dSR~DNJA KNJIŽNICA CELJE TUR!ZEM Informativno glasilo Centra za promocijo turizma Slovenije • Celostna podoba slovenskega turizma - Zakaj vprašanje "Rožice ali lipov list"? sploh ni več vprašanje ........................................................... 2. in 3. stran • Evropske nacionalne turistične organizacije - Raziskava ETC o evropskih nacionalnih turističnih organizacijah .............................. .... ............ -4. in 5. stran • Emltlvnl turistični trgi za Evropo - 50 let skupne promocije pod "marelo" Evropske turistične komisije ....... .............................................. 6., 7. in 8. stran • Fundacija za turizem, Ekonomski učinki turizma .................... .. .. ........ ... ...... ...................... .. ............................................................................ ......... 9. stran • MICE sektor turistične Industrije - Dobimo se ... na Kubi!, Sydney dobro leto dn i pred olimpijskimi igrami 2000-0I novega tisočletja ......... 10. in 11. stran • Turistični megatrendl v Evropi - Turistični megatrendi v Evropi do leta 2005 in naprej .......... ... .... .. ...... ...................................... ..................... ......... 12. stran • Kje dopustujejo Avstrijci, ltalljanl In Slovenci - Avstrijski domači trg v letu 1999 - domači gost izredno pomemben, Letos dobra tretjina Italijanov sploh ne bo šla na počitnice, Slovenci dokazujejo, da so počitnice blizu .... ... ...................... ........... ........................... .. 13. stran • Oblikovanje turističnega proizvoda - Kolesarjenje postaja vse pomembnejši turističn i proizvod ............................................................................. 14. stran • Novice CPTS - CPTS odprl turistično informativni urad v Zagrebu, Slovenska turistična borza 1999, Prisotnost Slovenije v programih tujih TO za zimo 1999/2000 ........................................................................................... ...................................................................................... .. ...... ... ...... ... .............. 15 . stran • Zadnja stran: Nov korak v turistični ponudbi zreškega Uniorja, Hoteli Koper dobivajo novo podobo. Ponudba občine Slovenske Konjice se povezuje, Dumont: še en nemški vodič po Sloveniji, Kje je kdo, Podčrtano, Slovenija na kratko ................................................... .. ........................................... 16. stran RDA Koln - začetek prodaje slovenske turistične ponudbe za leto 2000 V Kolnu je med 10. in 12. avgustom 1999 potekala največja borza avtobusnega turizma RDA, ki pomeni prvega izmed ključnih promocijskih dogodkov, ki odločajo o uspešnosti turistične sezone v letu 2000. Več kot 70 vodij prodaje in direktorjev najpo- membnejših slovenskih hotelskih hiš in turističnih centrov je na skupni slovenski predstavitvi v organizaciji Centra za promo- cijo turizma Slovenije s tujimi partnerji podpisovalo povsem konkretne pogodbe o sodelovanju za prihodnje leto. CPTS je poleg izredno atraktivne postavitve stojnice - v sodelovanju s Turističnim združenjem Portorož je predstavitev pote- kala v znamenju slovenske obale in še posebej mediteranskega vzdušja Portoroža - poskrbel za tri odmevne dogodke. Na pr- vi večer borze, 10. avgusta 1999, je zunaj sejmišča v Hotelu Dorint potekal slovenski večer, na katerem so za vrhunsko kuli- nariko poskrbeli kuharski mojstri vodilnih portoroških hotelskih hiš. Povabilu CPTS se je odzvalo 173 organizatorjev potovanj in novinarjev iz Nemčije, Avstrije, Italije, dežel Beneluksa in Skandinavije, kar je do sedaj rekorden odziv na tovrstnih pred- stavitvah. Osrednji dogodek v okviru predstavitve Slovenije na samem sejmu pa je bila odmevna II Portoroška fešta