priloga samoprispevek II Ljubljana, 8. 10. 1976 So res vsi otroci tako srečni __________________PBEDLOG OBJEKTOV - SAMOPRISPEVEK II '______________ Občlns Osnovnc sole Prizidkl k Oš WZ PriridJd k VVZ Zdr. domovi STostarete Beilfrad Crnučr OS Maks Pečar Pouvjc ' . WZ Crnute Crnučc Posavje Posavjc OS France B«vk (zdr. postaja in lekaraa) Center WZ Stui Vodmai Novofrradnjs zdr. doma fitep. naselje OS Zadobrova Stepanjsko nawlje WZ Otroškl dlspanzer Mmtc Moste-Poljr Nove Jarše OS Zalog Nove JarSc Zajčja Dobrkva prj ZD Dolsko Zadobrova Hruilc« Koseze OS I. N. Očka Dravlje PrtiJdelk ZD &lik» SiSlHl SS/7DravlJe O* Franc Rozman SS7/1 DravIJe Medvode-Svetjr OS Frane Marn 6S7/1 centr. vrtee Medvode>Pre«ka Hlnko Smrekar Zg. Slska Krlm-Rudnik OS Vel. Lašie Krlm-Rudnlk PovečanJ« ZD KolraUa Vt&Rudftlk Preserje OS Ig Mllan Ccsnik Skofljica Rožna doliiu Trnovo Vnanje forloe Kozu-je Samoprispevek-izraz solidarnosti Ko govorimo o solidamosti, ne smemo pozabiti, da je bila solidaf-nost v boju za pravice delovnih lju-di eden izmed temeljnih kamnov razrednega boja v vseh zgodovinskih obdobjih. Naši narodi in narodnosti so bor-beno in revolucionarno solidarnost izpričali v boju proti fašizmu za ča-sa druge svetovne vojne, izpričujejo jo tudi danes v podpori boju dru-gih narodov za svobodo, za politič-no in ekonomsko neodvisnost. Solidarnost naših narodov se je izkazala tudi v času obnove in gra-ditve naše domovine, v boju za iz-gradnjo socialistične družbe in ob-likovanje socialističnih družbenih odnosov. čeprav takrat nismo imeli dosti za sebe, pa smo vendar poma-gali drugim narodom, da so lažje premagovali začetne težave v gra-ditvi njihove državnosti in gospo-darstva, družbenega standarda. Taki solidarnostni, ljudski, Clove-ški odnosi, so v času revolucije, pa tudi danes predstavljajo, pravo po-dobo ljudskih odnosov. Ljudskih vrednosti iz revolucije dopolnjuje-mo in gojimo v sedanjem obdobju. Naša revolucija je terjala In terja take ljudske odnose, človeške vred-nosti, ki so skupne vsem generaci-jam prejšnjega in sedanjega časa ne glede na starost. Med dokaze teh človeških odnosov, človeških vred-not pa sodi tudi solidarnost, ki smo jo že tolikokrat izpričali in jo hočemo izpričati tudi v ptizadeva-njih za uspeh samoprispevka II. S samoprispevkom I. V LJubljani smo v praksi znova uveljavili in po-trdili načelo solidarnosti in vzajem-nosti kot enega izmed temeljev soci-alistične samoupravne družbe, ko delovni človek tudi na tem področju odloča o vseh pomembnih vpraša-njih družbenega razvoja svoje ožje in širše okolice. Razumljivo je, da smo v srednje-ročnem programiranju nadaljnega razvoja sprejeii vrsto načrtov, ki so pogojeni z omenjenimi materialni-mi možnostmi. Samoprispevek II. bo omogočil, da bomo lažje in hitreje reševali , skrbi za strukture družbene potrebe ' na področju šolstva, varstva, zdrav- stva, in je zaradi tega pričakovati, da bodo načrtovane objekte iz sa- moprispevka II. podprli tudi tisti volilci s tisih družbenih dejavnosti, ki niso zajetl v samoprispevku II. V eni ln drugi povezavi, z objekti, ki bodo zgrajeni iz sredstev samo prispevka in pa z uresničitvijo na-log iz srednjeročnega načrta, iz lefc- nlh programov, lahko pričakujemo postopno reševanje dmžbene prob-lematike na vseh področjih družbe-ne dejavnosti, družbenega standar-da v Ljubljani. Fri programiranju nadaljnjega razvoja, zlasti srednjeročnega, smo tudi v Ljubljani soočali potrebe z omejenimi družbenimi možnostmi, zlasti na področju otroškega varst-va, šolstva, zdravstva in skrbi za sta-rejše občane, in ugotavljali, da bo program možno uresničiti le ob mo-bilizaciji vseh materialnih in drugih potencialov. Zaradi tega je odločitev za ponovni samoprispevek sestavni in neobhodni del naših skupnih pri-zadevanj, samoprispevek pa izredno pomembna ekonomska — socialna In družbenopolitična akcija. Pri oceni rezultatov prvega samo-prispevka moramo izreCi zadovolj-stvo nad tem, kar smo uspeli opra-vlti, In šele ob pogledu na celotne rezultate, se lahko dokončno zave-mo, kaj smo kot starši, mladina, vzgojitelji, občani ljubljanskih občin pridobili in kar bomo tako ali dru-gače uživali vsi. Program prvega sa-moprispevka je obsegal petdeset no-vih objektov v Ljubljani, s tem, da bodo zadnji objekti zgrajeni do 1978. leta. Pri tem je potrebno opozoriti, da so ob samoprispevku sodelovali pri linanciranju tudi proračuni ob-činskih skupščin za objekte v občini iz enotnega ljubljanskega programa in sicer z deležem, višjim od 50 %. V Občini Ljubljana-Center je bll do-grajen WZ Ane Ziherl, v gradnji je prizidek osnovne šole Prežihov Vo-ranc, v pripravi pa so objekti za VVZ Poljanska cesta in nov oddelek v okviru VVZ Ajdovščina ter prizi-dek za podaljšano bivanje učencev pri OŠ Prule in OS Toneta Tomšiča in telovadnica pri OŠ Jožeta Potrča. Vendar se ob tem dosežku ne sme-mo ustaviti. Ugotavljamo namreč, da še ne moremo uresničiti pogojev za 1/5 izmenski pouk v šolah, da ne moremo izvajati celodnevne šole v mnogo širšem obsegu, da še nismo dosegli 50°/o varstva predšolskih otrok, da je osuovna zdravstvena mreža prešibka za vse čakajoče in da je število starejših občanov, ki čakajo za sprejem v domove dokaj veliko. Upoštevaje te razmere v na-šem mestu bomo z novim samppri-spevkom prvemu projektu dodali novega, obenem z njim pa še novo kvaliteto, saj samoprispevek, za ka-terega naj 'ji se Ljubljančani