60100200 8554 AA □SREDNJA KNJIŽNICA PFumuASKI DNEVNIK poštnina plačana v gotovini p onn Abb- pitale I gruppo Leila 300 lir Leto XXXVI. Št. 181 (10.701) TRST, petek, 8. avgusta 1980 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* ~ vcu Pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija, pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni EvropL PREISKAVA O POKOLU V BOLOGNI JE ŽE V ZAČETNIH KORAKIH ZELO ZAPLETENA V 10 dneh odločitev o izročitvi Affatigata italijanskim oblastem Italijanske in francoske oblasti so ga baje nadzorovale že več časa Zakaj ga niso prej aretirali? - NAR izjavljajo, da je zaupnik policije BOLOGNA — S sodelovanjem notranjega ministrstva In tajnih služb » Italiji nadaljuje preiskava sodnikov o pokolu v Bologni. Karabinjerji i erai izvedli v Rimu in v drugih mestih, kjer so bili fašistični *rajneži zadnje čase bolj aktivni, številne hišne preiskave. Med tiskovni. kon*erenco Je zato preiskovalni sodnik Persico, ki koordinira vse « te operacije poudaril, da je treba jemati francosko sled (torej are-®J)o Affatigata) skrajno previdno, kajti to je ie ena izmed možnih »n! ’ ^ V0osti. so- vse italijanske in tuje Korejski minister na uradnem obisku v Jugoslaviji BEOGRAD — Podpredsednik administrativnega sveta in zunanji minister DLR Koreje *ilo Dam je včeraj dopotoval na uradni in prijateljski obisk v Jugoslavijo. Na beograjskem letališču je Ho Dama pozdravil njegov gostitelj zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec s sodelavci. Ho Dam bo imel uradne pogovore z Vrhovcem in drugimi jugoslovanskimi osebnostmi, krajši čas pa se bo zadržal tudi ne oddihu, (dd) V sredo je bil vroč avgustovski dan in morje pod nabrežinskim bregom je vabilo v svoj osvežujoči objem. V nabrežinskem porli-ču se je predajal žarkom sonca in hladu morja tudi Sergij Radovič z družina. Med naključnim srečanjem sredi popoldneva sva pokramljala in si zaželela prijetno nadaljevanje počitnic. S kretnjo roke, pospremljeno s prijaznim nasmehom, je izza školjev pomahal v pozdrav. la? nekaj ur je poteklo od tega utrinka do smrti dragega in dragocenega človeka, sredi njegovih najlepših ustvarjalnih let. Zahrbtna, tragična usoda, ga je iztrgala njegovi družinici in nam vsem, naši zamejski slovenski skupnosti in našemu kulturnemu snovanju. In ko se je včeraj v zgodnjih jutranjih urah razvedelo za ime žrtve prometne nesreče na veliki obmorski cesti pri Scsljanu, smo onemeli v pretresljivi nemoči, da ne bi verjeli v tragičnost resnice, da Sergija Radoviča ni več, da je slovenska zborovska pesem izgubila enega svojih najobčutljivejših negovalcev in oblikovalcev, kar jih premore naše zamejstvo, da smo kar naenkrat vsi skupaj obubožali za človeka bogatega in plemenitega srca, človeka treznih spravljivih razmišljanj, pedagoga in zborovskega strokovnjaka, ki se je s svojo sposobnostjo dvignil v sam vrh celotnega slovenskega zborovskega življenja. Vsi smo izgubili Sergija Radoviča, in ob družini še najbolj njegovi nabrežinski rojaki, njegovi mladi učenci podružnice šole Glasbene matice, njegovi pevci in pevke, katerim se je razdajal ne samo kot zborovodja in pedagog, marveč tudi kot prijatelj, organi za mir, požrtvovalni sodelavec, mentor in kot oče agilhe na-brežihske prosvetne družine. Sergij Radovič se je rodil \ .Nabrežini 25. decembra 1937. Obiskoval je slovenske šole, že zgodaj pa ga je povsem pritegnil študij glasbe, do katere je čutil nezadržno nagnjenje. Študiral je na konservatoriju Tartini in zasebno, diplomski izpit iz klavirja pa je položil na konservatoriju v Bologni v razredu prof. Caetani - Buzzai. Potem se je še posebej posvetil študiju dirigiranja in je iz tega predmeta diplomiral na tržaškem konservatoriju Tartini. Njegova prva honorarna namestitev je bila leta 1964 na podružnici šole Glasbene matice v Nabrežini, ki jo je tedaj vodil tragično preminuli prof. Ambrozet, kot retini profesor na šoli pa je bil nameščen leta 1967, ko je tudi postal načelnik podružnice v Nabrežini. Leta 1965 je od prof. Am-brozeta prevzel vodstvo mladinskega pevskega zbora »Kraški slavček«, istega leta pa je tudi bil izvoljen za predsednika obnovljenega nabrežinskega prosvetnega društva «Igo Gruden« in kmalu nato športnega društva «Sokol» in odtlej se je splošno prosvetno in družbeno življenje v Nabrežini močno razmahnilo. Pod njegovim vodstvom je zaživel tedanji društveni mešani pevski zbor, novega elana pa je pevsko življenje v Nabrežini dobilo, ko je v sezoni 1968/69 u-stanovil moški pevski zbor ki se je pod njegovim strokovnim vodstvom hitro uvrstil med naše najboljše zbore na Tržaškem. Pred kakimi šestimi leti se mu je — vedno po njegovi zaslugi — pridružil dekliški pevski zbor, ki je prav tako dosegel zavidljivo pevsko raven. Iz obeh je potem sestavil še mešani zbor, tako da je dejansko vodil kar tri zbore in z njimi v vseh treh sestavah redno nastopal bodisi s samostojnimi celovečernimi sporedi, bodisi na vseh naših pomembnih pevskih manifestacijah, zlasti na revijah »Primorska poje«, pa tudi na raznih tekmovanjih pri nas in v Sloveniji. Prisotnost njegovih zborov je vedno pomenila velik kvalitetni delež na vsaki koncertni prireditvi. Kot pevovodja, se je Sergij Radovič udeleževal najrazličnejših strokovnih posvetovanj, seminarjev, sodeloval .je kot član žirij na raznih natečajih, obiskoval je vse pomembnejše koncerte in nanje vodil tudi svoje pevce, kajti čeprav sam visoko cenjen strokovnjak za zborovsko petje, je vedno rad sprejemal dosežke in dognanja tudi drugih mojstrov petja in jih s pridom razvijal pri svojicm delu. Toda Sergija Radoviča je razen poglobljene strokovnosti odlikovalo še marsikaj drugega, a predvsem njegova ljubezen do petja, njegova takorekoč očetovska navezanost na svoje pevce, njegova organizatorska vnema, njegova požrtvovalnost, ki je daleč presegala njegove poklicne dolžnosti, njegova globoka narodna zavest in čut dolžnosti do skupnosti. In kaj naj rečemo o njegovem pedagoškem delu na podružnici in občasno tudi na centralni šoli Glasbene matice? Z obema roka- ma je razdajal glasbeno znanje iz klavirja in stranskih predmetov svojim učencem, jih vzgajal v ljubezni do glasbe kot tiste panoge, ki plemeniti človekovo srce in njegovega duha. Pa ne samo na šolah Glasbene matice? Tudi na rednih slovenskih in italijanskih šolah, na katerih je poučeval glasbo v zadnjih treh - štirih letih, ko je opravil državni usposobljenosti izpit za poučevanje na rednih šolah, so mladi z njegovo smrtjo izgubili resničnega prijatelja in vzornega učitelja. Zdaj Sergija Radoviča ni več. Ni več mojstra glasbenika, ni več splošno priznanega pevovodje, ni več človeka, .J je s svojimi redkimi človeškimi lastnostmi znal razgibati, usmerjati in dvigati na-brežinsko prosvetno življenje v tisti sozvočnosti misli, hotenj in možnosti, ki je nujna za vsako družbeno dejavnost, še posebej za dejavnost na narodnostno tako o-groženem kosu slovenske zemlje kot je nabrežinski. Sergija Radoviča ni več, toda tolaži nas, da je ostalo njegovo delo, ki ne bo smelo zastati. V njegovem imenu bo morala slovenska pesem njegovih pevcev in pevk še in še odmevati v tem našem prostoru in preko njega, v njegov trajen spomin bodo morali njegovi pevci in pevke, njegovi učenci, Nabrežinci vsi, najti moči za nadaljevanje poti, ki jo .je tako ravno začrtal on — Sergij Radovič. In vsa naša skupnost jim bo morala bUi ob strani, ker je tudi Radovič bil član vse naše skupnosti. Lahka naj mu bo rodna zemlja in miren prerani sen v njej. Hudo prizadeti družini, ženi Mirandi, o-trokoma in svojcem tudi naše globoko sočutje. JOŽE KOREN Pomoč dmle za dograditev jasli Deželni odbor je na predlog odbornika za delo Renzullija odobril načrt za finančno pomoč v višini 565 milijonov lir za dograditev 7 otroških jasli v občinah Azzano De-cimo, Milje, Gorica, Latisana, Pa-siano, Škocjan ob Soči in San Gior-gio di Nogaro. Od teh bodo šest otroških jasli upravljale občine, v enih pa (v občini Škocjan ob Soči -Turjak) bo konzorcijska uprava. Deželna uprava je za graditev o-troških jasli že izdala v zadnjih letih vsoto v višini ene milijarde in 160 milijonov lir, zaradi številnih vzrokov, predvsem pa zaradi hitrega višanja cen, se dela pri nobenem objektu niso končala. Druga vsota, ki so jo določili, bi morala zadostovati za dograditev vseh sedmih otroških jasli. Azzano Decimo bo v ta namen dobil 50 milijonov, isto vsoto bodo v kratkem nakazali tudi goriški občini in Pasianu, 40 milijonov bo šlo Latisani, 140 Škocjanu. 35 San Giorgiu in končno bo miljska občina, katera v prvem nakazilu ni bila vpošte vena, dobila v enem samem obroku 200 milijonov lir. Težave z vodno oskrbo v miljski občini Miljska občinska uprava toplo vabi občane, naj varčujejo z vodo. Zaradi dolge suše in v zadnjem času zaradi vročine njena poraba segla do izredne meje kar 10.000 kubičnih metrov dnevno, to pa spravlja vodno oskrbo v hudo zagato. Ljudje naj vodo uporabljajo le v nujne, gospodinjsko-higienske namene. Podobno vabilo naslavlja občina vrtnarjem s priporočilom, naj svojih vrtov preveč ne zalivajo, dokler traja suša. Če se prebivalstvo ne bo povoljno odzvalo vabilu, bo občinska uprava prisiljena uradno prepovedati uporabo vode v primerih, ko to ni nujno. POBUDA MESEČNIKA ACLI Soočanje mnenj o terorizmu v državi in v našem mestu K razpravi so prispevali s svojimi posegi Bordon, Botleri, Carbone, Gambassini in rnsgr. Ravignani Mesečnik tržaških ACLI »Vita o-peraia« je posvetil svojo zadnjo številko razpravi o terorizmu s posebnim poudarkom morebitnim prevratniškim pojavom v našem mestu. V razpravi so s svojimi posegi in analizami sodelovali miljski župan Wil-ler Bordon, ravnatelj deželnega sedeža RAI Guido Botteri, novoizvoljeni predsednik pokrajine Gianfran-co Carbone, občinski svetovalec Gianfranco Gambassini in msgr. Francesco Ravignani. Slika, ki izhaja iz razprave, je precej razčlenjena, kar je odvisno od različnega ideološkega in političnega prepričanja diskutantov. V dveh ugotovitvah pa so si vsi bolj ali manj edini: terorizem je mogoče poraziti in njegove korenine izri-ti z razvojem kulture dialoga in demokratičnega dogovarjanja: terorizma v Trstu ni, ali vsaj se ne pojavlja s tako virulenco kot v nekaterih italijanskih mestih. Pobuda biltena ACLI je nedvomno zanimiva, saj je lahko, zlasti če se to soočanje razširi tudi na druga žgoča vprašanja vsedržavne in kra jevne stvarnosti, pomembna spodbuda k dialogu, primerjanju stališč in demokratični ter omikani razpravi. Poudariti pa je tudi treba, da so, vsaj po naši oceni, diskutanti nekoliko prezrli nevarnost fašističnega rovarjenja. Res je sicer, da v zadnjih letih ni doseglo take o strine kot v preteklosti, a kako naj pozabimo na bombi na slovensko šolo. ali, če prestopimo ozki mestni prag, kako naj pozabimo na Petov-lje, na ugrabitev letala v Ronkah? Kako naj prezremo požar v kinu ............................