GrosuPlJe (centrala) sP 908 NflŠ KRAJ 1999 352(497.4 Dobrepolje 119990186,3 S 5 ILO OBČINE DOBREPOLJE letnik V, št. 3 -p r ozn ' D onovno se /nc(/ iiiiiui jirrvuja pomlai cd J^onovno je prea nami praznin, m nas opominja na to, da se naše zivljcnjr nadaljuje v večnost. CA/a to nas na novo spominjajo prazniki velike noči v kateri je [Kristus za večno premagal -■mri sem občanham in občanom želim veselo praznovanje velikonočnih praznikov in veselo pinloživljanje velikonočne skrivnosti. \Naj nas ta praznik vedno znova napolnjuje z novimi upanji in nam utrjuje zavesi, da je živeli, kljub težavam lepo in potrudimo se, da bomo lo življenje drug drugemu še olepšali. sp. iS Cr sem malenim pa za njihov praznik materinski dan želim, da jim bo delo z otroki in njihovimi družinami v veselje, saj so s svojim delom in ljubeznijo, ki jo nesebično razdajajo, nadaljeval-ke božjega stvariteljskega načrta in ohranjevalke slovenskega naroda. To vam želi vaš župan marec 1999 vsem našim bralcem želimo vesele velikonočne praznike! ^Lenam in materam pa čestitamo tudi za materinski dan. Sprejet prvi proračun v novem mandatnem obdobju Občinski svet gaje sprejel na svoji zadnji seji. V njem je predvidenih 478.467.722,65 prihodkov in 485.367.722,65 odhodkov. Več na strani 2 Bronasti znak CZ za Jožeta Lenarčiča Podelitev priznanj CZ najbolj aktivnim posameznikom in društvom na področju delovanja civilne zaščite in gasilstva je bila letos v Šentvidu pri Stični. Več na strani 9 Turistično društvo Dobrepolje tudi letos razpisuje natečaj za turistični spominek Stran 18 Iz vsebine: •» Obvestila iz UE in OU ■» Ob letošnjem proračunu Ustanovljena Upokojenska zveza pri SLS Kvartet Beati •» Iz občnih zborov Naslednja številka Našega kraja bo izšla konec aprila. Prispevke sprejemamo do 12. v mesecu 119990186,3 Ob proračunu za leto 1999 Prvi proračun v novem mandatnem obdobju je sprejet. Razmeroma hiter sprejem proračuna nam omogoča, da bomo lahko čimprej zbrali ponudbe oziroma izvedli razpise za opravljanje del v letošnjem letu. Predpisi na področju pridobivanja del so zelo strogi in zahtevajo veliko doslednosti in natančnosti, pa seveda tudi ogromno nepotrebnega admi-nistriranja, ki zavlačuje delo in onemogoča hitro izvedbo del, zato je hiter sprejem proračuna še kako pomemben. Sprejem letošnjega proračuna je v znamenju novega zakona o financiranju občin. V proračun so zajeta tudi sredstva, ki se namensko prenašajo iz preteklega leta, ker dela še niso zaključena ali pa še niso plačani računi. V prihodkih proračuna je planiran tudi prihodek, ki ga mora plačati še ministrstvo za šolstvo po pogodbi o sofinanciranju v znesku 61 trilijonov tolarjev in še dva obroka po ca 10 milijonov SIT dobimo iz delitvene bilance bivše občine Grosuplje, dobili pa smo tudi še končno plačilo iz delitvene bilance Občine Kočevje. Na ta način je letošnji proračun tudi razmeroma velik. Redna primerna poraba, ki nam jo je odobrila država po novem zakonu pa znaša 256 milijonov tolarjev. To je najnovejši podatek, ki smo ga dobili pred kratkim. Ce hočemo dobiti teh 256.000.000 SIT moramo sami iz lastnih virov, v katere se všteva tudi 35% dohodnine, ki jo plačujejo stalni prebivalci občine na naš račun in iz ostalih lastnih virov, zagotoviti minimalno polovico odobrenega zneska to je 128.000.000 tolarjev. Po izračunu, ki nam ga je opravilo ministrstvo za finance pa imamo mi lastnih virov, po standardni klasifikaciji, samo 111.500.000 SIT. Po tem izračunu bi dobili potemtakem samo 223.000.000 SIT, ostalo pa izgubili. Zaradi pomanjkanja 16,5 milijonov lastnih virov bi izgubili 33 milijonov tolarjev. Sreča je, da imamo samoprispevek, ki je v skladu z zakonom sicer dodaten izvensistemski vir. Zakon pa nam omogoča, da lahko občinski svet s posebnim sklepom v ta sistem financiranja vključi tudi samoprispevek ali del samoprispevka in nam na ta način omogoči, da pridobimo polni znesek odohrenc primerne porabe. V kolikor pa lastnih virov niti na ta način ne bi mogli zagotoviti, bi bila ta sredstva za vedno izgubljena. Med lastnimi prihodki so tako kot doslej planirani tudi enkratni prispevki občanov, takrat ko se izvajajo posamezna dela na njihovem območju. Tudi to je izredno dobrodošel vir. Odhodkovna stran proračuna nam daje razmeroma dobro sliko saj je razmerje med tekočimi odhodki in investicijskimi sredstvi 1 : 1,8. To je izredno ugodno ramerje saj velja pravilo, da je razmerje ugodno, če je razmerje med tekočimi odhodki in investicijami vsaj 1:1. Ta podatek kaže, da je proračun izrazito investicijsko naravnan, torej dober. K takšnemu razmerju seveda prispevajo sredstva, ki jih prenašamo za poplačila iz preteklega leta in sredstva, ki so planirana in bodo prišla v občino kot enkratni dohodek, ki ga v naslednjem letu ne bo. Podrobnejše številke in glavni nameni so objavljeni v tabelah, zato jih ne bom ponavljal. Proračun je torej sprejet, sedaj je potrebno vse sile usmeriti v njegovo realizacijo. Vaš župan Anton Jakopič BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV NAMEN PLAN 1999 2 3 PRIHODKI PRIHODKI, KI SE RAZPOR. MED REP. IN OBČINO 82.000.000,00 PRIHODKI, KI PRIPADAJO OBČINI 35.551.500,00 FINANČNA IZRAVNAVA 122.727.500,00 PRIHODKI ZA PRIMERNO PORABO 240.279.000,00 PRIHODKI IZ NASLOVA DAVKOV IN DRUGIH DAJATEV 38.233.738,76 PRIHODKI OD PREMOŽENJA 17.200.000,00 PRIHODKI IZ NASLOVA SOFINANCIRANJ 88.488.000,00 PRIHODKI ZA DRUGE NALOGE (4+5+6) 143.921.738,76 PRENOS PRIHODKOV IZ PRETEKLEGA LETA 64.036.722,89 PRIHODKI OD DELITV. BIL. OBĆ. GROS. IN KOČ. 30.230.261,00 PRIHODEK OD SOFIN. MINISTR.-DOLG ZA L. 97. PRIHODKI (7+8+9) 94.266.983,89 SKUPAJ PRIHODKI 478.467.722,65 ODHODKI PLAČE, PRISPEVKI IN DRUGI PREJEMKI 18.720.000,00 MATERIALNI IN DRUGI STROŠKI 25.837.187,20 SOCIALNI TRANSFERI 1.980.000,00 PLAČILA STORITEV IN DOTACIJE JAVNIM ZAVODOM 71.515.000,00 DRUGA PLAČILA STORITEV 18.000.000,00 PLAČILA OBRESTI 15.000,00 SUBVENCIJE IN TRANSFERI V GOSPODARSTVU 16.940.000,00 DRUGI ODHODKI 19.900.000,00 TEKOČI ODHODKI 172.907.187,20 INVESTICIJSKI ODHODKI - DELOVANJE OBČINE 1.500.000,00 INVESTICIJSKI ODHODKI - DRUŽBENA DEJAVNOST 99.590.000,00 INFRASTRUKTURA 184.070.535,45 DRUGO 23.300.000,00 INVESTICIJSKI ODHODKI 308.460.535,45 REZERVE 4.000.000,00 SKUPAJ ODHODKI 485.367.722,65 PRIMANJKLJAJ -6.900.000,00 RAČUN FINANCIRANJA NAMEN 2 PLAN 1999 3 ZADOLŽEVANJE PRORAČUNA 6.900.000,00 ODPLAČILO KREDITOV 120.000,00 NETO ZADOLŽEVANJE 6.780.000,00 PLANIRANI ODHODKI ZA POSAMEZNE DEJAVNOSTI 1. DEJAVNOST OBČINSKIH ORGANOV 13.087.187,20 2. DEJAVNOST UPRAVE OBČINE 24.870.000,00 3. ZOBRAŽEVANJE 32.800.000,00 4. SOCIALNO VARSTVO 15.450.000,00 5. OTROŠKO VARSTVO 34.500.000,00 6. KULTURA 85.270.000,00 7. ŠPORT 6.885.000,00 8. ZDRAVSTVO 14.230.000,00 9. INTERESNE DEJAVNOSTI MLADIH 300.000,00 10. KMETIJSTVO 14.900.000,00 11. TURIZEM 3.470.000,00 12. RAZVOJ DROBNEGA GOSPODARSTVA 4.500.000,00 13. CESTNO GOSPODARSTVO 95.740.535,45 14. KOMUNALNO GOSPODARSTVO 102.050.000,00 15. STANOVANJSKO GOSPODARSTVO 2.700.000,00 16. POSLOVNI PROSTORI 650.000,00 17. UREJANJE PROSTORA 6.000.000.00 18. VARS. PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČ. 19.250.000,00 19.DRUGE JAVNE POTREBE 4.700.000,00 ■ PROGRAM KOMUNALNEGA GOSPOD. OBČINE DOBREPOLJE ZA L. 1999 20. PLAČILA OBRESTI 15.000,00 NAMEN PLAN 1999 21. OBLIKOVANJE REZERV 4.000.000,00 2 3 Kolektivna komunalna raba 30.170.000,00 Subvencije 2.820.000,00 PROGRAM CESTNEGA GOSPODARSTVA OBČINE DOBREPOLJE ZA LETO 1999 Financiranje tokovine 2.700.000,00 suše 120.000,00 NAMEN 2 PLAN 1999 3 Drugi odhodki 400.000,00 Lokalne ceste 32.217.517,45 izplačilo odškodnin, odkupi zemljišč 400.000,00 Plačila storitev Vzdrževanje lokalnih cest Zimska služba 11.000.000,00 8.500.000,00 2.500.000,00 Investicijsko vzdrževanje Ureditev centra vasi Cesta-proj. dokument., dovolj, izgrad. AP Ponikve; dokumentacija, projekt, izvedba 15.050.000,00 400.000,00 3.000.000,00 Drugi odhodki izplačilo odškodnin, odmere cest, kataster 3.000.000,00 3.000.000,00 Ureditev prostora-garaže; Predstruge Ureditev nasipov suhe struge v Predstrugah Rušenje mostu v Predstrugah 4.700.000,00 300.000,00 300.000,00 Investicijsko vzdrževanje Talna prometna signal, pred šolami, prehodi, križišča Vertikalna prometna signalizacija Zemeljska dela na LC Pri cerkvi- Rapljevo ( 650m) Modernizacija LC Mala vas-Zdenska vas 16.617.517,45 200.000,00 500.000,00 2.000.000,00 2.000.000,00 Nabava materiala za ured. vaškega prostora Zdenska vas Javna razsvetljava Lipa Ureditev ribnika v Koritu-Podgora Nakup zemljišča Podpeč Sofinanciranje nabave opreme za vaški dom-Kompolje 3.000.000.00 200.000,00 150.000,00 2.000.000,00 1.000.000,00 Večja popravila na LC Predslruge-Krka v Predstrugah Modernizacija LC Podgorica-Podgora v Bruhanji vasi Asfaltiranje ceste v Podgorici Obnova cestišča v Podgori 2.000.000,00 3.600.000,00 3.500.000,00 2.817.517,45 Investicije Deponija Spaja dolina Odkup zemljišča za razšir. igrišča, v Kompoljah 11.900.000,00 8.000.000,00 600.000,00 Projektna rešitev centra Zdenske vasi 300.000.00 Dokumentacija Priprava projektno dokumentacije za lokalne ceste 1.600.000,00 800.000,00 Odkup zemljišča za parkirišče na Vidmu Asfaltiranje igrišča - Hočevje 2.500.000,00 500.000,00 Priprava proj. dokumentacije za pločnik Predstruge 800.000,00 Individualna komuanlna raba 71.880.000,00 Javne poti 50.500.000,00 Oskrba naselij z vodo Investicije Montaža in zamenjava hidrantov Analize vode iz vrtin Žolkno Sanacija vodovoda v Ponikvah 14.950.000,00 14.950.000,00 500.000,00 450.000,00 10.000.000,00 Plačila storitev Tekoče vzdrževanje javnih poti Stroški vzdrževanja žel. prehodov 2.450.000,00 2.200.000.00 250.000,00 Drugi odhodki Investicijsko vzdrževanje Modernizacija javnih poti 0,00 48.050.000,00 Izvedba poskusne vrtine na Vodicah 4.000.000,00 NAMEN 2 PLAN 1999 3 Modernizacija jp Hrib Modernizacija jp Videm (Zakrajšek) Modernizacija jp v naselju Cesta; h.š. 44, h.š. 5 Modorn. jp v naselju Predstruge (mimo Pcrhaj) Modernizacija jp v naselju Pri cerkvi 8.500.000,00 3.400.000,00 4.700.000,00 2.500.000,00 3.500.000,00 Odvajanje odpadlih voda in čišenje voda Investicijsko vzdrževanje Sanacije vaških kanalizacij Projekt meteorne kanalizacije Zdenska vas 17.400.000,00 900.000,00 500.000,00 400.000,00 Modernizacija jp Kompolje; za cerkvijo Modernizacija jp Tržič Modernizacija jp Zdenska vas (30m) Rekonstrukcija poti od Podgore do Žolkna 3.700.000.00 1.800.000,00 300.000,00 1.000.000,00 Investicije Kanalizacija Podgorica-Videm Kanalizacija Bruhanja vas Čistilna naprava Potiskavec 16.500.000,00 9.500.000,00 5.000.000,00 300.000,00 Preplastitev jp Ponikve; mimo šole Modernizacija jp Mala vas 2.650.000,00 1.500.000,00 Projekt ČN Bruhanja vas 1.700.000,00 Modernizacija jp Potiskavec z izgr. propusta 5.000.000,00 Zbiranje in odvoz odpadkov, sanacija obst. odlagališč 1.750.000,00 Modernizacija jp Podgorica 1.000.000,00 Plačila storitev 650.000,00 Odkup zemljišča za jp Podgorica-Mala vas 500.000,00 Plačila storitev pokopal., poraba vode. smeti 650.000,00 Modernizacija jp Podtabor 5.000.000.00 Modernizacija jp Lipa; Krašovec 3.000.000,00 Investicije 200.000,00 Komunalna deponija Stehan 200.000,00 NAMEN PLAN 1999 2 3 Investicijsko vzdrževanje 900.000,00 Gozdne ceste 3.100.000,00 Nabava kontejnerjev in zbiranje odpadkov 500.000,00 Investicijsko vzdrževanje 3.100.000,00 Sanacija črnih odlagališč; Podgora, Hočevje 400.000,00 Vzdrževanje gozdnih cest 3.100.000,00 Urejanje pokopališč 37.780.000,00 Regionalne ceste 9.923.018,00 Investicijsko vzdrževanje 480.000,00 Investicijsko vzdrževanje 7.423.018,00 Večje vzdrževanje pokopališkega obzidja v Strugah 400.000,00 Dokončanje pločnika v Predstrugah 923.018,00 Vzdrževanje vojaških pokopališč 80.000,00 Projektna dokumentacija za pločnik Ponikve 2.500.000,00 Pločnik Videm 4.000.000,00 Investicije Mrliška vežica Videm - nadzor in gradnja 37.300.000,00 33.000.000,00 Dokumentacija 2.500.000,00 Strugah s stroški prepisov in priprava dokumentacije 4.000.000,00 Priprava projektne dokumentacije za pločnik na Vidmu 2.500.000,00 Mrl. voziček za potrebe pokop. Struge 300.000,00 SKUPAJ CESTNO GOSPODARSTVO 95.740.535,45 SKUPAJ KKR IN IKR 102.050.000,00 4. SEJA OS DOBREPOLJE V obravnavi je statut občine Na četrti redni seji občinskega sveta so se svetniki najdlje zadržali ob obravnavi osnutka statuta občine Dobrepolje. Največ pripomb in predlogov za spremembo posameznih členov v osnutku je dal A. Palčar. Sicer pa se ni bilo mogoče znebiti vtisa, da je bila razprava o statutu nekoliko bolj vroča tudi zaradi sočasnega reševanja problematike kamnoloma v Dobrepolju, pri čemer ni šlo brez očitkov o politizaciji problema. Ob obravnavi statuta se je pojavila tudi zahteva krajanov Ponikev po svoji krajevni skupnosti. Po daljši polemični razpravi je bil osnutek statuta sprejet z vsemi pripombami, ki so bile posredovane v teku razprave in jih bo statutamopravna komisija, ki je predlagala tudi sedanji osnutek, obravnavala po preteku treh tednov. Na ta način so dobili svetniki možnost posredovanja dodatnih pripomb. Te pa lahko posreduje tudi vsak občan. Župan pa se je obvezal, da bo v času javne obravnave sklical sestanke vaških skupnosti, na katerih bi se pridobila dodatna mnenja o statutu. Vse predloge bo komisija enakopravno obravnavala in pripravila predlog statuta za sprejem na eni od prihodnjih sej občinskega sveta. A. Palčar, ki se je ves čas seje oglašal pri vseh točkah, je menil, da mora komisija upoštevati vse predloge vaških skupnosti, medtem ko je župan vztrajal pri mnenju, da mora komisija vse predloge enakopravno obravnavati, vendar, v skladu z zakonom, za svet predlogi niso obvezujoči."()b-činski svet, ki je bil izvoljen na volitvah, je predstavnik celotne občine, zato mora vsak predlog pretehtati, če ni v nasprotju z interesi celotne občine", je poudaril župan v polemiki s članom OS A. Palčarjem. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja v sestavi Stane Jakič, Ivan Grandovec in Janez Kralj je pripravila tudi predloge za nekatera imenovanja. Namesto Viljema Jamnika, ki je s tega mesta odstopil, je bil za člana upravnega odbora Sklada za razvoj malega gospodarstva predlagan Igor Ahačevčič, v sosvet UE sta bila predlagana Franci Žnidaršič in Anton Jakopič, v odbor za kmetijstvo pa Olga Zupančič, Janez Kralj, Marija Sadar in Stane Godec. Vse predlagane je OS potrdil z večino glasov. V razpravi je bilo slišati, da je A. Palčar, eden od članov statutarno pravne komisije, na prejšnjem sestanku omenjene komisije dal pisno odstopno izjavo. Na seji je vztrajal, da je bil pri imenovanjih kršen poslov- nik, statut in zakon oziroma celoten postopek imenovanj, ker kot član komisije ni bil seznanjen, da lahko vsaka stranka predlaga v odbore svoje kandidate. Predsednik komisije Stane Jakič je k temu pripomnil, da pri predlaganju kandidatov niso upoštevali strankarske pripadnosti. Na vprašanje Tine Shavvish, naj navede pravi vzrok izstopa, je A. Palčar dejal, naj poslušajo stenogram z omenjenega sestanka. Župan je nato zavrnil vse očitke o kršenju postopka in predlagal, da občinski svet sprejme odstopno izjavo, komisija za mandatna vprašanja pa je predlagala na njegovo mesto Jožeta Kluna iz iste stranke. Svetniki so predlog z večino glasov potrdili. Brez večjih pripomb je občinski svet sprejel proračun za letošnje leto (predstavljen je v tabeli), v prvi obravnavi pa je bil tudi zaključni račun. Pri ostalih točkah dnevnega reda ni bilo daljše polemike. Občinski svet je v skladu z. že sprejetimi planskimi akti občine sprejel program priprav prostorskih izvedbenih aktov za območje Predstrug, ker ministrstvo daje soglasje šele po sprejemu programov v občini. V proceduri so že prostorsko izvedbeni akti za obrtno cono in za stanovanjsko območje Predstrug. Na seji pa so svetniki sprejeli še prostorsko izvedbene akte za ureditveno območje Predstrug. Tako so sprejeli sklep o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta in osnutka dela ureditvenega načrta. V obrazložitvi je Mojca Lovšin iz občinske uprave povedala, da je bil hkrati z zazidalnim načrtom stanovanjskega naselja Predstruge v postopku tudi ureditveni načrt območja, ki je delno že zazidano. Do zdaj je zanj prišlo okrog 15 pripomb iz vaške skupnosti. Vse so posredovali izvajalcu načrta, vendar še niso dobili odgovora. Na dnevnem redu je bilo tudi poročilo o poslovanju in rezultatih dela Medobčinskega sklada za razvoj malega gospodarstva ob- čin Dobrepolje, Grosuplje, Ivančna Gorica. V poročilu je predsednik Sklada Roman Zupančič navedel, da kljub težavam pri zagotavljanju virov financiranja in splošnemu nezaupanju v delo Sklada, ta uspešno deluje in da bo dolgoročno deloval v korist razvoja malega gospodarstva vseh treh občin. Stane Jakič pa je v razpravi dejal, da je denar v Skladu dobro naložen in dodal, da je v naši občini manjše zanimanje za kreditiranje kot drugod. V lanskem letu smo izkoristili sorazmerno manj sredstev, kot je bilo vloženih (po dogovoru jih je za naši > < >l > -Čino 10 %), letos pa se ni prijavil na razpis noben prosilec. "Če bo v prihodnje prišlo v občini do večjega zanimanja za kreditiranje, se bo sorazmerno več sredstev namenilo našim prosilcem," je še dodal Stane Jakič. Zupan je seznanil občinski svet o ustanovitvi Področnega centra za razvoj gospodarstva, ki bo imel po podpisu družbene pogodbe svoj sedež, v Ribnici in predlagal občinskemu svelti, da sprejme sklep o soustano-vitvi tega centra, s čimer bi k temu centru pristopila tudi naša občina kol soustanoviteljica. K pristopu je ribniška občina, ki ima za to že soglasje države, povabila tudi Grosuplje, Ivančno Gorico, Velike Lašče, Loški Polok in Sodražico. Center naj bi pospeševal gospodarstvo, po mnenju župana, ki se je že udeležil nekaj sestankov, ki so obravnavali to temo, bi bilo možno preko centra dobiti tudi nekaj državnih sredstev. V razpravi je A. Palčar dejal, da podobni center ustanavlja tudi kočevska občina in se vprašal, zakaj bi morali pristopiti ravno k ribniški občini. Župan mu je odgovoril, da v Kočevju ustanavljajo garancijski sklad, kar ni isto. Vseeno so se svetniki odločili, da želijo dobiti o Centru sklada za razvoj gospodarstva v Ribnici dodatne informacije. Na dnevnem redu je bilo tudi poročilo o zbranih in porabljenih sredstvih ter gospodarjenje s sredstvi prispevka za investicije v šolstvo, otroško varstvo in za modernizacijo krajevnih cesl za leto 1998. V letu 1998 je bilo zbranih 32.538.229,39 SIT, prav toliko sredstev je bilo