Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1.25 Din. DELAVSKA POLITIKA ?i*iaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. r v®dništvo !n sprava: Maribor, Rttška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nafrankirana pisma se robče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socialne namene delavstva tei aameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za Inozemstvo mesečno Din 15,—. Čekovni račun št 14.335 Štev. 61 Ireda, 29, julija 1936 Španska konterrevolucija zlomljena Vlada in delavstvo zmagovalca na bo* jiščih Poročila iz Španije soglašajo v tem, da je konterrevolucija zlomljena. — Vladi zvesti čete in delavski bataljoni so v odločilni bitki porazili upornike v gorovju Sierra de Guadarrama, severovzhodno od Madrida in jih pognali v beg. Zasledovanje upornikov še traja. Reakcionarno časopisje, ki je vsak dan z naslado objavljalo vesti o zmagah upornikov, je v zadregi obmolknilo. Francosko desničarsko časopisje, financirano od vojne industrije, pa vodi še nadalje ogorčeno kampanjo proti francoski vladi, ker je pospešila dobave vojnega materijala španski vladi, češ, da je prekršila nevtralnost. Taisto časopisje pa je smatralo za popolnoma v redu, da je v svetovni vojni patrijotična francoska vojna industrija bila liferant orožja Nemčiji, s katerim je nemški militarizem ubijal francoske sinove. Podpirati demokra- 1 cijo proti konterrevolucijo je po bur-žuaznih načelih izdaja, podpirati sovražnika v boju proti lastnemu narodu patriotizem. Izgava predsednika vlade Predsednik španske vlade Giral je izjavil inozemskim časnikarjem, da je uporniško gibanje pred popolnim polomom. Smrtni boj te revolucije pa utegne še trajati. To je bil največji vojaški upor, kar jih pomni burna zgodovina Španije. Vlada ima v rokah tri največja in najbogatejša mesta: Madrid, Barcelono in Bilbao. Uporniki imajo samo še nekaj pokrajinskih mest, kakor Sevilo, Cordobo, Sara-gosso in Burgos. V Maroku so uporniki še gospodarji, na Balearskih otokih so pa že zmagale vladne čete. Upornikov, pravi predsednik vlade, i niso zmagale vladne čete, marveč ve-| lika ljubezen do svobode, ki odlikuje i vsakega pravega Španca. j Italijanski in nemški fašizem podpirata upornike Iz poročil je razvidno, da sta moralno in finančno podporo dajala klero-generalskemu fašizmu v Španiji nemški in italijanski fašizem. Tako trdi »Populaire«, da so uporniki dobili tudi od italijanske fašistične vlade za nabavo vojnih potrebščin 500 milijonov v zlatu. Očividno je tudi, da je šlo za pofašistenje Španije, kar bi bil velik poraz za Francijo in fašistična zmaga bi pomenila velik poraz za vso demokratično Evropo, ker bi okrepljeni fašizem potem usiljeval isvcjo politiko ne le posameznim deželam, ampak vsej Evropi. Delavstvo se odločno bori za svobodo Španije Zločinski načrt revolucije v Španiji se mora smatrati kot akt pagan-skih bestialitet napram španskemu narodu. Španskemu plemstvu, ki je zastopano v fevdalnem in finančnem kapitalu ter v generaliteti in kleru, je vseeno, kako se prerije zopet do oblasti, da bo zopet plenilo narod ter uživalo sadove dela raztrganih in lačnih delavcev vseh strok. Ljudska republika, ki je zmagala pri volitvah februarja meseca, ima nalogo, da odpravi velike socialne krivice. Pagan-ske plemiče in kler, vsaj v tem zmi-slu kakor piše nedeljski »Slovenec«, je pa ta stvar tako