*....................................................... ŽALNA SEJA NABREŽINSKEGA KULTURNEGA DRUŠTVA IGO GRUDEN Otožen in ganljiv poklon spominu pokojnega prof. Sergija Radoviča S svojo prisotnostjo so poleg vaščanov počastili spomin prof. Radoviča občinski politični in kulturni delavci ter predstavniki vseh zamejskih organizacij Otoženin ganljiv poklon spominu prof. Sergija Radoviča, vsestranskega kulturnega in športnega delavca, ) i ga je kruta usoda iztrgala družini in vsej naši skupnosti sredi najbolj ustvarjalnih let: to je bila sinočnja žain«r*i*S#**H«S^^ kulturnega društva Igo Gruden, ka-, ife i° * štvemh odbomikov^udetežili obeav- . ski kulturni in politični delavci ter predstavniki vseh zamejskih organizacij. Dvorana društva je bila skoraj premajhna za vse tiste, ki so se želeli s svojo prisotnostjo pokloniti spominu človeka, ki ni bil le zelo sposoben in strokovno pripravljen vodja moškega, ženskega in mešanega zbora, pač pa eden od stebrov kulturne in športne dejavnosti v tej narodnostno najbolj ogroženi slovenski občini na Tržaškem. Prišli so zlasti mladi, katerim si v trpkih izrazih in rosnih očeh bral bol ob izgubi mentorja in učitelja, pa tudi tovariša in prijatelja, tistega, na katerega so se vselej lahko obrnili za nasvet in za pomoč. Seja. ki jo je vodil predsednik društva Nevenko Gruden, je bila kratka, skromna in brez retorike, zato pa tem bolj ganljiva in občutena. Ko se poslavljaš od človeka, ki sl ga spoštoval in imel rad, so besede odveč, zmanjka ti jih, da bi izrazil vse, kar občutiš, da bi lahko povedal svojo bolečino in izrazil sožalje huJo prizadetim svojcem. Še zlasti, ko je smrt tako hipna, ne- S sinočnje žalne seje v Nabrežini nadna, ko stre človeka v najbolj ustvarjalnih letih, človeka, ki je veliko dal in je hotel še veliko dati. Težko je tudi povedati, kaj vse je naredil, kje vse je bil prisoten, kje vse, v velikih jn majhnih stvareh, je vtisnil pečat svoje ustvarjalnosti. Ostaja pa njegovo delo, njegova zapuščina tistih idealov, katerih uresničevanje mora biti naša narodnostna in kulturna obveznost. Uk pokojnika, njegovo delo in življenjsko pot so v kratki, a globoko občuteni besedi, orisali ravnatelj Glasbene matice prof. Sveto Grgič, predsednik SPZ prof. Milko Rener in v imsnu društva Tatjana Rojc. fiMiiMiMiiiMMiuiiniHiiHMiiiiiiMimiiitiiiiiimiHHiiiiiuiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiainiiiniiiiMU NA TISKOVNI KONFERENCI POKLICNO USMERJANJI UP ZA MLADE BREZPOSELNE Odbornik Barnaba predstavil delovanje Deželne ustanove za poklicno izobraževanje • Nova strokovna revija Poklicno usmerjanje, strokovno izobraževanje delavcev, pereči problemi mladinske brezposelnosti, poklicna šola in njeni problemi, to so argumenti prispevkov prve številke nove revije «Poklicno usmerjanje«, ki jo bo odslej dvakrat mesečno izdajala Deželna ustanova za poklicno izobraževanje (IRFoP). Na njenem sedežu je včeraj med tiskovno konferenco predstavil revijo, pa tudi delovanje ustanove same, predsednik ustanove in deželni odbornik za šolstvo, strokovno izobraževanje in kulturo Dario Barnaba. »Revija,« e dejal Barnaba, »naj bo stičišče n glasnik vseh tistih, ki se s po klicnim usmerjanjem ukvarjajo, obenem pa naj nudi najširše možnosti za kakovostno razpravljanje o njegovih problemih.« Tiskovna konferenca je bila tako tudi priložnost za podrobnejši vpogled v delovanje u-stanove same. Deželna ustanova za poklicno izobraževanje, ki je še razmeroma mla da, saj je bila ustanovljena leta 1978, šteje letos svojih dvanajst središč v celotni deželi. Tečaje, točneje študij, ki ga ustanova prireja, obiskuje letos 3000 udeležencev najrazličnejših poklicnih usmeritev. Pahljača posameznih področij je obširna: od gospodarskega in trgovinskega z ustreznimi specializacijami, do jezikovreea. Sem sodijo med drurimi tudi tečaji srbohrvaščine in slovenščine v Trstu oz. Gorici. le čaji, ki udeležence strokovno usposabljajo nudijo poleg tega ob zaposlitvi tudi prednostne pogoje. Mladim je seveda namenjena največja pozornost, ob tem pa prireja ustanova tudi posebne tečaje za strokovno izobraževanje delavcev. V minulem letu je dežela prispevala nad 6 milijard lir za njihovo u-sposabljanje, nad 4 milijarde lir pa je namenila tečajem za mlade ljudi, ki bi hoteli doseči višjo stopnjo zna-.ija v posameznih poklicih. Mladi so se tako specializirali v obdelovanju in predelovanju lesa, popravljanju televizorjev, gojenju rib ob seveda že klasičnih, tradicionalnih poklicnih usmeritvah. «Treba je predvideti gospodarski razvoj dežele in u-smeriti mlade na področja, kjer zaposlitev ne bo izostala,« je dejal med drugim Barnaba na tiskovni konferenci. V trenutnem in glede zaposlenost: že kroničnem stanju italijanskega gospodarstva so taka u-smerjanja na produkcijsko alternativna področja še kako dobrodošla. (mk) TRŽAŠKA KJIGARNA obvešča prijatelje ter cenjene odjemalce, da bo zaprta zaradi dopusta do 18. avgusta. »Obljubili bi radi, da bomo zvesti ciljem, ki si jih je zastavil naš Sergij, vendar težko nam je že sedaj, ker nam Sergij ni več ob strani,« je poudarila Tatjana Rojc. Zgled in delo prof. Radoviča pa bo nedvomno mladim in starejšim nabrežinskim kulturnim in športnim delavcem v bodrilo in spodbudo, saj se zavedajo, da se bodo najbolje oddolžili njegovemu spominu, če bodo nadaljevali to, kar je on začel in kar mu kruta usoda ni pustila nadaljevati in razviti. Z nožem je razsajal po baru Priseben mladenič, 22-letni Giuseppe Sgroi iz Ul. S. Maurizio 11, je na Trgu Garibaldi onesposobil možakarja, ki je neki ženski grozil z nožem in nato poklical policijo. Agenti letečega oddelka so nemudoma prihiteli na omenjeni trg in identificirali nasilneža. Sgroi je policiji povedal naslednje: sedel je v nekem baru na Trgu Garibaldi, ko je v bar prišel 44-letni čevljar Siivestro Kerin iz Ul. Foscolo 16 in se začel motati med mizami. Ko je ugledal neko žensko, ki je sedela v bližini Sgroia, ji je začel groziti z nožem, tedaj se je Sgroi spravil nadenj in ga z udarcem v roko razorožil. Medtem ko je bila policija na. poti pa je ženska izginila. Siivestro Kerin je svoje nasilno dejanje zanikal, Sgroi pa ni imel niti te sreče, da bi našli nož, ki se je med prerivanjem zvalil kdove kam. Agenti letečega oddelka so čevljarja vseenr odpeljali na kvesturo, kjer so ga podrob neje zaslišali. Neznanci podtaknili dva požara Neznanci so predvčerajšnjim pod taknili dva požara. Gasilci so mo rali najprej poseči v Ul. Belpoggio 24, kjer se je iz posode za odpadke začel dvigati gost dim ostrega vonja. Stanovalci so kmalu zaznali ne-orijeten vonj in ko so videli zakaj gre. so nemudoma poklicali gasilce, ki so požar pogasili in naprvo ocenili škodo. Ob enih ponoči je na gasilski centrali ponovno zazvoni) telefon, tokrat zaradi požara v Ul. Giustina 4. Pred vhodom v stanovanjski blok je nekdo zažgal kanto za smeti, iz katere so se začeli dvigati visoki oiameni in gost dim, ki je stanoval cem prepreči) izhod iz stanovanj. Gasilci so plamene kmalu ukrotili toda v atriju so vseeno ostali močno vidni sledovi požara. Policijski iz vedenci so bili mnenja, da »ta bila oba požara podtaknjena in so u vedli preiskavo, ki pa doslej še ni dala otipljivih rezultatov. Ritz s posledicami, ki bi jih lahko , imel. I Ob koncu bi se zaustavili še za j trenutek pri posegu melonarskega j predstavnika Gambassinija: prisluh- ' nite jasni, bogati in razčlenjeni ar- i gumentaciji: «Mislim, da v mestu. ‘ ki je v tako privilegiranem položaju j med Krasom, morjem in nebom, bi: se prebivalci težko tako brutalizira- , li kot v velemestih, kjer so vkle- ' njeni med nebotičniki in cementom in se morajo vsak dan parosistično bojevati za obstanek.« In to je le ena od številnih »cvetk«, morda niti ne najhujša. • V nedeljo zvečer, s pričetkom ob 21.30, bo na Gradu sv. Justa predstava »Varieta«, ki jo vodi zna ni rokohitrec Silvan. Vstop na grad je popolnoma brezplačen. Komunistična senatorja o nesreči v papirnici Komunistična senatorja Jelka Gerbec in Silvano Bacicchi sta naslovila ministroma za delo in socialno skrbstvo ter za zdravstvo vprašanje, v katerem želita vedeti, kaj je bilo storjenega za to, da bi se z ustrezno preiskavo ugotovile odgovornosti za strašno nesrečo v šti-vanski papirnici, v kateri sta bila, kot znano, dva delavca ob življenje, štirje pa še vedno ležijo na bolni ški postelji v zaskrbljivem stanju. Senatorja pripominjata, da se je v preteklosti pripetila v papirnici, ki je last bratov Fabbri, že marsikatera nesreča, kljub temu pa ni bilo poskrbljeno za odstranitev nevarnosti. Nazadnje seveda zahtevata, da se delavcem v papirnici zagotovijo. pogoji popolne varnosti na delu. Naznanjamo žalostno vest, da je kruta nesreča prerano odvzela svojim dragim prof. SERGIJA RADOVIČA Igo Pogreb bo jutri, 9. avgusta, ob 18. uri iz sedeža prosvetnega društva Gruden v Nabrežini. Žalujoča žena MIRANDA s hčerkama DAŠO in JANO, oče ZVONKO in mama IRMA, sestra FATINA z možem in drugo sorodstvo Nabrežina, 8. avgusta 1980 Gojenci, kolegi, odbor in uprava šole Glasbene matice izrekajo iskreno sožalje užaloščenim družinam ob izgubi prof. Sergija Radoviča. Danes na gradu kabaretni «show» Danes zvečer bo na Gradu sv. Justa na sporedu kabaretni «show». Nastopala bosta znana italijanska komika Ric & Gian. Poleg njiju bo nastopal trio «Sestre Bandiera*. ki ga občinstvo gotovo pozna s časov Arborejevih nedeljskih popoldnevov' na drugem televizijskem kanalu. Predstava se bo pričela ob 21.15 na gradu. V primeru dežja bo v Gledališču Rossetti. Predstave, za katero so vstopnice že v predprodaji v Pasaži Protti, ne, bodo po navijali. HA' hJlMI* _ , , >, ameriške vojaške godbe, ki je ponesla v svet ameriško sodobno lahko glasbo in še posebej ono znanega skladatelja Glenn Millerja, današnja godba ameriškega vojaškega letalstva v Evropi *USA FE Ambassadors Band», bo v nede Ijo, 10. avgusta zvečer, ob 21. uri, nastopila v Gorici, v veliki telovadnici UGG. Godba je na turneji v Evropi, vodi jo Larry Gottardi, sestavlja jo dvajset godbenikov, na programu ima vrsto ameriških sodobnih skladb in sicer ameriške črnske pesmi, Glenn Millerjeve pesmi, južnoameriške skladbe, moderni jazz in show glasbo. Godba v sodobni sestavi deluje že dvajset let, v zadnjem času je bila na turneji v raznih evropskih mestih, tako zahodne kot vzhodne Evrope, pred kratkim so bili tudi v Beogradu. Godba ameriškega letalstva v Evropi sicer deluje v raznih sestavah, v Gorico pride v taki sestavi, da lahko izvaja znano in sodobno glasbo, še posebej tisto, ki je bila v modi v prvih dveh povojnih desetletjih ne le v Ameriki, marveč tudi pri nas v Evropi. • Ob 64-letnici zavzetja Gorice s strani italijanske vojske, je župan 836,50 1980.