tudi porabljenih, podrobnejšo analizo so svetniki lahko razbra li iz zaključnega proračuna občine. Nekaj časa so se svetniki zadržali tudi pri načinu financiranja političnih strank in o tem sprejeli sklep, da se strankam, katerih listam so pripadli mandati za člane občinskega sveta ter stranki, katere kandidat je bil izvoljen za župana, pripadajo za mesec januar 1999 sredstva iz proračuna v višini 32,00 tolarjev za vsak dobljeni glas na volitvah za občinski svet. Sredstva se mesečno Naš krai Delo OS 3/1999 usklajujejo z indeksom rasli cen življenjskih potrebščin in cen na drobno. VPRAŠANJA, PREDLOGI, PORUDE JOŽE K LUN je vprašal, kaj je s podrtim turističnim kozolcem v Ponikvah. Zupan je pojasnil, da je bila nesreča in da bo udeleženec škodo povrnil. Isti svetnik je opozoril, da v Ponikvah še vedno ponekod visijo predvolilni plakati, stranke bi jih morale po zakonu že zdavnaj odstranili. ALOJZIJ PALĆAR je ob tem spomnil na odlok o plakatiranju, ki kljub opozorilom še vedno ni bil sprejet. Občinska uprava naj bi osnutek vendarle pripravila. DARKO MEDJA je izpostavil problem z registracjo vozil, saj morajo Stružanci še vedno urejati del lega v Kočevju. V zvezi s tem je župan predlagal občinskemu svetu sprejetje sklepa, ki bi ga posredovali ustreznim institucijam države, naj se upravna enota za področje Strug preseli v Grosuplje, Darko Medja pa je nato predlagal, naj v prvi lazi pride vsaj do dogovora o poenostavitvi pri registraciji vozil. Občinski svet je sprejel sklep, tla se ta pobuda ponovno pošlje na Ministrstvo za notranje zadeve. Sicer pa je to splošen problem sedanjega neurejenega stanja upravnih enot. JANEZ PAVLIN je dejal, da starši na govorilnih urah sprašujejo, kako je z delom šolskega zobozdravnika. Odgovor: problem je dobiti stalen zobozdravstveni kader. S prvim marcem je začel v šolski ambulanti delali dr. Ferjančič, in sicer samo ob četrtkih, kljub težavam pri pridobivanju kadrov pa pričakujejo, da bodo v kratkem zaposlili še enega zobozdravnika. V zvezi z zobozdravstveno službo je JOŽE PUGELJ vprašal, kakšne so možnosti, da bi zobozdravnik vsaj kakšen dan ordinira! tudi v Strugah. Župan je lak predlog že posredoval, vendar zdravstvena služba trdi, da je zaenkrat to težje izvedljivo. Isti svetnik seje pozanimal, kaj lahko naredi občinski svet, tla bi se odpravila črna točka na cesti pri vasi 1 ipa. Župan je obljubil, da bo občina naslovila pobudo na Direkcijo za ceste RS. AL()JZ ERCULJ je izpostavil problem odvoza kosovnih odapkov in opozoril, da ob cesti proti Krki spel naslajajo črna odlagališča. Opozoril je tudi na kotanje na cesti proti Podgorici. Po županovih informacijah za odvoz, kosovnih odpadkov še vedno ni pogojev, zato nekaj časa odvoza še ne bo. ALOJZIJA PALCA RJA je najprej zanimalo, kdaj bo dobil Zvonimir Zabukovec pisni odgovor na 10 pisnih vprašanj, ki jih je postavil še v prejšnjem mandatu. Nato je vprašal, kakšen status ima vaški dom v vasi (lesta. Župan mu je pojasnil, da je to še vedno črna gradnja. Naslednje svetnikovo vprašanje se je nanašalo na kamnolom: "S kakšno formulo se pride do zneska 20 do 25 milijonov, ki naj bi ga kamnolom dajal občini, kakor izjavlja župan?" Ta mu je odgovoril, da je formula zelo enostavna: 4 milijone gotovine in okrog 10 000 m3 materia la, ki je vreden 14 do 15 milijonov. Nato je isti svetnik dal pobudo, naj se izvede študija o vplivu na okolje zaradi povečanega prevoza težkih tovornjakov skozi Predstruge in Ponikve. Svetnika Palčarja je nato zanimalo še mnenje občinskega sveta o dveh zasutih požiralnikih v Prcdstrugah, na katerih naj bi se baje gradil manjši zasebni objekt, kar bo po njegovem prepričanju še povečalo možnost poplav. Župan mu je dejal, da bi bila v tem primeru to črna gradnja. Istega svetnika je nato še zanimalo, kje je šolska vlečnica, saj bi jo letos ob obilici snega lahko koristno uporabili. Ivan Grandovec mu je rekel, da se bo o njej pozanimal. V zvezi z zimsko problematiko pa je še vprašal, zakaj ni bilo letos nikoli pluženo na del Videmskega hriba. To pojasnilo je posredoval tajnik občine. Dejal je, da imajo kljub podpisani pogodbi težave, ker je pluženje v tem delu zaradi ozke poti težavno, zato bo naslednjo zimo treba k temu problemu pristopiti na drugačen način. M. Steklasu Obvestilo občinske uprave Občine Dobrepolje Z januarjem 1999 je na občini začel delovati Urad za prostor, kjer lahko občani dobijo vse informacije v zvezi z zazidljivostjo, s pripravo prostorske planske dokumentacije in pripravo lokacijske dokumentacije ter urbanističnega mnenja. Hkrati vas obveščamo, da je Občina Grosuplje je prenehala z dosedanjim delom glede urejanja prostora za območje Občine Dobrepolje. Sam obisk občine največkrat ni dovolj, da bo stranka dobila pravo in kvalitetno informacijo. Dejstvo, da je Občina Dobrepolje prostorsko majhna in so informacije tako rekoč na dosegu roke, bi želeli, da ob obisku Urada za prostor stranke prinesejo s seboj: - mapno kopijo iz katere bo razvidna lega parcele in katastrska občina (k.o.), lahko tudi starejšega datuma - lahko le številko parcele in k.o., ki si jo izpišete saj bo tako olajšano iskanje parcel in dajanje informacij, hkrati pa se strankam ne bo potrebno večkrat vračati na občino. Veliko prebivalcev in zainteresiranih je že prišlo v tem času po informacije, ki se nanašajo na prostor, kar je vzpodbudno za samo poselitev v občini in za zmanjševanje nedovoljenih gradenj, kar govori, da prebivalcem občine ni vseeno v kakšni občini in konkretneje v kakšnem naselju živijo. Vsak poseg v prostor; gradnja stanovanjske hiše, hleva, postavitev kozolca, gradnja prizidka k hiši, adaptacije, prenove, nadomestne gradnje, postavitev manjših lesenih objektov, ograj, žive meje, rušenje objektov mora biti prijavljeno pristojni službi za urejanje prostora, za Občino Dobrepolje je to Urad za prostor. Podrobnejše informacije o posameznem posegu se dobijo na občini. V začetku leta 2000 bo občina začela s pripravo novega plana občine. Občina že sprejema vloge za spremembo plana, na kateri naj bo opis željenega posega s parcelno številko in k.o.. Vse dodatne informacije glede prostorskega urada so mogoče tudi na tel. št. 787-926, 787- 817 pri Mojci Lovšin, d.i.a.. Občinska uprava Javni razpisi v letu 1999 Kot vsako leto, bodo tudi letos po sprejemu občinskega proračuna stekli postopki za izvedbo javnih razpisov, ki se nanašajo na izbiro najugodnejših izvajalcev za izvedbo del, katera je po občinskem proračunu potrebno izvesti. Zakon o javnih naročilih določa, da je za investicije večje od vrednosti 5.000.000,00 potrebno izvesti javni razpis za izbiro izvajalcev brez omejitev, in mora biti objavljen v Uradnem listu RS. V primeru, da je investicija manjša, se izvede razpis za zbiranje ponudb oz. oddaja javnega naročila brez javnega razpisa. V obeh primerih je razpis veljaven, če naročnik prejme vsaj dve ponudbi. V nadaljevanju navajamo investicije, za katere bodo izvedeni razpisi in sicer: A. Javni razpis za izbiro izvajalca brez omejitev (vrednost večja kot 5.000.000,00) Izbira najugodnejšega izvajalca za: - avtobusne prevoze osnovnošolskih otrok v šolo in iz šole (avtobus) - prevoze otrok v in iz šole na nevarnih poteh ( kombi) - gradnja lekarne in zamenjava kritine na ZP Videm - priprava planske in urbanistične dokumentacije - vzdrževanje lokalnih cest in zimska služba - izvedba zemeljskih del pri rekonstrukciji cest in ostalih manjših zemeljskih del - asfaltiranje lokalnih cest in javnih poti - gradnja kanalizacije Podgorica - Videm in Bruhanja vas B. Razpis za zbiranje ponudb Izbira najugodnejšega izvajalca za: - tiskanje glasila Naš kraj - obnova strehe na OŠ Dobrepolje (Videm) - obnova strehe na PŠ Kompolje - ureditev vhoda pri PŠ Ponikve - obnova parketa v vrtcu Kompolje - projektna dokumentacija prizidka in adaptacije Jakličevega doma - vzdrževanje Jakličevega doma (obnova dimnikov) - nadzor pri gradnji lekarne - izvedba agromelioracij - vzdrževalna dela v stanovanjih, ki so v lasti Občine - projekt avtobusnega postajališča v Ponikvah - projekt pločnika Ponikve - pluženje javnih poti za območje Dobrepolja - izvedba geodetskih storitev za potrebe Občine Dobrepolje - projekt ureditve vasi Cesta, Zdenska vas - izvedba poskusne vrtine Vodice - projekt meteorne kanalizacije Zdenska vas - projekt mrliške vežice Struge Vse obrtnike in podjetnike, predvsem tiste, ki imajo dejavnost registrirano v naši občini in so zainteresirani za izvajanje del navedenih v seznamu, prosimo, da na Občino pošljejo kratek dopis, v katerem naj navedejo, na katerih razpisih so pripravljeni sodelovati. Na osnovi teh informacij bomo interesentom poslali razpisno dokumentacijo, ki je osnova za oddajo ponudbe. Anton Rus Obvestilo staršem o uveljavljanju otroškega dodatka v letu 1999 Za uveljavljanje otroških dodatkov je potrebno vložiti zahtevek za otroški dodatek na obrazcu 8,41 - Vloga za uveljavitev otroškega dodatka, ki je že veljal doslej. Obrazce je mogoče kupiti v knjigarnah in papirnicah, kjer so na voljo tudi obrazci za dohodnino. Predvidoma ho v letošnjem letti veljal še vedno selektivni otroški dodatek, ki pa bo nekoliko drugačen od tistega, ki so ga upravičenci dobivali doslej. Spreminja se višina otroškega dodatka tako, tla bo znašal nov otroški dodatek: Dohodek na družinskega člana v % povprečne plače RS Vrstni red rojstva otroka 1. otrok 2. otrok 3. in naslednji otrok do 25% 9.500 10.500 11.500 nad 25% do 30% 8.500 9.500 10.500 nad 30% 7.000 8.000 9.000 nad 35% do 45% 6.000 7.000 8.000 nad 45% do 55% 4.000 5.000 6.000 nad 55% do 75% 3.000 4.000 5.000 Predvideva se sprememba dohodkovnega pogoja v zadnjem dohodkovnem razredu, ki je znašal doslej 110 % mesečne povprečne plače v drŽavi v preteklem letu, po novem pa naj bi znašal 75%. S tem bodo pravico izgubili tisti dosedanji upravičenci, katerih povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v preteklem letu je presegel 118.551 SIT (bruto) in trenutno prejemajo otroški dodatek v višini 2.736 SIT. Tudi v primeru, da Državni zbor RS spremembe zakona ne bo sprejel, bodo zgoraj omenjene vloge Centri za socialno delo upoštevali za uveljavitev univerzalnega otroškega dodatka, Mag. Helena Kamnar državna sekretarka Center za socialno delo Grosuplje bo sprejemal vloge za otroški dodatek na obr. VLOGA ZA UVELJAVLJANJE OTROŠKEGA DODATKA, obr. 8,41, DZS d.d. Založništvo tiskovin, kot vsa prejšnja leta. Vloge bomo, glede na sedaj prejeta navodila, sprejemali v času od 22. 3. do 2. 4. 1999 vsak delovni dan od 8. do 15. ure oz. v sredo od 8. do 17. ure ter v petek od 8. do 13. ure. V času od 2. 4. do 9. 4. 1999 bomo vloge sprejemali ob uradnih dnevih: ponedeljek od 8. do 15. ure, sreda od 8. do 17. ure ter petek od 8. do 13. ure. Ker Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o družinskih prejemkih še ni bil sprejet, ne moremo posredovati drugih informacij o otroškem dodatku, o kriterijih ter o postopku uveljavljanja te pravice. Takoj, ko bodo znane tudi te informacije, bodo objavljene v splošnih in lokalnih medijih. Izpolnjene vloge kot vsa leta doslej z vsemi dokazili lahko pošljete tudi po pošti na naslov: CENTER ZA SOCIALNO DELO GROSUPUE, Taborska c. 13, 1290 GROSUPLJE. CSD GROSUPLJE Naš krai Aktualno 3/1999 7 Volilni sistem in demokracija Vse od razsodbe Ustavnega sodišča o zmagi večinskega dvokrožnega volilnega sistema se je nadaljevala bitka proti ustavni sodbi o večinskem sistemu, ugotavlja dr. Jambrek, ki je velik zagovornik tega sistema. Nomenklatura, njeno vodstvo in njen zanesljiv ideološki aparat so boleli storili vse, da bi preprečili izvršitev sodbe, kar pomeni dvotretjinsko uzakonitev v državnem zboru. Režimski novinarji so naredili vse za nevtralizacijo učinkov te sodbe. Izvaja se vsakodnevna diskvalifikacija Ustavnega sodišča. Vendar dr. Jambrek ugotavlja, da bi v primeru, da ne bo uzakonjen večinski volilni sistem, kar je v nasprotju z voljo ljudi in s sodbo Ustavnega sodišča, to pomenilo "izrecno, jasno in dokončno uvedbo pravne anarhije, samovoljne oblasti brez ustavne legitimitete in diktaturo nomenklature brez mask in kostumov". Dr. Jambrek v nadaljevanju pravi, da odkrito nasprotovanje temu sistemu dolgoročno le ne prinaša politične prednosti, zato bo prej ali slej prišlo do njegove uvedbe. V nadaljevanju dr. Jambrek analizira programsko možne koalicije, katerih oblikovanje bo spodbudil večinski volilni sistem. Ena od možnih koalicij je, po njegovem mnenju, "Stranka slovenske pomladi" in Združena lista liberalnih komunistov". Na podlagi skupnega programa bi se povezale SKD, SLS in SDS, na drugi strani pa bi se tudi formalno razvidno oblikovala "sedanja Puckova koalicija kontinuiteta bivšega režima". Ta bipolarna struktura bi vzposlavila volivcem razvidna razmerja moči in je v sedanji situaciji precej verjetna. "Res je, tla so vodstva pomladnih strank interesno razcepljena. Po drugi strani pa samo skupaj premorejo dovolj sinergične moči, znanja, organizacijskih sposobnosti in samozaupanja, tla bi lahko vzpostavila strateško jedro za artikulacijo reformnega programa ter njegovo izvedbo", pravi tir. Jambrek. Druga možnost koalicije je, po njegovem izvajanju, "Liberalna socialna demokracija" in Ljudskakrščanska demokracija". Prva bi nastala iz koalicijske povezave med SDS in LDS. Ta povezava bi pomenila precejšnje politično tveganje za oba koalicijska partnerja, saj bi med drugimi posledicami obe zgubili tlel svojega sedanjega članstva. Delovalo pa bi to le pod pogojem, če bi se LDS ločila od dosedanjih naravnih postkomunističnih zaveznikov, skupaj s SDS pa bi imeli usmeritev podobno naprimer Blairovim laburistom. Prednost te opcije bi bila po Jambrekovem mnenju "dolgoročno stabilna, normalna evropska strankarska in parlamentarna struktura". Tretja opcija bi bilo oblikovanje novega velikega bloka, ki bi ga sestavljale vse demokratične politične sile, torej nekakšna nova demokratična zveza. Ta možnost bi pomenila dvotretjinsko parlamentarno večino, ki bi oblikovala stabilno vladt). Seveda pa bi to predhodno nujno terjalo razrešitev temeljnih globalnih in institucionalnih konfliktov slovenske družbe, ki jih dr. Jambrek podrobno analizira v svoji študiji' Po prispevku dr. Petra Jambreka pripravila: M. Steklasa OGLAŠUJTE V GLASILU "NAŠ KRAJ"! Oglase za prodajo nepremičnin (hiše, parcele in drugo), ki se nahajajo na območju občine Dobrepolje, bomo objavili brezplačno! PONOVNO OPOZORILO! Ponovno vas opozarjamo na razpis za izvajanje dodatnih agromelioracij za vasi Podgorica in Mala vas v prejšnji številki "Našega kraja". Obenem vas obveščamo, da je podaljšan rok za prijavo do konca marca 1999. Občina Dobrepolje župan DOHODNINA Obveščamo vas, da bo prevzem dohodninskih napovedi za leto 1998 v četrtek, 25. 3. 1999 in petek, 26. 3. 1999 od 8. do 18. ure v prostorih občine. Davčna uprava Republike Slovenije Davčni urad Ljubljana Izpostava Grosuplje OBVESTILO Obveščamo vse zainteresirane pravne in fizične osebe, daje v Uradnem listu RS št. 14-12/3 99 str. 1270, objavljen javni razpis Ekološkega razvoja sklada RS d.d. Ljubljana za dodeljevanje kreditov za zmanjšanje onesnaževanja zraka. POPRAVEK V prejšnji številki Našega kraja se je tiskarski škrat poigral z imeni in priimki. Avtor članka z naslovom "Jurčičevo priznanje g. Tonetu Cačniku" ni Janez Cačnik, kot je napisano, ampak JANEZ TOMŠIČ. Za napako se iskreno opravičujemo. 8 Naš krai Iz življenja strank 3/1999 OBČNI ZBOR SLS- PODRUŽNICA DOBREPOLJE "Uspeh na volitvah nas opogumlja za nadaljnje delovanje" Po uspehu na zadnjih lokalnih volitvah se Slovenska ljudska stranka - podružnica Dobrepolje še nadalje krepi, saj še naprej povečuje članstvo, ustanovila pa je tudi svojo upokojensko zvezo. Dobro organiziranost pa jc potrdil tudi občni zbor stranke, ki je bil 26. februarja, ko so udeleženci občnega zbora dodobra napolnili sejno sobo občine Dobrepolje. Obsežno poročilo o delu stranke v preteklem letu je podal njen predsednik Anton Jakopič. Izrazil je zadovoljstvo, ker se je stranka v preteklem letu kadrovsko okrepila, poudaril pa je tudi tesno sodelovanje z ljudmi, ki sicer niso člani stranke, vendar jim zaupajo. Preteklo leto je bilo v znamenju lokalnih volitev. Velik uspeh na volitvah je pripisal dejstvu, da je imela stranka dober program in da so šli na volitve z umirjeno kampanjo in pripravljenostjo za sodelovanje s politično sorodnimi strankami. "I )ober rezultat na volitvah pa nalaga stranki veliko odgovornost. Zaupanje volivcev moramo vsekakor upravičiti", je dejal v svojem poročilu predsednik stranke in dodal, daje stranka s svojimi svetniki odločilno posegla v delovanje občine in tako tudi znatno pripomogla k njenemu uspešnemu delovanju. Ni pa se izognil tudi nekaterim perečim problemom v občini. Tudi plan dela za tekoče leto je predstavil predsednik stranke Anton Jakopič. Na občinski ravni bodo uresničevali program, ki so ga obljubili volivcem pred volitvami. Od stranke na republiški ravni pa bodo prav tako zahtevali dosledno uresničevanje progra- ma. Pričakujejo tudi tesnejše sodelovanje s programsko sorodnimi strankami, saj to volivci vedno bolj zahtevajo. Na občnem zboru, ki ga je vodil Ivan Grandovec, jc predstavila program dela tudi Tončka Pugelj, predsednica pravkar ustanovljene Upokojenske zveze pri SLS - podružnica Dobrepolje. Med gosti občnega zbora je bil tudi Franci Rokavec, podpredsednik glavnega odbora SLS in poslanec v državnem zboru. Najprej jc dejal, da jc podružnica Dobrepolje v ponos stranki, močna podpora tej stranki na lokalnih volitvah pa je, po njegovih besedah, odraz njenega uspešnega dela v občini. Potem pa jc nekaj časa namenil oceni delovanja stranke v koaliciji in ocenil še nekatere druge aktualne probleme v državi. Po njegovem mnenju je dogovarjanje v koaliciji izredno naporno, vendar se nekateri mejni projekti le premikajo v zastavljeni smeri. "Smo v nekem središčnem ognjemetu z obeh strani in potrebno je veliko strpnosti med različno mislečimi", je dodal Franci Rokavec. Nato je omenil nekaj uspešnejših projektov, za katere se je ves čas zavzemala Slovenska ljudska stranka; nekateri od teh so že uresničeni, drugi so še v pripravi. Omenil jc sprejem zakona o DDV in trošarinah, zakon o ugotavljanju vzajemnosti, nekaj uspehov na področju prometa, pripravo zakona o skladnem regionalnem razvoju, najnižjo inflacijo do sedaj itd. Pred parlamentarno obravnavo sta tudi dva pomembna zakona, za katera se stranka zelo zavzema, to jc Sklad kmetijskih zemljišč in