GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA OBMURSKE OKRAJE Štev. 7 — Leto IV. Murska Sobota, 14. februarja 1952 Cena din 6.— Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Jože Petek — Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Trg zmage 5 — Poštni predal 52 — čekovni račun: Narodna banka M. Sobota 641-90332-2 — Naročnina: celoletna 300 din, polletna 150 din. Četrtletna 75 din, mesečna 25 din — Tiska Mariborska tiskarna Izhaja vsak četrtek Lisica sicer dlako, starih navad pa ne opusti »Vendi guscijo samo vendszki v düši v navadi, v mislenyi i szrci pa so Vogri, ka vszigdar szo bili; to tudi osztanejo navoke. To je szveklo pokazao den 1919 januar 2 i, da szo domacsi lüdje vö zagnali Szrbe z nase Szobote«, tako nekako in v takem tonu je v maju 1941 govoril največji prekmurski vojni zločinec Hartner Ferdinand, nazvan vitez Lindvay, ko je ustanavljal madžarsko potujčevalno orodje za prekmurske Slovence, tako zvano »Vendvideki Magyar Közmüvelödesi Egyesület«. V »zbranem« vodstvu nato zasledimo kaj znana imena, zelo krepkih Madžarov in še bolj vnetih »Madžarončičev«, ki so imeli namen v svoji protinarodni ihti preko tega potujčevalnega instrumenta, v smislu nadaljnjih besed slavnega Nandorja — »Vende navcsiti vogrszki« —, torej jim vsiliti tisto, kar je prekmurskim Slovencem, po mnenju teh potujčevalnih strokovnjakov, še manjkalo do popolnih Vogrov. Nekatere izmed teh navdušenih strokovnjakov pa so dalekovidni budimpeštanski Führerji, ki so poznali otročje veselje »Madžarončičev« do bleščečih »kolajn«, za njihovo uspešno delo prijetno poščegetali in jim za narodnostne obrambne zasluge v novembru 1943 slavnostno pripeli »Nemzetvedelmi kereszt«. Jasno je, da se taki »Madžarončiči«, od katerih jih je nekaj tudi zakikirikalo v »Evangeličanskem koledarju za leto 1952«, prav nič ugodno ne počutijo v naši novi Jugoslaviji, a še manj ugodno v naši novi stvarnosti. Ne čudimo se torej, zlasti ako se spomnimo še narodnega reka, da vsak cigan svojo mrho hvali, če se puconski župnik gospod Adam Luther s spoštovanjem spominja Benka, Lipiča in Titana, na katere je »vedno gledal z zaupanjem in pričakovanjem«. Čudimo pa se, da si upa to svoje prepričanje izliti v slavospev na straneh »Evangeličanskega koledarja za leto 1952«, kjer piše, da so nepričakovano zgubili tudi te tri velike može. Vse kaže, da gospod župnik ne pozna meje, kje se pravice državljanov nehajo, in se v napačno pojmujočih načelih demokracije upa kritizirati ukrepe ljudske oblasti, ki je znala sodelavce okupatorja in vojne zločince tipa Benka, Lipiča in Titana zasluženo in pravično kaznovati. Tu se je gospod župnik zmotil in naj ve, da bo ljudska oblast znala čuvati to, kar so si zavedni Slovenci priborili s krvavim davkom — da bo znala še v naprej kaznovati vse, ki so ji sovražni Gospod farer pa gredo še naprej. V svojih spominih na pokojnega kantorja in učitelj a Jožefa Džubana napišejo tudi nekaj za take, »ki znajo citati med vrsticami«. Tako. končujejo sestavek z besedami, da so verniki križevske fare prav lepo gmotno prispevali za postavitev spomenika pokojnemu kantorju, modro pa zamolčijo, da je bil ta znesek od organov notranjega resora zaplenjen, ker ni bil nabran vzkladno obstoječim predpisom. Gospod farer si pa mislijo, da so zadevo dovolj nakazali, ljudje pa naj se razburjajo in jezijo na ljudsko oblast. Gospod župnik, tudi mi znamo čitati med vrsticami in vemo, v katerem grmu tiči zajec. Potrudili so se potočiti tudi krokodiljo solzico za pokojnim kaplanom Ludvikom Čurmanom. Vprašamo pa gospoda župnika, kdo je Čurmanu preprečil izvrševanje duhovniškega poklica, kdo ni s prstom mignil, ko je o Čurmanovi usodi razpravljal madžarski preki sod v soboškem gradu, kje je krivec, da je Čurman bil obsojen, odpeljan v budimpeštanske zapore, pozneje prisilno mobiliziran, kje je oni, ki je kriv, da Čurmanove kosti leže nekje v ruski zemlji? In končno, kdo so tisti, ki so Čurmana okarakterizirali kot naprednega — komunistično mislečega duhovnika? Pridružujemo se piscu članka v »Evangeličanskem koledarju«, ki pravi, da je bil Primož Trubar najplodnejši slovenski luteranski pisatelj, ki se je z velikim delovnim elanom in z ljubeznijo do slovenske domovine trudil, da bi Slovence dvignil iz kulturne zaostalosti ter jim pokazal pot do vsestranskega napredka. Res je tudi, da se je Trubar boril z duhom in telesom za napredek svojega slovenskega naroda in očrtal tisto pot, ki bo prinesla Slovencem svobodo, neodvisnost in narodno zavest. Kot tak zaveden Slovenec, ki je bil pregnan v Nemčijo, ni pretrgal stikov s svojim narodom, pošiljal mu je knjige in mu po teh knjigah vcepljal narodno zavest in oviral namene avstro-ogerskega potujčevalnega aparata. Tudi mi vsi pošteni Slovenci se pridružujemo onim, ki kličejo slavo velikemu slovenskemu sinu in duhovniku. S pravico pa se lahko vprašamo, ali je duhovnik Trubar imel vedno take duhovne naslednike, ki jim je bil on za vzor. Na žalost, ne! Nekateri njegovi duhovni nasledniki se niso samo vdinjali okupatorju, temveč za časa čaršijske Jugoslavije tiho vzklikali »Eljen Horty!«, po prihodu hrabrih Honvedov v Prekmurje to parolo na glas vpili med hvalnicami in prošnjami za dolgo, zdravo in uspešno življenje budimpeštanskih fašistov. Niso šli po stopinjah Primoža Trubarja, »ki je očrtal tisto pot, katera bo prinesla Slovencem svobodo, neodvisnost in narodno zavest«, pač pa nasprotno kot sluge okupatorja pomagali uničevati svobodo in neodvisnost Slovencev, pomagali iztrebljati narodno zavest, s pomočjo madžarskega potujčevalnega društva pa so »dvigali« Slovence iz kulturne zaostalosti Sicer lepo zvenijo besede »cesarju, kar je cesarjevega«; kako pa se po teh besedah nekateri gospodje ravnajo, je pa drugo vprašanje. Danes si nekateri upajo že na javnih mestih z naj hujšimi psovkami žaliti naše državne voditelje, ne izbirajoč prostaških izrazov, nedostojnih kulturnega človeka. Upajo se grobo in nesramno izražati iz svojih prižnic proti članom KP, ki jih imenujejo Luciferjeve sinove; hočejo Slovence odvračati od vsake politične dejavnosti, češ, da je politik nepošten in podobno. Danes bi Primož Trubar moral prisluhniti ljudstvu, ki bi mu marsikaj nelepega povedalo o njegovih duhovnih naslednikih, še več pa bi lahko videl sam, ako bi nekoliko listal po straneh okupatorjevega časopisa »Muraszombat es Videke«, zlasti z dne 24. maja 1941 in 19 novembra 1943; morda pa bi katerega od njih našel opevanega tudi v knjigi »Delvideki Emlekkönyv«. Gospodje okrog koledarja, ki sicer pravijo, naj se stari grehi pozabijo, znajo v tem smislu razlagati besede našega maršala Tita — nikjer pa ni Maršal rekel, da smejo rovariti ter še nadalje sovražno, protinarodno nastopati proti izgradnji socializma. Zavedajo naj se enega, da kadar začno z novimi sovražnostmi, se tudi stare zbudijo v spominu ljudi, ki jih bodo sodili za vse. Jugoslavija bo dobila novo pomoč od zapadnih velesil V Washingtonu so sporočili, da je ameriška vlada odobrila Jugoslaviji za prvo polletje letošnjega leta 43 milijonov dolarjev kot pomoč za gospodarsko in obrambno krepitev. V soboto je tudi francoski parlament s 517 proti 101 glasovom odobril posojilo Jugosla- viji v znesku 5,5 milijarde frankov. Poročevalec v francoskem parlamentu je izjavil; da se ta ukrep strinja s prijateljsko politiko Francije do Jugoslavije, ter z njeno željo po ohranitvi ravnotežja v Evropi. Proti so glasovali samo informbirojevci. Pomoč je namenjena finansiranju francoskega izvoza v Jugoslavijo. Beograd. Gospodarski svet je sklenil, da se znižajo cene umetnih gnojil za približno 43%, cene rastlinskih zaščitnih sredstev za približno 33%, cene goriva za 51% in cene konopljinega veziva »Sisal« za okoli 30% v sorazmerju z njihovimi ekonomskimi cenami. Tako bo država dala kmetijstvu več kot 6 milijard dinarjev. Reka. V ponedeljek je prispela v reško pristanišče naša ladja »Beograd«, ki je pripeljala iz Amerike prve tanke, prevozna sredstva, inženirsko opremo itd., dobavljeno po sporazumu med ZDA in Jugoslavijo. Skoplje. Na novi železniški progi Skoplje—Tetovo—Gostivar v zapadnem delu Makedonije z naglico dovršujejo zadnje objekte in polagajo železniške tire. Proga do Tetova bo pričela obratovati verjetno še ta mesec. Nemci hočejo biti enakopravni Pri diskusiji o ustvarjanju evropske armade je nemški parlament sklenil, da naj Zapadna Nemčija sodeluje v evropski obrambi le kot enakopravna članica skupnosti držav. Kakor je znano, nasprotujejo proti temu nemškemu stališču predvsem Francozi, medtem ko Američani menijo, da bi se dalo najti za Nemce posebno formulacijo, s katero bi določili pravice Nemcev v evropski armadi. Vsi pa so na Zapadu seveda za to, da da Nemčija Eisenhowerju vsaj dvanajst divizij (350.000 mož), katerih seveda še niti nima. Pariz. Sovjetski predstavnik je v Varnostnem svetu vložil veto proti sprejemu Italije v organizacijo Združenih narodov. Po novem sklepu bo Varnostni svet razpravljal o sprejemu posameznih držav posamično in ne kolektivno, kot je to predlagal zastopnik SZ. Italijanska vlada je zaradi sovjetskega veta poslala v Moskvo posebno protestno resolucijo. Velike parade ob pogrebu angleškega kralja Današnje napete dogodke glede, organizacije Atlantskega pakta, Evropske armade, nemškega vprašanja ter miru na Koreji in v Egiptu je sredi prejšnjega tedna postavila nekoliko v ozadje nepričakovana vest o smrti angleškega kralja Jurija VI., ki je bil star šele komaj 56 let. Kakor smo v našem listu že poročali, je bil angleški kralj jeseni operiran na pljučih, a je sedaj kljub uspešni operaciji podlegel. Predsednik angleške vlade, zunanji minister in skupščina so ob smrti kralja prejeli vrsto brzojavk, v katerih so najvišji funkcionarji posameznih vlad izražali sožalja. V imenu Jugoslovanov so poslali sožalne brzojavke maršal Tito, predsednik prezidija dr. I Ribar in zunanji minister Kardelj. Britanski državniki so se za brzojavke že zahvalili. Po dosedanjih poročilih so se pogreba angleškega kralja udeležili najvišji funkcionarji vseh zapadnoevropskih držav in Amerike. Jugoslavijo je na pogrebu zastopal predsednik prezidija dr. Ribar. Med pogrebci je bilo tudi sedem kraljev iz raznih držav, zunanji minister ZDA, predsednik francoske republike Auriol, predsednik Zap. Nemčije Adenauer itd. Naslednik kralja Jurija VI. je njegova najstarejša hčerka Eli- zabeta II., ki je ob smrti svojega očeta bila na potovanju s svojim možem po vzhodni Afriki (Kenyja). Prestolonaslednik pa bo njen sin princ Charles, ki Ima šele tri leta. V Angliji imajo sedaj še preglavice, kako imenovati moža kraljice, vojvodo Edinburškega. Zaradi smrti britanskega kralja je bila odložena politična razprava v britanski skupščini, poleg tega pa je bilo odloženo tudi zasedanje sveta Atlantskega pakta v Lisboni na 20. febr. V