opre-delili na jesenskem referendumu, obsega poleg izgradnje WZ in OS še zdravstvene objekte in domove za starejše občane. Predlog programa samoprispevka II obsega 48 novo-gradenj, od tega v občini Ljubljana Center novogradnjo zdravstvenega doma in prizidka VVZ Vodmat. Pobudnik za uvedbo samoprispev-. ka so organizacije socialistične zve-ze, o uvedbi samoprispevka je orga-nizirana široka javna razprava v or-ganizacijaii združenega dela in kra-jevnih skupnostih, o osnutku skle-pa o razpisu referenduma za uved-bo samoprispevka II na območju ljubljanskih občin pa je že tekla raz-prava na seji zborov občinske skup-ščine, ki so osnutek sklepa sprejell in posredovali v javno razpravo, Dokončni sklep o razpisu referen-duma za uvedbo samoprispevka II na območju občine Ljubljane pa bo sprejet po uskladitvi pripomb in predlogov delovnlh ljudi in občanov konec oktobra 1976. V samoprispevku II. sodelujejo s svojlmi sredstvi samoupravne inte-resne skupnosti za uresnlčitev celo-vitega programa mesta Ljubljana. Prva je, da delovni ljudje terjajo pri uresničevanju samoprispevka II. še večjo racionalizacijo, tipsko grad-njo, hitrejše odobravanje lokacij, pa tudi zahtevajo še boljšo obveščenost o uresničevanju bodočega programa. Prek izvoljenih delegatov iz posa-meznih sredin želijo imeti neposre-den vpliv v izgradnji programa sa-moprispevka II. Tako se bo tudi na tem področju potrdil delegatski sl-stem in odločanje delovnih ljudi. Raziimljivo je, da zadovoljevanje skupnih potreb vpliva na spremem-De v sestavi osebne porabe in daje večje možnosti za kritje skupnifc po-treb na temelju enakih pravic, pa naj govorimo o izobraževanju, var-stvu otrok, zdravstvenem in social-nem varstvu in drugo. Skratka, gre za delitev :ia temelju solidamosti, da tako ustvarimo po-goje za nastanek enakih možnosti. To je med drugim ena najboljših poti, da se izognemo in ne obnav-. ljamo ali celo povečujemo socialne neenakosti na temelju različnlh ma-terialnih in drugih možnosti. Nobe-nega dvoma ni, da načelo solidarno-sti v takem kontekstu pomeni, v naši socialistični družbi, dopolnitev načela o delitvi po -ielu. Seveda gre tukaj za solidarnost, ki vzpodbuja tudi storilnost, ne pa za solidarnost s pretežno socialnimi vidiki. Gre za izenačevanje pogojev s pomočjo so-lidarnosti, ki upošteva tako ekonom-ska, etična in humana načela naše socialistične družbe. Vojko Novak Kaj smo zgradili REALIZACIJA PROGRAMA SAMOPRISPEVKA I Občani ljubljanskih občin smo se leta 1971 na referendumu odločili, da bomo za dobo petih let združe-vali sredstva s samoprispevkom za sofinanciranje sprejetega programa Izgradnje, ki zajema 50 objektov in to: 16 osnovnih šol s telovadnicami 3 osnovne šole brez lelovadnic 1 vzgojno posvetovalnico 4 telovadnice pri obstoječih šolah 1 vzgojni zavod — posebno osnov- no Solo in 25 vzgojnovarstvenih zavodov Dogovorili smo se, da borno iz-gradnjo vseh teh objektov realizirali s sredstvi samoprispevka, družbe-nopolitičnih skupnosti Ljubljane in sklada za otroško varstvo in to do leta 1978. Sredstva so se zbirala pri Skladu ljubljanskih občin za gradnjo osnov-nih šol in vzgojno varstvenih zavo-dov, ki je bil ustanovljen z odlo-kom. Sklad upravlja 19 članski upravni odbor. Pri upravnem od-boru pa deluje 9 strokovnih komi-sij, ki pred dokončno odločitvijo na upravnem odboru podajo strokovno mnenje k predloženemu gradivu. Pri iz samoprispevka 348.092.000 din iz SIS ia otroško varstvo 96.552.000 din iz srcdstev družbenopolitičiilh skupnosti 175.747.000 din iz lastnih sredstev sklada 5.761.000 din skupaj 626.152.000 din Kaj smo od sprejetega programa že zgradili ali je v gradnji: Zgrajenih je 28 objektov od tega: 15 osnovnih šol ali prizidkov k ob-stoječim Solam (Dol, Zalog, štepanj-sko naselje), Novo Polje, Preska, Brod, Sostro, Plrniče, Horjul, Vič in Vzgojna posvetovalnica), 13 vzgojnovarstvenih zadvov (Soseska 7, šentjakob, Ane Ziherl, Vevče, Zadvor, Brod, Škofljica, Sav-sko naselje. Nove Jarše, Andersen III, Malči Belič, Vič, S-6 in Šentvid). Objekti v gradnji: 4 osnovne šole (BS-7, Prežihov Vo-ra.nc, Vrhovci ln Zvonko Runko), 4 vzgojno varstveni zavodi (Šte-panjsko naselje, Vrhovci, Selo-Moste in Litostroj). Pripravljeni objekti za oddajo v gradnjo: 1 osnovna šola (Koseze), 2 vzgojno varstvena zavoda (BS-3 in Murglje), V pripravi so: 5 osnovnih šol (Prule, Tone Tom-Sič, Vzdojni zavod Janeza Levca, dr. Jože Potrč in Vodice), 6 vzgojno varstvenih zavodov (Po-ljane, Ajdovščina, Šentjakob II, Polje, Koseze in Medvode). Od načrtovanih objektov je tako praktično zgrajenih ali v gradnji 37 vsaki krajevni skupnosti, kjer so gradili objekt, so ustanovili gradbe-ni odbor, ki je dajal soglasja k vsem pripravljenim projektnim nalogam: idejnemu projektu, investicijskemu programu in glavnemu projektu sle-hernega objekta. K vsem fazam po-stopka do potrditve glavnega pro-jekta, so dali soglasje tudi Izvršni sveti občin. Za pripravo gradbeno tehnične dokumentacije, gradbeni, tehnični in fiančni nadzor, je sklad na bsnovi javnega natečaja kot naj-ugodnejšega ponudnika izbral Ljub-ljanski investicijski zavod in Inže-hirski biro elektroprojekt, ki oprav-ljata navedena dela na osnovi po-godbe Za namensko in racionalno upora-bo linančnih sredstev pri gradnji ob-jektov je bil ustanovljen 60 članski Odbor za družbeni nadzor, ki so ga na predlog krajevnih in mestne kon-ference SZDL izvolile