Kmetijska zbornica. Omenil je tudi spremembo volilne zakonodaje, do katere bo SKLEPI OBČNEGA ZBORA Občni zbor SLS podružnica Dobrepolje se zavzema: V okviru občine: za postopno izvajanje zastavljenega volilnega programa, s posebnim poudarkom, tako kot doslej, na enakomernem razvoju cele občine. Od stranke na državni ravni: - da dosledno izvaja svoj program, kljub zelo oteženim razmeram za delovanje v tej nenaravni koaliciji; - da s svojim delovanjem pripomore k določitvi pravične meje na morju s prostim dostopom na odprto morje; - da se v sklopu približevanja Evropi še bolj zavzame za zaščito vitalnih interesov slovenskega naroda in še zlasti grozečo nevarnost propada slovenskega podeželja, in v tem sklopu zaščita pred propadanjem našega kmetijstva, ki ne predstavlja samo pridelovanja hrane, pač pa je tudi ohranjevalec in vzdrževalec kulturne krajine in človekovega bivalnega okolja; - da ponovno prouči sedanji način fin-naciranja občin, od katerega je v marsičem odvisen razvoj zapostavljenih in demografsko ogroženih krajev. V sklop rednih finančnih sredstev mora priti tudi stalno zagotovljen razvojni denar; - da podpre uskladitev meje upravnih enot z občinskimi mejami. verjetno prišlo, seveda pa bo v tem primeru nujno povezovanje med sorodnimi stran kami. V razpravi, ki je sledila, so se dotaknili tudi novega financiranja občin in o potrebi ustanavljanja regij. Ker je financiranje občin po novem odvisno od tako imenovane glavarine, je Anton Jakopič menil, da je to precej neugodno za našo občino, saj imamo veliko površino in sorazmerno malo prebivalcev.'Ludi regijam osebno ni naklo- Od leve proti desni: ^ TinaShavvish, Franci Rokavec in Anton Jakopič njen. Po njegovem mnenju bi te pomenile "oddaljevanje od neposredne možnosti komuniciranja z državo in še več birokracije". Poslanec Rokavec seje v celoti strinjal Z njegovim mnenjem in potrdil predsednikovo trditev, da je najprej potrebno uredili stanje upravnih enot, da bi imela vsaka občina svojo nadgradnjo v enem centru. V razpravi so se dotaknili še nekaterih aktualnih političnih vprašanj, bb koncu pa so izoblikovali in sprejeli nekaj sklepov, ki jih bodo posredovali višjim organom stranke. M. Steklasti Ustanovitev Upokojenske zveze pri SLS - podružnica Dobrepolje Kot je znano, obstaja na državni ravni v okviru stranke SLS poleg drugih zvez tudi upokojenska, kot posebna oblika delovanja. Zveza, ki jo vodi dr. Berta Jerebova, je med najbolj aktivnimi, saj se ukvarja s ta čas zelo aktualnimi problemi upokojencev, med drugim tudi s poskusi vplivanja na novo pokojninsko zakonodajo. Predsednica upokojenske zveze Tončka Pugelj (na desni) Najbolj znan njihov predlog je izpopolnitev' pokojninskega zavarovanja z nacionalno pokojnino, ki naj bi jo prejemal vsak državljan določene starosti brez drugih pogojev. Že večkrat je bila izražena pobuda za ustanovitev take zveze tudi na občinski ravni. I )o uresničitve pobude je prišlo 26. februarja. Po pripravah, ki jih je vodila lončka Pugelj, so na ustanovnem sestanku ustanovili Upokojensko zvezo pri SI,S - podružnica Dobrepolje, v katero se je včlanilo že 13 upokojencev. Predsedniško mesto so zaupali Tončki Pugelj, v upravnem odboru pa so še Anton Novak (tajnik), Milan Zevnik, Anka I ločevar in Anica Prijatelj. Na ustanovnem sestanku je novoizvoljena predsednica predstavila splošen program Upokojenske zveze, ki istočasno predstavlja tudi program na občinski ravni, saj so problemi upokojencev vsesplošni. Seveda p.i je program razširjen tudi s potrebami v občini, in sicer v prvi vrsti dograditev prostora za upokojence pri Jakličevem domu, kar bi bilo izvedljivo še v tem mandatu. V programu imajo tudi priprave in graditev novega doma oziroma centra za starejše občane s pomočjo Karitasa. /upati je ob predstavitvi program,i dodal, tla zaenkrat država tega doma še ni vključila v program in ga ni pripravljena sofinancirati v višini, kot smo predlagali, tO je 70 odstotkov od države, ostalo občina in Kari-tas, So pa boljši izgledi glede preureditve doma v Ponikvah, kjer so možnosti, da bi objekt obnovila država in ga preuredila za ostarele občane in invalide. Probleme starejših občanov bi bilo, po županovem mnenju, možno reševati tudi z ustrezno orga- nizacijo oblike samopomoči. To bi bilo celo ugodneje za občane, saj bi na ta način pred odhodom v dom lahko ostali še kakšno leto doma. Vsi pa vemo, da starejši ne gredo preveč radi v dom.To bi pomenilo tudi pocenitev za občino, saj je znano, da je vsako leto v domovih več občanov. Letos jih je naprimer še enkrat več, kot jih je bilo v lanskem letu. Seveda pa priprav gradnje doma za ostarele na Vidmu ni za opustiti. "Potreb- no bo proučiti vse variante in najti način financiranja", je poudaril župan. Upokojenska zveza pri SLS- podružnica Dobrepolje se bo besedah predsednice Tončke Pugelj, zavzemala, da se bodo problemi starejših občanov in upokojencev hitreje reševali, zato vabi k včlanitvi čim več upokojencev. M. Steklusa SLOVESNOST OB SVETOVNEM DNEVU CIVILNE ZAŠČITE Bodimo v nesreči vsakemu v pomoč "Meje občin se zbrišejo, kadar gre za pomoč pri naravnih in drugih nesrečah. Tudi današnja počastitev dneva CZ naj izzveni v povezovanju", je dejal Franc Blatnik na praznovanju dneva CZ, ki je bila 9. marca v Šentvidu pri Stični. Slovesnost je bila v tamkajšnjem gasilskem domu, ki je pred nekaj leti dobil priznanje za najlepši gasilski dom v državi. V njem se je zbralo okrog 120 nagrajencev, predstavnikov civilne zaščite in gasilskih zvez, županov in drugih gostov iz celotne ljubljanske regije. Gost prireditve je bil tudi poveljnik republiškega štaba CZ Miran Bogataj in Stanislav Kranjc, direktor Uprave za obrambo in svetovalec vlade. Uprava za obrambo Ljubljana je v sodelovanju z občino Ivančna Gorica letos prvič organizirala skupno regijsko počastitev dneva civilne zaščite. Na slovesnosti so bila podeljena priznanja CZ posameznikom in organizacijam, ki so jih predlagale občine, gasilske zveze, štabi civilne zaščite in društva. Iz naše občine je dobil bronasti znak CZ Jože Lenarčič. On je eden tistih, ki so v lanskem letu posebej zaznamovali dejavnost zaščite in reševanja. Prav minulo leto je bilo polno preizkušenj za gasilce in člane civilne zaščite, saj je narava kar nekajkrat pokazala svoj neprijazni obraz. V Dobre-poljski dolini je bilo najhuje ob poplavah. Ob nevarnosti, ki je grozila dolini, so se najbolj izkazali gasilci in njihov predsednik Jože Lenarčič. Na slovesnosti je Franc Kraljic, poveljnik CZ za ljubljansko regijo, predstavil organiziranost in naloge civilne zaščite. Poudaril je, da je v letošnjem letu prišlo do boljše organizacije in kadrovanja, pomanjkljivosti pa so še vedno na področju obveščanja, ki pa je eno važnejših področij delovanja civilne zaščite. Goste je pozdravil tudi župan občine Ivančna Gorica Jernej Lampret, nato pa je poveljnik republiškega štaba CZ Miran Bogataj podelil zlata in srebrna priznanja. Med potekom slovesnosti je nastopil Stiski kvartet, na koncu pa smo slišali enega od nagrajenih spisov, ki so jih pisali učenci osnovnih šol na temo o poplavah, na ogled pa je bila tudi razstava likovnih izdelkov na isto temo. Mladim namreč posvečajo vse več pozornosti, saj se zavedajo, da pomlajevanje pomeni zagotovitev boljšega dela in svežih moči. M. Steklina Iz OŠ Dobrepolje so bile nagrajene za spis o poplavah naslednje učenke: TINA GAČNIK, ALENKA STEKLASA in ANDREJA VOLEK. Objavljamo spis Andreje Volek iz 7.b POPLAVE Voda je tekočina, brez katere ni možno življenje. Vsi jo potrebujemo, ljudje, rastline in živali, zato je za življenjske potrebe dragocena in nujna. Misel na izvir mirnega potoka nas sprosti in pomiri. Vsi uživamo ob lepih potokih, rekah, jezerih, vsekakor pa tudi ob čudovitem morju. Ne mine dan, da je ne bi potrebovali. Ob jutrih nas pričaka kot rosa. Kadar dežuje in se izliva na zemljo, je kakor osvežitev in hrana za živa bitja. V hladnih jutrih nas pozdravi kot slana. Takrat nam polja in gozdove zavije v leden plašč, ki se čez dan stopi. Tudi v zimskih dneh nas čudovito obišče. Na zemljo pade v lepih belih kristalih podobnih belim le-sketajočim zvezdicam. Temu pravimo sneg. Vso pokrajino pokrije s snežno odejo. Ta nam obstane toliko časa, dokler je sonce ne spremeni v tekočino, ki ponikne v zemljo in se izliva v potoke in reke. Če je te vode veliko in če se pojavi še veliko padavin, takrat pa nam pokaže svojo hudo in grdo stran. Če podivja, ruši in ubije, takrat nima nobene milosti. Poplavlja ceste, hiše in razne druge objekte. Uniči vse, kar doseže. Če je zelo huda in podivjana, podira drevesa, odnaša ceste, električne drogove in povzroči veliko zemeljskih plazov, ki naredijo ogromno škode. Včasih so v nevarnosti tudi hiše in poslopja, kajti plaz odnese vse. Ljudje, ki živijo v bližini voda, so ob poplavah posebno prizadeti. Umikajo, kar morejo, delajo nasipe, da bi preprečili vdor vode, včasih pa je voda tako hitra in močna, da jo samo nemočni opazujemo. Voda ni več prijateljica, sovražno se vede. Po njej plavajo grde odplake in ruši. Takrat je na preizkušnji naša solidarnost, naš čut za ljudi v stiski. Letošnje leto pa so tudi našo dolino poplavljale vode, ki so pritekle iz Podpeške, Kompoljske, Poti-skavške jame, vode Puhovke pri Podgori in vode Rašice, ki se je iz požiralnika, kjer ponika, razlila proti Predstrugam in naprej proti Vidmu. Prebivalci ogroženih hiš in stanovanjskih poslopij so hiteli s pospravljanjem raznih stvari, ki bi jih voda lahko uničila. Nekateri so iz svojih hlevov selili živali k sosedom. V tem času so bila organizirana vsa prostovoljna gasilska društva, da bi pomagala prizadetim, istočasno pa so jih obveščali o stanju na terenu. Gasilci so s pomočjo Cestnega podjetja Ljubljana izvedli tudi zaporo ceste Predstruge-Ra-šica, ker je bila zaradi podivjane vode poplavljena. Istočasno pa je bila poplavljena tudi cesta v Kompoljah, tako da je bil promet ustavljen. Krajani Strug so se morali na delo in iz dela voziti preko Tisovca, Jauh in Zagorice. Na srečo vode v naši dolini niso pustile večjih posledic. Vsak po svojih močeh se moramo truditi, da bomo svojo solidarnost pokazali takrat, ko jo ljudje najbolj potrebujejo. OSNOVNA SOLA DOBREPOLJE in VRTEC RINGARAjA vabita na PRIREDITEV ZA MATERINSKI DAN v četrtek, 25. marca ob 18. uri v Jakličevem domu VLIUDNO VABLJENI! PO PRIREDITVI BO ODPRTA ZA OBISKOVALCE SPOMINSKA SOBA FRANA JAKLIČA PODGORIČANA IN STALNA ZBIRKA DOBREPOLJSKA HIŠA. PO RAZSTAVI BO VODILA ETNOLOGINJA ANKA NOVAK. VABLJENI! Voden obisk po spominski sobi Frana Jakliča in "Dobrepoljske hiše" bo tudi na belo nedeljo, JI. 4. 1999, po prvi in drugi maši. Vabljeni! Literarni kotiček Mojca Pogorele - KRALJ FINT POTREBUJEM Potrebujem tvojo dlan, da mojo dlan ogreje. Potrebujem tvoj pogled, da srce se mi nasmeje. In potrebujem tvoj glas, da mi besede nežno šepeta. In končno: potrebujem tvoj poljub, da smisel mojemu življenju da. Potrebujem tvojo vojno, da v meni mir se obudi. Potrebujem tvoj obup, da v meni se upanje rodi. Potrebujem tvoj svet sovraštva, da vzljubim spet to sonce. In končno: potrebujem tvoje najkrutejše laži, saj takrat v meni divja neukrotljiv plamen strasti. Jože Štih TI PA KAR GREŠ In se ne oziraš. V skriti dalji me opazuješ. Lasje ti valovijo v vetru. Vsakič si ob meni, čutim te. Tvoj vonj me opaja in me duši. Rabini te vsakič, ko sem sam. Čeprav tvoje poti niso moje poti. Pa tvoj jaz razodeva da me hočeš. Kadar ne veš kam, greš in si daleč v dalji, te iščejo moje roke. Ne varaj svojega srca in prizanesi mojemu. Kvartet Beati Najprej so peli podoknice Kvartet Beati. Življenje jim lepša glasba, petje in mladost sama. Brez petja ne morejo, napolnjuje jim dušo in srce. Kar nekaj časa so nabirali izkušnje, spreminjali zasedbe, se preizkušali tudi drugod, dokler niso ugotovili, da v sedanji zasedbi kvarteta lahko najbolje izrazijo svoj pevski talent in dosedanje izkušnje. Čedalje več povabil za nastope prihaja in veseli so jih. Pomenijo uresničitev njihovih upov, da so na pravi poti. Tomaž Šinkovec je vodja kvarteta. Glasbenik od nog do glave, zato ni bojazni, da ne bi uspeli. Tomaž se je prijazno odzval mojemu vabilu in tako je prišlo do naslednjega pogovora. Kvartet Beati ob odprtju prizidka k šoli na Vidmu oktobra 1999 še nobeden od nas še nikoli ni pel v kakšnem zboru razen v šoli. Seveda se nam niti sanjalo ni, kako to izgleda in kot mladi zagnani fantje smo mislili, da se bomo dobili na vajah in lepo peli. Oktet sem vodil jaz, ki pa tudi nisem imel nobenih izkušenj. Torej vsi, ki smo bili začetniki brez izkušenj in moram vam priznati, fante ni bilo lahko voditi, vendar je bilo na vajah vedno veselo in zabavno. Še preveč. Ste ostali pri oktetu? - Kmalu smo oktet razširili še z enim članom. Tako smo leta 1994 ustanovili Fantovsko vokalno skupino. To ime ni bilo izbrano povsem soglasno, vendar nekako smo se pač morali predstavljati ljudem. S to zasedbo smo prepevali približno dve leti in se naučili veliko pesmi. Potem smo prešli na nekoliko težji re-pertuar in vaje so postajale vse ležavnej-še in potrebno jih je bilo vse več. (.as fantov pa je bil precej omejen in neusklajen. Ker pa je moja lastnost to, da hočem vedno nekaj več, smo počasi s tako zasedbo prenehali peti. Za tem smo se začeli dobivati s kvintetom, s katerim smo lepo prepevali. Vsi imamo veliko aktivnosti in še vedno je problem s časom za vaje. Ker pa brez petja pač pač ne gre, smo ustanovili sedanji kvartet Beati. Upam, da se sedaj število članov ne bo več zmanjševalo, saj vsak poje svoj glas in se zaveda, kako je pomemben. Kdo vse sestavlja kvartet Beati? - Sestavljamo jo štirje mladi fantje: Damjan Erčulj poje prvi tenor, Milan Žnidaršič drugi tenor, Tomaž Šinkovec prvi bas in Peter Kastelic drugi bas. Nekaj časa ste se imenovali kar Fantovska vokalna skupina, potem pa se je razvedelo za ime Beati? Od kod ime in kdo je avtor? - Večina ljudi v Dobrepolju ve, da prepevamo že dalj časa. Imeli smo različne pevske zasedbe, vendar pravega in stalnega imena nismo imeli nikoli. Izbrati ime skupine, je bil za nas večni in skoraj nerešljiv problem. Na vajah smo preživeli veliko zabavnih ur, ko smo izbirali imena (mladi ljudje imamo res bujno domišljijo), toda ni šlo. Leta 1998 pa smo ustanovili kvartet in zopet je bilo potrebno izbrati ime. Ravno takrat pa smo se učili Beati mortui in beseda Beati nam je bila takoj všeč. )e latinskega izvora in pomeni "srečen". Pobudnik je bil Peter in mislim, da pobuda ni bila slaba. Tako smo s prvim septembrom 1998 izbrali ime in se registrirali. To, da pojete že dolgo, čeprav ste vsi mladi, je znano. Malo manj pa so znani tisti prvi vaši začetki. - Pojemo res že dalj časa in zasedbe SO bile različne. Vse pa se je začelo zaradi petja podoknic. Želeli smo, da bi pod oknom zapeli ubrano, saj se kaj hitro lahko zgodi, da skozi okno prileti kakšen nepričakovan pozdrav. Koliko vas je bilo takrat? - Najprej smo ustanovili oktet, čeprav Glede na to, da ste mladi in da igrate različne inštrumente, nekoliko preseneča, da ste se odločili peti v vokalni skupini. Vas ni nikoli mikalo, da bi sestavili kakšno moderno glasbeno skupino, kakršnih je vse polno? - Imeli smo glasbeno skupino "SVIT", vendar ima petje poseben čar, ki je nam pač bolj všeč in kaže, da brez njega ne moremo. V čem je vaša posebnost oziroma v čem želite biti, razen sestave kvarteta, drugačni od ostalih pevskih skupin v Dobrepolju? - Ne vem, če bi lahko govoril o posebnosti ali o želji po drugačnosti. Mislim, da je vsaka skupina drugačna, nekaj posebnega, zato se ne primerjamo radi z ostalimi. Kot sem že omenil, hočem vedno nekaj več in kdo ve, kaj vse bomo še peli. Ravno sedaj sodelujemo z Big Bandom Grosuplje in pojemo JAZZ. Mogoče je naša posebnost tudi v petju podoknic, saj smo pod oknom deklet zapeli že mnoge pesmi. Torej imate le nekaj svojega - všeč so vam podoknice. Vendar pa imate precej širši repertoar. Kaj vse pojete in kako pride do izbire pesmi? - Pojemo zelo različne pesmi, od narodnih, črnskih duhovnih, do jazza. Pojemo vse pesmi, ki se nam zdijo zanimive in so izziv za učenje. Pesem izberem jaz in jo nato pokažem ostalim. Potem se skupaj odločimo. Koliko in kakšne nastope že imate za sabo? - Za sabo imamo že kar nekaj nastopov, ti so bili v glavnem v Dobrepolju v Jakličevem domu ob raznih prireditvah. Ste doživeli že kaj nenavadnega na nastopih ali vajah? - Moram reči, da je šlo na nastopih več ali manj po pričakovanjih. Na vajah pa je vedno pestro in zgodi se mnogo komičnih situacij. Koliko vadite in kje se dobivate? - Dobivamo se pri meni doma. Vaje pa imamo redno tedensko po dve uri. Pred nastopi pa imamo vaje trikrat na teden. Vaši načrti v letošnjem letu in morda za prihodnje? - Naši načrti so izboljšati kvaliteto petja. Povezali smo se z učiteljem solo petja in poudarek imamo na dihanju in glasu. V letošnjem letu načrtujemo koncert, ki bo verjetno v eni od podružničnih cerkva. Nabaviti moramo tudi enotne obleke, za kar bomo potrebovali nekaj prijaznih sponzorjev. Vsi ste mladi. Zaposleni s študijem ali službo. Vaje in nastopi vam gotovo vzamejo ogromno prostega časa. Ali vam ga sploh ostaja za kaj drugega? (Ravno ob tem vprašanju so se nama pridružili še ostali trije člani Kvarteta Beati) DAMJAN - Poleg petja v kvartetu igram namizni tenis, igram pri triu Zelena dolina, otroke učim igranje diatonične harmonike, pojem še pri Moškem pevskem zboru Rafko Fabiani, mešanem in mladinskem zboru. MILAN - Večino časa posvetim petju, saj poleg kvarteta pojem še pri Šentjurskem oktetu, Moškem pevskem zboru Rafko Fabiani, mešanem in mladinskem zboru. PETER Obiskujem srednjo glasbeno šolo, kjer igram kitaro, poučujem igranje kitare v glasbeni šoli in pojem pri mladinskem zboru. TOMAŽ Kako sem ta kulturni dogodek doživljala sama kot poslušalka, z mnogimi drugimi, ki so se ga udeležili, sem skušala strniti v naslednjem sestavku. Pesem je kot opij, ki barva temne misli. Kot vroč ogenj, ki plamti srce. Kol lahni veter, ki budi večne sanje. Kot mogočna ptica, ki nosi svojo dušo tjakaj, kjer vzhaja sonce, kjer vladata mir in ljubezen, kjer v svobodi človek je človeku človek. Vabim te, da te z njenimi krili za nekaj trenutkov ponesem iz mlačne kaše vsakdanjosti v mavrice mojega neba. Pozabi 18. 2. 