Egiptu pričakujejo nova pogajanja Z ozirom na pomirjen je v Egiptu je angleška vlada poslala Egiptu predlog o nadaljevanju pogajanj za dosego sporazuma med obema vladama. Po najnovejših virih Britanci baje ne nasprotujejo egiptovski zahtevi po umiku svojih čet s področja Sueškega prekopa, pač pa hočejo, da še pred britanskim umikom Egipt pristopi k obrambnemu paktu za srednji Vzhod. Sedaj Angleži najbrž tudi ne nasprotujejo egiptovski zahtevi, da bi naj bil v Sudanu izveden plebiscit glede samostojnosti ali priključitve k Egiptu, Tekmovali bodo v delavskem upravljanju Pred dnevi se je zbral kolektiv obrata Boreči k občnemu zboru svoje sindikalne podružnice. Sindikalna soba je bila svečano okrašena z zastavami in parolami. Da je kolektiv bil v teh letih agilen, so dokaz priborjene prehodne zastave in priznane diplome, ki so bile v sobi izstavljene. Iz predsednikovega poročila je bilo razvidno, da se vsi delavci in nameščenci včlanjeni v sindikatu. Petletni plan so izpolnili pred rokom in izdelali nad 24 milijonov kosov raznovrstne opeke. Znatno so izboljšali kvaliteto, saj ni bilo nobenih reklamacij kupcev. Častni naslov udarnika si je priborilo 71 delavcev. Med njimi je 11 kratni udarnik Jože Hladnjak, ki je tudi nosilec Medalje dela. Delovna disciplina se je napram letu 1950 znatno izboljšala. Pri Politični ideološki vzgoji članstva bo potrebno še več storiti. Medbrigadno in medobratno tekmovanje je mnogo prispevalo k zboljšanju kvalitete in discipline. V lanskem letu si je kolektiv dvakrat zaporedoma osvojil prehodno zastavico podjetja Ljutomerske opekarne. Tudi z PLZ in izvenarmadno vzgojo so dobro povezani. Vse premalo pomoči pa so nudili delavskemu svetu podjetja, kar bo potrebno v tem letu Vsekakor več storiti. Diskusija o družbenem, planu, novih ekonomskih cenah, o štednji potrošnega materiala, pa ni bila zadovoljiva. O takih stvareh je potrebno le več diskusije. Izvolili so si novi upravni odbor. Med sklepi je važno poudariti pristop k 6-meeečnemu tekmovanju v delavskem upravljanju. Razdelili so tudi nagrade najboljšim delavcem. Nagrade, ki jih je razdelila sin- dikalna podružnica iz svojih virov, pa niso bile pravično razdeljene. Upravni odbor je le premalo proučil vsakega posameznega delavca. Člani odbora so večinoma prejeli največje nagrade, upoštevani so bili tudi taki s tri mesečnim bolniškim stažem, dočim so poedini dobri in vestni delavci dobili le manjše nagrade. Do nameščencev uprave Ljutomerskih opekam pa je sindikalni odbor zavzel poseben odnos. Tak nepravilni odnos se mora odpraviti. Upoštevati je treba delo fizičnega in umskega delavca, ker oba doprinašata svoj delež k izgradnji socializma.« Ko Gospodarski napredek KDZ Krapje Kmečka delovna zadruga Krapje se je v tretjem letu svojega obstoja gospodarsko močno okrepila. To je bila posledica. zmage zadružne miselnosti pri večini zadružnikov, katera se je odražala pri samem delu. Zato so v skupnih hlevih združili govejo živino, konje in prašiče, kar pa je, spet vplivalo na povečanje proizvodnje. Tudi knjigovodstvo — kar je važnejše, kakor v marsikateri zadrugi mislijo — je na tekačem. Za to je poskrbela Ivanka Babič, ki je prva v okraju naredila letno bilanco in jo poslala zadružnemu skladu v vpogled. V lanskem letu so zadružniki KDZ Krapje prigospodarili 3,491.000 din; . Večino tega si bodo v prihodnjih dneh razdelili kot nagrado za. svoje delo, manjši del dohodkov pa bodo vložili v sklade. Žitarice so jim v preteklem, letu dale 1,467.000 din, povrtnine 547.000 din, govedoreja 646.000 din. Prišteti pa je še treba razne druge manjše dohodke. Ti dohodki pa bi bili še večji, če bi na Zgornjem Krapju vsaj tako pridno delali, kot so na Spodnjem Krapju. Škoda, ki jo je povročil brigadir Brumen, vpliva na vrednost delovnega dne. Koliko koruze bi lahko zraslo na šestih hektarih, če bi jo okopali? In koliko bi dobili za zelenjavo na dveh hektarih, če bi poskrbeli za njeno rast in prodajo? Brumen je sicer dobil zasluženo kazen, škoda zaradi zanemarjene obdelave pa se ni dala več popraviti. Če pa bi zadružniki bolje skrbeli za zadružno, to je svojo imovino, Brumnu gotovo ne bi uspele njegove špekulacije. Zato je del krivde za nastalo škodo tudi pri zadružnikih na Zgornjem Krapju, in njihovi sotovariši iz Spodnjega Krapja upravičeno zahtevajo, da se pri izračunavanju vrednosti delovnega dne to upošteva. Saj računajo; da bi lahko imeli za pol miliiona din več dohodkov, če bi Brumna pravočasno, ko še ni povzročil večje škode odstranili. Vrednost delovnega dne V preteklem letu predvidevajo na okrog 140 din. Zadnje dni so večji kmetje zahtevali najemnino za svojo vloženo zemljo. Zmagala pa je večina manjših kmetov, ki so bili proti temu. Zato so sklenili, da za lansko leto ne bodo plačevali najemnine za vloženo zemljo, ker so večji kmetje še vedno imeli možnost postranskih dohodkov To pa bi zmanjšalo vrednost delovnega dne za okrog 7 din. Tudi prehod na gospodarjenje po gospodarskem računu so že pripravili Vse administrativne stvari so že urejene, sedaj bo le treba vse zadružnike seznaniti s podrobnostmi in ga začeti izvajati Novi način gospodarstva bo močno povečal zadružne dohodke in dvignil vrednost storilnega dne v letošnjem letu. M.I. Viničarji in njihovi delodajalci Navzlic v letu 1945 izdani Uredbi o začasni ureditvi prejemkov viničarjev, t. j. oseb, ki jih najame vinogradnik v službo, da mu obdelujejo vinograd in pripadajoče dele posestva za plačilo v denarju ali naturalijah (Uradni list št. 50-45), lahko ugotovimo, da posamezni delodajalci ne upoštevajo zakonskih določil, ki ščitijo nekdaj brezobzirno izkoriščane viničarje in njihove družine pred sličnimi pojavi v sedanjosti. Poglejmo v ljutomerski okraji Posebna komisija, ki je v Januarju obiskala viničarje in ugotovila njih gmotni položaj, je prišla do podatkov, da živi v okraju 828 bivših viničarskih družin, naseljenih na vinogradniškem področju. Mnogi bivši viničarji so po osvoboditvi dobili zemljo in se združili v vinogradniške delovne zadruge Statistika kaže, da je 533 družin, vstopilo v zadruge, 101 družina pa dela na državnem vinogradniškem posestvu v Jeruzalemu. Življenjski položaj teh ljudi se je bistveno spremenil; skupnost jim je zagotovila človeka dostojno življenje. Na poti, ki so jo ubrali po osvoboditvi, pa se jim zoperstavlja dediščina predvojnih, časov: stara, ponekod razpadajoča z ilovico grajena stanovanja. Na tem področju jih čaka obilica naporov, čeprav so že povsod udarili temelje obnori in zidanju stanovanjskih poslopij. še niso mogli vsaki družini dati primernega stanovanja. V državnem sektorju so ugotovili, da bi potrebovali nad 9 milijonov din kredita za popravilo stanovanj, tolikšna in in morda še večja sredstva bodo potrebna tudi vinogradniškim zadrugam. Tu se stanje vsak dan izboljšuje. Zdaj pa poglejmo, kako živijo viničarji, ki, so odvisni od privatnih gospodarjev. Komisija je med drugim ugotovila, da žive v težkem gmotnem položaju. Njihovi številni otroci se gnetejo po ilovnatih tleh, oblečeni so v raztrgano perilo. V postajah spi več družinskih članov, nekateri pa prenočujejo celo na ilovnatih tleh Pohištvo je staro in obrabljeno. V posteljah je po navadi slama brez kakršnih koli pogrinjal, rjuh in odej. Pokrivajo se s starimi culami in dnevnim oblačilom Na področju krajevnega ljudskega odbora Kog je komisija našla viničarja, ki stanuje z leno in tremi malimi otroki v razpadajoči in zatohli kleti. V Brebrovniku je obiskala bolno ženico, ki že dolgo časa samuje brez potrebne pomoči. Komisija je opozorila sosede, naj jo obiskujejo in ji postrežejo. Viničarski otroci radi obiskujejo osnovno šolo, vendar so slabo obuti in oblečeni. Ali ni to obtožba 204 viničarskih družin, naslovljena na ro- vaš njihovih gospodarjev? Za boljše razumevanje stanovanjskih prilik pri viničarskih družinah, se poslužimo nekaterih statističnih podatkov. Z zakonskimi predpisi zajamčene pravice do prostih stanovanj v vinogradnikovem poslopju se poslužuje 153 vinačarskih družin, medtem ko mora 51 družin odslužiti najemnino v gospodarjevih goricah. Viničarske družine privatnih najemnikov prebivajo v 122 z blatom ometanim bajticah, 82 družin pa v zadanih poslopjih. 73 družin ima v stanovanjih ilovnata tla in le 131 družin leseni pod. Kaj poreče poglavar devetčlanske viničarske družine Janez Erhatič iz Globoke, če se približamo njegovi zibajoči pajtici? Skromno bo potožil, da ga venomer skrbi, da se bo bajta zrušila in pokopala njega ter družino. Erhatič obdeluje vinograd posestnika Mirka Rajha iz Ljutomera, torej zemljo, ki jo je gospodar pridržal zase ob vstopu v kmečko delovno zadrugo. V opuščenem stanovanju brez lesenega poda in malimi okenci se stiska dvoje starčkov, četvero doraščajočih deklet in troje malih otrok. Streha prepušča vodo, trhle stene pa grozijo, da se bo poslopje sesedlo v kup ruševin. Starčka, ki kljub 60 letom starosti hodita na delo V gospodarjev vinograd, sta se že kar sprijaznila z grenko usodo, ki jo je naprtil njuni družini brezbrižni gospodar, gluh za najosnovnejše potrebe svojih viničarjev. Rajhove sodobnike najdemo tudi po drugih bregovih in pri zadružnikih Murskega polja, ki so obdržali svoje vinograde, čeprav proti zadružnim pravilom. Še slabše je z deputatno zemljo, ki naj bi jo dobili viničarji od svojih gospodarjev. Statistični podatki kažejo, da je 73 družin prejelo le delne površine deputatne zemlje, 29 družin je (Nadaljevanje na 2. strani) Viničarji in njihovi delodajalci (Nadaljevanje s 1. strani) ostalo brez nje, 37 družin pa je najelo zemljo pri vinogradnikih in bližnjih posestnikih ter z delom plačajo dogovorjeno najemnino. Viničarji so izpostavljeni izkoriščanju; gospodar jim po mili volji odračuna od letnega zaslužka najemnino za zemljo, izkoriščajoč nepoučenost viničarjev, ki često ne vedo za zakonite mere pri obračunavanju najemnine in izplačevanju mezd. Viničarka Alojzija Štefanec iz Moravec Je s 5-člansko družino zaposlena na viničariji Petra Petreneja iz Savec in koristi 28 arov deputatne zemlje. Za stanovanje, mora , odslužiti gospodarju 20 težakov, za deputatno zemljo pa 85 težakov. In dalje: Terezija Domanjko iz Borec, Franc Grlovič in Ormoža, Jonana Krmičar iz Obreža in podobni pozabljajo na dolžnosti do svojih viničarjev; kljub velikemu številu opravljenih delovnih dni v goricah jim ne privoščijo deputatne zemlje ali primerne nagrade v pridelkih. Tudi pri nagrajevanju viničarjev si gospodarji krojijo pravice po svojem. Določajo mezde, ki so po večini preskromno odmerjene. Tako iztiskajo iz viničarjevega napornega dela obilo osebnih koristi. Oglejmo si značilen primer! V viničariji Franca Kosija na Runču stanuje 8-članska družina Ivana Kotnika. Lani Je opravila v vinogradu (1,12 ha) 100 težakov in ni prejela niti dinarja zaslužene mezde. Se več! Kotnik celo pove, da