— 1775,— 5Q9.— 202,— 28.75 469.- 66,-720.-430,-15L-200.— 170- 20,- 29.75 28,25 MENJALNICA vseh tujih valut ZGODBA, KI SE ZDI NERESNIČNA, PA JE Zaščiteno cvetje velja skoraj mesečno pokojnino siromaka Zaradi trganja zaščitenega cvetja bi Mario Lozej moral plačati 133 tisoč lir, 140 tisoč lir pa dobiva kot pokojnino in priznavalnino De Simone včeraj položil vence pred spomenike in spominska obeležja, ki spominjajo na obdobje prve svetovne vojne. ZARADI ATENTATA V BOLOGNI Manifestacija v Ronkah Drevi se (o v Ronkah sestal občinski svet. Istočasno s potekom seje pa bo na trgu pred županstvom velika protestna manifestacija zaradi krvavega dogodka v Bologni. Manifestacijo pripravljajo stranke u-stavnega loka ter nekatere organizacije ronške občine. Manifestacija je napovedana za 19. uro. Umaknil se je pred ljudmi, družbo, njenimi zakoni ta navadami v gumentacijo. Trdi, da so se nadzor- osamljeno hiško na Gradini nad Do- na odbori in prefekt lotili oincjeva nja uporabe slovenskega jezika tudi tam, kjer je bil ta v uporabi dolgo vrsto let. Komunisti menijo, da pomenijo ti pritiski korak nazaj ta da tudi ne upoštevajo mednarodnih sporazumov, ki sta jih podpisala jugoslovanska in italijanska vlada v letu 1975. Julija skozi tržiško pristanišče skoraj 140 tisoč ton blaga Skokovit po-ast blagovnega pro meta so v juliju zabeležili v trži-škem pristanišču Portorosega. Izi-krcali so skoraj 140 tisoč ton blaga, kar je znatno več. kakor mesec prej. Po količini je na prvem mestu les (62 tisoč ton), sledijo mineral- J(o jgpmJiip vai jup/isA, mh^mpoAm&a. Med počitnicami in ob praznikih so kraji ob morju in v hribih zelo obiskani. Telefonirati tistim, ki so ostali v mestu, slišati glas drage osebe ni vedno lahko, še posebno, če kličejo vsi, ali želijo, da jih pokličejo ob isti uri. Vendar ni treba veliko, da ne bi po nepotrebnem obremenjevali linij. Dovolj je klicati malo pozneje ali v prvih jutranjih urah, ko je manj prometa. Če telefoniraš od 9.30 zvečer do 8. zjutraj in od 14.30 v soboto do 8. v ponedeljek medkrajevni razgovor stane polovico. Da zveš kaj več o tarifah medkrajevnih klicev, poglej na prve strani telefonskega imenika. TELEFONSKE TARIFE ZA MEDKRAJEVNE ZVEZE OD PONEDELJKA DO PETKA Redna tarifa isiššLj 13,00 Redna tarifa OB SOBOTAH OB NEDELJAH IN\ OB PRAZNIKIH m Redna tarifa 8:." ; ,,, ™ ot' praznikih taiita- ; 1 potica /n ob. - > -• , 8 , praznikih 8 ; 8 *ijikflon.woj. berdobom, kjer živi že kakšnih dvajset let, ob skromni pokojnini in priznavalnini, v vsakodnevnem pristnem stiku z naravo. Zgodba je resnična, saj govori o doberdobskem samotarju Mariu, ki ga zadnje mesece znova preganjajo varuhi ustaljenega družbenega reda, potem ko je bil že prepričan, da je z zunanjim svetom pretrgal vse stike in tudi poravnal vse obveznosti. Ko-joec rOaja sg M»ritt*»L«lW3i»#*qj)rtili fctabo zaradi., nabiranja, zaščitenega 7eha, ki naysez$dpj« n^:todi na dvorišču hise.-JiB«- prebiva« skupaj s svojimi šestimi zanesljivimi varuhi. med temi tudi dva volčjaka, ki jih je sprejel pod skupno streho, potem ko so jih ljudje zapustili. Konec maja so Maria ustavili blizu doma agenti gozdne straže s šopom rož jesenčkov (frassinelle - dic-temus albus), ki je posebno bujno cvetela. Kmalu zatem je prispelo priporočeno pismo z nalogom za plačilo kazni v znesku 133 tisoč lir, kar odgovarja približno enomesečni pokojnini in priznavalnini, ki jo Mario prejema. In tu se je začel zadnji njegov spor z oblastjo, po tistem, ko je bil odpuščen iz ladjedelnice v Tržiču in postavljen pred posebno fašistično sodišče, po aretaciji v Ljubljani ob italijanski zasedbi, po deportaciji v Nemčiji, po odklonitvi ponovne zaposlitve v ladjedelnici, čeprav je do mesta imel kot politič; ni preganjanec vso pravico. Maria je kazen, ki je sicer še ni plačal, saj denarja nima, hudo prizadela. Pisal je predsedniku republike, predsedniku deželnega sveta in poveljstvu gozdne straže. Rož ni trgal zato, da bi jih prodajal. Trgal jih je preprosto zato. ker so mu rože všeč in ker jih je letos bilo še posebno veliko. Bodo ukrep razveljavili? Težko .je odgovoriti, predvsem pa je od pismene pritožbe minilo malo časa. Mario vsekakor ura. da bo naletel na potrebno razumevanje. Da so rože največ je veselje _se lahko prepriča vsakdo, ki ga obišče v hišici nad Doberdobom, kjer je bilo nekdaj stanovanje čuvaja podjetja Solvay. Tudi Mario opravlja to dolžnost, v zameno, da ima streho nad glavo. »Rože imam rad že od mladega*, pravi. Doma v Komnu je zmeraj vedel za prve zvončke, prve trobentice in drugo pomladno cvetje. Kar se je nastanil v čuvajnici pa goji cvetje skorajda sistematično. Letos je sicer njegov vrt manj bujen, ker mu zmanjkuje vode. kljub temu pa je na njem mogoče najti najrazličnejše vrste rož, ki jih sadi, razmnožuje in opazuje in ki mu nudijo obilo zadovoljstva in sreče. Ne boste verjeli! Zadnja leta se je lotil razmnoževanja sicer še malo znane aktinidije. Dve rastlini sta ze odrasli, letos pa je vzgojil že nekaj sto rastlinic, ki bujno rastejo. Poleg hiše je kraška dolina, kjer so kaverne iz prve svetovne vojne. Pred leti je nameraval tam urediti gojišče gob, potem pa je načrt opustil. Zdaj ima tam zalogo pitne vode. Ob stezi, ki vodi do hiše je zasadil sedem različnih vrst ma jene, na južni strani hiše se vzpenjajo po latah različni sroboti. Vse to nam je hitel razkazovati te dni, ko smo ga obiskali, potem ko smo zvedeli za njegov spor z oblastjo. Pa še veliko drugega nam je povedal, kar bi bilo vredno zapisati. V Sekali danes brez elektrike Na področju Selc v ronški občini bodo danes od 9.30 do 14. ure brez električne energije. Prekinitev je nujna zaradi vzdrževalnih del na napravah. Zaradi del občasne prekinitve na železnici med Gorico in Krminom Na železniški progi med Gorico in Krminom so te dni v teku vzdrževalna dela na električnih napravah. Zaradi tega so vsak dan nujne krajše prekinitve toka na omenjenem odseku. Izvajajo jih od 12. do, 14. ure. Potnike prevažajo na omenjenem odseku z avtobusi, sicer pa sta v tem času le dva potniška vlaka. Delati so začeli v ponedeljek, danes pa naj bi uredili že zadnji odsek. da bi moral z jutrišnjim dnem promet steči redno. Z mopedom zadel žensko 71-letna Rachele Marcon je v sredo postala žrtev nekoliko nenavadne nesreče. V Štarancanu, v kraju Dobbia jo je namreč z mopedom povozil 51-letni Antonio Russi iz Štarancana, Ulica De Amicis 9. Pri nesreči si je priletna ženska zlomila kolk na levi nogi in se bo morala zdraviti 40 dni, Russi pa si je poškodoval desno roko. V bolnišnico so ga sprejeli s prognozo okrevanja v tridesetih dneh. Kino Mario Lozej nam je pokazal tudi tole lepotico z domačega vrta. Imena si nismo zapomnili, rada pa ima hladen in senčnat prostor, nam je dejal Gurtcu VERDI Zaprto. CORSO 18.00—22.00 «1 guerrieri del-la notte*. Prepovedan mladini pod 18. letom. VITTORIA 17.00 22.00 «Le pomo vip». Prepovedan mladini pod 18. letorp. Triif EXCELSIOR 18.00-22.00 «Squadra supersexy». PRINCIPE 18.00-22.00 »Morti so-spette*. Nova Gorica in okolica SOČA 18.00-20.00 «BriIjantina». A-meriški film. SVOBODA 18.00-20.00 »Debeluhove pustolovščine*. Hongkonški film. DESKLE 19.30 »Dokaz*. Ameriški film. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan ta ponoči je v Tržiču dežurna lekarna S. Nicold, Ulica 1. maja, tel. 73328. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Baldini, Korzo Verdi 57, tel. 28-79. Prispevajte za DIJAŠKO MATICO • llllllllll IIII llllllllllll IIIIII lili IIIIIIII8 Ulit lllll tlltlllllHIIIIIIII lllll iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiimiiiiiiiimiiiiiii« «HIad» in zabava v goriškem bazenu V teh vročih dneh je v goriškem občinskem bazenu na Rojcah vsak dal polno kopalcev, ki nimajo toliko časa, da bi šli do Sesljana ali Gradeia, hočejo pa vseeno biti nekaj ur na soncu ta se ohladiti v vodi. Seveda voda ni morska, gneče je tudi zelo veliko, a vseeno velja stopiti za nekaj ur v ta bazen. Pa tudi strošek je manjši, če ga primerjamo s tem, kar bi porabili za bencin ta tudi ža vstopnino na kopališča, če bi šli kam na morje. Tisoč lir je enodnevna vstopna kar- ta, možno pa je tudi kupiti desetkratni abonma in tako se vstopnina zniža na 700 lir. Na kopališču mrgoli mladine, odprto je vsak dan od 10. do 20. ure, večerne ure pa so namenjene skakalcem v vodo. Lara se je okrog tega bazena razvila polemika. Na pozomieo so stopili tisti, ki najdejo vedno kako dlako v jajcu. Ni jim šlo, da je občina vložila v ta plavalni kompleks milijardo lir. Nekateri se pritožujejo, da je bazen namenjen boij tekmovalnemu športu, kot pa rekreaciji. Mislimo, da je treba najti pravilno obliko sodelovanja. Sedaj, v poletnem času, je bazen namenjen predvsem počitniški rekreaciji, med letom pa deluje v pokritem bazenu združenje Gorizia nuoto, ki je doseglo tudi lepe rezultate ta imelo tekmovalna srečanja s klubi iz Ljubljane. Splita in iz italijansJcih mest. Seveda pa bi bilo treba posvečati več pažnje uporabi pokritega bazena s strani raznih šol. Sicer pa bo o tem govor jeseni. Sedaj služi bazen, kot kaže naša slika, zelo dobro svojemu namenu. I I, 8. avgusta 1980 Dr. Ernest Petrič: Mednarodnopravni položaj slovenske manjšine v Italiji po Osimu Najprej se s to dikcijo priznava vloga narodnih manjšin kot pozitivnega dejavnika mednarodnih odnosov v Evropi, priznava se vloga manjšin kot mostov med narodi. Po drugi strani pa ne smemo prezreti, da izražena pripravljenost držav, da bodo olajševale manjšinam vlogo •»mostu«, mora pomeniti tudi, da bodo omogočale ohranjevati obstoj in razvoj manjšinske kulture, jezika, skratka samobitnosti manjšine, saj bodo le tako mogle manjšine dajati svoj pozitivni prispevek. Sklepna listina helsinške konference torej, čeprav z rahlo formulacijo, izraža jasno obvezo držav udeleženk konference, da bodo omogočale, ne le tolerirale, razvoj in obstoj kulture, jezika in drugih posebnosti narodnih manjšin, torej njihove samobitnosti. 