26. števfftaL
V Trstu, v soboto I. aprila
Tečaj XVW,
„EDINOST"
uhaja dvakrat na teden, vsako srede in soboto oh 8. uri zjutraj.
„Edinost" '»tane:
•a vse loto gl. «.-; izven Avst. 9,— gl. ca polu leta „ 3.— : , « 4.50 . ea iotrt leta . 1.50: „ , 2.25 , Z „Novičarjem" vred: za vse 1 to gld. 7.— „ pol leta „ 3.50 „ fletrt „ „ 1.75 Posamične ftcevilke se dobivajo t pro-lajalnieah tobaka v TritU po fc nov., v (Jorloi in v ^dovšoint po • nov. — „Novi6ar" pa po 2 nor
rnmim
LUIIlUOi s
Glasilo slovenskega političnega družtva za pfemorsko.
Oglasi in oznanil* »e rt^aoe po 8 do vratica v petitu ; sa aaalov* z debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor bi <j» obseglo navadnih vrstic.
Poslana, Javne zahvale, otmrtnlc« itd
se račune po pogodbi.
Vsi dopisi ho poAiljajo urednifitvu Piazza Caserma At. 3. Vsako pisao nora biti Trankovano ker nefrankovana ae ne sprejemajo. Rokopisi s« ne vraiajo.
Naročnino, reklamacije in inserate prejema upravniitvo P iacia Caserma At. 9 Odprte reklamacije o proste pofttnine.
>V »dUoat }• vil
Pred volitvami.
(Konec.)
V prihodnjem zasedanji deželnega zbora pride najbrže zopet na dnevni red jedna najiskrenejših želja naših nasprot nikov — laško vseučilišče v Trstu. Ta zadeva je tudi za nas tržaške Slovenoe velikanske važnosti, seveda v negativnem zmislu ; t® je : napeti moramo vse sile v to, da naši nasprotniki ne dosežejo svojega cilja. Izključljivo laško vseučilišče bilo bi za nas Slovence, bivajoče tu ob meji držttve, udarec, katerega bi težko kedaj preboleli. Laška gospoda vedo to dobro in zato ne nehajo zahtevati ustanovitve laškega vseučilišča v Trstu. Zato pošiljajo neprenehoma peticije državnemu zboru, v ta namen se oglašajo italijanski poslanci vsako leto v parlamentu na Dunaju in v ta namen se sklepajo resolucije v vsakem zasedanju deželnega zbora tržaškega.
Oni delajo torej, mi pa se moramo braniti z isto odločnostjo, katera diči naše nasprotnike. Protiviti pa se moramo tej želji naših sorojakov italijanskih iz mnogih vzrokov. Ustanovitev izključljivo laškega vseučilišča v deželi, ki ima nad dve tretjini prebivalstva nolaske narodnosti, nasprotovala bi že duhu naših temeljnih zakonov. Če bi že kednj prišlo do anovanja kacega vseučilišča na Primorskem, morala bi priti najprvo na vrsto - saj tako zahtevata logika in pravica — večina, a večina s m o mi! Sicer pa avstrijskim Italijanom prav nič ne treba italijanskih visokih šol, ker jih je le peščica in še za to peščico obstoje italijanske stolice na vseučiliščih v Gradcu in Inomostu, tako, da morejo italijanski vseučiliščniki polagati izpite v svojem materinem jeziku, katere dobrote mi Slovenci — Bogu bodi potoženo — nismo deležni. Nadalje je pomisliti, da bi laško vseučilišče stalo ogromne svote državo in deželo, a donašalo ne bi nikakih koristi ni deželi ni državi. Glavni vzrok pa, da se moramo
upirati Slovenci tej želji Italijanov, j e miselna bodočnost naše mladine, misel na bodočnost in razvoj naše slovenske inteligencije.
Na laškem vseučilišči vzgajalo bi se — seveda v strogo italijunsko-radikalndm duhu — veliko število vseučiliščnikov, tako veliko, da bi absolutno ne mogli najti kruha mej italijanskim prebivalstvom samim, ampak preplavili bi vse naše pokrajine šireč italijansko mišljenje mej našim tu pa tam zelo omahljivem ljudstvom. Kolika škoda bi bila to našim slovenskim mladeničem, dovršivšim visoke šole ! Nada, dobiti kruh in ekzistencijo na Primorskem, skrčila bi se zelo. Mladina naša izgubila bi veselje do nadaljevanja svojih studij in tako bi se krčilo število naše posvetne inteligencije, mesto da bi se vekšalo. A če pomislimo na neovržno resnico, da je posvetna inteligencija neobhodno potrebna vHakemu narodu, ki se hoče razvijati in napredovati, jasno nam je Se le, kaj na-merujejo naši nasprotniki se svojim italijanskim vseučiliščem: jasno nam je, da jih pri tem ne vodita ni resnična potreba, ni ljubezen do omike in kulture, ampak le politični vzroki. Podkrepiti bi hoteli s pripomočjo italijanskega vseučilišča svoje poitalijančevalne namene ter voepati v ljustvo tiste njih idejale, toliko pogubne in nevarne našemu narodnemu obstanku. Zadeli bi s tem dve muhi na jeden udarec: širili bi svoje ideje, nasprotne nam in državi, in trgali bi kruh izpred ust našemu mlademu naraščaju na korist italijanski mladini. Vprašanje laškega vseučilišča daje obilo misliti tudi slavni vladi. Tudi ona bi se morala upreti tej nameri z vso odločnostjo, čo jo Bog le ni kaznoval s popolno slepoto. A tudi ob tem vprašanji prihaja nam na misel že znana resnica, da se pota naše primorske vlade nepreračunljiva. Laško vseučilišče bilo bi — to je jasno na prvi
PODLISTEK. Lamentacije.
(Sobotno piBmo.)
„Kristos voskrfcs*! na jedni — »rajska pomlad" ! na drugi strani 1 Katoličanstvo ve soljnega svetd praznuje spomin Kristovega vstajenja, solnca topli žarki pa zbujajo naravo iz zimskega — spanja! Vstajenje tu, vstajenje tam, veselje zgor, veselje spod, ti pa mi prideš danes z — „lamentacijami", mestu z — velikonočnimi „piruhi" (pod črto?)! — Tako bote morda z nagubanim čelom prašali, gospod urednik, in morda tudi Čmerno pogledali „materijal", — a nič ne dč, bojim se Vas vendar ne! — Tu imate „piruhe" in „lamentacije", pa — basta!
Cerkev praznuje spomin vstajenja, narava vstaja in mi Slovenci — da ne „vstajamo tudi ?! Le poglejte jih Vaše Italijane in ire-dentarje v Trstu, Istri in Primorji, naše Nemce in nemškutarjo na Kranjskem, pa one v sosedni Štajerski in Koroški, v družbi z liberalci in židi, pa izprevidite, da je istina, kar trdim! Najnovejša posadka vsem tem kulturonoscem smo seveda mi — Kranjci, a ne bojimo se jih ne, a tudi tistih ne, ki so nas zadnji čas
pahnili v močvirje razpora tu doma. Mi vsta jamo V86 jedno, in morda še doživiva mi dva, gosp. urednik, dneva, ko bode tudi pri nas konec močvirja, po katerem Še gazimo, in dospemo na trdna tla, kakoršna so dosegli Hrvatje s svojim združenjem in nam tako lehko služijo v zgled, kako je postopati možem, kadar treba pomagati narodu — do vstajenja!..
