PRIRODOSLOVNE RAZPRAVE Dl S SER TATI ON S D’HISTOIRE NATURELLE KNJIGA 1 TOME 1 IZDAJA IN ZALAGA PRIRODOSLOVNA SEKCIJA MUZEJSKEGA DRUŠTVA ZA SLOVENIJO PUBLIE PAR LASECTION D’HISTOJRE NATURELLE DE L’AS SOC 1 AT ION DU MUSfiE DE S LOV E NI E ZA UREDNIŠKI ODBOR POUR LE COMITE DE Rl-DACTION Dl!. PAVEL GROŠELJ LJUBLJANA 1932 ZA J. BLASNIKA NASL.. UNIVERZITETNO TISKARNO JANEZ VEHAR f L/ u 3 71260 KAZALO INDEKS Knjiga 1. — Tome 1. Kenk Roman in Seliškar Albin, Študije o ekologiji jamskih živali. I. Meteorološka in hidrološka opazovanja v Podpeški jami v letih 1928—1931. — S 5 slikami v tekstu in tablama I. in II. — filudes sur I’ ecologie de la faune caverni-cole. I. Observations meteorologiques et hydrologiques dans la Podpeška jama 1928—1931. Avče 5 figures dans la texte et planches I et II.............................................. 5 24 Kara m a n Stanko, Bber die Synurellen Jugoslawiens. Mit 2 Textfiguren. — Sur le Synurelles de la Vougoslavie. Avec 2 figures dans le text . . . . , 25— 30 Karaman Stanko, III. Beitrag zur Kenntnis der Amphipo-den Jugoslavviens, so\vie einiger Arten aus Griechenland. Mit 11 Abbildungen und einer Karte im Texte. — III. Contribution a la connaissance des Amphipodes de la Jugoslavie, comme des quelques especes de la Grece. Avec 11 figures et une earle dans le texl..................................................31— 66 Rakovec Ivan, Beitrage zur Fauna aus dem Oberkarbon von Javornik in den Karavvanken. Mit Tafel III. — Contributions sur la faune de la periode carboniferienne superieure de Javornik dans les Karavankes. Avec planche III...........67— 88 K o s P" ran, Studien iiber den Artefaktcharakter der Klingen aus Hohlenbarenzahnen und der Knochendurchlochungen an den Funden aus der Potočka Zijalka und einiger anderen Hohlen. Tafel IV—IX. — fitudes sur le caractere d’ arlefact des lames en dents d’ ours antediluvien et des perforations d’ os des trouvees dans la Potočka Zijalka et quelques autres ca-vernes ....................................................... 89—106 Hadži Jovan, Opilioni Triglavskoga masiva. Sa 31 slikom v tekstu. — Les Opilionides du massif du Triglav. Avec 31 figures dans le text............................................107—154 Us Peter, Embrijonalni razvoj ktenofor. Table X.—XIII. — Developpement embryologique des Ctenophores. — Planche X-XIII........................................................155—178 K a r a m a n , Dr. Stanko, Beitrag zur Kenntnis der SiiB-wasser-Amphipoden. (Amphipoden unterirdischer Gevvasser.) Mit 28 Textfiguren. — Contribution a la connaissance des Am-phipodes d’ eau douce. (Amphipodes des eaux souterraines). Avec 28 figures dans le text................................179__282 Rakovec Ivan, Zur Miozanfauna der Steiner Voralpen. Mil Tafel XIV—XVI. — Sur la faune miocene des contreforts des Alpes de Kamnik............................................. 233__266 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI. , • X "• >yy -£•■ >- - -. i’ t . » - v- v . v ; *.!. • J* l -. - ■ J A-m r PRIRODOSLOVNE RAZPRAVE KNJIGA 1 -V 'ž '•*■•’ ;X: ,‘ji > ■'' 'S /!, V~;' (STR. 155-266, 38 SLIK, TABLE X-XVI) IZDAJA IN ZALAGA PRIRODOSLOVNA SEKCIJA MUZEJSKEGA DRUŠTVA ZA SLOVENIJO ZA UREDNIŠKI ODBOR: DR. PAVEL GROŠELJ H / LJUBLJANA 1932 TISKALI J. BLASNIKA NASL., UNIVERZITETNA TISKARNA LITOGRAFIJA IN KARTONAŽA D. D. ODGOVOREN JANEZ VEHAR k® s '&'<&'■ i:&&- h \ TCTSrr B- j. \ >' \ ■<,'» -V* • ■ ( '-,n lt v?vfr./ vVwr; • ?