1999 ob 17. uri na gravitacijo, ki te veže na sivi urnik in se na Eipprovi 19 pridruži jati teh, ki bi radi poleteli s pesmijo. Tam te čaka delček mojega srca. Prijazno vabilo je v meni porodilo željo in voljo, da se udeležim tega večera. Kraj v Ljubljani, kjer se bo odvijal ta dogodek, mi ni bil znan. Razveselila sem se, ko sem zagledala pred vhodom v stavbo znane domače obraze: Andrejevega očeta, mamo, staro mamo... Počasi in z nekakšno zadržanostjo smo se povzpeli po kamnitih stopnicah in negotovo opazovali neurejeno zunanjost stavbe, v - Igram klarinet pri folklorni skupini Račna, obiskujem glasbeno šolo Grosuplje, kjer igram saksofon, igram pri Big Bandu Grosuplje, vodim mladinski zbor (pojemo pri porokah), pojem pa tudi pri moškem in mešanem zboru. Živeti z glasbo in za glasbo, hi se lahko reklo k temu, kar so povedali fantje iz Kvinteta Beati. In če je ljubezen do glasbe Inka močna, lahko pričakujemo, da bodo še dol go zaznamovali kulturno sceno v dolini. I Ivala jim za pogovor. Pogovarjala se je M. Sleklasa kateri bo potekal kulturni dogodek. Na kuhinjski steni seje razprostirala velika pajkova mreža iz. vrvi, v katero so bile ujete, na revijalnem papirju izražene sanje posameznikov. (lostitelji so nas pospremili v prireditveni prostor. Skromno opremljena soba z nekaj risbami na nedavno pobeljeni steni, izvirni te gal iz neobdelanega lesa, nekaj nizkih omar in stoli vseh vrst, so pričali, da tu ni prostor za razkazovanje materialnih dobrin, temveč je to prostor, kjer se sproščajo duhovne razsežnosti posameznika in skupin. V delu sobe je bil prostor za izvajalce programa, večji del pa je bil namenjen poslušalcem. Ob najavljeni uri je bila soba že polna in poznejši obiskovalci so se zaman ozirali po prostem mestu na stolih. Pomagali so si s posedanjem na nizke omare razporejene ob stenah. Luč v sobi je ugasnila in prižgali so sveče. Nastala je tišina polna pričakovanja. Andrej je pozdravil navzoče, nato pa na kratko predstavil svojo šestletno pesniško pot. Njegove začetne pesmi naj bi nastale bolj za šalo kot zares, kasneje je z ustvarjanjem novih preganjal osamljenost, sedaj pa svojo ustvarjalnost doživlja kot del svojega notranjega bogastva, kot del svoje osebnosti. Ukvarja se tudi s prozo. Odlomek, ki ga je prebral iz svoje ravnokar končane "Pravljice", nas je miselno preusmeril v tok dogajanja in življenja sploh. Utrinki z literarnega večera Andreja Debeljaka Mladi pesnik je na tem literarnem večeru prvič javno predstavil svojo pesniško zbirko, ki naj bi izšla še v tem letu. Poprosil nas je, da ob poslušanju njegove poezije in pesmi, ki jih bo izvajal mladi ansambel "Prepovedan sad", katerega član je tudi Andrej sam, ne ploskamo, saj bomo tako lažje doživeli globino njegovega pesniškega sporočila. Pesmi je z vso tenkočutnostjo ustvarjalca prebirala ga. Nada Mulej iz andragoškega centra. V prostoru je zavladala še globlja tišina. Kot da se je vsak potopil v globino svoje duše in tako sam s seboj sledil sporočilni vsebini poezije mladega avtorja, ki je v poezijo prelil zavedanje lastne enkratnosti in neponovljivosti. "Uresniči svoje sanje, pogumno pojdi po lastni poti, kljub temu tla je težka, polna ovir. ()dloČaŠ se vedno sam" je odme vala pesem v meni in po vzdušju sodeč, je segla vsebina v skrili kotiček srca vsakomur. Zaporedje izvajanih pesmi je bilo poste dovano tako, da je bilo mogoče razbrati vzpone in padce v iskanju in najdenju svoje lastne identitete, svojega mesta in vloge v svetu, v katerem bivamo, /nova se zaveš, da se bistvo skriva v srcu, v duhovnosti posa meznika in je očem nevidno. Koliko je ljudi v okolju, v katerem živimo, ki znajo, hočejo in morejo odkriti to pozitivno bistvo v mladem človeku? Koliko je nestrpnosti in žaljivih besed ljudi, ki niso razumevajoči do drugače mislečih; do ljudi, katerih izraznost je različna od vsak danjih, stereotipnih vzorcev, predsodkov. "V oddaljeno vas", pesem, ki jo začutiš tako kot mater v Cankarjevi Skodelici kave. S polnim zanosom neseš dar v oddaljeno vas in globoko v srcu vrta v tebi strah, da ta dar, S trudom prigaran, ne bo poteptan, pomendran. Tako je poslušana poezija budila s svojimi mislimi nova in nova razmišljanja. I )oživeta interpretacija, glasbeni vložki, ki so bili harmonično zliti v predstavitev pesniške zbirke, so v poslušalcu stopnjevali čustveno in miselno angažiranost. I loja po brvi življenja ima samo dve kra-jišči, kot pravi, in vendar znotraj te lahko z nasmehom izžarevaš moč, moč zaljubljenega para, za katerega ovire ne obstajajo, obstaja le moč, da jih premaga. V zadnjem ciklu predstavljenih pesmi, le-tc izžarevajo svobodo duha, ljubezen, zadovoljstvo in hvaležnost do ljudi, s katerimi je tesneje čustveno povezan. /, mladim avtorjem smo prehodili pot njegovega pesniškega ustvarjanja. ('.as, ko se je boril z lastnimi sanjami, željami, hotenji; čas, ko seje s pesmijo branil pred vsiljivostjo stereotipnega okolja in čas, ko spre- jema sebe takšnega, kot je in je ponosen na darove, ki jih nosi v sebi. Ljubezen je tista, kjer je Človek Človeku Človek. Pesmi Andreja poslušalca oz. bralca ženejo k duhovnim vrednotam in posledično k spoštovanju duhovne barvitosti mladih ustvarjalcev - avantgarde današnjega časa. Ste za, po kateri stopajo, je ozka in tudi še v današnjih časih kamnita, lako da ostrina kamenja boleče zareže v telo in dušo. Pa vendar, kljub vsemu, na koncu te steze zacveti-jo najžlahtnejše rože poezije in proze. Tega sem se danes še posebno zavedala, ko sem zapuščala prizorišče. Zdelo se mi je, da se je celo pajkova mreža na steni začela trgati. 1 )uhovno obogatena in z zavestjo, tla je le z vztrajnostjo, pogumom in odločnostjo Na občnem zboru, ki ga je vodil predsednik društva Janez Tomšič, so poročale ali oddale pisna poročila skoraj vse sekcije. S svojim delovanjem v preteklem letu so opravičile svoj obstoj, saj je bilo veliko samostojnih in drugih nastopov tako doma kot tudi drugod po Sloveniji. Vse skupine so tudi od- mogoče poleteti in narediti svet lepši - in tega smo vredni. Bil je prijazen, lep večer. Poln duhovne očarljivosti in globokih misli. Pesmi, ki kličejo, da jih znova slišiš, prebereš, se ob njih zamisliš in napolniš dušo. Vedno znova te napolnijo z nekim optimizmom, čutijo s teboj, ko si žalosten in potrt. Pesmi, ki v sebi nosijo življenje, takšno, kot ga živimo. Ko sem odhajala po tistih stopnicah iz stavbe, se mi tudi stavba ni zdela več tako neurejena in pusta. Vsebine, ki se odvijajo v njej, so bogastvo; bogastvo je v notranjem bogastvu mladih; v njihovi ustvarjalnosti. Ob tem pa vsa borna, revna ali nališpana zunanjost zbledi. Katja Lindav, Domžale dale svoje finančne plane, ki so v okviru zmožnosti. Na podlagi predstavljenih planov za leto 1999 je mogoče sklepati, da bo njihova dejavnost tudi v letošnjem letu zelo intenzivna, obetajo se nam tradicionalni vsakoletni nastopi godbe, samostojna koncerta Mavri- OBČNI ZBOR KULTURNEGA DRUŠTVA Tudi letos bo veliko nastopov Če bi sodili le po udeležbi na občnem zboru KD, 27. februarja, udeležilo se ga je le 11 članov, bi dobili vtis, da je kulturno delovanje v občini v zatonu. Seveda pa temu ni tako. Ljubiteljska kulturna dejavnost je v dobrepoljski občini svojevrsten fenomen, saj se ponaša z razvejano in pestro dejavnostjo, ki vključuje veliko število mladih pa tudi starejših. Nekatere skupine in sekcije se številčno krepijo, pomlajujejo in širijo svojo dejavnost, druge dobivajo nov zagon, tretje poskušajo oživiti in izboljšati svoje dosedanje delovanje. 14 Naš kra Iz občnih zborov 3/1999 ce in lani ustanovljenega Kvarteta Beati. Moški pevski zbor Rafko Fabiani je imel nastop ob obletnici smrti Rafka Fabianija, sicer pa stalno nastopajo. Zagoriški fantje še naprej ohranjajo ljudsko izročilo. Z zelo uspešnim delom, ki ga bo s povečanjem števila igralcev še okrepila, se ponaša dramska skupina Scena. V planu je tudi tradicionalni ex tcmpore konec poletja. Zupan Anton Jakopič, ki se je tudi udeležil občnega zbora, je ob zadovoljstvu ob tako intenzivni kulturni dejavnosti izrazil željo, da bi se skupine med sabo bolj povezale. Zunanji izraz tega naj bi bil skupni kulturni nastop vseh pevskih in drugih skupin pred dnevom državnosti 24. junija. Predsednik KI) Janez Tomšič pa kljub zadovoljstvu, da je v društvo vključeno zavidljivo število ljudi, pogreša še en mladinski pevski zbor, katerega bi sestavljala mladina, ki odhaja iz osnovne šole. V svoj načrt dela si je zadal oživitev reci-tatorskedejavnosti in po možnosti ustanovitev likovne sekcije. V razpravi so sodelovali tudi drugi udeleženci. Franc Zrnec je na-primer izpostavil problem vmesnega obdobja med osnovno šolo in kasnejšim vključevanjem v kulturno društvo. Vse preveč mladih, ki v času osnovega šolanja obiskuje glasbeno šolo ali se kako drugače udejstvuje, se po končani osnovi šoli ne vključi nikamor, kar je po besedah razpravljalca velika škoda, posebno še za to, ker se Predsedstvo KD potrebe po vključevanj mladih vse bolj kažejo. Slave Palcar je predlagal, da bi občina v celoti prevzela pokroviteljstvo nad oglaševanjem v medijih, posebno na radiu Zeleni val. Kar nekaj kritičnih besed pa je bilo slišati na račun učiteljev, češ tla se v veliki večini ne udeležujejo kulturnih prireditev v kraju. M. Steklasa OBČNI ZBOR PLANINSKEGA DRUŠTVA DOBREPOLJE Kako pridobiti mlade, se sprašujejo v planinskem društvu Velika udeležba članov PD Eden najbolj obiskanih občnih zborov v letošnjem letuje bil prav gotovo občni zbor planinskega društva. Bil je bil 6. marca, udeležilo pa se ga je tudi precej gostov, med njimi župan Anton Jakopič, predstavniki iz planinskih društev Velike Lašče in Ribnica ter predsednik ŠZ Alojz. Kuplenk. Predsednik društva Alojz Nučič je v svo- jem poročilu za leto 1998 najprej izpostavil, po njegovem mnenju, najbolj šibko točko v društvu, to je vključevanje mladih. Čeprav v občini ni posebnih naravnih pogojev za večji razmah planinstva, v društvu vendarle obstaja želja po čim večji vključitvi mladih. To so si zastavili v planu že v lanskem letu in ostaja njihov cilj tudi vnaprej. Za zgled je predsednik društva postavil rib niški mladinski odsek in ga, ob prisotnosti njihovih predstavnikov, javno pohvalil. Predstavnica ribniške mladinske sekcije, ki je istočasno tudi predsednica pokrajinskega odbora, je nato spregovorila nekaj spodbudnih besed in izrazila željo po sodelovanju obeh društev, ponudila je tudi pomoč pri ustanavljanju mladinskega odseka in pri izobraževanju. Prav v mesecu marcu se ponuja priložnost, da se delo z. mladimi še bolje organizira, saj je sklican posvet za zahod no dolenjsko območje, na katerem se bodo pogovarjali o delu z mladimi. V našem pla ninskem društvu je pripravljena delati z mladino barbara Babic, kakor hitro se bo pojavilo večje zanimanje za to. Alojz Nučič je nato poročal še o ostalih dejavnostih v društvu, ki potekajo dovolj dobro. Poudaril je, da zagovarja odprto delo in sodelovanje z vsemi društvi v občini, saj to vedno prinaša večji uspeh. Zeli si tudi večjega vključevanja planincev v skupne pohode s sosednjimi društvi. Prav v ta namen si je letos vsako planinsko društvo planiralo v svojem programu tako imenovani prednostni pohoti, katerega naj bi se udeležili planinci sosednjih društev. V PI) Dobrepolje je to pohod iz. Strug preko Sv. Ane na Ka men vrh, nato do Velikih Lašč oz. v Dobrepolje. Poleg izdelanega plana pohodov za letošnje leto so si zadali v program zgraditi dodaten prostor s streho na Kamen vrhu, opre- Franc Nučič bere poročilo nadzornega odbora miti kočo in še naprej tako dobro opravljati dežurstvo, predvsem pa SO pripravljeni nuditi pomoč mladim pri vključevanju v društvo. I )ogovarjajo se tudi o izletu na (Irossglockner, blagajnik društva brane Škantelj, ki je bil tudi delovni predsednik na občnem /boru, je podal natančno poročilo o finančnem stanju v društvu. Z dobrim poslovanjem so si prihranili precejšnjo vsoto denarja, [z poročila nadzornega odbora, ki gaje predstavil Franc Nučič, je bilo razvidno, da je nadzorni odbor natančno pregledal finančno in materialno poslovanje in ocenil, daje bilo brez nepravilnosti. (lelo več, Franc Nučič je izredno pohvalil gospodarja Boga Smrketa, ki zgledno skrbi za vzdrževanje premoŽenja društva. Pohvale pa je bil deležen tudi liane Škantelj, ki z gospodarnim ravnanjem skrbi za dobro finančno stanje. Z delom Pl) je zadovoljen tudi župan Anton Jakopič, ki je tudi sam član društva. Želi si pomladitve članstva, sicer pa misli, da društvo uspešno deluje. V svojem govoru na občnem zboru je obljubil, da se bo zavzemal za čim prejšnjo legalizacijo koče na Kamen vrhu. Seveda pa bo to možno po končani denacionalizaciji, žal, pa se ta vse predolgo vleče. Predstavnik PD iz Velikih Lašč je čestital za uspešno delo in dobro gospodarjenje v preteklem letu. Dobro je ocenil tudi program pohodov in izrazil zeljo po sodelovanju. Od gostov je spregovoril tudi Alojz Kuplenk, predsednik ŠZ I )obrepolje. ()menil je, da spremlja delo planinskega društva in mu zaželel uspešno delo tttdi vnaprej. Udeleženci so nato sprejeli plan dela in poročila, razprave pa skoraj ni bilo, kar verjetno dokazuje, da morebitne probleme rešujejo spin ti na sestankih upravnega odbor,i. M. Steklasti PROGRAM PLANINSKIH AKCIJ 1999 DATUM TURA ČAS HOJE ZAHTEVNOST 6. marec sobota VI. pohod po Jurčičevi poti od Višnje Gore Muljava-Krka 5 ur manj zahtevna* 13. marec sobota XXV. zimski vzpon na Snežnik-1796 m 6 ur zahtevna* 20. marec sobota VI. tradicionalni zimski pohod na Jelenov žleb 7 ur zahtevna* 5. april pon.-praznik Loški Potok-Jazbina 1050 m 3 ure manj zahtevna 18. april nedelja Sv. Anton, Stari grad, Limberg, Vodice 4 ure manj zahtevna 1. maj sobota 5. pohod Struge, Sv. Ana, Grmada, Kamen vrh 6 ur zahtevna* 9. maj nedelja Blegoš - 1563 m Tradicionalni pohod 3 ure manj zahtevna* 15. maj sobota Kočevska reka, Goteniški Snežnik 1289 m 5 ur manj zahtevna 22. maj sobota 6. Kostelski pohod 6 ur zahtevna* 6. junij nedelja VIII. Kulturna pot Velike Lašče 4 ure manj zahtevna* 25. junij petek -praznik 7. pohod Kočevje, Livoldski vrh, Fridrihštajn, Jelenov studenec 6 ur manj zahtevna* 27. julij torek Julijske Alpe, Triglav - 2864 dnevno 8 ur zelo zahtevna* 29. avgust nedelja 7. srečanje planincev na Kamen vrhu * 11. september sobota društveni izlet: Avstrija, Grossglockner 25. september sobota Loški Potok, pohod, srečanje mladine MDO * 16. oktober sobota V. pohod po Radenskem polju 5 ur manj zahtevna 17. oktober nedelja 3. pohod po Lavričevi 6 ur zahtevna* 25. december petek 4. pohod z baklami na Kamen vrh 2 uri organizira TD Podgora in PD Dobrepolje Informacije in prijave na PDD, 7 dni pred vsakim posameznim pohodom (tel. 787-434,159-86-31). Pohod se lahko spremeni, prilagodi ali odpade zaradi vremenskih razmer. Pohodi z oznako * so v koledarju akcij PZS za leto 1999. Pohodi so na lastno odgovornost. Kulturno društvo Dobrepolje in Glasbena šola Grosuplje vabita v soboto, 10. aprila, 1999 ob 19. uri na koncert B1G BANDA Grosnpjjc in Dfaielanđa Dobrepojje ki ga vodi Jožef Doblekar -Braco. Gost bo kvartet BEATI pod vodstvom Tomaža Šinkovca. LEPO VABLJENI! OBČNI ZBOR GASILSKE ZVEZE DOBREPOLJE Prednost izobraževanju in opremi Rednega letnega občnega zbora Gasilske zveze Dobrepolje so se udeležili predstavniki vseh sedmih društev, med prisotnimi pa so bili tudi predstavniki gasilskih zvez iz Velikih Lašč, Grosuplja in Ivančne Gorice. Vsi so, tako s prisotnostjo kot z besedami, potrdili dobro sodelovanje z GZ Dobrepolje; sicer pa je dobro sodelovanje že v sami naravi delovanja te humanitarne organizacije. Družijo pa jih tudi skupni problemi, ki so največkrat finančne narave. Od leve proti desni: Milan Purkat, Jože Lenarčič, Jože Prijatelj in Jože Zrnec "Če vi napredujete, smo zadovoljni tudi mi; če do česa pride, si bomo drug drugemu pomagali", je dejal gost iz Velikh Lašč. Izmenjava izkušenj in skupni projekti pa so prav tako dobrodošli in nujni, so poudarili ostali predstavniki sosednjih zvez. V imenu predsedstva in poveljstva regije je spregovoril član poveljstva GZS in regijski poveljnik Jože Burja, ki je reden gost na občnih zborih GZ Dobrepolje. Pohvalil je dobro delo te zveze, odkar se je osamosvojila. Posebno pohvalo pa je je dobil njen poveljnik Jože Zrnec, od katerega je dobival vsa poročila pravočasno. Prav obveščanje pa igra zelo važno vlogo pri gasilski dejavnosti. Udeležence občnega zbora sta pozdravila tudi člana predsedstva GZS' Božo Knez in Bogomir Samsa ter Alojz Kos, namestnik področnega poveljnika ljubljanske regije. V krajši razpravi je eden od gasilcev poudaril veliko razliko, odkar obstaja v Dobrepolju samostojna gasil- ska zveza. Prej so bili povsem na obrobju, skoraj brez sredstev, sedaj pa se je stanje neprimerno izboljšalo, zato so tudi gasilska društva bolj aktivna. "Če bi bili skupaj z nami, bi manj dobili", je priznal predsednik GZ Grosuplje. Predsednik GZ Dobrepolje Jože Lenarčič pa je nekoliko omilil omenjeno trditev in dejal: "Bilo je Na občnem zboru so na predlog poveljstva ekipam in oz. društvom, ki so na gasilskem tekmovanju v Grosuplju v občinskem merilu dosegla prva mesta podelili pokale. Dobili so jih: PGD Zdenska vas: 1. mesto mladinci, PGD Ponikve: 1. mesto člani A in PGD Ponikve: 1. mesto člani B veliko društev, zato je bilo sredstva težje razdeliti, mi smo bili res na obrobju, bili pa smo tudi manj aktivni, kar pa se je odražalo tudi finančno." Sedaj se nad aktivnostjo ni treba pri loževati. To je pokazalo tudi podrobno poročilo Jožeta Lenarčiča. Zveza obstaja že četrto leto, program uresničujejo, dogovarjajo pa se na rednih sestankih upravnega odbora. Letos so imeli veliko dela. Njihova dobra pripravljenost in organiziranost se je pokazala ob nedavnih poplavah. Veliko pozornosti so ludi V preteklem letu namenili izobraževanju. Tečajniki se vanj radi vključujejo. Razveseljivo je, da vlada veliko zanimanje za gasilstvo med mladino. Pred kratkim so pridobili kar 49 izprašanih mladih gasilcev. Na OS Dobrepolje in na PS Ponikve pa v letošnjem šolskem letu uspešno poteka gasilski krožek. Opremljenost gasilskih društev je drugo področje, ki mu posvečajo največ po zornosti. Seveda so potrebe vedno večje od možnosti. Kljub temu bodo letos dobili nov gasilski avtomobil za PGD Videm, kar bo precejšen finančni zalogaj. Del sredstev bo dala država, 10 milijonov pa je zanj namenila občina. Sicer pa je na občnem zboru predsednik GZ seznanil prisotne z natančnejšim programom dela za letošnje leto. Osredotočili se bodo na izobraževanje, drugo področje pa bo izboljšanje opreme. "Tehnika zahteva čedalje več izobraževanja kadrov", je dejal poveljnik Jože Zrnec, ki je dopolnil program zveze s predstavitvijo programa izobraževanja