9. Posebni mednarodnopravni akti, ki določajo pravice Slovencev v Italiji Poleg spredaj obravnavanih splošnih mednarodnih aktov, ki zavezujejo Italijo v odnosu do slovenske manjšine in njenih pripadnikov, je bil in je še opredeljen položaj Slovencev v Italiji tudi s posebnimi mednarodnopravnimi akti, ki zavezujejo Italijo glede njenega odnosa do Slovencev v Italiji. Ti mednarodnopravni bilateralni aranžmani, so «lex specialis« v odnosu na spredaj obravnavane splošne mednarodnopravne akte. Najprej velja omeniti Posebni statut, ki je bil sprejet kot priloga k Memorandumu o soglasju iz 1. 1954 in je po tem letu na recipročni osnovi urejal položaj slovenske manjšine in njenih pripadnikov v tistem delu bivšega STO, ki je z Memorandumom o soglasju pripadel Italiji, oz. položaj italijanske manjšine v tistem delu bivšega STO, ki je pripadel Jugoslaviji. Čeprav Italija Memoranduma o soglasju in Posebnega statuta ni ne ratificirala in tudi ne kako drugače uradno prelila v svoj pravni red (ni bil niti uradno objavljen), je Posebni statut vendarle pomenil dokaj čvrsto, z mednarodnim pravom jasno določeno in v odnosih med SFRJ in Italijo, nesporno raven pravic Slovencev v tržaški pokrajini in Italijanov v Bujščini in Koprščini. O uresničevanju ali bolje neuresniče-vanju Posebnega statuta je bilo dovolj napisanega in rečenega, zlasti s strani same slovenske manjšine. Pomembno je pravom. Torej je stvarna vsebina Posebnega statuta še vedno, prav na temelju določil Osimske pogodbe, relevantna kot merilo, kot raven mednarodnopravno zagotovljenih pravic Slovencev v Italiji in Italijanov v SFRJ. Formalno pa je edini mednarodnopravni akt, ki kot «lex specialis« opredeljuje položaj slovenske manjšine v Italiji, danes Osimska pogodba. 10. Splošni okviri osimskih določil v manjšinah Osimski sporazumi, ki sta jih 10. 11. 1975 podpisala zunanja ministra Italije in SFRJ v neposredni bližini Osima (provinca Ancona) obsegajo Pogodbo (traite) med SFRJ in Italijo z desetimi prilogami in Sporazum o posploševanju gospodarskega sodelovanja med obema državama s štirimi prilogami ter Finalni akt. Obe stranki pogodbenici sta Osimske sporazume ratificirali (SFRJ 1. 3. 1977, Italije 14. 3. 1977), kot to zahtevata sama pogodba (čl. 9) oziroma sporazum o gospodarskem sodelovanju (čl. 11) in so 3. 4. 1977, po izmenjavi ratifikacijskih listin, stopili v veljavo. O njihovem daljnosežnem političnem pomenu je bilo dosti napisanega in izrečenega, manj pa je bilo napisanega o njihovih mednarodnopravnih vidikih. Z Osimskimi sporazumi je bila ustvarjena dolgoročna možnost, politični in mednarodnopravni solidni temelj za stabilno sodelovanje med jadranskima sosedoma. Obenem je prav Osimske sporazume moč zabeležiti kot pomemben in redek konkreten dosežek v naporih za uresničevanje helsinških izhodišč o mednarodnih odnosih, varnosti in sodelovanju v Evropi. Tega mnenja so tudi italijanski teoretiki mfed-narodnega prava, ne le jugoslovanski in seveda politiki na obeh straneh meje. Res je sicer, da sta tudi pred Osimom vse obdobje po letu 1954, ko je bilo z Memorandumom o soglasju rešeno sporno t.i. tržaško vprašanje, Italija in Jugoslavija sodelovali na širokem področju in imeli obilo skupnih interesov. Vendar so nekatere hipoteke, dejansko ali pa le na videz še nerešena vprašanja, povzročale pojav občasnih, včasih zelo zaostrenih kriz. Te občasne krize v medsebojnih odnosih so preprečevale, da bi vladali med SFRJ in Italijo stabilni odnosi zaupanja, spdejpvanja. .in prijateljstva. Na italijanski strani vzdrževana fikcija o mednarodno- poudariti, da se je formalno Posebni sta^.m pravno . še, ne dokončno. ..urejenem trža- tut kot priloga Memoranduma o soglasju nanašal le na bivše ozemlje STO, torej le na Slovence v tržaški pokrajini. Vendar je potrebno omeniti, da je slovenska manjšina vseskozi, sklicujoč se na načelo enakopravnosti, zahtevala, naj se v bistvu enake pravice zagotove tudi Slovencem v goriški in Slovencem v videmski pokrajini. Posebni statut je faktično za vse Slovence v Italiji predstavljal tisti zaželeni katalog pravic, ki naj bi ga bili načeloma deležni vsi Slovenci v Italiji ne glede na to, ali žive v tržaški ali pa v goriški ali videmski pokrajini. Posebni statut je bil z uveljavitvijo Osimskih sporazumov derogiran z izrecnimi določili Osimske pogodbe. Torej je kot poseben mendarodnopravni akt prenehal obstajati. Vendar ga sama Osimska pogodba (čl. 8) faktično ohranja, kot merilo za, tisto raven manjšinske zaščite, ki sta se jo osimski pogodbenici zavezali ohraniti ali zagotoviti s svojim notranjim škeiti vpraSKiiju,' ki So jo ohranjevali pri življenju nekateri krogi v Italiji, in ki se ji ni jasno odrekla niti italijanska vlada, je bila svojevrsten revanšističen anahronizem, ki je zlasti po Helsinkih postal nevzdržen. Mogle pa bi te fikcije, in nekajkrat v obdobju 1954-1974 tudi so, kaj lahko prerasti v resen spor z vsemi implikacijami za varnost in prijateljsko sodelovanje v tem delu Evrope, v že tako labilnem položaju in s kriznimi elementi nabitem Sredozemlju. Poleg mejnega vprašanja je bil neustrezen položaj slovenske manjšine v Italiji zanesljivo eden od tistih problemov, ki so od časa do časa negativno vplivali na medsebojne odnose. Res se je na temelju Posebnega statuta (priloga II. Memorandumu o soglasju) in ob podpori italijanskih demokratičnih družbenih sil položaj slovensko skupnosti v Italiji po letu 1954 postopno izboljševal, vendar tudi danes še zdaleč ni ustrezno urejen. mi Ženska iirnjena stvarnost «JE DELO ŠE VEDNO TRDNJAVA IN ŠE VEDNO V MOŠKIH ROKAH?» Tokrat ženske niso razpravljalo o zakonskih predpisih ali o njihovem izvajanju, pač pa predvsem o sebi in o svojem odnosu do dela »Delati zase: ‘kaj je res samo utopija ?* Taka in podobna vprašanja so se odločno vsilila med zaključke seminarja o ženskem delu, ki je bil na pobudo Zveze žensk Italije konec prejšnjega meseca v Turinu. Povzela so jih seveda pobudnice same,' ki so pri tem upoštevale vse oblike ženskega dela in ne samo zaposlovanje izven domačih sten. Sicer pa so pri ocenjevanju zaposlovanja* v strogem pomenu besede izhajale iz vprašanja, če je »delo še vedno trdnjava, ki je trdno v moških rokah*. Takemu pojmovanju nasprotuje sedaj že tudi civilna zakonik, ki z novim zakonom o enakopravnosti na delovnem mestu odpravlja precejšnje število anahronističnih predpisov in prepovedi o zaposlovanju žensk na raznih področjih. Toda tokrat ženske niso razpravljale o zakonskih predpisih ali o njihovem izvajanju, temveč predvsem o njih samih, o svojem odnosu do dela, o svojem odnosu do te «trdnjave*, ki io ženske skušajo tako ali drugače osvojiti. No in prav na pojem »drugačnosti* se nanaša uvodni stavek: ženske že ves čas ponavljamo, da smo premalo vključene v gospodarsko dejavnost, tako številčno kot tudi kakovostno, po drugi strani pa poudarjamo, da ne nameravamo osvojiti moškega, trenutno vladajočega pojmovanja o tem, kaj pravzaprav naj bi bilo delo ali služba. Če zelo na kratko povzamemo teze ženskega gibanja, bi lahko rekli, da so ženske za vključevanje v delovne procese, da pa se nočejo odreči lastni specifičnosti, "tisti vrsti lastnosti torej, ki po njihovi presoji naredi celovitega človeka. Fot do take trditve je bila seveda dolga, izhajati je treba iz tega, kako je bilo ovrednoteno 'žensko delo in kaj je pomenilo žensko zaposlovanje izven domačega okvira. 'Najprej, in tu se omejujemo zgolj na zaposlovanje, je ženska delala «iz potrebe*; ženski zaslužek je bil torej ali neobhcdno potreben ali pa samo nujen prispevek k družinski bilanči. Nato je ženska začela delati, da bi si priborila ekonomsko neodvisnost, ki je pogoj za kakršnokoli uveljavljanje lastnih pravic. Včasih je delo lahko svobodno izbirala, večkrat sicer ne, vendar je končno začela delati v «prvi o-sebi* in zato vsaj deloma za samo sebe. Pri teh opredelitvah ne gre za denarne izračune, temveč predvsem za težnjo po prosti izbiri in seveda za zahtevo, da so dane možnosti, ki morebitno v načelu priznano pravico po sarpoodloča-nju pretvorijo v stvarnost. Delati zase pomeni opravljati poklic, ki si ga vsakdo izbere sam, ki ga lahko opravlja v skladu z lastnimi prepričanji in sposobnostmi, ki ga zato tako delo v zadostni meri zadovoljuje ter notranje bogati in mu tudi omogoča gospodarsko neodvisnost. Udeleženke torinskega srečanja se ha njem niso samo teoretsko pogovarjale o ženskem delu in zaposlovanja, temvčč so drugim ženskam posredovale . tudi lastne izkušnje in stremljenja. Na dan je seveda prišlo stotero problemov, s katerimi se mara ženska soočati iz dneva v dan, vendar pa je bilo iz neštetih pričevanj razvidno, da se ženska kljub vsemu želi zaposliti; obenem pa ima že precej jasno predstavo o tem, kako bi se moral ves delovni proces prilagoditi njenim zahtevam in potrebam, ki so konec koncev potrebe in interesi vse družbe Vendar si ženske ne iščejo službe samo za to, ker bi jim ta prinesla gospodarsko samostojnost, temveč zato, ker si želijo vzpostaviti nove in drugačne odnose z ostalimi in tudi s stvarnostjo samo. Želja po novih odkritjih, po preiskušanju inteligenčnih sposobnosti, ki so jih posredno ah neposredno hoteli uspavati, vse to žene žensko, da se hoče zavestno vključiti v proces, ki naj bi, po zagotovilih tistih, ki jih uravnavajo, strl še veliko odpornejše, kot so lahko ženske. Odpornost je sicer težko meriti, vendar pa o zdržljivosti žensk na dolge roke ne bi dvomili saj so za to živ dokaz vse zaposlene ženske, ki jih še nikakor niso razbremenili njihove »naravne vloge*, to je domače delo ir skrb za družino. Odločenost za