Ameriška Domovina
/1* It/l' E Rie/mm—HOME-
AMCRICAN IN SPIRIT F0R6IGN IN LANGUAG6 ONLY
SLOVGNIAN
MORNING N€WSPAP€R
NO. 129
CLEVELAND 3, O, WEDNESDAY MORNING, JULY 2, 1952
LETO LIH —VOL. LIH
Dean Acheson je obljubil Avstrijcem popolno svobodo
Sporočil jim je tudi osebno obljubo predsednika Trumana, da ostane Amerika ob strani Avstrije.
DUNAJ. — Državni tajnik D. Acheson je sporočil v ponedeljek Avstrijcem obljubo predsednika Trumana, da bodo Zdr. države storile vse, kar je v njihovih močeh, da dobi Avstrija zopet svojo polno svobodo. Obljubil je dalje Avstrijcem, da ostanejo Amerikanci v Avstriji vse dotlej dokler bodo tam Rusi, ki blokirajo neodvisnost dežele.
Po obisku pri dr. Theodora Koernerju, starem avstrijskem predsedniku, je Acheson izjavil časnikarjem:
“Da Sovjeti ne sprejmejo nobene pogodbe glede Avstrije, dokazuje, da pogodbe sploh nočejo in da jim je zasedba Avstrije v korist.”
Slovenska pisarna
6116 Glass Aye., Cleveland, O. Telefon: EX 1-9717
V LEMONT. Za bus se ni mogoče več prijaviti. Priglašenci za pogojni bus (štev. 41-58) se lahko prijavijo za vlak in do-plačjo $4. Za vlak sprejemamo prijave do jutri ob 7 zvečer. Vlak stane $19 (otroci $12). Za to ceno se pripeljejo romarji z vlakom do čikage in tam prestopijo v bus, ki je že plačan in ki pripelje v Lemont. — Danes je naša pisarna odprta od 6 do 7 zvečer za prijave. Čez dan je zaprto.
ŠOLA (sobotna) to soboto odpade.
Evharistični kongres na Primorskem
Tržaška “Demokracija” poroča:
Evharistični kongres je uspel nad vsako pričakovanje! Ogromna množica Slovencev je ob tej priliki pokazala , javnosti svoje versko in narodho prepričanje. Domačini so se res potrudili in okrasiili hiše in poti v štandrežu, kjer se je kongres vršil in po katerih se je vila dolga procesija. •
Nestrpno smo pričakovali napovedan pozdrav goriškega nadškofa v slovenskem jeziku. Začel je svoj govor v našem jeziku in nas prav prisrčno pozdravil. Opazili pa smo, da slovenščine ne pozna, za kar se je tudi sam opravičil. Kljub temu pa smo prepričani, da se bo naš nadškof vedno pot udil, da nas bo tudi v bodoče ob vsaki priliki pozdravil v slovenskem jeziku.
Kraljica Elizabeta dobi večjo plačo
LONDON. — Poseben odbor je priporočil angleškemu parlamentu, naj zviša angleški kraljici plačo za $182,000 na leto, da bo laglje preživljala svojo družino.
Britski jet stroji so najboljši
LONDON. — Bristol Aeroplane družba naznanja, da je tako izboljšala jet stroje, da so slednji sedaj najsilnejši in najboljši na svetu. Stroje bodo izdelovali v Zdr. državah.
Nesreča italijanskega letaka
SYRACUSE, Itailija. — Tukaj je treščilo v trinadstropno stanovanjsko hišo italijansko bojno letalo. Ubit je bil pilot in neki 17-letni mladenič. Rajnjenih pa je bilo šest oseb.
Vremenski
prerok
I' ' .
pravi:

Danes deloma oblačno in topleje, kakor tudi ponoči.
Važni dnevi svetovne zgodovine
Dne 2. julija 1776 je bila sprejeta od kontinentalnega kongresa Richard Henry Leejeva resolucija, proglašujoča neodvisnost Zdr. držav.	_ _j§
Lotosov cvet iz semena, ki je staro tisoče let
WASHINGTON. — V botaničnem vrtu washingtonskega Narodnega parka imajo lotosovo drevo, ki je letos pognalo prvi cvet. Ta cvet ni karsibodi! Pognal je namreč na drevescu, ki je vzklilo in zraslo iz semena, starega več tisoč let. Znanstveniki in botaniki pravijo, da ne mislijo, da bi se kaj takega že kdaj zgodilo.
Seme, iz katerega je zraslo to lotosovo drevo, so iiašli pred dvema letoma v geoloških plasteh v južni Mandžuriji. Seme je bilo odkrito pod plastjo peska in kamenja in je staro najmanj več tisoč let.
Usodepolne sanje
CLEVELAND. — Mrs. Phyllis Modlin, stara 30 let in stanujoča na Warrensville Hts., je imela težke sanje, da ji je njeno dete zgorelo. Ob treh zjutraj se je zbudila ter planila k posteljici svojega šest tednov starega sinka, ki ga je našla mrtvega v posteljici. En dan poprej ga je zdravnik preiskal ter ugotovil, da je popolnoma zdrav.
Velika trojica dolži Sovjetijo, da hoče razdeliti Nemčijo
Med besedami in dejanji komunistov je velika razlika, pravijb zapadni zavezniki.
BONN, Nemčija. — Zapadni zavezniki so včeraj obdolžili Sovjetijo, da si' prizadeva za stilne razdvojiti Nemčijo s tem, dK vedno hujše privija komunistične restrikcije vzdolž vzhodnonemške meje.
Zavezniške note očitajo Sov-jetiji, da slednja zapira mejo, ustanavlja varnostni pas, iz katerega nasilno izkorenjuje tisoče in tisoče nemgkih rodbin in zagrajuje prebivalcem zapadne-ga Berlina pot v obkrožujočo jih sovjetsko zono, kar vse je v velikem nasprotju “med dejanji in besedami sovjetskih avtoritet, ki neprestano izjavljajo, da žele skupnost Nemčije.”
Rdeči so priznali, da je njihov izstrelek padel ob mirovni šotor
V posebni noti so sporočili, da jim je žal in da se to ne bo več ponovilo.
PANMUNJOM, Koreja. — Komunistične obdolžbe, da Zdr. narodi namenoma kršijo nevtralnost zone, kje,, se vrše mirovna pogajanja, so se jim pričele utepati. Pri zadnji seji so namreč komunisti v veliki zadregi priznali, da je neki njihov lastni topovski izstrelek samo za
Komunistično
oboroževanje
DUNAJ. — Oboroževanje v podložniških državah — Poljski, Romuniji, Bolgariji, Madžarski in češkoslovaški s skupnim prebivalstvom 66 milijonov ljudi, stalno narašča. Vse te države i-majokedaj pod orožjem 1,350,000 ljudi.
Od tega jih ima Poljska 300 tisoč, Romunija 320,000, Češkoslovaška in Bolgarija vsaka po 240,000 in Madžarska 150,000 oboroženih mož. Konec leta 1951 je imela Romunija 12 pehotnih divizij, tri topniške divizije, dve tankovski in eno motorizirano divizijo, dve letalski skupini, tri radijske in tri protiletalske zbore ter pet pionirskih polkov. Bolgarija ima že opremljeni dve topniški skupini in eno letalsko skupino ter dopolnjuje 16 pehotnih divizij. Bolgarska in romunska vojska sta močno motorizirani. Albanska vojska je sestavljena iz dveh motoriziranih in ene padobranske divizije.
Ameriški strokovnjak v Jugoslaviji
WASHINGTON. — Na prošnjo jugoslovanske vlade bo prispel v Jugoslavijo petrolejski izvedenec ameriškega urada za rudnike, D. B. Tagliaferro, ki bo proučeval načine, kako bi bilo mogoče povečati jugoslovansko petrolejsko proizvodnjo. V Jugoslavijo bo prispel po programu uprave tehnične pomoči Zdr. narodov.
Sonce nam bo kuhalo
NEW YORK. — Vse kaže, da
20 čevljev zgrešli glavni šotor, v kmalu ne bomo več potrebovali katerem se vrše ta pogajanja. jogija za pečenje janjca na raž-Komunisti so v svoji noti pri- ju. Angleški znanstveniki so znali, da je njihov izstrelek, iz- naznanili, da so iznašli način, po streljen iz 37mm topa proti ne- katerem bo sonce kuhalo, peklo kemu zavezniškemu letalu, tre- in cvrlo jedi. To se bo zgodilo ščil v petek v bližini šotora na s pomočjo zrcalc in leč, ki bodo zemljo. “Obžalujemo ta inči- naravnane na “kurilno” napra-dent in bomo poskrbeli, da se ne vo. bo več ponovil,” je rečeno v nji-	______0------
LED JE MENDA PREBIT; KONEC STAVKE NA VIDIKU
Philip Murray je javil napredek pri pogajanjih z Bethlehem družbo. - Industrijski uradniki napovedujejo, da se bodo 7 julija jeklarji že vrnili na delo.
PITTSBURGH. — CIO unija pogajanja s šestimi največjimi
jeklarjev je pričela krhati trdnost “Big Steela” in njegovega odpora proti nasvetom Odbora za ustalitev mezd.
Philip Murray, predsednik CIO in glavar unije jeklarjev, je dal razumeti v svojem govoru v ponedeljek zvečer v Youngstow-nu, da ima unija zaznamovati napredek pri Bethlehem Steel družbi, ki je druga največja proizvajalka jekla.
Murray je rekel, da se mu je pred tednom dni približalo v New Yorku več uradnikov te družbe, ki da so pripravljeni čim preje skleniti pogodbo z unijo.
Zastopniki Bethlehem družbe in jeklarske unije so že dosegli nekak tajni sporazum, toda ta sporazum, ki ga mora odobriti “Velika šesterica”, je odklonila U. S. Steel družba, ki je prva in glavna izdelovalka jekla v deželi.