„Mi vstajamo, in vas je strah"! — pravi naš pesnik, in tako pravim tudi jaz. Če ne verjamete pa poslušajte:
Te dni je bilo. „Urnih krač" žgal sem jo mimo Piccolijeve lekarne po Dunajski cesti gredoč, pa ozrl se na angelja, ki drži v rokah trak z napisom: „Omni morbo suum reme-dium", — potem sem jo „rezal" daljo in nič nisem mislil... Nakrat me zdrami pogled na stare vojaško bolnice staro šaro, in že sem si predstavljal v duhu grozni kontrast med njo in bodočim „Narodnim Domom", ki bode stal na nasprotni strani tega zidovja, delal čast mestu in deželi, a še večjo slovenskemu narodu, ki ga postavi, kamor pa Nemci in nemškutarji ne bodo smeli hoditi. In tedaj sem dejal sam pri sebi: „Narodni dom" vstaja; stal bode „za zidom" (Slovenci smo pohlevno duše!), a nič ne dč, utis zaradi tega ne bo
pogled — pogubno za patrijotiško čutstvo-vanje in državno misel ; a naše „konservativce" — tiste „konservativce", ki vzdržujejo svoje borno politiško životarjenje s pripomočjo vlade — ne zadržuje to, da ne bi so vsporedno z najradikal-nejšimi življi potezali za osnovo laškega vseučilišča. Tako so sklenili v zadnjom ali predzadnjem zasedanji — oprostite, da se ne spominjamo natanjčno ! — v klubu „desnice" pod pred-sedništvom vzglednega „patrijota" in „konservativca" Burgstal lerja, potezati se za laško vseučilišče, tako so povzdigali v tein zmislu svoj glas v poslanski zbornici na Dunaju, tako je bil isti slavni Burgstaller prvi, ki je položil na oltar italijanskega radikalizma svoto 100 gld., to je, za italijansko vseučilišče. To bi bil zopet nov dokaz, kako resnično in primerno mi sodimo in cenimo tiste čudake, ki si nadevajo — ne vemo po kaki pravici — ime konservativcev in patrijotov. Slavno vlado primorsko pa prosimo ponovno, da vender enkrat nekoliko pretiplje srce in obisti svoji „stranki* ! Potreba, da se prepreči ta nakana italijanske gospdde, je torej za nas primorske Slovane životno vprašanje tako z ozirom na politiško in narodno izobrazbo našega ljudstva, kakor tudi z ozirom na bodočnost tiBte naše mladine, za katero žrtvujejo stariši vse svoje v ta namen, da bi se popela na visoko stopinjo akademiške izobraženosti. Našim bodočim poslancem je torej jasno predčrtana pot, po kateri jim bode hoditi ob tem vprašanji.
Preidimo k drugi tudi važni zadevi k zemljiškim knjigam. V 1. 1887 — če se ne motimo — zaukazalo jo pravo sodno ministerstvo, da se odpravi stara krivica, kojo je trpelo do tedaj slovanttko prebivalstvo Primorske glede na vknjiže-vanje v zemljiške hnjige: zaukazalo jo da se mora na slovenske prošnjo tud vknjiževati slovenski. In zado-voljnostjo nam je naglašati, da se je od leta 1887 sem dosledno vekšalo število
slovenskih vknjižeb tako pri za mesto odrejenem okrajnem sodišču tržaškem kakor tudi drugod po Primorskem. Naše laške nestrpneže peče seveda silno, da je slovenski jezik prišel do svoje— pravice in poskušali bodo — saj bi se le čudili ako bi ne storili tega — vse mogoče, da nam vzkratijo, kar nam je zagotovljeno v zakonih. Po robu postavljati se — pravici, v to naj bi pripomogel sevega tudi deželni zbor. Že v minolem zasedanji hoteli so skleniti resolucijo zahtevajoče, da se uvede prejšnji običaj, to je samo italijansko vknjiževanje, toda izvršiti niso mogli te svoje nakane, ker se jim je zasedanje deželnega zbora odložilo pred nosom. Ker se pa gotovo zopet oglase s to resolucijo in ker jih bodo pri tem gotovo podpirali dosedanji „konservativci* — ako jih nesreča zopet zanese v zbornico, — nastanu našim bodočim deželnim poslancem dolžnost, potegniti se za pravice našega jeziku v uradu. To, kar zahtevajo Italijani, je protivno členu XIX. temeljnih zakonov avstrijskih, a bi bilo tudi na veliko gmotno škodo našemu prebivalstvu. Naše ljudstvo se je privadilo, da rado samo vpogleda v zemljiške knjige, da se prepriča o stanju svojih in druzih posestev. Velika korist je to za tiste, ki dajejo posojila, kakor tudi za tiste, ki so prejeli posojilo, ako Bami razumejo, kar je zapisano v zemljiških knjigah, kajti to pospe-šujo zaupanje in pa javni kredit, zajedno se s tem prepreči marsikaka nepotrebna pravda, v kakoršne kaj rado zagazi trmoglavo, ker po zakotnih pisačih slabo poučeno ljudstvo. Torej tudi ob tem važnem vprašanji stati bode našim poslancem na braniku naših narodnih pravic in naših gmotnih koristi j.
Govoriti nam bi bilo še o dveh zelo važnih zadevah ; ker so nam je pa ta članek razširil bolj nego smo mislili, pregovorimo o teh v posebnem članku.
slabši, nego slabi utis pade le na račun — erarja, ki ne stori v sanitarnem oziru niti za-se nič, kamo-li za naše — slovenske dežele — glavno mesto! In tedaj sem pogrešal recepta, gosp. urednik, onega: „omni morbo suum remedium" !
Pa vstajamo vender mi — Slovenci ! Pravijo sicer, da smo po nekod še pravi slabotni „rekonvalescenti*, potrebni zelo praktičnega zdravnika in primernega recepta za medikament, ki bi nas ozdravil radikalno, ker sami smo za par stopinj še vedno premalo radikalni, zato pa tudi „cincamo" za Vami drugimi, mesto da bi hodili prod Vami!
„Mi vstajamo in vas je strah"! pravi pesem, ipak ni kranjskih Nemcev in nenišku-tarjev pred nami nič(?) strah! Zakaj neki! V Ljubljani in po deželi podpiramo nemštvo in nemškutarstvo kar brezpogojno! Od prvega nemškutarskega klobučarja v Ljubljani na starem trgu tjč pa do zadnjega kočevskega „hinder-hander" pomarančarja jim gremo na roke mi Slovenci, a smo pri svoji narodni „naduhi* tako zatelebani vanje, da niti ne izprevidimo s čem nas plačujejo v zahvalo! Saj ni čuda ! „Linker Hand, reehter Haiul, alles vertauseht, Leute es kommt mir vor, ilir
poet, pa jo je včasi vendar „zadel*, mi kranjski Slovenci pa niti včasi ne zadenemo prave!
Vremenski prerok Falb, ki je „kritični* dan 18. t. m. tako „dobro zadel*, pa tihotapski „kritik" (s svojo kompanijo) v nekem dnevniku, ki je operni pevki Mafenki Volnar-jevi pripomogel, da je bila pri drugem nastopu v „Cavalleriji rusticani" predzadnjo nedeljo večer tako sijajno vsprejeta in odlikovana, sta dva različna — „veleuma", različen pa tudi n ju utis — na nas: Falb se je vrlo ob-nesol, „kritik" pa nečuveno blamiral, a ugajata mi, kakoršna sta; da nista taka, bi mi niti ne ugajala.
Enako mi bode pa ugajalo tudi naše vstajenje, če bodenio jeli vstajati povsodi tako, da bode njih, ki nam s svojo nepatentirano kritiko mečejo polena pod noge, pred nami — strah; le tedaj bode imel prav naš pesnik, a ne nemški ex-kancelar Bismarck, ko je obsojal Slovane z bruhoin pangermanske kulture, rekoč: „Dio Slaven sind ein Weibervolk"!
Tako vstajaj ino in — „velikonočni pi-rulii" naui ne izostanejo, a tudi jaz ne bodom već pisal Vam svojih „lamentacij*, s katerimi voščim vsem čitateljicom in čitateljem, ki jih bodo brali: Vesele velikonočnice in obilo
seid — berauseht" ! Minister Mdller ni bilpiruhov!
Lj ubija ntki jiohajkovaleč.
Javne razmere na Primorskem.
Interpelacija posl. Spinčića in tovarišev, podana v seji poslanske zbornice dne 22. marca t. 1. na ministra-predsednika in voditelja ministerstva notranjih zadev.
(Dalje.)