vstop v «svet produktivnosti* pa prinaša obenem tudi zahtevo, da se ta svet prilagodi potrebam ženske delovne sile in tudi žensk samih kot subjektov: v enem kot v drugem primeru te zahteve ne zadevajo izključno žensko, temveč so odraz drugačnega gledanja na globalno organizacijo dela v državi. Postati kolesje, pa čeprav neobhcdno potrebno, v dolgi verigi dela, tako kot je sedaj urejeno, že dolgo ni več težnja žensk To so splošni, načelni obrisi razprave v Turinu: veliko drugega, bolj podrobno obdelanega so udeleženke še povedale. Zato je u-mestno, da o raznih obravnavanih temah spregovorimo še kdaj drugič. (bp) Obrambni proračun ZDA je največji v zgodovini Člani kongresa zahtevajo povečanje stroškov in pospešen j e obrambnih del in priprav - Kam drvi človeštvo? Vojaška komiteja ameriškega senata in predstavniškega doma sta se dogovorila, da bosta kongresu predložila skupen kompromisni predlog proračuna za obrambo za prihodnje leto. Gre za največjo vsoto, kar so jih ZDA kdajkoli dale za svojo varnost v mirni dobi. Po tem predlogu bo n.pr. a-meriško obrambno ministrstvo moglo potrositi samo za svoje raziskovalne načrte in za nova orožja 7 milijard dolarjev več kot je v isti namen zahtevala Carterjeva vlada. Kot vidimo, so člani senata in predstavniškega doma, ki se u-kvarjajo s problemi oboroževanja in ameriške varnosti, še bolj zahtevni, kot je Carterjeva vlada, saj so predložili 7 milijard dolarjev več kot je Carterjeva vlada zahtevala samo za raziskovalna dela, medtem ko je obrambni proračun največji v zgodovini ZDA. Člani kongresa so nadalje od vlade zahtevali, naj takoj začne priprave za proizvodnjo novega strateškega bombnika, ki naj bi zamenjal sedanji bombnik «B-52», to se pravi največje letalo tega tipa na svetu. Nadalje so zahtevah, da se pripravi proizvodnja še mnogo večjega letala, namreč transportnega letala, ki bi bilo prikladno za prevoz vojaške opreme. Še več, člani ameriškega kongre-sa zahtevajo, da naj se iz skladišč prenesejo na «borbene položaje* medcelinske rakete vrste Minuteman III., nadalje zahtevajo, naj bi v ameriških ladjedelnicah čimprej zgradih 8 velikih specialnih ladij za prevoz težke vojaške opreme in najtežjega o-rožja. Končno zahtevajo še da se vlada čimprej loti gradnje 2300 velikih nodzemeljskih bunkerjev, v katere bi namestili velikanske rakete «MX», to se pravi vehke medcelinske rakete. Predlog novega proračuna predvideva tudi povečanje tako ime- LEPA PRISCILLA V OBJEMU |“ . \ I I Lepa Priselila Prcslcy, ki jo vidimo v »objemu* strašne kače boa constrictor, pripravlja za TV mrežo ABC vrsto oddaj z bolj ali manj strašnimi ali strah vzbujajočimi živalmi LEP REZULTAT STRANSKEGA DELA ALI BOLJE USTVARJALNE ZAGNANOSTI V DVANAJSTIH LETIH JE SKUPINA STROKOVNJAKOV VZGOJILA 2 SORTI PŠENICE Z IZREDNIM DONOSOM Novi sorti so preverili doma, v Jugoslaviji, pa tudi v Franciji in na Češkoslovaškem ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 Poletni maraton 13.30 DNEVNIK Danes v parlamentu lv. 00 Non stop 18.05 Risanke 18.15 Sveže, svežč ‘ri '• 18.30 Prihod v Plum Creek, TV film, 2. del 19.20 HEIDI, risani film 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Ping pong 21.30 Peter Watkins in njegov svet Ob koncu DNEVNIK - Danes v parlamentu in Vremen ska slika Drugi kanal 10.15 Kinematograf 13.00 DNEVNIK 2 - OB 13. URI 13.15 šolska vzgoja Šola in delo 10.45 Peccioli: KOLESARSTVO 17.00 Prigode barona Von Trene-ka, 4. del Program za mladino 18.05 Risanka 18.30 Iz parlamenta DNEVNIK 2 — športne vesti 18.50 Le brigate del tigre Vremenska slika 19.45 DNEVNIK 2 - ODPRTI STUDIO 20.40 Settima strada, 4. in zadnji del 21.40 Komika 22.30 Sereno variabile Ob koncu DNEVNIK 2 — ZADNJE VESTI Tretji kanal 19.00 DNEVNIK 3 19.15 Gianni e Pinoto 19.50 Gustavo, risanke 20.05 Šolska vzgoja 20.40 I/elisir d’amore. film Režija: Mario Costa Igrajo: Nelly Corradi, Gino Sinimberghi, Tito Gobbi. . . 22.00 DNEVNIK 3 22.15 Gianni in Pinoto JUGOSLOVANSKA TV Ljubljanuhnici.. , .^iapci. 18.55 Poročila 19.00 Leti, 'letfpikapolonica; "■"[' otroška oddaja 13.15 Priljubljene zgodbe: Aliče v čudežni dežeh 19.35 OBZORNIK 19.45 Tri srca — Radenci 80 20.15 Risanka 20.26 Zrno do zrna 21.Oj Jadranska srečanja 21.20 Blakovih sedem, film 23.10 V znamenju 23.25 Nočni kino: LILITH, film Koper 19.30 ODPRTA MEJA 20.00 Otroški kotiček 20.15 Stičišče 20.30 Risanke 20.45 TV DNEVNIK 21.00 DIVJA LETA - film Igrajo: James Cagney, Bar bara Stanwyck. . . Režija: Ro.v Rovvland 22.45 Spored naslednjega tedna 23.00 MAČEK TV nad. 1. del Zagreb 19.15 Mali svet 19.45 Muppet show 21.00 Jadranska srečanja 22.25 S»ri1 ^ kot četrt ure in ga bo zelo tež-K° nadomestiti. Velik napad je sprožil včeraj Ne-mec Braun, ki je ušel glavnini skup- (AP) ue Cnjif ob prihodu na cilj Uo z pe Vlaeminckovim pomočnikom »ulgijcem De Cnijfom. Čeprav ni , elgijec storil prav ničesar, da bi ? Pobeg uspel in je vozil ves čas . r"go pasivno, pa je Braun le pri-obil lepo prednost ter je tako ze-. Povečal svoje možnosti, da vod-J V(f na skupni lestvici ohrani še na Pre.1. ri italijanskimi tekmovalci je ^obro vozil Torelli, ki je bil tretji, a skupni lestvici pa znaša njegov ^ostanek mani kot pet minut. LESTVICA 3. ETAPE km r>d Kolna rfn Frankfurta) etapna letvica E>e Cniif (Bel.) f Braun (7RN) " Torelli (It.) " prim (Sve.) j l Kohl (ZRNI 2' Wilmann (Nor.) • Den Hertog (Niz.) Eejarrete (Šp.) Ih Su Vos (Bel.) I, ^haler (ZRN) Maccali (It.) 5 $cino (It.) Hmault (Fr.) , „ SKUPNA LESTVICA , Braun (ZRN) 16.09'34” a ge Cnijf (Bel.) po 55" T Prim (Sve.) 4T4" 2' Torelli (It.) 4'40” o Lejarreta (Šp.) fl'21” 2' Kehl (ZRN) 6'49” • Ullmann (Nor.) 5.54'KV’ ; >5 3 do 4 pri dekletih. NDR je namreč po Berlinu ponovno izboljšala žensko gardo, pri moških pa imajo SZ, švedska in Velika Britanija plavalce, ki 3e nimajo bati Američanov. Brez vsakega dvoma pa bi ZDA nabrale največ kolajn. Neuspeh protiolimpiade Tekmovanje v Irvinu, katerega so imenovali kot izbirno za olimpijske igre (ki so se medtem že končale), je , bilo jasna politična strumentalizacija, ki ni upoštevala bistvenega elementa pri doseganju rezultatov: motivacije. Plavalcem je veliko pomenila kolajna iz Moskve, prav nič pa tista Carterjeva. Na start so prišli v veliki meri brez zbranosti in kljub nekaterim svetovnim rekordom in kopici boljših rezultatov kot v Moskvi je tekmovanje izpadlo slabo, vsekakor daleč pod pričakovanjem. Strune so bile uglašene v protiolimpiado in teh nično je moralo tekmovanje priznati poraz prav na terenu, kjer naj bi izbojevalo zmago: na rezultatih. Neuspeh je bil povsem nepotreben, kajti nihče ne zanika, da so ZDA celo daleč najmočnejša plavalna sila, čeprav se tudi tu njihova prednost stalno krči. Rekordi Kakovost plavanja merimo z uro in torej z rekordi. Bera rekordov na omenjenih prireditvah je bila dokaj različna. 01 v Montrealu so jih zabeležile kar 16 pri moških in 10 pri ženskah, izkupiček pa se je korenito znižal na SP v Berlinu, ko je padlo 8 ženskih in samo 2 moška rekorda. V Moskvi so letos popravili 1 moški in 10 ženskih rekordov. Jasno izhaja, da je napredek pri. dekletih . še vedno .skokovit, pri moških pa bi se tudi z Američani nikakor ne doseglo 16 rekordov iz Montreala. Izkupiček bi bil verjetno nekje pri 6 novih rekordih. Ne gre niti pozabiti, da so nekateri plavalci v Moskvi zmagali brez izredno hude konkurence in brez rekordov. Z Američani ob strani bi lahko bili tudi prvi in še z rekordom povrhu. Vpliv konkurence deluje namreč na vse športnike in ne samo na Američane. kb JADRANJE SLOVENSKI JADRALEC ŠTERK Z malo jadrnico okoli sveta Pogumni slovenski »morski volk* Jure Šterk -je predvčerajšnjim o-drinil iz pirčrftk^r-pristana s svojo 5,8 m dolgo jadralco na dokaj zahtevno ppt,. ukfllL., sveta, ki jo brr predvidoma -ftprjrvil v dveh letih, 43-letni Štefk bo tako prvi Slovenec (in Jugoslovan sploh), ki bo sam z jadrnic obplul svet. KOLESARSTVO POKAL SABATIN1 Elita na startu PECCIOLI — Po polemikah, ki jih je dvignila dirka po Umbriji, bodo danes kolesarji ponovna tekmovali za mesto v reprezentanci. Za razliko od dirke po Umbriji pa bo tokrat na «Pokalu Sabatini* nastopila res celotna elita italijanskega kolesarstva, s Saronnijem in Mo-serjenrt na čelu. In prav ta kolesarja sta tudi največja favorita za končno zmago, čepra/ je treba pričakovati tudi dober nastop tistih, ki so v sredo razočarali, in raznih outsiderjeV. Dirka sama bo nedvomno zelo težka, saj bodo morali kolesarji prevoziti kar devetkrat progo, ki vsebuje dolge in težke vzpone. In če k temu dodamo še vročino, ki je tekmovalce spremljala že na dirki po Umbriji, je slika res popolna. Razumemo torej lahko nejevoljo mnogih kolesarjev, ki bi si želeli nekoliko lažjo preizkušnjo. Vendar pa tehnični vodja reprezentance , Martini ostaja neomajen in zahte-\l' prizadevnost. Le tako bo nam reč nastala selekcija in izbira ne bo težavna. ATLETIKA NA MEDNARODNEM MiTINGU Atleti desetih držav VIAREGGIO — Atleti 10 držav bodo nastopili na mednarodnem a-tletskem mitingu, ki bo 14. avgusta zvečer v Viareggiu. Svojo prisotnost so poleg Italijanov seveda zagotovili Američani, Sovjeti, Angleži, Poljaki, Francozi in drugi. V Viareggiu bosta tekmovala tudi o-limpijska zmagovalca Angleža Ste-ve Dvett in Sebastjan Coe, ki na poolimpijskem mitingu Golden Gala v Rimu nista bila prisotna. Američani bodo prišli s 30-člansko ekipo, v kateri bodo zagotovo Wiliiams, Robinson in Milbum. Organizatorji mitinga so v program vključili tudi »marcio longos, ki bo potekala po tirenski obali dan prej, 13. avgusta. AVTOMOBILIZEM Včeraj so pokopali Patricka Depaillcra CLERMOND FERRAND - Včeraj zjutraj je bil v Clermond Fer-randu pogreb Patricka Depaillera, znanega francoskega avtomobilskega pilota, ki se je prejšnji teden ponesrečil za volanom svojega alfa romea, ki ga je preizkušal na dirkališču v Hockenheimu. Pogreba so se poleg sorodnikov pdeležili tudi številne osebnosti avtomobilske ga športa. Prisotni so bili predsed nik mednarodne avtomobilske zve ze Francoz Jean Marie Balestre, številni Depaillerovi kolegi kot Pi roni, Laffite, Jones, Scheckter, Prost, Arnoux, vodilni kadri raznih tekmovalnih ekip kot Guy Ligier, Carlo Chiti, ravnatelj tekmovalnega oddelka Alfe Romea, Ken Tyr-rell in Dupasquier, eden izmed vodilnih predstavnikov Michelina. Po