Čeprav J. A. Stephens, podpredsednik “U. S. Steela”, vedno poudarja, da so industrialci vedno pripravljeni, sestati se s
jeklarskimi družbami še vedno na mrtvi točki.
Rečeno je, da se bodo člani “Velike šestorice,” ki je prva in glavna izdelovalka jekla v deželi, sestali še ta teden v New Yorku k posvetovanju. Rečeno je tudi, da je imela ta skupina že več mesecev svoje redne seje.
Okrog 30 malih jeklarn, ki zaposlujejo kakih 52,000 delavcev, je že podpisalo separatne pogodbe z unijo.
WASHINGTON. — Dočim je splošna slika jeklarskega položaja zelo temna, se je zdaj pojavilo nekaj znamenj, iz katerih se da sklepati, da je poravnava stavke blizu. Nekateri uradniki jeklarskih družb namreč napovedujejo, da bo stavka kmalu končana in da bodo jeklarji dne 7. julija že zopet na delu.
Poizkusno glasovanje, ki se je vršilo v Aliquippi, Pa., izkazuje, da se je 88.3% delavstva izjavilo, da je pripravljeno sprejeti ponudbe industrije ter se vr-
predstavniki unije, so formalna niti na delo.
Številke postavljajo na laž sovjetske trditve, da je Sovjetija sama samcata izvojevala vojno
Od 250 do 350 sovjetskih divizij, ki so stale nasproti Nemcem, jih je 150 vzdrževala in oskrbovala Amerika. — Astronomsko število letal, tovornih avtov in drugih potrebščin, ki jih je Sovjetiji dobavila Amerika.
WASHINGTON. — Zdi se, da
vedene dobave, ki jih je dobila
Sovjeti popolnoma pozabljajo Sovjetija potom lend-lease usta-na ameriški “lend-lease”, kate- j nove in katere dobave so v og-rega so bili v tako obilni meri romni meri pomagale Rusom do
hovi noti.
MJNOVEJŠE VESTI
LONDON. —- Premier Winston Churchill je porazil prizadevanje laboristov, ki hi radi strmoglavili njegovo vlado, ker ni vedela v naprej o nameravanem bomba rdiranju komunističnih elektrarn oh | reki Jalu. Za vlado je bilo oddanih 300, proti pa 270 glasov.
CHICAGO. — I- Republikanski narodni odbor je odglasoval in sklenil, da se prepove pri predkonvenčnih sejah vse kamere ali fotografske in filmske aparate kakor tudi vse ra-dio-oddajne naprave v sejni
dvorani.
DUNAJ.—Državni tajnik Dean Achesonj ki je bil dva dni na Dunaju, kamor je prišel iz Berlina, je odpotoval z letalom v Južno Afriko.
NEW YORK. — Varnostni svet Združenih narodov je z desetimi glasovi proti enemu zavrnil sovjetski predlog, da bi se poklicalo komunistično Kitajsko in Severno Korejo pred Varnostni svet v zvezi z njunimi obdolžbami o bakteriološki vojni.
COLUMBUS. — Prvi del nove Ohio Turnpike ceste, ki bo dolg 23 milj, bo odprt prometu 1. januarja 1954.
Rdeča noblesa
Dunaj. — Rusi se po vsej priliki smatrajo za narod gospodarjev med svojimi sateliti. Sovjetske oblasti so namreč ukazale madžarskemu ministrstvu za
Pozor na ose in mačke!
deležni v drugi svetovni vojni. Ob slovesnostih predpreteklo nedeljo, ki so bile prirejene v Sovjetiji v spomin enajste obletnice Hitlerjevega vdora v Sovjetsko zvezo, so govorniki v Moskvi zopet poudarjali, da je Sovjetija sama samcata premagala Nem-Uveljavljen je bil;čijo in v dobri meri tudi Japon-! sko.
j To komunistično potvarjanje
ALBANY, N. Y. — Lastniki in ljubitelji psov in mačk bodo morali . poslej skrbno paziti na te svoje živali, namreč nov državni zakon, ki dovoljuje vsakomer prijeti po
promet, da ima na vseh večjih polnoči na ulici psa ali mačko ^zgodovine je zlasti nazorno po-
'in žival prodati laboratorijem stavljeno na laž v zadnji izdaji
postajah urediti krasno opremljene čakalnice z napisom “Samo za Ruse!”
za raziskovalno in eksperimen-j talno delo.
uradne zgodovine ameriške armade,, kjer so s številkami na-
TI
PRASTARI OBIČAJ. — Tile Bavarci in Bavarke, oblečeni v narodne noše, se vozijo v čolnih za procesijo. Na Staffelsee v bližini Seehausena je namreč navada, da se poda procesija sv. Rešnjego Telesa tudi preko tamkajšnjega jezera.
zmage nad Nemci.
Samo one dobave, ki so dospele v Sovjetijo skozi “Perzijski predor”, so bile dovolj velike, da bi se lahko ž njimi vzdrževalo v boju šestdeset bojnih divizij. —
Treba pa je poudariti, da je bil perzijski koridor samo eden izmed petih potov, po katerih so prihajale te dobave v Sovjetsko zvezo in da je po tej poti prišlo v Rusijo samo 23.8% vojnih dobav, katerih skupna teža je znašala 17,499,861 ton, ki jih je dobila Sovjetija med 22. jun. 1941 in 20. sept. 1945.
Tako je dospelo iz Amerike v Sovjetijo 8,500,000 ton vojaških zalog, to je dovolj za opremo in oskrbo 150 do 200 sovjetskih divizij. K temu moramo prišteti še tisoče ton potrebščin, ki so jih prispevale Velika Britanija in druge zaveznike dežele.
V teh pošiljkah je bilo 14,834 ameriških letal, to je več, kot jih je imela Sovjetija ob pričetku druge svetovne vojne. 4,874 teh letal je prispelo v Rusijo skozi !rej.a bo Pa maša v soboto ob 8’ Perzijski zaliv. Nadaljne velike
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Smrt v domovini—
Dne 14. junija je v Saleku pri Velenju umrl g. Ivan Čretnik, dolgoletni cerkveni ključar, oče Rev. Nace Čretnika, duhovnika in rektorja Jugoslov. katol. misije v Parizu.
V	staro domovino—
Na obisk v staro domovino odhaja 10. julija Viktor Kosič. Kdor bi mu želel kaj naročiti za tja, naj se zglasi v nedeljo 6. julija zvečer v Novak’s Lounge Bar na 5705 St. Clair Ave.
Ne bo seje—
St. Clair Grove 98 W. C. ne bo imela tekom julija in avgusta nobene seje. Tajnica se je preselila na 1230 E. 172 St., tel. — Ke 1-5047.
Piknik—
Slov. moška zveza, podr. št. 17 priredi v nedeljo 6. julija popoldne na L. Zgončevi farmi na Eddy Rd., Wickliffe, O., svoj piknik.
Šesta obletnica—
V	četrtek ob 6:30 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Mary Centa v spomin 6. obletnice njene smrti.
Daljše uradne ure v bankah—
V	petek, 4. julija bodo vse banke zaprte, zato bodo pa imele običajne daljše uradne ure v četrtek 3. julija.
Smrt v domovini—
Marija Sečnik, o kateri smo poročali, da je umrla v stari domovini, ima tu poleg brata Jakoba (Fajdige) tudi brata Andreja.
Obisk—
Iz Minnesote so prišli na obisk v našo metropolo Urška, Marija in Alojzij Kosem ter Villi-am Kuntara.
Ne bo seje—
St. Clair Rifle and Hunting Club ne bo imel seje 4. julija, ampak šele 11. julija.
Y	bolnišnici—
Mrs. Anna Ban iz Geneva, O., je v Lakeside bolnišnici, soba št. 3030. Obiski dovoljeni od 2. do 8. ure popoldne. Bolnica je članica društva Sv. Ane št. 4 SDZ in št. 14 SŽZ.
Na počitnicah—
Frank Macerol, 1172 Norwood Rd., tajnik SMZ št. 6, bo od 6. julija do 14. julija na počitnicah. Za morebitne informacije pokličite v tem času Frank Lav-richa, 6209 Edna Ave., tel. EX 1-4362.
Otvoritev ateljeja—
Naš rojak, kipar France Gorše je odprl svoj nov atelje na 6519 St. Clair Ave., ki bo javnosti na ogled od 12. do 14. t. m. med 6. in 9. uro zvečer. Novi atelje je včeraj blagoslovil Rev. A. Baznik, župnik pri sv. Vidu.
Prva obletnica—
V	petek ob 7:15 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojno Ano Macerol v spomin 1. obletnice njene smrti. V cerkvi sv. And-
pošiljke so tvorili amer. tovorni avtomobili. Amerika je poslala Rusiji 409,526 tovornih avtov.
Vse to je stalo Združene države ogromno, toda javnosti neznano vsoto denarja; samo skozi Perzijski zaliv je šlo za 140 milijonov dolarjev pošiljk.
Te številke morajo enkrat za vselej postaviti na laž sovjetske trdite, da je Sovjetija sama samcata izvojevala drugo svetovno vojno. Od 250 do 350 sovjetskih divizij, ki so stale nasproti Nemcem v letih 1944 do 1945, je bilo nič manj kot 150 divizij vzdrže-
uri.
Maša-zadušnica Jutri ob sedmih zjutraj bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pokojnega Jim Šepica.
-----o------
Dvojčka zgorela
Easton, Mass.—Tukaj sta zgorela v podstrešni sobi svojegd doma 4-letna dvojčka, Priscila in Edward Greenleaf.
vanih z ameriškim orožjem, opremo m motornimi vozili, ki so omogočila Sovjetski zvezi njen zagon na Berlin in centralno Evropo.

