Izhaja v Ljubljani vsak dan opoldan. Naročnina za avstro-ogrske kraje mesečno 2 K, za Nemčijo 2'25 K, za Ameriko 2'75 K. Posamezna številka 10 v. 'a? Eoklainaelje 'so poštnine proste. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Inserati. Tristopna petit-vrstica ... 26 vin. za enkrat, 20 vin. za dva- Glasilofjugoslovanske socialne demokracije.^ krat'večkrat P0 dogovor«. 51. štev. V Ljubljani, v torek, dne 21. maja 1907. Leto X. NASLOVA: Za dopise, rokopise za list: Uredništvo .Rdečega Prapora«, Ljubljana. — Za denarne poiiljatve, naročila na list, reklamacije, inserate i. t. d.: CJpravništvo •Rdečega Pr^ >*, Ljubljana, Frančiškanske ulice štev. 8/1. * * Vsegamogočnost večine. O morali čnern in socialnem terorizmu, ki vsled slabega varstva "volilne svobode in vsled slabe volilne tehnike nečuveno falzifičira ljudsko voljo, smo že govorili: Poleg legalno sankcijoniranega terorizma kali prosto izražanje ljudskega mišljenja tudi popolna desorganizovanost sedanjega volilnega reda. Pomislimo le na dejstvo, da je ob zadnjih volitvah okroglo 13 tisoč slo-venskih socialnih demokratov ostalo brez parlamentarnega zastopstva, doCim n. pr. so prejeli kranjski klerikalci s svojimi 48.000 glasovi 10 mandatov. Človek bi ne verjel, da je tako nesmiselno in absurdno dejstvo, taka krvava ironija na državljansko ravnopravnost v času splošne in enake volilne pravice mogoča, da je mogoče, da deli 13 tisoč zavednih socialnih demokratov politično usodo zločincev, ki so tudi brez parlamentarnega zastopstva ostali. Sedanja ureditev malih volilnih okrajev z enim poslancem, v katerih neomejeno odločuje večina s pomočjo slepe številke, v katerih tiranizira večina često le za pičlo številce manjšo minoriteto, je i z-raz starega individualističnega mišljenja, ki nima smisla za organsko strukturo družbe, ki pozna le posameznika in pa državo kot edino kolektivno* organizovano silo. Elementarna organizatorična moč strankarske tvorbe je bila za vladanja individualističnega časovnega duha nepoznana in zatorej tudi nevpoštevana. Mogočni izrast in diferencija strankarstva po osvoboditvi političnega življenja pa je dementirala tisto gladko enostavnost, ki je obstojala le v glavah racionalističnih mislecev; pozitivni politični razvoj je pokazal, da državljan politično nikoli ne nastopa kot poedinec, temveč vedno kot član or-ganizovane politične skupine — stranke, da narodi politično niso organizovani neposredno iz po-edincev, temveč da so složeni s posameznih strank. Stranka združuje poedince v organsko celoto, stranka uveljavlja načelo javne kontrole in odgovornosti, ki je jedro političnega življenja, stranka zbira nezadovoljnost in vporablja r izdirajočo silo za gonilo političnega razvoja, stranka išče lokalne interese in izraža često temne instinktivne socialne interese. Skratka, stranka je politična srtdnica med državo in poedincem, ki opravlja v tej svoji vlogi važno politično delo. Na tej podlagi imenuje Kaut-sky poslanca mandatarja — ne volilcey — temveč strankarsko organizovanih volilcev, mandatorja stranke. Sedanji volilni red, ki sloni na podlagi individualizma, je popolnoma neorganizovan in se na stranke prav nič ne ozira. Kakor da bi jih ne bilo! In tako je možno dejstvo, da ostaja 13 tisoč slovenskih socialnih demokratov brez zastopstva, do-čim je izbralo 48 tisoč klerikalcev 10 poslancev. Da se onemogoči v prihodnje taka gorostasna krivica, je organizacija sedanjega volilnega sistema v smislu sorazmernosti nujno potrebna. Proporci-jonalni volilni način vpošteva stranke in zagotavlja poedincem ne le enako volilno pravico, temveč enako pravico do zastopstva. So- cialna demokracija na Slovenskem je še mlada in poteklo bo še nekaj časa, preden prebudi v slovenskem ljudstvu politično in socialno zavest, še dolgo bode otepala ovsenjak manjšine. Vendar pa hoče socialno-demokratično ljudstvo, tudi dokler je V manjšini, biti parlamentarno