pogrebu pa je večina seveda odšla v Hockcnheim, kjer bo v nedeljo dirka za VN Nemčije, ki bo veljala za točke svetovnega prvenstva formule 1. Cirkus formule 1 se torej kljub smrti nadaljuje. TENIS NA TURNIRJU »POKER ASOV* Tudi McEnroe in Vilas v finalu NICA — Po Connorsu^m^annerju, (oba ZDA), ki sta si nastop v finalu ekshibicijskega turnirja' '»Poker asov* zagotovila žč po dveh kblih z zmagama nad Peccijem (Par.) in Noahom (Fr.), sta si pot v finale po tretjem kolu odprla še McEnroe (ZDA) in Vilas (Arg.). Po presenetljivim porazom, ki ga je McEnroe doživel v prvem kolu proti Caujol-leju (Fr.), je bilo treba za določitev preostalih finalistov odigrati namreč še tretje kolo. McEnroe je v tem kolu premagal Vilasa z 2:1 (6:4, 3:6, 6:1), Panatta (It.) pa je odpravil Caujolleja s čistim 2:0 (6:4, 6:4) in ga s tem izločil, vendar je tudi sam izpadel iz nadaljnjega tekmovanja, zaradi porazov proti Vilasu in McEnroeju. stvene prireditve, je doslej doživel dve izredno uspešni izvedbi in tudi letos je uspeh zagotovljen, saj se je prijavilo osem enajsteric, ki se bodo od 25. avgusta do 13. septembra pomerile na nogometnem igrišču na Proseku. PRAVILNIK Člen 1 ŠD Primorje organizira od 25. avgusta 1980 do 13. septembra 1980 nogometni turnir 1, MEMORIAL »ŽAR-ft.0 RACE*. Člen 2 Pokal 1. MEMORIAL »Žarko Race* bo osvojila dokončno tista rki pa, ki bo prva trikrat zmagaia na turnirju. Člen 3 Na turnirju sodeluje 8 ekip, ki so porazdeljene v dve skupini (A in B). ;Vsako skupino sestavljajo 4 ekipe. Člen 4 Ekipe, ki sestavljajo posamezni skupini, se srečajo enkrat. Člen 5 Zmagovalec posamezne skupine je tista ekipa, ki doseže ob koncu kvalifikacijskih tekem največje število točk. Člen 6 V primeru enakega števila točk v fazi kvalifikacijskih tekem turnirja je zmagovalec posamezne skupine tista ekipa, ki ima najboljšo razliko v golih. Če je tudi razlika v golih enaka, je zmagovalec posamezne skupine ekipa, ki doseže več golov. Končno, če bo tudi v tem primeru popolna enakost, bo zmagovalec skupine izžreban ob prisotnosti zainteresiranih društev na sedežu ŠD PRIMORJE. Člen 7 Prvi dve uvrščeni ekipi vsake skupine bosta odigrali polfinalni tekmi. Člen 8 Prvouvrščena ekipa A skupine se bo pomerila z drugouvrščeno ekipo A skupine. Člen 9 Zmagovalca polfinalnih tekem bosta odigrala finale za 1. in 2. mesto, medtem ko bosta poraženi ekipi igrali finale za 3. in 4. mesto. Člen 10 V primeru, da bo na polfinalnih ‘n finalnih tekmah, rezultat neodločen, bodo odigrali dva polčasa po 15 min. vsak. člen 11 “'čf‘W’<^'wfetne tudi v tem primeru neodločen, bo vsaka ekina streljala-pet enajstmetrovk s petimi različnimi igralci.'Končno, v primeru nonovnera neodločenega izida, bo vsaka eMna z enim samim igralcem streljala toliko enajstmetrovk, dokler ne bo posamezen igralec dosegel prednost enega gola. Člen 12 Vse tekme bodo odigrane v večernih urah na športnem igrišču na Proseku. Vsaka tekma bo trajala 90 minut. Člen 13 Vsaka ekipa lahko igra s tremi izposojenimi igralci. Vsak Izmed teh mora imeti dovolilnico (nuila osta) svojega društva, sicer ne sme nastopiti na turnirju. Dovolilnico igral- cev je treba predstaviti pred začetkom prve tekme zainteresiranega društva na omenjenem turnirju. Člen 14 Vsaka ekipa lahko v vsakem trenutku tekme, razen med streljanjem 11-metrovk, menja tri igralce in vratarja. Člen 15 Igralec, ki bo med tekmo izključen, ne bo več nastopil na turnirju. Člen 16 Vse prekinjene tekme zaradi slabega vremena bodo odigrane po medsebojnem dogovoru med zainteresiranimi društvi. Člen 17 ŠD Primorje si ne prevzema nikakršnih odgovornosti za nerede ali škodo, ki bi nastali med tekmami ali po tekmah turnirja. Člen 18 Za vsa ostala pravila, ki jih ta pravilnik ne predvideva, velja pravilnik italijanske nogometne zveze. KOLEDAR 25.8. : Zarja - Breg (20.30) 26. 8.: Primorec - Gaja (20.30) 27. 8. : Aurisina * Kras (20.30) 28. 8.: Primorje - Vesna (20.30) 29. 8.: Gaja - Zarja (20.-30) .‘50.8.: Breg - Primorec (20.30) 31.8. : POČITEK 1.9. : Vesna - Aurisina (20.30) 2. 9.: Kras - Primorje (20.30) 3. 9.: Breg - Gaja (20.30) 4.9. : Zarja - Primorec (20.30) 5. 9.: Vesna - Kras (20.30) 6.9. : Aurisina - Primorje (20.30) 7.9. : POČITEK 8.9. : POČITEK 9.9. : Prva polfinalna tekma Skupini A - B (20.30) 10.9. : Druga polfinalna tekma Skupini B - A (20.30) 11.9. : POČITEK 12. 9.: FINALE za 3. in 4. mesto (20.30) 13.9. : FINALE za 1. in 2. mesto (20.30) Glede sprememb umikov posameznih tekem velja dogovor, ki so ga sklenila vsa društva na skupnem sestanku 2. avgusta 1980 na sedežu ŠD Primorje. Člen 19 Nagrajevanje ekip bo 15. septembra ob 20. uri na vrtu Kulturnega doma na Proseku. V primeru slabega vremena bo nagrajevanje v prostorih omenjenega Kulturnega doma. PLAVANJE BOLOGNA — Prvi dan svetovnega prvenstva v podvodnem hitrem plavanju in plavanju s plavutmi je potekal v veliki premoči Sovjetske zveze, ki je osvojila vseh pet zlatih, eno srebrno in eno bronasto odličje. Italija je osvojila eno srebrno kolajno (v ženski štafeti 4x200 m v plavanju s plavutmi) ter eno bronasto (z Aldom Boccaccinijem na 800 m v podvodnem plavanju). NiiiiiMiiiiiMiMimiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiviiiMniiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiifiuiiiiimiiuiiiiiii KOŠARKA NA EVROPSKEM MLADINSKEM PRVENSTVU V CELJU DVANAJST REPREZENTANC Trajalo bo od 22. do 30. avgusta - Jugoslavija in Italija sta v težki kvalifikacijski skupini CELJE — Od 22. do 30. tega meseca bo v Celju potekalo evropsko mladinsko prvenstvo v košarki. Prvenstva se bo udeležilo kar 12 reprezentanc, ki bodo porazdeljene v dve skupini. V prvi bodo nastopale Italija, SZ, Švedska, ZRN, Turčija in Jugoslavija, v drugi pa Francija, Španija, Bolgarija, Izrael, Belgija in ČSSR. Kot torej vidimo je prva skupina bolj kakovostna, zato pa bo borba vsekakor zelo huda. Jugoslovanom in Italijanom se torej obeta težek začetek. V Celju so sedaj priprave v pol nem teku. Prireditelji morajo namreč pripraviti dvorano ŠRC Golovec, kjer bodo vse tekme. Urediti morajo vse, seveda, tudi za nastanitev vseh reprezentanc. Vsekakor pa bo celjsko prvenstvo nedvomno zanimivo za ljubitelje košarke. Jugoslovanska reprezentanca tre nutno pridno vadi v Novem mestu, z raznimi tekmami pa skuša doseči čimvečjo uigranost. Tako je v sredo v Kranju igrala proti mladinski selekciji iz New Yorka. Z izidom 111:85 so slavili »plavi*, kar jušno kaže na premoč jugoslovanskih košarkarjev. VATERPOLO NA MLADINSKEM EP Italijani v finalnem delu, «plavi» izpadli SITTARD — Včeraj se je v tem nizozemskem mestecu zaključil kvalifikacijski del evropskega mladinskega prvenstva v vaterpolu. Prvenstva, ki je namenjen vaterpolistom pod 20. letom starosti, sta se udeležili tudi jugoslovanska in italijanska reprezentanca, uspešnejši so bili «az-zurri*, ki so se uvrstili v finalni del, Jugoslovani pa so izpadli, ker so v svoji skupini zasedli šele tretje' mesto in sicer za Italijani in Madžari. Poleg teh dveh reprezentanc pa so se v nadaljnje tekmovanje uvrstili še ZRN in Romunija iz skupine B ter Španija in Sovjetska zveza iz skupine C. Včerajšnji izidi v finalni skupini: Madžarska - Španija 7:6 ZRN - SZ 8:7 Romunija - Italija 5:4 (1:0, 2:2, 2:1, 0:1) LESTVICA Romunija in ZRN, 3. Španija, Madžarska in Italija 2, SZ 0. KOŠARKA V Miljah bo 20. in 21. avgusta mednarodni košarkarski turnir, na katerem bodo nastopili tržaški Hur-lingham, Liberti iz Trevisa, Slovan iz Ljubljane ter Kvarner z Reke. NOGOMET V okviru priprav na prihodnje italijansko nogometno prvenstvo so odigrali več tekem. Tako je pred-sinočnjim Fiorentina odpravila enajsterico Massa s 4:0. V vrstah Fio-rentine sta se še posebej izkazala Antognoni in Argentinec Bertoni. Zanesljivo je slavila tudi Samp-cDria, ki je s 6:1 premagala ekipo Bagni di Lucca. Lazio pa moštvo Arezza z 2:0. Najbolj zanimivo je bilo srečanje med Interjem A in Interjem B, (7:2). V tem srečanju se je zlasti odrezal novi nakup italijanskega državnega prvaka, Avstrijec Prohaska. ATLETIKA Borovi atleti v soboto v Kranju V soboto se bo Bor udeležil mednarodnega atletskega mitinga v Kra- nju, ki spada že nekaj let v obvei-nc točke tekmovalnega programa. V primerjavi z lanskim letom bo predstavništvo zaradi poškodb in počitnic tokrat nekoliko okrnjeno, gotovo pa na zelo dobri tehnični ravni. V metu diska in krogle bosta bo-rovki Irena Tavčar in Loredana Kralj s ta riali na prvi mesti in po vsej verjetnosti tudi na dober rezultat. Tavčarjeva ima iz zadnjih tekmovanj dva meta do 13,99 in 13,92 m, Kraljeva pa je pred tednom dni celo popravila osebni rekord do 12,56 m v krogli in preko 36 m v disku. Skrit cilj bo v Kranju rezultat Tavčarjeve preko 14 m v krogli. Nastopil bo tudi Milko Sedmak v metu kladiva, David Blazina pa bo metal disk. KB Konec meseca v Trstu evropsko prvenstvo v umetnostnem kotalkanju Od 26. do 30. avgusta bo v Trstu evropsko prvenstvo v umetnostnem kotalkanju, ki se ga bodo udeležili predstavniki 11 držav, med njimi tudi Jugoslavije. Razdeljeni bodo v dve skupini, in sicer: prva skupina: Zahodna Nemčija. Italija, Španija. Anglija; druga skupina: Jugoslavija, Francija, Švica, Avstrija, Belgija, Nizozemska in Portugalska. Veliki favorit za končno zmago je Zahodna Nemčija, ki ima v svojih vrstah enega najboljših svetovnih kotalkarjev, Butska, njen najnevarnejši naprotnik pa bi morala biti prav Italija. Tel. (040) 79 40 72 (4 llnl(e) Mogglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Uredništvo, upravo, oglasni oddelek, TRST. Ul. Montecchl 6. PP 559 Podružnica Gorica, Drevored 24 Naročnino Mesečno 5.000 lir — vnaprel plačana celotna 60.000 lir. Letno naročnina 2o inozemstvo 53.000 lir, zo naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 4.50 din, ob nedeljah 5.00 din, za zasebnike mesečno 65,00, letno 650.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 80,00, letno 800,00 din. PRIMORSKI DNEVNIK Oglasi Za SFRJ 2lro račun 50101 603-45361 «ADIT» DZS • 61000 L|ubljana Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (Sir. 1 st., vlš 43 mm) 22.600 lir Finančni 800. legalni 700. osmrtnice 300, sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseaa. