Izhajajo vsako jutro>
Veljajo do konca leta 1918 20 K. Za četrt leta K 10-—. Mesečno K 3 50.
Posamezna številka 20 v.
Oglasi po dogovoru.
Uredništvo in upravništvo je v „Zadružni tiskarni“. Dunajska cesta št. 7.
Telefona št. 180.
Uredništvo je strankam na razpolago od 6—7. ure zvečer.
Št. 74.
V Ljubljani, petek dne 27. septembra 1918.	Leto I.
Avstrijsko volno poročilo.
Dunaj, 26. septembra. (K. u.) Uradno.
Nikakih večjih boje^.
Šef generalnega štaba.
Nemško vojno poročilo.
Večerno poročilo.
Dunaj, 25. septembra. (K. u.) Uradno.
Med potokom Omignon in Sonjmo smo zavrnili nove sovražne napade.
Berolin, 26. septembra. (K. u.) Uradno.
Zahodno bojišče.
Vojna skupina kraljeviča Ruprechta.
Boji na predpolju v nižini Lyse, severno kanala La Bassee in pri Woewres.
Vojna skupina general, polkovnika von Boehna.
Močnemu sovražnemu ognju jugoiztočno Epehy in pri Bellicourtu so sledili samo delni sunki, ki smo jih zavrnili.
Med potokom Omignon in med Sommo je j sovražnik nadaljeval svoje napade. Prvi naval se je zfušil v združenem ognju naše artiljerije in infanterije. Težišče dopoldanskih napadov se. je nagibalo k višini med Pontrustom in Gricourtom. Mimogrede se je sovražnik na njej ustalil, a s protisunkom smo jo zopet vzeli. Popoldne je zastavil Francoz med Francilly in med Sommo ponovne močne napade, ki smo jih do nekih malih vrzeli zavrnili. Oba minula dneva smo tu ujeli 220 mož.	V,.
Vojna skupina nemškega cesarjeviča.
Pri krajevnem podjetju infanterije severno Allemanta (med Ailetto in Aisno) smo ujeli sovražnikov. Severno Vailly smo odbili napade sovražnikov.	•
Vojna skupina vojvoda Albrechta.
Iztočno Mozele smo zavrnili delen napad sovražnikov. Tam bojujoče se čete 31. domobranske brigade so s protisunkom ujele Francozov in Amerikancev.
Sedem letal sovražne skupine, ki je bila napadla Frankobrod ob Meni in Kaiserslautern,, smo sestrelili.
von Ludendorff.
Foch hoče prodreti do Rena.
Basel, 26. septembra. Foch se je izjavil proti poročevalcu „Baseler Nachrichten“: Mi še ne stojimo ob Reni, toda prišli bomo tudi tja, če nekoliko počakamo in potrpimo.
Trezna sodba Fochova.
Ženeva, 26. septembra. „Echo de Paris“ piše, da je izjavil generalissimus maršal Foch, da se z ozirom na sedanji obči vojaški položaj protivi prav odločno nazoru, kakor bi bila zmaga nad Nemci lehka reč. Nikjer ni videti takih znakov. Njegova naloga je osvoboditi francoska tla od sovražnika. Ker pa se sovražnik v svojih novih postojankah hudo protivi, je nada na zmago ali odločitev letos zelo pičla.
Proti Clemenceauju.
Bern, 26. septembra. Clemenceaujeva netaktnost napram Avstroogrski daje listom povod za močne napade. „Journal du Peuple“ obžaluje da, če že morajo Francozi prenašati njegovo nervozno temperamentno politiko, nima Clemenceau vsaj za zunanjenega ministra ob stran: koga drugega kakor dobrega in neznatnega Pichoha, ki ima vedno eno samo idejo, namreč Ciemenceau-jevo. V trenutku, ko se kaže sovražnik pripravljenim za mir, bi bilo pač bolje, biti spreten kakor pa brutalen. 1
„Nevidni“ nemški podvodni čolni.
Bern, 26. septembra. Angleška poročila o potopu parnika „Admiral Charner“ dajo slutiti neko novo taktiko nemških podmorskih čolnov. Prav posebno poudarja angleški tisk okoliščino, da tudi tokrat kakor že prej pogosto niso videli nemškega podmorskega čolna.
Stremljenje za mirom.
Ženeva, 25. septembra. Vodja francoskih socijalistov Renaudel zahteva v „Humanite“, da bi parižki kabinet preciziral svoj mirovni program. Tej zahtevi pariški poslanci zelo pritrjujejo in se razgovarjajo o tozadevni interpelaciji.
Ženeva, 25. septembra. Paul Mistral poudarja v „Humanite“, da kljub vsem oviram ničesar ne opusti, da omogoči internacijonalno kon- | ferenco delavcev.
Dogodki v Macedoniji.
Načelnik bolgarskega generalnega štaba general Burmov je zastopniku tiskovnega vodstva podal natančno poročilo o poteku operacij v Macedoniji, kjer, se je sovražnikom ob izredno težkih izgubah posrečilo, potisniti bolgarsko fronto nazaj in pridobili prostora. Opustitev tega odseka je odredilo vrhovno poveljstvo, da se ohrani nedotaknjena sila narodne armade, da jo imamo ob potrebi na razpolago. Naše zadnje čete, ki so s sovražnikom v stiku, mu prizadevajo hude izgube. Sovražnik je med Vardarjem in Dojranskim jezerom nameraval zamahniti, da prebije naše črte in naši armadi zapadno Vardarja pripravi težaven položaj. Toda kljub silnemu trošenju streljiva in ob sodelovanju precejšnjih moči se je sovražni sunek razbil ob odporu 9. divizije in je imel sovražnik izgube, ki jih cenimo na nič manj kakor 8 do 9 tisoč mrtvih ranjenih. Izborni naš položaj v tem odseku bi nam dovoljeval, da bi sijajno izkoristili ta dobri uspeh, ali mi se nikdar ne spuščamo v podjetja, ki bi nam obetala velike uspehe, pa nas obenem stala razmeroma prevelikih žrtev. V teh dnevih velikih bojev na južni fronti mora bolgarski narod pokazati svojo moralno silo in zaupanje v srečni izid uvedenih operacij. Samo roka, ki trdno drži meč, bo mogla izvesti zahteve in ideale našega naroda. To pa zahteva trdne edinosti vseh državljanov, da srečno dokončamo sveto in pravično stvar Bolgarije.