II v sredo, 11. avgusta, na kateri so se slovenski ponudniki lahko srečali s številnimi povabljenimi TO in novinarji, skupaj jih je bilo kar 350. Predstavitev Slovenije na RDA pa so zaznamovali še nekateri drugi dogodki. Najpomembnejši nemški TO pri prodaji Slovenije na nemškem trgu - Alpetour je drugi dan borze, 11. avgusta, skupaj s CPTS in slovenskimi ponudniki organiziral uspešen sprejem za svoje agente, prav tako v znamenju primorske kulinarike. Alpetour je za RDA izdal katalog II Slowenien spezial II s programi za leto 2000, ki ga je pred začetkom borze naslovil na 6800 nemških avtobuserjev in po njihovih poročilih je med borzo vladalo veliko zanimanje za Slovenijo, začele pa so že prihajati tudi prve rezervacije za naslednje leto. Slovensko stojnico je v času borze kar dvakrat obiskal dr. Norbert Grein, predsednik RDA (Ring Deutscher Avtobusunterneh- mer). Med njegovim obiskom na stojnici so potrdili termin letne skupščine aprila 2002 v Sloveniji in sprejeli sklep, da bo de- legacija RDA Slovenijo obiskala aprila 2000, poleg tega pa so se dogovorili, da bo CPTS skupaj z RDA organiziral študijsko potovanje nemških avtobusnih prevoznikov po Slovenij i. V segmentu slovenske zdraviliške ponudbe pa je nedvomno najpomembnejša novica iz letošnjega RDA ta, da bo eden vodil- nih nemških organizatorjev potovanj Neckermann v svoj posebni produktni katalog za leto 2000, ki ga bo v obsegu 150 strani posvetil izključno ponudbi zdravilišč, prvič uvrstil tudi Slovenijo (poleg rednega letnega kataloga, ki na nekaj straneh že vklju- čuje Slovenijo) . S tem se kaže trend velikih organizatorjev potovanj, da v svojo ponudbo vse bolj vključujejo zdraviliške ozi- roma 11 Wellness II programe. Pri tem se Sloveniji odpirajo pomembne priložnosti, da preko organiziranega turizma aktivneje trži slovenska naravna zdravilišča, kjer je bilo v zadnjih nekaj letih narejen največji kakovostni premik k oblikovanju celovite in raznovrstne ponudbe v obliki sodobnih zdraviliško-rekreacijskih centrov. Pošljite nam programe Skoka v leto 2000! Center za promocijo turizma Slovenije vabi vse turistične organizacije, podjetja in podjetnike, da mu pošljejo programe silvestrovanja, 31. decembra 1999. Slovenskemu trgu bomo predstavili možnosti za silvestrovanje in silvestrske več­ dnevne pakete ter domače goste povabili, da se za edinstveno praznovanje vstopa v novo tisočletje odločijo v Slove- niji. Programe nam pošljite do 10. septembra 1999 (faks: 0611891 841 ali misa.novak@cpts.tradepoint.si) . ~elJe - SKlad1See Per I I 17936 / 1999 IIIIIII III III III III IIII II IIIII II lllllll 1111111111111111 5000006946,35 COBISS «D ~ z t., r;i r t., m Komentar Izpad tujega povpraševanja je, vendar manjši, kot smo pričakovali Po prvih uradnih, vendar še vedno predhodnih podatkih za ob- dobje od letošnjega januarja do vključno julija je Slovenijo skupaj obiskalo 961.757 turistov, kar predstavlja 4 odstotke manj kot v letu 1998, opravili pa so 3.386.969 prenočitev oziroma prav tako 4 od- stotke manj kot v istem obdobju lani. Pregled rezultatov tujega pov- praševanja nam pokaže, da je v Slovenijo v prvih sedmih mesecih prišlo 13 odstotkov manj tujih gostov, ki so opravili 12 odstotkov manj prenočitev kot lani v enakem obdobju, medtem ko se je število domačih prihodov povečalo za 6 in njihovih prenočitev za 3 odstotke. Zaostanek za lanskimi rezultati v tem obdobju je precej manjši, kot so slovenski turistični ponudniki napovedovali še pred dvema mesece- ma. Na MMGT in CPTS smo namreč ob začetku krize na Balkanu sku- paj s slovenskim turističnim gospodarstvom opravili raziskavo o ne- gativnih vplivih vojne na slovenski turizem, v kateri smo ugotovili, da bi v danih razmerah izgubili kar 23,1 odstotkov prenočitev, z