ujezila, da so jeli snovati tajno protirevolucijo v svrho kapitalistične diktature, ki naj zopet garantira debelim in sitim gospodom pravico, da sme po svoji mili volji izkoriščati narod dalje. Z začudenjem opažamo, da v tem primeru zagovarja to paganstvo vse klerikalno in fašistično časopisje in radio. Republika Španija je bila na najlepši poti naravnega razvoja. Hotela je delati, hotela je popravljati socialne krivice. Toda fašisti, generaliteta, fevdalni klerikalizem in kler so zasnovali široko revolucijo proti razvoju Španije. Razpredli so svoje mreže po vsej Španiji, tajno in enotno, kar bi moralo biti zlasti v zgled delavstvu. Zagotovili so si nekatere važnejše vojaške postojanke, kjer je bilo precej vojnega materijala. Finančno pa podpirajo revolucionarje domači kapitalisti potom velike banke, s katero sodelujejo tudi inozemske banke in italijanski in nemški fašizem. Žal, moramo konstatirati, da se je delavsko gibanje po volitvah zopet cepilo na tri tendence, kakor je povedal Caballero. In to nesoglasje je mnogo pripomoglo k temu, da so Španki mogotci bili uverjeni, da je njih pšenica že dozorela. Delavstvo pa se je takoj po prvih pojavih zedinilo in šlo celo tako daleč, da so se vsi republikanci zedinili na točko programa: obramba republike. Neodločnost in liberalnost republikanske vlade, kakor tudi prerahla enotnost v delavskem gibanju je nedvomno v precejšnji meri krivo, da je obsovraženi klerofašizem mogel zanetiti tako krvavo revolucijo. Z deli zveste vojske in oboroženimi delavskimi bataljoni se je pravni vladi posrečilo vendarle organizirati | na vsej črti odločen odpor proti upor-! nikom. V vzhodnih pokrajinah je bil odpor celo takoj zadušen. S tem je bilo tudi obkoljenje Madrida, kar so uporniki nameravali, preprečeno. Na vladni strani se bori tudi mornarica in letalstvo. Francoska vlada dovoli dobavo orožja. Španska vlada je prosila v Parizu za orožje in municijo, Vlada je dobavo dovolila, kar silno grize zopet pa-ganske desničarske francoske kroge. Tudi Angliji ni stvar prav všeč. Uporniki hočejo — narod »osvoboditi«. Svobodo španske reakcije že poznamo par sto let. Gre za boj proti »marksizmu«. Navajeni smo Že teh metod. Kapitalist najlažje pove to, kadar se bori za svoje privilegije, češ, da se bori proti marksizmu. Tepec bi bil, če bi povedal, da se bori za svoj kapital in svoje privilegije. Mi pa tudi vemo, da se proti marksizmu bore samo sovražniki delavstva. Razni fašizmi nam to že praktično dokazujejo, ker dvigajo zopet izkoriščanje in poslabšujejo socialne razmere. Boj proti m^ksizmu je danes samo prazna demagogija kapitalistov in njih hlapcev, če govorimo o socialnem in političnem standardu. Ka8 pravi Largo Caballero? Pred nekaj dnevi je izjavil s. Largo Caballero o položaju glede španskega upora, da so prvotno obstojale tri tendence v delavskem gibanju. V zadnjih mesecih je bilo mnogo disidentov eliminiranih, ali vendar je še ostalo marsikaj, kar nas je delilo. Čim so pa te sile delovnega ljudstva zvedele, da generali, združeni z vsemi silami reakcije, pripravljajo odločilno bitko, je bila v celoti obnovljena skupna fronta. Prihajam iz Madrida, kjer smo se zedinili. Preko noči so vse te razlike izginile. Takoj smo osnovali odbor za delavsko brambo, ki sestoji iz zastopnikov vseh tendenc. Ni več strank med španskimi republikanci. Obstoja samo velika množica vseh