Mučen položaj Turkov v Palestini.
„Berliner Tagblatt“ piše: Turška fronta v Palestini je bila zapadno od Jordana od Angležev prebita. Angleži se imajo za ta uspeh zahvaliti zlasti močnim indijskim četam in artiljeriji. Zdi se, da bodo Angleži to pot svoj uspeh bolj energično izrabili, kakor ob prebitju pri Gazi. Položaj turških čet je resen; zlasti je opasen, ker jih ogrožajo Arabci.
Angleško poročilo iz Palestine pravi, da je število ujetih naraslo na več kakor 40.000 mož in število uplenjenih topov na 265.
V Nemčiji.
Hertling se brani.	/
Berolin, 26. septembra. Očitanja, katera so včeraj predbacivali kanclerju, so ga primorala, da je danes odgovarjal. Njegov zagovor pa ni napravil nobenega vtisa.
,	Debata v glavnem odseku.
"
Berolin, 26‘ septembra. Glavni odsek dr-s žavnega- zbora je danes nadaljeval razpravo o splošnem političnem položaju. Državni kancler grof Hertling je izjavil, da so pritožbe, ki so jih bili včeraj izrekli vsi govorniki proti delovanju cenzure in proti izvajanjem zakona o društvih in zborovanju v znatnem obsegu utemeljene. (Klici: Čujte, čujte I) Državni kancler ne mara ušes zatisniti pred upravičenimi pritožbami. Vendar pa svetuje, naj poslanci vse zapostavijo, kar loči.
Konservativec grof Westarp pravi, da leže vzroki malodušnosti prebivalstva v notranji politiki. Govornik meni, da se treba bojevati, dokler sovražniki ne pripoznajo Nemčiji pogojev za življenje.
Neodvisni socijalist Lebedour poudarja, da se mora o položaju razpravljati v javni seji drž. zbora. Vojaški birokratski, sistem je že povzročil dovolj nesreč.
Poljak Seyda je izjavil: Napram krizi v vladi se držimo rezervirano. Smo za primerno parlamentarizacijo in demokratizacijo in borimo se proti vojaškemu birokratskemu sistemu. Bre-stovskega h bukareškega mira ne priznavamo za mir sporazuma.
Berolin, 23. septembra. „Vorwärts“ piše: Kakor čujemo bodo povodorg odloka vojnega ministrstva in prepovedi zborovanja v prid mirovne rezolucije državnega zbora morali biti vsi odloki vojnega ministrstva vsakokrat predloženi državnemu kanclerju.
Poljsko vprašanje.
%
Berolin, 26, septembra. Zastopnik poljske vlade grof Ronikier se je vrnil v Berlin. V Varšavi je imel važno posvetovanje s sedajnim načelnikom vlade Kucharzewskim.
Splošne volitve na Angleškem.
Kodanj, 26. septembra. Splošne volitve na ; Angleškem se bodo glasom londonskih poročil j „Tempsu“ vršile menda 30. novembra. Prvikrat | bo da se vrše volitve po vsej Angliji istega dne. j Za rezultat se bo še le izvedelo čez nekaj dni, | ker se poročila iz krogov vojaštva in pomorščakov ! gotovo zakasne. Lloyd George si je baje svest zmage.
Rušila.
Grozote.
Stockholm, 25. septembra. Iz Irkutska javljajo, da so bila v več krajih v Sibiriji urejena taborišča za interniranje boijševikov z njih rodbinami. Bol ševike silijo k najtežjim delom in jih pošiljajo dan in noč v jame na delo. Načrf postreliti boljševike so opustili, pač pa morajo vsi poginiti v rudnikih.
Petrograd, 25. septembra. V Petrogradu so pred dnevi izvlekli iz petropavlovske trdnjave 47 obsojenih jih postavili na javen trg in jih ustrelili. Med ustreljenimi je tudi tajnik desnodemokrat-skega odbora profesor Vitold Jarkavski, znamenit učenjak na polju aeronavtike.
Curih, 25. septembra. Iz Samare javljajo: Simpatije delavcev ža vlado sovjetov so velike, tako da so volitve v svet delavskih zastopnikov izpadle boljševikom v korist. Več nego polovica strankinega sveta so brezstrankarji, kakor se boljševik! tam imenujejo. Kontribucija 200.000 rubljev, ki jo je naložil Dutov, je izzvala ogorčenje pri delavstvu in malih meščanih. Radi pomanjkanja dela jih mhogo mre gladu. Cene živilom rasto. Dovoz se upira. Beli teror narašča. Kozaki so s Cehoslovaki vse bolj nezadovoljni in groze, da se bodo maščevali.
Helsingfors, 26. septembra. Telegrami iz Petrograda javljajo, da je bilo v zvezi z atentatom na Lenina usmrčenih 512 oseb. Premnogo pa jih trpi v ječah in zaporih. Tudi žena Kerenskega, njegova dva sina, njegova mati in nečakinja so v zaporu. September je za Petrograd sploh kritičen. Prebivalstvo nima kruha in živi le od slanikov.
Stockholm, 26. septembra. „Severnaja Komuna* poroča, da so bivšega velikega kneza in carjevega brata Mihajla prepeljali v Perm.
General Sirota.
Stockholm, 26. septembra. „Izvestija“ javljajo,^ da je postal general Sirota vrhovni poveljnik Čehoslovakov in onih ruskih čet, ki se družijo s čehoslovaškimi. Sirota je energičen mož, ki je spravil Čehoslovake pod železno disciplino, j S kozaškim generalom Ivanovim je sklenil Sirota zvezo za obrambo in napad in upa, da. potolče boljševike.
Mobilizacija pomorščakov baltskega brodovja. *
Stockholm, 26. septembra. „Izvestija“ jav-Ijajo: V najbližjem času bodo vpozvani bivši pomorščaki baltskega brodovja. Njih število cenijo na 6000.