dodat- nimi akcijami pa bi naj izpad zmanjšali najmanj za sedem odstotkov. Vse od konca marca je CPTS skupaj s slovenskim turističnim go- spodarstvom izvajal številne dodatne akcije tržnega komuniciranja in odnosov z javnostmi na tujih in pa tudi na domačem trgu_ Dodat- na sredstva, ki jih je v ta namen dodelila Vlada RS, CPTS pa razdelil skozi razpise za dodatne akcije, so spodbudila dodatna vlaganja s strani slovenskih turističnih ponudnikov v višini 395,444.150 tolarjev, številne akcije pa se bodo nadaljevale v jesenskih mesecih. Na ok- tobrsko Slovensko turistično borzo in na študijska potovanja bo do konca leta v Slovenijo prišlo več kot 300 tujih organizatorjev poto- vanj, slovenska turistična ponudba se bo predstavila na več kot dese- tih workshopih v tujini, potekal bo redni program sejemskih nasto- pov, potem ko je Slovenijo v prvih sedmih mesecih obiskalo čez 200 novinarjev (kar je 50 več kot v istem obdobju lani), pa jeseni načrtu­ jemo obisk še dvanajstih skupin tujih novinarjev s po približno šes- timi udeleženci oziroma po ducat z vsakega primarnega trga. Razpoložljivi uradni podatki dokazujejo pozitiven vpliv dodatnih akcij na ublažitev izpada, hkrati pa nam pregled prenočitev v ne- katerih najpomembnejših slovenskih turističnih krajih pokaže, da so večje hotelske hiše uspešno pritegnile domačega gosta, če so mu le ponudile privlačne in cenovno ugodne programe. Zato so tudi rezultati po posameznih krajih zelo različni. Tako je na primer Porto- rož od januarja do julija zabeležil 39 odstotkov več domačih preno- čitev, ob 19 odstotnem padcu tujih prenočitev pa je skupno število ostalo na ravni lanskega leta. Na Bledu so našteli 8 odstotkov več domačih gostov, vendar je bil izpad v primerjavi z lanskim letom za- radi tudi čez 90 odstotne odvisnosti tega kraja od tujih trgov·še ved- no 14 odsoten, Kranjska Gora je imela 11 odstotkov več domačih gos- tov, Bohinjska Bistrica 36, Rogaška Slatina in Koper po 2, Izola in Rog- la po 1 odstotek, Banovci 10, Topolšica 12, Ljubljana pa celo 23 od- stotkov več domačih in ob tem še za 3 odstotke več tujih . Pole$ Lju- bljane so pozitivne indekse pri tujih turistih beležili še Terme Catež (indeks 105), Podčetrtek (124), Rogla (108), Dolenjske Toplice (117), Banovci (114), Lendava (101), presenetil pa je Maribor s 45 odsotnim povečanjem pri tujih in 53 pri domačih gostih. Kljub temu, da se za turistični izkupiček najpomembnejši mesec, avgust, že izteka, pa bo celotno sliko uspešnosti avgusta - zaradi največje koncentracije dopustov tako tujih kot vse bolj tudi domačih gostov - mogoče podati šele konec septembra, ko bodo na voljo uradni podatki. Vse aktivnosti, ki jih na CPTS izvajamo v tesnem sodelovanju s slovenskim turističnim gospodarstvom, bodo prave rezultate po- kazale v prihodnjih mesecih oziroma v naslednjem letu. Veliko težo daje akcijam namreč prav dejstvo, da niso bile naravnane samo v smislu trenutnega "gašenja požara", temveč dolgoročno oziroma v smeri ohranjanja poslovnega sodelovanja s tujimi partnerji, ki vklju- čujejo Slovenijo v svoje programe. Turizem je dvosmerna cesta, spoštujemo pravico vsakega pri svo- bodni izbiri cilja za svoje dopustovanje doma ali v tujini. Naš cilj je bil usmerjen popolnoma tržno. Z 260 vsebinsko in cenovno zanimivimi programi, ki jih je slovensko turistično gospodarstvo v okviru letošnje nadgradnje akcije "Dobrodošli doma" dodatno ponudilo domačemu tržišču v petih katalogih počitniških idej, ter v obliki skupnih promo- cijskih akcij, ki jih izvajamo s posameznimi turističnimi področji, na konkreten način pospešujemo prodajo slovenske turistične ponudbe in tako poskušamo učinkovito konkurirati tuji ponudbi na slovenskem trgu, ki je kot vemo iz leta v leto