Ameriška Domovina
31 Bi Vi l~g f J	t Itli'l i It
8117 St. Clair Ave.
mSTEUUOU.
HEnderson 1-0628
s*5**«
Cleveland 3, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays General Manager and Editor: Mary Debevec
BESEDA IZ NARODA
I
NAROČNINA
Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00.	_____
SUBSCRIPTION RATES
United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months.
Zmagoslavni dan Slovencev v Parizu
Entered as second class matter January 6th 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd 1879_____________________
83
No. 129	Wed, July 2, 1952
Koklji z račkami
Gospodu P. B. A., ki je napisal nekaj člankov pod naslovom “Koklja z račkami” v Ameriški Domovini, snrn za njegove misli prav hvaležni. Načel je nekaj vprašanj, ki bi iih bilo treba kako rešiti, predvsem pa vprašanje slovenske
Res je tako, da ameriški Slovenci nujno potrebujemo lastne inteligence, ki bi bila sto procentno ameriška pa tudi enako sto procentno slovenska. Mi bi si želeli dosti take slovenske inteligence kot je n. pr. naš governer Lovše ki je gotovo sto procentni Amerikanec, pa tudi zaveden Slovenec. Zadnjič smo bili vsi naravnost ginjeni ob njegovih krasnih besedah, ko je' s tako prisrčnostjo poveličeval slovensko pesem v Narodnem domu.	.
Toda, ko smo gledali po polni dvorani, ki so jo zasedb stari in novi v lepi edinosti, smo opazili kot ob vsaki priliki, da na slovenskih prireditvah ni ^slovenske ^inteligence, ne slovenskega inteligentnega naraščaja, dijaštva, ki je bilo tu rojeno in vzgojeno. Vsem tem manjka Lovšetovega duha.
Zakaj ga pa nimajo? Ker niso imeli prilike, da bi se bili naučili pravilno slovenskega materinega jezika, ker niso imeli prilike, da bi se bili v šoli seznanili z lepoto slovenskega jezika, slovenske kulture in domovine svojih staršev.
Res slovenska šola je nujno potrebna vsaki slovenski naselbini.
Na župnijski šoli slovenske župnije sv. Vida je v kamnu napisano: “Slovenska šola.” Žal je sedaj le napis tam brez slovenske šole.
Nekoč sem vprašal pokojnega monsignorja Ponikvarja, ki je z veliko vnemo in silnimi žrtvami gradil to šolo, kako je to, da “straši” ta napis še na šoli, kjer se slovensko nič ne poučuje, pa mi je pravil tole:
“Ko sem gradil to poslopje, sem prosil tudi Slovence iz Primorja, da bi kaj prispevali k zgradbi. Ti pa so mi rekli: “Mi bomo radi kaj žrtvovali za to šolo, če bo res slovenska in če bo na njej napis Slovenska šola.” Radi te zahteva Primorcev, sem dal vzidati na steno ta napis.”
Vsa čast Primorskim Slovencem in njih zavednosti!
V	tej šoli se je prvotno, kakor tudi v drugih župnijskih slovenskih šolah v Združenih državah, poučeval tudi slovenski jezik. Tisti slovenski Amerikanci, ki so tedaj hodili v šolo, znajo lepo pisati in čitati slovensko. Ne bom razpravljal o tem, kdaj in zakaj se je opustilo poučevanje materinega jezika na farnih šolah in je ostal le spomin na nekdanje dni v slovenskem napisu. Toda gotovo je, da si nekateri starši izmed starih naseljencev žele, da bi se njih otroci poučevali v slovenskem jeziku, vsi novi naseljenci pa zahtevajo, povdarjam to, da zahtevajo, da se njih otroci poučujejo tudi v slovenskem jeziku. Oni žele, da se otroci nauče pač angleščine, da so pa obenem tudi izobraženi v pravilni slovenščini, da poznajo tudi slovensko kulturo, da se ne bodo sramovali biti Slovenci. Ti torej žele, da bi bili njih otroci vzgojeni v ameriškem in slovenskem duhu.
V	Clevelandu imamo, kot piše P. B. A. neko slovensko šolo, s katero pa mnogi niso zadovoljni. Tri vprašanja so, ki vzbujajo med starši in drugimi, ki se za to zanimajo, pomisleke in sicer:
Prvič: Zakaj se pouk slovenske šole ne vrši v župnijski šoli sv. Vida, ki nosi naslov, vklesan na kamen: “Slovenska šola?”
Prostori pisarne za šolo vsekakor niso primerni. Ni okolje za šolo in ne primerne opreme.
Kje je torej vzrok, da se pouk te šole ne vrši v župnijski šoli sv. Vida? Farna šola je gotovo najprej primeren prostor za slovensko šolo, kamor zahajajo otroci, ki obenem obiskujejo tudi župnijsko šolo. Mi vemo, da se take šole drugih narodnosti priključene k farni šoli. Kako to, da ravno pri slovenskih župnijah tega ni? Prepričani smo, da želi tako farna duhovščina kot vsi farani, da se slovenska šola vrši v “slovenski šoli.”
Drugo vprašanje je: Zakaj na tej slovenski šoli ne poučujejo slovenski učitelji, ki jih je toliko med nami v Clevelandu? Če hočemo, da bo pouk res dosegel kake uspehe, je nujno potrebno, da na šoli poučujejo za to kvalificirane moči. Culi smo iz ust prizadetega učiteljstva, da so se ponudili, da brezplačno poučujejo na tej sobotni slovenski šoli. Zakaj in čemu se ne pritegnejo te učiteljske moči za poučevanje na slovenski šoli?
Tretje vprašanje pa je: Kdo je nosilec ali lastnik te sobotne slovenske šole? Iz članka o Koklji in račkah ni jasno razvidno, da bi bila Liga lastnik te šole. Pa tudi, če je Liga nekak lastnik te šole, se nam zdi primerno, da bi se moral ustanoviti nekak odbor, ki bi bil lastnik in stalni vzdrževalec te slovenske šole, kjer bi se slovenski otroci vseh starih in novih naseljencev izven okvira redne Šole poučevali ob sobotah v slovenščini in v slovenski kulturi. V ta odbor bi spadali predvsem zastopniki staršev, ki pošiljajo otroke v to šolo, zastopnik slovenskih učiteljev in farne duhovščine, če. bi se šola preselila v župnijsko šolo. Na vsak način je potrebno, da se to vprašanje uredi, da bodo pri tem sodelovali vsi, ki so interesirani na tej šoli in da bo tako zagotovljen njen obstanek.	Novi.
Paris, Francija. — V nedeljo 8. rožnika, na praznik Sv Trojice, je bilo pod vodstvom pariškega nadškofa Feltina medna-xodno romanje v pariško katedralo Notre-dame. Romanja so se udeležili poleg Francozov: Angleži, Nemci, Belgijci, Luksemburžani, Italijani, Čehi in Slovaki, Španci, Holandci, Poljaki tre Slovenci in Hrvati.
Slovenci so prišli ne samo iz Pariza in okolice, temveč tudi iz ostalih delov Francije. Najbolj številna je bila rudarska skupina iz severnega department-ja Pas-de-Calais. Prišli so s svojim duhovnikom Msgr. Zupančičem ter s svojim pevskim zborom, katerega vodi g. Franc Per.
Ko so eno uro pred začetkom prišle slovenske narodne noše pred katedralo, so jih začeli naravnost oblegati fotografi iz vseh delov sveta. Neprestano so jih slikali in vsak je spraševal: “Od kod ste?”
Dopoldne so imeli Slovenci peto sveto mašo v cerkvi Čudodelne Marijine svetinje, rue du Bac, potem so si skupaj ogledali glavne zanimivosti Pariza, opoldne pa so imeli skupen obed.
Ob tretji uri so vse skupine s svojimi narodnimi zastavami na čelu slovesno prišle v katedralo, nakar jih je pozdravil pariški generalni vikar Msgr. Rupp. Nato je bila za vsako narodnost kratka pridiga in pesem v njihovem jeziku.
Za Slovence je imel rektor Jugoslovanske katoliške misije Rev. Nace Čretnik naslednji govor:
“Bratje in sestre!
V duhu katoliške skupnosti in ljubezni smo se zbrali z zastopniki številnih evropskih narodnosti v eni naj lepših francoskih Marijinih cerkva, da počastimo Nebeško Mater in Božjega Sina, da jima obljubimo zvestobo in da ju prosimo blagoslova zase, za svoje, za naše narode.
Zato pa mi Slovenci poromajmo v Marijina svetišča na slovenski zemlji: k Mariji Pomagaj na Brezje, k Gospe Sveti na Koroško, na Višarje, na Sveto Goro pri Gorici, na Staro Goro v Beneški Sloveniji, k Novi Štifti na Dolenjsko, k Materi Milosti v Maribor, na Ptujsko Goro, pa še v Turnišče v Prekmurje. Zahvalimo Božjega Sina za dar svete vere, Devico verno pa prosimo, da bo naša vera vsak dan močnejša, naša ljubezen vedno bolj goreča in požrtvovalna, da bomo Kristusa nosili ne samo v svojih srcih, marveč da bomo po njegovem nauku organizirali svoje družinsko življenje, naše narodno javno življenje. Materinska roka Nje, ki jo kličemo “Pomočnica kristjanov,” pa naj čuva nad našim narodom, da bodo vsi Slovenci znali in hoteli svobodi in prostosti pa mogli in smeli urejati svoje življenje, privatno in javno, po Kristusovih načelih. “Tolažnica žalostnih” naj da tolažbe bratom in sestra ki trpijo! “Pribežališče grešnikov” naj odpre oči njim, ki jih preganjajo! “Zdravje bolnikov pa naj da pomoči in poguma našim bolnim bratom in sestram!