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi Iz dežele Furlanije - Juliisk« krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drualh dežel v Italiji pri SPI. Poštni tekoči račun za Itallio Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6 8. avgusta 1980 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdela | in tiska f im Ifrsf Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEC V ŽARIŠČIH NAPETOSTI - Piše Pavel Stranj ISLAM NI LE VERA Dogajanja v Iranu mi pravzaprav ne razumemo in ne moremo razumeti, dokler ne dobimo vpogleda v glavna gibala ne le iranske krize, ampak tudi celotnega vrenja na Bližnjem vzhodu. Eno izmed najpomembnejših gibal je prav gotovo islam in še posebej politični učinki islama. Časopisi so polni izrazov, kot so ’ajatolahi', ’šiitska verska ločina', 'bazar', a te besede so prepogosto uporabljene kot strašila namesto, da bi jih razložili. Velika večina bralcev, je o tem podkovana kvečjemu, kot poprečni turist, kateremu islam pomeni prizor človeka, ki moli kleče, obrnjen proti Meki; ajatolahi so namrščeni asketi, ki imajo velik vpliv nad ljudstvom in bazar je le klobčič ozkih ulic, kjer turisti lahko kupujejo spominke. Islamska revolucija na splošno pa je pojem, ki je dobil pri nas negativen prizvok zlasti odkar se je podražil bencin. Na zgodovino sveta smo navajeni gledati iz našega zornega kota, kot da je Evropa — v dobrem ali v slabem — še vedno središče sveta in, tako, da evropsko početje drugod zelo radi opravičimo s kakšnim višjim ciljem. To je logika močnejšega. Ta logika je zmagovala dokler je bil islamski svet šibek in pohleven. V zadnjem desetletju se je stanje precej razvilo: na območju islama živi 800 milijonov prebivalcev, ki se vedno bolj zavedajo moči, ki ji jo dajejo ogromne rezerve petroleja. Poskusimo se postaviti v kožo privrženca islama in skušajmo videti pomen te vere, ki ni le vera, tako kot se prikazuje njemu: I. Islam ni le ena od treh monoteističnih ver, poleg judovstva in krščanstva. Ta vera se razlikuje od prejšnjih dveh, ker je razvila tudi filozofski, kulturni in politični sistem, ki je omogočal njegovim privržencem, da so kljubovali stalni agresiji zahodnih sil, za katerimi je stalo krščanstvo in po drugi svetovni vojni še judovstvo. 2. Nauk islama je postal važen povezovalni moment; skupni interes, ki je povezoval različne kulture in družbene strukture v narode. Ta vloga je danes razvidna v Iranu, kjer nad nam bolj razumljivo strategijo razrednega boja prevladuje strategija ljudskih front. Islam vsebuje koncept družbenega razvoja, ljudskega napredka na različnih osnovah, kot krščanstvo pri nas. 3. Islam vključuje politični in civilizacijski nauk, ki je dediščina vseh kultur, družb in civilizacij, ki jih je islam kril od preteklosti do danes. 4. Islam je most med krščanstvom; vodilno filozofijo Zahoda in budizmom, ki je vodilna filozofija Vzhoda. To je le nekaj elementov, za boljše razumevanje islama bi morali iti globlje. Politično učinkovanje te vere vsekakor ni novost: imela je zelo važno vlogo v indijski revoluciji in v vseh ljudskih revolucijah v Jugovzhodni Aziji (na Filipinih jo ima še danes). Seveda lahko v islamu tudi marsikaj kritiziramo, a vprašanje je kako, zakaj, s kakšnega stališča in s kakšnim poznanjem razmer. Večina napadov, ki jih lahko beremo na časopisih so zelo grobi in slabo utemeljeni saj imajo kot edini cilj, da očrnijo iransko revolucijo. Islam je vreden kritike predvsem takrat, ko postane orodje v rokah nekega vladajočega sloja, da pogojuje razvoj v družbi, zato da elita lahko utrdi svojo oblast. Takrat postane tog, dogmatičen in nazadnjaški. To pa velja tudi za vsako drugo vero. NA POBUDO GENERALNEGA TAJNIKA 1VALDHEIMA V septembru pri OZN srečanje ministrov Tajske in Vietnama Zunanja ministra bosta skušala uskladiti skoraj popolnoma nasprotna stališča glede Kampučije DUNAJ — Generalni tajnik OZN Kurt Waldheim se je včeraj vrnil z obiska v Hanoju in Bangkoku. Na dunajskem letališču je izjavil časnikarjem, da se bosta letos v septembru sestala v New Yorku, na sedežu mednarodne organizacije, zunanja ministra Tajske in Vietnama, da bi reševala spore, ki večajo napetost na tajsko-kampučijski meji. Ali je imel VValdheimov poseg v krizo na indokitajskem polotoku kak uspeh? Mnenja so deljena, toda v glavnem negativna. Nekateri trdijo, da je Waldheim v glavnem le posredoval mnenja in stališča, ni se pa zavzemal za neko določeno rešitev. V Bangkoku zamerijo generalnemu tajniku, da se ni zavzemal za resolucijo OZN, ki zahteva, naj se vietnamske oborožene sile umaknejo iz Kampučije. Vendar pa je tajski zunanji minister Sidi Savecila dejal, da v resnici ni mogoče govoriti o popolnem neuspehu. Po njegovem je bil obisk koristen, tudi zato, ker je nudil Waldheimu priložnost, da si ogleda taborišče kampučijskih beguncev v Kao I Dangu, kjer živi 130 tisoč kampučijskih beguncev ter se ■iiiiiiiiiMiifHiiiiiHMiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiišiiiiiimmiinMiiiiiiuiHimifiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiMiiiMiuiiiiiuiiiiiiiiifiiiiiiiiiiniiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiHiiiiiHimiHiiuiiiiiuiiiininiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiim NEKAJ PODATKOV O DOGAJANJIH V PALERMSKI SODNI PALAČI PREISKAVA 0 MAFIJI IN PROMETU Z MAMILI V OZADJU UMORA DRŽAVNEGA PRAVDNIKA COSTE Odkar je preiskava stekla v pravo smer, je dr. Costa še tretja žrtev mafije PALERMO — Uboj državnega pravdnika Gaetana Coste je nedvomno povezan z dogajanji v pa lermski sodni palači, kjer je že dobro leto v teku poglobljena preiskava o mafiji in trgovini z mamili. Julija preteklega leta je bii namreč zahrbtno ubit komandant lete čega oddelka policije v Palermu, Boris Giuliano, ki mu je uspela od kriti mafijsko gnezdo, v katerem je med drugim zaplenil štiri kilograme čistega heroina, dva dni kasneje pa je na palermskem letališču odkril dva kovčka s šesto tisoč dolarji, poslanimi iz ZDA in po vsej verjetnosti namenjenimi na obalo Cinisija. Na osnovi tega denarja so si preiskovalci prizadevali odkriti v bankah dokaze o denarnih tokovih, ki jih povzroča trgovina z mamili. V teh preiskavah se je še posebno oalikoval mlad karabinjerski častnik iz Monreala, Emanuele Basile, ki je bil ubit 4. maja letos. Naslednji dan je državno prav-dništvo izdalo 56 zapornih nalogov za mafijce in osebe, osumljene sodelovanja z mafijo. Med njimi za sledimo imena gradbenikov Spato-la in Gambino, ki imajo močne so rodniške vezi z ameriškim podzemljem ter imeni zeta in zdravnika finančnika Sindone. 9. maja je dr. Cos'.a zavrnil ploho zahtev po začasni svobodi in formaliziral preiskavo s predajo aktov preiskovalnemu sodniku Giovanniju Falconu. Le-ta je preiskavo osnoval na treh ravneh: tesno ilegalni, ki jo predstavlja promet s heroinom, na po lilegalni. ki pomeni prenos »uma-zanega* denarja na bančne račune in končno na legalni ravni, kot je ponovno vlaganje denarja v popolnoma dovoljene dejavnosti. Tak način je privedel sodstvo do otipljivih rezultatov: v palermski hranilnici so na primer odkrili tekoči račun z dvesto milijoni, na ime nekega fantomatičnega «Italo-Ameri- kanca*. ki je izbrisal vsako sled za seboj. Preiskovalni sodnik je na osnovi podatkov, ki jih je dobil iz ZDA. zaplenil več kot kilogram čekov in bančnih nakaznic. Prvič v zgodovini preiskav o mafiji in mamilih, lahko namreč finančni stražniki v bančnih ustanovah peposredno krm trolirajo vsako ’ posamezno operacijo v točno določenem dnevu. Število obdolženih v teh umazanih poslih, se je kmalu povzpelo -na osemdeset. Za mozaikom prometa z mamili, se počasi dopolnjuje tudi slika pretapljanja umazanega denar ja v čiste dobrine, kot je na primer nakup velikih zazidljivih površin in pridobivanje obsežnih gradbeniških del, kakršne so si zagotovili gradbeniki Spatola v Palermu ne da bi se jim bilo treba zateči h kreditom. Takšna je podoba palermske sodne palače, v kateri je bil državni pravdnik Gaetano Costa, po svoji funkciji in temperamentu, eden nai-odločnejših zagovornikov razkrinkavanja zločinskih mafijskih dejanj Svojo odločnost in pravičnost je žal moral plačati z življenjem. Roparski napad na brzovlak SALERNO — Pet ali šest ropar jev je danes ob zori oropalo pri Salernu brzec, ki je prihajal s Sicilije in je bil namenjen v Rim. Zlikovci so iz železniškega voza, v katerem so prevažali pošto, odnesli 74 poštnih vreč, ki naj bi vsebovale poleg čekov tudi večjo vsoto denarja. Po prvih ugotovitvah preiskoval nih organov je skupina roparjev žf prej vstopila na vlak in je na dogovorjenem mestu vključila alar mne naprave. S tem so zaustavili vlak in omogočili pajdašem, ki so jih čakali ob tirih, da so od zunaj napadli poštni voz. Z orožjem v rokah so si prisvojili poštne vreče z vrednostnimi papirji in denarjem. Nato so peš zbežali do bližnje ceste, kjer so jih čakali drugi zlikovci' '*• avtomobili:. Varnostne sile so takoj obkrožile prizorišče ropa, vendar so do sedaj našli le tri poštne vrečke in nekaj kosov obleke, ki so jih roparji upo rabili, da so si zakrili obraz in so jih nato odvrgli. Organi, ki vodijo preiskavo, niso znali tudi povedati, koliko vrednosti so roparji odnesli, ker šele zbirajo podatke o vsebini ukradenih vreč. Protiiranske manifestacije v New Yorku NEW YORK - Policija je raz pršila več sto ameriških demonstrantov, ki so manifestirali pred islamskim središčem y New Yorku, kjer .je trenutno 70 iranskih študentov, ki jih je policija pred dnevi spustila iz zapora. Gre za del 192 študentov, ki so pred dnevi manifestirali pred Belo hišo v Washing-tonu. Iranski študentje so zapustili i-slamsko središče z vozili, ki jim jih je dalo na razpolago indijansko gibanje in s katerimi so pod zaščito policije odpotovali v Washington. Moskva obtožuje London LONDON - Radio Kabul je sporočil, da so varnostne sile likvidirale skupino 14 najemnikov in teroristov, ki so delovali v severovzhodnem Afganistanu. Skupina naj bi bila povezana z Združenimi državami Amerike. Moskovski radio pa je s svoje strani v poročilu o položaju v Afganistanu obtožil Veliko Britanijo, da podpira gverilske skupine, ki se borijo Proti redni vojski in sovjetskim okupatorjem. Kar zadeva umik sovjetskih čet iz Afganistana pa je isti oddajnik sporočil, da bi to lahko bil le zaključek nekega političnega procesa, nikakor pa ne pogoj za njegov začetek. TEHERAN — Eksekucijski