onih, ki so pripravljeni, da žrtvujejo svoje življenje za osvoboditev Španije od reakcije, ki ji je vedna nevarnost. Napraviti je treba konec vsem puntarskim elementom, vsem onim, ki že leta poizkušajo z vsemi sredstvi, da priprečijo vsakršen napnedek tako na socialnem kakor političnem polju. Vedeli bi radi, če bomo zmagali. Niti trohice dvoma ni o tem. Zmaga je naša in tokrat za vedno. Ljudstvo hoče odstraniti sovražnike Španije. Vlada ljudske fronte, kakor vse prejšnje republikanske vlade, so bile preveč popustljive in liberalne. Naši nasprotniki pa niso. Na jugu Španije, kjer so čete generala Franka uspele, da so osvojile mesta in vasi, so šefe občin, ki jih je postavka ljudska fronte, postrelili brez odlašanja in njih domove požgali in porušili. Športniki, ki so prišli na olimpijado v Barcelono. Zaradi uoora reakcije je bila olimpijada v Barceloni odpovedana. Mnogo športnikov pa je že prišlo tja, V Barceloni so napravili veliko manifestacijo in se zahvalili vladi, da je v Barceloni upor zadušila. Na manifestaciji so govorili Angleži, Francozi, Holandci, Američani, Norvežani, Palestinci, Belgijci in zastopnik italijanskih emigrantov. Zahvala in občudovanje herojskega boja proti reakciji in fašizmu je veljalo združenemu ljudstvu. Manifestacija je napravila mogočen utisk in mnogo teh športnikov je takoj vstopilo v katalonsko milico, ki je odhajal proti Saragosi. V Kataloniji so se vsi delavci zedinili v socialno unijo. Asturski in katalonski rudarji, ki so prišli v velikem številu na olimpiado, so prav tako vtopili v milico. Ženski bataljon v delavski vojski. Delavci so sestavili že peti polk dobrovoljcev, pri katerem je bataljon ženskih prostovoljk. Predsednik španske republike Azana se je po radiju zahvalil braniteljem republike ter izjavil, da je revolucija »zločin zoper pravično stvar republike«. Pozval je obenem vojaške skupine, da se pokore, ker je zmaga vlade že odločena. Lokarnska konferenca Francoski levičarski tisk zahteva, da se povabi tudi Malo antanto V četrtek in naslednje dni so se sestali zastopniki Anglije, Francije in Belgije v Londonu. Te male lokarn-ske konference sta se udeležila tudi francoski predsednik vlade Leon Blum in zunanji minister Delbos. Konferenca vseh petih lokarnskih dežel (še Italije in Nemčije) naj bi se vršila koncem avgusta ali početkom septembra v Belgiji. Tako želi Anglija in bo v Berlinu osebno posredovala. Francoski levičarski tisk pa zagovarja širšo konferenco, h kateri naj bi se povabilo Malo antanto, Poljsko in eventualno tudi Rusijo, kar bi pa-riralo italijansko zahtevo po konferenci evropejskih velesil. Zmagalo bo vsekakor angleško stališče, ker gre v tem trenutku predvsem za po-renski pakt. Mii ie bil dunajski župan Seitz p®-miloščen? Avstrijska vlada je pomilostila okoli 10.000 oseb, večinoma fašiste. Med poročili o pomilostitvi je bilo tudi ime bivšega dunajskega župana s. Karla Seitza. Seitz pa ni bil pomi-loščen. Klerofašizem je le umaknil obtožbo proti Seitzu, ker se je bal blamaže, in je bila zaradi tega tožba proti njemu ustavljena. Seitz je bil obtožen že več let, do obravnave pa ni prišlo, ker je. bila obtožba neutemeljena. Kolektivna pogodba v kmetijstvu V Franciji imajo veliko kmetijsko industrijo kakor pri nas v Vojvodini in na Hrvaškem. Delavstvo je zahtevalo izboljšanje plačilnih razmer, — Sklenjena je bila med delavsko in