Babica ruske revolucije — mrtva.
Ženeva, 26. septembra. Radiogram javlja, da je gospa Breško Breškovska, ki jo imenujejo babico ruske revolucije, umrla. Pogreb se je vršil na troške revolucijonarne vlade.
Dnevna politika.
Podaljšanje poslanlških mandatov. Razne stranke državne zbornice so zato, da se podaljšajo mandati, ki bi sicer potekli s koncem leta, še pred rešitvijo davčnih predlog za eno leto. Ministrski predsednik pa je odklonil junkfum med podaljšanjem mandatov in davčnimi predlogami. Vprašanje podaljšanja mandatov bo baje rešeno v prvi seji poslanske zbornice.
Zveza slovanskih železničarjev> Dne 22. septembra bi se imelo vršiti v Pragi zborovanje zveze slovanskih, železničarjev, katerega se je udeležilo 24 čeških, poljskih in jugoslovanskih organizacij. Čim pa se je imela započeti debata, se je pojavil vladni komisar, ki je zborovanje zaključil.
Bosna in — Alzacija. Bosno hočejo sedaj naenkrat osrečiti z ureditvijo njenega državno-pravnega stališča. Alzacijo tudi. Kakor poročajo nemški listi, nameravajo Alzacijo proglasiti za popolnopravno nemško zvezno državo. Hočejo torej nekaj, o čemur poprej niso hoteli ničesar slišati. Bosna in Alzacija sta bili doslej „Reichsland“. Zanimivo bi bilo poznati povod, oziroma impulz, odkod prihaja naenkrat ta mrzličnost. Ali ni skupnega izvora?
Dosedanja pruska politika proti Poljakom se ne sme vzdržati. — Tako je rekel poslanec Gröber v seji glavnega odseka nemškega državnega zbora. Vsi poznamo dosedanjo prusko politiko na Poznanjskem. Ta politika je danes največja ovira za ureditev poljskega vprašanja in je najbolj pomagala, da se je okrepila vsepoljska stranka. Sedaj pa se zavzemajo Nemci za popuščanje! Tako, kakor pri nas, sila kola lomi!
Ludendorff vlada — ne Hertling. Tudi to je vzklik obupane duše. To grenko očitanje je vrgel v obraz nemškemu kanclerju poslanec Scheidemann. Doslej so bili Nemci precej diskretni o svojih notranjih razmerah, zlasti če so vedeli, da jih pozorno posluša inozemstvo. Že celo pa niso nikdar hoteli priznati, da vlada v Prusiji, oziroma v Nemčiji kaka „vojaška stranka“. Kadar jim je Lloyd George očital tako stranko, so ga ogorčeno zavračali. Kaj bo sedaj rekel Lloyd George?
Kongres tlačenih narodov. Glasom vesti italijanskih listov se takoj po konferenci antante, ki je za nekaj časa preložena, v Parizu zopet sestane kongres tlačenih narodov. Zastopani bodo vsi tlačeni narodi in vsi odbori, ki so se v antantnih državah osnovali v zaščito teh narodov. Kongresu bodo predsedovali Albert Thomas, Porre in Steed.
Španija ln Burlanova nota. „Journal de Geneve* daje madridskemu kronskemu svetu velik pomen. Kralj je došel iz San Sebastiana nalašč, da bi predsedoval. V Madridu je konferiral Dato z Mauro. Španskega poslanika v Parizu, ki se je še nedavno razgovarjal z Datom v San Sebastjanu, so tudi pričakovali v Madridu. Gre o presojanju sedanjega položaja, pri katerem igra avstro-ogrska nota važno vlogo.
Konferenca Slovanov v Ameriki. „Pester Lloyd“ poroča: V Washingtunu se' je vršila konferenca jugoslovanskih, poljskih in češko-slovaš-kih zastopnikov, ki je trajala 14 dni. Odobren je bil popoln program za zatirane narode AvstrO-Ogrske in sklenjeno je bilo ustanoviti posebno osrednjo organizacijo srednjeevropskih malih narodov, ki bo varovala interese narodov, ki tej organizaciji pristopijo. Po končanih posvetovanjih je sprejel Wilson profesorja Masaryka, predsednika češkega Narodnega odbora, profesorja Pa-derewskega, zastopnika poljske Narodne organizacije in pa voditelja jugoslovanskih zastopnikov.
Ti so izročili Wilsonu na konferenci odobreni program ter mu izjavili, da so zatirani narodi odločeni podpirati ameriške vojne cilje. Predloženi program zahteva svobodno Češko, svobodno Poljsko in svobodno Jugoslavijo.
Wilson, Burian In Anglija. Kodanj, 26. septembra. Iz Londona prihajajoča poročila potrjujejo neprijetni utis, ki ga je napravila v Angliji ameriška nota, zlasti pa njena naglica. Se celo Reuterjev urad je razširjal v komunikeju z dne 16. t. m. besedo, kakor bi aliiranci avstrijsko noto skrbno preudarili, vsled česar bi se odgovor zamudil za nekaj dni. Ko se je bilo zvedelo za avstroogrski predlog, je naš londonski korespon-dent poročal, da bo odgovor aliiraucev dostojanstven, primeren veliki stvari, ki jo branijo. Ko je postal v Londonu znan lakonski odgovor Wil-sonov, so bili tam skrajno nevoljni. Da se to ne bi več godilo, ustanovijo centralo za diplomacijo aliiranih držav.
♦
Tiszini načrti — padli!
Dunaj, 26 septembra. Glavni predmet -razgovorov v parlamentu tvori Jugoslovansko vprašanje. Nafrte grofa Tisze odklanjajo. Enodušna odklonitev od strani parlamenta je mnogo pomogla k temu.
Budimpešta, 26. septembra. Nasproti različnim poročilom, ki so se razširila z ozirom na njegovo potovanje, je izjavil grof Tisza, da je povedal vsem, s katerim je govoril, čisto jasno in določno, da njegovo potovanje nima političnega značaja (kakšnega pa? op. ured.), da so njegovi razgovori privatni razgovori in da zbira on samo informacije (no torej! op. ured.). Rešitev jugoslovanskega vprašanja, kakor si jo misli on, odgovarja interesom Avstrije in Ogrske.