Vspeh volitev, vršivših se pred tremi leti v Trstu, opisoval se je kot posebna zasluga tedanjega voditelja namestništva, kateri je bil kmalu potem imenovan namestnikom. Kakovega mišljenja da jo takrat izvoljeni občinski zastop, prepriča se lahko vsakdo iz postopanja njegovega glede na osnovo slovenskih šol v mestu, in i/, dotičnih obravnav; iz snovanja italijanskih iol po slovenski okolici; iz dozvoljenih 3000 gld. v podporo za ustauovljenje italijanske šole v slovenskem selu sv. Križ; iz razprave proti dvema slovenskima učiteljema, katera sta podpisala neki čisto nedolžni telegram ; iz okolnosti, da je n. pr. neki magistratni asesor (dr. Artico) razžalil nekega Slovenca (Gerdola) v njega verskem in lojalnem čutstvovanji samo zato, ker je poslednje imenovani predložil slovensko prošnjo — in sploh iz vsega postopanja tega občinskega zastopa proti vsemu, kar je slovensko.
Slovence tržaške in okoličanske ime* uujejo agitatorje, ako ti zahtevajo svojo narodue pravico; češ, da žalijo s tem patrijotiška čutstva, kajti tamošnja tia so italijanska.
Ko s o ob občinskih volitvah goriških v letu 1891. stvari jako slabo stale za gospudujočo stranko in je bil gotov nje propad, podata se je posebna deputacija občinskega sveta, z županom na čelu, k c. k. namestniku v Trst prosit zaželjene pomoči, katero je tudi dobila. Pravo mišljenje tega občinskega zastopa in njega župana, obstoječega le vsled posredovanja namestnikovega ter popolnem odkritega potezanja njegovih organov, poka/.alo se ju jasno nedavno, povodom smrti bivšega občinskega tajnika Favattija. Demonstrativno postopanje ,te stranke ob toj priliki, v občinskem svetu in zunaj njega, za usebo, ki se je svojedobno, vtak-nena v zapor radi veleizdajskih naklepov, le tako odtegnila roki pravice, da je zbežala v Italijo, a se je potem vsled občega pomiloščenja, žal, zopet povrnila v Gorico, da postane duša neki stranki, ki je mesto privedla kraj propada — ne potrebuje nadaljuih pojasnil. Mišljenje tega občinskega zastopa, n:»sta-i lega s pripomočjo o. k. namestnika, osvetljuje nam tudi njega postopanje glede na osnovo slovenskih ljudskih šol za 0000, (mestni izkazi govore o manj, kar pa iti resnično) prebivalcev slovenske narodnosti v mestu goriškem. Kako prednost uživa tu občinski zastop pri c. k. namestništvu, dokazuje tudi poznano kronberžko vodno vprašanje, ko je isto postopalo toli pri-strausko na Škodo mali slovenski občini, da mora to vreči temno senco na besede „Iustitia regnorum fundainentum". Da imajo v Gorici pokopališče, koje je smatrati zbok lastne mu kakovosti in lege kot veliko nevarnost za mesto in prebivalstvo, povedano je že bilo v interpelaciji z dne 8. marca t. I. (večerna Beja); in okolnost, da b6 do sedaj ni nič ukrenilo se strani državnih oblasti, da se mesto Goriško reši katastrofe, osvetljuje nam prejaBno pogubni regim. (Vladanje.)
Žalostnim znamenjem o prevladanju izvestnih elementov smatrati je izid nedavno vrSivših se občinBkih volitev v Ločniku, opisanih v interpelaciji /. dne 20. marca t. 1. Tam se je sicer izdalo geslo „boj proti Slovanom" — a že s tem je povedano veliko za vsakega, ki pozna odnošaje na Primorskem — v resnioi pa seje bfla „Lega N a z i o-na le", in vsi, ki tiče zanjo, proti pravi patrijotiški stranki. Tudi v občinski svet v Solkanu, to je v občini, v ka* teri živi le malo Italijanov, posrečilo se je pripadnikom „Lege Nazionale" utiho-tapiti svoje kandidate, in, kakor £znano,
namernjo ta stranka dobiti na ta način v svoje roke vse občine goriške okolice, in tako vstvariti železen obroč okoli mesta.
T&ko je postopanje pri volitvah v Primorski pod namestništvom Njegove ek-scelence viteza Rinaldinija.
V še boljše pojasnilo odnošajev v tej deželi naj služijo še nastopne okolnosti in dejstva.
Uradniku, kakoršen jo c. k. namestni-ški svetovalec vitez Elluscheg, o katerim govori interpelacija z dne 21. marca t. 1., zagotovlja namestnik, ako se oglašajo tožbe proti njemu (uradniku), že poprej, predno so se pričele dotične poizvedbe, da se mu nič ne zgodi, in tak uradnik označuje se — najbrže na podlagi informacij namestnikovih — kot zaslužen uradnik.
Uradnik, kakoršen je c. k. okrajni glavar vitez Schwarz, katerega postopanje opisuje interpelacija z dne 16. marca t. I. (večerna seja), ponaša so baje s protekcijo c. k. namestnika.
Politiški uradniki, o katerih so se pritoževali italijanski listi, če tudi brez pravega vzroka, prestavili so se ponovno, ali pa se jim je videlo umestno odpovedati se službi. (Sirnzig, Manzano, Pedrigotti.)
Svetovalci pri c. k. namestništvu, kakor tudi večina političnih uradnikov niso vešči hrvatskemu ali slovenskemu jeziku, in tudi v poslednjem času vsprejeli so se kot politični uradniki mladi ljudje, ki prav nič ne poznajo tega jezika, tako, da večina politiških uradnikov — da niti ne govorimo o njih poznavanju potreb in o njih dobrohotnosti do slovanskega prebivalstva — ne morejo občevati s hrvatskimi in slo-vonskimi strankami v njih jeziku. (Konec prih.)
Politični pregled.
Naša notranja politika miruje sedaj z ozirotn na velikonočne praznike. Razna glasila pišejo seveda o dogodkih poslednjega državnozborskega zasedanja — vsako po svoje. Zabeležiti nam je še vesti, koje širijo razni listi, — katerim pa mi ne damo nikake vere —, da, se je namreč grof Taffe naveličal vladanja in da misli odstopiti. Posebno pa da ga je ozlo-voljila izvolitev Chlumetzkega predsednikom poslanske zbornice in znanega prijatelja nemške levice Madejskega podpredsednikom. Kakor rečeno, te vesti širijo se loj t u vratno, ali mi jim ne verujemo prav čisto nič z ozirom na okolnost, da se grof Ti»affe niti zmenil ni za vse drugače sitnosti.
Blagodejne posledice združenju opozicije na Hrvatskem se kažejo : pri občinskih volitvah v Brodu ob Savi, kjer je dosedaj gospodarila vladi prijazna madžaronska stranka, zmagala je te dni združena opozicija. In mi niti ne dvomimo, da no bi tej prvi zmagi združene opozicije sledile še druge, tako, da je pričakovati temeljitega prevrata na Hrvatskem v nedaljni bodočnosti. Dnej 9. aprila bode v Varaždinu Bijajen banket na čast združene opozicije. Kot slovanski rodoljubje se veselimo seveda iskreno na teh znamenjih boljše bodočnosti bratskega nam naroda hrvatskega, a naše veselje bi bilo še veče, ako bi se smoli nadejati, da se spametujejo skoro tudi pri nas, kakor so se spametovali na Hrvatskem.
Vnanje države.
Kraljica Natalija je baje zatrdila generalu Gruiču povodom svojega bivanja v Carigradu, da so n« misli povrniti v Srbijo pred polnoletnostjo kralja Aleksandra.
Poročali smo že, da pojde nadvojvoda Rajner kot odposlaneo našega cesarja k proslavljanju srebrne poroke kraljevo dvojice italijanske. Nadvojvoda Rajner dospe v Rim 20. ali 21. aprila in ga bodo na kolodvoru pričakovali kralj in vsi princi.