in vaj ter tekmovanj, ki jih imajo v planu za le tošnje leto. Natančno finančno poročilo o poslovanju v letu 1998 in finančni plan za le- tošnje leto pa je predstavil lože Prijatelj, ki je tudi vodil sestanek. Da pri poslovanju ni bilo nobenih nepravilnosti, pa jc potrdil nadzorni odbor. Občni zbor je ponovno dokazal, da se je gasilstvo v občini dobro uteklo, kot se je izrazil župan Anton Jakopič, ki je posebno vesel tolikšnega vključevanja mladih, zato lahko zaključim kar z njegovimi besedami: "(!e je zadaj podmladek, se bo tudi tradicija nadaljevala." M. Steklasa Izobraževanje mladih gasilcev Mladi gasilci v sejni sobi občine na podelitvi diplom Gasilska zveza je v okviru programa izobraževanja v januarju in februarju organizirala osnovni tečaj za gasilce. Obiskovalo ga je 48 članov, od teh je bilo kar 12 članic. V 24-ih urah so predavatelji - vsi domači gasilci - obravnavali naslednje teme: ve; organizacija gasilstva in pravne osnova rstvo pri delu; prva pomoč; požarna preventiva; - redovne vaje; - elektrotehnika in gasilstvo; - vozila in oprema - tehnika; - kemija v gasilstvu; - gradbeništvo in preskrba z vodo; - tehnično reševanje; - gasilska taktika. Pri praktičnem delu izobraževanja so izvajali redovne vaje, gašenje z RGA, gašenje z vodo (vaja s trojko, vaja s sedmimi gasilci, vaja z MB - devet gasilcev, vaja z lestvijo, reševalne zanke, alarmiranje in medijske zveze) in preizkus dela dihalnega aparata. Inštruktorji so bili po- veljniki (!Z Dobrepolje. Skupno je bilo opravljenih 36 ur teorije in 12 ur praktičnih vaj. Tečajniki so na predavanjih pokazali veliko resnosti in vestnosti, kar se je odražalo tudi na preverjanju, na katerem so pokazali veliko znanja, ki ga bodo lahko koristno uporabili v vsakdanji praksi. Svečana podelitev diplom je bila v soboto, 27. februarja, v prostorih občine. Pred podelitvijo sta spregovorila predsednik GZ Jože Lenarčič in poveljnik Jože Zrnec. Oba sta izrazila zadovoljstvo nad velikim zanimanjem za izobraževanje med mladimi gasilci. Med njimi je tudi nekaj visokoizobraženih, kar je posebno razveseljivo. Pomembno je tudi to, da so osnovno izobraževanje sposobni organizirati doma, saj so tečaj v celoti votlih usposobljeni predavatelji iz domače gasilske zveze. Predsednik Jože Lenarčič je predstavil še ostale tečajne oblike izobraževanja gasilcev, ki že ali pa bodo še potekale v letošnjem letu na Igu ali v občini. Seveda pa vse več pozornosti namenjajo izobraževanju mladih, kar dokazuje pravkar uspešno zaključen tečaj, poleg tega pa letos poteka na OS Videm in Strugah ga silski krožek za osnovnošolce. Svečane podelitve diplom se je udeležil tudi župan Anton lakopič, ki ni skrival presenečenj,! nad tolikšnim številom mladih gasilcev, ki so uspešno opravili začetni tečaj. Pohvalil je njihovo vključitev k tej človekoljubni organizaciji in jim želel izvajanje te aktivnosti tudi vnaprej. Sledila je podelitev diplom s čestitkami mladim gasilcem, pri čemer so sodelovali Jože Lenarčič, Jože Zrnec in tajnik zveze Marko Marolt. M. Steklasa Občni zbor TD Dobrepolje Nadaljevati turistično dejavnost ter promovirati občino, smo sklenili člani TD Dobrepolje na občnem zboru, 20. februarja letos. Usklajena, delavna skupina je sprejela nove naloge, ki jih bo uresničevala v prihodnjem letu in tudi dolgoročno. "Preteklo leto je bilo zaključeno z realizacijo vseh projektov", je povedal v svojem poročilu predsednik TD Stane Škulj. Poleg soorganizacije konjeniške prireditve in velikonočne razstave je bila največji projekt društva natečaj in izbor turističnega spominka Dobrepolje. Prvi trije izbrani spominki so bili predstavljeni na sejmu GOS-TUR v Mariboru, katerega so obiskali člani društva na strokovni ekskurziji. Na okrogli mizi o spominkars-tvu smo dobili nove informacije o izdelavi in trženju spominkov ter prodiranju na tuje sejme. Letošnje leto se bo projekt nadaljeval in vsi, ki imate ideje ali že izdelke, jih boste preko natečaja predstavili in tako dali prispevek k predstavitvi kraja. V preteklem letu je bila uspešna tudi že tradicionalna akcija "Urejena domačija", katere komisija je ugotovila še lepšo urejenost naših domov, odkar teče akcija. Le ta se bo z različicami v ocenjevanju nadaljevala. Ena od nalog TD Dobrepolje je postavitev oglasnih tabel na začetek vsake vasi. Na njej bo poleg imen vasi vpisana tudi njena značilnost. V sodelovanju z občino Dobrepolje že nastaja zemljevid Dobrepolja z označbo vseh pomembnih točk, vključno z oznako kultumoumetniške poti in trim steze. Po pripovedovanju župana Antona Jakopiča je dolgoročen plan občine celostni razvoj podeželja - razvoj posameznih vasi v turistično zanimive, z ustrezno gostinsko ponudbo. To bo možno ob finančni pomoči države in z zanimanjem vseh občanov, posebno na področju trženja, kar je glavni cilj turizma. Ker TD Dobrepolje uspešno sodeluje s konjeniškim društvom, je Franci Padar predstavil skupne aktivnosti. Ena so konjske dirke v Kompoljah, druga pa je dan odprtih vrat društva, predvidoma v mesecu maju. Ta dan se bodo obiskovalci seznanili s šolo jahanja ter spoznali dresu rno jahanje. Za popestritev bodo po- peljali po dolini s konjsko vprego na loj-trniku ali zapravljivčku. Plan, sprejet na občnem zboru, je obsežen, aktivnosti pa bodo vsekakor zanimive za naše krajane, kol za širšo okolico. Marija Znidaršič TURISTIČNO DRUŠTVO DOBREPOLJE vabi na razstavo KAKO POLEPŠATI VELIKONOČNE PRAZNIKE v soboto, 27. marca, ob 19. uri v sejni sobi občine Dobrepolje VLJUDNO VABLJENI! Turistično društvo Dobrepolje objavlja JAVNI NATEČAJ za izbiro najbolj izvirnega turističnega spominka občine Dobrepolje Na natečaj se lahko prijavijo vse pravne in fizične osebe. Poslane vzorce spominkov bo v skladu s Pravilnikom ocenila posebna komisija. Na natečaj pričakujemo spominke: ■ ki prepoznavajo in originalno predstavljajo Dobrepoljsko in Struško dolino; ■ spominki so lahko v naravni ali pomanjšani velikosti; ■ spominki naj bodo izvedeni tako, da je možna serijska izdelava. Vzorec spominka naj bo zavit v kartonsko embalažo in označen s šifro avtorja. V zaprti kuverti označeni "ZA JAVNI NATEČAJ - TURISTIČNI SPOMINEK" naj bo priložen opis izdelka in šifra avtorja. Vzorce spominkov bo sprejemalo TD Dobrepolje na sedežu Videm 35 (občinska stavba) do 29. maja 1999. Komisija bo izdelke ocenila najkasneje v 14-ih dneh po zaključku akcije. Najboljše spominke bomo bomo prijavili na javni natečaj za slovenski spominek leta. Spominki, ki bodo glede na vse kriterije, dosegli največ točk, bodo prejeli naslednje nagrade: prva nagrada: 50.000 SIT druga nagrada: 30.000 SIT tretja nagrada: 20.000 SIT Nagrajeni spominki ostanejo v arhivu Turističnega društva Dobrepolje. Predsednik TD: Stane Škulj Naš krai Gozdarstvo 3/1999 19 Gospodarjenje z gozdovi na območju krajevne enote Dobrepolje v letu 1998 Leto 1998 lahko štejemo za povprečno, kar se tiče gospodarjenja z gozdovi. Naravnih nesreč ( snegolomov, žledo-lomov ...) ni bilo, le v jesenskem času je bilo zaznati povečano pojavljanje smrekovih žarišč lubadarja. Gozdnogospodarska enota (GE) Dobrepolje V letu 1998 se je v (iE I )obrepolje posekalo 9166 m3, od tega 4417 m3 iglavcev in 4749 m3 listavcev. Posekalo se je kar 45 % preveč iglavcev, kol je predvidena dinamika sečnje /. gozdnogospodarskim načrtom enote in več kot dvakrat manj listavcev. Skupaj etal ni bil presežen. Razveseljivo je dejstvo, da se je delež varstveno sanacijskih sečenj znižal na 19 % in da prevladujejo t. i. negovalne sečnje. I )elež poseka brez odobritve (črnih sečenj) je 13, 7 % in težko je razumeli lastnike, ki se ne obračajo na gozdarsko službo, saj so vse usluge /,(iS brezplačne. Kar se tiče gojenja gozdov, postajajo v določenih segmentih stvari zaskrbljujoče. (ilede na stanje sestojev je z gozdnogospodarskim načrtom predviden določen obseg gojitvenih in varstvenih del. Na dinamiki je samo izvedba sadnje in nega mladja. Bistveno zaostajanje je pri negi gošče, še bolj zaskrbljujoče pa je zaostajanje pri redčenjih mlajših in starejših drogovnjakov. Posledica neizvajanja redčenj pa je slabljenje stabilnosti sestojev. Gozdnogospodarska enota Struge Lansko leto se je v GE Struge posekalo 2523 m3 lesa, od tega 91 1 m3 iglavcev in 1612 m3. Sečnja iglavcev je v okvirih sanitarne sečnje, saj preseganje etata iglavcev, ki je posledica močnega sušenja jelke v letih 1994 in 1995, dopušča le sanitarno sečnjo. Sečnja listavcev zaostaja. (ilede na stanje sestojev bi bilo možno in zaželjeno 1. i. pre- menilno redčenje v malodonosnih gozdo vih. To za lastnike ni interesantno, saj so problemi s prodajo drv. I )elež sanitarne sečnje v (JE Struge je večji kot v GE Dobrepolje in znaša 28 %. Večji delež gre predvsem na račun sečnje oslabe- lih jelk. (Irnih sečenj je približno toliko kot v (JE Dobrepolje - 13,5%. Izvedba gojitvenih del je znatno pod načrtovanim obsegom. S količino opravljenih del smo zadovoljni le pri sadnji, negi mladja in gošče, medtem ko izvedba redčenj mlajših in starejših drogovnjakov znatno zaostaja in je skoraj na ničelni stopnji. Vodja KE Dobrepolje Andrej Andoljšek, dipl. ing. OBVESTILO LASTNIKOM GOZDOV V ZVEZI S SNEGOLOMOM Južni sneg, ki je zapadel 10. februarja, je povzročil škodo tudi v gozdovih. Lomil je vrhove dreves, veje, mestoma so pod težo snega padla cela drevesa. Največ škode je sneg povzročil v nižinskih gozdovih, posebej tam, kjer so sestoji slabo negovani. Polomljeni vrhovi bodo ob ugodnih vremenskih razmerah postali odlično gojišče za lubadarja. Zato pozivamo lastnike gozdov, da pregledajo svoje gozdove v nižinah in polomljeno drevje čim prej sanirajo. Vrhove je potrebno razrezati na kose in jih zložiti v kupe. Tako se zmanjša možnost za pre-namnožitev smrekovega lubadarja. V kolikor so drevesa podrta ali od-lomljena tako nizko, da bo potrebno drevesa posekati, stopite v kontakt z re-virnim gozdarjem, da se dogovorite o načinu sanacije. Sanacijo je potrebno opraviti čim prej, še preden se začne rojenje lubadarja. SPOŠTOVANE GOSPODINJE IN UUBITEUI OKRASNIH RASTLIN! Obveščamo vas, da smo vam na "VRTNARIJI JERKIN" na VIDMU za letošnje leto vzgojili naslednje vrste in sorte okenskih in balkonskih okrasnih rastlin pa tudi okrasnih rastlin za saditev v gredice in na grobove: A' bršljinke (enojne in dvojne) A' pelargonije (pokončne in polviseče) '•; surfinije, petunije, milijon zvončkov A: fuksije, nageljne, mimuluse <*: bidense, grenkuljice, lotus, bakope & torenije, verbene A suhe rože, gazanije, tagetes (navadni in dvojni), petelinji greben, senecije, alternatere, ageratume •: vodenke, salvije, begonije (fižolčki) A sadike paprike in paradižnika NUDIMO VAM TUDI ZASADITEV OBEŠANK IN KORIT (v vaše ali naše posode OBIŠČETE NAS LAHKO OD PONEDELJKA DO PETKA: V SOBOTO: med 16. in 20. uro med 8. in 19. uro V tem času nas lahko tudi pokličete na tel.: 787-640, da se dogovorimo o zasaditvi obešank ali korit. LEP POZDRAV Pršu je ta veliki kejd'n, kirga grejšn'k jaz nisem vrejd'n Tako pojejo naši Zagorieani. Ko sem prvič slišal to pesem, sem bil prevzet. V kako preprostih besedah je obsežena vsa teologija Jezusovega trpljenja, ki ga obnavljamo vsak veliki teden v letu. Globoko sem hvaležen našim ljudskim pevcem iz Zagorice, ki nam to narodno kulturno bogastvo ohranjajo in ga prenašajo iz roda v rod. Če le morem se vsako leto udeležim ure na veliko soboto, ko Zagorieani molijo Jezusa v božjem grobu in med drugim pojejo tudi to čudovito pesem. Ta dan jim prihaja še posebno iz srca in vsi vemo, da je najlepše zapeta pesem tista, ki prihaja človeku iz njegove notranjosti in besede v polnosti izražajo tisto, kar čuti srce. S SRCEM SE VERUJE ZA ZVELIČAN JE Cerkev ima poleg bogoslužnih opravil kot so sveta masa, delitev zakramentov (krst, birma, poroka...) tudi ljudske pobožnosti, kot so kri/.ev pot, procesije, litanije itd. Pravi kristjani pa so vse življenje, tudi delo in svoja praznovanja znali povezati z Bogom in njegovo ljubeznijo, ki jih je vedno spominjala, da niso prepuščeni samim sebi. Tako so se znali ne le pogovarjati, pač pa tudi zapeti ob raznih skupnih kmečkih delih ali ob družinskih in vaških praznovanjih zapeti pesmi, ki izražajo povezanost z Bogom in cerkvenim letom, ki nas skozi vse leto spominja na razne dogodke iz našega odrešeni, i. Taki pogovori so bila najboljša katehe-za, najboljši verouk, kjer so sami obnavljali, kar so iz vere poznali in to tudi mlajšemu rodu sporočali. Vere je bilo polno njihovo srce, zato so tudi z usti izpovedovali to. K BOGU NAS VLEČE POTREBA (llovek je čudno bitje. Ko mu je dobro, se sebično zapira vase, ko pa se znajde v težavah, se krčevito oklepa soljudi in seveda tudi Boga. Te dni mi je pripovedovala neka gospa, ki je zaradi surovosti svojega tasta morala bežati iz njegove hiše v mestu, pa tudi mnogim drugim ljudem je storil krivico, kako je tast pred smrtjo spoznal svoje zablode in napake in prosil vse ljudi odpuščanja, na kar se je spravil tudi z Bogom. "Vedno poln nemira, je ob smrti'le našel mir v Bogu", je končala ta žena. Pred leti sem neko nedeljo ugledal v cerkvi zakonski par, ki ga vidim le zelo pored-koma, samo za kake največje praznike. Po maši sta me počakala in prosila, če bi lahko opravil eno mašo za njunega sina, ki je ponoči nevarno zbolel in so ga morali odpeljati v bolnišnico. Z veseljem sem opravil sveto mašo, ko pa je sin ozdravel, njiju zopet ne vidim v cerkvi. Včasih so rekli, daje Bog mašilo naših potreb, v resnici pa je ravno obratno. Človek sam potrebuje Boga, ker je samo on v stanju izpolniti globino, ki je v človeku. V naravi človeka je, da je "v potrebi". "Biti v potrebi" pa pomeni, da smo od nekoga odvisni, da nismo mi prvi, ampak drugi. In človek je od Boga ustvarjen, zato se neprestano nahaja v potrebi, pa naj to še tako taji in pred Bogom še tako beži. Prej ali slej se mu tako stoži po Bogu, nastopi tako veliko do-motožje, da se vsak, če le ni domišljav in trmast do konca, vrne v očetovo naročje, od koder sicer izhaja. In kar je najlepše! Bog mu ob vrnitvi ne reče, kot znamo reči ljudje: "Sedaj, ko si v stiski, sem pa jaz dober". Ne, Bog ve, da je vsakemu že takrat, ko pred njim beži in si dopoveduje, da lahko shaja brez njega, bilo dovolj težko in je bil prikrajšan za nešteto tolažb in veselja, kajti trajnega veselja brez Boga ne more biti. Bog bi zatajil svoje bistvo, če vsakega, pa naj je bil še tako izgubljen, naj je še tako globoko padel, ne bi ljubeče dvignil, objel in poljubil, ker je pač naš Oče in mi vse, brez razlike, naj priznamo ali ne, smo in bomo vedno njegovi otroci. 21. STOLETJE BO STOLETJE VERE Po dvajsetem stoletju, ko se je nevera v dušah mnogih ljudi pokazala zlasti v praktičnem materializmu, napovedujejo 21. stoletje kot stoletje ponovnega iskanja Boga. Že danes se to opaža, ko se toliki ljudje oprijemajo vsemogočih, posebno indijskih religij, ki se malo niso blizu našemu evropskemu čutenju. Ljudje radi iščemo nekaj novega, češ staro je preživeto. 'Ludi v iskanju smisla življenja misli marsikdo, kaj bi iskal vero naših prednikov, četudi čuti v srcu, tla so imeli predniki prav in jim je vera pomagala veselo živeti v zares težkih časih. Pa naj že iščejo kjer koli. Jezus je rekel: "Kdor išče, najde". Iskreni iskalci bodo gotovo našli pravega Boga, četudi po dolgih ovinkih in ve likih naporih. Bog, ki človeka tako ljubi, da je zanj daroval svojega Sina, ki je na veliki teden v neznosnem trpljenju za vsakega človeka umrl, tega človeka kliče in vabi. Viseč na križu, razpet med nebom in zemljo, pribit na rokah in nogah, s prebodenim srcem vabi vse."Pridite k meni, iz mojega srca vrejo studenci žive vode. Tu boste našli mir in tolažbo svojim razbolenim srcem." Skoda, da včasih tisti, ki to vero imamo, dajemo klavrno podobo o njej. Namesto, da bi se po božjem zgledu veselili vsakega, ki se vrne ali je našel pol do Boga, smo mu nevoščljivi in mu očitamo, kje je bil prej. Na obrazih in v življenju kristjanov se premalo vidi, da smo odrešeni. Naša vera je samo na pol. Pri marsikomu je vera vidna le ob velikih praznikih in v cerkvi, v vsakdanjem življenju pa smo podobni poganom. Bral sem zelo zanimivo misel. Človek ni ateist, pač pa malikovalec. Tudi, ko lega ne ve, ali si ne prizna. Vedno je v oblasti lega, kar se predlaga, postajamo predmet lastnega poželenja, pred katerim se nahajamo. Ta poželenja so maliki, ki nas delajo podobne sebi. Kdor se oddalji od Boga, ki je Oče, poslane žalosten odposlanec malika, ki ga zadolži, da služi njegovim ostudnostim. Postane suženj in prodan grehu, ki mu pritrjuje, kakor je on pritrdil njemu. Želim, da bi letošnji veliki teden, zadnji v drugem tisočletju, vsem odprl oči, tla se bomo vsi, tako tisti, ki vero izpovedujemo kot tisti, ki jo iščejo, razveselili svojega dostojanstva božjih otrok, svojega odrešenja, ki nam kljub vsem težavam lega življenja vedno kaže veliki cilj in smisel, zakaj vse to in kako velika sreča nas čaka, ker je božji Sin za nas trpel, umrl in kar je najvažnejše, za nas je vstal. Vslajenjskega veselja in upanja, ki vedno pride za velikim petkom, vsem iz. srca želi vaš župnik. Naš kraj Odmevi, mnenja 3/1999 21 Kamnolom - "prvorazredno politično vprašanje" (I. župan je v 2. štev. glasila Naš kraj napisal, da se hoče vprašanje kamnoloma v naši občini obravnavati kot prvorazredno politično vprašanje, češ tla hočejo nekateri zadevo spo-litizirati, drugi pa tej politizaciji nasedajo. Tudi mnenje ge. podžupanje je identično, saj trdi, da so trenutne vaške razmere zadevo popolnoma spolitizirale, češ da se naša volja, izražena na lokalnih volitvah ni uresničila (op. Ljubljanski dnevnik, 23/2-1999). Še več."V Ponikvah trenutno vlada evforično politično stanje", je bila izjava podžupanje na 4. redni seji ()S občine I )obrepolje. V slovarju tujk Franceta Vrbinca sem poiskala izraz, evlorija in prebrala, da ta izraz pomeni bla-ženost, v medicini pa dobro počutje ali občutek, ugodje, vedro razpoloženje pri narkomanih, hudo bolnih ipd., mnogokrat preti smrtjo. Najbrž, potlžupanja ni mislila na pomen evlorije v medicini, torej menim, tla v Ponikvah trenutno vlatla blaženo politično stanje, s čimer se pa še tlaleč ne strinjam. Blaženo stanje bo vladalo v Ponikvah tetlaj, ko bomo vaščani Ponikev dosegli, kar je velika večina vaščanov podprla (258 podpisnikov peticije proti kamnolomu in 94 vaščanov na zboru volivcev). Sporočilo z zbora volivcev je jasno: vztrajali bomo do konca, saj v Ponikvah za nobeno ceno ne bo kamnoloma. Polistala sem tudi po Leksikonu Cankarjeve založbe. Poti