Naš veliki vladika Anton Bonaventura Jeglič je imel za geslo: “Po Mariji k Jezusu.” Bratje in sestre! To mora biti tudi naše geslo, naš cilj, naš program, naše življenje! Kakor smo po Mariji prejeli Jezusa, tako bomo z Njeno pomočjo dali Kristusov pečat življenju vsakega izmed nas, okolju, v katerem živimo, slovenskemu narodnemu življenju.
“Po Mariji k Jezusu!” — to je danes naša obljuba, danes in vsak dan pa naša pot, naše življenje.”
Po govoru je pevski zbor iz Bruya-ia zapel pesem “Marija skoz’ življenje voditi srečno znaš.”
Vsi prisotni so bili presenečeni nad lepoto slovenske pesmi in nad krasnim podajanjem, slovenskega pevskega zbora, ki je bil 'ves v narodnih nošah.
Na koncu slovesnosti je pariški nadškof Feltin v svojem je-drnatem govoru povdaril, da smo v Katoliški Cerkvi vsi narodi eno, čeprav nas loči jezik in če tudi so nas včasih zgodovina in njeni dogodki postavili na razli čne strani. Ljubezen je vez, pravica pa podlaga za pravi mednarodni mir.
Zvečer je pariški radio oddajal za domovino izčrpno poročilo o romanju v katedralo Notre-Dame. Slovenci so kar pred mikrofonom na oddajni postaji ponovili svoj del ter tako tudi bratom v domovini dali čutiti lepoto tega dne.
Ko so se zvečer razhajali na vse strani: eni z metrojem, drugi z vlaki, tretji z avtobusi, so vsi odnesli seboj nepozabne vtise na trenutke, ko je pod mogočnimi oboki slavne pariške katedrale odmevala slovenska pesem, odnesli so lepe spomine na krasno pariško mesto, v srcih pa so nesli zavest, ki jim daje upanja in poguma, da namreč Marija skoz’ življenje voditi srečno zna.
nir. Zapustil je ženo in 17-let-nega sina, očeta Andreja in mater Fani, rojeno Pirnat, ter brata Ralfa, zdravnika. Pokojni Andrej je bil dober mož, pomagal je, kjer je mogel. Nešteto vencev je krasilo njegovo krsto. Ob pogrebu se je pokazalo, da je imel veliko prijateljev. Naj mu bo lahka ameriška zemlja! Prizadetim naše globoko sožalje.
Pozdrav vsem čitatelj em Ameriške Domovine in zavednim slovenskim rojakom!
A. Rupnik.
Novice iz Brooklyna
Brooklyn, N. Y. — Zelo pogrešam v listu “Tri na dan.” Vedno sem te prve prebrala, ko sem list dobila. Ni več J. Debevca, da bi jih pisal. Odšel je v večnost. O, da bi nam mogel od tam napisati vsaj “eno na dan,” da bi se mogli pripraviti dobro za oni svet. Pokojnika nisem poznala, pa me je vendar hudo za- meravajo
še malo o slovenskem
■ w
sememscu
Cleveland, O. — Na moje zadnje pismo, da naj bi priskočili in pomagali škofu dr. Gregoriju Rožmanu vzdrževati slovensko semenišče v Argentini, se je že odzvalo nekaj rojakov in poslalo svoje darove. Se reče, samo nekaj, veliko še ne!
Obračamo pa se na vse zavedne katoliške Slovence v Ameriki, da pomagajo. Če vsak slovenski rojak in rojakinja prispeva vsaj po en dolar, se bo zbrala lepa vsota in semenišče bo lahko v miru vršilo svojo nalogo. Pa ni da bi ostali vsi pri enem edinem dolarju. Kdor ima več in lahko da, naj pač da po svoji možnosti.
Prva se je oglasila in priložila svoj dar $1.00 revna in priletna vdova, prav kot ona v sv. pismu, ki je darovala svoj zadnji novčič in jo je Jezus pohvalil, da je dala več kot kdorkoli drugi, ker je dala vse, kar je imela. Tudi naši darovalki lepa hvala.
Zveza društev Naj sv. Imena v Clevelandu želi škofu pomagati, zato prireja 27. julija na znani nekdanji Močilnikarjevi farmi, ki je sedaj last Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ, katoliški dan. O tem bomo še pisali. Za danes naj omenim le, da naj oni, ki na-obiskati Cleveland,
delo, ko sem brala, da je za vedno odšel. Naj uživa pri Bogu, ki ga je tudi v javnosti vedno priznaval.
Smrt nas vedno hudo prizadene. Tu je nedavno umrl mladi Ferenčak. 4. junija je bil še zdrav, in je poslušal radio. Nenadoma mu je prišlo tako slabo, da so ga morali odpeljati v bolnišnico. Prišli so zdravniki, pa niso mogli veliko pomagati. Ob 3:30 je previden s sv. zakramenti umri. Bil je arhitekt in inže-
urede tako, da bodo prišli sem v času, da se bodo lahko udeležili katoliškega dne.
Za vse duševne in telesne potrebe bo dobro preskrbljeno. Navzoča bosta tudi škof dr. Gregorij Rožman in naš ohijski governer Frank Lausche.
Prepričan sem, da se bodo vsi slovenski katoliški rojaki vabilu odzvali in prišli na to veliko prireditev!
Jakob Resnik,
3599 E. 81. St., Cleveland 5, O.
Urhov Matija:
Zgodbe od včeraj in danes
Na St. Claim me je ustavila prijazna Mrs. N.
“Gospod, zakaj pa vi molite “Zdrava Marija,” mi smo se pa učili “češčeno Marijo”?
“Ljuba Mrs., mi molimo tako, kot je pravilno v slovenskih obrednih cerkvenih knjigah predpisano.”
“Zakaj. pa pri nas molijo v cerkvi “češčena” in ne “zdrava Marija”?
“Draga Mrs., to je pa druga zadeva Nekoč sem radovedno tudi jaz vprašal gospoda župnika mons. Ponikvarja, kako je to, da moli še vedno po starem, pa mi je odgovoril: “Saj vem, da bi moral moliti tako, kot je v novem obredniku, toda ne maram se preklati z ženskami, ki bi se potem hodile pritoževal v župnišče . . .’ ljuba Mrs rem testamentu radi ljubega mi-
Vjeli v jezeru. Gmajna svetnikov bo najbrž kaka velika gmajna, kjer se svetniki zabavajo kakor mi otročji pastirji. Tako sem si mislil.
Ko sem pa pričel hoditi v šolo, gospod kaplan ni pustil moliti “gmajne svetnikov,” marveč smo morali moliti “verujem v občestvo svetnikov.” Ko sem postal sedaj toliko učen, da sem znal, po novem moliti apostolsko vero, sem nekoč po večernem rožnem vencu vprašal mater, ki so zopet molili “svojo gmajno”:
“Mati, kaj pa je to gmajne svetnikov”?
“Ja, no, to je gmajne svetnikov”?
“Pa jaz bi ravno rad to vedel, kaj je to gmajne svetnikov”?
ru.
Ti, grdi mulec ti, zdaj se boš Torej, kakor vidite, pa še iz mene norčeval . . .” ste pri vas še v sta- Tako je bila končana naša debata o gmajni svetnikov. Mati so še naprej molilo svojo gmajne svetnikov, mi “napredni” otroci pa občestvo svetnikov.
Ko sem bil v Škocijanu, sem v hribih, v Telčah, doživel zanimiv dogodek.
Šel sem po poti od Slapšaka proti šoli. Pred menoj je kolovratil precej natrkan star možakar in meril cesto sem in tja. Včasi so nas učili, da se je treba pijancu ogniti celo s senenim vozom, tu a je bila pot preozka, da bi mogel varno mimo njega, za-
Smejala sva se z ljubeznjivo mamico in šla vsak k sebi.
Ob tj e priliki sem se spomnil na podobne doživljaje v domo-vimi.
Naša mati so vedno molili pri apostolski veri “verujem v gmajne svetnikov.” Večkrat sem premišljal, kakšne so te gmajne svetnikov. Mi otroci smo pasli na vaški gmajni, tam kozo bili, tiče lovili, mlade vrane pekli in včasi tudi kako ribo, ki smo je
GORIŠKE VESTI
Spet patriotična slovesnost
V našem mestu se vrstijo patriotična slavja drugo za drugim. To pot so Goričani sprejeli skupino kakih 5,000 bojevnikov in invalidov iz prve svetovne vojne, ki so prišli, da se udeležijo otvoritve obnovljenega spomenika v prvi svetovni vojni padlim na Vrhu sv. Mihaela. Po otvoritvi so bojevniki imeli mimohod po goriških ulicah, ki pa je bil zelo klavrn, ker ga je motila silovita ploha. K temu mimohodu so segnali vso šolsko mladi-
to sem počasi in tiho šel za njim.
Tu je pritekel čez pot star maček. Pred vinjenim možakarjem se je malo ustavil, ga zveda-^p pogledal, nato pa jo je previdno odkuril svojo pot. Stari vinski bratec, ki je “lajkal” dolenjski cviček, pa se je ustavil in gugajoč modroval:
“Guten tog ger Koc” — dober dan gospod maček. Kaj se me pa bojiš? Saj nisem kak Polen-tar, da bi te spekel in pojedel. Jaz imam danes tudi malo mačka, pa sva tovariša, midva morava skupaj držati, kakor smo včasi skupaj držali stari soldat-je.”
Tu je mimo prihitel trop šolskih otrok, ki je glasno in veselo pozdravili:
“Hvaljen Jezus”!
Stari možakar je mislil, da je pozdrav veljal njemu, ko me še ni opazil za seboj, pa je pričel govoriti otrokom, ki so se ustavili pred’njim in se mu smejali:
“Kako vas pa sedaj v šoli uče? Ja, ja, vera peša sedaj, duhovniki so Kristusa odpravili.”