zastopano in zato zanj volilnoptavni boji še niso končani: vztrajno bode moralo prizadevati si, da si izvojuje proporcionalni volilni način, da si pribori pravico do zastopstva. Proporcionalnost, ta logična posledica splošne in enake volilne pravice, vstreza ne le zahtevam politične pravičnosti in demokratizma, temveč je največjega pomena za razvoj političnega življenja sploh. Nujno vodi stranke v demokratizacijo in konsolidacijo, vzmnoži intenzivno strankarsko delo in oploja politično življenje z vzbujanjem inicija-tive; s pota pa spravlja strankarske kadavre, iz katerih je ubežalo življenje in opravlja s tem funkcijo organa politične higijene. V ognju se čisti Zlato; ob vprašanju proporcionalnega volilnega reda pa se ne bo čistilo politično »zlato* klerikalne stranke. Stavili bi sto proti eni, da se bodo klerikalei na vse kriplje upirali uvedbi sorazmernosti, ki je nujna zahteva demokratizma, zakaj sorazmernqst bi preprečila absurdno majoriziranje socialne demokracije, kateremu imajo zahvalili klerikalci nekaj svojih mandatov. Po končanih volitvah začenja socialna demokracija nov boj — boj za proporcionalni volilni sistem. Vse proti nami Na Dunaju, v Pragi in v Galiciji se gode reči, ki silijo z nevprosno močjo v možgane in morajo tudi najbolj optimističnemu delavcu odpreti oči glede meščanske politike. Ministrski predsednik baron Beck, na čegar klerikalne željice in nazadnjaško dušico smo že lani opozarjali, sklicuje vodje vseh meščanskih strank, pa jim piha na dušo, hoteč igrati avstrijskega Bulovva, naj se združijo vse proti socialni demokraciji. Sklicuje se na to, da je že pred leti zagovarjal sodelovanje s krščanskimi socialci, pa nagovarja svobodomiselne stranke, naj se vsaj za ožje volitve združijo z njimi. Baronu Becku se ni čuditi. Da je mož klerikalec, je že davno znana stvar; to je bilo sploh vse, kar se je vedelo o njem, ko je postal ministrski predsednik. Da bi rad povečal klerikalno moč, je torej povsem naravno. V razpravah o volilni reformi, katero je po lastni izjavi sprejel kot dedščino od prejšnjih vlad in za katero je dolgo čqsa kazal prav malo ogrevanja, je skrbno gledal na to, da se ne sklene ničesar, kar bi utegnilo biti neprijetno klerikalcem. Ko je bil državni zbor zaključen, je zategnil volitve skoraj za štiri mesece, le da bi dal priložnost neorganiziranim strankam za tisto agitacijo, ki momentano deluje. Računal je, da pride v novi parlament 25 socialnih demokratov in da dobe klerikalni elementi ogromno večino. Preko njegovih volilnih računov je naredila socialna demokracija, kakor že znano, debel križ, in gospoda barona je začela silno boleti glava. Taka armada rdečkarjev seveda ne more povečati nazadnjakovega veselja in zdi se mu, da je sedaj pravi čas za realiziranje njegove »politične ideje*, za združitev vseh nedelavskih strank in kiik proti socialni demokraciji. Pomembno je, da se je vršilo posvetovanje o novi lepi zvezi pri liberalnem učnem ministru Marchetu, ki se prav primerno pridružuje znanemu minislcri#lnemu liberalizmu prejšnjih časov. Razprave niso bile popolnoma gladke. Dunajski liberalci, kar jih še je, ne morejo kar na hitro pozabiti, da so jih krščanski socialisti izpodrinili od vseh koritov v mestu in v deželi. Podajati roko in pomagati naprej svojemu lastnemu rablju, ni lahka reč. In kako napraviti most med židovskim in krščanskim socializmom? Odnosno: Kako dopovedati volilcem, da so bile vse medsebojne psovke in pogrde v volilnem boju samo sredstva za lov na glasove, sicer jpa brez pomena? Za Dunaj torej niso dosegli uspeha. Ce bi bili tudi sklenili kompromis, bi se bili volilci uprli in takozvani, svobodomisleci bi bili riskirali, da jim zbeže še zadnji ostanki nekdanje slave naravnost^ v socialno-demokratični tabor. Ni bilo mogoče. Ampak — za »mnoge volilne okraje v drugih kro-novinah* je dosežen popoln sporazum in »splošno se je izrazilo mnenje, da