besedo evlorija piše, tla je beseda grškega izvora in pomeni dobro, srečno počutje, n.pr. kot učinkovanje opojnih sredstev; stanje skrajne cvforičnosti je navadno znak duševne bolezni. Niti ena niti druga obrazložitev ni prava razlaga za stanje v Ponikvah, 'lako stanje, kot je sedaj v Ponikvah, je popolnoma normalno za razmere, kakršne je povzročilo prikrivanje tako grobega posega v prostor, kot je odprtje novega kamnoloma. Ceje vaški odbor problematiko obravnaval na večini svojih sej in bil proti kamnolomu, odkod izjava enega izmeti svetnikov na prejšnji seji OS občine Dobrepolje, da Poni-kovci niso protestirali do zadnje seje? Vi, ga. potlžupanja, te izjave niste demantirali. Sklepam, tla ()S občine oziroma njegovi svetniki niso bili seznanjeni s stališčem vaškega odbora, ali se motim? (i. župan, popolnoma se strinjam z Vami, tla bo vprašanje kamnoloma v občini precej trti zalogaj v tem mandatu. Se trši bo, kol si mislite, saj sploh niste tlojeli, tla za vaščane Ponikev ni odprtje kamnoloma nobeno prvorazredno politično vprašanje. Mogoče je za Vas? Lepo Vas prosim, kaj pa je političnega pri tem, tla nočemo tako grobega posega v prostor, kot je odprtje kamnoloma? Verjemite mi, uprli bi se vsakomur, ki bi poskušal kaj takega, ne glede na tt), kdo in kakšne barve je. Res pa je tudi, tla nam bo pri tem dobrodošla vsaka pomoč, ne gletle od kje prihaja. V svojem članku omenjate tudi referendum. )e po vaše res prav, tla o naši usodi odločajo tisli, ki s kamnolomom ne bi bili niti malo prizadeti? V svojem prispevku ne morem mimo zadnjega zbora volivcev v Ponikvah. Na tem zboru sta bila sprejeta dva sklepa, in sicer zahteva po delni spremembi prostorskega plana in zahteva za ustanovitev KS Ponikve. Res je, tla nas je g. župan opozoril, tla je sklic zbora nelegitimen, ker ga ni sklical on sam, res pa je tudi, da se je tega nelegitimnega zbora g. župan udeležil in na njem ostal do konca. Zapisnik, ki je bil poslan župa- nu in stalutarno-pravni komisiji, je verjetno končal v kosu za odpadke, saj naša pobuda za ustanovitev krajevne skupnosti Ponikve ni bila ()S niti posredovana, kaj šele obravnavana. K sreči je pobudo za ustanovitev KS Ponikve dal eden izmed svetnikov OS. Ne bom ga imenovala, tla me ne bosle obdolžili, tla delam reklamo za določeno politično stranko. V Ponikvah smo imeli svojo KS in jo hočemo nazaj. Zakaj ste KS ukinili? Po mnogih občinah imajo ustanovljene KS, tutli manjših, saj imajo le-te navsezadnje podlago v Zakonu o lokalni samoupravi. Naj bo dovolj o temi krajevnih skupnosti, saj bomo imeli priložnost vsi občani občine Dobrepolje povedati svoje pripombe na Statut občine na zborih volivcev še v tem mesecu. Priz- OSTRŽEK d .O.O. Ponikve 61 tel.: 787 349 VABIMO VAS V TRGOVINO OSTRŽEK IN TRGOVINO KAŠČA NA DNEVE UGODNIH NAKUPOV! V trgovini OSTRŽEK vam nudimo: Bogato izbiro in po zelo ugodnih cenah ■ vse vrste hlač, raznih puloverjev in majic ter trenirk za odrasle in otroke ■ otroške vetrovke (prehodne jakne) ■ vse za vašega dojenčka ■ velika izbira spodnjega perila za vso družino V trgovini KAŠČA pa smo poleg stalne bogate zaloge pripravili še veliko artiklov po posebno ugodnih cenah za bližajoče se velikonočne praznike: ■ šunka, vratina, orehi, olje, moka margarina in še ■ coca-cola, fanta 2,51 samo 330,10 SIT UGODNO ■ zemlja za presajanje sobnih in balkonskih rastlin OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE! nam, daje prej omenjeni način obravnave Statuta občine res demokratičen in tudi to, da je za to zaslužen župan in svetniki ()S občine Dobrepolje. lahko bi bilo tudi drugače. Tokrat bo zbor volivcev v Ponikvah zagotovo legitimen, saj ga bo sklical sam g. župan, sklepi tega zbora pa bodo najbrž enaki sklepom nelegitimnega zbora. V imenu večine krajanov Ponikev Jožica Vrabec MALO ZA SALO, MALO ZARES Komu Jurčičeva priznanja? Kot je mnogim znano, Kulturno društvo Dobrepolje že več let predlaga Jurčičeva priznanja za delo v društvu. Meni so tako priznanje ponudili na Krki za poučevanje harmonike. To pa sem, razumljivo, odklonil. Kako naj vzamem priznanje, saj furčič, kot vem iz. knjig, ni igral "Irajtonarice". Tudi pri "pleh nuiziki", kot vem, ni sodeloval. Za glasbenike se podeljujejo Galusova odličja. Tega pa sem prejel že pred 20-imi leti. Za godbenike bi bila bolj primerna Trubarjeva priznanja, če ne marajo Galusova. Oče Primoža Trubarja je igral na trubo pri turjaških grofih v bojih pri Sisku. Če pa društvo vztraja pri Jurčiču, se Sika, da bi najprej dobili tudi stari upokojeni godbeniki, ki so marsikaj žrtvovali za to, kar imamo, a so na žalost ostali pozabljeni. JožeZevnik Koliko resnic obstaja? (odgovor) Spoštovani Zvonimir. Prebral sem vaš prispevek v prejšnji številki "Našega kraja". Torej ste tudi vi resnicoljuben, če ste pisali iskreno. Opravičujem se vam, ker sem vas napačno ocenil, toda iz decembrske številke se je dali) razbrati, da je prispevek sovražno nastrojen. Zakaj je režim tako osovražen? Pač zato, ker so sprejeli tako čudovite zakone, prirejene ljudstvu, da se je čudila vsa Evropa, v resnici pa so posamez-niki, mimo zakonov, podtalno, skrajno kruto morilsko vladali z blagoslovom partije. Ene so ko-rupcijsko neupravičeno nagrajevali, drugače misleče pa spremenili v zaničevane kulake, jim pobrali imetje, jih zapirali, jim vzeli človeško dostojanstvo ter morili, vse do današnjih dni. Našo družino so opazovali razni POS-i, KOS-i, VOS-i, OZNE in nazadnje UDBA, vse od junija 1942, pa tja do 1950. leta. Ko smo prvič zaslišali, da škriplje pesek pod okni (pono- či), je nas bilo obupno groza. Ko pa se je ponavljalo v mesece in leta, sem se počasi navadil, potem postal radoveden, kdo neki to počne in ko sem premagal strah, sem naglo skočil iz hiše in zagledal sem sklonjenega vašča-na. "Ja L....a ti je slabo?" "Ne, ne šibice sem zgubil". "Pa bi ja potrkal, pa bi ti posvetil" Tako sem spoznaval enega za drugim. Dva sta še živa. Tudi vidva lahko kaj napišeta, saj bosta zagotovo to čitala. Res, da sta v letih, pa vseeno. Hvala vam, ko ste pošteno poročali, saj smo tudi po vaši zaslugi preživeli. 1948. leta smo imeli pravno državo, zakone, ki so narekovali svobodo govora in tiska, pa sva z znancem za šankom pri Brdavsu imela vroč besedni pink-ponk, kaj je prav in kaj ne. Ker sem imel več argumentov, je jezen umolknil, zapustil pult, napisal lažno ovadbo in prej ko v eni uri meje ugrabila UDBA ter me tri tedne tepla, zasliševala, stradala ter mučila v svojih pro- storih v Grosuplju. Takrat sem imel za seboj že dveletno gradbeno šolo, pa sem dejal preiskovalcu: "Tov. poročnik, v zakonu piše, da preiskovalni zapor sme trajati največ tri tedne, potem me morate izpustiti, ker se izteka ali pa podati pismeno obtožnico." Pa pravi: "Dobil boš pismeno čez par dni. Tukaj pa ti povem, da te bomo odstrelili, ker si tajni vohun tujih držav." Moj delovni teden je bil 6 dni, od 6. do 18. ure. Vsako drugo nedeljo pa prostovoljni "mus" -udarniško. Na mesec sem imel dve prosti nedelji. 'To pa naj bi izkoristil, skočil v generalštab, dobil zaupne dokumente in jih z zasebnim letalom odnesel v Bon ali v Rim. KOZLARIJA. Takrat smo živeli na karte, oblačili pa na točke. Po dveh urah miru pa pride v celico "birič", pa pravi: "Pinosa na zaslišanje. Pa brez neumnosti. Prekrižaj roke na hrbtu in v zgornje prostore!" Prvič sem šel počasi. Prej vedno z gumijevko po hrbtu, v galop, podnevi ali ponoči. Po nekako dveh urah pogovora pravi preiskovalec: "Življenje si lahko rešiš samo, če sodeluješ z. nami." Ker sem neskončno rad živel, sem rekel: "Zakaj pa niste prej povedali?" Ko sem prisegel v imenu ljudstva in S.F.S.N., podpisal, da so "lepo" ravnali z menoj, sem dobil tajno udbovsko ime, identifikacijsko lozinko (geslo), osebne predmete ter železniško karto s pripombo: "Če se boš podvizal, boš ujel vlak, ki ima čez pet minut odhod za Kočevje." Tri dni neobrit, umazan, raztrgan od udarcev, ponižan, 12 kg shujšan, naj tečem? vedi sem, da bom zamudil, ker je pač bilo od slabosti. Ampak vlak meje čakal. Kakšna moč UDBE. Mama je rekla: "Sv. Miklavž te je prinesel." Bilo je 6. decembra. Ko sem doma odprl zaprto pismo, ki mi ga je dal, sem zgro žen zagledal seznam dobrepolj-skih "zločincev in zločink". Več kot polovica sem jih osebno poznal. Ker smo vedeli, da jih na skrivaj pobijajo, sem se zaklel, tla ne bo nihče umrl zaradi mene. Pisalo je "ko si boš zapomnil iz glave, pismo uniči. Gorje, če ga dobim na javnem mestu". Poišči naslove in prinesi dne ... ob 17. uri na postaji Dobrepolje. Imel sem tri tedne časa. Medtem sta se dva preselila iz Avstrije v Italijo, pa sem napisal avstrijski naslov. ()čitno zadovoljen, mi je dal drugo kuverto. V njej je bil seznam vaščanov. "Poročaj, k,tj delajo, govorijo, kod hodijo, natančno dan, uro, minuto" Toda nekateri na seznamu so hodili pod naša okna prisluškoval. Je bil lo zaključen krogotok infor macij? Na žalost pa sem t lic! i jaz nasedel na nastavljeno past. Navsezadnje niso bili neumni. Nič več ni bilo "navodil". Vedel sem, da bom prišel na vrsto. Živel sem v obupni živčni napetosti, kako bom končal? V jeseni 1949 smo gradili Knalličevo lovarno (kožarno) v Smartnem pri Litiji. Zagledal sem sovražne oči človeka, ki ga nisem nikoli videl ne prej ne pozneje. Ko se je "nehote" približeval, sem bil za sekundo hi trejši. Močno porezan po levi roki, ko sem lovil njegov nož, si nisem upal ne k zdravniku, ne na policijo. 'Takoj sem zapustil S( rP (irosuplje ter se preselil na Baragovo semenišče v Ljubljano, ki ga je dograjeval Gradiš (zdaj festivalna), pa tudi tam videl strahove in se še isti mesec preselil na turboinšlitut v Šentvid, ki ga je gradila 'Tehnika. 'Takšno je bilo življenje v pravni državi vse do nedavno, na vseh področjih. Kdo od Slovencev verjame, da je Krambergerja ubil ta, ki sedi? Maček je pred kamero rekel: "Morali smo lo storiti, sicer ne bi zmagali." (pobili domobrance). Kar vroče mi je postalo. Rekel sem si: "Maček, preveč si povedal in prezgodaj, ni še čas dozorel." Po tistem je kmalu "zbolel" in umrl. Pravite, zakaj ne tožim, saj zločini ne zastarajo. Će nekdo na seznamu dela črtice ali kljukice, se ni zločinec. Osebo, ki mi je i" povedala, sem zelo spoštoval, saj mi je rešil brata. Druge družine so zgubile po tri sinove. Nekatere celo štiri. Navsezadnje so vsi pokojni. (',e pa si takrat, kljub lepim zakonom, sem pa zgoraj opisal dovolj obširno, opisali sta tudi vi svoje primere, čeprav je bil to drobiž, Mi smo s tem živeli 50 let na vseh podre >č j i 11. Se i nlgovor na "primitivno logiko" V nobenem KI.U-KLUKS-kl ANI I nisem. To je čisla in samo prispodoba. Partizan prvo borci, mi je pripovedoval, žal že 50 let prepozno. Na nekem stre 1 i sv n sla dva likvidatorja dala v (1. /.. /,. piše v zadnjem Našem kraju: "l Irh ni bilo edino okupatorsko morišče. To je laž in izmišljotina." Nikoli nisem lega trdila, saj imam pred seboj kopijo, pisala pa sem, da je veljal za edino morišče v Sloveniji. Zakaj? V totalitarni dobi smo bili vsi priča, da je zmagovalec pisal zgodovino samo s svoje strani, na drugo stran je zmetal vse zločine. Vedno je kazal na zloglasnega Urha, ni se pa smelo črhniti o Kočevskem Rogu, 'Peharjih, Krimski jami. Tako se je ustvarilo mnenje, da je bil Urh edino morišče v Sloveniji. Domobranci SO imeli svoje postojan ke s slovenskimi zastavami, Nemci pa svoje s kljukastimi križi in verjetno nikoli niso bili na t Jrhu. Tudi pri našem Svetem Anionu je bila taka postojanka samo z domačimi ljudmi, ki pa je bila napadena, premagana in požgana, kakor ostale. Da mi očitajo enostranskost lisli, ki so bili sami taki 45 let in niso pustili drugim tlo besede. Po zakonu o človekovih pravicah imajo pravico do izražanja vsi ljudje, roke avtomat domobrancu in rekla: "Če postreliš tisto skupino nagcev, te pustiva pri življenju." Iz preprostega nagona po preživetju je to storil. Potem sta ga /asramovala, se mu rogala in nato ubila, da ju ne bi izdal. Ce bi avtomat usmeril v njiju, bi nagei preživeli in on. Ampak resnica je vseeno prišla na dan. Zelo pozdravljam vaš trud, da povežele različno misleče, saj si ljudje močno želijo, vendar "botri" na vrhu ne bodo dovolili, saj so vse do danes iskali notranje sovražnike, da so lahko ribarili. Vseeno veliko uspeha in lep pozdrav. S spoštovanjem Alfonz Pinosa Kom polje 25, zdaj živim v Ljubljani vse stranke. Očitajo mi, da povečujem v člankih šlevilo domobrancev. Ne delam tega in tudi ne bi mogla, saj so vsi navedeni na spomenikih, vse je preverjeno od ljudi, ki so jih poznali, dano vsakemu na ogled in nazadnje preneseno v spominsko knjigo. To, o čemer pišem in za kar me izzovejo drugi, so bile nekoč prepovedane teme, zato ni čudno, da kar užalim nekatere ljudi in dobim veliko ano-nimk, kijih sproti vržem v peč. Ni dolgo tega, ko meje tak neznanec iz naše doline na glas po telefonu ozmerjal z najgršimi imeni, pa nič zato. Ni mi za politično propagando, kakor pravi g. Z. Z. Želela bi samo, tla bi se vsaj mak) približali resnici. Iz južne Amerike je ob prevratu prišla živa priča z druge strani dr. Ivan Korošec, nekdanji komandant pri Sv. Urhu. Napisal je knjigo "Sveti Urh, druga plat zvona" Tudi to bo pripomoglo k odkritju resnice, saj na sodišču zgodovine morajo bili zaslišani obe strani. Tončka Grm Podhranjenost Prispevek pred vami govori t) razmerah v OŠ Struge. Resnici na žalost je tako, tla mi razen pisanja zgodbic ni šlo nikoli nič preveč od tok. Pa mi pametne glave polne vsesplošnega znanja in občega svetovljanskega ra-ZUmstva verjetno ne bodo zamerile, da smrtno resno sporočilo, ki ga ni jemali z. lahkomiselnostjo, podajam v prispodobi. Po narodni dolžnosti obiskujem zavidanja vredno že imenovano osnovno šolo. Vsi vemo, da je kakršnakoli lakota najhujša stvar (v vsej zgodbi pojem lakota simbolizira pomanjkanje znanja). Zato gre Bogu zahvala, tla imamo Častivredne, usposobljene kuharske mojstre, ki prenašajo svoje veličastno kuharsko znanje na teh znanj lačni podmladek. (Čeprav je vprašljiva tako njihova časlivretlnost, kol usposobljenost za vse kuharske potlvige, ki jih izvajajo!). Tako kol večina Slružancev, je tudi za le mojstre značilna nekako gensko podedovana netočnost. Pa ne da bi jih obsojal netočnega prihajanja k uram. Vsak razumen učenec bi razumel, da si imajo v zbornici zaupati mnoge sveže slišane pikantne mineštre, premleti je treba mnogo receptov in seveda izdelati natančne načrte organizacije brezdelja. Medtem mularija životari s svojimi praznimi trebuhi in mnogi izmeti njih si nikoli ne opomorejo zaradi osnovnošolske podhranjenosti. 1 )oma smo velika družina. Zanimivo, bolje rečeno, pretresljivo, mi je bik) spoznanje, da tudi moji starejši bratje niso poznali drugega kot mlečne kaše, ki nikakor ni pozitivno vplivala na njihove že takrat zatirane in tudi ugo-nobljenc upov obetajoče kulinarične sposobnosti Ampak pri tolikšnem številu male golazni, tudi ni za pričakovati, da bi mojstri zmogli odkrili njihove individualne gurmanske nadarjenosti (v vsakem razredu je cea 6 do 7 lakomnikov). Možno je, tki sploh ne gre za osebne zame re in neodobravanje objestnih in preponosnih mojstrov, ki nad množico poskusnih zajčkov, razen redkih hišnih ljubljenčkov, Stresajo svojo apatijo. V njihovem omletlnem okusu morda res nimamo druge prihodnosti, kot lupiti krompir in mešati mlečno kašo. Za tako velike kuharske mojstre, kot so naši, se spodobi, tla imajo svoboščin na pretek, saj jim ne grozi nobena sovražna konkurenca. Tiko se kar premočno zavedajo in tudi dejansko prakticiralo tudi pri prezentaciji svoje institucije, ki naj bi bila krajevna identiteta. Kdo izmed vas še ni slišal za krožek kitajske, arabske, hitre in kaj jaz vem, kakšne še hrane. Sprehodite se po prostorih šole, tla vidite, kako jih plakati slavnostno razglašajo. ( Mroci pa še vedno premleva-jo samo mlečno kašo. Prireditve, proslave, vse več ali manj, na srečo, kažejo čisto drugačno podobo. Osnovna šola je center vsega dogajanja. To lahko vsak potrdi. Namreč ima avlo, ki je edini pokrit prostor, v katerem so možnosti za prireditve. Koliko imajo pri tem kuharski mojstri, je tajnost, poznano pa je dejstvo, da sami organizirajo le bolj ali manj suhoparne, si Ono sti osiromašene, šolske čajanke, ki naj bi ponesle naš dober glas v deveto vas. Tako še naprej najlepši recepti in zadovoljni odra-šačjoči kuharčki ostajajo samo n.i papirju. Zdaj bom počasi končal, ker gre dolgočasna, duhomorna ura kuhanja h koncu in mi kruljenje v trebuhu mrači že lako teman pogled na tole šolo. Saj morda sploh ni tako hudo, toda ta lakota vse tako spremeni. Na koncu bi mamico in očita kar javno zaprosil, naj me ne tepeta, ker bom po izdaji tega članka domov množično nosil samo še količke, tlasiravno ne bom samo jaz zaslužen za to. Nezadovoljen prvošolček iz Sin ig A. D. - naslov v uredništvu Svoboda izražanja Kako nabrati nove energije Velikokrat se dogaja, da smo mladi naveličani, utrujeni, celo izraz zakrneli ne bi bil preveč radikalen. Vsi si postavljamo vprašanje, kaj narediti v takšnih trenutkih. Kje najti novo energijo takrat, ko smo utrujeni, ko nam gre mogoče vse narobe, ko se naši načrti rušijo, ko se počutimo utesnjeno ... Možni so različni odgovori. Prvi bi dejali, da je najboljše zdravilo disco, drugi, da jim vrne energijo molitev, spet tretji nekaj drugega. Mnogi morda sploh ne bi vedeli odgovoriti. Kje torej iskati energijo? Vsak človek mora najti tisto, kar je njemu najbližje. Vendar pa obstaja nekaj, v čemer bi lahko našli pomiritev, nov elan, nov zagon, prav vsi; "žurerji" in romantiki, verni in neverni, stari in mladi. In kaj je to? To je narava! Danadnes se nam vsem vedno preveč mudi. Vedno nam zmanjkuje časa. Kljub temu pa mnogi še vedno presedijo po več ur na dan pred televizijo, predvsem mladi, potem pa trdijo, da so utrujeni, da ne morejo delati, razmišljati, se učiti... televizija je pa najboljše sredstvo za vzgajanje lenobe. Ravno obratno pa narava vzbuja v človeku veselje, novo energijo, pozitivno gledanje na življenje,... Kolikokrat se zaustavimo in pogledamo v nebo, se zazremo v cvetlico na polju ali čebulo na njej. Kolikokrat gremo na sprehod in skušamo s polnimi pljuči zajeti svobodo, ki nam jo lahko ponuja le narava??? Če tega ne storite nikoli, pojdite danes, stopite v gozd, vdihnite sveži zrak, poglejte po pokrajini, v nebo in morda boste začutili svobodo in energijo, ki vam bosta dali novih moči za premagovanje vsakodnevnih težav, ki jih prinaša življenje. Janez Tomšič Film: Življenje je lepo Film "Življenje