občinske in mestna skupščina. Do konca letošnjega leta, ko poteče zbiranje finančnih sredstev s satno-prispevkom bo po finančnem načrtu zbranih: objektov, še v letošnjera letu bo sklad pričel graditi 6 objektov, za 7 objektov pa je programiran priče-tek gradnje leta 1977. Ker v letoSnjem letu preneha zbi-ranje sredstev samoprispevka, bo za dokončanje celotnega programa po-trebnih še približno 125.000.000 din. Ta sredstva bodo zagotovile druž-beno politične skupnosti in samo-upravna interesna skupnost otroške-ga varstva Ljubljane. Vrednost celotnega programa bo tako znašala od načrtovane v letu 1971 240.000.000 din v letu 1978 751.152.000. Razlogi, ki so pogojevali povečanje stroškov, so povišanje cen gradbemh storitev in materia-lov ter zakonska cbveznost gradnje zaklonišč, ki prvotno niso bila pro-gramirana Stanje objektov na območju občine Ljubljaita Center Program izgradnje zajema 7 ob-jektov: Prizidke OS Prežihov Voranc z 8 učilnicami in telovadnlco, Prizidke OŠ Prule za podaljšano bivanje učencev, Prizidek OS Tone Tomšič za po-daljšano bivanje učencev, Izgradnja telovadnice pri OS dr. J. Potrč, Izgradnjo VVZ Ane Ziherl — nov vrtec za 400 otrok, Izgradnja WZ Poljanska cesta — nov vrtec 150 otrok, WZ Ajdovščina za 40 otrok. Izgradnja osnovnošolskih objek-tov v občini Ljubljana Center je bila programirana v zadnjem obdobju izgradnje objektov glede na večje potrebe po osnovnih šolah na ob-močju ostalih ljubljanskih občin (v novih stanovanjskih naseljih ni bilo šol, nekatere so delovale celo v treh izmenah). Razmere na območju ob-čine Center so le ugodnejše, saj 5 osnovnih šol deluje v eni izmeni, le osnovna šola Majde Vrhovnik v 1,5 izmene in osnovna šola Prežihov Vo-ranc v dveh izmenah. Tudi zajetje predšolskih otrok v vzgojno varstve-ne zavode v občini Center je veliko ugodnejše kot v ostalih ljubljanskih občinah. Doslej smo zgradili na območju naše občine VVZ Ane Ziherl, za 400 otrok, ki posluje od 1. 3. 1975 dalje. V gradnji je prizidek k OŠ Preži-hov Voranc in bo zgrajen v prvi po-lovici leta 1977. V pripravi ta gradnjo so naslednji objekti: — OŠ Prule — izdelan je že inve-sticijski program, tako, da se šola lahko prične graditi že v decembru letos; — OS Tone Tomšič — izdana je lokacijska odločba, v izdelavi je idej-ni projekt. Pričetek gradnje predvi-den v letu 1977; — VVZ Poljanskacesta — gradnja objekta je vezana na izgradnjo stolp-nic BinCna Ambroževem trgu. Iz-delan je že investicijski program. Glede na dosedanje razgovore med Skladom, občino in SGP Grosuplje, ki je investitor gradnje stolpnic, bo VVZ objekt zgrajen v letu 1977. — VVZ Ajdovščina — izgradnja oddelkov za 40 otrok. Za izgradnjo tega objekta na območju KS Ajdov-ščina kljub dolgotrajnimpostopkom iskanja ustrezne lokacije (izdelanih je bilo več lokacijskih urbanističnih, in ekonomskih presoj), na tem ob-močju ni ustrezne lokacije. Zato je bil dosežen med KS Ajdovščina in KS Gradišče glede na možno loka-cijo stanovanjske stavbe na območ-ju KS Gradišče. Za adaptacijo stav-be je že izdana lokacijska dokumen-tacija in že izdelan idejm projekt. V postopku je pridobitev lastništva stavbe. Po zagotovilih lastnika stav-be bomo to pridobili še v letošnjem letu, tako da bi z adaptacijo lahko pričeli spomladi prihodnje leto. Kljub objektivnim težavam, kl so spremljale priprave za dokumenta-cije ter iskanja ustreznih lokacij za objekte VVZ, bodo vsi programirani objekti v občini Center zgrajeni do leta 1978. Meta Bajc Zdravje - bogastvo naroda NajveCje bogatstvo naroda je v tem, da je duševno in telesno zdrav, da so mu dane možnosti ustvarjanja novih dobrin za družbo in za svojo družino. Za dosego teh zastavljenih ciljev us-merja naša socialistična samoupravna družba svoje delo in aktivira sleherne-ga občana, da prispeva k delu in raz-voju zdravstvene službe, ki je aktivni ustvarjalec zdravstvene skrbi za nas vse. Sleherne pravice, kakor tudi dolžno-6ti na področju zdravstvenega varstva pa morajo imeti poleg programske os-nove tudi kadrovsko in materialno bazo. Ob tej osnovni ugotovitvi lahko samo potrdimo, da prebivalci občine Center, kakor tudi občani drugih ljubljanskih občin, le težko pridejo do teh pravic. Le bežen pregled sedanje organizacije, kadrovske zasedbe, predvsem pa pro-storne ureditve osnovne zdravstvene službe v občini Center nam pove, da je en samo nezadostna ampak že zaviral-na za napredek zdravstvenega varstva. Vsi občani vseh starosti, predvsem naše mamice z dojenčki, so vsak dan priče gnečam in dolgim čakalnim do bam v otroškem dispanzerju. Naše bo-doče mainice poznajo utesnjenost gine-kološkega dispanzerja v Streliški ulici, naš šolar, dijak in vajenec se mnogo-krat stiska v utesnjenih čakalnicah, predvsem pa na hodnikih, ko prihaja na nujne preventivne preglede ali pa že kot bolnik na šolsko polikliniko. Za naše odrasle občane ni ni<5 boljše. Ozrimo se na zobne ordinacije v Ne-botičniku, ki so za silo adaptirane, ča-kalnice prirejene iz predprostora dvi-gal, brez vsakega zračenja ni svetlobe, ker so vhodi za prebivalce hiše in vse obiskovalce bara v Nebotičniku skupni, v dnevnem ali nočnem času, ko je zob-na ambulanta dežurna in posluje 24 ur dnevno za vse občane mesta Ljubljana in okolico. Zato sl danes vsak občan želi ustrezno urejene in kulturne usta-nove, lto išče zdravstveno pomoč. Ambulante za odrasle in dispanzer za pljučne bolezni, laboratorij, fiziote-rapija