Dunaj, 26. septembra. Iz Budimpešte dohajajoča poročila vele, da imajo tudi na Ogrskem pomisleke glede priklopitve Bosne in Hercegovine. V Zagrebu in Sarajevu je namreč grof Tisza videl in slišal reči, ki so povzročile preobrat v javnem mnenju na Ogrskem (aha! op. ured.). Sicer pa je tudi gotovo, da bi bili obe avstrijski zbornici proti priklopitvi.
Zadfcr, 26. septembra. Tu se je grof Tisza razgovarjal s poslanci Biankinijem, Ivčevičem in Prodanom o političnih razmerah v Dalmaciji.
Dunaj, 26. septembra. „Pari. Korr.“ piše, da jej javljajo od pristojne strani, da ni resnično, da bi nemškonacijonalna zveza privolila v pri-klopitev Bosne in Hercegovine k Ogrski, če bi zato prišli k Avstriji neki obmejni komitati z deloma nemškim prebivalstvom. To so gole izmišljotine. Odgovorna nemškonacijonalna politika gre v čisto drugo smer. O tem pa niso niti razmišljali.
Tisza v Budimpešti.
Budimpešta, 26. septembra. Grof Tisza je ^ došel sem in se posvetoval z Weckerlejem. Posvetovanje je trajalo več ur.
Ogrski ministrski svet.
Budimpešta, 26. septembra. Danes popoldne se je vršil tu ministrski svet, kateremu-pripisujejo veliko važnost. Na dnevnem redu je potovanje grofa Tisze in pa vprašanje fuzije delavne (Tiszine) stranke z vlado.
LPozno spoznanje.
Prehranjevalna politika, kakoršno vodi proti Avstriji žita in masti bogata Ogrska, je tradicio-nelno prijateljstvo Nemcev do Mažarov precej ohladilo- Nemci so smatrali v bo^u proti Slovanom Mažare vedno za svoje zveste zaveznike in dovoljevali so jim v tem boju eno državnopravno koncesijo za drugo, dokler se niso čutili Ogri dovolj močnih, da prevzamejo vodstvo cele državne politike v svoje roke. Sedaj pa, ko čutijo .ogrsko moč tudi Nemci sami, so začeli počasi Spregledovati in sedaj jih je strah njihovega lastnega dela.
Kako odločilno vlogo igrajo Ogri tudi v tostranski državni polovici, se je pokazalo posebno očitno sedaj o priliki reševanja jugoslovanskega vprašanja.
Na Dunaju sploh nihče nič ni vedel o tem, kaj se namerava, vedeli so vse le v Budimpešti, odkoder so vodili celo akcijo. Spitzmüller in Hus-särek, ki bi kot Nemca morala vsaj nekoliko zastopaj avstrijski interes, sta ostala čisto v ozadju, v ospredju pa sta stala Wekerle in grof Tisza! Tisza je kot poverjenik ogrske vlade prepotoval vse južne dežele, zbiral informacije in pritiskal na jugoslovanske politike, kolikor je mogel, da
bi se uđali ogrskim željam in se izrekli za pri-klopitev Bosne k Ogrski — na Dunaju so pa lepo mirno čakali, kaj bosta rekla Wekerie in Tisza! Avstrijskim Nemcem je narodnost nočnih čuvajev tam kje v Hebu ali pa na mariborskem Karčovinu mnogo važnejša kakor pa rešitev svetovnega vprašanja kakor je naše.
Sedaj, ko je že skoro prepozno, so pa začeli tudi nekateri Nemci uvidevati, kaj pomeni zanje rešitev jugoslovanskega vprašanja v ogrskem smislu. Uvidevajo, da bi v tem slučaju tudi Slovenci začeli bolj gravitirati na Ogrsko kakor pa k Nemcem in boje se, da ne bi počasi Ogri pritegnili k sebi še — Slovencev! Če bi se res zgodilo, da bi prišli tudi Slovenci pod krono sv. Štefana in tako dosegli svoje združenje s Hrvati, potem Nemci sploh nimajo pri rešitvi jugoslovanskega vprašanja nobene besede več, in kar jim je najhuje, Adrija je zanje izgubljena . . . Vse take možnosti gledajo pred seboj, katere so pa zakrivili sami s tem, da so Ogrom prepustili povsod in vedno prvo besedo in sedaj se vzbuja v njihovih srcih bridek kes, kakor ga rodi grenko spoznanje.
Le poglejmo, kako piše „Pijeva korespondenca“ :
„O kakem vplivu Avstro-Ogrske ali celo Avstrije same na jugoslovanski problem ne moremo več govoriti, vpoštev pride samo še volja ogrske vlade. Celo zaradi Dalmacije nima Avstrija mnogo besede, ker stoji prebivalstvo na stališču zedinenja s Hrvaško. Če pa pride do te združitve, ne bo mogla Avsirija več mnogo odločevati o hrvaškem vprašanju. Na ta način bo ležalo jugoslovansko vprašanje izven območja avstrijske državne polovice.
/ Samo eno jugoslovansko vprašanje še osta-/ne Avstriji, da ga reši sama, in to ie slovensko. -Če tega ne uredimo pravočasno, potem bodo izgubili avstrijski Nemci in Avstrija (? op. ur.) vsak vpliv na jadransko politiko in na politiko bližnjega orijenta.
Da je sploh prišlo tako daleč, da se rešuje jagoslovanski problem proti Avstriji (— proti to-istranski polovici), moramo pripisovati razmerju med Nemci in Slovenci, katero je radikalna politika na obeh straneh skozi desetletja zastruplje-vala. Nemški radikalci so mislili, da bodo storili svojemu narodu bogve kako uslugo, če podžgo narodnostni boj v obmejnem ozemlju, pri tem so pa popolnoma prezrli vidike svetovne politike. Če bi bili kulturnim težnjam Slovencev v prošlih desetletjih vsaj nekoliko ugodili, če ne bi bilo šolsko vprašanje postalo predmet bojev, na katerem je vsaka stranka merila svojo moč, ne bi bili Slovenci nikdar zahtevali lastne jugoslovanske države 1
S tem pa, da so nemško-radikalni krogi smatrali napredujočo germanizacijo Slovencev za cilj, katerega je treba doseči, so napravili silno uslugo sovražnikom avstrijskih Nemcev, namreč Lahom in Srbom. Hrvatje in Srbi ne bodo nikdar pod nemškim gospodsvom, ampak pod gospodstvom nenemškega naroda, bodisi Lahov in Angležev ali pa Ogrov, kakor bo že vojska — izpadla.
