nedičem in njegovimi!
Naši srbski bratje poznajo lep izraz, ki ga bomo to pot upotro-bili tudi mi.
Ta izraz se glasi: Po 15, septembru —JOK!
Ker smo vendarle dobri ljudje, vam lahko damo dober nasvet "kolikor seveda razne izpovedbe ne bodo dokazale vaših dejanj, ki sodijo pred pravično narodno justi-co). Tisti, ki se še niste osebno spečali z okupatorjem 9e odrečite, dokler je še čas vseh prav vseh odvišnih špekulacij in ambicij po raznih paktih in nadaljni "politični karieri" ter se spomnite, kaj ste recimo kot navadni ljudje (za razlike od zares navadnih ljudi -vsekakor težko obremenjeni) dol žni novi Jugoslaviji. Kot taki kot prav nič več poskušajte popraviti grehe iz preteklosti, kor jih je sploh mogoče popra in kolikor je še v vas osebne nacionalne časti.
Moja srečanja z Slo venskimi vojaki
(Iz 3-tje str.) ni iz Visa, po "svoji lastni želji", kajti tako sta lažnjivo izjavila bivša oficirja, Tripovič in Kraven. Razkačeni Hrvatje in Slovenci, so seveda ta dva ptiča neusmiljeno obdelali. Vsled tega so bili kaznovani z prikrajšanjem svobode. Imeli pa so med zavezniki mnogo tihih simpatičarjev. Zaprosili so partizanske oblasti v Južni Italiji za sprejem, odnosno prehod iz Ko-mandosa v Narodno-osvobodilno vojsko. Prošnja je bila sprejeta in odposlana v Glavni Štab. Toda pred prihodom končnega rešenja, so vojaki bili odposlani skupno z svojo edinico v Tunis, kjer sem jih jaz srečal.
Ko sem tovariše po njihovem o-pisu preteklih dogodkov vprašal, ali imajo poteškoče z strani pred-selja medju kojima se nalazi Stari postavljenih, ker nosijo na kapah zvezdico že sedaj, ko so pravzaprav še vedno vojaki komandosa, so odvrnili:
"V naših srcih je naše opredele-nje za tovariša Tita že zdavnaj odločno in nespremenljivo opredeljeno, Kar imamo v srcu, to hočemo celemu svetu javno in odločno pokazati! Videli smo kaj gradi naš narod v domovini in zakaj tako samozavestno preliva dragoceno kri! Hočemo živeti, delati in če treba umreti za tovariša Tita, ki kuje novo demokratsko in pravično Jugoslavijo. Danes je vseeno kje in pod kakšno zastavo s« kdo bori proti zakletemu fašizmu. Tito in njegova vojska so priznani in visoko cenjeni od vseh zaveznikov. Zakaj naj bi koga motila rdeča zvezdica? Rajše umremo tu na tem mestu, nego da snamemo to znamenje. . . " tako so se zarekli!
Fantje so se pri tem tako razgreli, dasi je vsakdo mogel biti takoj na jasnem, da so te besede njihovo trdno prepričanje. Ko sem jih zatem vprašal, kaj pravijo njihovi zavezniški predpostavljeni nato, so mi odvrnili: "da jim je neki angleški častnik dejal, da nosija na kapah znake, ki ne spadajo k njihovi uniformi in to brez uradnega odobrenja ni pravilno. Toda mi razumemo vaše navdušenje in veliko ljubezen do maršala Tita. katerega tudi mi visoko cenimo in Bmatramo kot enega najboljših zaveznikov, pa vam seveda nočemo prikrajšati pravice nositi znak NOV."
Tovariši so mi z navdušenjem pripovedovali, kako so v treh mesecih bivanja na otoku Visu, upo-znali vso veličino in mogočnost'
. . . o neverjetni aktivnosti starcev j stjo" očuvati imetje in življenje in otrok Povedali so mi, s kakšno na ta način, da hote ali nehote, strpljivostjo naš narod prenaša služijo interesom fašističnih zveri,
Reakcija in oportunistično vodstvo CCF
najhujše muke, kajti globoko se zaveda, da brez borbe, žrtev in trpljenja ni zmage in ne svobode. Tisoči in tisoči so pripravljeni dati življenje za tovariša Tita, katerega ime nosi v srcu vsak trezen in pošten Jugoslovan!
IZREDNA ZAVEST NAŠIH VOJAKOV
Med pripovedovanjem sem opazil, kako moji tovariši vse kar pripovedujejo tudi resnično čutijo. Kadar so govorili o trpljenju našega naroda, so njihova lica bila otožna, tako, da je izgledalo, da bodo zdaj pa zdaj udarili v jok. Ko pa so pripovedovali o hrabrosti in zavesti borcev Narodno O-svobodilne Vojske in še posebno o junaštvu, požrtvovanju in vsestra-ni aktivnosti naših narodnih svetnic "herojskih partizanskih žena", tedaj so jim oči tako žarele in pripovedovali so s tako odločnostjo in s takim zanosom, da je izgledalo, da so kakor razjarjeni tigri vsakega momenta pripravljeni skočiti v ogenj. Kajti, sovražniki, da so izvajali najgroznejše zločine nad našimi ženami, ki so neo-majano bile vdane idejam velikega tovariša maršala Tita.
Z veliko gorečnostjo so tolmačili novo bratstvo južno-slovanskih narodov, ki da se ustvarja na popolnoma novi iskreni osnovi. Pravili so mi, kako visoko so v Dalmaciji cenjeni naši slovenski vojaki in partizani; kakšna povezanost vlada med Slovenci in Dalmatinci. Na otoku Visu, da se nahaja že dalj časa "Kulturna grupa" ljubljanske udarne brigade, ki da je izredno aktivna na kulturnem polju: Tiska mnogobrojne časopise in brošure, prireja gledališke predstave, pevske in instrumentalne koncerte, nebroj kulturnih, socijalnih in političnih predavanj. In radi tega uživa izredno priznanje vseh, ki poznajo njeno požrtvovalno delo.
Po razgovoru z slovenskimi brati, sem nehote razmišljal, k al. o gnjusna in zakrknjena mora biti v domovini ona, mala grupa slovenskih izdajalcev, ki pod vodstvom zločinskega generala Rupnika, služi interesom naših zakletih sovražnikov in stoletnih tlačiteljev. Na srečo, danes je od te grupe ostalo, le še peščica demoralizira-nih klečeplazcev, ki se ovijajo med germanskimi nogami, kajti vedo, da je njihovo obsodbo slovenski narod že zdavnaj podpisal. In ka-
ki se zvijajo v poslednjih krčih! Kako le more zrel in zaveden moški kukavično stati od narodne borbe, ko vendar jasno vidi, kaj se dogaja in kako jnaško in požrtvovalno se za veliko stvar borijo celo žene, starci in otroci, ki rade volje polagajo življenja tudi za njegovo lastno dobro? Peščica teh nesrečnikov, je danes že popolnoma brezpomembna. Ne bo dolgo, ko bodo vsi do poslednjega prejeli svojemu delu primerno nagrado, katero jim bo narod odmeril!