Oni B e r a r d i , o kojem smo poročali v zadnji številki, da je napal kralja italijanskega, noče zavžiti ničesar, tako, da ga morajo hraniti umetno. Zahteval je spovednika.
Francosko ministerstvo je odstopilo, ker je zbornica zavrnila zahtevo vlade, da se preosnova davka na pijače loči od proračuna. Poslanska zbornica in senat vsprejela sta potem jednomesečni proračunski provizorij in potem odložila posvetovanja čez praznike.
Različne vesti.
Srečne velikonočne praznike voščimo tudi mi po stari lepi navadi našim čitateljem in vsemu narodu slovenskemu. Vstajanje Izveličarjevo proslavljal bode te dni vesoljni krščanski svet, milijoni hvaležnih src hvalili bodo v iskrenih molitvah Vsemogočnega, da se je v Svoji neskočrii milosti usmilil trpečega človeštva ter poslal na svet Svojega lastnega Sinu, odrešit je večne smrti. Sin Božji je prišel na svet, trpel za nas, umrl in zopet — vstal od smrti. Zgodovina odrešenja človeštva je visoka pesem neskončnega usmiljenja in dobrote Božje ! Vera v dobroto in pravico Božjo krepi naj nas v hudih borbah sedanjih in vzbujaj v nas vero v vstajenje naroda našega iz duševnih spon. Kristus je trpel — a za trpljenjem prišlo je odrešenje! Iz zgodovine odrešenja človeštva po Sinu Božjem zajemati moramo nauk: da ne smomo zdvajati nikdar !
„Novičar" izide danes o poludne.
Vesela vest. Kapitularnim vikarjem kapitelja v Krku izbran je bil te dni od prečastitega kapitelja dika duhovnikov in rodoljubov istrskih, deželni poslanec in kanonik dr. Frane V o 1 a r i č.
Naš rojak, gospod dr. Valentin Ivanovič lzop, rodom od Meglarjev na Koroškem, prebil je na veliki četrtek sodnijsko pre-skušnjo z odliko. Čestitamo! Kakor čujemo, odredilo ga je višje dež. sodišče, da kot strokovnjak popravi zemljiške knjige okrajnega sodišča v Kopru.
Imenovanje. Konceptni praktikant baron F i I i p W i n k 1 e r imenovan je začasnim namestniškim koncepistom v Trstu.
Piruhe šolski družbi sv. Cirila in Metoda I Starodavna lepa navada v Slovencih je, o priliki veselih velikonočnih praznikov deliti priljubljenim in znanim osebam pri. kladna darila. Mati postavi na veliko-so-botni dan po blagoslovu „kolačev" polno košarico rudečih piruhov pred radostipolne svojo otročiče; oče ne zAbi ženki svoji in marni deci donesti iz mesta „kaj" za piruhe, — ali novo ruto, novo krilo ali predpasnik, — ali kar si bodi; ta dobi novo obleko, drugi nov klobuk — za vsaoega ima nekaj pazno in skrbno očetovo srce ! Mladenka poskrbi svojemu izvoljencu „po-tičic" in obratno se predstavi ob praznikih svoji ljubi, bodoči nevesti, ženin njen z nežnimi „piruhi".
In mi meBtjani! Mi samci, kojim ui deliti ni piruhor ni potičic ? I Ali naj pozabimo tega lepega slovenskega običaja P Ne, tudi mi prinosimo svoja darilca! — Komu P naši ljubljenki, našemu detetu, naši materi — družbi sv. Cirila in Metoda! Nje se spominjajmo v bodočih praznikih — njoj žrtvujmo malo svotico — prilika je dana vsakomu!
Tu, glej, nabiralno pušico — vrzimo vanjo desetico, dvajsetico; — tam je goreč nabiralec v veseli družbi, prispejmo tudi mi s vojim darekom ; tamkaj zopet so nastale mej vnetimi igralci uiale diference — poravna naj jih blažilna moč sv. Cirila in Metoda.
Vesela družba nas jo zunaj na deželi v naročji probujajočo so vigredi — ra-dujmo se živenja, a spomnimo se Latinca, ki pravi: „omne tulit punetum qui misc.uit utile dulci", — segnimo v žep in malenkost za našo šolsko družbo ne bo bolela 1 nikogar.
Tedaj porabimo sleharno priliko, da položimo na narodni žrtvenik mali dar, ki bo prinašal stoteri sad, ako ne nam, pa našim potomcem, kojim branimo najdražje — vero in besedo slovensko !
Materijalni troški, koje ima naša družba, osobito tu v Trstu, so ogromni, a dan na dan se še množč. Prispevki tedaj ne smejo zantati — nasprotno : vse svoje sile porabimo, da dobita sv. Ciril in Metod svoj delež.
V spodbujenje nam bodi sosed nai in narodni nasprotnik, ki je v kratki dobi nabral 2000 gld. za potujčevalno šolo ▼ Sv. Križu.
Na delo tedaj rodoljubne mladenke in mladeniči, na delo vsak, komur bije gorko srce za svojega naroda prosveto in srečo !
Za podružnico družbe sv. Cirila In Metoda na Greti nabralo se je v družbi pomjanskega župana v Bibičih 2 gld. 50 kr.
Obiskovanje božjih grobov bilo je tudi latos, kakor druga leta, mnogoštevilno. Posebno v četrtek in petek zvečer se je po cerkvah ljudstva kar trlo. Po dnevu je pa romalo od cerkve do oerkve po stari navadi mnogoštevilnih okoličanov in okoli-čank molit Zveličarja.
Procesije Vstajenja vršile se bodo v Trstu in po okolici deloma danes popo-ludne in zvečer, deloma pa jutri predpo-Iudiie. Mej temi procesijami se vsako leto odlikuje osobito ona v bližnjem Roja n ti, kjer se ob tej priliki rassvetlč vsa stanovanja ter ima Rojan posebno svečano lice. Letos se udeleži procesije tudi vojaška godba.
Premalo se poznamo. Mnogokrat že amo se uverili, da naši rojaki bore malo poznajo naše tržaške razmere. Tako je tudi sedaj „SudsteierisoliH Post44 posnela is pražke „ Politike* Čisto napačno vest o pripravah za sedanje volitve: da se namreč „I n d i p e n d e n t e* iz zgolj sovraštva do Slovencev noče vezati s poslednjimi proti italijanskim r a d i k a I c e m. Ali gospodu, to kaže, da prav malo čitate slovenske primorske liste, sicer bi morali vedeti, d a ravno „L' I n d i p e n d e n t e* je poklicano glasilo laških radi k a 1 c e v.
Kako naj bi se torej radikalni „Indipendente" zvezal h Slovenci proti radikalcem P !! Vidite, kako bedastoče pišete iri tako sami begate vtianji svet glede na žalostne tržaške razmere — le vsled tega, ker v evo ji nadutosti rajše zahajate v Prrt^'0 po informacije, l<akor da bi zajemali i/, našega gotovo zanesljivejšega vira* Ne radi samoljublja nat žali to, ampak radi tega, ker po takem nepoxnanji razmer trpi škodo le naša stvar. Kako naj ho spoznamo mejsebujno, ako celo poklicani tolmači javnega menenja — in to so časnikarji — nočejo žrtvovati kako četrt ure čitanju slovenskih časopisov ? !
Tako se maščuje tudi »ekolegijalnost od strani omenjenega lista, (baje glasila štirskih Slovencev), kateri jo opetovano preziral ponodbo tržaških slovenskih listov, da bi si namreč pošiljali listo v zameno. To jo obžalovati tembolj, ker takih želja ne prezirajo niti listi, ki so nam nasprotni.
Goriškega „Rinnovamenta" številka od srede bila je zaplenjena v prvem in drugem izdanji, in sicer radi člankov: „Nov izgled avstrijskega parlamentarizma" in „Goriški župan o interpelaciji državnega poslanca grofa Alfreda Coroninija gledč pokopališča". Tretje izdanje izšlo je včeraj. Častiti naročniki pa naj se vadijo v potrpljenju.