Slovenci se bodo pa toliko bolj opirali na Hrvate in Srbe, kolikor večje nasprotstvo bo med njimi in Nemci. To nasprostvo prav za prav ne bi smelo niti obstojati, ker so Slovenci kulturno razmeroma najbolj germanizirani, nasprotstvo je rodil samo kratkovidni radikalizem. Krivda pa ni le na slovenski strani, ampak zadeva še bolj nemške radikalce ki so vodili nemštvu skrajno škodljivo polidko s tem, da so zapustili pot! sporazuma med narodi. Ti so uganjali na jugu monarhije osvojevalno politiko, ki je pa odpor na nasprotni strani samo povečala. Rekli so sicer, da morajo zgraditi do Adrije nemški most, ampak ta gradnja je bila želo nesrečna, ker so jo gradili nemški protestantski pastorji preko katoliškega slovenskega ljudstva. Zato je zadnji čas, da začnemo ob dvanajsti uri sklepati sporazumen mir s Slovenci.“
Tako „Pijeva korespondenca“. Škoda, da prihaja tako pozno, res že ob dvanajsti uri, če ni že več.. .
Iz domačih listov.
„Naprej“ biča z bridko satiro dunajsko vlado, ki rešuje jugoslovansko vprašanje brez ^nas:
Jugoslovansko vprašanje bi radi rešili. Morda niti ne toliko radi tega, ker je postalo to > vprašanje pereče, marveč zato, da pokažemo našim nasprotnikom, kako smo pripravljeni dati svojim narodom avtonomijo in drugo. Mi nismo kakor ententa, ki zatira svoje narode. Nismo kakor Angleži, ki nočejo dati niti mrvice pravice Ircem. Mi smo pritrdili Wilsonu in celo boljševikom glede pravice, ki jo imajo narodi, da določajo svoje bodoče življenje. In sedaj hočemo še enkrat postaviti taka načela v prakso. Pokazati hočemo svetu, da to, kar ententa zahteva od nas, je pri nas že v praksi. Seveda bi bilo nespametno, da bi vpraševali Slovence, Hrvate ali Srbe, kako si neki žele urediti v bodoče skupno bivališče. Te tri jugoslovanska plemena itak ne znajo misliti in bi se lahko zgodilo, da bi pustile pečenko za dober kos polente. Mi pa nočemo tega^ Mi hočemo tudi te narode osrečiti. Seveda jim ne bomo dali Jugoslavije. Ampak prav radi, jim ustrežemo s tem, da pHklopimo Bosno in Hercegovino Sv. Štefana kroni in da storimo enako tudi z Dalmacijo. Zraven bomo še nahrulili mohamedanske Bosance proti krist-janskim; pravoslavne Srbe proti katoliškim Hrvatom, katerim bomo še posebej povedali, da je hrvatsko pravo sveta reč, ki je Slovenci ne bodo smeli omalovaževati. Kaj hočejo še več naši Jugoslovani, kaj hoče še več od nas naša večna sovražnica ententa. Za druge še trudi naša visoka gospoda. Za druge, za one, ki ne znajo sami tako misliti kakor bi si želeli na Dunaju in v Budimpešti.
„Slovenec“ je bil hud, državni pravdnik pa še hujši. Preveč je bilo menda Jugoslavije.
„Slovenski Narod" poroča podrobnosti o Tiszinem potovanju.
Po domovini.
„Agramer Tagblatt“ In dr. Šušteršič. V uvodniku od 24. t. m. piše „Agramer Tagblatt“ o aferi Cora in pravi med drugim: „Odkar so se Slovenci tako odločno in energično zavzeli za jugoslovansko idejo, poskušajo maloštevilni ljubljanski Nemci z vsemi sredstvi njim naklonjenega vladnega- aparata in s podporo pristašev dr. Šušteršiča Slovencem še to malo odvzeti, kar so si bili z velikimi napori prot: volji vlade pridobili.“ — „Agramer Tagblatt“ je bil doslej vedno list, ki je nekoliko držal na svojo čast, poštenje in ugled. Zato vprašamo njegovo uredništvo, naj nam pove le en slučaj, en sam slučaj, „da so pristaši deželnega glavarja Slovencem kaj odvzeli“. Povedati ga ne bo mogel, ker ga ni! Kdor pozna kranjski deželni odbor oziroma posamezne odbornike z glavarjem vred, bo moral priznati, da je naravnost nesmisel, če se hoče n. pr. dr. Lam-peta prišteti — nemškutarjem! Mi ne zahtevamo, da nas „Agramer Tagblatt“ hvali; tega kot „jugoslovanski“ list ne more storiti. „Pač pa je lahko toliko dostojen, da piše resnico. Če se kdo ne ogreva za krfsko deklaracijo ali pa za zagrebško, zato še ni nemškutar; če pa naglašamo majniško deklaracijo v njenem čistem pomenu, če naglašamo, da hočemo ostati pri monarhiji kot Slovenci, zato pa menda še nismo — nemškutarji! Toliko tudi gospodje pri „Tagblatt-u“ lahko razumejo. Popravili svoje napake seveda ne bodo.
Kaj vse deklaradtja stori. V „G.azer Tagblatt-u“ se je zaletel nad Slovence dr. Eger, ljubljanski advokat in nemški narodni svetnik. Hudo mu je, ker je vsa slovenska javnost nastopila v aferi Cora enotno. To boli nemškega gospoda. Zato nam pravi, da bi mi lahko že zdavnaj imeli slovensko realko, če bi le hoteli. Piača naj jo pa — ljubljanska aprovizacija in deželna vnov-čevalnica za živino! Sicer je pa vsega vpitja zaradi slovenske realke kriva le majniška deklaracija. Ta nam je zmešala pamet. Nam ne toliko, Nemcem bolj, gospod doktor!