• V--v? h r HP La revue »Prirodoslovne razprave" (Memoires d’ hi-stoire naturelle) forme une suite de la sčrie B (Classe des Sciences natu-relles) du »Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo" (Bulletin de la So-ciete du Musee de Slovenie). Elle apportera des contributions originales dans le domaine des sciences naturelles concernant la Slovenie ou la Youi fj goslavie et paraitra dans une serie libre de fascicules qui, apres avoir atteint une certaine čpaisseur, seront reunis en tomes (»knjiga"). Comrae langues de publication sont admises, outre les langues yougoslaves et la-tine, egalement les principales langues mondiales. Aux mčmoires compo-sčs en langues slovene ou serbo-croate se joindront des rčsumes dans une des langues mondiales, Les Membres de la S e c t i o n d’ h i s t o i r e n a t u r e 11 e' d e l a S o c i e t e d u Musče de Slovenie recevront la revue moyennant la cotisation annuelle des 30 Dinars. Le prix des fascicules et des tomes sera fixd d’aprfes leur čtendue. Des memoires particuliers peuvent čtre acquis aussi separčment pour le prix de 10 Dinars par 16 pages imprimčes. Un echange de publications avec deš institutions de sciences natu- ! relles editant des periodiques est a desirer. Lettres et commandes doivent &tre adressšes a la direction de la section. V r i-.-'. A-.. v' > V-;. J }• - 't >$/ \ \ Die Zeitschrift »Prirodoslovne razprave" (Naturwissen-schaftliclie Abhandlungen) bildet die Fortsetzung der Serie B (Natur-wissenschaften) des, »Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo" (Mittei-lungen des Musealvereins fiir Slovenien). Sie wird Originalbeitrage zur Kenntnis der Fauna, Flora und Gaa Sloweniens, bzw. Jugoslawiens brin-gen und in zwanglosen Heften erscheinen, die ohne Riicksicht auf das Erscheinungsjahr nach dem Erreichen eines gewissen Umfanges zu Banden (»knjiga") zušammengefaflt werden. Als Publikalionssprachen sind neben der jugoslawischen und der lateinischen auch die Hauptwelt-sprachen zugelassen. Den in slowenischer oder serbokroatischer Sprache abgefafiten Abhandlungen werden Ausziige in einer der Wqltsprachen angeschlossen. ) t' l\ t > !^v' ' Jf\ ' * v ''Z' 'r i ' * / ^1 x vi: A \ ■ ■ • i{. ••'•A-- ■>: wvr. •• ••• &r-- (Fortsetzung auf Lotos<: Lotos, 78 (1930): 1, 2. Historicky klub: Česktf časopis historicky, XXV (1919). Klub za starou Prahu: Za starou Prahu, XV, 1931. Komise archeologicka pri Češke akademii včd a umeni: Pamdtky archeologicka. XXXVI, 1928/29: 1—2, 3—4. Kralovska češka společnost nauk: Vestnik kralov. i. spol. nauk., tr. filoz.-liist.-jaz., 1930; tf. mat.-prirod. 1930. Vyroini zprdva, 1930. R6zpravy, fil.-hist.-jaz., č. —, 2, 3 (1928'29); R6zpravy, mat.-pfir., t. —, 2 (1929). Musej kralovstvi českšho: Zprdva, 1929. Československe zemedelske museum: Všstnik (eskoslovenskeho zšmčd. mus., IV, 1931. Uredništvo Časopisa Narodniho musea: Časopis Ndrodniho musea, 104 (1930). Uredništvo časopisa »Slavia«: Slavia, X, 1931, 1—3. Společnost Narodopisneho musea českoslovanskeho: Všstnik narodopisny českoslovansky, XXIV, 1931: 3—4. Společnost pfatel starožitnosti českych: Časopis Spol. pidtel starožit. českych v Praze. Verein fiir Geschichte der Deutschen in Bohmen: Mitteilungcn de s Vereins