delodajalsko organizacijo pod vodstvom kmetiškega ministrstva kolektivna pogodba, ki zvišuje mezde poljedelskih delavcev za 12 do 15 odstotkov. V sporih razsoja paritetna komisija. Investicije v Franciji Blumovi vladi je parlament odobril s 580 glasovi kredit štirih milijard frankov za investicijska dela v letošnjem letu. To je domala deset milijard dinarjev v enem letu. Zedinjene drlave grade volne iadle Admiral Standley je izjavil, da grade Zedinjene države v svojih ladjedelnicah 95 vojnih ladij, ki bodo imele skupaj tonaže 288.000 ton. Ogromna okrepitev mornarice. Za skupen nastop demokratičnih sil in samostojno socialistično gibanje Dva velika socialistična shoda S, Topalovič govori v Trbovljah pred 2500 in v Mežici pred 800 poslušalci dnevna politika interesom imovitih slojev. V tem oziru pri nas ne bo drugače, tudi ne, ako pridejo na krmilo demokratične meščanske stranke. Državni dohodki iz naslova davkov znašajo osem milijard dinarjev letno. Toda od teh osem milijard plačajo imoviti sloji poldrugo milijardo (in še v tem znesku je vštet uslužbenski davek), sedem in pol milijard pa plača ljudstvo na indirektnih davkih, taksah in monopolih. V dajatvah državi po-stoji ogromna razlika izmed premože-nih in revnih. Revež mora plačati sladkor, petrolej, sol itd. prav tako drago kot bogataš. Vendar pa vemo, da imajo posedujoči sloji več vpliva na državo, njeno upravo in ekseku-tivo kot pa revni. Delavstvo se mora brigati, da bo uveljavilo v državi načelo politične, gospodarske in socialne enakosti, zato mora, zaključuje govornik, stremeti za tem, da bo postalo politični faktor strnjen v vrstah lastne stranke Socialistične zveze delovnega ljudstva. Govor s. Topaloviča so navzoči večkrat prekinili z glasnim odobravanjem, zlasti, ko je poudarjal zahtevo socialističnega delavstva, da se mu dovoli osnovati lastno stranko, Socialistično zvezo delovnega ljudstva ter da od te zahteve ne bo nikoli odnehalo, pritrjevanja ni hotelo biti konec. Zborovanje v Mežici Mežica, 27, julija. Delavstvo Mežiške doline je že dolga leta želelo, da bi imelo priliko videti in slišati v svoji sredi s. Topaloviča, o katerem je že toliko čulo in v katerega so se zlasti pri zadnjih volitvah naši nasprotniki prav besno zaganjali. Končno se nam je naša želja tudi uresničila. Vest, da pride s. Topalovič, je spravila delavstvo na noge in zlasti mladi sodrugi so pokazali svoje zanimanje ter prihiteli od blizu in daleč na shod v Mežici. Zelo pohvalno moramo omeniti naše sodru-žice, ki nikakor niso hotele manjkati pri nedeljski manifestaciji za politične pravice delavskega razreda, torej tudi za politično enakopravnost žene. — Častno so bili na shodu zastopani Gu-šanjčani, Lešani in Prevaljčani, zlasti v velikem številu pa tudi Črnjani. Ob 11. uri dopoldne je s. Potočnik Karel otvoril zborovanje in prisrčno pozdravil s. Topaloviča, nakar so zaigrali vrli tamburaši delavsko koračnico. Ko se je pojavil s. Topalovič na s cvetjem in zelenjem okrašeni tribuni, postavljeni sredi vrta, je pristopila k njemu mala Mici Žagarjeva in mu v ljubkih verzih želela dobrodošlico, nato pa izročila krasen šopek. —■ Ganjen je s. Topalovič poljubil de- Naslednji govornik je bil s. Sedej (Ljubljana), ki je nadoknadil izvajanja s. Topaloviča zlasti z ostro polemiko proti stanovščini. Stanovščina je iznajdba fašizma, ki naj zajamči trajno izkoriščanje