je treba stopiti na' pot nadaljnemu razširjanju socialne demokracije*. Meščanska svobodomiselnost kapitulira brezpogojno pred klerikalizmom. Ne v političnem in v umstvenem nazadnjaštvu, temveč v odločno napredpi socialni demokraciji, vidijo meščanske kotarije najnevarnejšega nasprotnika in zato paktirajo angelji s hudiči. Na Češkem se družijo Mladočehi s »stato-pravnici» in s celo mešanico neznačajnih strančic proti socialni demokraciji. Na Gališkem so podali »narodni* in »napredni* demokratje, krščani in židje žlahti roko za skupen nastop proti socialni demokraciji. Vsa reakcionarna masa . . . Strašno užaljeni so bili vedno buržoazni liberalci, če je vzel socialist to besedo na jezik. Oni, ki stoje na straži za svobodno misel.. ! Oni, ki vihtd ogrnjeni meč napredka . . . ! Oni, ki stopajo na glavo klerikalnemu zmaju ... Le poglejte jih. Svobodna misel, napredek, klerikalni zmaj, to so vse lepi retorični okraski, a meščanski liberalizem jih da vse za groš, čim se pokaže moč socialne demokracije, moč delavstva! To so tisti momenti v politiki, na katere se ne sme nikdar pozabiti v dnevnem boju, ob lokalnih nevihtah, v važno donečih, a vendar malenkostnih rabukah trenotka. Socialna d e-mokracijanimaprijateljevnikjer, sovražnike povsod! Kdor se ji kaže prijaznega, jo potrebuje ra-vno za svoje egoistične namene in že v tistem hipu, ko se ji nasmehlja, misli na to, kdaj in kako ji pripelja klofuto. Socialna demokracija mora iti svojo pot. Nasprotniki naj jo brcajo ali .božajo, zmerjajo ali hvalijo — socialna demokracija mora priznati oboje. Sama se mora ukoreniti v ljudstvu, sama mora vstvarjati svojo moč. Socialni demokratje v državnem zboru. Pri doslej končanih volitvah so bili izvoljeni sledeči socialni demokratje: a) Nemški: ' Jakob Reumann (Dunaj 19) Dr. Viktor Adler (Dunaj 20) Lavrenc Widholz (Dunaj 21) Ferdinand S karet (Dunaj 24) Franc Schuhmeier (Dunaj 26) Anton David (Dnnaj 27) Dr. Viljem Ellenbogen (Dunaj 32) Karol Seitz (Dunaj 33) Ivan Smitka (Nižje Avstr. 34) Josip Tomschik (Nižje Avstr. 34) Dr. Karol Ren n er (Nižje Avstr. 42) Ljudevit Brotschneider (Nižje Avstr. 43) Anton Weiguny (Gornjo Avstr. 3) Josip Pongratz (Štajersko 3) Ivan Resel (Štajersko 4) Alois Ausobsky (Štajersko 5) Vinko Muschitsch (Štajersko 6) Ivan Resel (Štajersko 9) Arnold Riese (Koroško 8) Anton Schrammel (Češko 81) Oto Gloekel (Češko 89) Leopold Winarsky (Češko 101) Ferdinand Hanusch (Češko 102) Anton Schafer (Češko 103) Josip Barth (Češko 104) Edvard Rieger (Češko 108) Fran Beutel (Češko 109)^ Josip Seli g er (Češko 110) Dominik Low (Češko 115) Fran Palme (Češko 116) Albin Dotzsch (Češko 118) Mohor Schlopnickel (Moravsko 15) Leo Freundlich (Moravsko 15) Matej El d er s c h (Šlezko 3). b) Češki: Ludvik A ust (Kladno) Frant. Bifiovec (Roudnice) Peter Cin gr (Radvanice, Šlezko) Viljem Černy (Zižkoo) Karol Folber (Rakovnik) Rudolf J ar oš (Češki Brod) Vaclav Johanis (Pfibram) Gustav Haberman (Plzen) .Henrik Hornof (Slany) Josip Hridec (Nusle) Josip Hybeš (Brno okolica) Hinek K lička (Pfibram ok.) Frant Modraček (Beroun) Anton Nžmec (Praga VIII) Ludvik Pik (Rokicani) Cenek Pospišil (Fridek, Šlezko) Jan Prokeš (Mor. Ostrava) Anton Remeš (Domažlice) Dr. Frant. Soukup (Praga VII) Anton Svčceny (Smichov ok.) Frant. Tomašek (Mor. Ostrava ok.) Dr. Lev Winter (Smichov, Košir). c) Poljski: Tadej Reger (Šlezko 15) Hudec dr. Liebermann č) Italijanski: Valentin Pittoni (Trst). d) Slovenski: Poljski klerikalec Nemški klerikalec Po deželah SO rezultati sledeči: Nižje Avstrijsko . izvoljenih . . 53 ožje volitve 11 Gornje Avstrijsko . . 17 5 Solnograško . . . . 5 2 Štajersko . . . 22 8 Koroško . . . 5 5 Kranjsko . . . . . 11 1 Češko .... 53 77 Moravsko . . . 19 30 Šlezko .... 6 9 Tirolsko . . * . . 20 5 Predarlsko . . . . 4 — Trst .... . . 2 3 Goriško . . . 5 1 Istra .... 3 3 Dalmacija . . . 