Tudi „Naše Sloge" poslednjo številko zaplenilo je državno pravdništvo radi neke vesti o razmerah v Buzetu. Uredništvo je priredilo drugo izdanje.
In vender je pomagalo! Iz govorov naših poslancev v državnem zboru je že znano našim čitateljem, da je uprava avstrijskega Lloyda zavrnila nek hrvatski dopis trgovinske zbornice v Spletu, zahtevajoča, da h« jej piše italijanski. To posto-
panje Lloydove uprave je hudo razburilo vse javno menenje po Dalmaciji. No, omenjena uprava je menda sprevidela, da je bila na krivem potu, ter je te dni — kakor poročajo „Naši Slogi" — dala zadoščenja trgovinski zbornici v Spletu s tem, da je prosi oprošeenja, zagotavljajoč, d a se je vse to dogodilo nehotč. Zajedno naznanja Lloydova uprava, da je razposlala okrožnico vsem svojim uradnikom po Dalmaciji, s katero Be jim nalaga, da morajo se strankami občevati tudi v hrvatskem jeziku. Italijansko-laii-liberatni nasilniki veselili so se prehitro • Tržaška posojilnica in hranilnica je imela v mesecu marcu tek. leta 5432*98 gld. dohodkov in 6878 50 gld. troškov. — Skupni novčni promet v minolem mesecu je bil torej gld. 12.311-48. — V primeri z lanskim letom pokazal je letos ta naš edini denarni zavod v Trstu lep napredo-valni korale. Dal Bože, da bi pričeli naši ljudje več brigati se za „Tržaško posojilnico in hranilnico" t
Opomnilo se je že večkrat, da se naše občinstvo premalo briga za ta prekoristni zavod. Danes nam je pa še opomniti, da je ta zavod drugim, tu naseljenim Slovanom — žal — nepoznana stvar.
Mestna hranilnica ljubljanska imela je v treh letih nje delovanja 7Va milijonov prometa. Hipotečnih posojil je razdala čez jeden milijon goldinarjev. Čisti dobiček za leto 1892. znaša 10.882 gld., rezervni zakladi 9000 gld. — Mi se radujemo na lepem razvijanju tega narodnoga zavoda.
Slovenske šole v Gorici. Sklep deželnega šolskega sveta, po katerem je mesto Goriško primorano na lastne troške ustanoviti in vzdrževati slovensko ljudsko šolo v Gorici, dirnol je neljubo lahousko stranko po Primorskem, koja d»je odduška svojemu srdu v raznih laških listih. „II Piccolo", „L'Indipendente*, „II Corriere", „L'Istria" priobčujejo članke polne srditosti proti omenjenemu sklepu ter si obečajo, da bode višja oblast isti razveljavila ter da ostane v Gorioi pri starem. Zajedno se je zganil tudi goriški mestni zbor. Y .občinski seji dne 28. t. m. je svetnik dr. Venuti pre-čitat nek utok, kojega uloži goriško mesto zoper ta sklep. Utok se je Bprejel z veliko večino razun dveh glasov, — dveh svetovalcev, ki so zajedno c. kr. profesorji. V tem glasovanju uvideva „II Piccolo" posebno važnost, a uradni „Mattino" modro zamolčuje imena in značaj obeh omenjonih svetovalcev. V istej seji je mestni zbor goriški sklenil odposlati na ministerstvo spomenico zoper znano interpelacijo drž. posl. Alfreda Coroninija. Posebne razprave radi obeh slučajev ni bilo, čeprav so jo prorokovale lahonske kavke. !JIz vsega jo raz-videt', da ORtane utok zoper sklep dež. šolskega sveta udareo po vodi ter da bodo mestni očetje v Gorioi volens nolens enkrat primorani, dovoliti potrebno troške za napravo in vzdrževanje slovenske ljudske Šole, čijo potrebo je po dolgem moledovanju spoznal celo c. kr. deželni šolski svet, ki navadno ni pronaklonjen nam Slovencem. Čas bi pa vendar enkrat bil, da se tudi slovenskemu življu na Primorskem podelijo zajamčene mu pravice! Keduj pač prisije 20.000 tržaškim Slovencem vsaj žarek ravnopravnosti v šolah !
Pevsko društvo „Velesila" priredi dne 9. t. m. svojo veselioo s plesom, pri katerem se bode plesal tudi narodni ples „Kolo". Kakor čujemo, udeleži se to ve-selioe tudi mnogo openskih pevcev. Program priobčimo prihodnjič.
Vabilo k veselici Vipavske Čitalnice, katera bode velikonočni ponedeljek dnč 3. aprila 1893. v čitalnični dvorani.
V s po red: 1. V. Vauputič : „Slovensko geslo", poje in na tamburice udarja tamburaški zbor. 2. Govor. 3. Belar : „Rojakom mešan zbor. 4. M. pl. Farkaš: „Sretan imendan", udurja tamburaški zbor. 5. P. II. Suttnor: „V petji oglasimo", mešan zbor. 6. „Ali plavaj ali utoni", igra.
7. M. pl. Farkaš: „Vienac hrvatskih po-pievaka", udarja tamburaški zbor. 8. Ples, — Začetak ob ^8 uri zvečer. — Ustop-nina 30 kr.t sedež 30 kr., k plesu 50 kr.
Katoliško-politlčno in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem vab
k papeževi slavnosti, katero priredi v sredo po Veliki noči dnč 5. aprila 1893. v Celovcu, v veliki dvorani gostilne „Masslgarten". — Začetek ob 7. uri zvečer.
Za šolsko knjižnico društva sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu je podaril g. Miha Presen 23 knjig, izdanih po družbi sv. Mohorja. Vrlemu rodoljubu bodi izrečena iskrena zahvala ! Posnemajte ga tudi drugi !
Novi kolek! uvedejo se s 1. junijem 1893. Dosedanji koleki zginejo iz prodaje z 31. julijem. Po tem dnevu jih torej ni smeti več rabiti, ako so noče trpeti ikode. Stari še ne rabljeni koleki zamenjavali se bode za nove od 1. julija do 31. avgusta 1893. pri shrambah kolekov (Stempelma-gazinsiimter). Na dotične prošnje ne treba staviti koleka.
Mestne volitve v Ljubljani vršile se bodo dne 17., 19. in 21. aprila.
Pogorela je vas Pliberk na Koroškem. Zgorelo je 35 hiš in 13 gospodarskih poslopij. Mnogo ljudij je oBtalo brez strehe.
Romarski vlak V Rim. Opozarjamo na dotično vabilo, koje priobčujemo na drugem mestu. Kdor le more naj se posluži te prilike, kajti vozne cene so zelo nizke in je preskrbljeno, da bode potovanje kolikor se le da prijetno.
Ljudski shod. Jutri ob 10. uri pred-poludnem vršil se bode v vrtu gostilne „Ali Operaio" (Via Pondares) shod, sklican po nekem delavskem odboru. Govorilo se bode o položenju delavcev, o sredstvih v zboljšanje, o osemurnem delu in o pomenu praznovanja 1. majnika.
Gospodarsko. Dokazana stvar je, da pri naših domačih živalih ne ostane brez upliva na orgauizem nestalno vreme v spomladi, prehod od krmljenja v hlevu do paše, in dogajajo se pogostoma kužnim podobne bolezni zlasti pri mladi živini, prašičih, ovoah, domači perutnini itd. Priporočati je toraj uporaba obrambenih sredstev o pravem času, kot taka so poznana od nekdaj „Kwizde Korneuburški redilni prašek za prašiče, Kwizde sredstvo proti griži pri ovcah, Kwizde prašek za perutnino za kokoši, race, gosi itd. itd."
Narodno-gospodarske zadeve.