Narodno gledališče v Ljubljani — začne z dramsko sezono! Kakor vsako gledališče v državi, je tudi naše gledališče glede osobja vsaj deloma navezano na mobilizirance. V današnji dobi, ko je vsak moški vojak, je posebno težko sestaviti osobje, a popolnoma nemogoče je pridobiti operni orkester in moški zbor brez vojaških obvezancev. Kakor vsako drugo gledališče je tudi naše pravočasno vložilo prošnjo za oprostitev angažiranih članov solistov, pevcev in god-, benikov. Žalibog, ta prošnja še do danes ni rešena, naše gledališče pa zato doslej še nima celega orkestra in popolnega zbora. Iz tega vzroka je bila za 15. t. m. nameravana ponovna slovesna otvoritev gledališča nemogoča in je neizvršljiva še do danes. Upravni svet Narodnega gledališča v Ljubljani je zatorej na poročilo ravnateljstva v svoji sinočnji seji sklenil, da se slovesna otvoritev gledališča Odgodi dotlej, da bo možno poleg vzorne dramske predstave prirediti tudi na umetniški višini stoječe glasbene predstave, s primerno popolnim orkestrom in popolnim zborom. To bo po vseh idošlih vesteh mogoče okoli 15. oktobra t. 1., ko se priredi slavnostna gledališka otvoritev strogo kulturno in umetniškega značaja ter se k predstavam povabijo tudi bratski literarni in gledališki krogi severno* in jugoslovanski. Ker pa ne gre sezono še dalje odlašati, se v nedeljo, dne 28. t. m. otvori vsaj dramska sezona s skromno domačo slavnostjo. Dopoldne ob 11. se priredi v gledališču akademija, ki bo v glavnem obsegala prolog in nastope opernih solistk in solistov — zvečer se pa uprizori Franc Finžgar-garjev narodni igrokaz „Divji lovec“. Obe prireditvi se vršita izven abonementa, ter je dobid vstopnice od jutri, petka dopoldne v gledališki blagajni. — V ponedeljek se vrši takisto izven abonementa kot druga dramska predstava Gabrijele Zapoljske poljska komedija „Morala gospe' Dulske“. — V torek se pričenjajo predstave za abonente. Igralo se bo vsak večer. Vsi abonenti dobe vsako uprizorjeno dramo in se za nje ponovi tudi akademija. Dramsko osobje je že pripravilo poleg navedenih dveh iger 'tudi še A. Ji-raska češko gledališko igro „Laterna“ ter pripravlja Bran. Nušič srbsko komedijo „Svet“, Leva Tolstega rusko dramo „Moč teme“ in Shakespearovega „Hamleta“.
Gledališke vesti. Deželni odbor kranjski je imenoval za gledališkega deželnega cenzorja g. profesorja Adolfa Robido. — Gledališko ravnateljstvo je pridobilo za scenografa g. akade-mičnega slikarja Ivana Vavpotiča. — Posle gledališkega lektorja je prevzel g. Franc Marolt.
Premalo bankovcev Imamo, zato bo avstro-ogrska banka povečala svojo tiskarno. V bančnem poslopju je že odpovedala nekaterim trgovinam, ker rabi banka te prostore zase. Banka tiska sedaj dvanajstkrat toliko bankovcev kakor v mirnem času. Še bo denarja.
Enkratni nabavni prispevek za leto 1917 za učiteljsko osobje, ki dne 1. decembra 1917 ni bilo dejansko v službi. Deželni odbor je sklenil, da ima prejeti vse aktivno učiteljsko osobje, ki 1. decembra 1917 ni bilo v aktivni učiteljski službi, službovalo pa je pred in po navedenem terminu, enkratni nabavni prispevek za leto 1917 iz deželnih sredstev. Prizadeto učiteljsko osobje naj se v svrho nakazila prispevka obrne naravnost na Kranjsko deželno knjigovodstvo v Ljubljani z označbo natančnega rtaslova.
Vojna odlikovanja. S srebrno hrabrostno svetinjo prvega razreda za oficirje je odlikovan rezervni poročnik Dominik Cerjak 87. p., z vojaškim zaslužrtim križem tretjega razreda z vojno dekoracijo in meči so odlikovani rezfervna poročnika Matija Ljubič in Fran Srebot, oba 17. pešpolka, rezervna nadporočnika Avguštin Trojan^k 17. pešpolka in Josip Uršič 47. pešpolka, rezervna poročnika Ivan Černe in Josip Ribič oba 87. pp. Nadporočnik Avgust Bertold 17. pp. in rezervni poročnik Mihael Zupan 17. pp. je odlikovan z vojaškim zaslužnim križem tretjega razreda z vojno dekoracijo in meči. Stotnik Martin Colarič san. stot. 8. je dobil znova najvišje pohvalno priznanje-
Imenovanje. Dvorni tajnik pri najvišjem sodnem in kasacijskem dvoru dr. Gregor Rrek
j je dobil naslov in značaj višjega deželnosodnega svetnika.
Iz krogov odvetnikov. Odvetnik dr. Ivan Benkovič v Celju je javil odvetniški zbornici, da se po preteku trimesečnega roka preseli na Dunaj.
Iz veterinarske službe. Državni živino-zdravniki J. Fischer v Celju, Bogoljub Zavadilik v Ptuju in dr. Jožef Hennemann v Rogatcu so imenovani za višje državne živinozdravnike.
Smrt. Dne 25. septembra so pokopali v Gorici očeta prof. Cotiča iz Zadra Josipa Cotiča, ki se je vrnil v Gorico, da umre na domači zemlji. Umrla je v Sežani Ivana vdova Perlinek, rojena Kariš, gostilničarka in posestnica. Na Smolniku pri Rušah je 22. t. m. umrl veleposestnik Karl Harič, star 88 let, vrl Slovenec. Umrla je v Novem mestu Zofija Not roj. Kobe. Umrl je včeraj dopoldne v ljubljanski deželni bolnici profesor državne obrtne šole Celestin Mis. Umrla je v Ljubljani ga. Nežika Gergorič, soproga trgovca v starosti 32 let. Prepeljejo jo v Krašnjo.