1 3 Politični odsevi. Janrea o avstrijskih volitvah. «Humanite» piše: .Skromni, niso napovedovali naši sodrugi velikanskih vspehov, toda zaupali so, da jim velika demokratična reforma, ki so jo z večletno propagando dosegli, donese sadove.Ta sijajni rezultat je sadorganizatoričnega daru, discipline in metodičnega dela. Naloga ki čaka naše prijatelje je težavna. Večina novega državnega zbora bode klerikalna, toda močna soci-alno-demokratična frakcija bode prizadevanje reakcije odbila.*—Osebno seje Jaures izjavil: Sijajna zmaga avstrijskih sodrugov je evropski dogodek. Avstrija, cementirana z volilno pravico, je poklicana na važno vlogo v družabnem razvoju. P o raz liberalne buržoazije ni nobe nanesreča; z a socialno p r e o s n o v o družbeje ne potrebujemo.* Socialisti! Ne recite, da taamo šest let časa do prihodnjih volitev! Nihče ne ve danes koliko življenja je prisojeno parlamentu. Delati je treba, kakor da so nove volitve že pred durmi. Snujte povsod organizacije! Učvrstite obstoječe organizacije! Skrbite za svoje časopisje, da se razširijo ie poglobe naše ideje! Vse sodrnge, ki imajo dobro voljo, pomagati nam pri deln, prosimo, naj nam pošljejo svoje naslove. Soitml, sottiSlicnlljl! V ožjih volitvah je 113 socialnih demokratov: j ^VartU iti DrlVtlUc, Ki« i« «8 razpolago VaSc S'u'= JW*8 ?»por“! Vseh poslancev je doslej izvoljenih 231, ožjih Volitev je 168. Po strankah strankah se razdele doslej iz- voljeni poslanci tako: Nemški naprednjaki..................................7 Nemška ljudska stranka..............................5 Krščanski socialci......................................59 Socialni demokratje.....................................58 Katoliški centrum.......................................28 Mladočehi............................................... 4 Staročeha............................................... 2 Češki narodni socialec.................................. 1 Češki agrarci........................................... 9 Vsenemci................................................ 3 Rusini.............................................* '6 Rumuna.................................................. 2 Italijani • R) Klerikalni Slovenci.....................................19 Liberalni Slovenci..............................- 4 Hrvat 1 Divjak . . . . ,.......................... . . . 1 Svobodomislec ........................................ 1 •i.jyi~iin' 'n • f*i ‘i “ *' i** ^ 1 * ^ 1 * Domače stvari. Odredba deželne vlade. Naš apel na deželno vlado, da naj napravi konec silnemu neredu v volilnih rečeh na ljubljanskem magistratu ni ostal brezuspešen. Deželna vlada je odredila za ožje volitve ki se vrše v četrtek, 23. t. m. nekaj prememb Legitimacije ostanejo tudi za ožje volitve veljavne; zato zapodite vsakega liberalnega ali klerikalnega agitatorja, ki pobirajo izkaznice z lažnjivo pretvezo, da niso več veljavne. Ker je po brezpri-memi nemarnosti ljubljanskega magistrata ostalo skoraj 1000 izkaznic nedostavljenih je ukazala dež. vlada magistratu, da objavi seznamek vseh onih volilnih upravičencev, katerim izkaznice niso bile dostavljene. Poživljamo vse somišljenike, ki izkaznic niso prejeli, da se nemudoma podado na magistrat s potrebnimi izkazi in legitimacijo dvignejo. — Ker so se godile z glasovnicami neštevilne zlorabe, bode deželna vlada izdala nove glasovnice rožnate barve, z uradno štambiljo deželne vlade; te glasovnice se bodo razposlale volilnim upravi* čencera po pošti priporočeno s povratnim recepi- som. Kdor bi glasovnice pravočasno ne prejel jo dobi zadnje tri dni ob navadnih uradnih urah na magistratu (za volilne sekcije I., II., VI. komisija), odnosno pri deželni vladi, pritličje Hilšerjeve ulice za volilne sekcije III., IV., V., in VIII. komisija.) ta dan volitve pa se dobi glasovnice pri volilnih komisarjih. Župan Ivan Hribar razpošilja volilcem po pošti vizitnice s prošnjo, naj glasujejo 23. maja zanj. Naše sodruge opozarjamo, naj se