je poteklo 13 let, odkar sta z gospodarjem zadnjič obračunala. Nastaja vprašanje: ali zadostuje šestim odraslim ljudem in dvema otrokoma 66 arov zemlje za preživljanje? To je malenkosten blagodar Kosija svojim viničarjem! Nič boljše se ne godi Mariji Meserec iz Runeča, Jakobu Balažiču itd. Poglejmo: 89 viničarjev prejema od vinogradnikov mezde takoj po opravljenem delu, 94 viničarjev ob zaključku leta, 9 viničarjev opravlja naporno delo zastonj, 3 viničarji pa sploh ne poznajo obračunov s svojimi delodajalci. Iz vsega povedanega, pa tudi iz drugih kršitev zakonskih predpisov (pravica viničarjev do stelje in gnoja, reje živine na deputatni zemlji itd.), lahko sklepamo, da je revščina v mnogih viničarskih družinah neizogibna. Komisija, ki je ugotovila več kričečih primerov izkoriščanja viničarjev po vinogradnikih, Je izrazila menje, da je potrebno izdati novo uredbo in z njo zajamčiti pravice viničarjev. Uredba naj bi vsebovala tudi obveznost sklepanja delovnih pogodb s točno določitvijo obveznosti in pravic obeh prizadetih strank. Pomemben je tudi njen predlog o socialnem zavarovanju, ki naj bi padlo v breme vinogradnikov; dalje izraža komisija potrebo po kazenskih sankcijah, ki na bi jih določila nova uredba z namenom, da se uporabijo proti tistim vinogradnikom, ki se ne morejo odvaditi zakoreninjenega izkoriščanja viničarjev. -ok. Stran 2 »LJUDSKI GLAS« Murska Sobota, 14. februarja 1952 Mehanizacija kmetijstva in strojni odseki KZ Pri pospeševanju kmetijstva igra veliko vlogo mehanizacija, to je uporaba vsakovrstnih strojev, ki jih daje današnja tehnika v veliki množini na razpolago kmetijstvu za opravljanje najrazličnejših del. Kmetijski stroji nam omogočijo intenzivno-napredno kmetijstvo, povečajo storilnost dela in dohodek. S kmetijskimi stroji nadomeščamo in varčujemo delovno silo in živino, kar nam omogoča hitrejše in cenejše delo ter boljšo izvedbo dela. Ugodnosti obdelave s kmetijskimi stroji lahko uživajo le večji kmetijski obrati. Manjši pa se niso mogli posluževati cenejšega strojnega dela, zato je bil njihov pridelek dražji, včasih tudi kvalitetno slabejši. Če hočejo tudi manjši posestniki uporabljati stroje, si morajo organizirati skupno nabavo in uporabo strojev. Vsak posameznik si sam ne more nabaviti večjih in dražjih strojev; čeprav pa bi si ga kupil, ga na majhnem posestvu ne bi mogel rentabilno izkoristiti. Zaradi tega morajo zbirati sredstva za nabavo strojev s pomočjo zadružne organizacije, kjer bo tudi zagotovljeno primemo gospodarsko izkoriščanje. V naših razmerah in prilikah so najprimernejša oblika za mehanizacijo oziroma preskrbo malih kmetijskih posestev s stroji strojni odseki KZ. Naravno je, da bo strojni odsek imela le ona KZ, ki je sposobna preskrbeti potreben kapital za nabavo in zagotoviti zadostno uporabo strojev. Poudarjamo, da mora biti zagotovljena primerna, zadostna uporaba strojev. Kot najmanjša mera uporabe strojev je, da so kriti: obresti za vloženi kapital, amortizacija in tekoči vzdrževalni stroški Zato moramo biti previdni, kakšne stroje bomo naročali. Za dobro delo strojnega odseka KZ je predpogoj, da ustvarimo osnovne pogoje za zadružno uporabo in izkoriščanje strojev. Nujno je narediti — kar je najvažnejše — pravilnik o uporabi strojev, ki vsebuje, babo in pod kakšnimi pogoji se člani lahko poslužujejo zadružnih strojev. Največ sporov nastane v glavni sezoni uporabe kakšnega stroja, ker se vsak član hoče poslužiti stroja. To pa mnogokrat nasprotuje koristim drugih članov. Zato je izredne važnosti, da je pravilnik dobro izdelan, ker le tako bo lahko strojni odsek dobro posloval. Določiti je treba tudi pristojbino oziroma plačila za uporabo strojev za člane in nečlane (nečlani plačajo navadno več). Potrebno je urediti delokrog vodstva (upravni in nadzorni odbor zadruge ali pa lahko ima strojni odsek posebno vodstvo pod okriljem upravnega in nadzornega odbora KZ), delo in plačilo pri strojih zaposlenih uslužbencev itd. Pripraviti je treba primerne prostore za shranjevanje strojev, kakor tudi material, potreben za obratovanje. V pravilniku je treba določiti odgovornost uslužbencev ža stroje, kakor tudi odgovornost uporabnikov za kvare in lome. Vsi stroji morajo biti zavarovani pri DOZ. Misliti je treba tudi na ureditev manjše delavnice za manjša popravila več strojnih odsekov skupaj pri onem odseku, ki ima centralno lego. Kakšne stroje naj ima strojni odsek KZ? To je odvisno od okoliša, od njegove gospodarske sestave. Naročiti je treba le takšne stroje, ki so v določenem kraju resnično potrebni, kakršnih si kmetovalci-člani želijo in jih bodo tudi uporabljali, ker bo le tako zagotovljeno njihovo izkoriščanje in amortizacija. Pri tem so v zadnjih letih bile storjene večje napake, ko so KZ dobivale za njihove razmere neprimerne stroje. Zato se za nekatere stroje nihče ne zmeni in ležijo pod kakšno šupo ali pod milim nebom. Da se to ne bi ponavljalo, se je treba prej zmeniti s člani, predno se naroči kak stroj, Za mnenje je treba vprašati tudi strokovnjaka pri okrajni zadružni centrali. Zapomnimo pa si, da bo vedno laže in bolje gospodaril oni strojni odsek, ki bo imel stroje več vrst, ker bo tako laže zadovoljil potrebe svojih članov. Z ozirom na kmetijsko proizvodnjo lahko imajo strojni odseki KZ sledeče vrste strojev: 1. traktorje s pripravami pdtrebnimi za krajevne prilike: plugom, krožno brano, kultivatorom, prikolico za prevoze itd.; 2. mlatilnice; 3. stroje za čiščenje in raz kuževanje semen; 4. drobilnike (šrotarje); 5. stroj za rezanje krme za silos; 6. robkalnike za koruzo — ročne in motorne; 7. sejalnice, enostavne in kombinirane za trošenje umetnih gnojil; 8. vprežne krožne brane in kultivatorje; 9. pluge, okopalnike, osipalnike itd.; 10. travniške brane in druge za oskrbovanje travnikov potrebne priprave; 11. vprežne kosilnice; 12. sadne škropilnice, motorne, prevozne in nahrbtne ter drugo sadjarsko orodje; 13. vinogradniške škropilnice, žveplalnike, preše itd.; 14. krožno žago; 15. elektromotorje, prenosljive itd. Ponovno poudarjamo, da smo v gornjem pregledu le nakazali najrazličnejše stroje, ki se uporabljajo v kmetijstvu, to pa nikakor ne pomeni, da jih mora vsak strojni odsek imeti vse. Kakor smo že omenili, moramo stroje izbirati po krajevnih prilikah. Posamezne skupine strojev si bomo ogledali nekoliko obširneje. (Konec prihodnjič) Vrednost delovnega dne 235 din... Pretekli teden so delali svoj letni obračun zadružniki KDZ »Matija Gubec« v Stogovcih. Ta je bil razveseljivejši kot lansko leto, saj je vrednost delovnega dne dosegla 235 din, dočim so lani obračunavali le 42 din. Ta vzpon, prej gospodarsko najslabše zadruge, v skupino najboljših mnogo pomeni v razvoju socialističnega sektorja v Apaški kotlini. Stogovski zadružniki so na letošnji skupščini ugotovili, da so si lani izbrali dobro vodstvo. Zato so še letos zaupali vodstvo dosedanjemu predsedniku tov. Maršiču, ki je v minulem letu povedel zadrugo na pot gospodarskega izboljšanja, ki je z vztrajnim delom in vzgledom pritegnil k delu vse dobre zadružnike, Razumljivo je, da v tem letu ni bilo mogoče narediti vsega, da so v zadrugi ostale teže popravljive hibe. Ker pa je jedro zadružnega kolektiva zdravo, bo tudi to polagoma odpravilo. Na letošnji letni skupščini so izključili sedem družin, ki so zadrugi povzročale le škodo. V zadrugo pa je vstopilo šest novih družin, katerih člani želijo po- stati dobri zadružniki. Ob tej priliki so uvedli tudi gospodarski račun ter člane razdelili na šest delovnih skupin. Vzporedno pripravljajo v zadrugi tudi arondacijo zemljišč, ki bodo zajeta v pomladanski setvi. ... in 220 dinarjev Na občnem zboru naj večje KDZ v okraju »Franca Rozmana-Staneta« v Žepovcih so te- meljito pregledali delo kolektiva v preteklem letu ter ugotovili vrednost delovnega dne po 220 din, dočim je prejšnje leto znašal le 100 din. V zadrugi se je gospodarstvo v minulem letu vidno izboljšalo, čeprav ni bilo brez pomanjkljivosti. Tudi žepovski zadružniki so se izrekli za gospodarski račun kot nov način dela in gospodarstva, ki ga uvajajo z novim poslovnim letom. Nekateri so presegli načrt delovnih dni Minuli petek so polagali svoj letni obračun zadružniki VINOZ pri Ani v Slovenskih goricah. Pregled lanskoletnega dela in uspehov je pokazal, da je zadružni kolektiv ustvaril precej, a bi lahko še več, če v zadrugi ne bi bilo takšnih, ki s svojim malomarnim delom zadrugi precej škodujejo. To se je pokazalo zlasti ob sezonskih delih, kot je škropljenje v vinogradih, ko so nekateri zadružniki delo zanemarjali. Vsled nedovoljne borbe proti takim boleznim se je zmanjšal vinski pridelek. To je vplivalo na zmanjšanje vrednosti delovnega dne, katerega vrednost dosega le 120 din, dočim je bil lansko leto 130 din. Na znižanje vrednosti delovnega dne je nekaj vplivalo tudi znižanje cene vinskemu pridelku. Vendar bi zadruga z ozirom na pridobitev 24 hektarov zemljišča celotne bivše zadružne ekonomije Zg. Ročica lahko ustvarila večji dohodek kot ga je. Stalež živine in proizvodnja hlevskega gnoja ne zadovoljuje potreb. Zadruga se je sicer prizadevala to vrzel popraviti. Dosegla je nekaj uspeha, vendar v kratkem času ni mogla zadovoljiti vseh potreb. V zadrugi so v preteklem letu presegli na lanskoletnem zboru postavljeno število delovnih dni Alojzija Šuster za 116 odst., Katarina Dež 57 odst., Matilda Hobot 54 odst., Marija Štelcer 34 odst., Franc Fašing 31 odst., Jože Bauman 55 odst., Ana Has za 8 odst. in Marica Has za 6 odst. Ostali zadružniki so bili več ali manj pod planom, dasi bi lahko nekateri plan prekoračili. Anovsko zadrugo čakajo v novih okoliščinah v tekočem letu mnogo večje naloge. Zato bo mnogo odvisno od celotnega kolektiva. Na zboru so si izvolili za upravnika tov. Liziko Gaube, a za predsednika ponovno tov. Antona Fašinga. -jh. Zašla je Objavljamo izvlečke iz izjave 16 letne Marije Kamplinove iz Dolnje Lendave, ki je v slepi ljubezni do Ivana Flisarja doživela bridka razočaranja in dosmrtne posledice. Ona pripoveduje: »Bilo je v lanskem letu. V trgovino, kjer sem bila zaposlena kot vajenka, je večkrat prišel Ivan Flisar, nabavljač podjetja »Proizvodnja nafte«. Moje srečanje s Flisarjem se je končalo z ljubeznijo. Ljubila sem ga, kljub govoricam, da je zapustil prvo ženo z otroki, in opozorilom mojih staršev, da se podajam na nevarno pot, ker Flisar nima poštenih namenov. Ker mi je obljubljal, da se bova poročila, sem mu slepo verjela. Prve dni avgusta je Flisar odpotoval v Maribor in me kmalu s telegramom povabil, da ga obiščem. Ker so mi starši branili tvegano pot, sem pobegnila z doma in si pri stari mami izposodila denar za vlak. Prispevši v Maribor, sem našla Flisarja na kolodvoru. Odšla sva proti bližnjemu hotelu. Med potjo pa mi je povedal, da se ne bo več vrnil v Lendavo. V hotelu sem sama prespala dve