delavstva po kapitalu, delavstvu pa vzame zadnjo možnost obrambe. Izvajanja govornika so podžgala delavstvo, ki je govorniku burno ploskalo. Predsednik shoda s. Pliberšek je pred zaključkom podčrtal dva aktualna problema. Prvi, ki se tiče rudarskih zahtev, drugi, ki se tiče skupnega nastopa bodočih občinskih volitvah. Poudaril je, da se naj delavci, kmetje in obrtniki ne pustijo begati od nikogar in da se morajo tudi v bodoče združiti za skupen nastop delavcev, kmetov in obrtnikov. Z velikim odobravanjem je bila sprejeta predlagana pozdravna brzojavka županu s. Jakobu Klenovšku, ki leži težko bolan v splošni bolnici v Ljubljani. Zborovanje je poteklo v najlepšem redu in miru, ter je pokazalo javnosti, da se rudarsko delavstvo vzlic krizi zaveda svojih pravic in da skupno z ostalim delavstvom terja pravico, da se sme združiti v svoji lastni politični stranki, Socialistični zvezi delovnega ljudstva Jugoslavije. klico na čelo. Za deklico je pristopil še mali Robert Vrhovnik in ga pozdravil ter mu predal rdečo zastavico, simbol mednarodnega socializma. Tudi njega je s. Topalovič poljubil. Zborovalci pa so globoko dirnuti živahno ploskali. Četudi je s. Topalovič govoril v srbščini, so ga vendar vsi razumeli in pazno sledili njegovim izvajanjem. Ob koncu govora pa so ga nagradili z živahnim ploskanjem. Za njim je govoril s. Eržen, ki je spomnil navzoče na 22. obletnico mobilizacije in začetka svetovnega klanja, poudarjajoč, da je prišla sedaj doba mobilizacije mas delovnega ljudstva za demokracijo in resnični mir. Duhovno pripravo za ta boj pa moramo črpati iz »Delavske Politike«. Le na ta način si moremo biti sigurni svojega uspeha in uresničenja našega gesla: za kruh in svobodo! Prelepo manifestacijo je zaključila koračnica delavskih tamburašev. — Shod pa je rodil tudi pozitivne uspehe — 30 novih naročnikov »Delavske Politike«! Mežiška dolina je pokazala, da hoče biti v socialističnem gibanju med prvimi! ! Zagrebški mizarji so zmagali kljub izdajniški vlogi hrvaške »delavske« organizacije Trbovlje, 26. julija. V soboto, dne 25. t. m. se je vršil v Delavskem domu impozanten socialističen shod, na katerem je govoril s. dr. Živko Topalovič. Za shod je vladalo ne samo v Trbovljah, ampak v vsem revirju veliko zanimanje. Več sto sodrugov in sodružic je prihitelo na shod, tudi iz Zagorja in Hrastnika. Dvorana Delavskega doma je bila že davno pred otvoritvijo natrpano polna. Prihajale pa so še vedno nove trume, ki niso več mogle v dvorano. Vsled ogromne udeležbe se je moralo zborovanje prestaviti iz dvorane na prostorno dvorišče, kjer je ob pričetku zborovanja valovilo pravcato morje človeških glav, strnjenih okoli govorniške tribune. Shod je otvoril s. Pliberšek in pozdravil s. Topaloviča, kateremu so poslušalci priredili živahne ovacije. Naši vrli delavski pevci iz Trbovelj in Hrastnika so nato zapeli delavsko himno, nakar je še godba zaigrala delavsko koračnico. Med zborovalci je vladalo svečano razpoloženje, ko je s. Topalovič povzel besedo. Vlada je pred letom dni obljubila, da bo uveljavila nove politične zakone, je rekel s. Topalovič. V finančnih dvanajstinah si je dala izglasovati tudi pooblastilo, da sme te zakone ustvariti brez sodelovanja parlamenta do 1. septembra t. 1. Zato je tembolj nerazumljivo, ako sedaj čujemo, da te svoje obljube ne namerava izpolniti, ampak hoče izvesti nove občinske