f. Gesch. d. Veutsch. in Bohmen, Jg. 69 (1931): -, -, 3, 4. Regensburg. Historischer Verein von Oberpfalz und Regensburg: Verhandlungen dcs Hist. Ver. v. O. u. R., Bd. 81. Reka (Fiume). Societa di studi Fiumani: Fiume, VIII (I, II), 1930, Rim (Roma). Assoziazione intemazionale per gli studi mediterranei: Bolletlino della Assoz. intemaz. per gli studi medit., II, 1931: 1—4. Rorereto. Academia Roveretana: Atti della Acadcmia roveretana degli agiati, X, 180—181, 1931. Rowne — Wolynskie. Uredništvo časopisa »Rocznik Wolyriski: Rocznik Wolynski, Tom. —, II. 1931. Sarajevo. Zemaljski muzej za Bosnu i Hercegovinu: Glasnik zemaljskog muzeja, 42, 1930, zv. 1, 2. Sehwerin. Verein flir Mecklenburgische Geschichte und Altertuinskunde: Jahrbiicher des Vereines f. mecklenb. Gesch. u. Altert., 95 (1931). Sibinj. Siebenbiirgischer Verein fiir Naturwissenschaften: Verhandlungen und Mitteilungen des Siebenb. Ver. f. Naturw., Bd. 79/80, (1929/30), I, II. Skoplje. Skopsko naučno društvo: Glasnik Skopskog naučnog društva, VI: —, 2 (1929). Knjige Skopskog naučnog društva, 1 (1928). Sofija. Musee royal d’histoire naturelle: Izvesti ja na Carskit prirodonaučni instituti v Sofija, 4 (1931). Musee ethnographique national: Izvestija na Narodnija etnografski muzej v Sofija, VIII—IX (1929). Split. Državni arheološki muzej: Vjesnik za arheologiju i historiju dahnalinsku, 49 (1926/27). Stockholm. Nordiska Museet: Fataburen, 1931. K. Witterhets Historie och Antikvitets Akademien: Fornvdnnen, 1931. Szombathely. Vasvarmegyei Muzeum: Annales musei comit. Castriferrei, sectio hist.-nat., 1928. Acta Sabariensia, 1 (1929). £vkonyve, III (1927/29). Editiones culturales comit. Castriferrei et civit. Sabariae, 1 (1927). Tartu (Dorpat). Estnisches Nationalmuseum: Aastaraamat, VI, 1930. Gelehrte estnische Gesellschaft: Sitzungsberichte der Gelehrten estn. Ges., 1929. Verhandlungen d. Gelehrt. estn. Ges., XXVI, 1932. Trst (Trieste). Societa adriatica di scienze naturali: BolletMno della Societa adr. d. scienze natur., XXIX (1926/27). Societa di Minerva: Archeografo triestino, vol. XVI (vol. cent. parte II). Turfiansky Sv. Martin. Musealna slovenska spoločnost: Časopis Muzedlnej slovenskej spoloin., r. 23 (1931): 1—4. Sbornik Muz. slov. sp., XXV (1931): 1—4. Udine K. Deputazione Friulana di storia patria: Memorie storiche forogiuliesi, XXV (1929). Warszawa. Musee archeologique. E. r. Majevski de la Societe de Sciences de Varsovie: Swiatowit, 13 (1929). Panstwowe muzeum archeologiczne: Wiadomošci archeologiczne, X, 1929. Polskie panstwowe muzeum zoologiczne: Annales Musei zoologici polonici, Tom. IX (1930): 1—14. Prače zoologiczne, Vil/ (1929): 1, 2. Fragmenta faunistica Mus. zool. pol., Tom I (1930) 1—3. Zagreb. Botanički zavod sveučilišta. Etnografski muzej: Etnološka biblioteka, zv. 14 (1). Geološki zavod: Vijesti geološkog zavoda u Zagrebu, 1929, kuj. 3. Hrvatsko arheološko društvo: Vjesnik Hrv. arh. društva, n. s. sv. 15 (1928). Kr. hrvatsko-slavonsko-dalmatinski zemaljski arhiv: Vjesnik kr. dri. arhiva u Zagr., V (1931). Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti: Rad jugosl. akad. znan. i umjetn. 