in patronažna služba so na Mi-fclošičevi cesti. Znano je, da so bili ti prostori namenjeni administrativni de-javnosti in ne zdravstvu. Bili so pre-urejeni in ne nudijo osnovnih pogojev za delo zdravstvenih delavcev, še manj pa okolje in prostor, kjer išče pomoč bolni občan. Hodniki so postali čakal-nice, ker le-te so ne samo preraajhne. ampak jih praKtično nl. Boiniki s plju-dnimi bolezniml se družijo na hodniku z zdravimi, ki obiskujejo patronažni oddelek, med njimi mamice z otroci, starčki in drugi. Oddelek za medicino dela, ki ima osnovno nalogo preventivnega varstva naših delavcev deluje v dveh malih so-bicah. Cakalniea je spet na hodniku. Naštevali bi lahko Se številne neraz-veseljive podatke, kisamo potrjujejo, da vsi zdravstveni delavci, ki delujejo na podrodju osnovnega zdravstvenega varstva v TOZU Center nlmajo danes prepotrebnih. strokovno določenih de-lovnih prostorov. Le tolerantnost sani-tarnih organov nam omogoča redno poslovanje. gkoraj vse zgradbe, kjer deluje osnovna zdravstvena služba, so stare 30 do 40 let, večina so bile zgra-jene za povsem druge namene Kljub opteu le osnovnih težav, ki jih ima naš varovanec in naš zdravstveni delavec v vse bolj pristnem socialistič-nem odnosu pri izvajanju zdravstvene-ga varstva kot družbeno pomembne de-javnosti ugotavljamo, da je vloženo mnogo obojestranskega truda in razu-mevanja. Da je bilo napravljeno mnogo dela zgovorno potrjujejo naslednji podatki: v vseh enotah Zdravstvencga doma Center so iskall pomoč občani v letu 1975 kot sledi: — v ambulantah splošne medicine . 134.954 — v ambulantah za člane Zveze borcev ' 2.071 — v ambulantah dispanzerjev za otroško varstvo 17.847 — v ambulantah-dispanzerjev za šolsko mladino 85.730 — v ambulantah dispanzerjev za študente 47.030 — v dispanzerju za medicino dela 3.534 — v obratnih ambulantab ' 69.534 — v ambulantah — dispanzerjev za žene 35.331 •- v dispanzerju za pljučne bolezni 11.830 — v zobozdravstvenih ordinacijah 163.970 ali skupno prihodov 631.821 v obdobiu eneea leta. številke so velike kljub temu pa ne povedo zakaj je bolan obfian prišel po pomoč, kaj ga teži in vprašanje, ki nam je vselej prisotno ali je dobil tako pomoč, ki mu jo lahko nudi osnovna zdravstvena služba. In spet drugo vpra-čanje, aii so zdravstveni delavci opra-vili vse preventivne in kurativne na-loge, da ohranijo, krepijo in čuvajo ¦dravje našega t>Wana, noseče matere, malega otroka, šolarja, študenta, de- lavca v proizvodnji in zagotovijo zdra-vo jesen življenja našemu upokojencu ZAKAJ ZDRAVSTVENI DOM CENTER Vse te misli so prisotne med zdrav-stvenimi delavci že 15 let. Poudariti moramo, da so bile prve 2amisli o iz-gradnji Zdravstvenega doma Center v občini predočene občinski skupščlni že leta 1961. Nrpravljene so bile že raz- lične študlje, zagotovljene lokacije, ven-dar sredstev za gradnjo nl bilo. Znano je, da le občina Center nlma lastnega zdravstvenega doma, večino prostorov ima v najemu, čeprav v neustreznih in dotrajanih zgradbah. Pri oblikovanju koncepta novograd-nje, postavitve organizacije dela, kakor tudi opremljenosti so vsem zdravstve-nim delavcem prisotni skokoviti dosež-_ ki v medicinl. Na žalost moramo pri-' znati, da le-ti niso bili toliko prisbtnl v vseh dejavnostih osnovnega zdrav-stvenega varstva kakor jih najdemo v dejavnostih bolnišnic in v nekaterlh specialističnih dejavnosti. Zdravstvena služba v celoti: tako osnovna, specia-listifina In bolnišnična bo lahko uspeš-na le, če se razvije enakomerno. Za-stoj osnovne zdravstvene službe po-vzroča nešteto težav v drugih dejavno-stih. Za vsak razvoj je potrebna tudi os-nova, to pa so pogoji dela in prostori. Drugi bistveni premik v zdravstveni skrbi za zdravega in bolnega občana bo v tetn, da bo v novo zgrajenem zdravstvenem domu dobil vse zdrav-stvene usluge, ki jih lahko da osnov-na služba. Vedeti moramo, da je danes povsem utemeljeno, da v zdravstvenem domu delujejo tudi specialistične de-javnosti ne samo za nekatere dispan-zerje kot so za otroke, šolarje in dru-go, ampak za vse biološke skupine za-varovancev. NadaJje bo novozgrajeni zdravstveni dom nudil vse možnosti timskega dela zasnovanega na sodob-nem konceptu dispanzerske obravnave bolnika. Terenska zdravstvena služba bo lahko v vseh dejavnostih organizi-rala aktivni pristop, kar pomeiri vse ve«jo skrb v preprečevanju, oziroma zgodnjemu odkrivanju bolezni in šele po odkritju sodobno zdravljenje. Tako postavljeni organizacijski vidiki dela bodo zagotovili vselej aktiven pri-stop k izredno boleči in vselej prisotni čakalni dobi. Bolni človek težko čaka, še mnogo težje potuje iz ordinacije v ordinacijo in to ne le v eni hiši ampak po celem mestu. Vsem tem dodatnim nadlogam, ki spremljajo tako zdravega posebno pa bolnega občana bomo lah-ko odstranili le z gradnjo lastnega zdravstvenega doma. Vzajemnost in solidarnost je prav v izgradnji zdravstvenega doma Center vsestransko prisotna. Povedati moramo, da tako kot ima bolnišnična služba osredotočen vrh v Klinlčnem centru, tako potrebuje da-nes tudi osnovna zdravstvena služba svojo osrednjo medicinsko ustanovo. Osnovna zdravstvena služba v Ljub-ljani opravlja naloge, ki izvirajo iz prvega kontakta med občanom In zdravstvenim delavcem. Razvoj specia-lističnih subspeclalnih dejavnosti je prisoten tudi v delu osnovne zdravstve-ne službe. Nešteto je bolnikov, ki potrebujejo posebno