noči. Flisar me je ob večerih zapustil in odšel neznanokam. Po dvodnevnem bivanju v Mariboru sva se odpeljala v Ptuj in se oglasila pri gostilničarju Ediju Pungartniku, kjer je Flisar tri dni zaporedoma popival. Spala sva na prostem. Spominjam se večera, ko sem s težavo spravila pijanega Flisarja v park, kjer je prespal noč, jaz pa sem ob njem bridko jokala. V gostilni sva jedla in pila na kredo, kajti Flisar ni ničesar plačal, čeprav je račun znašal blizu 30.000 dinarjev. Ko sva odhajala iz Ptuja, je Flisar vzel pri gostilničarju steklenico vina in z njim podkupil službujočega železničarja. Tako sva brezplačno potovala v Maribor. Naslednji dan me je Flisar odvedel v papirnico, predstavil za novo nabavljalko »Proizvodnje nafte« ter nakupil mnogo pisarniških potrebščin na prenosni ček podjetja. Nekaj dni sva stanovala tudi pri njegovih sorodnikih v bližini Maribora. Lakota naju je prisilila, da sva se odpravila peš v Mursko Soboto, čeprav nisem še nikdar govorila z mojimi sorodniki v Rakičanu, sva odšla na njihovo stanovanje in tam prenočila. Drugo jutro me je Flisar zopet povabil na vlak, kjer je podkupil železničarja in spet ... brezplačna vožnja! Po večurnem pogovoru v železniškem kupeju, sem se znašla na ljubljanskem kolodvoru. Flisar je takoj poskrbel za spalni sobi v hotelu »Slon« Tam sva se hranila in gostila na račun podjetja »Proizvodnja nafte«. Flisar je često zahajal v družbo svojih pajdašev in z njimi pijančeval pozno v noč. Nekega večera se je celo skregal. Drugi dan bivanja v Ljubljani je potekel, z obiskom ljubljanske papirnice, kjer me je Flisar ponovno predstavil za nabavljalko podjetja »Proizvodnja nafte«. Tam je na prenosne čeke kupil več pisarniških potrebščin in nekaj ducatov nalivnih peres. Tudi v Ljubljani sem ponoči samovala, Flisar pa se je klatil z drugimi ženskami. Na potovanju v Reko in nazaj skozi Ljubljano v Čakovec, Zagreb in Beograd, se ni ničesar posebnega pripetilo. V vsakem kraju sva ostala nekaj dni. Na vožnji od Zagreba do Beograda sva na vlaku prodajala v Ljubljani kupljena nalivna peresa po 600 din. V Beogradu sva se hranila na železniški postaji in se po treh dneh odpeljala z vlakom v Indjijo, kjer se je Flisar spoznal z nekim Jankom Čikom. Po posredovanju Čika, je Flisar dobil službo na Okrajnem odboru Zveze vojaških vojnih invalidov v Stari Pazovi, kamor sva se tudi preselila. Ker je često zahajal k drugim ženskam, sem se z njim. skregala, nakar me je zapustil bolano in izmučeno. Več dni sem ležala v postelji in napadal me je revmatizem. S posredovanjem dobrih ljudi so me poslali v niško bolnišnico, kjer sem po treh tednih za silo ozdravela in vsa objokana tavala po ulicah. Usmilil se me je neki advokat in mi ponudil službo. Po pismenih stikih z mojimi starši me je vzel za svojo. Pri advokatu sem dočakala aretacijo zaradi poneverbe 200.000 din na OO ZVV v Stari Pazovi, ki jih je poneveril Flisar. Obžalujem vse, kar sem nepremišljeno zagrešila, toda bila sem preslabotna, da bi se sama rešila iz nesreče, kamor me je pahnila nepremišljena ljubezen.« Podobne zgodbe sicer niso po- goste. Lahko pa bi zabeležili mnogo primerov, ko mladina počenja razne nepremišljenosti, le v manjšem obsegu. Kdor pa ne opazi pravočasno, da je zašel na krivo pot, ali nima moči, se iztrgati iz okolja, ki ga Je privedlo na krivo pot, pa zabrede navadno pregloboko, kakor Marija Kamplinova. Kljub temu pa bi delali krivico, če bi trdili, da je naša mladina slaba ali pokvarjena. Mladina je takšna, kakršno bomo vzgajali in v kakšnem okolju bo živela. Zato so poleg staršev dolžni vsi pošteni in dobro misleči ljudje pomagati pri vzgoji mladine. Ta vzgoja pa ne sme sloneti na kakih bajkah ali na prikrivanju resnice — kar se, žal, še mnogokje dogaja — temveč na seznanjanju mladine z resničnim življenjem. Je pač tako, da skoraj vsak mlad človek — tudi mnogi starejši niso izvzeti — rad stika za stvarmi in sl želi tisto, kar mu starši in vzgojitelji branijo. To pa lahko mnoge privede na krivo pot. Taka vzgoja navadno več Škoduje kot koristi. Zato v zadnjem času ustanavljamo v Sloveniji društva prijateljev mladine. Prevzela bodo važno poslanstvo: tesno sodelujoč 8 starši, šolo, mladinskimi in drugimi množičnimi organizacijami bodo skrbela za napredno vzgojo mladine. Vzgoja naših mladih državljanov, zlasti v pubertetni dobi, ni lahka naloga. Zato bodo našli mesto v društvih le iskreni prijatelji mladine, vsi, ki jim je pri srcu, da bo naš mladinec vstopil v zrela leta z vsemi oblikami, ki so svojstvene državljanu naše socialistične domovine. IZ KOREJE S Koreje, kjer se še vedno niso sporazumeli glede sklenitve miru, poročajo, da so vojaki Združenega poveljstva te dni uporabili v bojih na nož železne srajce in pri tem uspešno zmagali. Poročilo govori o manjšem boju na nož, v katerem Je padlo 25 severnih, medtem ko Združeno poveljstvo ni izgubilo nobenega vojaka. Železne srajce ali oklepe doslej že dolgo ni nihče uporabljal, tako da je to postala prava senzacija. Oklepe so največ uporabljali v viteških časih v srednjem veku. PO SVETU Dunaj. V Beogradu je bila podpisana pogodba, po kateri bo letos obiskalo Jugoslavijo 6000 avstrijskih turistov. Avstrijci so najeli okrog 600 postelj in sicer predvsem ob Jadranskem morju. S tem v zvezi bo med drugim vstavljena tudi stalna letalska zveza med Reko, Gradcem in Salzburgom, uveden pa bo tudi stalni motorni vlak med Dunajem in Reko. Washington. V zapadnih diplomatskih in vojaških krogih se zavzemajo za gradnjo vojne industrije v severni Afriki. Torej se zapadnjaki boje ruskega prodora v slučaju vojne, medtem ko računajo, da Rusi Afrike že ne bodo mogli doseči. Tunis. V Tunisu so doslej zaprli že preko 300 oseb, ki so z orožjem ali brez njega manifestirale za osamosvojitev Tunisa izpod francoske nadoblasti. Po dosedanjih izgledih Francozi nikakor nočejo dovoliti, da si ta severnoafriška dežela sama kroji usodo. Skupina Kaplana Glavača (3. nadaljevanje) Ko je Varnostna obveščevalna služba Osvobodilne fronte izsledila ta Emrova dejanja, ga je posebno sodišče za zaščito naroda zaradi njegovih »izvršenih in pripravljenih zločinov nad slovenskim narodom in njegovim osvobodilnim gibanjem... obsodilo na smrt.«18 Samo sodbo je bilo izredno težko izvršiti, ker je Emer zaradi svojega delovanja »vedel z gotovostjo, da bo prej ali alej postal žrtev kakšnega atentata« in je bil »zaradi komunističnega zasledovanja zelo nezaupljiv in previden«.20 Za izvršitev sodbe so člani Varnostne obveščevalne službe Osvobodilne fronte izkoritili svojo ugotovitev, da Emer znova išče povezavo z gestapom: »Emer je hotel na vsak način priti do orožja in do večjega števila legitimacij gestapa člani VOS so se z Emrom povezali kot z višjo zvezo, češ da ima dobre stike k gestapom in bi lahko nabavil legitimacije ter orožje. Prvi sestanek bi morali imeti v hotelu Miklič. Član VOS ga je čakal dolgih 15 minut, dolgih zato, ker je pri sosednji mizi sedel Hacin, ki bi ga lahko spoznal. Zato je hitro odšel, ne da bi dočakal Emra. Drugi dan sta se z Emrom našla pred kavarno Evropo in se dogovorila za naslednji dan, 4. decembra, da se najdeta pred staro cerkvijo v šiški Emer je po dogovoru prišel ob dveh popoldne. Za akcijo je ves trg obkolilo šest čalnov VOS. Emer je bil ustreljen pred karabinjersko patruljo, ki se je tam nahajala in ob prvih strelih pobegnila.«30 Tako je bil kaznovan prvi izvrševalec zarote proti osvobodilni borbi slovenskega naroda Kaplan Glavač je v »Slovencu« kasneje to potrdil, ko je zapisal: »Danes mora biti pač vsakemu dobro znano, da je Emer padel kot prvi izraziti protikomunistični borec, še celo več, kot tisti, ki je prvi začel organizirati sistematično borbo proti komunizmu.«31 Po Emrovi smrti je kaplan Glavač hotel sam voditi Slovensko narodno gibanje po svojih klerofašističnih načelih. S tem pa se ni strinjal krog aktivnih oficirjev, ki so zavoljo tega zapustili Glavača. O tem je ing. Lah Boris povedal: Dokler je Emer živel, je Glavač lojalno sodeloval z njim, po Emrovi mrti pa je izginil za kakih štirinajst dni. Nato sem imel z njim sestanek in ugotovil, da hoče ustanoviti neko posebno frakcijo tako zvane slovenske četnike pod svojim vodstvom, dočim smo mi stali na stališču redne Jugoslovanske četniške vojske. Takrat je njegove vrste zapustil tudi Emil Kranjc in tudi Jaz sem se oddaljil od njega.«33 Skupina aktivnih oficirjev in fašistov iz nacionalističnih vret se je konec decembra 1941. leta zbrala okrog majorja Karla Novaka, ki je takrat postal zastopnik Draže Mihailoviča za Slovenijo. Vendar pa jo ohranila prijateljske stike z Glavačevim klerofašistlčnim Slovenskim narodnim gibanjem v skupni borbi proti osvobodilnemu gibanju slovenskega naroda. Kaplan Glavač Je v uredniških prostorih »Slovenca« precej časa ciklostiral celo Novakove letake in mihailovičevsko glasilo »Svoboda ali smrt«. Izdajal je tudi svoj listič, ki se je najprej imenoval »Razgledu, nato ga je pa prekrstil v »Gradivo«. Sam kaplan Glavač je s svojimi zvestimi somišljeniki iz Slovenskega narodnega gibanja, ki so bili po njem bolj znani kot glavačevci, nadaljeval zahrbten boj proti Osvobodilni fronti in slovenski partizanski vojski Po njegovih besedah so »vztrajali še naprej v borbi proti komunizmu ter čakali na trenutek, kdaj bodo to borbo v dejanju mogli začeti. — Meseca junija so se njegovi fantje kot prvi spopadli na Dolenjskem pri St. Joštu ob Novem mestu in prvi dvignili zastavo protikomunistične borbe.«33 Kaplan Glavač je z enako mislečimi kaplani in župniki v začetku maja 1942. leta poslal svoje fanatične pristaše v belogardistični štajerski bataljon, ki so ga za borbo proti slovenski partizanski vojski pri Novem metu ustanovile klerofašistične skupine in Mihailovičev pooblaščenec major Karel Novak. Tudi v oboroženih belogardističnih oddelkih je bila Glavačev« klerofašistična struja najradikalnejša in najbrezobzirnejša v boju proti upornemu slovenskemu ljudstvu. V svojem fanatizmu ni prizanašal niti nekoliko umirjenejšim belogardističnim bojevnikom in sodelavcem. To Glavačevo brezobzirnost je kmalu ugotovilo tudi italijansko poveljstvo: Prečastiti Franč Glavač, sedaj urednik ͵Slovenca´... je zastopnik ekstremistične katoliške struje, ki skuša vse nekatoliške elemente brez- vestno izločiti iz Javnega življenja in MVAC...«34 Zato je poveljstvo XI. armadnega zbora škofu dr. Rožmanu predlagalo naj kaplana Glavača odstrani iz Ljubljanske pokrajine, kar se pa ni zgodilo. Glavačev zli duh je še naprej sedel v uredništvu »Slovenca«, se vrtel po škofijskem dvorcu in zbiral okrog sebe najbolj strupene in krvoločne belogardistične vojščake, po večini gojence Katoliške akcije, iz katerih je tudi sam izšel. 28 Prav tam. 29 »Slovenec«, 3. decembra 1942. 30 Po opisu Brajnika- Štefana. 31 »Slovenec«, 3. dec. 1942. 