241. (1931). Zbornik za narodni život i običaje južnih Slavena, XXVIII (1), 1931. Monumenta historica Slavorum meridionalium, vol. XI, 1926. Ljetopis Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti, 43 (1929/30). Prirodoslovna iztraiivanja, sv. 17 (1930). Djela Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti, XXX (1931). Bulletin international, livre II (1931). Uredništvo Narodne Starine: Narodna Starina, 25. Uredništvo Veterinarskog arhiva: Veterinarski arhiv, knj. II (1932): 1, 2. Zavod za šumske pokuse: Glasnik za šumske pokuse, 3 (1931). Zader (Zara). Libreria internazionale E. de. Schonfeld: La Rivista Dalmatica, XII (1930), 1, 2, —, 4. Societa dalmata di storia pa tria: Atti e memorie della Societa dalm. di s tor. patr., II (1927). Ziirich. Antiquarische Gesellschaft: Mitteilungen der Antiquar. Gesellschaft in Z., Bd. 30: H. 1, 2, 3, 4, 5, 7, 8. Naturforsehende Gesellschaft: Vierteljahrsschrift der Naturf. Ges. in Ziirich, J g. 76 (1931): 1/2. Poročilo o delovanju Muzejskega društva za Slovenijo v letu 1930 in 1931. Pretekli društveni leti sta bili za razvoj našega društva zelo pomembni. V tem času se je začela uveljaviti preosnova društva, sklenjena na občnem zboru dne 4. julija 1929, po kateri naj bi se izvršila strožja ločitev strokovnega delovanja v društvu po posebnih sekcijah. Glavni odbor je po smernicah, ki mu jih je dal ta občni zbor, izdelal izpremenjena pravila, ki si jih je z nekaterimi majhnimi izpremembami osvojil izredni občni zbor dne 30. januarja 1930. Ta izpremenjena pravila je kr. banska uprava Dravske banovine z odlokom z dne 30. marca 1930, II. št. 10.372 vzela na znanje. Tudi po novih pravilih je ostal namen društva isti, namreč pospeševati jugoslovansko, predvsem pa slovensko domoznanstvo, le organizacija se je izpremenila tako, da nastopajo kot organi društvene volje poleg enotnega občnega zbora in enotnega glavnega odbora še posebne sekcijske uprave, ki jim je poverjeno podrobno vršenje izrazito strokovnega dela, kakor izdajanje publikacij, predavanja, ekskurzije, pospeševanje raziskavanj itd. Te sekcijske uprave predstavljajo torej v smislu modernega načela specializacije dela odcepke glavnega odbora, ki pa so mu slej ko prej pridržani vsi posli vrhovnega društvenega vodstva, zastopstva društva na zunaj (po predsedniku ali njega namestniku), uprave društvenih dohodkov in razpolaganje z društveno imovino, organizatorne zadeve in sploh vsi posli, ki presegajo strokovno delo sekcij skih uprav. Na rednem občnem zboru dne 3. aprila 1930 sta se v smislu novih pravil ustanovili dve sekciji, zgodovinska in prirodoslovna z izvolitvijo šestih članov sekcijske uprave za vsako sekcijo. Zgodovinska sekcija (dr. Milko Kos, dr. Mal, drica Pivec-Steld, dr. Saria, dr. Zwitter in dr. Žontar) si je izvolila za predsednika dr. Milka Kosa; prirodoslovna (dr. Dolšak, dr. Hadži, Hafner, dr. Hirterlechner, dr. Kuščer, dr. Ivo Pirc) pa dr. Jovana Hadžija, ki sta oba v smislu pravil tudi člana glavnega odbora. Na tem zboru izvoljeni glavni odbor se je konstituiral takole: Predsednik: dr. Rudolf Andrejka; podpredsednik: dr. Josip Mal; tajnica: dr>ca Dora Kokalj; blagajničarka: drica Melita Pivec-Stele; knjižničar in arhivar: dr. Rajko Ložar. Ostali odborniki: dr. Fran Dolšak, dr. Fran Kos, dr. Avgust Munda, dr. Balduin Saria, inž. Ivan Sbrizaj, dr. Josip Staudacher. Ze 1. 