medicinsko obravnavo v zdrav-stvenem domu, vendar spet ne toliko, da bi v slehernem zdravstvenem domu v Ljubljani imeli organizirane vse spe-cialnosti. Strokovni kakor tudi eko-nomski vidiki nam narekujejo tudi centralizacijo določenlh dejavnosti v osnovni zdravstveni službi. Naj omeni-mo le nekatere kot so:. rentgenska dia-gnostika, obdelava bolnikov s srčno-pljučnimi boleznl, obdelava delavcev, ki so izpostavljeni določenim škodlji-vim vplivom delovnega okolja, obdela-va in zdravljenje nekaterih bolezni otrok in šolarjev — moten duševni ra-zvoj, jecljanje, okvare sluha, zobovja, rasti itd., centralizirani in enotni la-boratorij, centralizirana nujna medi- cinska pomofi spIoSnega ta zobozdrav-stvenega značaja, cenler za pedagoško delo in deminstracijsko funkcijo za vse profile zdravstvenih delavcev — medi-cinskih sester, patronažne dejavnosti, fizioterapevtov, laborantov, zdravnikov pripravnikov in drugih profilov In še dana možnost za centralno adminlstra-tivno finančno statistično in analitično delo zdravstvenega doma Ljubljana. Vse naštete dejavnosti so pomembne za vse TOZD zdravstvenega doina Lju-bljana ter prav tako za vse občane mesta. Centralizacija le teh bo delno razbremenila prostome stiske drugih občinskih zdravstvenih domov. Realizacija omenjenih programov bo samo potrditev kontinuitete skrbi za našega občana ter prav tako kontinui-teta skrbi občana, da zagotovi vsem zdravstvenim delavcem pogoje dela in s tem sebi socialno in zdravstveno var-nost. Dr. Ivan Cibic Razvoj vzgojnovarstvenih dejavnosti v KS stari vodmat Prvi začetki vzgojno varstvenih dejavnosti so bili zelo skromni. Hiš-ni sveti štirih blokov so imeli razu-mevanje, ter so cdstopili svoje majhne prostore za prve vzgojno varstvene dejavnosti predšolskih otrok pod okriljem Stanovanjske skupnosti Stari Vodmat. Potrebe po varstvu in vzgojnih dejavnostih predšolskih otrok pa so z nenehno stanovanjsko izgradnjo in doselje-vanjem novih družin še naraščale tako, da štiri enote v blokib. niso mogle pokrivati prošenj in potreb družin po varstvn otrok. Pogoji, v katerih so se vršile takratne vzgoj-no varstvene dejavnosti so bili težki, vendar so se z veliko voljo vseh, tako staršev kot vzgojiteljev prema-govali. Iz prvotne Stanovanjske skup-nosti so te štiri enote prešle pod upravo novozgrajene Osnovne šole dr. J. Potrča. Vendar pa je bilo vsem takratnim družbenopolitičnim orga-nizacijam kot upravi šole povsem razumljivo, da te štiri enote v blo-kih ne morejo zadostiti potrebam po varstvu in vzgoji predšolskih otrok na območju KS Stari Vodmat. Dobro pripravljena in utemeljena dokumentacija za izgradnjo nove vzgojno varstvene ustanove, ki bi zajela 100 otrok na območju KS Stari Vodmat je bila podprta tudi s strani občine Center. Takratni od-borniki so z mnogo razumevanja pristopili k rešitvi izgradnje prvega predšolskega objekta na KS Stari Vodmat, seveda pa finančnih sred-stev ni bilo odovolj. Občini Center je priskočilo na pomoč Stanovanj-podjetje »Dom« s posojilom. Tako se je s temi sredstvi poso-jila v razmeroma kratkem roku iz-gradil prvi vzgojno varstveni objekt na Starem Vodmatu za predšolske otroke v starosti od 2, let do 7 let. Vsi občani, posebno pa še naši naj-mlajši, so bili prvega zgrajenega ob-jekta zelo veseli. Toda že ob sami otvoritvi, t.j. 4. marca 1968, ko so se v novi objekt preselili otroci iz šti-rih enot v blokih, je komisija za sprejem otrok ugotovila, da je no-voizgrajena ustanova že pretesna, da bi lahko pokrila vse potrebe otrok po varstvu in vzgoji. Zato sta v poslovanju ostali še vedno dve enoti za predšolske otroke v blokih in sicer na Sketovi 5 in v Potrčevi ul. 16. Na podlagi množičiiih potreb in vpisov predšolskih otrok v starosti od 3 mesecev do 3 let, smo z veli-kim razumevanjem Skupščine obči-ne Ljubljana-Center pristopili k iz-gradnji novega objekta za dojenčke v Korytkovi ulici. Pripravljena je bila dokumentacija in v decembru 1969 leta smo pričeli z izgradnjo. Objekt za dojenčke je bil zgrajen res v rekordnem času in din v upo-rabo že 29. oktobra 1. 1970. Nič bolje ni bilo pri reševanju pro-šenj v letošnjem letu, saj smo mo-rali odkloniti kar 68 otrok iz ožjega območja KS Stari Vodmat in preko 130 vlog iz bližnjih območij KS t. j. Ljubljana-Center, KS Bežigrad in KS Moste. To so območja, ki meji-jo na naše območje KS Stari Vod-mat in je razumljivo, da iščejo pro-stor za svoje otroke v našem pre-zasedenem zavodu. Ob pripravi srednjeročnega pro-grama za otroško varstvo od leta 1975 do 1. 1980 smo planirali ponov-no povečanje kapacitet za predšol-ske otroke in to za približno 200 mest. Ker se v tem srednjeročnem planu predvideva gradnja 240 novih stanovanj na območju KS Stari Vodmat, je povsem utemeljena in upravičena zahteva po dodatni grad-nji predšolskega objekta. Nova sta-novanja pomenijo dodatno doselje-vanje dnižin in s tem dodatno obre- menitev za naš Vzgojno varstvenl zavod. Izhajajoč iz vsebine srednjeročne-ga plana, v katerem je VVZ center, nosilec in usklajevalec vseh pred-šolskih dejavnosti na območju KS Stari Vodmat, je še kako utemelje-na potreba po novih kapacitetah. 2e vsa leta obstoja VVZ na Sta-rem Vodmatu vključujemo v naše predšolske dejavnosti otroke, ki ni-so v rednem varstvu. V 1. 