Zmaga mogočnega Osvobodilnega gibanja je na vidiku. Slovenskemu narodu se v demokratski in federativni Jugoslaviji odpira pot v lepo in svobodno življenje. Eden od tovarišev vojakov mi je dejal:
"Po osvobojenju bo naša slovenska rajska dežela, kjer bomo vsi z veliko vnemo gradili skupno blagostanje. Nam Slovencem ne bo treba več iskati kruha v tujini! Danes borba na življenje in smrt še traja, žrtvovanje naših bratov in sestra v domovini je veliko trpljenje — neizrecno. Zato moramo vsi, kjerkoli v svetu se nahajamo storiti vse kar je mogoče, da bratom in sestram v domovini čimbolj priskočimo v pomoč! Jaz slovenski vojščak komaj čakam da pridem na bojno polje, kjer bom lahko uničeval ogabne fašistične zveri in pospešil zmago Narodnoosvobodilne armade!"
SMR FAŠIZMU —
SVOBODA NARODU!
DUŠAN IVANČIČ.
Reakcija ima osobite lastnosti, namreč, da nikoli ne počiva, ampak vedno ruva in kuje zaroto. Te pa niso samo kakor prirojene, ampak se prenaša iz roda v rodi iz ene v idrugo dobo itd. Skozi stoletja ji gredo zasluge na polju razredne in občenarodne borbe, da ni ljudstvo doseglo le onih skromnih demokratičnih in ljudskih pravic, katere mu v civiliziranem in tudi pri-rodnem smislu pripadajo. V tem oziru vrši izborni posel za izkoriščevalce pisana reakcionarna družba, pa naj bo to v verskih, političnih ali narodnih ozirih.
Najnovejše ogledalo njenega zarotniškega dela, vidimo v takozvani kampanji za totalno konskripcijo. Ali ji je bil res dejansko namen totalna konskripcija, ali pa na podlagi tega zelo občutljivega vprašanja izsiliti federalne volitve? Slednje je poglavitni cilj!
KAKŠNA SO DEJSTVA ZA POTRDITEV
Napram podatkom vojnega urada na onostran Atlantika se nahaja okrog 439.000 armada, to je obojega spola v različnih vojaških oddelkih, dočim tako-zvana armada za domačo obrambo in naborniki na domačem tlu, šteje komaj 75.000, kar pomeni, da je napram številu armade onostran Atlantika sorazmerno daleč od resnice s ozirom na obtožbe proti vladi z strani
Ključ k trajnemu miru
nezmagljivosti Narodno Osvobo- ko še bolj ponižanja vredni morajo
biti oni — na srečo redki Slovenci — ki so z lastnimi očmi videli grozote, katere so tuji sovražniki in domači izdajalci vršili nad nedolžnim prebivalstvom, pa kljub temu, še vedno stoje sebično po strani in si hočejo z sramoto "neutralno-
Gibanja, ki da je z veliko vnemo zajelo vse jugoslovanske narode in vse sloje prebivalstva, ne glede na vero in politično pripadnost. Obširno so mi govorili o novem življenju. . . o hrabrih borcih ... o neustrašenosti žena
V blag spomin Major-generalu F. Rozman
(Iz 3-tje str.) Mednarodne Brigade takrat že na to stran reke Ebro. Ni pa vzelo dolgo časa, da je bil promoviran v čin Kapitana in to pri drugi četi Di-mitrov batalijona. On je živel in umiral v borbi proti fašističnim kriminalcem, vedno pripravljen položiti svoje življenje za pravico in svobodo.
Zabaven in velik častnik! Velik po nezlomljivi vdanosti in junaštvu, zabaven po svoji človekoljubni naravi. Vedno je imel za tovariša lepo in prijazno besedo, pa tudi karal je, če je bilo potrebno, toda tako izborno in tako prepričljivo posebno v vojaških vprašanjih. In ta izborila njegova lastnost, ga je delala vedno bolj in bolj priljubljenega med vsemi.
Po vojaškem zlomu španske republikanske armade, France Rozman, kakor tudi večina nas drugih ki smo ostali pri življenju, smo se zopet srečali in topot v kon-cetracijskih taboriščih v Franciji. Tri leta v krvavi borbi v Španiji in pridobljene izkušnje, mu je omogočilo pobegniti iz koncetra-cijskih taborišč v rojstno domovino. Kljub njegovi mladosti v zgodnjih 30-tih, ko je umrl, on je dosegel visok in časten položaj. Boreč se v partizanskih oddelkih v Španiji, on si je pridobil izredne izkušnje ne samo kot junaškega borca, ampak tudi kot komandirja. V jeseni leta 1941, France Rozman je začel organizirati partizanske oddelke v Sloveniji. Z
PiSe: R. PLAME DUTT
Kar se jasno izraža v končni borbi, katera je točasno v teku je orjaška moč demokratskih narodov, zedinjenih v akcijah. Ako se je dosegel tako velik uspeh tekom prvih tednov enotne o-fenzive Zedinjenih narodov, dokler je v sorazmerju borbe proti sovražnika vržen zelo majhen del anglo-ame-riške sile, kakšen bo pa uspeh, ko bo vsa ofenzivna moč Vel. Britanije in Združenih držav proti že obkoljene nemške armade na zapadu, poleg težkih udarcev Rdeče Armade na vzhodu in Vse-ljudske vstaje evropskih narodov? Ta zedinjenost je temelj bodočnosti. Za njom so bile naše težnje, kateri smo se borili proti fašizmu od njegovega začetka, celo vrsto let — najčrnejših vsleid popustitve fašizmu. Kadar neverjetni "Tomaži" in bo-jazljivci niso niti v sanjah smeli pomisliti o takem edin-stvu, mi smo ga odločno zagovarjali in delali za njega. Ta naš davni sen se je končno ostvaril. žetev je zahtevala tudi žrtve neštetih milijonov tekom teh let, a je sedaj v polnem razmahu
posebnim varstvom in navodili Maršala Tita, kaj kmalu je postal voditelj partizanskih odredov. Težko si je zamisliti kogarkoli bolj Najbolj drzna tiranija nepri-pripravnega za ta položaj, .merna v svetu, največja ne-Z dobrim rokovodstvom par- | varnost ki je kdaj koli og-tizanskih oddelkov, reorga- 1 rožala napredek čoveštva in mziral je iste v Brigade in ga hotela spremeniti naučno Divizije slovenskih oddelkov organiziranem barbarstvom Narodno-osvobodilne vojske. in suženjstvom, je v procesu rodno-osvobodilne armade v razkrajanja. In to so prvotni Kot vrhovni poveljnik Na- plodovi rastečega demokrat-Sloveniji, France Rozman, skega in progresivnega edin-je bil istočasno član Anti- stva narodov v akciji, kateri
fašističnega Sveta narodne ga osvobojenja Slovenije.