agresivnejša. Zato je slovensko turis- tično gospodarstvo glede na strateški pomen domačega trga (v letu 1998 je le-ta predstavljal kar 51,3 vseh prenočitev) domačemu gostu v okviru skupne akcije "Počitnice so blizu" in preko svojih akcij po- speševanja prodaje namenilo veliko pozornost. Pomembno je, da nam zaenkrat uspeva na tem trgu ohranjati trend pozitivnega gibanja domačega povpraševanja. Franci Križan Začetki segajo v leto 1995 Celostna podoba slovenske turistične po- nudbe je bila v letu 1995 ena od izvedbe- nih aktivnosti Resolucije o strateških ciljih na področju turizma, sprejete v Državnem zboru RS 24. januarja 1995. Aktivnosti v zvezi z trženjskim načrtovanjem osnov in kreativne izvedbe celostne podobe slo- venske turistične ponudbe v obliki bar- vnega šopka rožic so potekale na Ministr- stvu za gospodarske dejavnosti kot takrat pristojnem ministrstvu za področje turiz- ma in se nadaljevale v okviru Centra za promocijo turizma Slovenije, ki je bil z Uredbo Vlade RS ustanovljen leta 1995. Celostna podoba je nastajala na osnovi strategije trženja slovenskega tu rizma in določitve ciljnih trgov in turističnih pro- izvodov slovenske turistične ponudbe. Na osnovi teh strateških izhodišč je bil takrat izveden javni razpis za oblikovanje krea- tivnih rešitev nove celostne podobe, na katerem je bila po dvostopenjskem posto- pku za izvajalca izbrana Agencija za ·razi- skovanje, svetovanje in oblikovanje tržnih komunikacij Futura in njen kreativni tim pod vodstvom Igorja Ariha, nastala pa je v tesnem sodelovanju z neodvisnimi sveto- valci ter z odgovornimi na Ministrstvu za gospodarske dejavnosti. Na strani naročnika (torej Ministrstva za gospodarske dejavnosti RS) je bila tako angažirana skupina strokovnjakov kot komisija za izbor izvajalca in nadzor nad izvedbo projekta. V tej komisiji so zraven odgovornih v ministrstvu sodelovali tudi domači in tuji strokovnjaki na področju tržnega komuniciranja in turizma. Od domačih strokovnjakov sta to bila pred- vsem dr. Zlatko Jančič, strokovnjak na pod- ročju tržnega komuniciranja in profesor na FDV, in Jani Bavčer, oblikovalec. Oba sta bi- la v 80-tih letih tudi nosilna člana ekipe nekdanjega Studia Marketing, ki je bil av- tor dotedanje celostne podobe z lipovim li- stom. Od tujih strokovnjakov pa sta sode- lovala direktorja podjetij THR iz Barcelone in Econstat iz Bologne, Eulogio Bordas in dr. Stefano Dal'aglio, ki sta bila tudi vodil- na avtorja priprave strateških trženjskih dokumentov slovenskega turizma v letih 1993-1994, ki so bili podlaga za oblikova- nje Resolucije o strateških ciljih na podro- čju turizma, sprejete v Državnem zboru ja- nuarja leta 1995. Poglavitni razlogi za spremembo celostne podobe slovenskega turizma sredi devetdesetih • Slovenijo je bilo potrebno narediti raz- poznavno in v skladu z načrtom trženja pozicionirati v očeh potencialnih in ob- stoječih gostov na ciljnih tujih turistič­ nih tržiščih; • Poiskati je bilo potrebno najpomemb- nejšo razlikovalno prednost slovenske turistične ponudbe v primerjavi s konku- renčnimi drugimi pnnudniki, pri čemer je bilo potrebno izhajati hkrati iz priča- list"? ~ . sanJe enskih elektronskih in tiskanih medijih lovenske11111 t11rizmu Z$odila ln11Ja krivica. edini pravi in izvirni slovenski simbol - i, warholskimi ittf I rožicami in da je čas, da Tako pravijo razni samooklicani turistični niki itd, medtem ko tisti, ki s,1w najbolj kovno utemeljene odgovore. kovanja ciljnih gostov do Slovenije kot turistične dežele in razpoznavnih ele- mentov slovenske turistične ponudbe; • S simbolom slovenske turistične po- nudbe je bilo potrebno doseči večjo udarnost in svežino Slovenije kot mla- de in turistično privlačne dežele; • Novi trendi turističnega povpraševanja