Vojaška policija je včeraj pregledovala po ljubljanskih lokalih, če ima vsak svoje listine v redu. V nekaterih kavarnah in gostilnah je vzbudil njen nastop veliko pozornost in tudi precej ogorčenja pri tistih, ki se jim je bati. Zvečer so bili mnogi lokali precej prazni. Jemljite 'torej oprostilne liste in druge legitimacijske dokumente s seboj!
Nakazila otrobov, ki so bila že lansko leto malenkostna, so letos še slabša. Kranjski se je doslej letos nakazalo za 90 vagonov manj, kakor lani. Deželni odbor se je obrnil v tej zadevi na' ministrstvo za prehrano za odpomoč, ker pri ta kem pomanjkanju otrobov in močnih krmil hudo trpi vzreja mlade živine, svinjereja, pa tudi konje-' reja.
Premovanja konj. C. kr. kmetijska družba 'je sklenila, da priredi meseca oktobra dve pje-movanji konj, in sicer eno v Lescah za težke gorenjske, drugo pa v Šentjerneju za vročekrvne dolenjske konje. Zadnja premovanja konj so bila sredi leta 1914 na Kranjskem, a se tedanji program ni mogel izvršiti do konca, ker je med tem izbruhnila Vojska. Ti premovanji, ki se imata sedaj izvršiti, imata pred vsem ta namen, da se dožene, v kakem stanju se nahaja sedaj naša konjereja. Izbiral se bo tudi najboljši material za pleme. Hkrati se je obrnila Kmetijska družba do ministrstva, naj preskrbi za Kranjsko boljših žrebcev in da naj se žrebčarska postaja, ki je bila med vojsko iz Sela prestavljena v Ormož, zopet prestavi v Ljubljano nazaj.
. Proti vinskemu davku. C. kr. Kmetijska družba je v svoji zadnji seji sklenila protest proti raznim določbam nameravanega vinskega davka.
Vojnožltni prometni zavod ni samo zato poklican, da kmetom pobere, kar imajo, ampak bi moral podpirati tudi pridelovanje, zlasti bi moral kmetom preskrbeti semena. A kaj se je zgodilo? Lansko leto je zamenjal poletno in zim- | sko pšenico in je s tem naredil ogromno škodo, j za katero bi ga kmetje lahko tožili, letošnjo jesen je pa sploh brez semenskega žita. Sejati bi bilo treba, pri vojnožitnoprometnem zavodu pa gledajo, kje bi se dalo še kaj pobrati. Kmetje hodijo po obljubljeno semensko žito, gospoda v vojnsžitnoprometnem zavodu so se pa skrili.
Vrnitev orožja. C. kr. policijsko ravnateljstvo v Ljubljani bo njemu leta 1915 oddano orožje zanesljivim osebam, ako za to prosijo, še tudi v mesecu oktobru vrnilo. Policijsko ravnateljstvo se ozira pri temu na dejstvo, da se slabo konzervirano orožje pokvari.
Za oslepele vojake. V ta namen so poslali dfeželnemu odboru darove: po upravništvu „Lai-bacher Zeitung“ g. Fran Schiffer, trgovec v Ljub ljani 30 K mesto venca pok. g. H. Kenda. Glavni zastop C. kr. priv. Assicurazioni Generali 50 K povodom smrti g. Leopolda Petras. C. kr. okr. sodnija v Kostanjevici poravnalni prispevek 30 K.
Poročnik linijske ladje Konjevič — ranjen. Po svojih zračnih bojih občeznani poročnik linijske ladje Demeter Konjevič je bil v nekem zračnem boju zadnjih dni težko ranjen. Konjevič se je ravno vračal z nekega svojega poleta, kar je , prišel v ogenj šrapnelov. Stroj je bil zadet in Konjevič je padel iz višine 1000 metrov na morje. Strl si je trikrat desno roko. Rešili so ga hidro-i plani. .
i	Strela je udarila dne 24, t. m. ob pol ene
ure ponoči v škedenj posestnika Lovrenca Kor-biča v Zbiljah nad Medvodami. Ogenj je uničil celo gospodarsko poslopje: skedenj, šupo, tik hiše stoječ dvojni kozolec, hlev in hišo. Nepoškodovana je ostala le spodnja soba s pohištvom i	in klet. Domači z otroki, ki so spali na skednju,
,	so oteli sebe in živino. Škoda se, ceni približno
na 50.000 kron, a le 6000 kron je zavarovalnine, i	Iz kronike. Početkom decembra 1916 je
okrajno sodišče v Voitsbergu obsodilo kmetico ' na pet dni zapora in 80 .kron globe, ker je za-r htevala za kurje jajce — 16 vinarjev. To je bilo :	pred dvema letoma.
i	Vlom in tatvina. V stanovanje že od po-
i četka vojne odsotnega kapitana linijske ladje
•	Adolfa pl. Bobrika v Trstu, so vlomili neznani i zlikovci in odnesli vse razven težkega pohištva.
Škode je 50.000 K.	/
t	Skrb ža zimo v Trstu. Pod predsedstvom
•	primorskega cesarskega namestnika se je vršila dne 21. t. m. v Trštu seja komisije za premog.
) Namestnik je govoril o težavah pri dobavi pre-i moga iz jam in na transportu. Trst se lehko ze sedaj pripravi na zimo brez premoga. Glede ) oglja so razmere nekoliko ugodneje, ker ima primorska .zadruga za kurivo nekaj zaloge. Komisija - se je posvetovala o grelnicah za revno ljudstvo, c Zato bodo služile nemara knjižnice in razne i društvene sobe.
Baronica na begu. V Gradcu živeča baro-i	niča Konstantin Bruck je brez sledu izginila. So-
j	prog jo je javil policiji, da jo že deset dni po-
)	greša. On misli, da mu je pobegnila v Budim-
. pešto.
V skednju je zgorei. V Dražnici pri Beljaku je buknil v skednju požar. Ogenj so sicer i	pogasili, a ko so razgrebali pogorišče, so našli
c	med pepelom zoglenelo truplo občinskega reveža.