volitve z javnim glasovanjem in da bo tudi nadalje delala s parlamentom g. Jevtiča, namesto da bi ga razpustila in razpisala nove volitve. Delavstvo ima svoje razredne interese. Ima pa tudi največ interesa na tem, da bi v državi zavladali svoboda in demokracija, ker bi v takih razmerah tudi najlažje prišli do od nas vseh zaželjene stranke, do Socialistične zveze delovnega ljudstva. Stanje v kakršnem se dandanes nahaja večina držav, zahteva sodelovanje vseh demokratičnih sil, ne samo zato, da pridejo državljani do svojih pravih svoboščin, da si jih pribore, če jih nimajo, ampak tudi zato, ker je demokracija v državi najboljše jamstvo miru. Fašizem najprvo zasužnji svoj lastni narod, potem' pa teži za zasužnenjem tudi tujih narodov, za kar nam je usoda Abesinije najbolj ši dokaz. — Diktature predstavljajo stalno vojno nevarnost, Izprememba režima v državi pomeni izpremembo politike. Vlada ljudske fronte v Franciji je vlada, ki je odgovorna masam naroda, ja vlada narodne svobode. Narod, ki si zna priboriti svojo notranjo svobodo, bo znal braniti to svojo svobodo tudi na-zven, V svobodi in demokraciji pa mora delavski razred neprestano misliti na zaščito svojih pravic in pridobivanje novih. Položaj delavstva je drugačen v državah, kjer delavstvo nima besede in zopet drugačen v državah, kjer ima politični vpliv in besedo v vladi. V državah, kjer delavstvo odloča v vrhovih države, se nalagajo bremena predvsem na rame bogatašev, v državah, kjer je delavstvo brez moči, preval ju je jo kapitalisti vsa bremena krize na delavstvo. Racionalizacija se vrši v škodo delavstva, nezaposlenost rase, nezaposleni pa ostajajo prepuščeni samim sebi. Za rešavanje krize postojata dva recepta; en način, i ki si ga poslužuje kapitalizem je podaljševanje delovnega časa in zniževanje mezd. Ta način je vdomačen tudi pri nas. Drug način obstoji v skrajšanju delovnega časa in povišanju mezd; je to način, ki ga uvaja vlada ljudske fronte pod socialističnim vodstvom v Franciji. Naše delavstvo je v sedmih letih diktature izgubilo celih devet milijard dinarjev na zaslužku. Tega ne občuti samo naše delavstvo, ampak vsi, ki od tega delavca žive. V državi, kjer delavstvo politično ničesar pomeni, je prikrojena vsa V Zagrebu je stavkalo okoli 800 mizarjev ter v boju zmagali oziroma njih svobodna strokovna organizacija. Zanimivo pa je, da se je tudi tukaj vmešavala v gibanje hrvaška »Delavska zveza«, ki poje slavo drju. Mačku, da bi uspeh naše organizacije onemogočila, kakor je to že prej poizkušala v Varaždinu. Strokovna organizacija je celo odklonila pogajanja ob navzočnosti »rumenih«, dočim so delodajalci zahtevali njih navzočnost. Zastopniki so zato zapustili pogajanja, »rumeni« pa so v vsej naglici kolektivno pogodbo z delodajalci podpisali. Delodajalci so bili drugi dan jako razočarani, ko je prišlo le kakih sto delavcev na delo, ostali so pa stavkali dalje. Uvideli so delodajalci končno, da jim pogodba, ki so jo sklenili z »rumenimi«, nič ne pomaga, pa so jo radi sklenili s svobodno strokovno organizacijo. Poraz »rumenih« najprej v Varaždinu in sedaj v Zagrebu je jako zna- čilen, ker se dr. Maček osebno prav interesira za to »rumeno« zvezo. 