je lepo" ima kar sedem nominacij za oskarja (najboljši film, najboljši igralec, najboljši izvirni scenarij, najboljša montaža, najboljša dramska glasba, najboljši tuji film)'. Spričo mnogih pohval tega filma s strani mojih znancev sem si ga ogledal tudi sam. To je italijanski film iz 30-ih let, ko se duhoviti Guido s podeželja preseli v mesto, kjer se zaljubi v učiteljico Doro. Z mnogimi domislicami in svojim širokim srcem jo osvoji, čeprav je ona že zaročena z drugim moškim. Zgodba se nadaljuje, ko sta Guido in Dora srečno poročena in imata sina Jo-zueta. Ker je Guido židovskega rodu, družino odpeljejo v taborišče. Tu se Guido trudi, da bi sina obvaroval pred grozo holokavsta in mu skuša predstaviti vse skupaj kot dolgo in zahtevno igro, ki zmagovalcu prinese glavno nagrado - čisto pravi tank. Film je vsekakor nekaj posebnega. Iz njegove vsebine se da razbrati marsikaj; menim pa, da iz celotnega dogajanja najbolj izstopa Guidov preprosti odnos do življenja in sveta, njegov smisel za humor in pozitivno gledanje na stvari tudi takrat, kadar je to skoraj nemogoče. V gledalcu lahko ta film vzbudi celo neke vrste zavist, ker prikazuje odnos do življenja, ki bi ga radi vsi dosegli, pa žal tega nismo sposobni. Kakorkoli, film je vreden ogleda, saj prikazuje nekaj lepega, nekaj, kar v današnjem svetu vsi močno pogrešamo - pozitivno energijo in gledanje na svet skozi svetla očala tudi takrat, kadar se zdi, da je vse temno. Janez Tomšič PRIJATELJSTVO Ali si lahko predstavljate svet brez prijateljev? Brez tistih pravih prijateljev? Tistih, ki jim lahko zaupaš težave, skrivnosti? Tistih, s katerimi lahko deliš žalost in veselje, vzpone in padce? Tistih, ki ti pomagajo, da se ti svet zdi rožnat in lep, tudi ko ni tako in se ti zdi vse črno? In takih, ki ti niso nevoščljivi, ki ti ne privoščijo slabih stvari in te ne opravljajo? Verjetno ne. Kaj bi brez pravih prijateljev? Verjetno bi bili zamorjeni in bi se zapirali vase. Verjetno bi izgubili voljo do življenja, vsako upanje, kajti pravi prijatelj te tolaži v nesreči in ti govori, da bo bolje. Tako nam ostaja vsaj kanček upanja. Ampak prijateljstvo se ne rodi čez noč. Da komu zaupaš, traja dalj časa. Mesece. Lahko tudi leta. Kot pravi verz: Ljubezen se rodi čez noč, prijateljstvo potrebuje za to leta. Ljubezen je slepa, prijateljstvo se trudi, da ne vidi ničesar. Maja Blatnik ANKETA Nekaj mladih, starih 14 do 15 let, sem povprašal, kaj je tisto, kar jih v današnjem času najbolj moti in kaj bi si želeli, če bi jim nekdo obljubil, da jim izpolni eno že-ljo. - Najbolj me moti, da imam tečne starše, zaželel bi si biti najbolj bogat človek na sve tu. - Moti me, da mi ati in mami tako malo dovolita. Želim pa si, da bi se poročila s tistim, s katerim si želim. -Moti me vse razen nogometa. Najbolj pa bi bil vesel, če bi se mi izpolnila želja igrati v fuventusu. - Motijo me določene osebe, ki mi grenijo življenje. Želim pa si uspeh in srečo v življenju. - Tudi mene najbolj motijo nekatere osebe. Želim pa si prave in popolne sreče v življenju. - Moti me šola, zaželel pa bi si veliko denarja. - Moti me, da me starši omejujejo. Želim pa si le sreče v življenju. - Najbolj mi gredo na živce limonade na TV. Želel bi, da bi bili vsi avtomobili moji in da bi bil bencin zastonj. Mladinsko stran ureja Janez Tomšič SMEH JE ZDRAV ŽIVALI - Mihec pride jokajoč v šolo: "Zakaj jokaš?" ga vpraša učiteljica. Zato, ker je moj oče danes zjutraj rekel mami gos, moja mama pa je njemu rekla osel". Učiteljica: "In kaj imaš ri pri vsem tem?" "Seveda imam! Če je moj oče osel in moja mama gos, kakšna žival sem potem jaz?" *** POŽVIŽGAVANJE- Šefa se pogovarjata: "Strašno mi gre na živce eden mojih uslužbencev, ki ima to grdo navado, da si med delom vedno požvižgava!" pravi prvi. "To ni tako hudo", odvrne drugi. "Jaz imam enega, ki samo požvižgava!" *** SLABO VEDENJE- "Peter, kaj se res v šoli tako slabo obnašaš, da je morala učiteljica poklicati v šolo tvojega očeta?" "Ja, res je učiteljica zaradi mojega vedenja poklicala očeta, potem pa ..." "Kaj je bilo potem?" "Potem je zaradi očetovega vedenja poklicala še mamo." Naš krai Od dopisnikov 3/1999 25 Družinski kotiček rtf? (nadaljevanje iz prejšnje številke) 2. Svoje pozornosti in pohval ne osredotočajte na končni rezultat tega, kar otrok počne. Kadar na primer prinese otrok domov spričevalo, se osredotočite na njegov trud, napredek in čas, ki ga je porabil za učenje - nikakor ne samo na ocene. Če se osredotočite na ocene, nagrade ali rezultate tekme, mu s tem pokažete, da te stvari bolj cenite kot pa prizadevanje in disciplino. Vaš otrok ne bo vedno med zmagovalci ali najboljšimi. Če sle mu dali vedeti, da ste ponosni na to, da je zmagal ali da je najboljši, se vam takšna pohvala lahko maščuje. Slab učenec bo izgubil ves pogum in se bo vdal, ker ve, da nikoli ne bo dobil dobre ocene. Odličen učenec pa ne bo izbral najzahtevnejše snovi pri preverjanju znanja, ker se bo bal, da ni dovolj sposoben za reševanje zahtevnejših nalog. Oba otroka sla narobe razumela, kaj cenile - namreč sposobnost, (ruti, napredek, znanje in izkušnje. ('.c se boste osredotočili na te vidike, se bo vsak otrok lahko počutil uspešnega. 3. Vsi otroci potrebujejo odobravanje svojih staršev, že od malih nog želijo slišati mnenje strašev o tem, kar počnejo. Tudi v odraslih letih si še vedno želimo napravili vtis na svoje starše. Toda če vam otrok prinese pokazat sliko, ki jo je narisal, ali projekt, ki ga je končal, in vas vpraša: "Kako se ti zdi?" Vi pa rečete: "Všeč mi je, čudovit je videli." S lem sle zamudili priložnost, tla bi spodbudili njegovo nadaljnje dobro tlelo. Vse, kar morate tlotlali svojim besedam pohvale, je vprašanje: "Kako pa se ztli tebi?" To vprašanje pove vašemu otroku (roje. Prvič, da cenile njegovo mnenje. Drugič, tla je važno, tla je sam zadovoljen s tem, kar počne. In tretjič, pove mu, tla je tudi sam sposoben oceniti svoje tlelt). Vaš otrok bo še vedno želel slišati mnenje in odobravanje, lotla hkrati bo hotel ugajali tudi sebi. /a otroke je neprecenljive vrednosti, da se naučijo bili sodniki sami sebi. Starši in učitelji namreč ne bodo vedno na razpolago, tla bi ocenili njihovo tlelo in vedenje. Kako mirni so lahko starši, ki vedo, tla so vzgojili otroka, ki zna bili zadovoljen s tem, kar počne, tudi kadar tega neihče ne vitli. Otrok, ki je bil vzgojen tako, tla zna ocenili lastna dejanja, bo morda nekega dne sprejel življenjsko pomembno odločitev. (se nadaljuje) w vi v . Konrad Piko Iz Društva upokojencev Kot prvo moram omeniti naše pustovanje, ki je bilo na pustno soboto, 13. februarja. Imeli smo se lepo, le bolj malo nas je bilo, le 32. Mislim, da je bilo tako zaradi gripe in snega, saj že dolgo ni bilo toliko kot letos, imeli smo ga kar štiri mesece. Pohvaliti moram naše maškare. Kar osem naših članov se je potrudilo in se obleklo. Posebno zanimiva je bila mati samohranilka. Zadovoljni smo bili t Liti i s hrano in pijačo in tudi z našim harmonikarjem Zevnikom in njegovo pomočnico iz. Zagradca. Slike ste videli že v prejšnji številki Našega kraja. Če kdo želi sliko maš-kar, naj telefonira na številko 787121 po osmi uri zvečer. Na zadnji seji, 7. marca, smo naredili obračun pustovanja, ki pokriva vse stroške. Nadalje se moram opravičili glede naših oglasov. V prejšnji številki Našega kraja je nastala pomota pri datumu izleta na Višar-je. Izlet bo v soboto, 17. julija 1999. Jože Zevnik zaenkrat še ne prevzame našega pevskega zbora, ker je v sporu s Kulturnim društvom in godbeniki. Ne razumem, kaj imamo mi s temi društvi opraviti. Torej mi ne moremo delovati, kot bi bilo treba, če se oni ne razumejo. Sprejel je bil sklep, da lahko naši člani v klubu priredijo praznovanje v svojem družinskem krogu. Tudi za pogrebščine se dobi ključ, prav tako ga dobi Zevnik za učenje njegovih harmonikarjev. Ključ je možno dobiti za vsak primer posebej. Pri pogrebš-činah naj bi hrano prinesli s seboj, pijačo pa imamo mi. Za prijave za v Metljugorje je rok 10. april, rabite tudi potni list. Vabljeni ste na letno konferenco, dne 25. aprila ob treh popold- S sestanka sveta staršev Zadnji sestanek sveta staršev, bil je 11. marca, je bil eden daljših. Poročilo ravantelja Ivana Grandovca o izpolnjevanju letnega delovnega načrta na centralni in podružničnih šolah je bilo obširno in temeljito in je dokaz, da šola uspešno uresničuje svoj vzgojnoizobraževalni program, kot je planiran v letnem delovnem načrtu. Naj poleg rednega zagotovljenega programa omenim le nekaj dodatnih dejavnosti, ki so bili našteli v poročilu: aktivnosti ob odprtju šole in vrtca, poletna in zimska šola v naravi, preizkus evakuacije iz šole s sodelovanjem PGD Zdenska vas, veliko število interesnih dejavnosti - letos na novo tudi gasilski krožek -, organizacija prireditve za kulturni praznik, dobri rezultati na nekaterih šolskih tekmovanjih in uvrstitve na državna tekmovanja itd. Vodja vrtca Marija Znitlaršič je poročala o izpolnjevanju letnega delovnega načrta vrtca Ringaraja. Poudarila je, tla sta vzgoja in varslvo sicer osnovno gibalo njihovega dela, vendar pa razširjajo to dejavnost z raznimi skupnimi projekti z. drugimi skupinami, delno pa tudi s šolo in krajem. Njihova vzgojna dejavnost je med drugim usmerjena tudi v ohranjanje ljudskega izročila, kar naj se začne pri malčkih, nadaljuje v šoli in nadaljnjem življenju. Omenila je še nekatere nadstandard-ne dejavnosti, kot je zimovanje otrok, bralni palček, udeležba na Pikinem festivalu, prireditve za starše itd. Ravnatelj Ivan Grandovec je nato seznanil starše z rezultati poskusnega preverjanja znanja iz slovenskega jezika in matematike. Rezultat je bil na centralni šoli podoben kot na PŠ Struge pri obeh predmetih. V nadaljevanju je sledila predstavitev organizacije življenja in dela v šoli in vrtcu in seznanitev staršev s Pravilnikom o varnosti otrok. Člani sveta staršev so bili nato seznanjeni z razpisom v vrtec in načinom sprejemanja otrok v vrtec. Ob večini točk dnevnega reda so predstavniki v svetu staršev postavljali vprašanja in dajali različne pobude in mnenja. Zaradi posebne narave vzgojnoizobraževalncga dela v osnovni šoli se je večina njih nanašala na delo v šoli. Povzetek nekaterih vprašanj, mnenj in sprejetih pobud: * Starši so predlagali več poudarka na predmetih, kjer se zahteva preverjanje znanja in po možnosti kakšno dodatno uro. * Starše je zanimalo, če spremljajo učence od 5. do 8. razreda isti pedagogi pri posameznih predmetih. Ravnatelj je na to vprašanje odgovoril pozitivno, seveda če je to izvedljivo. * Sprejeta je bila pobuda, da občina poravna stroške za organizacijo predavanja o mamilih, ki ga bo organizirala šola še v tem šolskem letu. Predavanje naj bo posebej za starše in učence, pripravi naj se tudi pismeno gradivo. * Nekateri so se zanimali, zakaj se letošnjo zimo ni aktivirala smučarska vlečnica, ki jo ima šola. Ravnatelj je dejal, da šola nima možnosti prevzeti organizacije. * Ravnatelj je na zastavljeno vprašanje, zakaj ni šola organizirala aktivnosti med zimskimi počitnicami, odgovoril, daje bilo zelo veliko otrok in tudi učiteljev bolnih. * Starši niso bili zadovoljni s pluženjem pred vrtcem. * Nekaj vprašanj seje nanašalo na zaposlovanje v šoli in v vrtcu. * Pohvalili so dosedanji raziskovalni nalogi o Zavodu Ponikve in Godbi Dobrepolje in za naprej predlagali boljšo vezavo in večje število brošur. Pri finančnih stroških naj priskoči na pomoč občina. * Starši so se strinjali s predlogom vodstva šole, da se 11. februar, ko so učenci zaradi izpada električne energije ostali doma, obravnava kot delovna akcija. Šola ima namreč v delovnem načrtu tri šolske dneve namenjene družbeno potrebnemu delu. * Člani sveta staršev so pohvalili vodstvo vrtca in dejali, da so starši zelo zadovoljni z varstvom svojih otrok v vrtcu. Udeleženci sestanka so se strinjali, da bo potrebno čim prej dopolniti poslovnik sveta staršev. Sklenili so, da bo šola pripravila osnutek in ga dala v obravnavo članom sveta staršem, postopek sprejema bo dvo-fazen. Darja Kline, predsednica sveta staršev, je dala pobudo, da šola organizira predavanje za starše o devetletni šoli. Starši so namreč premalo seznanjeni o novostih, ki se obetajo v devetletki. Druga njena pobuda se je nanašala na vzgojo v šoli, ki'je že zdaj zapostavljena, v devetletki pa bo poudarek le na izobraževanju in storilnosti. Pobuda je namenjena staršem, ki naj bi posredovali svoje želje in predloge glede vzgoje. M. Steklasa Zimovanje predšolskih otrok Letošnje šolsko leto smo v vrlcu Ringaraja popestrili program z. zimovanjem. Odločili smo se za bloke, ki so našemu kraju najbližje in tudi cenovno sprejemljive. V domu Pod Liscem smo bivali štiri dni. Tja smo se odpravili 8. februarja otroci vrtca in zunanje male šole. Kar 18 jih je bilo v spremstvu vzgojiteljic: Martine Prhaj, Tatjane Zevnik in Marije Žnidaršič ter študentke Mateje Kaslelic. Zbrali smo se pred vrtcem po snežni noči. Starši so pripeljali svoje otroke in negotovo zrli vanje in v nas vzgojiteljice. "Le kam gredo, kako bodo brez. nas, pa saj vzgojiteljicam zaupamo...", se je bralo iz. njihovih obrazov. Poslavljali so se od otrok, jim dajali še zadnje napotke, otroci pa so junaško korakali v avtobus, pomahali staršem in že smo oddrveli dogodivščinam naproti. I litro smo si ogledali dom in se vkrcali po sobah. Bilo je prijetno, imeli smo veliko snega in doživetja so bila res zimska. Prijazni ljudje v domu so skrbeli za nas vse dni. Spremljali so nas na smučeh, na sprehodih in nam pripravljali prijetne večere. Najbolj nas je navdušila Ljoba Janče, ki nam je pripovedovala stare zgodbe ob spremljavi preprostih instru mentov. Otroci so jo negibno poslušali in z. očmi spremljali vsak njen gib. Zaradi preobilice snega se, žal, nismo srečali s čarovnicami v goz du, katere bi iskali z baklami. Obšel nas je tudi val viroze in zalo smo se dan pred načrtovanim vrnili domov. Kljub temu je bilo prijetno, zabavno in otroci niso prav nič tožili o dolgočasju. Dnevi so hitro minili in ostali bodo vsidrani v srca otrok. Ker na Blokah nismo priredili tekmovanja, smo ga izvedli na hribu v bližini vrtca. Nič manj ni bilo zanimivo. Tekmovalni duh, Naš krai Šolski kotiček 3/1999 27 ki je vel med nastopajočimi, je dosegel višek ob razglasitvi rezultatov. Takole so se uvrstili: SLALOM: 1. DAŠA VODIČAR 2. LUKA MEGLEN 3. PETER BLATNIK 4. MATIC MUSTAR 5. LUKA MAVRIC 6. KEVIN STRNAD 7. MATIJA KI,INC (S. MIHA KASTELIC SMUK: 1. JANJA BABIC 2. KLEMEN VIDRIII 3. KLINCTONE 4. BORTERNOVŠEK 5. NEJC DEBELJAK 6. RENATA IERŠIN 7. JANA ŠUŠTAR 8. [AN VODIČAR 9. DAMJAN ŽGAJNAR 10. TEJAGRUŠKOVNJAK Kolajne so osvojili otroci, ki obiskujejo malo šolo v vrtcu in otroci, ki obiskujejo zunanjo malo šolo. Zadovoljni so bili vsi tekmovalci, saj so dobili tolažilne nagrade. NAMEN ZIMOVANJA: - navajanje na samostojnost, odgovornost; - skrb za higieno, osebno higieno, za svoje stvari; - skrb za urejenost, čistočo predmetov, obleke in postelje; pridobivanje novih življenjskih spoznanj; - spoznavanje širšega okolja; - socializacija v skupini in v okolju; - urejanje smučarskih veščin, pridobivanje spretnosti na smučeh; spoznavanje vrstnikov in igra z njimi Vzg. Marija Znidaršič Igrali smo se s prstki V okviru projekta "Živimo z. ljudskim izročilom" smo se v vrtcu Ringaraja letos posvetili tistemu delu ljudske umetnosti, ki je otrokom še posebej blizu. To so stare pesmi, izštevanke, igre, rajalne igre in prstne igre. Le-te nam je pobliže predstavilo "Gledališče Za-pik", ki je gostovalo v našem vrtcu. Pripravili so nam zares prisrčno predstavo, nekakšno etnološko igralnico, saj so bili otroci tako motivirani, da so ves čas sodelovali. ( Hroške prstne igre so del našega izročila, ki je najpreprostejši in najbogatejši obenem. So nekaj, brez česar ni mogoče odrasti, prvi slik otroka z umetnostjo, vznemirljive, polne ljubkovanja, pustolovščin in igre, ni bilo ležko odgovoriti na vprašanje: "Kdo so ti, ki se vsak dan z nami zbudijo, spat gredo istočasno kot mi, z nami rišejo, kaj popraskajo po glavi, razmečejo in pospravijo igrače?"To SO seveda prstki in vseh pet se nam je najprej predstavilo. Vsak je imel svoj značaj in nalogo, potem pa je vsak uprizoril po eno [ustno igro. Vsak na drug način: kot prstno igro, kot namizno gledališče, kot igro z veliko lutko, kot muziko. V gledališko igro so vpletli veliko elementov otroške igre, tako da so se otroci počasi vključili v predstavo in program končali kot skupno ustvarjalno igranje. Za najmlajše je pomenilo "ta z drevesa hruške stresa, ta je v vodo pal, miška kaško kuhala, ta nese v maln, ta pravi p i m o" prvo lutkovno predstavo v življenju. Tisti, malo večji, pa so ob njih spoznali pomemben del ljudskega izročila in se pri tem prijetno zabavali. Kljub temu, ali pa prav zato, si je večina otrok vseh pet iger tudi zapomnila. Igre s prstki se igrajo že od zdavnaj. Navadno jih spremljajo enostavni verzi in tako združujejo besedo in gib, ritem in simbolično igro. Ritem pa prežema vse človekove funkcije, vpliva na govorjenje, spomin, izražanje, na slušno in vidno doživljanje, pogojuje čustvenost in občutljivost otrok, vse to vsebuje prstna igra. V njej se izmenjujejo čustva, ustvarja se pristen kontakt z, bližnjim bitjem. O njihovi priljubljenosti govori dejstvo, da jih hočejo otroci kar naprej ponavljati ... Tatjana Zevnik RAČUNALNIŠKI TEČAJ!!! Podjetje LASER Computer d.o.o. v sodelovanju z osnovno šolo Dobrepolje v novi računalniški učilnici na šoli prireja nadaljevalni računalniški tečaj Microsoft OFFICE 97. Program tečaja: MSVVord MS Excel Tečaj se začne 12. aprila 1999 in traja od ponedeljka do petka po štiri šolske ure od 17.00 do 20.15. Cena tečaja je 22.560 SIT (prometni davek je vključen v ceno). Največje število udeležencev je 13. Tečaj bo vodil Zvjezdan Vitulič,dipl. ing., pomagal pa mu bo asistent. Prijave sprejemajo v tajništvu šole. Za dodatne informacije pokličite LASER Computer d.o.o. (g. Zvjezdana Vituliča) na tel. 061 223 949 med 9.00 in 15.00. Dodatne ugodnosti za udeležence tečajev: Možnost plačila na tri obroke! 10% popusta pri nadaljevalnih tečajih. 5% popusta pri nakupu DTK računalnikov in ostale računalniške opreme v podjetju LASER Computer d.o.o., Igriška 10, Ljubljana, tel. 223 949, fax:221 013. VABLJENI!!! Intervju s knjižničarjem Ko vstopamo v našo knjižnico, da bi si izposodili strokovne knjige ali leposlovne knjige za domače branje, bralno značko ali pa kar tako, za popestritev prostega časa, da si napolnimo dušo z duhovno hrano, nas že pri vratih pozdravi prijazni knjižničar Matej Kalan, vedno pripravljen priskočiti na pomoč. Tokrat sva se odpravili v knjižnico z namenom, da izveva kaj več o knjižničarje-vem delu in knjigah, ki so v naši šolski knjižnici. Takoj je bil pripravljen na pogovor. 