Važno za živinorejce. Poslanska zbornica državnega zbora sklenila je letos postavo, vsled katere se sme 500.000 meteiskih centov ali jeden milijon starih centov soli za živino prodajati kilogram po 5 kr., ali stari funt po 3 kr. Ta množina razde ila se bo po deželah in okrajih vseh avstrijskih kronovin, razun Dalmacije, kjer velja siva morska sol 4*5 kr. Želeti bi bilo, da bi se mnogo živinorejcev po Slovenskem oglasilo in kupovalo to sol ; a tem pridobila bi živinoreja mnogo. Nadejati se je potem, da hodu vsako leto vsaj tolikošno množino živinske soli v našo kraje pošiljali. Tudi trgovcem bi svetovali, da na-ročč mnogo take soli.
Setev sadnih pešek. Proti koncu marca ali začetkom aprila zmehčaj sadne puške v litru vode, kojej prideni nekoliko kuhinjske soli. Po dveh ali treh dneh se peške napihnejo ter jo treba slano vodo odliti; peške pa raztegni ter jih pusti, da se posušč. Ivedar so suhe, jih moraš koj postaviti v zemljo. Takih pesek se ne lotijo poljske miši ter jamejo kaliti že začetkom meseca uiaja. Ako je vremo suho, treba sejance zalivali.
Zdraviške posebnosti sočivja. Špinača
vpljiva neki na Ndjico, Špargelj pa čisti kri; zelen ima {»osebno moč na človeško živčevje ter ozdravi trganje po udih in glavobole.
Paradižniki so dobri za pljuča. Rumena in bela repa vzbuja apotit. radič in kumaro hlade. Česen in oljko imajo v sebip
mnogo važnih medicinskih snovij, pnspeS«-jejo kroženje krvi rer pomnožujejo izločevanje slin in želodičnega soka. Rudeča Čebula je prav dobro sredstvo za izločevanje vode; čebula sploh je dobro sredstvo, ki pomaga prebavljati onim, koji bolehajo na prebavilih.
Krvotok iz nosa lehko odpraviš, ako vtakneš roke in noge v gorko vodo ter je notri držiš, dokler se krvotok ne ustavi.
Pesek. Spomladi trpč novo vzrastle rastlinice mnoga na nekih gljivicah ali plesnobi, koja večkrat čeloma uniči rastlinice. Ta plesnjoba dela posebno vrtnarjem mnogo škode. Temu lehko odpomoreŠ, ako potreses gredice z drobnim morskim peskom, koji ne dopusti, da se gljivice pokažejo.
Društvena krčma
Rojanskega posojilnega in koiisum-nega društva, poprej Pertotova, pri-
poroča He najtopleje slavnemu občinstvu. Točijo se vedno izborna domaČa oko-ličanska vina.	Cl.
Gostilna „Pri lepem ogledu"
(„Gregorju") pri sv. Alojziju (Ghiailino, po ulici Farneto naprej) toči izvrstno domače črno in belo vino ter pivo prve kakovosti, kakor tudi ima tečno knhinjo. Orno vino ho toči po U2 in belo po 'Iti kr. liter. Priporočajo se si. občinstvu za obilen obisk, beleži udani	Gregov Čehovin,
26-1	gostilničar.
Gostilna „Alta Vittoria"
Petra Musoheka, v ulici Sorgente (Via Torrente St. 80) toči i/.vrxtna vina in prirejuje jako okusna jedila. PrenočiSča neverjetno * ceno. Cl.
B. Modic in Grebene, Tt^!.*
in Via Nuova. opozarjata zasebnike, krč m nr jo in 6. duhovščino na h vojn zalogo porcelanskega, Hte-klenegn, lončenega in železnega blaga, podob in kipov v okrašenje grobnih spomenikov. Gl.
Prodajalnica i zaloga jestvin
„Kojunskega posojilnega in konsumnoga društvu", vpisano zadruge z omejenim poroštvom r uliei Belvedere &t. 8., bogato založena z jedilnim blagom razne vrste in po nizkih conah se priporoča kupovalcem v Trstu in iz dežele.	62 10-i
Aninn Pn^liaS na v°slu ulice Qh«s»
luli r uunaj, j„ Cecilla, toči izvrstno domače žganje; v tabakarni svoji — ista hiša — pa prodaja vse navadno potrebne nemško-slovcnske poštne tiskanice.	Cl
brivec v _ _ 9 via Stadion št. lf priporoma se slav. občinstvu za blagohotno obiskovanje. Cl.
Rne+llno ĆtaL'i" staroMiana pod iiuo-uuauilla „OMJhd , noiu „Belladonna", [ioleg kavarne „FabriH", priporoča se Slovencem v mestu in na deželi. Točijo se izborna vina, istotako je kuhinja izvrstna. Prodaja tndi vino na debelo, tako meščanom, kakor na deželo. Cl,
Franca Potočnika gostilna
„Andemo do F ran k" v ulici Ireneo no priporoča slavnemu občinstvu Toči izborna vina in ima dobro kuhinjo	Cl.
Mopf jll I/1*4p Ciazza 8. Giovanni, 61. 1 (VI u I lili l«l 4D) trgovina z mnogovi Htnim lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem, pletenino itd. itd.	Čl.
Kavarni ,Commercio' in Je-
rlAQPfl' v ul'c' nCaHerma<>, glavni slinja-UDOOU ijggj tržaških Slovencev vseh ntimov. Nji razpolago časopisi v raznih slovanskih jezikih. Dobra postrežba. — Za obilen obisk se priporoča Anton Š o r l i , kavurnnr.	Cl.
Gostilna .Alle citia di Graz"
poleg kavarne „Universo" priporoča se Slovencem v mestu in na deželi, — Točijo ho izvrstna vina, in je izvrstna tudi kuhinja — Gostilna jo odprta do polunoči. Z odličnim spoštovanjem
ci	jakob kumar
Josip Kocjančič, "•JrSrr.T'
trgovina z mešanim blagom, moko, kavo, rižem in raznovrstnimi domačimi in vnanjimi pridelki. Cl.
Gostilna „Alla Citta di Vienna",
Piazza Cuseriua št. 2. (zraven Tiskamo Dolenc) prodaja najboljša kraškn in istorskoga vina I. kakovosti in graško pivo. Izborna kuhinja, sprojom-Ije naročila tudi za kosila in večerjo. Imenovana vina morejo dobiti tudi družino na dom, in sicer ne izpod 28 litrov, po nastopni ceni: Teran iz Aubera po 42 kr. in najboljša isterska vina po 5Ž8 kr. litor. — Za obila naročila so priporoča 2ti — a	A n t o n B r o v e d u n i.
Pivarna Lavrenčič	1$
priporočajo svoja izborna istorsku vina častitim družinam po najniži ceni 2s kr. liter v stanovanje postavljen ; naročila pod 28 litrov se no sprejmejo. — Castitim gostom se priporoča tudi izvrstno pivo in izborna kuhinja ter dobra intornku kapljicu.
Mlekarna Frana Gržine Petra
na Notranjskem (Via Catupanillu v hiši Jakobu Brunneria št. 5 (Piazza Ponterosso). I'o dvakrat na dan frišno opresno mleko po 12 kr. liter ne-osrodno iz Št. Petru, sveža (1'rišmi) Hmotuna.
Via Picolomini številka 2,
Antonijeta Drenik,
se priporočil (ržaski slovenski gosp&di za vsakovrstna dela. upadajoča v stroko šivilje, po najnovejši parižki in dunajski inodi. Zagotovlj« točno postrežbo v popolno zadovoljnost in po nizkih cenah	37-62
V gostilni „Alla Croce di Malta"
Piazza della Zonta, točijo h« istrska in furlanska vina najbolje kakovosti po 32 kr. liter. Kuhinja dobra in postrežba točna. Vino v sodčkih xti družine po 2ti kr. 1. franko na dom.	13—10 Spoštovanjem
"V. C OVAC I CM.
Tržaška posojilnica in hranilnica
registrovane zadruga z omejenim poroštvom
vabi
na
redni občni zbor
kateri boJe
nn lielo nedeljo, dno 0. aprila t. 1., ob 11. uri predpoludne v
prostorih „Delniškega podp. društva" (Via Molili l'iccolo št. 1.) Dnevni red:
1.	Letno poročilo in potrjenje letnega računa;
2.	Razdelitev čistega dobička ;
3.	Sprememba zadružnih pravil;
4.	Kazni predlogi;
5.	Dopolnitev načelništva;
6.	Volitev nadzorništva.
Trst, dne 18. marca 1893.