1930 se je pokazal uspeh izvršenega preustroja Muzejskega društva v poživljenju društvenega delovanja na znotraj in zunaj. Število članstva je raslo; radi točne evidence društvenega članstva se je tudi članarina točneje vplačevala ter se je posrečilo zmanjšati zaostanke iz prejšnjih let. Sekcije, zlasti prirodoslovna, sta razveseljivo poglobili notranje strokovno delovanje s predavanji, zlasti pa z izoblikovanjem društvenih publikacij po obsegu in vsebini. V tem pogledu se je 1. 1930 prvič tudi na zunaj pokazala strožja ločitev zgodovinske in prirodoslovne panoge društvenega delovanja. Publikaciji Muzejskega društva zgodovinskega in prirodoslovnega dela, ki sta do tedaj izhajale, čeprav ločene po vsebini, a vendar v skupnem sešitku »Glasnika Muzejskega društva za Slovenijo«, sta izza 1. 1930 tako časovno ločeni, kakor tudi po obliki različni. Dočim so namreč publikacije zgodovinske vsebine obdržale še prejšnjo obliko in napis na naslovni strani, je prirodoslovna sekcija je!a izdajati svoja izvestja pod značilnejšim imenom »Prirodoslovne razprave«, ki se jim je tudi format iz praktičnih razlogov zmanjšal na normalno mero. Časopis izhaja odslej v obliki sešitkov, ki se bodo brez ozira na meje koledarskega leta združili v knjige šele tedaj, ko .dosežejo primeren obseg. Prvi sešitek »Prirodoslovnih razprav«, ki obsegajo 154 strani brez prideja-nega ilustrativnega materiala, je izšel 1. maja 1931, Glasnik »Muzejskega društva za 1. 1930 z zgolj zgodovinsko vsebino pa 14. marca 1931. Obe publikaciji sta v znanstvenem pogledu dosegli upoštevano višino. Posledica tega je živahno izmenjavanje z izvestji domačih in inozemskih znanstvenih zavodov in društev, ki preskrbuje Muzejsko knjižnico na ta način z dragocenimi znanstvenimi deli. Da zadobi članstvo in ostali prizadeti krogi pogled v to bogato zbirko, podaja pričujoči Glasnik prvič pregled o teh publikacijah po današnjem stanju izmenjave. Podrobno in poglobljeno delo, započeto v 2. polovici 1. 1930, se je smotrno nadaljevalo tudi vse leto 1931. Glavni odbor je s preudarnim gospodarstvom poskrbel sekcijam sredstev za izdajanje obeh glasil, a sklenil je tudi na pobudo predsednika dr. Andrejke v 1. 1932 počastiti spomin na zgodovinarja Iv. Vrhovca z izdajo njegovega životopisa, ki ga je spisal zaslužni društveni član, župnik Ivan Vrhovnik, ter tudi, če mogoče, z odkritjem spominske plošče. Poleg tega se je Muzejsko društvo po svojem predsedniku obrnilo na širšo javnost, da mu pomaga osnovati zbirko zgodovinskih znakov, spominskih kolajn in društvenih znakov iz Slovenije od 1. 1800 naprej. Odziv je bii povoljen, vendar bo treba tu živahnega prigovarjanja in agitacije prav od osebe do osebe. Muzejsko društvo vrši v težkih časih vseobče gospodarske krize mimo in smotrno svoje idealno delo v korist domovini. Da to delo ni zastonj, kaže porast članstva, ki šteje 425 oseb. Zal, da nam je nemila smrt iztrgala v zadnjih letih precejšnje število zvestih in delavnih društvenikov. L. 1930: gg. Laz za rini, Peter Kozina, dr. Ivo Šubelj, Scholl-mayer-Lichtenberg, župnik Franc Zorc; 1. 1931 pa: Anton Bulo v ec, sod svet. Alojzij Hočevar, dr. Valentin Krisper, župnik Fran Kušar, kanonik dr. Jožef Lesar, dr. Danilo Majaron, prof. Ivan M a z o v e c, prof. Gašper Porenta in ravnatelj Fran W i 1 f a n. Zaslužnim članom in vernim sinovom naše zemlje naj bo tudi tu ohranjen časten spomin! Redni občni zbor, ki se je vršil dne 21. oktobra 1931, je odobril društveno delovanje in blagajniško poročilo, ki izkazuje 76.142-71 Din dohodkov in 47.972-06 dinarjev izdatkov. Prebitek 28.170-65 Din bo komaj zadostoval za poplačilo tiskarskih stroškov že izdanih publikacij; vrhtega bo moralo društvo v 1. 