vodi so ustrelili še 13 vojakov, ki so bili obtoženi udeležbe pri spodletelem državnem udaru, do katerega je prišlo prejšnji mesec. S tem se je število ustreljenih povzpelo na 49. Včeraj je bila deležno smrtne kazni tudi 18-letno, dekle, ki je bilo obtoženo prostitucije, razpečevanja mamil in podkupovanja. je tako na lastne oči lahko prepričal, kakšno breme predstavlja ta množica za Tajsko. Generalni tajnik je obvestil tajske predstavnike o vietnamskih predlogih: Tajska naj se začne pogovarjati s Samrinovo vlado in sporazumno s to naj ustanovi demili-litarizirano področje ob tajsko -kampučijski meji (obsegalo bi torej tudi del tajskega ozemlja). Vietnamci so pripravljeni na pogajanja, toda v okviru predlogov, ki so jih postavili 19. julija Vietnam, Sam-rinova Kampučija in Laos. Tajci so odgovorili Waldheimu, da za vse to dobro vedo, toda za njih so ti predlogi nesprejemljivi. Če bi jih sprejeli, bi sprejeli tezo, da je v kampučijsko krizo zapletena Tajska, kar pa ni res. Kampučijsko krizo je povzročil Vietnam svojim vojaškim vdorom. Nesprejemljiva je tudi vietnamska zahteva po demilitarizirani coni, ker bi se Tajska morala delno odpovedati svoji suverenosti. Tajska in države ASEAN pa predlagajo demilitarizirano cono v sami Kampučiji, kjer naj bi ustvarili področje v svrho zaščito civilnega prebivalstva. Stališča Vietnama in Tajske so torej popolnoma nasprotna. Tajci zahtevajo umik vietnamskih sil iz Kampučije. Vietnamci pa se hočejo pogovarjati na podlagi priznanja Samrinove vlade v Fnom Penhu. No, pozitivno je vsaj to, kriza obstaja za sedaj v okvirih OZN in da se bodo o njej še pogovarjali in ne le rožljali z orožjem. Posredno negativno oceno o teh dogajanjih dajajo tudi kitajski časopisi. Kitajska agencija je na primer objavila obširno poročilo iz Singapura, kjer je podpredsednik Rajaratnari kritiziral Waldheima, ki greši, ko misli, da je kampučijska kriza le «spor med Tajsko in Vietnamom* ter zanemarja vse geopolitične zaplete, ki so s tem povezani. V te polemike se je sedaj vmešala še začasna odpoved obiska v Indiji kitajskega zunanjega ministra Huang Hue. Čeprav datum o-biska še ni bil določferf,’ 'so vendar domnevali, da bi do njega utegnilo priti koncem avgusta, ali v začetku septembra. Kitajci so odpoved pojasnili s preobremenitvijo zunanjega ministra z delom doma in v tujini. Indijski zunanji minister VESTIS KOPRSKEGA Turistična bilanca se končno popravlja V soboto, 16. avgusta, že tradicionalna osrednja prireditev, Portoroška noč DAMASK — Kar 322 muslimanskih bratov verske ločine, ki jo je sirska vlada prepovedala, je izstopilo iz sekte le 24 ur preden je zapadel rok, ki so ga postavile sirske oblasti za njene člane. Po tem roku tvegajo vsi pripadniki smrtno kazen. Na koncu se je v polemiko vmešala še «Pravda», ki svari Indijo, naj ne gre na limanice kitajskim pobudam in ponudbam. Sovjeti nimajo sicer ni načelno nič proti normalizaciji odnosov med obema državama, vendar pa naj se Novi Delhi zaveda, da je ZSSR njegova najzaupnejša in najvernejša prijateljica. TEL AVIV — Na ukaz izraelskih vojaških oblasti so včeraj razstrelili hišo palestinskega gverilca, ki na.i bi izvedel dva teroristična atentata. Gre za Mohameda Davaja, člana neke palestinske gverilske organizacije. «Allen» še ni pojenjal KOPER — Deževni začetek glavne turistične sezone je precej prizadel obalni turizem. V piranski občini, kjer je večina turističnih zmogljivosti, so zabeležili do konca junija 460 tisoč nočitev, kar je za 14 odstotkov manj kot lani v enakem razdobju. Zato pa se je položaj močno popravil v juliju, saj se mudi trenutno v občini okrog 15 tisoč domačih in tujih gostov in so vse zmogljivosti praktično razprodane. V juliju so zabeležili nad 200 tisoč nočitev, kar je za nekaj odstotkov več kot lani. Zdaj se turistični delavci pripravljajo na osrednjo prireditev sezone Narasimha Rao je včeraj demantiral, da bi bilo pri tej začasni odpovedi nekaj nenormalnega. «Kitaj-ska — je dejal — bo predložila da tum, ki ji bo najbolj pogodu.* V tujih diplomatskih krogih pa menijo, da gre pripisati odpoved poslabšanim odnosom med Indijo in LR Kitajsko. Peking je namreč za-sekte I meril Indiji, ker je priznala Sam | rinov režim. Portoroško noč, ki bo v soboto, 16. avgusta. Razen atraktivnega programa v avditoriju bo na sporedu tudi tradicionalni ognjemet. SKROMNA ŽETEV SOLI Junijsko deževno vreme je močno škodovalo letošnjemu pridelku soli v sečoveljskih solinah. Vsega skupaj so pridelali 1000 ton soli, kar je precej manj kot lani. Od 23. julija dalje se je pdložaj precej popra; vil in dnevna žetev znaša okrog 200 ton. Seveda se solinarji še naprej prizadevajo, da bi zgradili tovarno soli, v kateri pridelek ne bo več odvisen od vremena. V tovarni pridelali okrog 100 tisoč ton soli letno ter pokrili, oziroma celo pre segli vse potrebe Slovenije. Dosle) je zadevni samoupravni sporazurO o izgradnji tovarne soli podpisalo že okrog 50 zainteresiranih temeljnih organizacij združenega dela. PRIHODNJE LETO Šestdesetletnica MAREŽGANSKEGA UPORA V Kopru se je sestal odbor r.a proslavo šestdesetletnice marežgan-skega upora. Pripravili so okvirni načrt proslav ter oblikovali štiri komisije: za splošni ljudski odpor, za kulturo, za šport in za priprli' vo posebne publikacije. Osrednja proslava bo 16. maja prihodnje loto v Marezigah in bo širšega družbenega pomena. L. O. MIAMI — Po opustošenju Haitija in Jamajke, se orkan «Ailen» sedaj premika proti Kubi in proti severo-vzhodnemu predelu mehiškega polotoka Yucatan. Orkan, ki ga imajo meteorologi za najsilovitejšega v tem stoletju, se znaša nad področjem Velikih Antilov s sunki vetra do 280 kilometrov na uro, in je do včeraj povzročil že 68 smrtnih žrtev: 41 v Haitiju, 8 v Jamajki, 16 v Saint Lucii ter 3 v Dominikanski republiki. Poleg človeških žrtev je naravna katastrofa opustošila veliko nasadov banan, potopila veliko ladij ter dobesedno porušila celotna naselja. Iz varnostnih razlogov so krajevne oblasti odredile evakuacijo 110.000 Kubancev. Na sliki opustošenje Jamajke. .................n..............»........................................................... Mugabejev sodelavec obtožen uboja belega farmarja SAL1SBURY — Robert Mugabe se sooča z najresnejšo krizo odkar je pred šestnajstimi tedni postal ministrski predsednik svobodnega Zimbabveja. Ministra njegove vlade za usmerjanje delovne sile, ki je obesnem tudi tajnik njegove stranke ŽANU, Edgarja Takereja, obtožujejo, da je sodeloval pri uboju nekega belega farmarja. Opazovalci v Salisburyju se sprašujejo, kako bo na ta izbruh rasistične. nestrpnosti odgovorila bela manjšina. Mugabe si namreč prizadeva, da bi zadržal v Zimbabveju približno 200 tisoč belcev, ki so še vedno pomembna gospodarska sila v tej mladi afriški državi. V Zimbabve pa poskuša tudi privabiti tuji kapital, Tem njegovim načrtom se je kmalu po prevzemu oblasti večkrat zoperstavil njegov sodelavec in odločen pristaš njegovih idej v času gverile, Takere. Sekretar stranke ŽANU je namreč začel zagovarjati trše stališče do bele manjšine in do tradicionalnega Mugabejevega tekmeca Nkoma, ki v sedanji vladi zaseda položaj notranjega ministra in je odgovoren za delo organov javne varnosti. S temi stališči si je Takere pridobil velik vpliv med bivšimi gverilci, ki so vedno bolj prepričani, da sedanja vlada ne uresničuje programa realnega socializma. Aretacija Takereja pa bo še bolj razburila tudi vedno večje število črncev, ki menijo, da Mugabe ni sestavil vla- de, kjer bi imela glavno besedo črnska večina. Ti problemi, ki so že nekaj tednov tleli v večinski stranki, sc izbruhnili v ponedeljek, ko naj bi Takere s še neznanim številom somišljenikov napadel in umoril 68-letnega farmarja Williama Adamsa na posestvu oddaljenem trinajst kilometrov od Salisburyja. Do izpada je prišlo prav na dan, ko je v Zimbabve dospel na ^etdi.evni uradni obisk mozambiški predsednik Samora Machel. V tem tednu naj bi v Zimbabveju proslav ljali prijateljstvo med zimbabvij skim in mozambiškim ljudstvom, Mozambik je namreč veliko prispe val k zmagi Mugabejevih pristašev. S temi proslavami pa naj bi tudi poudarili trdnost sedanjega režima, vendar so vsi Mugabejevi načrti zaradi incidenta padli v vodo. Po napadu na posestvo belega farmarja se je Takere s svojimi somišljeniki zatekel v neko bližnjo hišo, kjer so jih obkolilo varnostne sile V torek zjutraj ga je obiskal minister Emmerson Munangagwa, ki ga je prepričal naj skupaj s svojimi somišljeniki odloži orožje. Ko je prišel iz obkoljene hiše je Takere izjavil novinarjem, da je še vedno svoboden in da v tem dejanju sodeluje s policijo. Uro kasneje so ga na osrednjem policijskem uradu v Salisburyju obtožili dejanja, za katerega je predvidena smrtna kazen z obešanjem. DAMASK — Sirska sredstva jaV' nega obveščanja so skoraj popolnoma zamolčala obisk predsednik® EGS Gastona Thorna v Damasku, kjer se je srečal s predsednikom Hafezom Asadom in z zunanjim mu* nistrom Kadamom. Thorne, ki 50 je v Bejrutu sestal s predsednikom Organizacije za osvoboditev P®l®j stine Arafatom, je naletel v Sirij* na dokaj hladen sprejem. Politični opazovalci so mnenja, da gre Prl' pisati ta sprejem dejstvu, da Siri.]® gleda z dokajšnjo moro nezaupu1' vosti na možnest mirovne pobude evropske deveterice na Bližnjem vzhodu. VČERAJ NA NIZOZEMSKEM Vojni zločinec Loyen si je vzel življenje DEN HAAG - Včeraj si je na N«; zozemskem vzel življenje 62-letm Lambertus Loyer vojni zločinec, ki je v letih 1942 in 1943 v beloruskem taborišču Bobrujsk izvedel p*1*' vi pokol med poljskimi Židi. Sodile iz Roermonda ga je decembra obsodilo na dosmrtno ječo, potem ko je dobra tri desetletja živel f14 Nizozemskem svobodno in mirno iN' ijenje. Včeraj pa je med dnevnim sprehodom skočil pod vlak, ki vem v bližini zapora v Eindhovnu, kje* je prestajal kazen. Škotska varčnost ne pozna meja EDINBURGH - Za skodelico topi« vode bodo škotski zdravniki in bolničarji odslej odšteli 60 lir. To r določila ustanova združenih bolnic » škotskih predelih Ayrshire in Arr®n. da bi deloma zajezila gospodarsko krizo same ustanove. «Če bomo * tem varčevanjem rešili gospodarsko krizo in deficite naše ustanove, bos nas obvaruj!* pravijo ogorčeni na' meščened bolnic. Uprava pa pri tem ne {»pusti in pravi v pojasnilo: <-