na turističnih trgih v tujini v devetdese- tih letih so zahtevali večjo privlačnost, vedrino, raznolikost, aktivnost, inovativ- nost in ciljno usmerjenost tudi pri trž- nem komuniciranju; • Dotedanji simbol z lipovim listom je bil glede na trende turističnega povpraše- vanja in nujno smer razvoja slovenske turistične ponudbe v ponudbo aktivnih, raznolikih, privlačnih, dinamičnih in ino- vativnih turističnih programov preveč "zaspan" , dolgočasen in je komuniciral predvsem zelenost Slovenije in njeno geografsko umeščanje; • Lipov list je postal predvsem politi č ni simbol povezan z osamosvajanjem Slo- venije in se je uporabljal tudi za ozna- čevanje simbolov npr. slovenske vojs- ke, Gospodarske zbornice Slovenije ipd. Postal je glasnik nekdanjega, plan- sko usmerjenega turizma, skoraj nepre- poznaven v poplavi novih, vse bolj sme- lih turističnih trendov v svetu, ki so za- znamovali mednarodni turistični trg. Na sejmih, borzah in v oglaševanju so vse bolj prevladovale barvite, razgibane in agresivnejše podobe iz turistično naj- bolj razvitega sveta. Nenavadno pa je bilo, da se ob tolikšni čustveni naveza- nosti Slovencev na lipov list, ki je bila pogojena z obdobjem osamosvajanja in iskanja simbolike slovenstva ter se- veda obilne promocije s tem simbolom v vseh slovenskih medijih (TV in radijski oglasi, oglasi v tiskanih medijih, pla- kati, številni izdelki kot nosilci simbola ipd.) ob nastanku slovenske države ni uporabil kot uradni simbol države (za- stava, grb ipd.); • Odločitev o oblikovanju za turistično ,promocijo ustreznejšega simbola je bi- la olajšana tudi z dejstvom, da pod tem simbolom Slovenija na ciljnih tržiščih ni bila razpoznavna v meri, ki bi nareko- vala njegovo ohranitev (kar so dokaza- le posebne raziskave na podlagi anke- tiranja tujih turistov na ciljnih tržiščih v Avstriji, Italiji in Nemčiji, ki so bile nare- jene leta 1995). Pri potencialnih gostih, kjer je bil ta simbol razpoznaven, pa je bila močna povezava z Jugoslavijo, katere del je bila Slovenija v času ko- municiranja tega simbola. Prav tako je bil simbol z lipovim listom konec osem- desetih let komuniciran predvsem v do- mačem okolju v Sloveniji, kjer se je Slo- vencem seveda najbolj vtisnil v spomin z akcijo Slovenija moja dežela, ki pa je spodbujala predvsem domoljubna čus­ tva in družbeno aktiven odnos do svoje dežele in turizma. Seveda pa bi bilo zmotno in zelo naivno misliti in pričako­ vati, da enaka čustva do tega simbola gojijo naši ciljni gostje na tujih tržiščih. Celostna podoba odseva vizijo razvoja slovenske turistične ponudbe Osnovna zamisel in tudi vizija razvoja slo- venske turistične ponudbe sredi devetde- setih let, ki je izhajala iz strokovnih podlag v Strateškem načrtu trženja in čemur jemo- ralo slediti tudi tržno komuniciranje in v ok- viru tega tudi celostna podoba Slovenije na področju turizma, je bila naslednja: • Slovenija je prijetna dežela z izredno zelenim, pristnim in varovanim oko- ljem, kjer se srečata svežina Alp in top- lina Mediterana. Ta dežela ponuja obi- skovalcem prijetno raznolikost počit­ niških kombina<;:ij: sproščen počitek, aktivne počitnice, številna odkritja in doživetja, bogastvo kulturne in naravne dediščine. Doživetje počitnic in tudi kratkega obiska v Sloveniji je predvsem sproščeno, lahkotno in gostoljubno. Slovenija je dežela, obsijana s soncem in vedrino, polna privlačnih tradicij, do- bro organizirana in lahko doseglj iva (v Evropi, a vseeno še vedno neodkrita). • Šopek simbolično oblikovanih barvnih rožic, ki so usmerjene desno navzgor na modrem kvadratu in z modrim dinamično oblikovanim napisom Slovenija, je bil iz- bran kot optimalna rešitev izmed več pri- pravljenih predlogov kot tisti, ki najbolje izraža prej