strogo drže sklepa stranke. Ožje volitve na Koroškem. Strankino zastopstvo socialne demokracije na Koroškem je sklenilo v sporazumu z zaupniki iz vse dežele glasovati povsod, kjer si stojita slobodomiselna in krščansko-socialna stranka nasproti, za svobodomiselne kandidate. Vsi sodrugi naj se ožjih volitev udeleže in glasujejo v VI. volilnem okraju za Jož. Nagele-a, posestnika v Velikovcu; v VII. volilnem okraju za Karla Kirchmayerja, kmeta v Zweikirchenu, v IX. volilnem okraju za dr. Waldnerja; v X. volilnem okraju za dr. Otona Stein wenderj a. V drugem volilnem okraju stoji sodr. Julij Lukas v ožji volitvi s kandidatom nemške ljudske stranke Kirschnerjem. Častna dolžnost sodrugov je, da izvojujejo ta okraj socialno-demokratični stranki. Vzrok Hribarjevega poraza pri zadnjih volitvah. Hribarju je pri zadnjih volitvah manjkal en sam glas do absolutne večine. Manjkal mu je glas, ki ga je Hribar oddal na ime dr. Tavčarja. Mož. ki se je potezal za zaupanje tisočev ljubljanskih volilcev, sam sebi ni zaupal. Kako naj mu drugi zaupajo ljubljanski mandat? Zasukana agitacija. Pred prvimi volitvami je Hribar agitiral zase s tem, da je naglašal svoje dobre zveze s Mladočehi, s pomočjo katerih bode v zbornici imel velik vpliv. — Pred ožjimi volitvami naj potrka na mehko srce Ljubljančanov: volijo naj Hribarja, da se bodo Mladočehi — družbica 4 ljudi — njemu lahko priklopili. Socialno-demokratična poslanca izgnana iz Dnnaj a. Med novoizvoljenimi socialno-demokra-tičnimi poslanci sta češka poslanca Modraček in Habermann — izgnana iz Dunaja — vsled socialistične agitacije. In sicer še iz časov, ko socialistov niso pošiljali še v parlament, temveč v ječo. Sodrug Habermann je sicer kasneje bival pod tujim imenom na Dunaju kot urednik „Dčl-nickih listov“. Po svoji neumnosti in po modrosti volilcev je policija v jako mučnem položaju, kaj naj počne z imunskim poslancem. Nemško-nacijonalni kandidat v celovški okolici, Kirschner je odstopil od svoje kandidature z ozirom na to, da so sklenili socialni demokratje jodpirati v drugih okrajih napredne kandidate jroti klerikalcem. Izvolitev socialno-demokratičnega tandidata Lukasa je torej gotova. Privatno življenje smatra celo avstrijski kazenski zakon za tako nedotakljivo, da določa precej stroge kazni za žaljivo izpostavljanje rodbinskih razmer v javnost in tudi ne dovoljuje dokaz resnice, ki je sicer za vsako žaljenje časti pripusten. To je popolnoma opravičeno, ker se taki momenti privatnega življenja ne tičejo prav nikogar drugega, kakor prizadetih udov družine in surovo je, vtikati svoj nos v rodbinske odnošaje druzega. Tembolj se mora gnjusiti človeku vlačenje privatnih razmer po političnem blatu in izrabljanje „pikantnih“ slučajev proti političnemu nasprotniku. Značilno je torej za Jožeta Gostinčarja, .g je čakal na svojo imuniteto le za to, da je mogal hitro pod njeno zaščito napasti kandidata druge stranke z nizkotno inžulto, posezajočo kar naravnost v njega družbinsko življenje. Mi nismo poklicani, zagovarjati liberalno stranko, pač pa smatramo za svojo dolžnost, pobijati z vso odločnostjo tako umazana „politična" sredstva in tisto žurnalistiko, katera se je poslužuje, vštevši seveda tudi zakotno „Našo Moč“. Majhen je Gostinčar po svoji postavi, ali mnogo, mnogo manjši je po svoji surovi nedelikatnosti. S svojim nizkotnim napadom ni osramotil nasprotnika, pač pa samega sebe. Lep začetek poslaniške kariere 1 Med Hrvati in Madjari se trga prijateljstvo. Resolucionaši se prepričujejo, da je bito vse laskanje Košutove klike zgolj hinavščina, prora-čunana na to, da ji pomagajo Hrvatje iz vode in da dobe za to — nekoliko prijaznih besed. Res da je izdal Košut pri zadnjih volitvah nalog, naj se varuje volilno svobodo skupnim državnim uradnikom. Res da je tedaj zmagala opozicija. Hrvatska opozicija je bila vsa polna optimizma in je mislila, da morajo priti sedaj zlati časi za