Postal sem radoveden, kje in kdaj so duhovniki odpravili Kristusa in popačili vero, pa sem tudi jaz obstal in poslušal njegovo modrovanje.
“Res je tako, duhovniki so Kri-sutsa odpravili, mi smo se učili, da se mora lepo pozdraviti: Hvaaaljen boodi Jeeezus Kriiis-tus, zdaj vas pa uče le: Hvaljen Jezus.
Otroci so me hudomušno pogledovali, mož je pa nadaljeval:
“Ja, saj so celo Boga duhovniki odstavili. Mi smo se učili delati križ: V imenu Boga Očeta in in Sina in Svgtega Duha, zdaj vas pa uče križati se samo v imenu Očeta. Pa tudi Mati Božja ni več češčena, ampak zdrava. Ja, ja, po duhovnikih gre vera gor, po duhovnikih gre vera dol . . . Pa tudi gmajne svetnikov so odpravili . . .”
Zdaj sem pa stopil naprej pred gugajočega se moža in ga vprašal:
“Oča, kaj pa je to gmajne svetnikov”?
Pogledal me je postrani, malo zamrmral in pričel naprej meriti širino poti proti domu.
V šoli sem seveda moral otrokom pojasniti, kako to, da smo duhovniki “odpravili Kristusa.” Pravilisem jim, kako smo otroci pozdravljali, ko sem jaz še hodil v šolo. Ko je stopil gospod kaplan v razred, smo vsi globoko zajeli sapo in vpili na vse grlo: “Hvaaaljen boodi Jeeezus Kriiis-tus. . .” Predno smo končali, je nekaterim zmanjkalo sape. Če smo pa gospoda srečali kje zunaj, smo pa, hoteli opraviti pozdrav bolj na kratko, pa smo zavpili: “Hvelenskits.” Radi tega so kasneje naš pozdrav prilagodili hrvaškemu, kjer so že tudi jaozdravljali: Hvaljen Jezus.”
Nato sem pa vprašal Micelna, ki je sedela v prvi klopi: “Od kod je vzeto besedilo, s katerim delamo križ.” In deklič je kratko
no i celo otroke iz slovenskih šol, ki so morali poslušati govornike, ko so obsojali “krivično” mejo in trdili, da bo kmalu prišel čas, da bodo popravljene “krivice.” Zvečer so hoteli zaključiti slavje z umetnimi ognji, pa jim je ta šment od dežja vse pokvaril! Zato so rakete spuščali v zrak v sredo zvečer. Morda na čast poveljniku Atlantskih sil, ki je naslednje jutro obiskal mimogrede tudi naše mesto? Človek res ne ve, koga hočejo prevarati naši vodilni krogi, ali zunanji svet češ, da se Goričanom tako dobro godi in da so tako navdušeni patrioti, ali pa Goričane same, katerim nudijo “circenses” (predstave) namesto kruha? Iste metode je uporabljal tudi že pokojni “duce.”
Burna občinska seja na gradu
16. pr. m. je bila na gradu občinska seja, na kateri so v glavnem govorili o proračunu za tekoče leto. Poročilo, ki ga je prebral župan, hoče prikazati,, da so se zmanjšali stroški in da bo letos primanjkljaj manjši. Dejansko pa so stroški večji, le da je lani država prispevala 76 milijonov lir, medtem ko jih bo morala letos kar 150! Prvi se je oglasil k besedi g. Bratuž, ki je kritiziral posamezne postavke proračuna. Med drugim je opozoril, da je nakazanih 13 milijonov za popravilo zavoda Lenas-si, kjer se raznarodujejo slovenske sirote, medtem ko slovensko Alojzevišče nima niti kopalnice, slovenske šole pa ne telovadnice. Ustanovi' se italjanska šola in vrtec v Strašicah, a slovenske otroške vrtce so izročili raznarodovalni ustanovi ONAIR, češ, da občina nima sredstev, da bi jih vzdrževala. V Standrežu so porabili 15 milijonov določenih za vojno škodo na šolskem poslopju, da so zgradili šolo istrskim izseljencem medtem, ko bi morali porabiti ta denar za potrebb štrandreškega prebivalstva. Tudi v Oslavju zaman prosijo za vodovod in v Pevmi je treba povečati pokopališče, kjer ni več prostora, kamor bi pokopali mrtve. V odgovoru je župan začel zvračati vso krivdo neugodnega gospodarskega stanja na krivične meje, ki so odrezale Gorico od zaledja. G. Bratuž ga je zavrnil, da je še več drugih razlogov. Opozoril pa je župana, da s to trditvijo priznava, da je slovensko zaledje vzdrževalo Gorico. Kaj pa je prejemalo za to, če Ue le krivice, zapostavljanje in preganjanje slovenskega prebivalstva? Res je Italija tja do Postojne naredila precej javnih del, kakor trdi župan, a še več 'javnega zla in gorja! Med Bra-tuževimi izvajanji so prisotni svetovalci ves čas kričali in ga psovali, kakor tudi g. Pavlina, ki je prav tako odločno in duhovito odgovarjal na napade italijanskih odbornikov.
(Dalie na 3. strani.)
odgovoril: “Iz Jezusovih besed, ki jih je govoril apostolom: Pojdite in učite vse narode v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha.”
Pa sem pojasnil: Prej so se v šoli učili delati križ tako, da so k tem besedam pristavili: v imenu Boga Očeta, po novfem, pa se prekrižujemo tako, kot je rekel Jezes. “Ali smo radi tega odstavili Boga?”
Smeh se je razlegal po razredu kot odgovor na to.
Na vse to sem se spomnil, ko me je prijazna Mrs. vprašala, zakaj molim “zdrava” mesto “češčena!
Or. Josip Gruden
Zgodovina slovenskega naroda
Ves 'ta svet so iztrebili in obdelali Slovenci. Naselili so se na mestnem svetu m se zlasti pečali z živinorejo. Zato tržaški Italijan še sedaj imenuje okoličane “mandriere” (črednike, man-dra — čreda). Bili SO' podložni tržaški občini, v cerkvenem o-ziru pa stolnemu kapitlju, ki je moral pri njih oskrbovati župnijske posle. Tudi število slovenskih okoličanov ni bilo veliko; do konca 18. stoletja niso imeli niti svojih župnij, vendar so že takrat nastale vse tiste naselbine, kjer vidimo danes cvetoče občine, tako:	Prosek,
Kontovelj, Barkovlje, Trstenik, Longera, Katinara, Sv. Križ.
Trstu je vedno grozila nevarnost od sosednjih Benetk, ker sta obe mesti tekmovali v trgovini ob jadranski obali. Prišlo je večkrat do vojske med Tržačani in Benečani. Opetova-no je beneška posadka zasedla mesto
Qdkar so Habsburžani razširili svoje gospodstvo bez blity žnje pokrajine, so Tržačani začeli pri njih iskati varstva in opore proti Benetkam. — Leta 1368. so bili beneški mornarji napadli neko tržaško ladjOj ki je bila baje pripeljala v luko prepovedano blago. Razsrjeni Tržačani so uoili beneške mornarje in njihovega zapovednika, na glavnem trgu pa so raztrgali, z nogami teptali zastavo sv. Marka. Vsled te žalitve se je vnela vojska. V svoji stiski so Tržačani avstrijskega vojvoda Leopolda prosili pomoči. Ta je sam prišel v Trst, da brani mesto pred sovražniki. Kmalu je bil z Benečani sklenjen mir. Odrekli so se vsem pravicam do mesta za 75.000 cekinov.
Do trajne združitve Trsta z avstrijkimi deželami je prišlo leta 1382. - Plemiško poslanstvo je ■potovalo k vojvodu Leopoldu v Gradec in mu v imenu mestnega starešinstva izročilo Trst z okolico vred v stalno, nepreklicno lastnino. Vojvoda pa se je zavezal, da hoče novo posestvo vedno varovati in braniti vseh sovražnikov. V vojvo-dovem imenu je imel zapovedovati mestu njegov poglavar (kapitan), ki 3e je pa moral držati mestnega opravilnika. Prvi kak poglavar je bil Hugon Devinski. Pozneje nahajamo v tej službi Nikolaja Predjamskega (Logarja), Nikolaja Ravbarja in druge kranjske plemiče. Vso tržaško okolico so avstrijski vojvodi pridružili Kranjski.
Vendar priznanje avstrijske o-blasti mestu Trstu ni prineslo zaželjenega miru. Veliko meščanov je bilo bolj vdanih Benečanom kakor pa Avstriji. Zato sta s1 v mestu vedno stali nasproti avstrijsKa in benečanska stranka. Prišlo je do hudih notranjih razprtij, in tudi vojske z Benečani niso ponehale.
S Trstom so pridobili Habsburžani prvo močno postojanko ob Adriji in jo vzlic vsem poznejšim nakanam sovražnikov obdržali.
Po zgledu svojega brata Rudolfa je tudi Leopold III. pose-zal v strankarske prepire gor-njeitalskih dinastov in je leta 1381. peljal močno vojsko, de-settisoč konjenikov in štiritisoč peščev, pred mesto Treviso, da je brani pred Padovanci. Toda brez koristi je trosil denar in prelival kri svojih podložnikov. Trajnega uspeha ni dosegel Pogubna usoda je slednjič zadela vojvoda Leopolda na švicarski zemlji. Tu so bila stara habsburška posestva.
Toda svobodoljubni . Švicarji niso hoteli prenašati avstrijske oblasti in se klanjati vojvodo-vim ukazom. Prišlo je do vojske 1	1386. Leopold je hitel
branit očetovsko dediščino, pa je z vsemi svojimi vitezi našel smrt v bitki pri Sempahu (9.
julija 1386). Njegovo truplo so izprva pokopali v mestu Ko-nigs-felden. Ccz štiristo let so je prenesli v benediktinski samostan sv. Blaža v Schwarz-waldu. Leta 1807., ko so se ta-mošnji menihi preselili v šentpavelski samostan na Koroškem, so Leopoldove ostanke vzeli s seboj. Sedaj zopet počivajo v domači zemlji, v cerkvi sv. Pavla.