navedeno osnovno zamisel o predstavi turistične ponudbe Slovenije, ki je tudi skladna s trendi tu rističnega pov- praševanja na prelomu tisočletja . Pozi- cijski slogan "The green piece of Europe" (= Zeleni košček Evrope) je bil izbran kot dopolnitev osnovnemu znaku celostne podobe za komuniciranje na tujih tržiščih , ki poudarja "zeleno" komponento slo- venske turistične ponudbe in jo umešča v evropski prostor. Nov simbol slovenske turistične ponudbe izraža in komunicira Slo- venijo kot deželo z naslednjimi atributi: • svežina (cvetlice in barve svežine), • dinamičnost (usmerjenost šopka rož desno navzgor in napis Slovenija v di- namični kurzivi), • raznolikost (barvno bogastvo rož) , • gostoljubje (rože kot simbol gostoljub- nosti), • urejenost (rože v kvadratu), • hkrati izraža germansko urejenost (mo- dri kvad rat) in mediteransko sprošče­ nost (simbolično in igrivo obli kovane rože), • optimizem in vedrina (izrazite in vedre barve rožic), • neokrnjenost in pristnost narave (sim- bol rož in pozicijski slogan "The green piece of Europe), • umeščanje v Evropski prostor (pozicij - ski slogan "The green piece of Euro- pe"). Raziskava o primernosti nove podobe na primarnih turističnih trgih Na osnovi anketiranja potencialnih turis- tov na ciljnih tujih tržiščih v Avstriji, Italiji in Nemčiji (od koder prihaja v Slovenijo preko 70 % tujih gostov) glede primernosti upo- rabe novega simbola slovenske turistične ponudbe - pri čemer se je le-ta primerjal tudi z takrat obstoječim lipovim listom - so bili med drugim oblikovani naslednji bist- veni zaključki: • Simbol z rožicami veliko bolj od lipove- ga lista pri gostih asociira na veselje, vedrino, toplino in sonce in je po mne- nju anketiranih gostov veliko bolj origi- nalen ter moderen; • Po splošni oceni je bil gostom bolj všeč simbol z rožicami kot pa z lipovim listom; • Najbolj negativna ocena pri simboli zli- povim listom je bila, da je suhoparen, dolgočasen, nepomemben in da nima nekega posebnega pomena. Prav tako so bile anketirancem veliko bolj všeč barve na simbolu z rožicami kot pa na simbolu z lipovim listom. Lipov list so anketirani v veliko večji meri kot rožice ocenili kot žalostni simbol; • Simbol rožic so anketirani najbolj pove- zovali z atributi kot so: morje, sonce, vedrina, raznolikost, umetnost in kultu- ra ter tudi zeleno naravo in umeščeno­ stjo v Evropski prostor; • Simbol lipovega lista pa so anketiranci najbolj povezovali z zaščiteno naravo, najmanj pa s soncem; • Pozicijski slogan "The green piece of Europe" so anketirani ob prvi seznanitvi z njim spontano povezali predvsem z naslednjimi asociacijami: zeleno, ekolo- ško, narava, gozdovi, Ev(opa, Velika Bri- tanija, Irska, Avstrija, Nemčija, Švica; • Pri vprašanju, za kakšne ljudi bi bile najprimernejše počitnice v deželi z sim- bolom z rožicami, so bili najpogostejši odgovori: aktivne in dinamične počit­ nice za skupine mlajših prijateljev, pare in družine. Za deželo, ki se predstavlja z lipovim listom, pa je bil najpogostejši odgovor: počitnice y naravi za seniorje; • Na vprašanje, kateri simbol najbolj jas- no predstavlja osnovno zamisel o Slo- veniji kot turistični deželi (zamisel kot je bila navedena v eni zgornjih alineji), je bil odgovor visoko v korist simbola z rožicami v primerjavi z lipovim listom; • Na vprašanje, kateri deželi bi prisodili pr:edstavljeni simbol z rožicami, so bili nJjpogostejši odgovori: Italiji, Avstriji, Franciji; • Na vprašanje, koliko predstavljeni sim- bol ustreza njihovi predstavi o Slove- niji, je dobil simbol z rožicami višjo oce- no od simbola z lipovim listom. Zakaj pobude o zamenjavi simbola niso na mestu Razmišljanja in pobude o zamenjavi spre- jetega simbola barvnega šopka rožic na modrem polju kot