Med drugim odlikovanjem slavnega generala Franca Rozman, bil je odlikovan od sovjetske vlade minulega septembra z drugim redom medaljo "Suvorov", za izborno junaštvo v borbi proti skupnega sovražnika Sovjetske Unije in Jugoslavije, nemškega fašizma Smrt velikega junaka, je ganila do grenkih solza ne samo njegove bližnje in ožje tovariše, tembolj našega naroda v splošnem, toda s zavestjo, da nam ostane v nepozabnem spominu kot svetilnik borca in tovariša za narodne pravice in svobodo. On bo naši mladini eden od slavnih pri merov samozavesti, vztrajnosti in vdanosti borbi proti fašističnih kanibalov. Njegova ljubezen do rojstne domovine, njegova zvezdoba v borbi za narodne pravice in svobodo — naj nam bo trajen spomin na junaškega generala Franca Rozman.
Drago Guštinčič.
pa obetajo daleč večje plodove, ko bo enkrat to edinstvo prenešeno tudi v novi n ovoj ni svet.
Pred svetom se odpira nova perspektiva
Pred svetom se odpira nova perspektiva — novi ob-zor. To so dnevi vseobče ak-ciie, kadar ni časa za razpravljanje in razlikovanje teoretičnih poimov. Vsled narodnega te*a ie najboliše ne govoriti o zmagi, dokler m lzvoie-vana poslednja bitka nad sovražnikom in dokler mu ni 7adan smrtni udarec. In celo tudi takrat ne. ker no vsem tem bo še t^eba iačiti in ohraniti zmaero popolnem vni-čeniem temeljev tiraniie. katera je temnela nad svetom celih deset let tako. da ne bo v staniu nikdar več se po-iaviti. Potrebno je že radi tega osredotočiti vse misli in naprezanja na končno bitko in naloge vničitve, kot pred-nogoi k povojni izeraditvi. Zaprav naravni smisel stopnje današnje borbe, se v celoti ujema s končno stopnjo vojne in pripravami za dosego povojnega miru. In rav-
no radi tega je bitno, da v teh končnih bitkah, katere morajo zavzeti prvo mesto v naših prizadevanjih, smo na jasnem, da je narod enoten in pripravljen za nove naloge rekonstrukcije.
Izmed zaključka vojne t Evropi in sveta, ki nastane po njej, ni zidov in ne pre-graje. Razne okolščine bodo obstojale tudi po vojni s ozirom na borbo proti japonske agresije. Novi problemi in možnosti bodo nastajali iz ene korenito izpremenjene ravnoteže svetovnih odnošajev v katerih bo reakcija dobila najtežje poraze zadnjih časov, dokler incijativa sil za novo izgraditev bo daleč v čvrstejših rokah narodnih sil Načrti za povojni svet ne bodo narejeni enostavnim e-nostranskim dogovorom na papirju. Ti so raje že odreje-vani v današnjih akcijah. Samo oni, ki so igrali bitno vlogo v današnji borbi, so na jasnem v pogledu formiranja povojnega sveta. Današnje narodno edinstvo v borbi proti fašizmu, je temelj za prihodnjo organizacijo in nadeja bodočnosti. Boodočnost ne more ponavljati preteklost
Eni generaciji ki je pretrpela mnogo razočaranja in izmed leta 1918 in 1941 opraskana z mnogimi udarci in izdajami, ni tako lahko in sicer naenkrat se je prilagoditi novim perspektivam pozitivnim dosegam, ki se bodo odpirala po vničenju fašizma, še vedno obstojajo mnoga negodovanja in nezaupanje, kot neki predpogoj, da bi bodočnost morala ponavljati preteklost, da zaključek zmagonosne proti-fa-šistične vojne mora priti na okolščine, ki so prevladovale takoj po prvi imperijalisti-čni vojni pretekle generacije in da ie neizogiben prospekt ponovitev brezdelja in bede, reakciie in novega svetovnega oboroženega konflikta. Take predpostavitve so ne samo slepe pred novimi možnostmi in prilikami za pozitivno vodstvo, katero bodo v stanu prožiti delavske in narodne sile po vni-čitvi fašizma in nieeovih privržencev širom sveta, kakor pa prenuščanie taki predno-stavitvi. katera more roditi izhod, katerecra se taki boie. Take nazore ie treba iz korenin izmenjati in to prei kot slei, ker še zmiraj pre-v 1 a d a i o med stareišo generaciio delavstva. Treba ie med delavstvom in narodom zbuditi vero v lastne enotne sile in predkazati novo pot; treba mu je dokazati. da ravno tako kakor je bilo zmožno razbiti proti-
Torijevcev in pa oportunis-tičnega vodstva CCF. število armade na domačih tleh ako bi faktično obstojala tako nujna potreba glede o-jačitve armade onostran Atlantika, bi ne zadostovala recimo za vse rodove vojske. In z tem slučaju bi bila potrebna totalna konskripcija, kakor napovedujejo Torije-vci in z njimi vred oportu-nisti vseh barv. Situacija pa ni tako aktuelna zaradi ojačitve armade, kakor je bila ravno za reakcijo v političnem smislu.
Po plebescitnih volitvah "Yes" vlada premiera Kinga je dobila zaupnico naroda, ne za totalno konskripcijo, temveč za določanje napram potrebi mobilizacije armade za službo izven Kanade. Tega načina se je vlada posluževala in sicer po določbi mobilizacije dobrovojcev za preko morsko službo. Nobenega dvoma ni, da se je vlada precej mlačno ponašala tudi v tej zadevi. Potrebna je bila prav odločna kampanja za pojasnitev pomena današnje vojne zlasti v Quebec provinciji, kjer so posamezne pro-fašistično naklonjene stranke javno delovale proti vojni za britske impirialistične interese.
KAKŠNO PODPORO SO NUDILI ČASTNIKI REAKCIJI
Konservativno in reakciji naklonjeni častniki, so nudili ne malo podpore reakcionarni kampanji za totalno konskripcijo. Glavni poveljnik edinic vojnega okrožja za Pacifiško obrežje je izjavil : "Večina vojaštva je pripravljeno za onostran Atlantika, toda kako naj gre, ko vlada noče določiti konskripcijo." Ta izjava zadostuje pojasnitvi, da če je vojaštvo bilo pripravljeno za službo preko Atlantika, ni bilo potrebno drugega z strani glavne komande kakor pojasnitev potrebe mesto zahteve za konskripcijo. Pojasnjuje še več in predvsem iz nje žari celotni politični smisel vprid Torijevskim obtožbam proti vladi.