Načelniitvo.
Vabilo
na
prvo slovensko romanje v Rim
po jako znižani oenl
povodom petdesetletnice škofovskega jubileja sv. Očeta papežu Leona XIII., katero priredi katoliška družba v Ljubljani
v pondeljek 10. aprila 1892.
Posebni vlak nabira vdeležence od Maribora do Gorice ter odhaja iz Nabrežine ob 5-55 popol. Cene so za Kim in nazaj ]. razred gld. 56.80, II. razr. gld. 40.40«
III. razr. gld. 26.30. Vožnja nazaj na voljo v 30 dneh z vsakim vlakom. Vspored najugodneji in najpripravneji, prilika najlopša. Vspored, listki, stanovanja v Kimu dobivajo se pri podpisani.
Slovenci! Ne zamudimo to lepe prilike in pokažimo v prav mnogobrojnom številu vernost in udanost našemu svetemu Očetu, — oglejmo si pa ob enem prekrasno prestolnico katolištva in lepe laške pokrajino, v kar ste uljudno vabljeni.
Katoliška družba v LJubljani.
Jak. Klemene
TRST
vmr Via S. Antonio St. 1.
priporoča	16
veliko zalogo manufakturnoga blaga 11 prav prispelega za letno sezono in sicer: perkale, suknu iz volne za ženske in možke ; okrasnike, trake, Čipke, podstave Z* žensk« in možke oblnko, Žldaiie rute, končeiiiiio in platenino, nogo-VlCe za /enake in možke; Uiaje in konca in vulno za žen-ke in možke, srnjce" za 7.<>n«ko in um/kovratnike, zapestnice in zavratnike, srajce za turiste in bicikliste, liarokvicc za 'ženako iz švedskega konca in židane, kakor tudi blago
nalašč za zastave in traki v narodnih barvali garantiran«« kakovosti — vso po jako nizki ceni.
Petronio & Madalena
17
(nuslodniku A. Pipana) nn uglu Via Torrente in Ponte della Fabra. pnporočutn svojo trgovino z moko in rnzninii domHriiiii pridelki, ztuHti pa svojo bogiito zalogo kolonijulnogn blagu. Cono ho novorjut.no nizke, poRtrožtm vostim in nngltt.
Kwizdina
protinova tekočina.
Mnogo let prt'Hkiidnno, bolesti iit«'£ujoče srodstvo. Cena '/, stekl. a. v. jflcl .1.— m '/» Btekl. a. v. BO kr.
Dobiva m«> r vseli lekarnah.
1'uziti jo uit varstveno zmtmko in nuj ho /ulitova izrucno	Illb—2
fvwizilimi protinova tekočina iz okr. lekarne v Korneuburgu pri Duna)u>
Razglas.
Vse v zapuščini ranjkega gospoda Antona. Jeršana na Uncu (Maunitz) spadajoča posestva: poslopje, vrti, njive, seno-žeti, pašniki in se srenjskimi pravicami se bodo na javni, prostovoljni sodnijski dražbi razprodajala,
in se je ta dražba od c. kr. okrajnega sodišča v Logatcu z odlokom z dne 9. sušca 1893. št. 2146 na
dan 11. aprila 1.1.
in sledeče dni v zapustnikovi hiši na Uncu (Maunitz) hšt. 10 blizo železniške postaje Rakek odredila.
Prodajalo se bodo večinoma na kose po parcelah in se bodo draž-beni pogoji od dražbene komisije naznanili, sicer se pa znajo tudi poprej spregledati pri c. kr. okrajnem sodišču in pri vdovi gospej Alojziji J e r š a n v zapustnikovi hiši na Uncu.	3_2
Odlikovana zlato medaljo: Bruxelles 1892.
Najboljše sredstvo sta
želodec
katero želodec in opravila prebavnih delov života krepča in tudi odprt život pospešuje, 13-25	je
tinktura za želodec,
katero pripravlja
Gabrijel Piccoli,
lelcar „pri angel ju" v Ljubljani na dunajski cesti.
Cena I stekl. 15 novcev.
Izdelovatelj razpošilja to tinkturo v zaboj čk i h po 12 ste-J:j klenic in več' Zabojček z 12
__stekl. »stane gld. 1.36; s 24
gld 2.HO ; s 36 gld. 3.84; s 44 gld. 4.26; 55 stekl. tehta 5 kg a poštno težo in velja gld. 5.26; 110 stekl gld. 10.30. Poštnino plača vedno naročnik.
Dobiva se v lekarnah v Trstu, na Primorskem, v Istri in Dalmaciji.
DROGERIJA
ti a debelo in drobno
G. B. ANGELI
104- 63
12-12
TRST
Corso, Piazza deli a Ler/nrt št, 1. Odlikovana tovarna čopičev.
Velika zaloga oljnatih barv, lastni izdelek. Lak za kočije, z Angleškega, iz Francije Nemčijo itd. Velika zaloga finih barv, (in tubetti) za slikarje, po ugodnih cenah. Lesk za purkote in pode.
MINERALNE VODE
iz najbolj znanih vrelcev kakor tudi romanj-sko žveplo za žvepljanje trt.

P* n.
LV.ojam si naznanjati odjeuintkom v bivši trgovini z manifakturnim blagom Ivana Aliliča, da sem to dni zopet odprl bogato zalogo naanifalcturnega blaga v "Via Nuova št. 27. Cene nizke.
Spoštovanjem :
Vozni listi in tovorni listi v
Ameriko.
Kraljevski belgijski poStni parobrod
„RED STEARN LINIE« iz Antverpena direktno v
Nev Jork & Philadelfijo
konoesijonovana črta, od c. kr avstrijske vlade. Na vprašanja odgovarja točno : kon-cesijonovani zastop 50—9
„Red Star Linie"
na Dunaju, IV Weyringergasse 17 ali pri
Josip-u Strasser-u
Sdeditionsburea fur die k. u k. Staatsbahnen in Innsbruck.
Nova patent samotvorna
brizgalnica za trte in rastline
9 ,Syphonla"
prekaša vse do sedaj poznane brizgalnice — ker deluje
SAM0TV0RN0.
To dokazujo tisoči pohvalnih pisem.
Sliko in popis je zahtevati pri tovarni za gospodarske ter vino-rejske stroje.
PH. MAYFARTH & C.
Wien, II., Taborstrasse 76 10-9 Katalogi zastonj. Vsprejetnajo se zastopniki.
Nič več kašlja!
Balzamski petoral^kl prah
ozdravi vsak kašelj, plučni in bronhijalni katar, Dobiva se v odlikovani lekarni. 25—10*
PRAXMARER , Ai due Mori« Trst, veliki trg.
Poštne pošiljatve izvršujejo se neutegoma.
C. kr. izključno privilegovana
škropilnica proti peronospori
inžinix*j a Živica
je najboljša med vsemi škropilnicami za trte; je priprosta, lahka, trdna, trpežna, pripravna, neutrudljiva, hitra, tirja malo tekočine in se rabi za vsakovrstne trte. Se dobiva pri nekaterih trgovcih na deželi. Pošiljamo
po pošti franko, proti povzetju: popolno škropilnico za gld. 10.— škropilnico z cevjo brez
brentača . . . . „ 8.50 in prospekte gratis. — Priporočamo tudi drugo svoje blago in razna dela. Živio in družb, v TESTU, ulica Sonta 5, inženirski urad. zaloga strojev in dotičnega blaga, zastop tovarnlc, mehanična delalnica. is
V
1&
v
&
o
v &
v
A
Razglas.