1974 smo izvršili poslanstvo potujočega vrtca za otroke na ob-močju Preserja, to je izven naše KS. Redno smo tudi vsa leta vključe-vali otroke izven rednega varstva iz območja KS Stari Vodmat v pri-pravo na šolo t. j. v malo šolo. V letu 1975 pa smo v redne vzgoj-no varstvene popoldanske dejavno-sti vključili vse predšolske otroke, ki niso v rednem varstvu na ob-močju KS Stari Vodmat. Poleg red-nega programa smo vršili razširje-ne dejavnosti za predšolske otroke kot so: smučarski tečaji, letovanja na morju, dnevne in poldnevne iz-lete ter redne vadbene ure v telo-vadnici na Taboru v povezavi s TVD Partizan Tabor. Stepanov Vladimira Če kaj želiš moraš tudi nekaj storiti »Seveda sem zato, da razpišemo nov samo-prispevek v Ljubljani«, se je razživela Ana Sraka, ki je po poklicu zdravnica splošne prakse v Ljubljani. »2e pretekli samoprispevek je pokazal, kako lahko, ln torej tudj mnramo, sami re-ievati naša pereča vprašanja. Ceprav »e nl-mam otrok vem, tU jih bom nekoč Imela; če želim še opravljatl svoj poklic moram torej že dajies misliti, kako bom ta problem rešila jutri. Prav pretekli samoprispevek za otrofce me je prepriča], da soljdarno, s samoprispev* kom, lahko rešimo vprašanje otroškega var-stva in omogočimo, da je lahko ženska tudl mati In da Je ne omejujejo pri njenem deiu. Žellm in mislim, da bo samoprispevek II. t Ljubljani uspel, nc samo zaradl tega, ker to pomeni, da bom Jutri lažje reševala pro-blem otroka, temveč tudi zaradi tega, ker bomo s tem pridobili nove, potrebne zdrav-stvene objekte. Ce je že za zdravnika težko, ker ima polno čakalnico. ker moraju bolniki fekati, je to še toliko težje za bolnike. S postavitvljo novih zdravstvenih domov, oeciroma zdravstvenc postaje v Ljubljani, bo-mo razbremenUi sedanje doraove in izboljšali zdravstvo v Ljubljaru. Prl tem pa poudar-jam, da morajo imeti novi zdravstveni objek-ti tudi popolno kadrovsko zasedbo. kajti sani zdravstveni dom brez zdnvnlkov in sester ne duži ničemur. MUlim, dase.it bomo glaaovali za s»-moptispevek II., zavestno, solldarno odločamo u porast družbeMga standarda, U smo g» dosedaj kar oekam zapostavljali. ledU m ato, ker neecsa, kar bi rad hnel nimaš, ne da bi za to tudi sam k»j tto-Hl, Je JaJovo, mar ne?« V službi so, za Po miienju Tatjane Andolšek, kl je usluž-benka v Ljubljanski bankl, bodo Ljubljančanl podprli samoprlspevek II, 8 katerim bl igra-dlli 50 novih objelrtov družbenega standarda v Ljubljani. podprli ln glasovall zanj. »Pii nas. v služ.bl smo se že veliko pogo-varjali o novem samoprispcvku. ki naj M dokončno rešil problem otroškega varstva, deloma tudj šolstva, zdravstva in oskrbe sta* rejšlh občanov, upokujencev. Lahko rečeni. da smo v bistvu vsi za to, da ga sprejmemo. Pravzaprav pri takem samoprispevku nlti nebl smelo biti vprašanje ali bo uspel ali ne, saj z njlm prav-zaprav pomagamo sarao sebi. Prejkoslej bo vsakdo od nas potreboval bo-disi prosto mesto v vrtcu za svojega otroka, bodisi zdravnika ali pa nekoga, ki bo skrbel zatf, ko boš star, ali pa za nekoga od tvojita bližnjih. Hitre spretnembe načina žlvijenja zahtevajo tudi porast družbenega standarda, kajtl drugače se bomo utoplli v problemih, ki Jih ne tnoremo več reševati na način, kot smo ga bill vajeni v preteklosti, z dobro sta-ro mamo ali pa to in ono teto.« »Kako je uspel samoprispevek I in že je bpolnil pričakovanja tistlh, ki so glasovall zanj? »Hm, roislim, da je. Morda so sicer neka-terl, kl so pred pctiml Irti glasovali zanj mialili, da bomo lahko narnkrat rešili vse probleme otroškega varstva in so, če ni bil njibov malček sprejet v vrtec, malo razočara-ni. Prav zato pa je bila brošura. v katerf je bll celoten prikaz zbranih sredstev Iz tega samoprispevka in navedba \~seh objektov, Id so at, all pa se še bodo izgradili s pomoLJo tega denarja, zelo pomembna Informaclja. Je ie tako da vsakdo želi vedeti. t» k»J se je porabil njegov denar. Kolikor sem lahko pre-sotlila pa so sredstva zbrana s tem samopri-»pokom Wla resnično porabijena a to, a kar so bila namenjena.« Financiranje zdravstvenih oddelkov V program naložb iz samoprispev-ka II so vključeni tudi pomembni zdravstveni objekti na območju Ljubljane. V vsaki od ljubljanskih mestnih občin bo po tem programu zgrajen v tem trenutku najbolj po-treben za zdravstveni dom. Tako je predvidena v občini Bežigrad izgrad-nja zdravstvene postaje in lekarna y Črnučah katere ocenjena investicij-ska vrednost znaša 20 milijonov di-narjev. V občini Ljubljana Center bo zgra-jen nov zdravstveni dom. Njegova ocenjena vrednost bo 154 milijonov dinarjev — ob tem pa je treba po-vedati da ta zdravstveni dom ne bo zgolj za potrebe občanov Centra marveč bo funkcionalno povezoval tudi druge dejavnosti osnovne zdrav-stvene službe v Ljubljani in bo hkra-ti pomembna zdravstvena ustanova osnovne zdravstvene službe, ki se je bodo posluževali tudi številni pre-hodni prebivalci. V občini Moste Polje je predvide-na prizidava zdravstvenega doma za potrebe otroškega dispanzerja.Vred-nost tega prizidka je ocenjena na 16.800.000 dinarjev. V občini šiška bo zgrajen prav tako prizidek k zdravstvenemu do-mu in predstavlja trenutno najbolj perečo in že dalj časa priCakovano naložbo za objekt osnovne zdravst-vene službe. Vrednost tega prizidka je 61.500.000. Na območju občine Ljubljana Vič Rudnik je predvidena prva faza zdravstvenega doma s predvideno vrednostjo 25 railijonov dinarjev. Skupna vrednost vseh zdravstve-nih objektov bo tako znašala 277.300.000 dinarjev. Iz sredstev sa-moprispevka II bo