Narodno gospodarstvo.
Promet z vinom v Istri. Upravna komisija mejne grofovine Istre naznanja, da c. kr. namest-ništvena naredba z dne 14. sept. 1917. Pr. A. 622/5. drž. zak. in naredb. št. 32 glede prometa z vinom v Istri, ostane v veljavi tudi glede letošnjega pridelka 1918 do razglasi ve nove naredbe.
Letošnje pivo. Strokovnjak piše v „Zeit“: Pivovarne mislijo, da smejo s tem računiti, da bodo letos mogle var,ti 15 odstotkov normalne množine piva, kakor na Nemškem in Ogrskem. Sme se pričakovati, da bo vlada nakazala večjo množino ječmena, in da bo mogoče oddajati več piva kakor v preteklem poslovnem letu. Do sedaj se sicer vlada o tem vprašanju še ni izjavila, vsekako se pa bo odločilo tekom meseca oktobra.
Plačevanje carine. „Wiener Zeitung“ prinaša v petek naredbo, po kateri je dovoljeno plačevati carino, carinske prebitke in tehtarino mesto z zlatim s papirnatim denarjem avstro-ogrske banke s 150% prebitkom.
Holandska ustavila celoten izvoz živil. Korespondenčni urad je izvedel, da je Holandska sedaj ustavila izvoz vseh živil in predmetov, ki so v stiku z ljudsko orehrano.
Zakaj je ogrsko žito — tako drago? Ogrski komisijonarji prevzemajo žito od pridelovalcev za 65 K za meterski stot. Komisijonar zasluži pri vsakem meterskem stotu 2 K. Žito oddajo vojno-žitno-prometnim zavodom, v katerih sedijo sami Židje, ki so oproščeni od vojaške službe. Na Ogrskem je 46.000 komisijonarjev, ki so vsi oproščeni od vojaške službe. V vojno-žitno-prometnih zavodih je nastavljenih cela armada uradnikov, sami Židje, ki so vsi izborno plačšni. Generalni ravnatelj ima 450 000 K letne plače. V centrali je n. pr. zaposlenih 2000 uradnikov-židov, dočim bi zadostovalo 400 uradnikov. Najmanjša plača teh uradnikov znaša 8000 K. Ni torej čuda, da je ogrsko žito tako drago, ko je v vojno-žitno-prometnih zavodih zaposlenih tri petine uradnikov več, nego bi bilo potrebno. V tem oziru pa pri nas ni niti za las boljše in lepše.
Drobiž.
Portugalski odgovor na Burlanovo noto.
Lizbona, 25._ septembra. Odgovor portugalske vlade izraža željo po miru a samo v sporazumu z aliiranci.
Tušar pri Hussareku.
Dunaj, 26. septembra. Podpredsednik poslanske zbornice Tušar je bil dar^es ppzvan k Hussareku. Posvetovanje, baje vnanjepolitičnega značaja, je strogo zaupno.
Prehrana na Češkem.
Praga, 26. septembra. Poslanec Haberman je imel govor, v katerem je rekel, da Cehom češka država ne bo mnogo “koristila, če bo vladal dosedanji sistem prehrane in izkoriščanja ljudstva, ker bo pomrlo 70 odstotkov Ijudij, če se razmere ne izboljšajo.
Tujci morajo iz Reke.
Budimpešta, 26. septembra. Iz Reke javljajo, da bo policija izgnala vse tujce. Najprej pridejo na vrsto tisti, ki ne izvršujejo nobenega produktivnega dela.
Fuzija ogrskih strank.
Budimpešta, 26. septembra. „Pesti Napio“ smatra izglede za fuzijo strank za ugodne. Prišlo je že tako daleč, da so mogoče nekatere osebne izpremembe. Notranji minister postane baje baron Kürthy, grof Schönborn pa minister na dvoru.
Proti podraževalcem.
Dunaj, 26 septembra. V današnji seji obeh komisij so razpravljali o vprašanju sporazumnih odredb za pobijanje vojnega oderuštva in zakotne trgovine. Predsednik avstrijske osrednje komisije za presojo cen baron Fries je poudarjal, da treba misliti na temeljito preureditev nadzorovalne službe, da da hitro in drakonsko kaznovanje straha podraževateljem cen. Da doseže to, nima niti pomisleka, zopet predlagati, da se naj podraževanje smatra za veleizdajo.
Popis ladij v Ameriki.
Washington, 25. septembra. Wilson je odredil popis vseh ladij, ki se nahajajo v ameriških pristaniščih.
Zadeva romunskega kraljeviča.
Bukarešt, 26. septembra. Včeraj jutro se je v Jašu sestal njinistrski svet, ki je pooblastil ministrskega predsednika razjasniti kralju v zadevi prestolonaslednika Karla naziranje vlade.
Konec stavke v Walesu.
London, 25. septembra. Na sestanku v Cardiffu so železničarji sklenili zopet iti na delo. Tako je stavke v Walesu konec.
Španska bolezen.
Kodanj, 25. septembra. „National Tidende“ javljajo iz Malmö, da je tekom septembra umrlo radi španske bolezni 800 oseb. Samo včeraj je bilo javljenih 60 slučajev.
Budimpešta, 26. septembra. Tu se španska bolezen grozotno širi. Ker bistvo te uime še ni znano, so vsa sredstva zoper njo zatnanj. Sanitetne oblasti se omejujejo samo na izolacijo bolnikov in na zatvoritev šol. Dosedaj jih je že petnajst zaprtih.
Požar na Sardiniji.
Chiasso, 26. septembra. „Avanti“ javlja o silnem požaru na Sardiniji. Anglono, Coccano in Tulo v okolici Sassari je ogenj uničil. Polja in gozdovi so uničeni. Škode je 6 milijonov lir.
Švedski parlament.
Stockholm, 26. septembra. Prva švedska zbornica sestoji iz 86 pravih, 43 liberalcev, 19 socijalnih demdkratov in 2 levih socijalistov.
Odgovorni urednik Franc Vrečar.
Izdaja konzorcij „Novic* v Ljubljani.
Tiska Zadružna tiskarna v Ljubjlani.