32 Kočevski proces, zaslišanje Laha Borisa pred PVS v Kočevju, 10. septembra 1943. 33 »Slovenec«, 3. dec. 1942. 34 Poveljstvo XI. arm. zbora, urad MVAC. P. M. 46. 10. februarja 1943. promemoria. (Konec) Murska Sobota, 14. februarja 1952 »LJUDSKl GLAS« Sran 3 VESTI IZ OBMURSKIH KRAJEV Prešernova proslava v Ljutomeru Ljutomer je dostojno proslavil obletnico smrti največjega slovenskega misleca in pesnika — Franceta Prešerna. Na svečani akademiji, ki je bila v dvorani doma kulture, je imel slavnostni govor prof. tov. Jamšek, ki je osvetlil zgodovinsko dobo in revolucionarna dejanja v svetu v času Prešernovega življenja in snovanja za svoj narod. V kulturnem delu programa so nastopili: učenci glasbene šole, recitatorji nižje gimnazije in ženski ter moški pevski zbor mestnega SKUD. Program je bil skrbno pripravljen. Gledalce je zlasti navdušil nastop gimnazijcev, ki so simbolizirali in recitirali Prešernov »Sonetni venec« in pevci obeh zborov s priljubljenimi pesmimi slovenskega kulturnega velikana. Predavateljski krožek Ljudske univerze v Ljutomeru prireja vsako drugo sredo kakovostna predavanja za mestno prebivalstvo. Predavanja so povečini dobro obiskana. Do sedaj so predavali: Profesor Baukart o napakah slovenske govorice, prof. Jamšek o življenju in plodnem delu srbskega pesnika Vuka Stefana Karadžiča, ing. Kladnik o atomski energiji, ravnatelj glasbene šole tov. Loparnik o vlogi glasbe v narodni Igralska družina Veržeja je gostovala na Cvenu V dvorani zadružnega doma so uprizorili igro »Rokovnjači«, s katero so že gostovali po nekaterih sosednjih vaseh. Ovenčani so napolnili dvorano in so bili z igro zadovoljni, saj je igralska družina v Veržeju med najboljšimi v okraju. Šteje 33 aktivnih članov. Vodi jo že dolga leta tov. Kozar, sposoben m požrtvovalen režiser. Iz soboške sodnijske dvorane Revizija v krajevnih komunalnih podjetjih v Beltincih je ugotovila, da so govorice, ki so se razširile med ljudmi bile resnične. Ugotovila je, da si je takratni poslovodja in upravnik Geza Lončar prilastil večje zaloge blaga namenjenega delavnicam: 207 ovojev sukanca po 1000 metrov v vrednosti 37.260 din, ženske vložke vredne 7450 din, 3698 din gotovine kot zaslužek pletarne, 1 kg rumene volne vredne 1184 din, večjo zalogo sponk in gumbov v vrednosti 2246 din, 12.200 din gotovine krajevnega kina in 25 kg volnenih odpadkov v vrednosti 250 din. Skupno je Lončar oškodoval podjetje za 59.263 din. Pred sodiščem je dejanje priznal, krivdo pa Je skušal ublažiti s povračilom škode. Odmerili so mu 8 mesecev zapora, da bo imel čas razmišlati o poštenem delu. ir Štefan Krenos iz Pužavec je lani izpred gostilne Šiftar v Strukovcih ukradel dvokolo. Doma ga je razstavil na posamezne dele, hoteč tako prikriti svoje dejanje. Na sodišču je zanikal krivdo, dokler mu niso dokazali z ukradenimi predmeti. Za svoje delo je dobil tri mesece zapora. Mlinar Janez Lončarič pa je bil obtožen tatvine moke. Ukradel jo je lastniku, ko je pripeljal Žito v mlin, da so mu ga zmleli. V svarilo in pouk, da krasti ni dovoljeno nikomur, ga je sodišče obsodilo na 5000 din denarne kazni. kulturi in ing. Šnajder o vtisih s potovanja po Perziji. Poslušalci se pohvalno izražajo o predavateljih. Vodstvo Ljudske univerze pripravlja še več zanimivih predavanj s področja kulture in zdravstva. -ok. Rešilna postaja Včasih se zgodi kaka nesreča, ponesrečenec rabi zdravniško pomoč ali ga je treba prepeljati v bolnico. Od hitre zdravniške pomoči, predvsem od hitrega prevoza, je včasih mnogo od- visno, celo človeško življenje. Zato po mestih obstojajo rešilne postaje, ki imajo na razpolago avto za hiter prevoz. Vendar smo v Murski Soboti imeli s to rešilno postajo precejšnje težave, oziroma jo je bilo težko poklicati na pomoč. Ker telefona ni imela, včasih ljudje niso vedeli, kje bi iskali pomoč in kako. Z namenom, da bi ponesrečencem lahko nudili čim hitrejšo pomoč, se je rešilna postaja priključila k soboški bolnici. Kadar boste rabili prevoz za ponesrečenca, kličite po telefonu Mursko Soboto, telefonsko številko 7, kjer vam bodo preskrbeli pomoč. Kaznovani šušmarji V radgonskem okraju Je mnogo obrtnikov, ki opravljajo svoje delo brez obrtnega dovoljenja. Ker ne plačujejo obrtnega davka in ostalih dajatev lahko računajo za svoje delo nižje cene. S tem pa se seveda odtegujejo svojim dolžnostim do skupnosti. Sodišče za prekrške pri OLO Radgona je nedavno izreklo denarne kazni skupini šušmarjev in so bili kaznovani: Alojz Strnad iz Velke, ki je že dalj časa opravljal brez obrtnega dovoljenja kovaško obrt, na 2500 din; Jakob Puconja, kovač v Apačah, zaradi enakega prekrška na 2500 din; Matilda Hojs, šivilja iz Ivanjševc na 1500 din; nadalje: Ljudmila Zadravec, šivilja iz Radenc, Anton Bauman, zidar iz Trat ter Leopold Mir, zidar iz Radenc, ki ga je najel celo KLO za razna popravila, dasi so vedeli da nima potrebnega obrtnega dovoljenja. Sodišče za prekrške bo v bodoče izreklo stroge kazni do 10.000 din ali en mesec zapora ter v skrajnem primeru na zaplembo orodja. Zato naj si taki preskrbe potrebna obrtna dovoljenja ali se vključijo v delo pri registriranih obrtnikih. -jh. Razdelili so Članske izkaznice in pobrali članarino za I. četrtletje Med vaškimi odbori OF v radgonskem okraju se je zadnji čas pokazal najaktivnejši odbor v Okoslavcih, katerega blagajnik tov. Domajnko Anton je že pobral vso članarino za I. četrtletje ter razlelil članske izkaznice. V okviru frontne organizacije uspešno deluje radioamaterski klub, v katerem usposabljajo zlasti moško mladino za ljudsko tehniko. V zadnjem času so se razgibali tudi v ljudsko-prosvetnem delu. -j h. Rakičanci so imeli goste Dramatska skupina v Rakičanu pridno nastopa in se vadi Prebivalstvo rado obiskuje prireditve in je navdušeno ter ponosno na svojo dramatsko skupino. Ker nimajo daleč do Sobote, mnogi radi obiskujejo razne prireditve v mestu. Kljub temu pa so se razveselili gostovanja dramatske skupine IZUD Krog, ki je zadnjo nedeljo gostovala pri njih z igro »Kevček Andrejček«. Ljudje si želijo pogostih prireditev, zato so se doslejšnja gostovanja skoraj povsod dobro obnesla; kajti domače dramatske skupine ne morejo naštudirati toliko predstav, da bi lahko zadovoljile želje ljudi. Dne 8. marca priredi PD v M. Soboti PLANINSKI PLES v restavraciji »Zvezda« v M. Soboti. Dostojne maske in planinske obleke zaželjene. — Volitev naj lepše planinke, godba, ples, bar, jedača in pijača. V abljeni člani in vsi prijatelji pri rode! Odbor. Zaradi zmanjšanja planskih del bomo v letošnjem, letu prevzemali tudi na teritoriju bližnjih okrajev naslednja dela pri privatnikih: Vsa gradbena in tesarska dela pri novogradnjah, večja popravila in adapcije. Izdelava vseh gradbenih in pohištvenih mizarskih del. Strojna dela za mizarske obrtnike in druge naročnike, (skoblanje, rezkanje itd.) Žaganje lesa na gaterju. Za ta dela imamo na razpolago tudi prevoze po želji. Interesenti, ki nameravajo naročiti delo pri našem podjetju, naj se oglasijo v upravni pisarni Murska Sobota, lvanocijeva ul. 2 (prej kamnosek Močnik) čimprej, da se do gradbene sezone pripravijo potrebne načrte, dovoljenja in proračune. IZVEDBA SOLIDNA, CENE ZMERNE. OKRAJNO GRADBENO P0DJETJE MURSKA SOBOTA. Delavska inšpekcija lahko prepreči napake in krivice V obdobju, ko se postopoma bližamo uresničitvi novega finančnega sistema v naših podjetjih, je pospešeno treba razmišljati o ukrepih, ki so potrebni za znižanje proizvodnih stroškov, skratka, poiskati skrite rezerve in jih sprostiti v dobro rentabilnosti posameznega podjetja. Mnogi delavski sveti in upravni odbori podjetij so se resno lotili te naloge; oživotvorili so mnogo ukrepov, ki vodijo delovne kolektive v donosnejše gospodarjenje. Pri tem pa so se zgodile tudi nekatere napake, ki se zrcalijo zlasti pri odpuščanju odvišne delovne sile, V nekaterih podjetjih so premalo upoštevali socialne razmere pri posameznih delavcih in odpustili ljudi, ki jim je zaslužek v podjetju edini vir za preživljanje številne družine. Pri podjetju »Konstruktor« v Lendavi so med 13 delavci odpustili tudi 5 mesecev nosečo delavko in pa Marijo Božičevo, vdovo in mater dveh otrok. Božičeva nima nobenih drugih do- hodkov za preživljanje in jo je odpust zelo prizadel. Čeprav je znano, da je »Konstruktor« sezonsko gradbeno podjetje je iz vidika človečnosti nemogoče opravičiti odpust imenovanih tovarišic. Zato so jih s posredovanjem delavskega inšpektorja znova zaposlili na gradbišču. Tudi v lendavskih mestnih obrtnih podjetjih so iztaknili svojevrstno »rezervo«. Pozabljajoč na dolžnosti do otrok so odpustili čevljarskega pomočnika Ribariča z 9 malčki in njegovega sotovariša Korena z 8 otroki zaradi tega, ker podjetje ne zmore finančnih izdatkov za otroške doklade. Ali je odpust teh delavcev zakonit v odnosu do ciljev, ki jih zasleduje novi finančni sistem? Brez dvoma, da ni. V obrtnih podjetjih bodo morali drugje poiskati vire za pocenitev uslužnostnih del; nedopustno pa je, da na račun rentabilnosti podjetja potiskajo v življenjsko negotovost delavce z veččlansko družino in malimi otroki. Tudi že storjeno napako bo treba popraviti, saj nasprotuje vsem načelom socialne zakonodaje in zaščite delovnega človeka. V podjetju Proizvodnja nafte, kjer so v zadnjem času odpustili 40 delavcev (predvsem nedisciplinirane delavce in polproletarce), si belijo glave s številnimi nesrečami na deloviščih. Čeprav ni mogoče zanikati prizadevanj delovnega kolektiva za zmanjšanje delovnih nezgod, je mogoče opaziti, da se na posameznih deloviščih premalo brigajo za preprečevanje nezgod. Samo lani je bilo v podjetju 270 nesreč s težjimi in lažjimi poškodbami delavcev, ki so z zdravljenjem zamudili 3217 delovnih dni v vrednosti. 