1. Katere šole so potrebne, da se lahko kandidat javi na razpisano delovno mesto knjižničarja? Če se hoče kandidat javiti na razpisano delovno mesto, je seveda potrebna končana osnovna šola, gimnazija in filozofska fakulteta - smer bibliotekarstvo. 2. Kakšna je bila Vaša pot do izobrazbe in do tega poklica? Kje vse ste že bili zaposleni? Kakšen je Vaš delovni dan? Študiral sem zgodovino in zemljepis. Ker pa v knjižnici delo poteka bolj mirno, sem se preusmeril v knjižničarstvo. Zaposlen sem bil v različnih osnovnih šolah. Naj jih kar naštejem: Osnovna šola Vič, Osnovna šola Vrhovci, Osnovna šola Šmartno pod Šmarno goro in Osnovna šola Črnuče. Moj delovni dan? Od doma grem pred 6. uro, da pridem do 6.30 na krajevni avtobus, ki me pripelje sem ob 7.15. Tukaj začnem z izposojo ob 7.30 in sem vam praktično na razpolago za izposojo, bralno značko, Veselo šolo ves čas, razen prvo in drugo uro. Za interno delo mi ostane ena cela ura. 3. Kaj Vas je pripeljalo v naš kraj? Od kod se vozite? Kako se počutite v tem kraju in kakšni se Vam zdijo otroci? Ste se tudi s krajem že seznanili? V vaš kraj me je pripeljalo prosto delovno mesto za knjižničarja in veselje do dela z otroki. Vozim se iz Šiške, to je iz zahodnega dela Ljubljane. V tem kraju se počutim zelo dobro, večina otrok je dobra z menoj, nekaj pa je tudi takih, ki radi nagajajo, te pa je potrebno naučili lepšega in boljšega obnašanja. Pri mojem delu knjižničarja sem spoznal veliko lepot vaše občine, ki smo jih pokazali tudi v oddaji POD KLOBUKOM. V živo pa sem se srečal tudi s takimi nesrečami, kot so bile jesenske poplave v Kompoljah. 4. Z novimi prostori knjižnice so se tudi pogoji dela spremenili. Kako ocenjujete to? V teh prostorih deluje tudi SIK Grosuplje, enota Dobrepolje. Kakšne so prednosti? Z novimi prostori je šolska knjižica dobila več prostora. V tem prostoru je mnogo lažje razporediti knjige po pravilih, kot jih zahteva knjižničarska stroka. Prednosti so, da je več knjig na razpolago, da se šolska knjižnica lažje usmerja v nakup tistih knjig, ki jih je manj tudi v krajevni knjižnici. Prednost je tudi ta, da ta povezava pripomore k lažjemu dostopu do omrežja Interneta. 5. Katero je Vaše temeljno delo v knjižnici? Koliko knjig imajo učenci na razpolago? Koliko knjig na leto kupi šola? Kaj vpliva na izbor knjig, ki jih šola kupi? Moje temeljno delo v knjižnici je navdu-Ševanje otrok za branje, izposoja in priprava knjig za izposojo. Učenci imajo v šolski knjižnici na razpolago okoli 2000 knjig. Praviloma pa ima lahko vsak učenec naenkrat izposojene tri knjige iz šolske knjižnice. Šola na leto kupi 400 knjig. Na izbor knjig, ki jih šola kupi, vpliva za nimivost knjige, kvaliteta in tudi cena. 6. Kdo lahko postane član knjižnice? Katerih pravil se mora držati? Član knjižnice lahko postane vsak učenci, in odrasla oseba, ki je zaposlena na šoli. Glede na to, da je tudi vrtec v isti stavbi, so lahko tudi otroci iz vrtca člani knjižnice. Držati se morajo pravila, da knjig ne poškodujejo in jih morajo tudi redno vračati. 7. Kako so knjige v knjižnici razporejene? Leposlovne knjige so razporejene po sla rostnih stopnjah C„ P, M. V vsaki od teh stopenj so knjige urejene še po abecedi priimkov avtorjev oziroma po naslovih knjig. Poučne knjige pa so razporejene po UI >K vrstilcu. 8. Po katerih knjigah učenci najraje segajo? Se Vam zdi, da učenci na naši šoli veliko berejo? Učenci segajo največ po tistih knjigah, ki jih potrebujejo za domaČe branje, po raznih poučnih knjigah in po tistih za bralno značko. Učenci iz razredne stopnje zelo radi segajo po knjigah: Emil, Butalci, Martin Krpan, Matilda,po knjigah iz zbirke Pet prijateljev, Zvesti prijatelji, Baletni copatki... Starejši učenci segajo po problemskih in pustolovskih knjigah. 9. Kaj pa Vi najraje berete? Katera je Vaša najljubša knjiga? Tudi sam najraje berem tiste knjige, ki so predpisane za bralno značko. Od tujih avtorjev mi je najljubša knjiga Pika Nogavička, od domačih avtorjev pa knjige o Kekcu. 10. Katere dejavnosti še vodite kot knjižničar? Kot knjižničar vodim tekmovanje za bralno značko, poleg tega pa navdušujem in pripravljam učence še za razna druga tekmovanja in kvize: za tekmovanje iz. Vesele šole in za oddaji Pod klobukom ter Male sive celice. Na šoli pripravljam tudi razstave ob pomembnih obletnicah. Skupaj z. učenci v knjižnici pripravljam razstavo Moja najljubša knjiga. Zahvaljujeva se Vam za pogovor in Vama želiva še veliko delovnih uspehov. Marija Sevšek in Andreja Volek, 7. b. razred (literarno - novinarski krožek) S 05 Dobrepolie OSNOVNA ŠOLA DOBREPOUE VIDEM 80, 1312 VIDEM DOBREPOUE Tel: (061) 787-210, Fax: 787-210 VPIS V VRTEC RINGARAJA ZA ŠOLSKO LETO 1999/2000 Vse starše, ki že imate otroke v našem vrtcu, obveščam, da ni potrebna vsakoletna prijava otrok za podaljševanje bivanja v vrtcu. Zaradi tega razpisujemo prosta mesta v jasličnem oddelku ( 1 - 3) in v višjih oddelkih 3 do 7 let vrtca. Na ta prosta mesta lahko prijavijo starši vse tiste otroke, za katere bi želeli, da s 1. septembrom 1999 obiskujejo naš vrtec. Ker je povpraševanje po prostih mestih v vrtcu zelo veliko, bomo po vsej verjetnosti odprli jaslični oddelek tudi v Kompoljah. Pri tem pa naj opozorim starše, da si le z vpisom svojega otroka s 1.9.99 gotovo zagotovijo mesto v vrtcu, tudi če bo njihov otrok prišel januarja ali februarja. V nasprotnem primeru pa ne moremo zagotoviti, da bomo lahko otroka sprejeli v vrtec, če bo le ta že polno zaseden. POSTOPEK VPISA: • Starši naj v tajništvu šole ali v vrtcu na Vidmu dvignejo prošnji za sprejem v vrtec, jo izpolnijo in vrnejo šoli. • V primeru, da je preveč prijav kot je prostih mest, mora komisija za vpis otrok v vrtec sklepati o otrocih - malčkih, ki bodo sprejeti v vrtec. ( Prizadevamo si, da bi bili vsi prijavljeni malčki tudi sprejeti). • Po sprejemu v vrtec dobijo starši domov vpisni list in zdravstveni karton, s katerim gredo k otrokovi izbrani zdravnici. Leta poda tudi mnenje o primernosti otroka za vrtec o morebitnih dietah in otrokovih posebnostih. • Ko starši pridobe pozitivno zdravnikovo mnenje, je šele otrok dokončno sprejet v vrtec. Predno šola nima zdravniškega kartona, ne smemo otroka sprejeti v varstvo. Pričakujem, da bomo po tem razpisu vpisali večino otrok v vrtec s 1. 9.1999. Ker bodo nekateri otroci primerni za vstop v jaslični oddelek vrtca šele v zimskih ali pomladnih mesecih 2000, naj omenim, da so tudi ti vpisani v vrtec - s tem si zagotovijo mesto. Na občino oddajo takoj po obvestilu o sprejemu v vrtec vlogo za znižanje plačila oskrbnine v vrtcu. Na občini jim izračunajo kolikšen delež ekonomske cene plačujejo starši in kolikšen delež občina. Trenutno se povprečni delež plačila staršev giblje okoli 24 do 25% polne cene vrtca, seveda pa je le ta odvisen od višine dohodkov staršev in števila družinskih članov, npr. za malčka je izračunana cena 9.491,00 SIT (25%l povprečne ekonomske cene. Če starši sporoče, da septembra malčka ne bo še v vrtec, potem šola odračuna stroške za prehrano, kar je sedaj 6.090,00 SIT. Tako bodo starši plačali za čakajoče mesto v vrtcu le 3.4001,00 SIT. S to ceno pa omogočijo šoli, da lahko normalno načrtuje oddelke čez vse šolsko leto in da ne pride do problemov, kam otroka dati, ko so sredi šolskega leta običajno vsa mesta v vrtcu zasedena. V primeru, da sta dva otroka v vrtcu , se za drugega plača 10% manj, kot je izračunano plačilo na osnovi dohodnine. VSE STARŠE, KI MISLITE V PRIHODNJEM ŠOLSKEM LETU VPISATI VAŠEGA OTROKA V VRTEC, VABIM, DA DO 31. MAJA 1999 POŠLJETE V ŠOLO PROŠNJE ZA VPIS OTROKA V VRTEC RINGARAJA. V PRIMERU KAKRŠNE KOLI NEJASNOSTI PRI VPISNIH POGOJIH ALI IZRAČUNU DELEŽA PLAČILA STARŠEV LAHKO POKLIČETE TAJNIŠTVO ŠOLE. Lepo pozdravljeni! Ravnateljdvan Grandovec SPOROČILO ZA JAVNOST: Zakon o orožju -ljudska iniciativa Zaradi nezadovoljstva z uradnim predlogom novega zakona o orožju (MNZ) in na pobudo strokovne javnosti ter civilnih uporabnikov orožja je bila sprožena ljudska iniciativa za sprejem alternativnega Zakona o orožju. Pobuda za obravnavo in sprejem predloga zakona je bila poslana Državnemu zboru RS skladno z 88. členom Ustave Republike Slovenije in na podlagi Zakona o referendumu in ljudski iniciativi, ki predvideva, da lahko zakon v sprejem Državnemu zboru, poleg vlade in poslancev, predlaga tudi najmanj 5000 volivcev. Nosilec, pobude je Rok Štupar (PP 67, 3230 Šentjur, mob. tel. 041/531-284, faks: 063/740-321), predsednik Združenja sodnikov Slovenske zveze za praktično streljanje, predlog pa podpirajo Strelska zveza Slovenije, Lovska zveza Slovenije, Združenje slovenskih častnikov, Skupnost za lovstvo in ribištvo Slovenije, Slovenska zveza za praktično streljanje, Društvo Soška fronta in drugi. Predlog zakona je usklajen s standardi Evropske unije, upošteva bogato slovensko tradicijo na tem področju in gleda na državljana kot na zaupanja vrednega človeka. Je strog, vendar pravičen; upošteva dobre plati uradnega predloga, a ga približa zakonom primerljivih evropskih držav. Predlog je karseda jasen in točno določa pogoje za pridobitev orožnih listin; diskrecijska pravica upravnega organa je tako omejena na minimum. Uvod, obrazložitev in besedilo členov predloga zakona si lahko ogledate na internetu: http:// www.geocities.com/Colosseum/Du-gout/9044/zoro-index.htm, lahko pa ga poiščete tudi po geslu "predlog zakona o orožju". Predsednik Državnega zbora je nemudoma sprožil ustrezen postopek, ki zahteva vsaj 5000 podpisov volivcev v podporo predlogu zakona; kot pogoj, da bo zakon obravnavan za sprejem v Državnem zboru. Podpisovanje poteka na sedežih vseh upravnih enot (do 6. maja 1999). Rok Štupar, pobudnik iniciative 30 Naš krai Kino 3/1999 _F= KINO "DOBREPOUE" VIDEM 34 KINOPROGRAM ZA MESEC APRIL 99 PETEK, 2. april, IZ|EMOMA NE BO KINOPREDSTAVE NEDELJA, 4. april, ob 15. uri in 20.30 uri ameriško avstralska komedija BABE II. - PUJSEK V MESTU KRATKA OZNAKA: Film je nadaljevanje predlanske uspešnice, ki je osvojila slovensko publiko. BABE, prikupni pujsek, je imel velik uspeh tudi v drugih državah, vendar je v Sloveniji imel največje število gledalcev glede na število prebivalcev. Upamo, da si boste vsi, ki ste si ogledali prvi del, prišli ogledati tudi njegovo nadaljevanje. i 1 za 1&»* PETEK, 9. april, ob 20.30 uri ameriški ljubezenski film ZA ENO NOČ KRATKA VSEBINA: Na službenem potovanju MAX, ki ima lepo življenje, prijetno družino, prevara svojo ženo s KAREN, poslovno žensko, s katero se spozna v hotelu. Strastna noč s KAREN mu spremeni življenje. Stalno je v mislih pri njej, skratka ne more jo pozabiti. Njegova žena se trudi, da bi bil zopet srečen, vendar MAX se vse bolj odtujuje. Ko MAX ponovno sreča KAREN in ugotovi, da je žena bratovega prijatelja se njegovo življenje korenito spremeni... NEDELJA, 11 april, ob 15. uri in 20.30 uri ameriška zgodovinska drama ELIZABETA KRATKA OZNAKA prikazuje burno življenje angleške kraljice ELIZABETE L. Videli boste njen vzpon in padec in številne preobrate v njenem življenju. Kot hčerka Henrva VIII, je imela tudi nekaj njegovega značaja, saj je prva kraljica, ki je dala obglaviti svojo tekmico MARIJO STEVVART. Ker je film posnet po zgodovinskih dejstvih, priporočamo vsem, ki jih angleška zgodovina in zgodovina na sploh zanima, da si ta odličen film ogledate. PETEK, 16. april, ob 20.30 uri ameriška komedija ŽENITNI POSREDNIK KRATKA OZNAKA: Lahkotna komedija, polna situacijske komike in posrečenih dialogov, na temo poroka in fantovščina. Kaj se zgodi, če se ženitni posrednik zaljubi v nevesto, ki jo mora posredovati ženinu? Začno se komični zapleti saj si ženitni posrednik zaželi, da do poroke ne bi prišlo... NEDELJA, 18. april, ob 15. uri in ob 20.30 uri ameriška kriminalna srhljivka VZOREN UČENEC KRATKA VSEBINA: TODD je učenec osnovne šole, ki ga zelo zanima zgodovina druge svetovne vojne. Ko proučuje material o nacistih, z grozo ugotovi, da je njegov sosed KURT DUSSANDER nacist, ki je ušel roki pravice. Učenec ga privije in zagrozi, da ga bo prijavil, če mu ne bo pripovedoval o grozotah, ki jih je zakrivil v nacističnih taboriščih. KURT se prestraši, da ga učenec ne bo prijavil, zato sprejme dogovor in priča smo najbolj strašnim zgodbam, ki so se odvijale v nemških koncentracijskih taboriščih.... PETEK, 23. april, ob 20.30 uri ameriški akcijski triler RONIN KRATKA VSEBINA: Skupina bivših agentov mednarodnih tajnih služb se dobi v nekem skladišču. Začne se njihova zadnja pustolovščina. Za neznanega bogataša, ki jim je za uspešno izpeljano akcijo obljubil bajno vsoto denarja, morajo dobiti skrivnostni kovček in seveda preživeti. RONIN-i (osramočen samuraj brez gospodarja) bodo storili vse, da bodo dobili skrivnostni kovček in seveda še bolj se bodo potrudili, da bodo preživeli. NEDELJA, 25. april, ob 15. uri in ob 20.30 uri ameriški akcijski film DRŽAVNI SOVRAŽNIK KRATKA VSEBINA: Državni sovražnik je inteligenten, hitro tekoč triler, ki pripoveduje o naporih surovega državnega agenta, da bi odstranil nedolžnega človeka, ki ima nevede informacije o tem, kako je ta isti agent vpleten v umor pomembnega kongresnika. Naključno srečanje s starim znancem uniči vse uspešnejšo kariero in mirno družinsko življenje advokata Roberta Clavtona Deana (VVill Smith), ko ga pokvarjeni obveščevalec Tho-mas Brian Revnolds (|on Voight), ki ga Ministrstvo za zunanje zadeve posodi SDV-ju (službi državne varnosti), vplete v umor. Deanovo edino upanje, da dokaže svojo nedolžnost, je skrivnostni mož iz podzemlja, nekdanji prisluškovalec in obveščevalec - operativec, ki ga ni še nikoli videl, in ve le za njegovo ime - Brili (Cene Hackman). PETEK, 30. april, IZ|EMOMA NE BO KINOPREDSTAVE NEDELJA, 2. maj, ob 15. uri in ob 20.30 uri ameriški akcijski film ZA UDARECVEČ KRATKA VSEBINA: Film je napeta akcija od začetka do konca. JEAN - CLAUDE VAN DAME, poskakuje in lomi kosti, še močneje in hitreje kot ga opeva Adi Smolar v svoji pesmi. Ameriški kritik je film označil za adrenalinski tobogan. Seveda je film prava akcija, kaj pa naj bo drugega, če se spopadejo KGB, CIA, in HONGKONCŠKA MAFIJA. Naš kra Zahvale, oglasi 3/1999 31 V življenju skrb in delo si imel, sedaj od vsega truda si zaspal. Odšel si tja, kjer ni več bolečin, ti nule večen bo ostal spomin. ZAHVALA Ob smrti dragega moža, očeta, starega očeta, tasta in brata IVANA HOČEVARJA iz Podgorice 18 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in vaščanom za izrečena ustna in pisna sožalja, za darovane maše, cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvala vsem, ki ste mu z obiskom polepšali zadnje dni in ure njegovega življenja, posebno še vaščanom za nesebično pomoč in molitev. Iskrena zahvala g. župniku Francu Skulju za lep pogrebni obred ter Moškemu pevskemu zboru Rafko babiani za ganljivo petje. I )omači Pomlnd se na zemljo vrne, pelje slavcev se zbudi, zemljo v cvetje vso zavrne, zame pa pomladi ni. ZA H VALA Ob smrti drage mame, babice in prababice FRANČIŠKE NOSE s Ceste se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom in vsem, ki ste nam izrazili sožaljc, podarili cvetje in sveče ter darovali za druge namene. Hvala vsem, ki ste jo pospremili do njenega zadnjega doma. Zahvaljujemo se tudi osebju Zdravstvenega doma Videm za pomoč v bolezni. Iskrena hvala g. župniku Fr.ancu Skulju za daritev in pogrebni obred ter Moškemu pevskemu zboru Rafko Fabiani za občuteno petje ob slovesu. Domači velikonočni! mama ponudim TRGO JAN d.o.o., Videm 42b Kava Barcaffe 1 kg............................................................................. 1490,00 Moka posebna 1 kg Žito......................................................... 79,00 Kompot ananas 820g........................................................... 199,90 Kompot breskva 825g........................................................... 169,90 SirMaxispecial1kg............................................................... 729,90 Prekajen vrat b.k. Celjske mesnine.................................... 869,90 Prekajena šunka b.k. Celjske mesnine............................. 869,90 Orehi I. kv................................................................................ 599,90 Šunka toast 1 kg..................................................................... 599,90 Majoneza Helmans 630g...................................................... 519,90 Sok jabolko t.b. 11................................................................... 99,90 Ledeni čaj t.b. 11 Ljubljanske mlekarne.............................. 79,90 Olje zvezda 11......................................................................... 199,90 Pralni prašek Ariel5,4kg...................................................... 1.349,90 Pralni prašek Ava 5kg.......................................................... 998,00 mami CFfi/F UEunio oo 23.3.1999 00 29.3.1999 oziaoMii 00 anipaoottiE znioa vim ><> u m ODKUPUJEMO HLODOVINO BUKVE IN IGLAVCEV! NUDIMO TUDI USLUGE ZA RAZREZ HLODOVINE IN OSTREŠIJ TER IZDELAVO OPAŽA! ZAGA POGORELC 99 Pogorele Marija s.p. Podtabor 10 1313 Struge TeL: 061/770-029 ANTENSKI SISTEMI SAT Merharjeva 2, Ribnica, tel./fax.: 860 - 657 Del. čas: 8.00 -18.00, sobota 8.00 -12.00 ■ Elektronska nastavitev anten ■ Meritve TV signalov ■ Servis ■ Montaža KANAL-a A, POP TV, HTV 1,2, 3 ■ Montaža SAT sistemov (navadni, vrtljivi, digitalni) Garancija 12 mesecev Plačilo na obroke 8-letne izkušnje - razlog, zev kvaliteta in zaupanje. cestno podjetje ljubljana STROJNO IN ROČNO POLAGANJE VSEH VRST ASFALTOV NA VOZIŠČIH, DOVOZNIH POTEH, DVORIŠČIH ... Za informacije se obrnite na tel.: 061 884 080 - Cestno podjetje Ljubljana g. Zvone Šavor 041 623 793 g. Iztok Žvan 041 630 271 POKLIČITE, DOGOVORILI SE BOMO/ €1 S. V MUHI \ Poslovalnica Študentskega servisa ŠOU v Grosupljem, seje preselila na Kolodvorsko 3 (nasproti občine). Uradne ure in telefonske številke ostanejo nespremenjene (765-170, 761-019). Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Glavna in odgovorna urednica: Mihaela Steklasa. TisJ< in oblikovanje: Auroragraf d. o. o. Glasilo, izhaja enkrat mesečno v nakladi 1100 izvodov. Glasilo spada med proizvode, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odstotkov.