'Rumeni« se iz teh polomij sicer ne bodo ničesar naučili, nauči se pa lahko delavstvo spoznavati svoje sovražnike. Arnautovič obsojen na 15 let lete Poslanec Damjan Arnautovič, četnik, je streljal v narodni skupščini. Obtoženec je trdil, da je bila to šala. Zadel ni nikogar. Vendar se je vzdrževalo mnenje, da je bil strel namenjen predsedniku vlade. Če je bil namen, je to zločin, če pa le šala, je bila ta neokusna. Državno sodišče za začito države je v petek razglasilo sodbo in. so bili obsojeni Arnautovič na 15 let ječe, Dragiša Stojadinovič na pet let, Vasilije Trbič na štiri leta, Dragiša Mo-lovanovič na eno leto in šest mesecev ječe. Vsi obenem na izgubo časti. Trije obtoženci so bili oproščeni. Dama Ut. si/eiu iTfirnirrnr i ni—mi ■miaii 11 nnniiinrii—r Mednarodni učiteljski kongres — se ni smel vršiti v Beogradu. Določeno je bilo, da se bo vršil od 8. do 11. avgusta t. 1. mednarodni učiteljski kongres v Beogradu. Prosvetni in zunanji minister sta dovolila1 kongres v Beogradu, v zadnjem trenutku pa so morale to preprečiti druge sile. Pariška centrala je nato odredila, da se bo kongres vršil iste dni v Ženevi. Učiteljska internacionala ima svoj sedež v Parizu. Na seji centralnega pripravljalnega odbora v Beogradu za mladinski mirovni kongres v Ženevi je bilo sklenjeno, da se izvolita kot častna člana odbora predsednik vlade g. dr. Stojadinovič in notranji minister g. dr. Anton Korošec. — Na čelu ženevske mirovne akcije v Jugoslaviji stoje tudi sicer prvaki JRZ. »Slovenec« je doživel lepo blamažo, ko je v svoji preveliki gorečnosti in podžgan po oklicu »Pax Romane« tej mirovni akciji udaril komunistični pečat. Še več! »Pax Romane« se ne bo udeležila mirovnega kongresa v Ženevi ne radi tega, ker naj bi to bila komunistična prireditev, ampak radi tega, ker ta organizacija pod vodstvom Vatikana ne bi mogla na kongresu zavzeti drugačnega stališča kot fašistična mladina Italije, ki jo bo poslal Mussolini. Na ta način bi bilo vsemu svetu očitno, da sta Mussolini in Vatikan enotnih misli in enotna v akciji. Stavbinski delavci v Skoplju stavkajo zaradi povišanja mezd na teden dni. Delodajalci nočejo sprave. Delavstvo nadaljuje stavko. Tovarna svile v Osijeku je odpustila 200 delavcev, čeprav je delavstvo umaknilo svoje zahteve. Cankov je že predrzen. Bolgarski profesor Cankov je fašist. Že več let zahteva zase diktaturo v Bolgariji in se upira demokraciji dežele. Tudi v sedanji vladi ima dva pristaša. Da še končno dokoplje do oblasti, je že organiziral napadalne oddelke. Pristašev pa ta fašist nima mnogo. Pri volitvah bi utegnil dobiti po mestih 25, na deželi pa le 10 odst. glasov. Can-kovem fašizmu se upirata zlasti obe kmetiški organizaciji. Zbuja se pa že tudi v Bolgariji ljudska fronta. Avstrijcem se že utepa. Nacizem je postal v Avstriji silno agilen. Kancler dr. Sušnik mu je sam dal potuho s pogodbo med Avstrijo in Nemičjo. V Linču je v petek prišlo do velikih demonstracij, ko so se vrnili po pomilostitvi nacisti iz ječ. Priredili so amnestirancem velik banket v dveh hotelih. Demonstrirali so s kljukastimi križi in vzklikali Hitlerju. Policija je bila — brez moči. — Vladni list svari sicer amnestirance, da so bili le pogojno izpuščeni. Nemčija je priznala aneksijo Abesinije po Italiji. Sedaj bi imela Nemčija v Adis Abebi le generalnega konzula. Načelo plemenske čistosti v Nemčiji je — bajka. Delavci, uradniki, profesorji, to je samostojno misleči ljudje v Nemčiji ne smejo biti v židovskem sorodstvu. Drugače pa je z ljudmi, ki jih Hitler rabi. Med takimi ljudmi je Alfred