425.835 din. Izgubo zaradi nesreč bodo čutili vsi člani kolektiva in vsak delavec pri mesečnem obračunu mezde. Najbolj pogoste so nesreče pri vrtalnih strojih; poškodbe na očesnih organih zaradi pomanjkanja zaščitnih očal in zlomi kosti, ki so posledica slabo nameščenih delovnih odrov na vrtalnih stolpih. Delavski svet podjetja se v poslednjem času resno ukvarja z ukrepi za zmanjšanje Števila nezgod na naftinem polju. V obrtništvu so zabeležili pogoste odpuste vajencev brez kakršnih koli tehtnih razlogov, ki bi upravičevali takšno početje. Mnogi mojstri so se naveličali vajencev zaradi tega, ker so jim dolžni plačevati z zakonom določene mezde. Čevljarji se zlasti oprijemljejo za rešilno vrvico, češ da jim »Obutev« v Soboti ne daje naročil in zato nimajo dela. Mojster Horvat iz Črenšovec je odpustil vajenca Ivana Sitarja, čeprav ima leto in pol učne dobe, Vajenec Anton Gjerkeš je moral zapustiti učno mesto pri svojem mojstru v Turnišču ne- kaj mesecev pred iztekom učne dobe. Takšnih primerov je več. Kdaj bo konec samovolje posameznih obrtnikov? Horvatu in podobnim je treba povedati, da je samovoljno odpuščanje vajencev nedopustno in v nasprotju s prizadevanjem ljudske oblasti za vzgojo mladega obrtniškega naraščaja. Odpust vajenca opravičujejo le vzroki, izvirajoči iz slabega obnašanja in nezanimanja vajenca do izbranega poklica; torej so mogoči le takrat, ko smo izčrpali vsa vzgojna sredstva in vidimo, da se vajenec ne bo približal svojemu poklicu. Redki, vendar značilni so poizkusi posameznikov, da bi izvlekli od skupnosti čim več osebnih koristi. Z ukinitvijo prehrambenih kart so povišane otroške doklade zaposlenih oseb, ki morajo, skrbeti za svoje otroke. Ker pa novi zakon otroške doklade ne priznava vsakemu zaposlenemu, se pojavljajo ponekod ljudje, ki bi se radi neupravičeno poslužili pravice do otroških doklad. Bodisi, da so prinesli potrdilo o nizki davčni osnovi ali dvomljive dokaze o skupnem gospodinjstvu z otroki, poskušajo prepričati vodstva podjetij, da jim otroška doklada pripada. Delavec podjetja za proizvodnjo nafte Franc Šandor je pred kratkim prinesel na upravo potrdilo Krajevnega ljudskega odbora Gornji Lakoš, na katerem je poleg podpisanega tajnika zapisano, da živi Šandor s svojo hčerko Elizabeto v skupnem gospodinjstvu. Komisija Je preverila podatke v potrdilu in ugotovila, da stanuje njegova hčerka od leta 1939 pri starših njegove prve žene v Kapci. Tako so odkrili, da je Šandor protizakonito prejemal otroške doklade od tistega časa, ker oskrbnikom ni nič plačeval. Zato se bo moral zagovarjati pred sodiščem. -ok- Vse je odvisno od ljudi Ljudje odločajo o vsem, brez njih pa ni mogoče nič narediti. Marsikdaj pa bi ljudje kaj dobrega naredili, če bi vedeli, kaj ni bilo treba narediti in kako. Če pa ljudem tega nihče ne pove, pa ostanejo ljudske sile neizkoriščene. Marsikdaj si ljudje nekaj zaželijo, pa ne vedo kje najti. To nam med drugim potrjuje tudi pismo tov. Franca Vajsa iz Kokoriči pri Ljutomeru. Poslal nam je seznam devetih novih naročnikov in spodaj pripisal: »Prosim, da vsem navedenim novim naročnikom pošljete »Ljudski glas« s 1. januarjem 1952 in priložite položnice, da Vam pošljejo naročnino. Nisem zbiral naročnikov zato, da bi prejemal list brezplačno, temveč zato, ker je »Ljudski glas« malo razširjen po našem kraju, a ljudje si želijo naročiti nek časopis; zato je ta agitacija tudi uspela.« Pripomniti moramo, da Je tov. Vajs pridobil v decembru 11 novih naročnikov in to v soraz- merno mali vasi Sicer nam o svoji vasi ni napisal nič podrobnega. Toda vsi novi naročniki stanujejo pri hišah od številke 1 do 45. Če dodamo še dva stara naročnika, imamo v Kokoričih 13 naročnikov ali vsaka četrta družina je naročena na »Ljudski glas«, vsaj v tistem predelu vasi, kjer je tov. Vajs seznanil ljudi z Ljudskim glasom. Menimo, da so enake možnosti za razširitev Ljudskega glasa tudi po ostalih naših vaseh — da si tudi po teh vaseh ljudje želijo neki časopis —- le da ni nikogar, ki bi jim Ljudski glas pokazal in pojasnil, kako se lahko naročijo nanj. Ali ni naloga naših frontnih organizacij, da poleg drugega dela razširjajo tudi svoje glasilo Ljudski glas? Kako more frontna organizacija smatrati, da je svoje naloge izvršila, če niti člani odbora niso naročeni na svoje glasilo, da ne omenimo ostalih članov, izmed katerih je morda vsak 10. ali 15. naročen na kak časopis. Morda se bodo nekateri čudili tej naši trditvi. Pa lahko vsakomur postrežemo s številkami, da je v nekaterih vaseh komaj vsaka 50. družina naročena na naš list Pa tudi drugi listi imajo v takih vaseh malo naročnikov. Morda se bodo v takih vaseh novi frontni odbori resneje lotili svojih nalog. Primer iz Kokoričev in mnogih drugih vasi nam dokazuje, da se ljudje želijo naročiti na časopis, le da ne vedo, kako se na) naročijo in na kateri časopis. Mnogi Ljudskega glasa še niti ne poznajo. Zato je naloga frontnih odborov, da frontno glasilo čim bolj razširijo med svoje člane. Za primer naj še navedemo pismonošo na pošti Slatina Radenci tov. Karla Horvata, ki je pridobil 12 novih naročnikov. Precej novih naročnikov je pridobil tudi pismonoša na rogaševski pošti tov. Franc Gaber in še mnogi dragi Ali bodo tudi naši novi frontni odbori tako aktivni kakor so nekateri posamezniki? O tem pa bomo poročali drugič. Besede naših bralcev Kdo se je smejal? Kakor navadno, tako so tudi v januarju ob popisu živine razni špekulanti poskušali begati ljudi. Nekateri maloverneži so jim nasedli. Misleč, da bodo plačali manj davka, če bodo kaj utajili, ali bodo imeli kakšno drugo korist, kot so jim špekulanti razlagali, so tudi sami poskušali špekulirati. Upali so, da se bodo poštenim kmetom lahko pozneje smejali, češ zakaj pa ste bili tako neumni, da ste vse prijavili. Do tega smeha pa ni prišlo, kajti mnogi so bili prehitro razočarani, ko so morali zaradi utaje živine plačati kazen. Med njimi so se znašli tudi Ivan Oz-vald, kmet lz Lumanoš, ki je utajil eno kravo, kar ga je stalo 2000 din; Antonija Samonja iz Trbegovc, ki je utajila osem kokoši in enega pitanega prašiča, kar jo je stalo 1500 din; Alojzija Kranjc iz Stare gore, ki je utajila 2 prašiča in 9 kokoši, kar je je stalo 1500 din, Elica Hamer, ki je utajila tele in prašiča, kar jo je stalo 1500 din in še nekateri drugi. Gotovo se niso smejali, ko so šteli denar za kazen. Prej so se lahko smejali pošteni kmetje, ki ne nasedajo špekulantom. Gotovo pa so se smejali špekulanti, češ naše delo je rodilo uspeh. Kaj z nosečo ženo? Kaj z nosečo ženo v službi? Tako so gotovo ugibali v KŽ Mala Nedelja. Pa so prišli do sklepa — če so sploh razmišljali — da jo je treba odpustiti. Odpustili so Slavico Alekšič, čeprav niso mogli navesti nobene- ga vzroka ali pomanjkljivosti njenega dela. Zato se je Alekšičeva pritožila na okrajno inšpekcijo dela v Ljutomeru, upravni odbor KZ Mala Nedelja pa se bo moral zagovarjati. S „Planinsko rožoʻʻ v Križevcih čeprav je zadnjo nedeljo zjutraj živo srebro padlo globoko pod ničlo, igralcev »Planinske rože« v Murski Soboti to ni motilo. Ni bilo prvič, da so se dramska skupina, orkester, a še večkrat pevski zbor, podali na pot, ne glede na težave in neprilike, ki 60 vezane s tem. Ker pri opereti »Planinska roža« sodeluje mnogo ljudi, je velik avtobus bil le premajhen za vse. Zato so nekateri zlezli na kamion, ki je bil do vrha naložen s potrebnimi rekviziti od harmonija pa tja do planinske koče. V Križevcih so jih prisrčno sprejeli, zato so se čutili kot doma. Dvorana v zadružnem domu sicer še ni popolnoma opremljena, predvsem oder še ni popolnoma dograjen. Do prve popoldanske predstave jo bilo še precej časa; vendar so se takoj lotili dela, da bi bil oder pravočasno pripravljen. Razsvetljavo je prevzel Lojze, ki je vedno pripravljen pomagati dramski skupini s svojim delom. Ob pomoči članov domačega prosvetnega društva so pravočasno pripravili vse potrebno za predstavo. Tu je treba omeniti res izdatno pomoč članov domačega prosvetnega društva na čelu z agilno tajnico tov. Gizo Blagovič. Prva predstava je bila ob tretji uri popoldne. Dvorana je bila napolnjena do zadnjega kotička. Gledalci so ves čas pozorno spremljali dogajanja na odru in niso štedili s priznanjem. Tudi pri večerni predstavi je bil enak obisk. Igralci, čeprav že nekoliko utrujeni, so vložili vse sile v svoje podajanje, za kar so bili deležni tudi zasluženega priznanja od navzočega občinstva. Opereto si niso ogledali samo Križevčani, prišli so tudi iz bližnje in daljne okolice, kakor iz Grlave, Vučje vesi, Lokavec, Veržeja itd. Vsi so si bili edini v tem, da so se Sobočani dobro odrezali. Marsikateri je izrazil željo, da bi 'še večkrat prišli. Po zadnji predstavi so se igralci zbrali v bližnji gostilni, kjer so pripravili nekaj za lačne želodce. Tam so se vsem razvezali jeziki, čeprav je bilo opaziti, da sta jih dve zaporedni predstavi utrudili. Za slovo se je predsednik SKUD tov. Perhavec v imenu vseh zahvalil domačemu prosvetnemu društvu za vso pozornost- in trud. Posebno se je zahvalil odboru društva na čelu e predsednikom tov. Rudolfom Svenškom in požrtvovalno tajnico tov. Gizo Blagovičevo. V imenu domačega prosvetnega društva je tov. VAZNO OPOZORILO! Imetnike planinskih srečk ponovno opozarjamo na izžrebane srečke. Tri srečke, prodane tu, so zadele krasne dobitke (ser. 74 št. 893; ser. 70 št. 668 in ser 70 št. 183); imetniki naj se takoj javijo pri tov. Brumen Smiljani v Narodni banki v M. Soboti. Planinsko društvo M. Sobota MALI OGLASI Beseda: navadni tisk 4 din; debeli tisk 5 din. Za pismeno dajanje naslovov je priložiti v pisma 15 din v znamkah! Sivogas motor 15 ks, v dobrem stanju, proda za 30.000 din Štefan Krenos, mlinar, Puževci 9, p. Bodonci. Posnemalnik za mleko »Diabolo« NO, v dobrem stanju, proda Zver, gostilna Dokležovje, . Delavsko knjižico na ime Franc Görek, Murski Črnci, izstavljeno od Poverjeništva za delo M. Sobota, preklicujem kot izgubljeno. Pes čuvaj, mlad, velik, sive barve, sliši na ime »Pubi«, brez ovratnika in številke, se je izgubil. Pogrešamo ga od sobote zjutraj. Najditelja prosim, da sporoči ali odda psa proti nagradi. Marija Novak, Panovci 42, p. Križevci, Prekmurje. Žepni koledarček za leto 1952 še lahko dobiš v prodajalni časopisov (Zaplatič) v Murski Soboti za 3 din. Rudolf Svenšek izrekel zahvalo Sobočanom, da so jih razveselili s kvalitetno prireditvijo. Poudaril je, da dolgo niso mogli pozabiti nastopa pevskega zbora SKUD Štefan Kovač, ki jih je obiskal leta 1950. Izrazil je željo, da bi jih Sobočani že večkrat obiskali in jih razveselili s svojimi prireditvami ★ Papirnate hiše Tudi v Ameriki je bila prva leta po vojni huda stiska za stanovanja. Zato so začele tovarne montažnih hiš uporabljati najrazličnejše gradivo za izdelovanje hiš, ker Je tudi gradiva primanjkovalo. Zdaj izdelujejo stanovanjske hiše iz starega papirja. Praksa je pokazala, da so papirnate hiše zelo praktične, saj so mnogo cenejše, pa tudi drugače imajo mnogo dobrih lastnosti. Papirnata hiša stane samo okrog 5.500 dolarjev. Iz starega papirja, ki ga je v Ameriki na pretek, saj izhajajo ameriški listi v velikanskih nakladah, izdelajo najprej papir, ki se ne lomi oziroma ki ne razpoka tako hitro kakor navaden. Potem izdelajo iz takšnega papirja velike plošče, ki jih prepoje e posebno vrsto smole in zlepijo več skupaj, tako da ostane med njimi nekaj zraka. Tako postanejo plošče dobri izolatorji toplote, pozimi varujejo sobe pred mrazom, poleti pa zadržujejo vročino. Na takšne plošče pritrdijo tenko plast aluminija, da so čvrstejše, pa vendar ostanejo lahke. V tovarnah izdelajo kar cele stene takšnih montažnih hiš. VELIKO MAŠKERADO priredi telovadno društvo v Murski Soboti 23. februarja t.l. v Mladinskem domu Stran 4 »LJUDSKI GLAS« Murska Sobota, 14. februarja 1952 ŠPORT Poskrbimo za odgoj rib v Muri in pritokih Na II. letni skupščini obmurske ribarske zadruge, ki je Pila 4. februarja t. l. v ljutomerskem domu kulture, so člani