Nad 30 častnikov v okrožju Toronta, so zahtevali resignacijo ako vlada neizda naredbo za totalno mobilizacijo. Tem so se pridružile žene vojakov in častnikov v službi preko morja in samo obsebi razumljivo reakcija konservativne stranke. Toda glavni zastavonoša kampanje v tem oziru je bil ontarijski premier polkovnik Drew in pozneje vojni minister polkovnik Ralston. Resignacija slednjega iz položaja kot vojnega ministra je tem značilnejša, ker potem, ko je ontarijski premier obtožil vlado za "kritične razmere" naše armade onostran Atlantika, vlada je odposlala ravno njega, da preišče zadevo. Po nekaj dneh njegovega bivanja v Angliji in pogovora z vojaškimi krogi, vojni minister je zanikal izjavo on-tarijskega premiera kot neresnično. To izjavo je brzo-jazno naslovil vladi premiera Kinga. In kaj se zgodilo ob njegovi povrnitvi? Nič drugega, kakor da je podal izjavo vprid za totalno konskripcijo in če se temu ne udovolji, je pripravljen re-signirati. Jasno je torej, da tudi polkovnik Ralston, bivši vojni minister polagal svojo izjavo vprid politični kampanji Torijevcev proti vladi. KAKŠNO STALIŠČE JE ZAVZEMALO OPORTUNISTIČNO VODSTVO CCF.
Vodstvo CCF stranke, kot navadno v takih zadevah spričetkoma sledi celo situacijo s zamižanim očesom. Ko je pa kampanja proti vladi dosegla svoj višek zaradi vojaških izgredov v B. C. ter Quebec provinciji — pridružili so se Torijevcem. Nič ne dene, če so ravno To-rijevci smrtni sovražniki ta-kozvane napovedi CCF-ov-
sovjetske in profašistične zarotnike, kakor mu je uspelo vzpostaviti zvezo z Sovjetsko Unijo in zdaj uspešno vničevati Hitlerja in njegove pomagače, tako bodo delavske in narodne sile z ja-čanjem in razširjevanjem e-dinstva v stanju jačiti in širiti incijativo za izgraditev novega sveta.
cev "socijaliziranje Kanade", glavno je, da se naredi zapreka proti progresu in proti edinstva naroda. Celo CCF konvencija sredi resne kampanje o totalni konskri-pciji, je sprejela resolucijo z oportunističnim dodatkom, "totalno konskripcijo fizičnih in materijalnih sredstev." Ta dodatek je smatralo za potrebno oportunistično vodstvo CCF za razliko vprid razvneti kampanji Torijevcev. Toda bog vari udariti proti zaroti reakcije, katere je bil glavni cilj napraviti razkol, dvoum, nezaupanje napram vladi in z tem seveda izsiliti federalne volitve. Kot navadno opor-tunizem v odločilnih momentih sam sebe razkrije, je bil razkrit topot prav do kože pri vodstvu CCF. Ekze-kutiva je bila prisiljena spremeniti resolucijo sprejeto po konvenciji, ter zavzeti drugo stališče napram vprašanju totalne konskripcije. Volitve pri zaupnici vladi premiera Kinga, jasno kažejo, kako je zdrsnilo oportunistično vodstvo CCF v naročaj Torijevcev v kampanji in zadnji trenutek izkoristilo, da ni bilo popolnoma razkrinkano v zarotniški kampanji z glasovanjem zaupnice vladi.
POLITIČNI SMISEL ZA-ROTNE KAMPANJE
Tisti ki je tesno zasledoval delo zarotniške kampanje reakcije, pride do edino logičnega zaključka, da je poglavitni cilj kampanje bil
izsiliti federalne volitve po vprašanju ojačitve armade onostran Atlantika, zasesti oblast za nadaljna štiri leta in z tem odvrniti ono priložnost za povojne volitve in za izvolitev vlade, katere program bi moral vsebovati, večje socijalne reforme, program za javna dela, stavbinski načrt, iregacijo polja in pa pravične določbe za povrnjence iz bojnega polja. Cilj reakcije je bil, da se vse to spreči zidaj v teku vojne, povrne ljudstvo in deležo v predvojno dobo. če zategadelj pomislimo pomen zarotniške kampanje, tedaj bomo z lahka spoznali kakšna nevarnost je pretila deželi in ljudstvu, ne samo proti lastnim interesom, temveč proti interesom hkrati Ze-dinjenim Narodom in zavezniškega sporazuma v Teheranu. Kajti če je kdo drugi nasproten temu sporazumu, je skranja reakcija in opor-tunisti.
Pri glasovanju zaupnice vladi, poražena je reakcija in tudi oportunisti. Vlada je dobila ogromno večino, namreč komaj 30 poslancev je glasovalo proti 270, toda to ne pomeni, da bo reakcija odnehala od reakcionarnega dela za sprečitev povojnih federalnih volitev na podlagi večjih socijalnih reform in večje socijalne pravičnosti za ljudstvo v splošnem. Zato je edino pravilno delati na polju narodnega edinstvi in zagotoviti neuspeh reakcije.
Govor domobrancem
(»D
(Govoril dr. Lojze Kuhar v
Londonu 11. septembra)
Danes bi se rad obrnil posebej na slovenske fante, ki se nahajajo v vrstah tako menovanih "domobrancev".
Prepričan sem, da ste že zdavnaj v svojem razumu spoznali in v svojem srcu začutili, da mesto, kjer danes stojite, ni vaše mesto in da opravljate delo, ki se ga v dnu svoje slovenske in krščanske duše sramujete.
Rekli so vam, da se borite za vero. Poglejte, kaj je nemški nacizem storil na o-zemlju, kjer prebiva milijon Slovencev! Kaj pa je tam ostalo od naše vere, od naših cerkva, od naših duhovnikov, od naših društev? Vse je Nemec stri, sedaj pa vzgaja naše otroke v poganstvu. Skupno s Hitlerjem za vero? Kdor vam to govori, ne govori resnice! Desetine milijonov katoličanov preklinja Hitlerja in nemško poganstvo zaradi zla, ki so ga razlili nad telesi in dušami nedolžnih.
Rekli so vam, da se borite proti komunizmu. Naša katoliška cerkev v 2000-let-ni zgodovini svojih zmag ni izvojevala z mečem v roki in krivih ver ni premagala s prelivanjem krvi, razven svoje lastne. Da, v Osvobodilni fronti so komunisti. Ni-kdo tega ne taji. Oni so celo na vodilnih mestih. Tudi to je res. Od 27. aprila 1941 Osvobodilna fronta ni več strankarsko-komunistično gibanje. Osvobodilna fronta je danes narodno gibanje, ki po svoji biti in po svojih ciljih daleč presega strankarski komunistični okvir. Borba proti Osvobodilni fronti ni borba proti komunizmu, ampak borba proti lastnemu narodu, ki se bori za svojo svobodo.