1932 izdati dvakrat svoje publikacije, ker mu zaradi gmotnih razmer doslej še ni bilo mogoče izdajati izvestja za vsako tekoče leto. Upati je, da se bo to ravnovesje letos doseglo, ako nam bo članstvo priskočilo v pomoč z rednim in pravočasnim vplačevanjem članarine tako za 1. 1931 kakor tudi za 1. 1932. Glavni odbor se je 1. 1931 konstituiral takole: Predsednik: dr. Rudolf A n d r e j k a ; podpredsednik: dr. Josip Mal; tajnik: prof. Franc Kapus; blagajničarka: drica Melita Pivec-Stele; knjižničar in arhivar: dr. Rajko Ložar. Ostali odborniki: dr. Fran Kos, dr. Avgust Munda, dr. Janko Polec, dr. Ivan Rakovec, dr. Balduin Saria, ing. Ivan Sbrizaj in dr. Josip Staudaeher. V odboru sta tudi še predsednik prirodoslovne sekcije dr. Edo Pajnič in predsednik zgodovinske sekcije dr. Milko Kos. Zgodovinska sekcija se je za 1. 1931 sestavila takole: Načelnik: dr. Milko Kos; namestnik dr. Josip Mal; tajnik dr. Fran Zvvitter: blagajničarka drica Melita Pivec-Stele; urednik Glasnika dr. Josip Mal; odborniki: prof. Silvo Kranjec, dr. Janko Polec, dr. Balduin Saria, dr. Josip Turk in dr. Josip Žontar. Prirodoslovna sekcija je vi. 1931 takole sestavljena: Načelnik: dr. Edo Pajnič; namestnik dr. Jovan Hadži; tajnik dr. Ljud. Kuščer, blagajnik dr. V. Bohinec; urednik »Prirodoslovnih razprav« dr. Pavel Grošelj; knjižničar dr. Josip Staudaeher; odborniki: ravnatelj Ivan Hafner, dr. Fran Kos in dr. Ivan Rakovec. Članarina znaša tudi za leto 1932 kakor doslej 30 Din. Za ta znesek prejemajo člani redna izvestja one sekcije, kateri so se z izrečno izjavo pridružili. Kdor hoče prejemati redne publikacije obeh sekcij, mora plačati za vsako sekcijo članarino, torej skupaj 60 Din. P. n. člane prosimo, da izvolijo članarino za 1. 1931, ako je še niso poravnali, vplačali takoj po prejemu pričujočega »Glasnika« po priloženi položnici. Naše društvo stoji, kakor že omenjeno, letos pred težavno nalogo, da poplača tiskovne stroške za društveno glasilo za leto 1931 ter da vrhtega še oskrbi denarna sredstva za društvena izdanja, ki izidejo po priliki še letos jeseni za 1. 1932. Člane, ki so članarino za 1. 1931 že poravnali, prosimo zato, da porabijo priloženo položnico za vplačilo članarine za tekoče leto 1932, čeprav se jim bodo publikacije doposlale šele proti koncu leta. Za zbirko zgodovinskih znakov so Muzejskemu društvu doslej darovali: G. župnik Ivan Vrhovnik: srebrno spominsko svetinjo iz tabora na Vižmarjih (17. maja 1869); g. dr. Edo Pajnič: spominsko medaljo Kranjske kmetijske družbe ob stoletnici njene ustanovitve (1867); g. žel. inšpektor v. p. Alojzij K n a f e 1 j c: trak »Slovenskega omizja v Beljaku« in kokardo »zastopnika koroških Slovencev« pri plebiscitu 1. 