Leopold je zapustil štiri sinove, ki so pozneje vsi prišli do vlade avstrijskih dežel: Viljema, Leopolda, Ernesta in Friderika. — V posebno tesni zvezi s Kranjsko pa je bila tudi njegova vdova, vojvodinja Virida.
Viricla je bila iz plemenite milanske rodbine Viscontijev. Rudolf IV. je bil zasnoval zaroko mlade knežne s štirinajstletnim Leopoldom, da utrdi zvezo svoje rodbine z milanskimi plemiči. Virida je bila plemenita, ponosna žena, ki je z vso dušo podpirala slavohlepne načrte svojega soproga. Tem hujši jo je zadela njegova nesrečna smrt. Ko je Leopold padel v bitki, j p tudi Virida izgubila vso oblast in ves vpliv na vojvodskem dvoru v Gradcu. Vlado je prevzel Leopoldov brat Albreht ITI. (1379—1395) in si prisvojil tudi vzgojo njenih otrok. Nesrečna žena je sedaj zapustila vojvodski dvor in se podala v samoto. Blizu Stične na. Kranjskem si je izbrala svoj vdovski sedež. — Poleg Sent Vida je bil ma’ dvor, ki ga je ljudstvo imenovalo “Pristava”.
Tu je Virida sezidala gradič in v njem preživela svoja vdovska leta. Bila je velika dobrotnica stiškega samostana in revežev po okolici. Zato jo je ljudstvo ohranilo v hvaležnem spominu in še danes ve mnogo povedati o plemeniti “gospej s Pristave”. Umrla je okoli leta 1414. in bila pokopana v samostanski cerkvi, kjer je še sedaj na njeni grobni plošči videti grb Viscontijev: kačo, ki požira otroka.
Pod vojvodom Albrehtom III. so bile vse avstrijske dežele za kratko dobo združene. Tem večja razdvojenost in razcepljenost pa je nastala pod njegovimi nasledniki. Skoraj celo 15. stoletje nam kaže žalostno sliko notranjih bojev, bratovskih prepirov, vednih delitev in popolne onemoglosti. K tem nezgodam so se pridružili še turški napadi in vnanje vojske. Vendar je v teh burnih časih habsburška oblast pokazala izredno ži-lavost in srečno prestala vse nezgode
Do prve delitve je prišlo leta 1395., ko je Albreht IV. dobil Avstrijo, Viljem pa vse druge dežele, kakor jih je nekdaj vladal njegov oče Leopold. Pa tudi Viljem je moral kmalu očetovsko dediščina deliti s svojim bratom Leopoldom, kateremu je prepustil Tirolsko in posestva v Alzaciji, na Burgundskem in Švabskem. Ta delitev je sicer izprva veljala le za par let, pa se je pozneje zopet in zopet obnovila in slednjič postala trajna.
Slovenske dežele Štajerska, Koroška in Kranjska s pritiklinami so bile od tega časa združene pod vladarjem štajerske ali leopoldinske linije in dobile tudi skupno ime “Notranja Avstrija’ ki jim je ostalo do vlade cesarja Jožefa II.
O posameznih vladarjih je le malo povedati. Vojvoda Viljem (1395—1406) je imel velike razprtije s svojim bratrancem Albrehtom IV. in je moral braniti svoje dežele proti Turkom, ki so 1. 1396. po nesrečni bitki pri Nikopolju pridrli na Kranjsko in Spodnje Štajersko, opu-stošili pokrajine, požgali mesto Ptuj in čez 16.000 ljudi odpeljali v sužnost.
(Dalje prihodnjič.)
IZ PRIMORJA
(Nadaljevanje z 2. atranl)
Procesija sv. Rešnjega Telesa
je vzbudila letos precej nerganja, ker je iz škofije prišel ukaz, da se sme peti pri procesiji samo v latinskem jeziku. Najbolj se zaradi tega razburja “Primorski dnevnik,” češ, da je to napad na rabo slovenskega jezika V javnosti. “Dnevnik” se zavzema za pravice slovenskih vernikov v Gorici, ne črhne pa niti besedice o krivicah, ki jih morajo prenašati onkraj meje slovenski verniki od strani lastnih rojakov!
132 praznih stanovanj
Kakor marsikje, je tudi v Gorici precej občutna stanovanjska kriza. Zato se kar čudno sliši, da je bilo že spomladi dograjenih 132 stanovanj, ki so še danes prazna! Stanovanja so sicer že nakazana, a stranke se ne smejo vseliti vanje, zaradi nekih biro-kratičnih predpisov. Stanovanjski upravičenci so imeli zborovanje, na katerem so sklenili, da bodo 26. t. m. s silo šli v ta stanovanja, če jim do tega dne ne bodo dovolili se vseliti.
“Pravici” je zadoščeno
18. t. m. se je v Vidmu začela in tudi dokončala sodna razprava proti časopisoma “Corriere della Sera” in “Messaggero Venete.” Njuna dopisnika sta spomladi 1950 z več članki skušala dokazati, da je Beneška Slovenija “italianissima.” V teh člankih sta besno napadala g. Krači-na, župnika v Št. Lenartu. Ta je takoj vložil tožbo proti obema člankarjema, a razpravo so odlašali do zdaj, medtem ko je postopek silno nagel, ko gre za' obsodbo kakega slovenskega časopisa. Pri razpravi so posto^ pali s tožiteljem tako, kakor da bi bil toženec, ičeprav je g. župnik še pred razpravo odločno izjavil, da ne pristane na nikako poravnavo, je pozneje do te prišlo, a šele po dolgem razpravljanju pri zaprtih vratih, pri katerem je bil kot posredovalec glavni urednik videmskega tednika “Vita Cattolica” msgr. Ponello. Ni znano, kako so g. župnika pripravili do tega, da je spremenil svojo odločitev. Gotovo pa je, da so izmišljene vse izjave, ki naj bi jih bil podal tožitelj in ki so jih prinesli italijanski listi.
št. Lenart
List “Paesi tuoi” prinaša v zadnji številki pismo, v katerem “bralci” iz Št. Lenarta” vprašu-
jejo, kako to, da se je v župni cerkvi pel na cvetno nedeljo Pasijon v slovenskem jeziku. List jim odgovarja, da je naravnost nezaslišano, da tamkajšnji duhovnik na tak način krši predpise liturgije. Pisci omenjenega pisma gotovo niso domačini, ker ti dobro vedo, da se ne samo v Št. Lenartu, ampak tudi marsikje drugod v Beneški Sloveniji poje slovenski Pasijon in to že od pamtiveka. Poleg tega pa pisci tudi niso dobri katoličani, ker ne znajo razločevati, kaj se godi med mašo in kaj izven nje. Slovenski Pasijon se namreč poje izven maše, medtem ko je vsa mašna liturgija latinska, kakor povsod po Italiji. Pisma in odgovora ni narekovala skrb za predpise Cerkve pač pa sovraštvo do Slovencev. In morda tudi ni slučajno, da je ta članek izšel prav
IZ SLOVENIJE
Fran Lipah umrl.
Koncem aprila je umrl znani slov. gled. igralec in pisatelj Fran Lipah. Njegova smrt je za slov. narodno gledališče Ljb. nov hud udarec, ki ga je zadel v tem letu. Pok. Lipah je bil rojen 23. maja 1892 v Dobru n j ah pri Ljb. je dokončal študije na I. drž. gimnaziji. Po maturi je bil jurist na Dunaju in se udeleževal dela pri Preporodu. Med I. svet. vojno je bil ves čas na fronti. L. 1919 se je vpisal kot eksternist na dunajsko akademijo za glasbo in gled. umetnost. V ljb. dramo je vstopil 1. 1921, kjer se je udejstvoval kot igralec in režiser. Bil je tudi učitelj v dram. šoli in urednik Gledališkega lista. Njegove najznačilnejše vloge so bile: Shakespeare:
zdaj, ko je bila razprava, pri ka- Polonij in prvi igralec v Ham
teri je nastopil kot tožitelj župnik iz št. Lenarta, g. Kračina.
Učitelji in profesorji iz cone A Tržaškega ozemlja
so obiskali 12. t. m. na njegovem domu v Trčmunu msgr. Trinka, beneško-slovenskega pevca in narodnega buditelja. Skoraj 90-letni narodni vzgojitelj je sprejel obiskovalce z vidnom ganotjem.
Opčine
Na praznik sv. Rešnjega Telesa je bila ob uri, ko je navadno procesija, kolesarska dirka. Zaradi nemarnosti, ter brezobzirnosti policije, so kolesarji motili procesijo in bi lahko prišlo do nesreče. Ko bi se to zgodilo onkraj meje, bi se zgražali nad komunisti; kaj/ naj rečemo pa tu?
Pomagajte Ameriki, kupujte Victory honde in znamke.
letu, Gonzalo v Viharju, Čas v Zimski pravljici, Shylok in pater Lorenzo v Romeo in Juliji; zdravnik v Buechnerjevem Voj-čku, Raguenau v Cyranoju, Golobček (Galsworthy), Modest Petrovič v Andrejevem Profesorju Storicinu, Brissot v življenje je lepo (Achard), Trotter v Koncu poti (Sheriff), Blenkinsop v Shawowem Zdravniku na razpotju in dr. Kot pisatelj je začel najprej z gled. poročili in eseji o dram. umetnosti. Napisal je zgodovinsko dramo Matija Gubec (1916), enodejansko vojno sliko Dopust (1917), orientalsko poetično enodejanko Cvetje bajam (1922) enodejanko Gospod poročnik (1929) in popularno veseloigro Glavni dobitek (1930). Razen tega je napisal celo vrsto feljtonov in spominskih člankov,
posebno o Borštniku in njegovi • • 1 igri.