Da bi imeli svojo vest mirno, sem ves položaj v domovini nepristransko predložil visokemu katoliškemu učenjaku v Oxfordu, davnemu prijatelju profesorja Ehrlicha. On je stvar preštudiral in premotril ter mi odgovoril: "Pod nobenim pogojem in v nobenem primeru ne smemo mi katoličani stati ob strani v boju za narodno osvobojenje in jaz ne poznam nobenega načina krščanske vere, ki bi obvezalo katoličana, da pomaga sovražniku naroda v boju proti svojim lastnim rojakom. Ne pozabite, da nemški nacizem ni nič manj brezbožen kot je komunizem, a je celo bolj nagnjen k preganjanju kot ta. Vi ne morete premagati enega brezbožnika s tem, da pomagate drugemu brezbožni-ku, da ga zatre s silo." Tako ta katoliški učenjak. Laž
je torej če kdo pravi, da zahteva katoliška vera, naj verniki pomagajo sovražniku svojega naroda, ki se bori za svobodo, in laž je, če kdo trdi, da boj za ohranitev vere nalaga komu dolžnost prelivanja bratske krvi!
Morda so vam rekli, da se borite za domovino. Poglejte, vendar, kaj je Hitler napravil iz štajerske, Gorenjske, Koroške! Kaj je Nemec tam storil slovenskemu jeziku, slovenski kulturi, slovenski mladini! In s takšnim zločincem naj rešujemo domovino? Vse, kar ste doslej pretrpeli, Vam vendar ni moglo toliko zamegliti razuma niti zakrkniti srca, da bi ne videli in ne čutili, da ste bili sramotno prevarani od onih, ki so vas postavili ob nemško zastavo s kljukastim križem in vam v imenu lažnjivih vzorov iztrgali iz vaših ust prisego zvestobe svojemu lastnemu krvniku, Vam pa stisnili v roke puško, da ubijate svoje brate.
Zato, fantje in možje, morate stran, proč od tam, kjer stojite. Proč morate za vsako ceno, za vsako žrtev. Morda vas bo ta odločitev stala novih preizkušenj. Naj! Samo da ste zbežali proč od sovražnika in si u-mili obraz in srce, da boste živeli v poštenju.
Kam naj bežite, me sprašujete, in kako? Od tukaj vam navodil dajati ne morem, razven enega, da morate proč od sovražnika, dokler je še čas. Vsi tisti, ki se hočete boriti za osvobojenje domovine — in to bi moral biti danes najvišji vzor vsakega slovenskega človeka — pojdite po najkrajši poti k Osvobodilni fronti, ki je v imenu Jugoslavije in v imenu zaveznikov pooblaščena, da vodi borbo za naše osvobojenje. Tisti pa, ki mislijo, da jim to ni mogpče, naj storijo vsaj eno: da vržejo stran nemško o-rožje, beže od sovražnika, prenehajo z ubijanjem lastnih ljudi in pomagajo v borbi za svobodo.
Podrobnostna navodila boste dobili od g. Snoja, ki se nahaja v glavnem stanu Osvobodilne fronte v Sloveniji. On bo navezal z Vami stike in Vam bo pokazal pot za odrešilni beg. Poslušajte njega, da Vas bo popeljal na pot časti med slovenski narod.
S tem končujem svoje go-gore. Rad bi nanje navezal prošnjo, da me razumevate prav, da sem Vam govoril kot Slovenec in kot Vaš prijatelj ob uri ko so v veliki nevarnosti Vaša čast in Vaša mlada življenja.
Na svidenje!
(Konec)
Zadnja pot Slove-nskega mornarja
(Iz 4 str.)
Sv. mašo zadušnico je daroval domači župnik Rev. H. J. Murphy ob asistenci subdijakona Rev. J. S. Re-guli in dijakona Rev. G. S. Dwyer.
Moški pevski zbor je zapel žalostinko: Blagor mu ki se spočije. Nobeno oko ni ostalo suho v prostorni cerkvi, katera je bila napolnjena, dasiravno je bil delavnik in tukajšnja industrija dela s polno paro.
Po končanih cerkvenih o-bredih, se je sprevod pomikal v nepretrgani dolgi vrsti automobilov, na k,at. pokopališče, kjer se nam je zopet nudil, žalni in ginljivi prizor.
Po opravljenih molitvah, so mornarji častno pozdravili svojega pokojnega tovariša. Trubača: B. Poppin in G. Keast sta zatrubila zadnji pozdrav "Last Post in Reveille."
V	lepih besedah v angleščini se je poslovil od žrtve, domači župnik H. J. Mur-phy.
Pri odprti gomili so pevci zopet zapeli, Vigred se povrne .... Vse se oživi . . . . al' prijatelja. . . . Tako gin-ljivo, da ni bilo mogoče zadržati solz. Da — solza zdravnica vseh težav in žalosti, le kipi, da se izliješ.
V	daljšem govoru pri odprtem grobu, se je poslovil od pokojnega v slovenščini, rojak Louis Račič. V izbrano ginljivih in sočutnih besedah, se je ponovno zrosilo
sleherno oko. V tolažbo prizadeti družini je omenil, da nečutijo žalosti in izgube svojega sina in brata sami, pač pa mi vsi žalujemo in mi vsi ga bodemo pogrešali. Nadalje je omenil, da je To-ny že tretji slovenski sin iz naše sredine, kateri je dal mlado življenje, v boju proti krutemu sovražniku. Prvi je padel, Janez Smrke ožji sorodnik Toni-ja. Drugi je padel, obče znani Ivan Koš-mrlj. Vzorni in' spoštovani mladeniči, sinovi in junaki slovenski, časten Vam spomin. Slava Vam!
V resnici kakor omenja žalostinka — Vigred se povrne — vse se oživi.....
Tony se med nas nebdde povrnil — nigdar več. Ali njegov plemeniti duh živi in ostane med nami. Mlado življenje je podaril na žrtvenik za svobodo, za katero se borijo danes vsi narodi sveta.
Gotovo dejstvo, da pokojni Tony nebode vžival sadu žrtve, katero je položil. Zato je naša več kot dolžnost, da tudi mi storimo vse kar je v naši moči, da njegova žrtev in številne žrtve slovenskih sinov, kakor tudi o-stalih, nebodejo zaman.
Skupno in složno nadaljujmo delo, kjer je naš nepozabni Tony prenehal, vsak po svoji najboljši moči.
Tebi Tony, pa naj bode lahka Kanadska žemljica.
Slovenski junak, večna Ti slava!
Žalujoči prijatelj
DVE POROČILI IZ AMERIKE
(Radio-govor prof. Borisa Furlana)
ob obrtni razstavi v BELOKRAJINI
V nedeljo dne 23 julija je bila v Beli Krajini odprta obrtna razstava. Razstavljeni predmeti so pokazali, kako kljub pomanjkanju surovin in delovne sile sa-moinciativa in požrtvovalnost prekoračita še tako velike ovire.