za te objekte na-menjenih 173.950.000; občinske zdrav-stvene skupnosti ljubljanskih občin prek regionalne zdravstvene skupno-sti Ljubljana pa bodo prispevale 103.350.000 dinarjev. Tako bo udetežba teh samouprav-nih interesnih skupnosti znašala 37,4 odstotka skupne investicijske vred-nosti naložbe. Pripravljen je prvi osnutek družbenega dogovora, ki ga bodo podpisale skupščina mesta Ljubljane vseh pet občinskih skup-ščin ter sam SIS, ki bodo prlspevale iz svojih sredstev k programu finan-siranja objektov iz samoprispevka II. To so SIS stanovanjske (vseh ob-čin in mesta Ljubljane), SIS otro-škega varstva, skupnosti za vzgojo in izobraževanje, skupnosti socialne-ga skrbstva ter občinske zdravstve-ne in regionalna zdravstvena skup- nost ter skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije. Prvi osnutek tega družbenega do-govora je že pripravljen in v tem času potekajo o njem razprave V pristojnih organih vseh poc%)isnikov. Predvideno je, da bo ta družbeni do govor sprejet in podpisan najkas-neje do druge polovice oktobra. V tem času bodo potekale razpra-ve zato na sejah organov podpisnic kakor tudi javna razprava o pro-gramu nasploh. V tem družbenera dogovoru so opredeljene konstruk-cije finansiranja tudi drugih v pro-gramu predvidenih objektov tako iz samoprispevka II kakor tudi pri-spevkov SIS, ki so podpisnice dogo-vora. Lokacija za zdravstveni dom Cen-ter je predvidena na prostoru, kjer je v preteklem letu pogorela Kemo-farmacija (Nasproti vojašnice v Me-telkovi ulici). Pri načrtih za izgradnjo zdravstvo-nega doma Center je pomembno že upoštevati dnevno migracijo 50 do 60 tisoč delavcev; občina Center ima namreč res le okoh 40.000 prebival-cev, zavarovanih oseb v občinski zdravstveni skupnosti Center pa je preko 140.000. Dragica Bošnjak Program nalog političnega in operativnega štaba za samoprispevek II V začetku aprila je bil v naši obči-ni imenovan odbor za politične pri-prave za izvedbo akcij o samoprl-spevku občanov v občini Ljubljana Center, ki ga vodi predsednik Skup-ščine občine Hugo ing. Keržan. Gle-de na značaj akcije odbor sestavlja-jo predstavniki vseh nosilcev organi-ziranlh socialističnih sil. Imenovan pa je bil tudi operativni štab, kate-rega namen pa je, da deluje kot po-ve že naziv akcijsko. V krajevnih skupnostih so bili imenovani akcij-ski odbori, ki jih vodijo v: — Gradišču: Markič Vida — Kolodvoru: Praznik štefan — Poljanah: Bukovec Lojze — Prulafa: Kavšek Martin — Stari Ljubljani: Baloh Jože — Stari Vodmat: Fišer Boris — Tabor: Bertoncelj Marjan Odbor za politične priprave Je na svoji prvi seji sprejel sklep, da se izdela program in prouči potrebe, ki naj se vključijo v program za novi samoprispevek. Prav tako je bil zaradl uspešne po-litične aktivnosti glede na zahtev-nost in pomembnost take akcije kot je referendum o uvedbi samopri-spev II kjer je potrebno zagotoviti enotno usmerjanje in vodenje akcije in povezanost vseh nosilcev izdelan konkreten program nalog in akcij političnega odbora in operativnega štaba za samoprispevek II od sep-tembra do novembra 1976 (program objavljamo v nadaljevanju teksta). Cilj politične aktivnosti je, da se vsak delovni človek in občan že v sa-ral akciji opredeli za samoprispevek. Zato je uspešnost akcije povezana z vrsto nalog, preko katerih je mož-no doseči njihovo zavestno opredeli- tev, kar pa zahteva organizirano in vsebinsko jasno obveščanje o pro-gramu in pomembnosti samopri-spevka. PROGRAM NALOG IN AKOJ 1. Jl«-1»7« predaedstvo OBS: •prejme pf fnun nalof in akcij. t. 4/B-1ST6 sesUnek politKnefa odbon in «p» ntivnega štaba za izvedbo sMnoprt- spcvka: ocena samoprlspevka I in nepo- •redne nalofe v priprav»h na sunoprt- cpevek II. 3. 8 9-1916 predsedstvo OK SZDL: ipreJoB proRrama nalog in akcij. 4. «8-1976 sestanek poUtienega odbora tn opentivneca štaba: sprrjem programa nalog tn akclj ter imenovanje jradbe-nega odbora la iigradnjo Zdravstveneca doma LJublJana Ontfr 5. 9/8-187« srstanek a predKdnlki KK SZDU S. 10'9-1976 aestanek • predjKdnlU IO OOS. 7. 13/9-1976 sesUnek s predsUvnlkl vseb SIS občln ter mesta: dogovor a dJUmtI Tkljnfltvl t akcljo. •. 14/9-1918 nzgovor s prosvetnlml deUvcl na temo •Družbeni pomen referenduma o samoprlspevKu ln vloga prosvetnui delavcev. t. 14/9-1976 zbiranje podatkov za program sa-moprispevka II, vlšlna potrebnlh sred-itev, izdelava konLnega predloga pro-grama, tennlnskl pUn gradenj itd. NOSILEC; operaUvni itab občtne tn incsta* 10. 14/9-1876 priprava brofhire iamopriapevek U. U. 16/9-1976 akcijsk] odbori v TOZD in OZD izdelajo programe deU neposrednlh ak-cll za prlprave na samoprlspevek II. NOSILEC: OSS ln osnovne organizaclje aindikata. 12. 17/9-1976 razgovor i zdravstvenlml delav- d ln predstavnlkl Rdečega kriia. NOSILEC: poUtičnl odbor skupaj s poU-tiinim aktivom zdravstvenega doma LJ. Center, in RK. 13. 20/9-1976 akcljskl odbort v KS lzdelajo programe dela neposrednlh akclj za pri- prave na samoprlspevek 11. NOSDLEC: OK SZDL tn SK SZDL. M. 20 9-1916 bilten St. 1 ter Izvedba tnštruk- taže za razsirjenl polntCnl aktlv kot prlprava na zbore delovnlli ljudl In ob- čanov. NOSILEC: mestni in občlnskl opentK- nl štabl. 15. 22/9-1976 sestanek i vodjl delegadj «s skupSčino občlne v TOZO In KS o ob- ravnavf osmitka aklepa o raiplsu refe-renduma za samoprispevek II v občin-sUh skupSLinab. NOSILEC: OS SZDL tn opmttvnl itab občine. 16. 