MALO SE JIH JE JAVILO.
Na Rankovičev poziv jug. beguncem po svetu, da se lahko na državne stroške vrnejo domov, se je odzvalo njegovemu vabilu po poročilu inf. biltena “Hrvat-ski Dom” v prvih treh mesecih samo 50 ljudi. Po istem viru pa je samo v decembru 1951 pobegnilo iz Jugoslavije: V Trst 45 ljudi, v Italijo 118, v Avstrijo 180 in v Grčijo 82. Skupno torej 425 ljudi. Koliko jih je pobegni-
Ženske dobijo delo
Dekleta za šivalne stroje
vsakovrstno šivanje na “plastic film.” Dobri delovni pogoji. Plača od ure, delo v mestu. Pokličite MA 1-3051.
lo v kominformistične države pa sploh ni znano.
Hmali oglasi
DEKLETA f7 do 30 let stare za delo v perilnici Izučimo začetnike
MENK BROS. LAUNDRY
643 E. 103 St. (129)
Hiša naprodaj!
V fari sv. Alojzija na St. Clair A ve. je naprodaj hiša s 6 sobami. Ima gretje na plin in nov vodni grelec ter garažo s cementnim dovozom. Na strehi je antena za TV. Cena ugodna! Kličite EV 1-8460!	—(130)
Pozor!
Zidani trgovski prostor, gro-cerija in mesnica je naprodaj v središču slovenske naselbine v Collinwoodu, kjer se dobro posluj* že nad 20 let. Podrobnosti poizveste ako pokličete GL 1-6316.	(130)
MALI OGLASI
Ali sle prehlajeni?
Pri nas imamo izbzorno zdravilo, da vam ustavi kašelj in prehlad. Pridite takoj, ko čutite prehlad.
Mandel Drug
15702 WATERLOO RD.
KE 1-0034
Iz urada
THE NORTH AMERICAN BANKE
Ker je v petek praznik — Dan neodvisnosti — 4. julija bo banka zaprta. Namesto v petek večer, bodo tri podružnice The North American Banke odprte v četrtek 3. julija kakor navadno čez dan, zvečer pa od 4:30 do 6 ure.
Zapomnite si to vsi, ki imate posla za denarne potrebe in izmenjave.
Direktorij The N. A. Banke
Hiše naprodaj
Na E. 61 cesti med Superior in St. Clair Ave. hiša za 4 družine, lot 45 x 181, $11,000. Mora oiti prodano zaradi zapuščine.
Na E. 74 cesti med Superior in St. Clair Ave. hiša za dve družini z dvema garažima, velik ot, mora biti prodano.
Blizu Marije Vnebozete na Holmes Ave. hiša za 2 družini 4-4.	1 soba zgotovljena na 3.
nadstropju. Dve veliki garaži Poceni!
Joseph Globokar
HE 1-6607	986 E. 74th St.
(130)
Dom in dohodki
•
E. 72 St., južno od St. Clair, hiša 8 sob za 1 družino je naprodaj. Se tudi lahko rabi za 2 družini ker ima 2 kopalnici, 2 kuhinji, in 2 vhoda, novi fur-nez na plin, bakrene cevi. — Oglejte še danes.
Yerty Realtors
UL 1-1925	1573 Hayden Ave.
(jun.30,jul.2,3)
Hiša naprodaj
Hiša 7 sob za 1 družina, zraven tudi lot 40 čevljev, blizu cerkve Marije Vnebovzete. Morate videti, da ga cenite. Zmerna cena Lahko vidite po 5 uri pop. na 683 E. 157 St., blizu Holmes Ave.	(130)
Slaščičarna, naprodaj
Proda se slaščičarna, ki ima vsakoverstne predmete kot igračke, šolske potrebščine in drugo. Nahaja se na 1462 Addison Rd. Pokličite EN 1-4264. (130)
Hiša naprodaj
Eno družinska hiša (all steel home) z dvema spalnicama na 1015 E 62 St po ugodni ceni naprodaj. Na razpolago je tudi oprema (štedilnik, Hotpoint-hladilnik) avtomatični pralnik in sušilec perila.)	—(129)
Hiša naprodaj ali v najem
Hiša za 1 družino, 8 sob, se proda ali da v najem. Hiša je na 1265 Norwood Rd. Vpraša se na 6800 Edna Ave.	(129)
Soba v najem
Moški dobi v najem opremljeno sobo na 5§01 Prosser Ave. Pokličite EN 1-5953.
(131)
Delnice naprodaj
Prodajo se delnice North American banke (75 shares). Pokličite EX 1-3570.	—(130)
Naznanilo
Društvo St. Clair Grove št. 98 W.C. ne bo imelo .seje meseca julija in avgusta. Tajnica Mary Krainz se je preselila na 1230 E. 172 St., telefon KE-1-5047.
THE MAY CO.’S BASEMENT
Style
B
MI DAJEMO IN ZAMENJAMO EAGLE ZNAMKE
Posebno ugoden nakup!
Mavrične opanke s podloženimi stopali poceni!
4" mnogobarvne
letne sandale
VRSTE:
•	Visoki klini
•	Srednji klini
•	Nizki klini
•	V gležnju jermen
•	V gležnju oviti jermen
•	Pregibni jermen
•	Sabot jermen
BARVE:
•	Mehikanske večbarvne
•	Tropične večbarne
•	Miami večbarvne
•	Modre Ombre
•	RRjave Ombri
Te opanke so zračne in lahne skozi celo poletje. Narejene so trdno, podplati so trpežni, gornji del iz pravega usnja, stopalo podloženo, pete prevlečene. Štiri različne vrste. Mere 4 do 9, samo srednje širine.
Ljudstvo je bilo tam mirno in se ni vzdignilo med vstaše, a prišli so Kozaki pod Krzečov-skim m polu-mesecem in so črn prisilili, da je prestopila v njihove vrste. Dvore, mesta — so požgali, šlahto pa ,ki ni zbežala, so — poklali, a med njimi i starega gospoda Jeleca, davnega slugo in prijatelja doma Višniovieckih. Knez se je bil torej namenil, da, združivši se z Osinjskim in Koreckim, potolče Krzivonosa, krene potem na polnoč proti Ovruču, da se sporazume z litevskim hetma--nom in vzame buntovnike med dva ognja. A vsi ti načrti so se zrušili radi prepovedi, katero je dal knez Dominik obema polkovnikoma. Zakaj po vseh pohodih, bitkah ;n trudih Jeremija sam ni bil dovolj močan, da bi se meril s Krzivonosom, zlasti ker se na kijevskega vojvodo tudi ni mogel zanesti.
Gospod Januš je namreč zares z dušo in srcem pripadal mriovni stranki. Upognil se je sicer pred veljavnostjo in silo Jeremije in je moral iti z njim, toda čim bolj je videl, da je ta veljava omajana, tem sklonejši je bil, upirati se bojevitim kneževini željam, kar se je tudi takoj pokazalo.
Gospod Skrzetuski je torej poročal, a knez ga je molče poslušal. Vse starešinstvo je bilo navzoče pri poročanju, vsi o-brazi so se zresnili, ko so slišali odgovor polkovnikov, a oči so se obrnile na kneza, ki je rekel:
“Torej knez Dominik jim je že poslal prepoved?”
“Da. Kazali so mi jo v pismu.”
Jeremija Se je oprl z dokami na mizo, in skril obraz v dlani. Črez kratko pa je odgovoril:
“Zares, to je več, nego more človek prenesti. Ali naj samo jaz delam in naj mesto pomoči dobivam ovire? Ali ne bi mogel iti tja proti Sandomierzu. na svcia posestva in tam mirno sedeti.; In če nisem tega storil, ali nisem storit iz ljubezni do domovine? To je sedaj nagrada za trud, za troške imetja, za kri
Knez je govoril mirno, toda taka trpkost, taka bol je drgetala v njegovem glasu, da je vsem žalost stisnila srca. Stari polkovniki, veterani izpod Pu-tivla, Starca, Kumejkov in mladi zmagovalci iz zadnje vojne so pogledovali nanj z neizrecno skrbjo v očeh, ker so vedeli, kako težak boj bije sam s seboj ta železni človek, kako strašno mora trpeti njegov ponos vsled
ponižanja, ki se je zvalilo nanj.
On, knez “po božji milosti” — on, vojvoda ruski, senator Poljske, se je moral umikati takim Hmielnickim in Krzivonosomj;: on, pravi monarh, ki je še nedavno sprejemal poslance ino-stranih vladarjev, naj se umakne s polja slave in se zapre v kak gradič, čakajoč izida vojne, ki jo bodo vodili drugi, ali pa naj čaka sramotnih pogojev. On, Ustvarjen za velika dela, čuteč moč, da bi jim bil kos— se je moral priznati onemoglega-
To trpljenje in ti trudi so se kazali na njegovi postavi. Shujšal je znatno, oči so mu upadle, lasje, črni kakor vranja perut, so počeli siveti. Toda nekak velik, tragični mir se je razlil po njegovem obličju, ker ponos mu je branil izdati trpljenje.
“Haj naj bo tako!” je rekel, “pokažemo te,j nahvaležmi domovini, da se ne znamo samo vojevati, nega da znamo tudi poginiti za njo. Res je, raje bi padel slavnejše smrti v kaki drugi vojni nego proti kmetom v domači vihri; toda kaj se hoče!”