Razstavljena spalnica je spominjala na Velesejmske dni v Ljubljani, čevlji z lesenimi podplati, izdelani v suhorskem okraju, so pokazali, kako nadomešča les usnje. Pozornost vinogradnikov in sadjarjev so pritegnile odlično izdelane stiskalnice. Z raznovrstnimi predmeti iz litega železa in aluminija, ki se zbira od porušenih železnicah in mostovih in str-moglavljenih nemških letal, je bila zastopana "livarna" iz Črnomlja. Mestna elektrarna je grafično prikazala svoj nastanek takorekoč iz nič, svoj dvig na kapaciteto
je nadomestila industrijsko tekstilno blago. Kovinsko idustrijo je treba po vzgledu belokranjske livarne povečati. Surovin ne manjka. V živilskih panogah je treba misliti na izdelovanje kisa, konzerviranje sadja, sadnih sokov, praženja ječmena in izdelovanje cikorije kot kavnih nadomestkov.
Delovno silo moramo črpati iz mladine. Zaposliti je treba čim več vajencev Tako bodo tudi tisti, ki po svoji starosti še niso vojni obvezniki, prispevali čim večji delež k svobodi. Poleg te ga se bodo strokovno usposobili in tako več kot krstili pri obnovi naše domovine.
SANS.
DUNAJČANE SE POŽIVLJA NA ODPOR
London — Radio iz Mos-
16.000 kw. in razširitev o-i, .	.	,
mrežja na daljno okolico kve ->e Pozval Prebivalce
tja do Tanče gore, Otovca in Podzemlja. Pletene košare, lončena posoda, volovski jarmi, žeblji in podkve, vsi izdelki naših obrtnikov in samoukov so povečali pestrost razstave.
Dosežene uspehe naše obrti na osvobojenem ozemlju je treba povečati. Z dobro voljo in iznajdljivostjo se da storiti še mnogo več. Pridelovanje domačega olja iz oliarnic bi lahko doseglo višjo stopnjo. Izdelava do-mašega platna v veliki meri
Dunaja, naj se dvignejo in revoltirajo proti nemškim oboroženim silam takoj, ko bodo sovjetske čete prekoračile avstrijsko mejo. Sledite vzgledu Parižanov pravi poziv. Kakor hitro bodo sovjetske čete prekoračile mejo in se približale Dunaju, zgrabite za orožje in osvobodite mesto s svojimi lastnimi napori.
Tajna avstrijska radio postaja je prej dajala navodila glede organiziranja podtalnega gibanja za boj proti nemškim silam.
Slovenski ameriški narodni svet, ali SANS, kakor ga nakratko imenujejo v Ameriki, je 20. septembra objavil poziv dr. Jože Zemljaka, načelnika odseka za informacije in propagando pri predsedništvu SNOSA, glede organiziranja zbiranja v anglo-ameriškim svetu vseh člankov, časopisov, knjig, letakov, slik itd., ki se tičejo narodno-osvobodilne borbe slovenskega naroda. Obenem je SANS naznanil tudi ustanovitev posebnega odseka, ki se bo s tem delom bavil. Vanj so bili izvoljeni prvi podpredsednik SANSA Janko N. Rogelj, zapisnikar Jakob Zupan in odbornik Frank Zaje. Ex oficio sta člana tega odseka predsednik SANS-a Etbin Kristan in tajnik Mirko Kuhel.
Ne dvomimo, da bo prizadevanje SANSa imelo popolen uspeh, ker bo delo odslej sistematično organizirano in koordinirano. Doslej je bilo to prepuščeno iniciativi posameznikov. Toda tudi v tem pogledu je bilo mnogo storjeno, in odsek za informacije in propagando pri predsedstvu SNOSA lahko zanesljivo računa s tem, da bo prejel mnogo dragocenega dokumentarnega materijala iz Anglije in Amerike takoj, ko bo redni promet vspostavljen.. Ohranjevanju in nabiranju tega materiala so posamezniki posvečali največjo pozornost že od vsega početka, zavedajoč se njegove važnosti v dvojnem oziru, dokumentarne zgodovinske in aktualno politične. Posebno poslednja funkcija bo, za nas vse še dolgo dragoceno merilo za usmerjevanje naše politične delavnosti. Analiza dokumentarnega materiala poka-zuje jasno sliko sil, ki so nam bile in so prijateljske, in sil, ki so nam bile in deloma še so sovražne. Nekaj teh sil bo tudi v bodočnosti ostalo sovražnih, iz povsem objektivnih, nadosebnih vzrokov, osnovna politična modrost pa je jasnost: vedeti moramo, s kom imamo
pijelno nasprotoval.
Nič manj važna ni seveda prva, zgodovinsko-doku-mentarna vloga nabiranja gradiva. SANSov proglas pravi, da hoče slovenski narod doma vedeti, kako so mu slovenski Amerikanci pomagali v njegovi veličastni borbi do zmage. Radoveden je tudi, kdo mu ni pomagal ali celo z vsemi silami nasprotoval. Na eni strani si vije cvet naroda lavoriko večne slave, na drugi strani pa brezvestni hitlerjanski hlapčoni skušajo onečaščati slovensko ime in slovensko čast.
Skoro istočasno z gornjim pozivom SANSa je bilo objavljeno poročilo, ki ga je na letni skupščini Ujedinje-nega odbora ameriških juž-
nih Slovanov podal Louis A-damič, da more odbor biti ponosen na opravljeno delo, o sebi pa pravi, da ga je v borbi za pravično stvar na-rodno-osvobodilnega pokreta vodila v enaki meri zvestega do Amerike kakor skrb za Jugoslavijo. Progresivne sile v Amerike so naravni zaveznik progresivne Jugoslavije, po drugi strani pa so povezani ameriška in zunanja reakcija. "Kot Amerikanci", pravi Adamič, "smo bili globoko interesi-rani v borbi partizanov pod maršalom Titom, in dobili smo borbo proti Fotičem in Hearston in McCormikom, dobili smo borbo za Ameriko in za Jugoslavijo, za svobodo in za demokracijo."
ZOJSA.
Zapisnik seje Gl. Odbora Vza jemne Podporne Zveze Bled
Čast*,
Otvoritev seje ob 2 uri popoldne v navzočnosti 8 Gl. Odbornikov (M. Skube odsoten), na 87 Wood St. Kirkland Lake, Ont.
Sklicanje seje radi reševanja sledečih Bolniških Podpor.