pregledali lansko poslovanje zadruge m se pogovoirli o ukrepih, potrebnih za napredek sladkovodnega ribarstva na Muri in njenih pritokih. V ribarsko zadrugo je včlanjenih 355 ribičev. Največ ribolovnih dovoljenj so izdali za križak in trnek. Razveseljivo narašča število športnih ribičev, zlasti v okrajih Radgona in D. Lendava. Zadružni dohodki izvirajo predvsem iz vplačanih pristojbin za ribolovna dovoljenja in so bilj lani za 138.671 din večji od izdatkov. Na skupščini so ribiči povedali svoje mišljenje o najemnini za vode, ki spadajo v področje zadruge. Po njihovem je najemnina v znesku 60.000 din previsoka, če upoštevamo, da meji zadruga s tretjino Mure na državno mejo, kjer je ribolov praktično omejen. Mnogi ribiči so utajili zadrugi dejansko količino nalovljenih rib. Neki ribič, ki se poklicno bavi z ribolovom, je sporočil zadrugi, da je ujel lani 38 kg rib. Posamezni ribiči — križakarji — mislijo, da so s plačilom pristojbine dobili pooblastilo, da lahko samostojno izkoriščajo ribno bogastvo. Po približnih cenitvah je bilo na področju zadruge nalovljenih preko 4000 kg rib, čeprav so člani prijavili dokaj skromnejšo količino plena. Prav tako so ugotovili, da bo treba izboljšati kontrolo nad ribolovom, zadružno disciplino in tovariške odnose med ribiči. Zadružno vodstvo je lani registriralo več prepirov za ribolovna področja, primere razdiranja stav in mlačnega odnosa posameznikov do zadružnega gospodarstva. Zaostriti bo treba preganjanje »divjih« ribičev, ki kradejo zadružno imetje. Tudi neomejen lov z vlačilnimi mrežami v murskem toku na hrvatski strani neugodno vpliva na nekatere člane zadruge. Zadružno vodstvo je poskrbelo, da se zaščiti ribarstvo In predlagajo ukrepe za enotno ureditev ribolova v obeh republikah. Tovariško so odstranili tudi spor glede meje na Muri med Hrvatsko in našo republiko in pri Sv. Martinu razmejili mursko strugo ne lovišči obeh prizadetih strank. Razplodu in življenjskim po gojem rib močno škodujejo od-padki industrije, plavajoči po Muri in Ščavnici. V času drstenja silijo ribe daleč proti izviru Ščavnice in v gornjem toku ležejo jajčeca. Spomladi je mnogo mladih ribic zapisanih prerani smrti zaradi nizkega vodostaja v neregulirani ščavnični strugi. V Muri je izginila ščuka. Zelo je razširjena roparica bolen. Zato so člani potrdili predlog zadružnega vodstva, da se dve četrtini lanskega dobička uporabijo za nakup mladic sulca in krapa, ki jih bodo zasadili v Muro med Veržejem in Razkrižjem. Tudi gojenje smuča priporočajo. Poskrbeti bo treba zlasti za zaščito rokavov ob Muri, kjer ribe vsako leto drstijo. Na skupščini so člani zadruge sklenli, da se poviša pristojbina za ribolovna dovoljenja onim ribičem, ki se poklicno bavijo z ribolovom in ga hočejo spremeniti v nešportno pridobitniško panogo zasebnega gospodarstva. Nagradili so dosedanjega predsednika zadruge tov. Puklavca in člane odbora ter jih ponovno izvolili v zadružno vodstvo. Čeprav ni mogoče oporekati na skupščini sprejetim sklepom, je treba povedati, da je predsedujoči krog zadružnih voditeljev premalo upošteval različne predloge članov. Ko so delegati lendavskega okraja sprožali predlog, da se naj vsota, ki so jo namenili za nagrado odbornikon, uporabi za nakup ribolovnih potrebščin, je predsedstvo ta predlog prezrlo in ga ni dalo na glasovanje. Nasprotno Pa je bil izglasovan predlog, da se nagradi odbornike, čeprav opravljajo častno službo in so jim bili povrnjeni vsi potni stroški. Drugačna je zadeva pri predsedniku, ki se je zelo potrudil pri opravljanju vodstvenih poslov in je izglasovano nagrado v resnici zaslužil. Tudi volitve novega upravnega odbora so čudno izzvenele; nihče ni vprašal prisotne zadružnike, kako bodo glasovali. Ostalo je pri predlogu nekega tovariša, ki je povedal tri imena novih kandidatov za upravni odbor. Svoj »da« je povedalo par članov m volitve so bile končane. Človek je dobil vtis, da je v ribarski zadrugi potrebno več demokratičnosti in soodločanja članov pri vodstvu zadružnega gospodarstva. -ko- Moštvo Rakičana, ki se je kvalificiralo II. republiško ligo. Od leve proti desni stoje: Sčan čar, Horvat I, Števančec, Kralj, Bolkovič, Celec; čepe: Horvat II, Humar, Balaško, Režonja in Horvat III. Kaj mora vsakdo vedeti Izkušnje druge svetovne vojne nas učijo, da v bodoči vojni grozi vojno uničevanje tudi civilnemu prebivalstvu daleč v zaledju. Taktika napadalca je, poleg važnih strateških objektov uničiti in moralno streti civilno prebivalstvo. Zato se morajo ljudje, ki bodo ostali doma, pripraviti za obrambo pred takimi napadi. Za uspešno obrambo pa moramo poznati načine in sredstva bodoče vojne. Če upoštevamo hitrost modernega letalstva, se lahko zavedamo, kako velika nevarnost preti zaledju. Pri tem ne bo velike razlike, če bodo letala nosila tovor rušilnih, zažigalnih ali strupenih bomb (sicer so strupeni plini prepovedani, toda napadalec lahko to prepoved prekrši, zato se je treba za vsak slučaj pripraviti) ali vojaštvo z vso potrebno opremo. Vse to bo služilo uničenju zaledja in civilnega prebivalstva. Zato je za civilno prebivalstvo najvažnejše, da se ve v vsakem primeru znajti, ter da je pripravljeno za obrambo. Nobena grozota ni tako strašna, če že v naprej vemo kaj nam je v gotovih slučajih storiti, ker nas ne iznenadi. Da bi bilo civilno prebivalstvo pripravljeno za vse slučaje in poučeno, kaj mu je storiti v slučaju sovražnih zračnih napadov, je dolžnost vsakega posameznika, da se vključi v raznovrstne tečaje, katere prireja protiletalska zaščita po naših vaseh. Na teh tečajih si pridobimo potrebno strokovno znanje. Podrobno spoznamo delovanje bojnih strupov ter se naučimo, kako zavarujemo sami sebe in živino pred zračnim napadom. Prav gotovo si nobeden pri nas ne želi vojne. Tudi naše državno vodstvo se trudi, sodelujoč z vsemi miroljubnimi narodi, da bi do vojne ne prišlo Vendar je bolje, ako smo pripravljeni za vse slučaje, kakor pa da bi nas napadalec iznenadil. Zaradi vsega navedenega je potrebno, da obiskujemo tečaje PLZ ne zaradi tega, ker to zahteva naša ljudska oblast, ampak zaradi naše lastne samoobrambe, zaradi osebnih in skupnih koristi. B. J. Dobro seme - bogata žetev Na naših poljih leži debela snežna odeja. Kmetovalci se držijo okrog toplih peči ter si dajo opravka s popravilom raznega kmetijskega orodja, da bi pomladanska setev potekala brez večjih težav. Stari pregovor pravi: »Kakor seješ — tako žanješ«! Dobro žetev si želimo vsi, a najbolj kmetovalec sam. Ako hočemo, da bo setev in žetev dobra, moramo misliti že sedaj, ali imamo kvalitetna semena, katera hočemo pomladi sejati ali saditi. Naš trud bo zaman, ako zemljo za setev dobro pripravimo, sejemo pravočasno, izvajamo vse agrotehnične ukrepe, sejali pa bomo slabo seme, pridelek bo slab. Zimski čas je kot nalašč pripraven za razmišljanje o setvenem kolobarju, pri katerem že mislimo ali imamo tudi dovolj kvalitetnih semen za setev. Dobro je treba premisliti, če je seme, katerega smo pridelali sami, res kvalitetno semensko blago ali ne Pregledati je treba shrambe in ugotoviti, če ni krompir obračkast, če ni v žitni shrambi žitnih moljev itd. Obenem pa se moramo zamisliti nazaj na prejšnje leto ter ugotoviti, če rastline, katerih seme bomo ponovno sejali, niso bile napadene od katerega koli škodljivca — bolezni, če je bila rastlina pravilne oblike, kakor tudi njen plod, če je bil pridelek primeren itd. Ako opazimo katero izmed gornjih nepravilnosti, bo treba za setev si oskrbeti drugo seme. Kmetovalci bodo sami najbolje vedeli, kakšne težave so imeli z nabavo semen v preteklih letih. Letos ni nobenih ovir za nakup semen, ker smo jih mnogo pridelali doma, nekaj pa tudi kupili v inozemstvu. Kmetovalec mora zelo paziti pri nakupu semen, da je seme dovolj kaljivo (t j. pri krmskih semenih in jarih žitih); zelenjadna in cvetlična semena v barvastih vrečicah pa morajo imeti na ovitku letnico »1952«. Na to je treba paziti, ker imajo nekatera trgovska podjetja v zalogi še stara semena iz preteklih let, katera pa niso več kaljiva. SJ. Lov na glave Znana je navada nekaterih plemen v Aziji in Južni Ameriki, da se ukvarjajo z »lovom« na človeške lobanje. Ti »lovci« glave zelo spretno konservirajo in preparirajo. Svet je mislil, da je ta »narodni običaj« izumrl, saj so se proti njemu borile vse civilizirane dežele s strogimi kaznimi, toda dopisnik »Manchester Guardiana« je oni dan iz Indije poročal, da se ondotno pleme Naga še vedno na veliko ukvarja s tem »športom«. V tem plemenu velja za znak možatosti, če se moškemu posreči dobiti nekaj človečkih lobanj. Do njih pa pride seveda samo tako, da jih ljudem odseka ali odreže. Človeške lobanje so naj priljubljenejši okras divjakov iz tega plemena in nosijo jih obešene okrog vratu ali pa vise nad vhodom v njihove koče. Največjo vrednost imajo otroške in ženske glave. Otroci in ženske namreč nikoli ne hodijo daleč od svojih bivališč in zato jim ne morejo postaviti zasede v džungli kakor moškim. Do njihovih glav je torej teže priti kakor do moških. Se pred dobrim mesecem je to pleme napadlo neko bližnjo vas in prineslo nazaj okrog 100 človeških glav. Ko je indijska vlada zvedela za ta krvavi pohod, je poslala vojake, da so obkolili vas in polovili krvoločne divjake. Vlada jih je poslala na prisilno delo. Angleški novinar je govoril z njimi in nekateri so rekli, da jih to nič ne moti, če pomislijo, kolikšen ugled so si pridobili s tem »junaštvom« pri svojih ženah. Kotiček za gospodinje Madeže od barve za štampiljke namažemo z glicerinom, nato pa jih izperemo z močno slano vodo, ali pa jih operemo s špiritom. Umazane roke operemo s špiritom in potem umijemo z milom. Bencina ali petroleja ne smemo nikdar gasiti z vodo, ampak vedno s peskom, z odejo ali pa z debelo preprogo. Če se črno blago sveti, ga de- nemo za 24 ur v vodo, pomešamo s kisom (pol kisa pol vode), nato ga lahko stisnemo, na senčnem kraju posušimo in še napol vlažno z narobne strani zlikamo. Madeže od čaja spravimo iz blaga, če ga položimo čez skledo in polivamo madež z vrelo vodo. Če je tak madež v platnu, zmešamo rumenjak in glicerin ter ga s to mešanico namažemo, potem pa počakamo, da se popolnoma posuši, nakar ga šele izperemo z mrzlo vodo. Če čevlji škripajo, namažemo podplate in stranske robove z lanenim oljem ali z ribjo mastjo. Čevlji se ne premočijo, če namažemo podplat in zgornje usnje z glicerinom ali pa z ricinovim oljem; podplat pa mažemo tako dolgo s toplim lanenim oljem, dokler ga več ne vpija, škornje in okovanke namažemo z mešanico, narejeno iz enakih delov loja, svinjske masti in voska; temu pridenemo za vsakih par čevljev po eno žlico terpentina. Preden obuva- lo namažemo, ga moramo dobro osnažiti in ogreti. Kako preživimo svoje življenje Starejši človek se kaj rad spominja na leta, ki jih je preživel in ugotavlja, kdaj je bilo boljše in kdaj slabše So pa na svetu bolj natančni ljudje — ljudje, ki vsako svoje početje že tudi zapišejo. Nekateri izmed teh so objavili tele beležke. Poglejmo, kako so živeli: Stara francoska gospa je izračunala, da je samo za spanje že porabila celih 31 let, 320 dni in 11 ur, torej več kot tretjino svojega življenja. Za delo v kuhinji je porabila 11 let, 85 dni in 4 ure, jedla je vsega 9 let, 47 dni in 6 ur, približno toliko časa je izgubila s čakanjem v predsobah prijateljic, v hotelskih vežah, barih in na ulici (torej so bila to popolnoma izgubljena leta). Dalje je dve leti porabila za ogledovanje izložb in razstav, za oblačenje je izgubila čas 899 dni in 4 ure, pri frizerju je izgubila čas 345 dni, 5 let je porabila za pogovore s prijatelji in možem ter za šiviljo. 