“Milostivi knez,” je prekinil kijevski vojvoda, “ne govori, milostivi knez, o smrti, zakaj dasi ni znano, kaj je Bog komu namenil, vendar je še mogoče daleč od nje. Občudujem vojni genij in junaško srce vaše knežje milosti, vendar pa ne morem jemati v zlo niti kraljevemu namestniku, niti kanclerju, niti regimentarjem, da izkušajo to domačo vojno zadržati s pogodbami, ker se v njej preliva bratska kri, in kdo bo imel korist iz obojestranskega sovraštva, če ne zunanji sovražnik?”
Knez je dolgo gledal v vojvo-dove oči in rekel odločno: “Zmagancem pokažite ljubezen — sprejmejo jo s hvaležnostjo in sp je bodo spominjali; zmagovalcem bodete le v posmeh. Dal Bog, da ne bi bil nihče nikdar temu ljudstvu delal krivice! Ko pa se je enkrat razvnela vstaja, treba jo gasiti ne s pogodbami, temveč s krvjo. Drugače sramota in pogin nam! 7 ! . .”
“Pogin prej, če bomo vojno vojevali na lastno roko,” je odgovoril vojvoda.
“Ali znači, da vaše blagorodje ne pojde dalje z menoj?” “Milostivi knez! Bog mi je priča, da ne storim tega v hu dobnem namenu, toda vest mi pravi, da naj svojih ljudi ne izpostavljam očividnemu poginu —- ker to je draga kri in utegne še Poljski koristiti.”
Knez je umolknil, a črez nekaj časa se je obrnil k svojim polkovnikom:
“Vi, stari tovariši, me ne zapustite. kajne?”
^---------------------------------------------------
Pomlad je (as za čiščenje
Vašega, stanovanja in hiše sploh. Gotovo ste že pometli vets prah iz najskrivnejših kotov, umili morda tudi stene in pohištvo obrisali zunaj in znotraj. Kaj pa Vi sami, ali ne mislite, da bi bilo treba tudi Vašega notranjega človeka v Vas pravtako temeljito očistiti od zimskih na-slag, ki se nabirajo stalno v človeku, tudi pri Vas, morda že več let nazaj ?
Pripoznano najboljše sredstvo zato je naša ZDRAVILNA KOPEL, o kateri so zdravniki in dosedanji kupci polni hvale. S to kopeljo izpotite bolezenske kali prehladov, revme, nečiste krvi (izpuščaji!) in podobnih bolezni, ki se nabirajo v Vas. Bodite uvidevni in ne odlašajte, dokler je še čas. Tudi ODVISNO TEŽO si boste zmanjšali s stalno rabo vsak teden. Ta na najlažji način pripravljena kopel je naravnost čudovito sredstvo, da dosežete ono ZDRAVO težo, ki odgovarja Vaši postavi.
Zdravilna kopel stane samo $25.00 v delavnici v Clevelandu, kjerkoli v U.S.A. $27.50 vse vpošteto, poštnina, zavarovalnina, sales-tax. Ničesar ni treba kupovati posebej. Pišite po pojasnila:
Cherne Health Bath
6904 St. Clair Ave. Cleveland 3, O.
V
Kadar potrebujete zavarovalnino
proti ognju, vikarju, n avtomobile, se lahko in zanesljivo obrnete na obrnete na
L Petrich — IV1-1874
UMI KILDEB* AVE.
ANGLEŠKO-
SLOVENSKO
BERILO
(DR. KERNA)
je zopet ▼ zalogi.
Po poiti stane $3.25.
Dobite ga ▼ potniški pisarni
AUGUST KOLLANDER 6411 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio U. S. A.
NA POTI K BLAGOSLOVU. — V okolici Limburga na Nemškem imajo staro navado, ki izhaja še iz srednjega veka, da se podajo kmetje enkrat v letu na svojih konjih v procesiji do cerkve Matere Božje, kjer jim duhovnik blagoslovi konje. Na sliki vidimo duhovnika, ki jezdi v procesiji. Podobna navada je obstojala tudi na vecih krajih v naši stari domovini.
Na te besede so planili vsi polkovniki h knezu, kakor bi jih bila pahnila ena sila in volja. Nekateri so poljubovali njegovo obleko, drugi so mu objemali kolena, drugi so dvigali k njemu roke in vzklikali:
“Mi ostanemo pri tebi do zadnjega diha, do zadnje kaplje krvi!”
“Povedi! Povedi nas! Brezplačno bomo služili!”
“Milostivi knez, dovoli, da i
jaz umrem pri tebi” je klical, rdeč kakor deklica, mladi gospod Aksak.	^
Videč to, je bil tudi kijevski vojvoda razburjen, knez pa je hodil od enega do drugega, stiskal vsakega za glavo in se zahvaljeval. Veliko navdušenje je prevzelo starejše in mlajše. Iz oči bojevnikov so se usipale i-skre, roke so vsak hip grabile za sablje.
“Z vami živeti! Z vami umreti!” je govoril knez.
“Zmagamo!” so klicali oficirji. “Na Krzivonosa! Pod Polono! Kdor nas hoče zapustiti, stori to! Pomoremo si brez pomoči. Nočemo se deliti ni v slavi ni v smrti!”
“Gospoda!” je rekel nato knez. “Moja volja je, da se, preden udarimo na Krzivonosa, vsaj malo odpočijemo, da se nam povrnejo moči. Že tretji mesec teče, da skoro s konj nismo sedli. Od trudov, slabega vremena in izmenjave podnebja nam že skoro pada meso od kosti. Konj nimamo, naša pehota hodi bosa. Pojdimo torej pod Zbaraž, tam oživimo, in se odpočijemo — morda se tudi kaj vojakov zbere pri nas in pojdemo z novimi silami v boj.”
“Kdaj ukaže vaša knežja milost, da se dvignemo?” je vprašal stari Zacvilihovski.
“Brez odloga, stari vojak, brez odloga:”
Tu se je obrnil knez do vojvode:
“In vaša milost, kam se napotiš?”
“Pod Gliniane, ker slišim, da se tam zbirajo vojske.”
“Tedaj sprejmemo vašo knežjo milost do mirnega kraja, da se vam ne pripeti kaj hudega.”
Vojvoda ni nič odgovoril, ker mu je bilo malo neprijetno. On je kneza zapuščal, knez pa mu je celo skrb izkazoval in ga nameraval spremljati. Ali je bila v kneževih besedah ironija — vojvoda ni vedel. Vendar ni navzlic temu opustil vso j e namere, ker so ga knežji polkovniki čim dalje nejevoljne je gledali — in jasno je bilo, da bi v vsaki manj redni vojski nastal hrup proti njemu.
Poklonil se je in odšel. Polkovniki so se tudi razšli, vsak k
svojemu praporju, da bi se pripravili na odhod; ostal je s knezom edino Skrzetuski.
“Kaki vojaki so pod onimi prapori?” je vprašal knez.
“Tako izvrstni, da boljših ni najti. Dragonci so izvežbani po nemškem redu, a v pehotni gardi so sami veterani iz tridesetletne vojne. Ko sem jih ugledal,, sem mislil, da so rimski triariji.
“Ali jih je mnogo?”
“Dva polka z dragonci, skupaj tri tisoč ljudi.”
“Škcda, škoda! S tako pomočjo bi se dale izvesti velike stvari!”
Trpljenje se je knezu vidno slikalo na obrazu. Po trenutku je rekel, kakor sam sebi: (Dalje prihodnjič)
SLOVENSKA ZADRUŽNA ZVEZA
667 E. I52nd Street
16201 Waterloo Rd.	712 - 714 E, 200 St.
GROCERIJA in MESNICA
PIVO IN VINO
samo na 667 E. 152 St., kjer lahko kupite za vzeti iz prostora, ali vam dostavimo v zabojih na dom.
BEER and WINE TO TAKE OUT
Pokličite GL 1-6316
Se priporočamo zia, naročila

SEARS
ROEBUCK AND CO.
. J
Odprto v četrtek, soboto in ponedeljek do 9 ure zvečer
OČISTI - PREPLESKAJ NA SN0WHITE NAČIN!
Enkratno pleskanje zadošča
Bleščeče belo, zelo pripravno Enkratno pleskanje ostane dalj časa belo Odporno proti vlagi in plesnobi
Samo enkrat! Da, enkratno pleskanje pokrije boljše, ostane bolj belo, drži tako dolgo kot dvakratno pleskanje z navadno prvovrstno barvo, če jo rabite z No. 10 Undercoat bo enkratno pleskanje enakovredno trikratnemu!
V VSEH SEARS TRGOVINAH
Trpežen Spar Varnish Reg. 1.59	*^39
Odporen proti vreli vodi, sadnim kislinam in ostremu milu! Prevlečen ali nabrizgan se posuši v 4 urah. Pokrije 150 do 160 kvad. čevljev.
V vseh Sears trgovinah
Outside Undercoat Reg. 4.59	10
Zakrije razpoke na lesu in zgradbi. Daje barvi enakomernost in sijaj, jo napravi trpežnejšo, trdnejšo in bolj prijemljivo.
V vseh Sears trgovinah
Nove Deluxe Pečice
Iz nerjavečega jekla
Prenosne	*49 95
Kar naj že bo . . . kuhanje na teh aluminijastih pečicah je dovršeno. 20x16 inč kromiran raženj, deska za rezanje.
V vseh Sears trgovinah
4-Quart Zmrzovalnik Naredite sladoled doma
Kupite pri Searsu $9 29 2-qt. zmrzovalnik *5.95 6-qt. zmrzovalnik *11.25 4-qt. elek. zmrz. *19.25
V vseh Sears trgovinah
“Zadovoljstvo zajamčeno ali vrnemo denar” §EARS
Camegie at E. 86th	Lorain at W. 110th
4109 E. 131st St.	5927 Broadway
14922 St. Clair Ave.	4263 Pearl Rd.
328 Broad St., Elyria 95 N. Park Place, Painesville