Hrvatsko. Zmota tega zaupanja pa je kmalu postala očitna. V Hrvatskem saboru so ostanki Madjaronov v zvezi s Frankovci zavlačili adresno debato tako, da sabor ni prišel do nobenega pozitivnega dela. Na Dunaju ni mogal Pejačevič dobiti predsankcijo za ustavne reforme. V Budimpešti so morali Hrvatje molčati, ko se je sklepalo zakone za uspešneje zatiranje Slovakov, Srbov, Rumunov, Bunjevcev itd. Pri vsem tem se je pa Hrvate še neprenehoma tolažilo. A naenkrat je nastala kriza. V budimpeštanskem saboru je na dnevnem redu železniški zakon. Glede njega imajo Hrvatje neke zahteve. Na Hrvatskem naj se vpelje na železnicah hrvatski uradni jezik, na- stavlja naj se Hrvate i. t. d. Madjari pa delajo težave. Razprave so doslej brezuspešne. Madjari hočejo tudi Hrvatsko podložiti svoji „madjarski državni ideji“. Kriza je akutna, govori se. da odstopi ban in cela vlada, hrvatski poslanci hočejo onemogočiti sklep zakona s tem, da zapuste dvorano. Kakor žuganje pa prihaja vest, da postane baron Pavel Rauch ban, ki oživi zopet madja-ronsko in sestavi nov sabor s pomočjo pritiska po Khuenovem zistemu. V Zagrebu pripravljajo velik protesten shod, ves zrak je poln eletrike in mogoče je, da pridejo na Hrvatskem burni dnevi, kakršnih je bilo malo. Dopisi. Iz Loga pri Viča. Pod tem naslovom je prinesel »Rdeči Prapor* notico, v kateri se je v par besedah omenila mora, ki nas je tlačila do zdaj. Ker je pa »Slovenski Narod* z dne 7. maja prinesel daljši odgovor na to, štejemo si mi v dolžnost, da vam stvar nekoliko natančneje opišemo, ker se nam je očitala laž. V prvi vrsti moramo odgovoriti na to, kar se nam predbaciva glede pijanosti. Vsak pameten človek si lahko misli, koliko preostane od 90 kr. dnevne plače za žganje, da mu ni mogoče dan-nadan se valjati pijan, kakor nam to očita gosp. Boltežar. Raditega se tudi ne izplača, da bi se o tem pogovarjali žnjim. Drugo je pa pri tem, ker je g. Boltežar pozabil omeniti, za kaj se mi drugi delavci nismo mogli sprijazniti z njim. Delal je namreč vedno tako, da je bilo nasprotno delavcem ter nam je škodoval, kjer je le mogel, da smo si v dolgi in hudi zimi mogli doma pogreti tisto boro jed, kopali so delavci med prostim časom iz zemlje drevesne štore in to z dovoljenjem gospodarjevim; strojnik pa venomer tožaril, da mi drva krademo. Nadalje, da ste nas pitali s »smrkovci* in »umazanci* to vam lahko dokažemo s pričami, kakor tudi, da ste trdili, da smo delavci predobro plačani i. t. d. Ge se Vam ljubi, še to lahko utajite v »Slov. Narodu*, saj pri tistem, ki Vas pozna, z Vašim ta- jenjem ne boste nič opravili, če pa hočete, pokažemo Vam lahko verojetnejše dokaze. Glede Vaše odpovedi Vam pa že pustimo to veselje, da se hvalite, da ste prostovoljno odpovedali. Mogoče ste tudi na Vrhniki sami odpovedali, če hočete že tako reči. Veseli smo le, da se Vas iznebimo. Ge pa hočete še odgovarjati, imamo še dosti gradiva na razpolago, pridemo še z drugim na dan. »Umazanci.* Volilcem Iaško-breškega okraja. Izvrševalni odbor in kandidat sodrug Čobal sta dobila mnogo pismenih in brzojavnih vprašanj, kako naj se ravnajo pri ožjih volitvah. Ker je nemogoče odgovarjati na vsa pisma, naj se so-drugi zadovolje s splošnim odgovorom; Za Roša, proti Benkoviča. Naša stranka in ožje volitve. Izvrševalni odbor jugoslovanske socialno-de-mokratične stranke je na razširjeni seji sklenil glede ožjih volitev za dne 23. maja sledeče: Načeloma nastopi stranka povsod, kjer ima pri ožjih volitvah odločevati, proti klerikalizmu. Zato poziva prizadete sodruge, naj se v obeh štajerskih in v kraškem okraju udeleže volitve, ter naj glasujejo: Za Ježovnika proti Robiča: za Roša proti Benkoviča; za Streklja proti Laharnarju. Za Ljubljano velja sklep da se stranka ne udeleži volitve. Načeloma je izključeno, da bi socialni demo-kratje volili klerikalca, kadar ne zahteva tega posebna politična konstelacija. V sedanjih razmerah v