turističnega simbola Slovenije z lipovim listom so iz strokov- nega trženjskega vidika povsem nespre- jemljive iz naslednjih razlogov: • Celostna podoba se ne menjuje vsaj 8 do 10 let, saj to lahko vnese zmedo na tržišče; • Nova celostna podoba s simbolom barvnih rožic je bila zasnovana na stro- kovnih tržnih podlagah in je razdelana v celoten sistem njene pojavnosti, ki omogoča zelo širok spekter njene upo- rabnosti na različnih instrumentih trž- nega komuniciranja; • Celostna podoba se je uveljavila na tujih tržiščih preko instrumentov tržne- ga komuniciranja, ki si jih je majhna de- žela, kot je Slovenija, v preteklih letih ob skromnih sredstvih za turistično pro- mocijo lahko privoščila (turistični sejmi in borze, tiskane publikacije za tuje tr- ge, odnosi z javnostmi, skupno oglaše- vanje z organizatorji potovanj, študijski izleti turističnih novinarjev in turističnih agentov ipd.); • Celostna podoba s simbolom rožic se je uveljavila in postala razpoznavna tudi na domačem trgu preko akcij tržnega komu- niciranja z domačimi javnostmi (Imejmo se fajn, Dolg vikend so kratke počitnice, oziroma Dobrodošli doma). Poudariti pa velja, da promocijske akcije na domačem tržišču pod simbolom rožic niso družbe- no prebuditeljske akcije (kot je to bil v večini primer z lipovim listom) temveč konkretne akcije pospeševanja domače­ ga povpraševanja po slovenski turistični ponudbi v interesu slovenskega turistič­ nega gospodarstva; • Simbol rožic in celoten sistem celostne podobe odlično komunicira predstavo o turistični ponudbi Slovenije, ki je v skladu z tržnimi trendi (aktivno, dina- mično, privlačno, so-naravno, Evropsko, ipd.). Poudariti velja, da so odzivi na simbol ro- žic in predstavljanje Slovenije na tujih tr- gih v zadnjih letih zelo pozitivni in da so nastopi Slovenije na turističnih sejmih in borzah po vsej Evropi pod novo celostno podobo med najbolj vidnimi in razpozna- vnimi za razliko od teh nastopov pred de- setletjem in več. Skladno s simbolom se OPT je namreč spremenila tudi strategija pro- mocije. Slovenija je skrbno izbranim trž- nim segmentom začela ponujati ciljno in kakovostno oblikovane turistične proiz- vode. Vprašanje razpoznavnosti Slovenije Vprašanje razpoznavnosti Slovenije bo žal vedno povezano tudi z njeno majh- nostjo ter omejenostjo sredstev za name- ne institucionalne turistične promocije. Mišljenje, da je znak (turistični simbol) kot del celostnega identitetnega sistema neke dežele najbolj pomemben element za povečanje razpoznavnosti, je popol- noma zgrešeno, nestrokovno in tudi po- bude v tej smeri neutemeljene. Pomislite samo, ali sami poznate (oz. koliko na- ključno izbranih ljudi pozna) turistične znake oz. simbole npr. Francije, Italije, Ir- ske, ZDA, Švice, Madžarske, Češke, Bel- gije, Finske, švedske, Poljske, ipd. Vse naštete dežele so veliko večje in pomem- bnejše v svetovnem merilu, pa zagotovo ne znate povedati, kakšni so njihovi tu- ristični simboli za več kot polovico nave- denih držav. Razpoznavnost neke dežele se namreč gradi na celosten način: z njenimi gospo- darskimi uspehi, izdelki, storitvami, poli- tično stabilnostjo in razpoznavnostjo, zgodovinskimi osebami in dogodki, zna- nimi ljudmi, ipd. Vloga turističnega sim- bola pa je, da omogoči lažje tržno komu- niciranje na področju trženja turističnih storitev in izdelkov neke dežele ter jo na- redi razpoznavno na turističnem tržišču in s tem prispeva del celotnega identitet- Norwegian Tourlst Board Norway WALWNIE • BRUXELLRS ---------=any ~~~ TOERISME VLAANDEREN BULGARJA CR_O...L T IA- CVPRUS TOURISM ORGANISATION ~ FINNISH TOURIST BOARD lcelandic Tourist Board ~ Bord Failte 'lJJ' Irlsh 'R>urist Board ••• --Grand-Duche de Luxembourg MONACO PRIMERI CELOSTNIH PODOB