6 let in 12 dni je ta gospa porabila, za zabavo, potem 4 leta za študij, 8 mesecev ji je vzelo le zavezovanje čevljev, 345 dni je porabila za zehanje, 324 dni za obuvanje nogavic, 189 dni za premišljanje nekoristnih stvari, 49 dni za kašlja- nje in da je lahko vse to zapisala in poleg še pisma prijateljem je tudi porabila 765 ur. Anglež Wright, star 73 let, pa je takole prebil svoje življenje. 28 let je prespal, 12 let je preživel v uradu, 6 let je izgubil za različne birokratske zadeve, približno 3 leta za osebno nego, 456 dni za zavezovanje ovratnic, 2 leti za razgovore z ženo, 7 let za razgovore s prijatelji, 4 leta za čitanje časopisov in revij, 3 leta za kajenje. Pri krojaču in brivcu je potrošil 2 leti in 241 dni svojega življenja. Za ljubavne zadeve je porabil 4 leta. Za prepire z ženo pa 325 dni. Dnevnik Američana je posebno zanimiv. Za čitanje je porabil 11 let, za kino in razne druge predstave 10 let, za razgovore s prijatelji 234 dni, za seje in konference 456 dni: Za ljubezenske zadeve je porabil 6 let, za molitev pa 34 dni. 3000 dni je izgubil pri pedikerju, manikerju in krojaču. Celih 9 let je prebil v avtomobilu. Za tedenske izlete je porabil 2384 dni in samo 45 dni za uravnavanje ovratnika pri srajci. Sedaj pa pridemo do Švicarja. Ta je potrošil več kot tri četrtine svojega življenja v uradu, pri delu, pri družini in nedeljskih izletih. Eno leto, 42 dni in 5 ur ni delal drugega, kakor podpisoval razne listine. 23 let je porabil za Sladko spanje, 16 let je posvetil jedači in 4 leta pijači; skratka življenje brez zabave. Samo 2 leti je Švicar ukradel življenju za ljubezen, 15 let je samo čital, razmišljal, računal in opazoval tujce. 46 dni je posvetil negi ure, 8 let pa je poslušal radijske prenose. Smučarske tekme v Mačkovcih Po dveh slabih zimah, ko soboški smučarji nikakor niso mogli priti na svoj račun, jih je letošnja zima obdarila z obilico snega, kot si ga želijo fizkulturniki, ki pozimi ne marajo posegati za pečjo. Smučarski klub »Mura« v Murski Soboti je v drugi polovici januarja priredil na Pohorju (Mariborska koča) uspeli smučarski tečaj; Izdatno podporo jim je nudil OLO M. Sobota. V nedeljo 3. februarja pa je klub priredil smučarske tekme v Mačkovcih. Snežne razmere so bile ugodne. Množice smučarjev so prišle dopoldne z vlakom ali s kamionom, s katerim je v njih veliko veselje bil prirejen »skijö-ring od Murske Sobote. Proga za tek je merila 4 km. Rezultati so bili sledeči: 1. Emil Prešeren 13,49; 2. Ivan Mozer 13,53; 3. Koloman Katona 13,54, Rezultati v slalomu so bili sledeči: 1. Ivan Horvat 1:55,8, 2. Franc Gluk 1:57,8; 3. Franc Mataj 2:25,1. GRIČKI VANC: 7 BRATOVA KRI »Anica ima snubca.« »Že dolgo?« je silil vanj Jože. »Ne dolgo, ampak pravkar sedaj sedijo za mizo.« »Kaj — ?« je vprašal Jože zateglo in obstal kot okamenel. Tudi ostali so osupnili nad to novico. »Kaj se plašiš?! Da si le doma, pa bo vse prav. Anica te čaka,« ga je Ivan miril in vzpodbujal. »Kje — ?« je vprašal Jože. Ob tem sporočilu mu je zavrela kri; želel je čim prej govoriti z njo. »Ne bodi tako nestrpen, saj jo boš še dobil!« ga je miril Ivan, potem pa začel pripovedovati, kaj so ta večer fantje skozi okno videli in kaj so slišali, ko so sledili Sršenki. »Pa praviš, da ni prepozno,« ga je prekinil Jože potrto, ko je povedal, kako ie mati pripeljala Anico v sobo. »Seveda ni prepozno,« ga je zavrnil Ivan. »Anica sicer sedi zraven vsiljivega snubca, vendar se mu vet čas niti enkrat ni nasmehnila niti ga pogledala. Ne razumeš, da ga Anica ne mara? Le besedo ji je treba reci, da si se ti vrnil, pa ga bo takoj pri priči pustila pri mizi samega.« »Molči no. Ivan!« te je vmešala mati »Ti si vihrav in lahkomlšljen Te stvari niso tako enostavne, kot si mislil.« »Kaj niso! Le brez skrbi, jaz jih bom že uredil!« se je postavil Ivan. »Saj ne rečeni, da bi bila težava v tem, za katerega se bo Anica odločila,« ni hotela mati odnehati; »ampak težava je v tem, kam bi Jože Anico peljal, če bi se poročila.« »Kam? Sem, k nam,« se je razkoračil Ivan. »Leto ali dve sta lahko tukaj. Med tem časom pa bosta sezidala hišo; saj Jože ima denar, mi pa jima bomo pomagali.« »Le miruj, Ivan! Take stvari je treba dobro premisliti,« se je oglasil tudi oče. »Kaj premisliti? Jaz se ne bom še tako kmalu ženil. Dokler se ne oženim, pa ima Jože z Anico dovolj prostora tukaj. Pa niti treba jima ne bo ostati pri nas tako dolgo. Zgodaj spomladi bomo delali opeko, jeseni ali drugo leto pa zidali. Tako bo Jože imel kmalu svojo hišo.« Le nič ne ugibaj. Jože! Najbolj me veseli, da lahko uženemo tega prevzetnega Čuka... se je veselil Ivan. »Zadeva ni tako lahka, Ivan.« ga je miril tudi Jože sicer bi najrajši v vsem pritrdil bratu, pa so ga zadrževali resni pomisleki: »Kaj pa če ne bom imel dovolj denarja?« »Ga boš pa še zaslužil Če si ga doslej lahko, ga boš tudi v bodoče. Nekaj ti bomo pa tudi mi prispevali.« Pri teh besedah je Ivan pogledal očeta in mater. Ker nista pritrdila, je hitro dodal: »Vsaj jaz se bom potrudil. Vem, da boš tudi ti imel pravico do svojega deleža v tej hiši. Čim prej ti bom kaj izplačal, tem prej bom imel več pravice v tej hiši. Zato se bom potrudil, da ti bom pomagal sedaj, ko si boš gradil hišo.« »Toda —,« je pomišljal Jože, »kaj bo rekla Anica —.« »To pa rajši vprašaj njo,« ga je zavrnil Ivan. »Če te ljubi, bo na vse pristala; tudi v Francijo ali kamor koli drugam bo šla s teboj, če bo treba... »Da, če ljubi —,« je polglasno pomišljal Jože. »Zakaj si pravzaprav prišel domov, če sedaj oklevaš?« se je razburil Ivan. »Ivan, premisliti je treba, da ne bo spodletelo. Sicer bi se nam smejali fantje, ki so ostali še pod oknom, in vsi ljudje, ko bi izvedeli.« mu je odgovoril Jože zaskrbljeno. Spomnil se je svojih sanj. »Jože, jaz, pa ne samo jaz, vsi fantje ti bodo pomagali, samo da uženemo prevzetnega Čuka in ponižamo visokega Sršena ...« ga je prepričeval Ivan. Pri tem se ni oziral na materine in očetove ugovore. V svoji odločitvi je bil trmasto dosleden. zato ni hotel razmisliti, če te morda ni zmotil Ker se mu je zdelo, da niti to pri bratu ne zaleže dovolj, je dodal užaljeno: »Če niti toliko ne zaupal svo- jemu bratu, pa naj bo; rajši grem spat...« »Ivan!« ga je poklical Jože, ko je ta že odprl vrata. »Počakaj malo!« Kljub vsem pomislekom Jože ni mogel dovoliti Čuku, da bi mu vzel Anico. Čakati pa ne sme, ker bo jutri lahko že prepozno. Zato je treba nekaj ukreniti. »Si se premislil?« ga je vprašal brat in se obrnil. Mati ju je začela rotiti, naj se vendar ne poskušata vmešavati v take stvari. Sršenovi so že tako jezni na njih. S tem pa bosta lahko povzročila le še večje sovraštvo. Ker jima ni pustila se pomeniti, toliko ju je svarila, sta odšla iz sobe. Tedaj je mati prosila moža, naj vendar on reče sinovoma svojo moško besedo. Pa jo je kratko zavrnil: »Sršenu ne bo škodovalo, če ga po grebenu oplazita. Kaj misliš, da smo mi tako za nič, če nismo tako bogati, kot Sršenovi? Saj si ni sedanji gospodar s svojimi žulji tega prislužil. Na podedovanem pa je lahko gospodariti.« VII. Na dvorišču je Ivan pregovoril brata, da sta se napotila proti Sršenovim Hodila sta previdno, da ju ne bi kdo srečal. Jože ni hotel iti pod okno, kjer je bilo še nekaj radovednih fantov Iz previdnosti, da ga ne bi kdo opazil, je stopil v šupo pri Sršenovem sosedu Črepinjeku Spotoma sta z bratom že naredila načrt Ivan bo poklical Sršenovega soseda, 24-letnega fanta, Franca, ki Jima bo pomagal poklicati Anico iz hiše. Vse drugo bo pa odvisno od razvoja dogodkov. Črepinjekov Franc je bil od veselja ves iz sebe, ko mu je Korenčkov Ivan z nekaj besedami pojasnil, da se je vrnil njegov brat Jože in da pripravljata Čuku presenečenje. Bil je pripravljen pomagati. Izginila ta, ne da bi ostalim fantom kaj omenila. Kmalu so v šupi kovali načrt. Franc se je navduševal: »Brez skrbi! Jaz jo bom poklical iz hiše in pripeljal sem.« »Previdnosti je treba, da starši in snubec ne bodo opazili, kaj se godi!« je je svaril Jože. »Niti fantom ni treba vedeti...« »Za fante bodi brez skrbi. Teh je le malo ostalo pod oknom. Glede onih pa je zadeva res malo težja,« je pomišljal Franc. »Kaj, ko bi midva kar vstopila v sobo in jih presenetila,« je nenadno predlagal Jožetu. S Sršenovimi si niso bili v najboljših sosedskih odnosih, zato se ni bal zamere. V fantovski hudomušnosti pa tudi ni mislil dovolj resno na posledice. »Nikakor ne!« ga je Jože odločno zavrnil. »Tu se ne gre le za mene, temveč tudi za Anico. Kaj bi počeli njeni starši, če bi midva tako vstopila?« »Prav imaš — razum je boljši od sile.« mu je pritrdil Franc in te zamislil. Potem pa Je navdušeno pristavil: »Jože. bodi brez skrbi! Uredil bom. častna beseda. da bom uredil! Izpred nosa bom Čuku ukradel nevestico. Če drugače ne bo šlo, bom zbu- dil svojo sestro, da nam bo pomagala... Naredili bomo brez hrupa.« »Le čim manj hrupa...» je prosil Jože, »da ljudje ne bodo izvedeli vsega.« »Tudi sestra zna držati jezik za zobmi. Naredili bomo tako, da se snubcem niti sanjalo ne bo...« Pomenili so se še nekaj podrobnosti, nakar je Jože ostal sam v napetem pričakovanju. Srce mu je močno razbijalo. Pot, na katero se je podal, je bila zelo spolzka. Takrat ni več mislil na sanje v vlaku, ni se bal posmeha, če bi mu spodletelo — bal se je le za Anico, za njeno bodočnost. Kal bodo storili njeni starši, ko bodo zvedeli resnico? Ali ji sme povzročati take sitnosti? Ljubil jo je neizmerno. Prav zaradi tega ni mislil toliko, kako bi si ohranil njeno ljubezen, kot to, da bo Anici povzročil mnogo gorja in to prav sedaj, ko se je ona vsaj navidez že vdala volji svojih staršev Saj ni njena krivda, če ni mogla vzdržati. Po vsem, kar je dotlej zvedel o Anici, je sklepal, da ona ni kriva čisto nič. To je bilo strašno. Trenutki so se mu zdeli dolgi celo večnost. V možganih sc mu je že vrtelo, da v trenutkih ni mogel razločiti, kaj hoče in česa se boji. Pojavljale so te mu obupne misli. Zato si je želel, da bi bil v Franciji, da bi vse to, kar je doživel zadnje dni, bilo le sanje (Nadaljevanje sledi)