Avstriji pa je politično nadvse potrebno, preprečiti povečanje klerikalne moči, ki bode v državnem zboru velika, a vendar ne tako, da bi bilo naravnost koristno, prspustiti reakciji vse in tako pospešiti prelom. Socialno-demokratična stranka ostalih narodov bode v parlamentu taka pro-titeža proti klerikalni zmagi, da utegne postati boj proti mračnaštvu uspešen. Ge se presoja taktiko s tega splošno političnega stališča, se pokaže brez obzira na vse lokalne razmere, ki niso merodajne za državni zbor — potreba, preprečiti pomnoževanje klerikalnih poslancev. Vendar ni mogel izvrševalni odbor skleniti glasovanja za liberalnega kandidata. Pri ljubljanski volitvi se je zgodilo toliko nepo- stavnosti, da jih stranka ne more sankcionirati z udeležbo pri ožji volitvi. Boj proti stranki je bil tako perfiden še do zadnjega trenotka, da bi bilo ne več samozatajevanje, temveč sramotno ponižanje, ako bi šla k ožji volitvi. Izvrševalni odbor mora vrhutega skrbeti, da ohrani stranki proste roke za vsak slučaj in da varuje predvsem disciplino v lastni stranki. Pozivamo torej vse sodruge, da se strogo drže tega sklepa in da zavrnejo vsako nasprot-niško agitacijo, naj bi prišla z liberalne ali klerikalne strani. Opozarjamo sodruge, da je spoštovanje tega sklepa v interesu strankine discipline nujno potrebno in da se tistega, ki bi ravnal nasprotno, nikakor več ne prizna za uda socialno-demokratične stranke. Osebno ima seveda vsakdo pravico, glasovati tudi pri ožji volitvi, ali s tem se postavi sam izven stranke, ki absolutno ne more trpeti, da bi njeni udje prezirali sklepe lastne stranke, pa slušali nasprotnike. Kdor je socialni demokrat, se torej v Ljubljani na noben način ne udeleži ožje volitve. Nasprotno pa pozivamo sodruge na Štajerskem in na Krasu, naj se udeleže volitve dne 23. maja, pa naj tudi agitirajo za napredne kandidate proti klerikalnim. Izvrševalni odbor jugoslov. soc. dem. stranke. Najnovejše vesti. Shod socialno-demokratične stranke v Mestnem doma. Včeraj se je vršil v »Mestnem domu“ shod socialno-demokratične stranke, ki se ga je udeležilo 1200 oseb, med njimi nekaj Hribarjevih pristašev, ki pa so se ihed ostalimi kar vtopili. Na shodu se je splošnim navdušenjem sprejela abstinenca za ljubljanske ožje volitve, kakor jo je-sklenil izvrševalni odbor stranke. Za socialno-demokratično stranko, ki je vsled neprosnih volilnih mahinacij izrinjena iz ožjih volitev, ne preostaja druzega kot manifestirati strankarsko disciplino in zatorej se je sklenilo izključiti vsakogar iz stranke, kdor bi se volitve udeležil. Za ožje volitve na deželi pa se je sklenilo podpirati svobodomiselne kandidate proti klerikalcem. Poskusi nasprotniskih govornikov, katerim se je dala svobodna beseda, snubiti socialno-demokratične stranke za Hribarja, oz. Kregarja so ostali brez odmeva. Dan 23 maja je za socialno-de-mokratično stranko dan, na katerem se mora manifestirati strankarska disciplina. Danaj, 20. maja. Krščansko socialni »Deutsches Volksblatt* napada z vso silo socialno demokracijo češ, da pridejo dinastični in vojaški interesi v največjo nevarnost, ako bi se povečalo število socialnih-demokratičnih Iposlancev. Prag, 20. maja. Listi razglašajo, da podpisujejo češki socialno demokratični poslanci z Moravskega zahtevo, da se ustanovi v parlamentu poseben češki socialno-demokratični klub. V tej obliki je vest napačna. Obstoji pa mnenje, da bi si ustanovili češki poslanci svojo skupino v okvirju mednarodno socialno-demokratične zveze. ■asssm Milostiva gospa, ali veste, zakaj mcrate pri nakupovanju sladne kave izrečno po-1 udarjati ime »Kathrelner« ? Ker se Vam sicer utegne primeriti, da dobite manj vreden po-snemekbrez vseh vrlin, s katerim! se odlikuje Kathrelnerjeva kava. Zakaj le Kathrelnerjeva Kneippova slad n a kava Ima aprlčo posebnega načina svojega proizvajanja vonj In okus zrnate kave. Zapomnite si torej natanko,milo-stiva