EVROPSKIH DRŽAV KOT TURISTIČNIH DEŽEL Poland-the natural choice • Portugal •• --TuristRadet Switzerland. TIIRKEY Za primer si poglejmo celostne podobe 29 članic Evropske turistične komisije, med katerimi je tudi Slovenija. Nekatere spominjajo na nacionalne simbole ali zastave (kot so na primer francoski, britanski ali švedski simbol), medtem ko pri drugih tovrstnih vzporednic ne moremo najti (italijanski, španski, nizozemski, irski, turški). Po uvedbi našega novega simbola je prišlo do sprememb tudi pri Ircih (odpovedali so se svoji klasični starodavni deteljici in za turis- tični simbol sprejeli "objem", v katerem pa sta tudi dve majhni deteljici; na sliki je ETC uporabila še star simbol), Britancih (tudi tradi- cionalni Britanci so septembra 1997 spoznali, da stari "Union Jack" ne bo mogel več tekmovati z vse bolj agresivnimi marketinškimi pri- stopi drugih evropskih držav in so svoji preprosti BTA kratici z britansko zastavo dodali malce umetniške note in bolj sproščene oblike), Hrvatih (ti so sredi leta 1997 zamenjali logotip, "Majhna dežela za velike počitnice" pa je postala "Raj na zemlji"), Francozih, Čehih (ti so leta 1996 za svoj turistični simbol uvedli zlati lipov list, potem pa ga leto dni kasneje zamenjali s stiliziranimi črkami CCC - Česka cen- trala cestovnicho ruchu) in še bi lahko naštevali. ~- -- ·~ ------- - ,,. • ~" . .. - "'III: '- .... - .. ~ ' 1 t 1 : · nega sistema dežele. Ce primerjamo raz- poznavnost in image turistične ponudbe Slovenije z razpoznavnostjo nekaterih drugih panog in področij delovanja dr- žave, menimo, da smo turistični delavci lahko zadovoljni z doseženim, seveda pa to ne velja v absolutnem smislu, kjer nas čaka še veliko strokovnega in trdega dela na področju uveljavljanja turistične ponudbe Slovenije. UPORABA CELOSTNE PODOBE SLOVENSKE TURISTIČNE PONUDBE Lastnik materialnih avtorskih pravic nad celostno podobo je Center za promocijo turizma Slovenije. V skladno z določili 174. Člena Zakona o avtorskih in sorod- nih pravicah (L RS št.21/95) pri Avtorski agenciji za Slovenijo je bila dne 13. 12. 1999 vpisana v register zavarovanih del pod zaporedno številko R 175/95. Celostna podoba turistične ponudbe Slovenije se lahko uporablja na promo- cijskih materialih in izdelkih komercial- ne narave samo ob predhodnem sogla- sju CPTS in skladno s Priročnikom za uporabo celostne podobe slovenske tu- ristične ponudbe. Ker želimo zagotoviti pravilno uporabo znaka, apeliramo na vse, da se na CPTS (Marija Rožman, tel. 061 18 91 840) obr- nite v zvezi z vsemi morebitnimi vpraša- nji, ki se vam porajajo ob uporabi znaka. V ta namen imamo na voljo zloženko, ki povzema glavna izhodišča, ki jih je pri uporabi znaka vedno potrebno upošte- vati (znaka brez napisa Slovenija ne smemo uporabljati; pozicijski slogan "The Green Piece of Europe" ne upo- rabljamo za Slovenijo itd.) - TIČNE ORGANIZACIJE Raziskava ETC Evropska turistična komisija (ET(J - European Trave/ Commission) je spomladi 1999 med svojimi članicami opravila raziskavo, s katero je dobila pregled načina in višine financiranja nacionalnih turističnih organizacij na prehodu v novo tisočletje, povprašala pa jih je tudi o vplivu modernih telekomunikacijskih tehnologij na njihovo delo. V anketi je sodelovalo 22 od 29 članov ETC: Avstrija, Belgija, Ciper, Češka Republika, Danska, Estonija, Finska, Francija, Nemčija, Velika Britanija, Grčija, Madžarska, Islandija, Irska, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Portugalska, Slovenija, Španija, švedska in Švi- ca. Za primerljivost in analizo rezultatov te raziskave se moramo zavedati, da se sodelu- joče nacionalne turistične organizacije razlikujejo tako po velikosti kot po strukturi ozi- roma organiziranosti. Očitne razlike me