1). Mladinski član, Ludvik Podlogar, po priporočilu Dr. Rumal in Dr. Tom-son, da je omenjeni član poškodovan na posledicah operacije na enerh, ušesu začasno in stalne poškodbe niso ugotovljene, se mu odobri po točki pravil No. 111. A. $25.00, s pripombo, da si Zveza V. P. Z. B. lasti pravico, da pošlje člana zdrav-
svojevrstne volitve
Prav na severozapadnem delu Balkana leži Slovenija. Ranjena nemška zver divja v silovitih smrtnih krčih. Titovim borcem ne more do živega, zato pa se znaša nad ranjenci in civilnim pre-opravka in s kom lahko ra- bivalstvom, če jih dobi seve-
Cunamo, da nam bo nesebično pomagal, in kdo princi-
zahvala in voščilo za praznike
NADALJNI PRISPEVKI IZ NASELBIN
Odbor Sveta Kanadskih Združenih Južnih Slovanov podaja nadaljno poročilo o zabojih ki so bili poslani v skladišče v Montrealu od 17 novembra do 10 decembra. Skupno za to dobo iz posameznih naselbin je bilo poslanih zabojev kot sledi:
Mesto:	Zabojev	Teža
Vancouver	38	7.680
Toronto	31	5.952
Toronto (HSS)	11	2.120
Regina	9	1.630
Sudbury	7	1.295
Montreal	7	1.000
Mountain Park	4	800
Calgary	4	750
Huntsville	4	665
Edson	2	550
Winnipeg (HSS)	2	485
Princeton	4	440
Castlegar, B. C.	3	410
Beardmore	1	200
Port Arthur	1	190
St. Catharines	1	140
Pri zgornjih zabojih pa niso vključeni šivalni stroji, katere so poslale nekatere naselbine. Do 17 novembra je bilo poslano 482 zabojev in do 10 decembra 611, kar skupno znaša 99,606 funtov.
S. Miošič, gl. tajnik.
Windsor — Oglašam se z naslednjih par vrstic v našem slovenskem časopisu Edinost, prav priljubljenem vsem naročnikom.
želim se najprej prav lepo zahvaliti našemu slovenskemu podpornemu društvu "VPZ. Bled", za nakazano podporo, ki sem jo prejel pred enim mesecem. Obenem pa opominjam one rojake in rojakinje, kateri še niso člani tega podpornega društva, da pristopijo čimprej, temboljše, kajti kot navadno se pravi; "Nesreča nikoli ne počiva", čakati od danes do jutri, je pa lahko usodno za vsakega posameznika. Poleg tega pa, pri našem društvu ne plačujemo tako velik asesment, kakor pri drugih društvih in smo zavarovani proti bolezni in nesreči. Par dolarjev se že lahko pogreša, ko se ve, da so vendar v prid za lastne interese. In vsaj mislim da bo po novem letu za časa kampanje, zopet vstopnina prosta za nove člane. Zatorej izkoristite priliko, kateri še niste člani tega društva.
Naj še omenim to, da sem končno odložil 'berglje' in zdaj lahko hodim, namreč da se opiram z palico, kadar grem naokrog. Kar nekam dobro se počutim, ko sem odložil "berglje".
Naj zadostuje zaenkrat, bom) pa drugič kaj več poročal. Tem potem voščim vsem rojakom in rojakinjam vesele Božične Praznike ter srečno Novo leto, da bi jih dočakali še mnogo v širni Kanadi in Ameriki, zdravi in veseli.
John Horvat.
da.
Tako so ujeli par skupin ranjencev. V eni skupini so jim s puškinimi kopiti razbili lobanje, v drugi pa so najprej obesili zdravnika, nato pa pobili ranjence in zažgali streho nad njimi. Ljudem ropajo hrano in imetje. Ubijajo, posiljujejo m požigajo. Na nekaterih cestah srečuješ ženske, ki po par dni hoda daleč prenašajo na svojih hrbtih hrano. Same žene. Može so jim že prej zaprli in pobili fašistični morilci Musolinija in Hitlerja.
Kako je prej naša zemlja slovela po številnih belih cerkvicah. In danes? Kul-turonosci Italijani, Nemci in domači izdajalci so jih iz-premenili z klavnice ljudi, v trdnjave in hleve. Dosti so jih požgali ali zrušili z avi-jonskimi bombami. Na vsakem koraku srečuješ mrtve, požgane vasi
niško preiskati po preteku enega leta. če se izkaže, da je zdrav, se bo omenjena vsota $25.00 zahtevala nazaj. Enoglasno odobreno.
(Opomba, vzrok ker omenjenega stariši grozijo z tožbo ako se ne izplača podpore). /
2).	Bolniška izkaznica sestre Ivanke Škrabec, odsek št. 11 Toronto, se pošlje nazaj ker je zavrnjena po Gl. zdravniku Dr. Tomson, v-zrok, ker je izpolnjena po njenem osebnem zdravniku v Torontu, da je sposobna za lahka dela. Odobreno.
3).	Br. Hatevž Seliak, odsek št. 5 Malartic Que. sklenjeno da se vpraša na odsek za pojasnila, ker vrhovni zdravnik ne podpiše Izkaznice z pripombo, da je bolezen predolgo trajala. Ker se je imenovani ponesrečil na delu, se zahteva pojasnila koliko časa mu je pripo-znal Delavski Compensa-tion Board podporo. Na podlagi tega se opomni Zve-zinega zdravnika da stori isto. Odobreno.
4).	Br. Drago Popovich odsek št. 5 Malartic, ker je isti slučaj bolezni katere ne pripozna Zvezni zdravnik za dobo katera je bila navedena. Naj se član potrudi, da pošlje njegov zdravnik potrebne in točne podatke na Bolniški Izkaznici ali, potom pisma, nakar upamo da se bo tudi vrhovni zdravnik strinjal po izjavi, da bo šel član sam v Kirkland Lake na pregled do Zveznega zdravnika. Lahko tudi stori na svoje stroške, nakar bo tudi bolniška podpora popolnoma izplačana.
5).	Na predlog br. A. Novak, da se kupi Vojno posojilo za vsoto $4.000.00 ker so plačane večje obresti, enoglasno odobreno.
Zaključek seje ob 3 uri popoldne.
Kirkland Lake 3 decembra 1944.
Zapisnikar, J. Kužnik.
Pečat.
In vse nič ne pomaga Nemcem. Razen par izdajal cev, ki so za Judežev srebrnik stopili v nemško razbojniško bratovščino, smo se vsi odločili za Tita. čudne volitve so bile to! Najbolj demokratične na vsem svetu na vpogled. Volili pa nismo z gumijastimi kroglicami, temveč s puškami in mi-traljezi iz naših višin in host. Nemški nasilnik pod pira svojo propagando i topovi, tigri in avijoni. Toda vse zaman. Prav tako kot mu to ni pomagalo, mu ne pomagajo njegove zadnje okrutnosti. Stojimo slabo oboroženi in oblečeni, slabo hranjeni, ranjeni, brez zadostnih sanitetnih potrebščin, ampak stojimo trdno kot skala. Kljub vsemu naša moč raste in vsak dan udarjamo bolj silno.