1920 na Koroškem; g. dr. Rudolf A n d r e j k a: srebrni obesek (plaketa) v spomin na otvoritev karavanškega predora 1905; bronasta plaketa v spomin na obrambo soške fronte 1915; ovalen, emajliran znak kranjske pomožne akcije med svetovno vojno, značilen, ker je ščit kranjskega orla namesto srebrno-rdeče zlato-rdeče šahiran: kravatna igla v obliki emajliranega bršlina (spomin na deklaracijo z dne 30. maja 1917); emajlirani gumbni znak, ki se je nosil ob prevratu 1918 in bronasta okrogla plaketa generala Maistra (1919); g. dr. Janko Žirovnik: 2 traka sl. a. dr. »Slovenije« na Dunaju; g. dr. Ciril Pavlin: trak sl. ak. fer. dr. »Vesne« v Kranju in trak sl. ak. dr. »Sava« na Dunaju. — Avtomobilski klub kraljevine Jugoslavije, sekcija Ljubljana: 1 vozno plaketo in 1 mali znak za redne člane, 1 vozno plaketo in 1 mali znak za člane »Kola Avtomobilistov« ter 1 vozno plaketo bivšega Kranjskega avtomobilskega kluba. — Rotary-klub, sekcija Ljubljana: svoje hišno znamenje: belo-zeleno odnosno modro-belo-rdečo zastavico na črno politiranem drogu ter dragocen, umetniško izdelan bronasti pepelnik z vgraviranim društvenim znakom in označbo ljubljanske sekcije. — Društvo slušateljev juridične fakultete v Ljubljani: društveni znak. Vsem darovalcem vseskoz zanimivih, mestoma dragocenih spominskih znakov in kolajn najlepša zahvala! Imena darovalcev se bodo v zbirki posebej označila. Prosimo vse naše člane, da nas tudi oni podprejo ter nam pošljejo ev. spominske predmete na naslov društv. predsednika dr. Rudolfa Andrejka, Ljubljana, Breg 20/11. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel čeč. 615 32 Die Mitglieder der Naturhistorischen Sektion des Musealvereins fiir S1 o w e n i e n erhalten die Zeitschrift gegen einen Jahresbeitrag von Dinar 30.—. Der Preis der einzelnen Hefte bezw. Bande wird nach dem jeweiligen Umfange festgesetzt vverden. Ein-zelne Abhandlungen konnen auch als Separatabdriicke um den Preis von etwa Din 10.— fiir den Druckbogen bezogen werden. Schriftenaustausch mit naturwissenschaftlichen Institutionen, wel-che periodische Publikationen herausgeben, ist erwiinscht. Zuschriften und Bestellungen sind an die Sektionsleitung zu richten. The periodical ..Prirodoslovne razprave" (Natural Science Papers) is the continuation of the series B (Natural sciences) of the »Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo** (Communications from the Museum Society of Slovenia). It will publish original contributions to the knovvledge of the natural sciences relating to Slovenia as well as the entire Yugo-Slavia. It will appear at irregular interwals in numbers which will build volumes („knjiga“), wl>en they reach a certain size. In addition to the Yugo-Slav and the Latin languages, articles vvritten in the chief universal languages will also be accepted for publication. Papers written in a Yugo-Slav language vvill be summarized in an universal lan-guage. The members of the Natural History Section of the Museum Societyof Slovenia will receive the periodical upon paying the memhership fee of 30 Dinars a year. The priče of the single numbers and volumes will be stated in relation to their size. Reprints of single papers may also be obtained for the priče of about 10 Dinars for a sheet of 16 pages. We desire to arrange exchange with other Natural History Institu-tions which are publishing similar periodicals. Letters and orders schould de addressed to the Director of the Section. Us Peter, Embrijonalni razvoj ktenofor. — Die Em- bryona!entwicklung der Ctenophorcn . . ... .! 155—178 Kara man, Dr. Stanko, Beitrag zur Kenntnis der Sufhvasser-Amphipoden. — Prinos poznavanju sladkovodnih amfipod Jugoslavije ..... 179—232 Rakovec Ivan, Zur Miozanfauna der Steiner Vor-alpen. — O miocenski fauni kamniškega predgorja.........................^ . .. . 232—266 , >1 Vx>V': . ;