Iz zapuščine ranjkega gospoda Antona Jeršana na .Uncu (Maunitz) spadajočih, blizu železniške postaj e Rakek ležečih gozdov v obsegu 168 oralov, se bode okolo 7000 kosov jelovih dreves, kakor tudi le-ti gozdi se svetom vred v prostovoljni javni sodnijski dražbi prodajalo in se je prostovoljna dražba od c. kr. okrajnega sodišča v Logatcu z odlokom z dne 9. sušca 1893, št. 2145
na dan 17. aprila 1.1.
in sledeče dni v zapustnikovi hiši na Uncu (Maunitz) št. 10 blizo železniške postaje Rakek odredila.
Ravno tam sprejemajo se tudi do 17. aprila t. 1. do 12. ure dopol. pismene ponudbe (oferti).
Dražbeni pogoji se bodo razglasili od dražbene komisije in se zamorejo tudi že naprej spregledati pri c. kr. okr. sodišču v Logatcu in pri vdovi gospej Alojziji Jeršan v zapustnikovi hiši na Uncu. 4—1

t&mm
11 goldinarjev
franko do vsake železniško postaje v I«tri poslan, ako se naročnik skliče na ta časnik, stane pri meni en moilroc na peresih (Federmatratzo). Ti raodroci so solidno iz najboljše tvnrino narejeni, imajo po 30 dobro vezanih, močnih peres iz najboljšega bakrenega drata, so s finim afrikom tapecirani in močnim platnenim cvilhom preoblečeni ter pri najtežji rabi do 15 — 20 let nobenih poprav ne zahtevajo. — Pri naročilih z dežele naznani naj se vselej natančna mera postelje v notranji luči. — Ako se torej dobi za 11 gld. dober, franko doposlan, tapeciran modroc na peresih, je pač neumestno kupovati malovredno nadomestke, kakor žiča'-te žimnice, slamnioe itd., kateri pravemu namenu, imeti dobro postelj ue vstrezajo.
ANTON OBREZA,
tapecirar v Ljubljani, Šelenburgove ulice štev. 4.
Ta domača, edina narodna tvrdka to stroke na Slovenskem bodi Blav, občinstvu najbolje priporočena za nakupovanje žimnic, salonskih garnitur, divanov, stolov, preprog, za-grinjal in vsega v tapetniško obrt spadajočega dela.	Ceniki s podobami zastonj in
franko. Hitra in poštena postrežba, nizke cene posebno pri bališčih in obširnejih naročilih.
Otročji vozički
jako elegantni fini, in močni dobivajo se pri meni skozi leto in dan in sicer v vseli barvah, kakor rudeče, modre, sivo in olivno po gold. 5.50, 6, 7, 8, 9, 10 in višje po vsaki ceni do 25 gld.
in
Podpisana ima v zalogi najraznovrst-nejše trpežno krasno blago za ban-đera, baldahine, vazno-barvene plaiče, kazule, pluviale, dalmatlke, ve-lume, albe, kore tel Je in P«*te> sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Blagovolite se torej ozirati, prečast. gospodje, pri naročilih na vdovo-rojakinjo ter ne podpirajte tujih tvrdk društev ali potujočih agentov. — izdelujem ročno in poSteno po najniži ceni ban-dera in drugo obleko. Zagotavljajo torej hitro in najpoštonejšo postrežbo in najnižjo ceno, hvaležna bode podpisana za najmanjša naročila. Najodličnnjšim spoštovanjem so priporoča	' 10—5
Ana Mofbauer, imejiteljica zaloge cerkvene obleke v Ljubljani, Gledališke ulice št. 4.
ffr
s» &
if> ifc
I
Pri meni je najcenejši kraj za kupovanje otročjih vozičkov.	19-30
3—3
M. Mllič,

man,z
urar, Corso štv. 39. aa—104
Prodaju isu popcavljisi ure.
Gostilna s prenočišči ..Alla Nuova Abbodanza"
Via Torrente št. 15. (poleg oSnkov C iiozza najoarednija lega v Trstu.) Prostori odprti in preskrbljeni s svežimi jedili do 2 ur popolunoči. Izvrstna namizna in desertna vina, izborna kuhinja, Dreherjevo pivo po nizkih cenah. Jamčim za točno iti vestno postrežbo ter se priporočam blagovoljnej naklonjenosti slav-nege občinstva,	ponižni
104-89	p, Fctvero.
Vsi stroji za kmetijstvo, vinarstvo in prirejanje
mošta iz sadja!
Mlatilnice, vitelji, trijeri,
mlini ža čiščenje žita, slamoreznice, samotvorni aparati proti peronospori, stiskalnice grozdja in oliv, stiskalnice sadja, mlini za sadje, potrebščine za kletarstvo, sesalke za vse potrebe, kakor tudi vsi stroji za kmetij stvo» vinarstvo in izdelovanje vina iz sadja prodaja v najboljši in najnovejši sestavi
IG. HELLER, DUNAJ,
20—2	2 2 PrateBtraBse N. 78. 1H
Cenike z obi imi podobami v hrvatskem, nomškem, italijanskem in slovenskem jeziku
zastonj In franko.
Najkulantnejši pogoji. — Jamčenje za dobro delo. — Pošilja se tudi na poskušnjo. Cene so zopet znižane. Prekupci dobijo visok rabat.
Krasne nzorce zasebnikom pošilja zastonj in franko.
Bogato knjig« z uzorci, kakoršnih šo ni bilo, za krojače nefrankovano. -laz no popuščam za 2'/, ali 3'/, goldinarjev pri metru, ne dajem daril krojačem, kakor to dela konkorenca na račun zadnje roke, ampak imam le trdne in čiste cene, tako, da mora kupiti vsak zasebnik dobro in oeno. Prosim torej zahtevati le moje knjig« z uzorci. Svarim tudi pred pismi konkurence, ponujajočej dvakrat toliko popustka.
SNOVIJ ZA OBLEKE.
Peruvien in dosking za častito duhovščino, pred pisane snovi za uniforme o. kr. uradnikov, tudi za veterane, ognjegasoe, telovadce, livreje, sukna za biljarde in Igralne mize. preproge za vozove, loden nepremičen za lovske suknje, snovlj za prati, potne ogrtače od gl.l. 4 14 itd. — Kdor hoče kupiti vredno, posten ;, trajno, Čisto volneno SUkneno blago, ne pu dober kup cunje, ki so komaj toliko vredip, kolikor se plača krojaču, obrne naj se do
IVANA STIKAROFSKY v BRNU
24—14 (v tem Manchcstru Avstrijo) 24 — 7 Največja zaloga fabrifikega Bukna, v vrednosti
V, milijona gld. Da pojasnim velikost in zmoznr^t izjavljam, da moja roka združuje največe izvažanje Bukna V Evropi, izdelovanje kamgarnov, potrebščin za krojače in veliko knjigoveznico le za lastne namene* Da so prepriča o vsem tem, prosim slavno občinstvo, da si, kadar mu priliku nanese, ogleda velikansk« prostore mojih proda-jalnio, kjer ima posla 150 ljudij.
Pošilja se le po poštnem povzetju.
Dopisuje v liemžkein, martjavskem, češkem, poljskem, italijanskem, francoskem iu angleškem Jeziku.
Kotranove sladčice
katere izdeluje lekarničar
PREND1NI v Trstu
Telefon št. 834. 23 — 52 Velika poraba ki jo dandanes v navadi rabiti kotranove izdelke prepričala me je, da sem začel Ham izdelovati iz pristnega kotranovega izvlečka iz Norvedškega izvrstne sladčice podobne onim, ki dohajajo iz inozemstva
Te sladčice imajo isto moč kakor k o trunova voda in glavice (Kapsule), ln/,j« so, prozivaju iu prebavijo ter so prodajejo po pruv nizkoj ceni. Da so ogne ponarejati ju na enej plati vdobljeno ime izdelovatelja Preiulinijft in na drugoj besedo Catrame. V T r s t u se prodajejo v lekarnici Prendini v Skatljioah po 40 kr., prodajejo se tudi v vsoh večjih lekurnali v družili deželah.

Lastnik pol. društvo „Edinost".
Izdajatelj in odgovorni urednik Maks Cotič.
Tiskarna Dolenr v Trstu.