24/9-1976 Initruktaža za raiSlrJem poUtltnl aktlv in operatlvni štab — prcdvajanje. AV pripomočkov za ibore delovnlh l]u-di ln obianov (dlapozitlvl, magnetofon- skl posnetki). ODGOVORM: MK SZDL Ljubljana, MS ZS LJublJana. 17. 303-1976 izide glasllo obilnske konferen- ce SZDL LJ. Center 8 skraj&ano vsebtno broSure II ter programom novega sa-moprispevks v LJuMjan]. 18. 10/10-1976 prlprsvs Tolllnlh imenikov, a tem, da se izpisnikl dostavijo krajev-nim skupnostim do 10. oktobra. NOSILEC: MK SZDL LJublJana, »luiba UNZ in AOP, občinska voUlna komi-»Ua. 19. 30/9-1976 sestankl raiilrjenlh poUtlinlh aktlvov: prlprave za zbore delovnlh lju- di in občanov. NOSILEC: OK SZDL in OSS. 20. 1.—17.10-1976 zbori delovnlh ljudl v TUZD in OZD ter zborl delovnih ljudl ln ob-čanov v KS (soseske, ullce, volUne eno-te, hlšnl sveti, delovne enote, obraU, Bluibe ltd.). NOSILEC: SZDL, slndlkaU In samoupnv-nl organl. »1. 17.—25.1U-197B anallza zborov delovnin ijadt in občanor, uskladltev prlpomb in predlogov ter dokončoo oblikovanje proframa gradenj s samoprispeTkom II. NOSLLEC: OS SZDL in OSS, polltlčn* odbor In operativnl štab. 22. do 29/10-1976 aeja ikupiLtne občlne ia »prejeni sklepa o raipisu reterendnma. NOSILEC: poUtičnl odbor ln IznLnl svet ¦knpšfne Ljabljana Center. V tem času organzirajo OS ln WZ rodlteljske sestanke ter (onnlrajo ko-misije za delo s straii, podobno se T akcljo vključlja srednje, višje in vlsoke iole, družbene organlzacije bi društva ta dnigi. V akcljo se vključl tudi JLA. 2S. 5/11-1976 dotiskana so vsa gradlva v ive-zl » samoprispevkom II, predvldeno ]e predavanje posebej izdelanega tilmm » vseh Idnematograttb v LJubljaiil, nu-stsve t KS In TOZD. 24. november 1976 okrepi se propagaoda (le. takl, plakatl, značke, pismo občanom, poztv na vollSče. lzložbe razstare po solab zaravstvenlh aomovui, potujoca razstava), zlastl v dnevnem iasoplsja (dnevno poroianje na drugl stranl pod zaščltnlm znakom), RTV (dnevna poro-Cila) itd.. Kot posebna akclja prl LJub-IJanskem dnevnlku, organiziran vsak Ce-trtek »zelenl telefon«. 25. 21/11-1976 referendum od 6. do 19. ure. NOSILKC: volllne komisljp v mestu, ob-člnl in SS. 26. 10/12-1976 polltlčna ocena aktlrnosti izlda referendnma o samoprispevku II, s po-sebnlm povdarkom na anlizl reznltstoT glasovanja na posameznlb podrotjili. NOSILEC: OK SZDL in OSS. Investirati v prihodnost in vrniti dolg preteklosti Novi samoprispevek, o katerem bomo glasovali zajema mimo grad-nje otroških vrtcev, vzgojnovarstve-nih zavodov, šolskih objektav, zdravstvenih ustanov in postaj, tu-di gradnjo 4 domov za ostarele ot> čane v Ljubljani. Tovarišico Metko Bele, direkto-rico doma upokojencev Centra Ta-bor—Poljane v Ljubljani, smo vpra-feali, kako je prišlo do zamisli, da bl Ljubljančani s samoprispevkom prispevali tudi h graditvi noviih ka-pacitet za oskrbo starejših občanov. »Predvsem se moramo zaivedati resnice, da moramo starejšim ob-čanom danes vmiti tisto, kar so narn dali s svojim delom v prete-kiosti. Prvi samaprispevek, ki je bil razspisan leta 1971, je predvideval predvsem reševanje otroškega var-stva in vagoje mladih, torej gre za Prilogo uredil uredniški odbor: Artur Boroje (urednik), Andrej Mlinar, Meta Bajc, Mišo Javor-n!k, Rajko Likar, Matija Čož, Pri-mož dr. Kuret, Ivan Cibic. naložbo v mladež, odločili smo se, za naložbo, kl bo kasneje vračala za jutrišnji dan. Poleg tega pa je bilo takrat vprašanje otroškega var-stva v Ljubljani še posebno žgoče. Ob tem bi rada opozorila, da so že tatarat občard na zboru volilcev postavili vprašanje gradnje do-mov za starejše občane, čeprav je bila zasnova samoprispevka s ka-terim bi reševali problem v tistem 6asu nedvomno pravilna in primer-na. Pokazaii so veliko pripravlje-nost, da bi sredstva zbirali tudi za gradnjo domov za ostarele občane. V 6asu od leta 1971 pa do danes se je pokazaJo, da narašča potreba po centrih, ki bi reševali problematiko starejših občanav na čim bolj pri-meren način. Zaradi tega sem pre-pričaim, da novi samaprispevek pravzaprav ne bi v celoti uspel, v kolikor ne bo reševal tudi proble-ma starejših občanov. Dom upokojencev na Taboru je bil prvi sodobni dom, ki smo ga zgradili po letu 1945 v Sloveniji. Pri tem moram omenlti predvsem velika prizadevanja in pomoč, ki jo je niudila občina Ljubljana-Cen-ter, saj je pravzaprav sama, sku-paj s skupnostjo pokojninskoinva- lidskega zavarovanja, zgradila v na-ši občini dva domova za starejše občane. Ko so bili zgrajeni se je pokazalo, da so domovi pravzaprav liršega, in ne le občinskega pome-na, ta je torej prav, da se gradijo na področju cele Ljubljane. Seveda pa domovi ne morejo biti samo do-movi, temveč morajo postati geron-tološki centri, torej csentri, ki bodo nudili pomoč starejšim občanom tudi na domu, predvsem zaradi te-ga, ker že imajo organizacijske, ka-drovske in druge možnosti, da opravljajo to delo. Da podprem ugotovitev, kako ze-lo potrebujemo take domove lahfco omenim podatek, da imamo samo za naš dom 450 nerešenih prošenj. Z gradnjo novih 1500 ležišč bi re-šlli, seveda 6e bodo novi oentri op-ravljali tudi naloge gerontoloških centrov, veliko potrebo po primer-ni oskrbi starejših občanov. Te po-trebe pa iz dneva v dan naraščajo. Problema starejšah občanov ne moremo in ne smemo več reševati ¦s solzavim humanizmom, temveč se' moramo zavedati, da domovi predstavljajo lažji način bivanja starejšim občanom. B. K.