gospa, da dobivate pristno Kathreinerjevo kavo zgolj v zaprtih izvirnih zavojih z napisom: »Kathrelnerjeva Kneippova slafl-na kava« in s sliko župnika Kneippa kot varstveno znamko. Peterburg, 19. maja. Po noči je bil v vi-borškem okraju ustreljen neki policajski stražnik, drugi pa težko ranjen. Minsk, 19. maja. Blizu postaje Musavjovo so roparji ustavili vlak, ter so vdrli v voz, v katerem je bilo 200.000 rubljev za izplačevanje. Med roparji in vojaki se je vnel boj in končno so bili vojaki nagnani v beg. po zaključku lista. Samomor. V pondeljek ob pol 7. uri zvečer se je v svojem stanovanju ustrelil krojaški pomočnik F. Sch. Zadel se je v srce in je bil takoj mrtev. Ljubljanski Nemci imajo nocoj svoj shod v kazinskem salonu, kjer hočejo določiti svoje stališče za ožje volitve. Izšla je v založbi časopisa »Naprej* v Idriji I. knjiga § katere je spisal bivši katoliški kapelan H. Kirchsteiger.— Cena I. knjigi, obsegajoči 312 strani, znaša 2 K 60 Tin. Vsakemu prijatelju dobrega in poučnega branja knjigo »Pod spovednim pečatom* prav toplo priporočamo. — Dobi se v Ljubljani v knjigarni L. Schvventner; v Gorici v knjigarni A. Gabršček ter v Idriji pri upravi lista »Naprej». \ © V/ © •J ¥ se dda takoj ali za'avgust malo stanovanje. Vpraša naj se v gostilni »pri Buru* v Spodnji Šiški št. 205. Pravkar je izšla brošura: Spolne bolezni Ljudstvu v pouk in svarilo napisal dr. I. Demšar špecijalist za kožne bolezni. Ceua 45 vin., za 10 iztisov 4 K frauko Pošilja se samo, ako se z naročilom obenem vpošlje dotični znesek. 2 ali 3 izurjene mizarje ponočni!;« sprejme takoj v delo 3—2 Franc Wagne,r ma mizarski mojster Rimska cesta Rev. 14. IJi „Rde6i Prapor“ r„a &£ v Ljubljani v tobakarnah: Blaž, Dunajska cesta: Franzot, drž. kolodvor, Spod. Šiška; Kušer, Sv. Petra cesta; Pichler, Kongresni trg št. 3; Svatek, Glavni trg; Šešark, Šelenburgove ulice; Velkavrh, Sv. Jakoba trg; Kleinstein, Jurčičev trg; Dolenc, Kolodvorska ulice, številka 27; Sušnik, Rimska cesta 24; Ušeničnik, Zidovske ulice 1. — Kranj i Karol Florian, knjigarna. — Jesenicei Jakob Mesar štev. 101. — Trsti Lavrenčič, Piazza Caserma. — Trst Rojano: Močnik, tobakarna — Gorioai Krebelj Peter, Kapucinske ulice štev. 1. Schvvarz, Šolske ulice. — Reka i Ri-cardo Camera, ‘ Corso 16.1 Zahtevajte MT pa vseh gostilnah, kavarnah in r. brivnicah SflBr ===== Naročnina: ---------------------------- = *-*£!&*■ ' "'ir*-* "-vanot Za celo Meto K 3, za pola leta K 150, za četrt leta 80 h, posamezne številke 50 h. ™ Uredništvo io upravništvo v Ljubljani. = V založbi »Naših Zapisnikov11 se’še dobe:; 8. številka tretjega letnika: Nekaj kulturnih zavodov slovenskih, po 24 vin.jj______________ 10. in 11. številka tretjega letnika: Prešernov spomenik, obsezajoča 43 strani, z lepim ovitkom; za naročnike po 50 vin,, sicer franko 80 vin. _____ Drama Prešernovega duševnega življenja, predavanje g. dr. Ivana Prijatelja ob odkritju Prešernovega spomenika v Ljubljani, po 40 vin. pri upravništvu »Naših Zapiskov* v Ljubljani. I. S. Machar: Magdalena, povest v verzih; poslovenil A. Dermota, po 2 K. Abditus: Občina in socializem, 70 vin. P. Mihalek: Iz nižin življenja, 1 K. Za agitacijo pripravne so brošurice: Program socialne demokracije, po 4 vin., po pošti 8 vin. Zvišanje duhovsklh plač, po 10 vin., po pošti 14 vin. Ako se jih naroči več, se dovoljuje poptst po dogovoru. Organizacije, sodrugi, pozor! Povodom vršečih se državnozborskih volitev je v proslavo splošne in enake volilne pravice izvrševalni odbor založil krasne umetniške razglednice 'i \-------- v barvotisku = predstavljajoče simbol bližajoče se delavske pomladi. Cena 50 izvodom 3 E 25 v Posamezni komadi po 8 Vin. Naroča se jih pri upravništvu ,.Rdečega Prapora" proti plačilu, oz. postu, povzetju. Sodrugi, sezite pridno po teh razglednicah! &aini/tč t>- , po ceni in jrconesl/ioo-polo vali na/ sc obrnejo aSimonaac/frrtetetXa. v j£yul