Prav kar sem prišel s pota 150 km. sem se nemoteno prevozil s partizanskim, Hitlerju zaplenjenim avtomobilom. To je naše osvobojeno ozemlje, ki si ga partizani ustvarjamo z borbo sredi trhle Hitlerjeve evropske trdnjave. Zdravnik iz Titove vojske.
kupa gorja
Nad tri leta se že dan in noč v Sloveniji borimo na življenje in smrt s fašizmom. V borbah so ranjenci in ranjenci potrebujejo mnogo. Mi pa< nimamo ne medecinskih fakultet, ne farma cevtskih in drugih sanitetnih tvornic. Zdravila si nabavljamo z puško v nemških postojankah. Vsa naša zdravila so okrvavljena tudi s krvjo neštetih naših borcev in kurirjev. Izvlekli smo iz pozabljenja že opuščene tkalne statve kakor tudi novejše pletilne stroje in sami pletemo preproste obveze. Postavili smo delavnice v katerih izdelujemo za naše invalide umetne noge, razne sanitetne pripomočke, kot opornice, nosila, ste-rilizatorje itd. Imamo svoje sanitetne milarne, destilacije itd. Od ust si pritrgujemo najboljšo hrano za ranjence. Ampak marsikaj sploh nimamo. Narod je po teh silnih naporih postal neodporen proti nalezljivim boleznim in težka bo borba z njimi. Do dna je izpil naš slovenski narod časo gorja. Izpil jo je v slavo svobodi celega sveta.
Partizanski zdravnik.
Iz francoščine prevedla K. N.
Vojna ni imela zanj nikoli tiste mikavnosti kakor za mnoge njegove tovariše. Po naravi je bil miren človek. Bil je na strani republikancev, ker je živel v Barceloni in ker se je v.Barceloni rodil, če se je boril v njihovih vrstah, se je boril zato, ker so ga, po poklicu letalca, takoj ob začetku državljanske vojne poklicali v letalsko armado. če bi se slučajno rodil v Burgosu, bi se pač boril na strani nacionalistov.
Med tem ko je premišljeval o vsem tem, je korakal s svojo tovarišico proti parom, ki so se pričeli zbirati okrog poročnega oltarja.
Orana je na videz zaupno stopala ob svojem 'ženinu', toda še zmerom se je vsa tresla od strahu.
Kdo je ta mladi mož ? In zakaj, iz kakšnega vzroka, se je tako velikodušno potegnil zanjo? Kaj je sprožilo njegovo nenadno odločitev? Dobroto? Junaštvo? Veliko-dušje ? Ali pa kakšno čisto drugo, vse preprostejše, morda celo nizkotno gibalo, ki mu ne ve pomena in cilja?
Poslej je pričela zasoplo pripovedovati svojo povest:
"Francozinja sem. Moji starši žive stalno na Francoskem; poslali so me v Barcelono, da bi si ogledala umetniško razstavo. Hkrati naj bi se izpopolnila v vašem jeziku in zastopala tu svojega očeta, ki je tovarnar kmetijskih strojev. Starši so me izročili neki prijateljski družini, živeči v tem mestu. Na nesrečo pa ta družina ni bila pripravljena na takšen razvoj dogodkov. . . Morda sem bila tudi sama preveč neskrbna. Nisem slutila, da bo vihra tako dolgo trajala in da se bo tako razmahnila. Sprevidela sem razvoj svojega položaja šele tisti dan, so moje prijatelje zaprli. Nekaj dni, nato sem izvedela, da so jih postrelili, češ daso bili naklonjeni sovražniku. Prestrašena sem se hotela vrniti na Francosko. Neka španska gospa, ki sem jo.spoznala že tukaj, mi je obljubila, da mi bo priskrbela listine, kajti nikakor nisem mogla dobiti potrebnih papirjev, da bi se vrnila domov."
"Torej ste tujka. Ne vem, zakaj vas pridržujejo tu?"
"Tudi jaz sama tega dobro ne razumem. Zdi se mi, da me je neki' uradnik na občini vpisal kot "trgovko", ker ni dobro razumel našega jezika. Zdaj me ne puste domov, ker bi to baje škodovalo Španiji . . . Tako vsaj govore'"
"Mogoče! Zdaj je toliko zmešnjav po naših uradih!"
"Najhujše je to, da je madame Mombela. . . "
"Kdo je madame Mombela?" ji je živahno segel t besedo.
"Senora, ki mi je obljubila, da mi bo priskrbela potrebne listine."
"Dobro. Nadaljujte!"
"Dejala sem vam, da je te dni tudi senora izginila. Ostala sem torej čisto sama in sem se skrivala v majhnem,, zakotnem cuartitu (sobici)."
"Kje je bila ta sobica?"	_
"V hotelu San-Marco. Toda ponoči so vžigalne bom- I be razrušile pol tega hotela. Vsi stanovalci so morali I rano zjutraj bežati. Zbežala sem z drugimi ženskami v | cerkev svete Evlalije. Tam- so nas danes našli."
Po kratkem obotavljanju je pristavila:
"Včeraj so moške, ki so zbežali iz hotela teda. kakor me, ženske, pred našimi očmi aretirali. Zdi se, da ] so jih ob zori postrelili . . . Strahotno r" je vzkliknila in si potegnila z roko čez čelo, kakor da bi hotela odgnati mračne misli.
"Da vsak dan smo žal priče takšnih in podobnih gro-zovitosti. Anarhisti vohajo kri in se ne dado ukrotiti.] žal tega ne moremo preprečiti.
Ob teh besedah se je zagledal nekam v.daljavo is obraz se mu je stemnil. Po naravi usmiljen in velikodušen je tako težko gledal vse teegrozovitosti in jih celo sam povzročal. Globoko je vzdihnil in nadaljeval:
"Dovolite, senorita, da se zdaj še jaz predstavim. Moreno, letalec. Morda ste že slišali moje ime?"
In skoraj z neopaznim smehljajem je dodal: "Imam j že nekaj znamenitih poletov za seboj."
"Vem. . . brala sem v časopisih".
"Da, obsuli so me s slavospevi."
V njegovih besedah ni bilo senčice domišljavosti.
Kje na svetu bi našel moškega, ki ne bi bil ponosen, da se lahko lepi in mladi ženski predstavi kot junak neba, igrajoč se z nevarnostjo? Ali ne ohrani malo ne vsak moški tudi v poznejših letih nekoliko tistega, kar ga je pri štirinajstih letih navduševalo za vse, kar je napeto, nevarno in drzno?
Na Orano slava njenega spremljevalca ni naredila posebnega vtisa. Narobe, celo manj zaupanja je občutila zdaj do tega človeka, ki je brala o njem da zna tako strahotno točno metati bombe in da tako neskrbno prezira sleherno nevarnost. To, kar je vedela o njem, je ni nič pomirilo.
"Zahvaljujem se vam, da ste me rešili iz rok teh vojakov," je plašno dejala.
(Se nadaljuje prihodnjič)
kupon za spremembo naslova:
Naročnik, kadar se preselite in spremenite svoj naslov, aU vam je pa potekla naročnina, izrežite in spopolnite spodnji kupon:
Ime:
Ulica, hš. it. ali poštni predal
Meato: .............................................Prov.
NOVI NASLOV:
Drž............
Ime in primek: .............................
Ulica, hš. št ali poštni predal
Mesto: ...........................................Prov.................. Drž.................—
Pošljite z spremembo naslova ali pa ponovitve naroč.
EDINOST 206 Adelaide St. W. Toronto, Ont.