Rosenberg, ki je židovsko-mongolsko-letiške krvi. Organizator nemškega letalstva general Milch je po očetu Žid. Njegovi sorodniki v Šleziji spadajo vsi pod protižidovsko naredbo. Imamo pa še tretjo veličino ministerialnega direktorja Wohlfahrta j ki ima jako važno vlogo v ministrstvu gospodarstva. Ti ljudje so najboljši prijatelji Goringa in Hitlerja, ki po svojem izrazu jako zbujata sum sorodstva z židovstvom. Vsi drugi so že bili prej nemški državljani, dočim sta postala Rosenberg in Hitler šele po letu 1918. Prvi torej spada v Rigo, drugi v Braunau, če bi šlo pri teh dveh tudi tako točno. Goring sam je izjavil na pritožbe, da v svojem ministrstvu odloča sam, kdo je Arijec in kdo ne. Znani Papen je postal poslanik na Dunaju. Doslej je le vodil posle poslaništva. Bivši predsednik španske vlade | Quiroga, je bil na begu v Francijo i na meji umorjen. Ljubljana Krajevni medstrokovai odbor v Ljubljani obvešča vse v njegovo področje spadajoče organizacije, da bo v slučaju zadostnega števila udeležencev organiziral posebni vlak iz Ljubljane na Jesenice in nazaj na proslavo 301etnice jeseniških kovinarjev, ki se ibo vršila dne 15. in 16 avgusta 1936. Posebni vlak bo odšel iz Ljubljane dne 15. avgusta okoli % 8. uro zjutraj, tako da bodo imeli vsi udeleženci, ki se pripeljejo iz Kamnika, Vrhnike, Rakeka, Dolenjskega in Zidanega Maribor Kje so varnostni predpisi za podjetja! Skoro dnevno smrtne žrtve poklica. mosta, možnost priključiti se posebnemu vlaku. Kolesarji iz vseh krajev se zberejo 15. avgusta na Glavnem trgu v Kranju, odkoder se odpeljejo skupno ob 6. uri zjutraj proti Jesenicam. Vse kolesarje, ki niso dobri vozači, opozarjamo na težavno pot in jim svetujemo, da se poslužijo rajši posebnega vlaka. Podrobne informacije v pisarni Krajevnega medstrokovnega odbora v Ljubljani, Delavska zbornica. V Mariboru in okolici, pa tudi z drugih krajev beležijo zadnji čas skoro vsak dan kak smrten primer delavca, rodbinskega očeta ali mladeniča, ki je podpiral starše, ker so bili pri delu nezadostni varnostni predpisi, oziroma koristoLovski podjetniki niso izvajali zakonitih predpisov za varnost življenja delavcev. V nevarni deroči Muri je moral prejšnji teden v čolnu delati pri jezu delavec, ki ni znal plavati. Čoln se je preobrnil in deroča voda je pogoltnila mlado življenje. Milijonsko podjetje ni niti za hip pomislilo, da bi izbralo za takšno delo le dobre plavače in jih k temu primerno še zavarovalo. Abi tilu* «.•* # K i« t-i!i Mariborski nacisti »čiste nordijske rase« so se začeli zadnje dni že kar valjati v pijani oblasnosti: Posarje, vstajenje pruskega vojaškega škornja, Porenje, Avstrija, Gdansk — sedaj pa pride na vrsto še Maribor, tako se jim blede v njihovih pijanih možganih. In že so odredili, da slovenski delavci ne bodo več prepevali svojih himen, ki jih pojo malone že celo stoletje, ampak -bodo morali odslej naprej menda vsi na komando zatuliti Horst-\Vessel-Lied. Kakor potrebujejo krave svojega pastirja, tako pripoznavamo zabitim ljudem polno pravico, da se v blatu veljajo pred nogami svojega vsemogočnega »fiihrer-ja«. Zapomnijo pa naj si to puhle glave ba-stardov, da njihov fubrer še ni odločilen in tudi nikdar ne bo odločal, kaj bodo slovenski delavci zapeli, kajti ljudski val vstajajoče človečanske zavesti ne bo samo rasizmu z njegovimi koncentracijski taborišči zaprl pot z nepremagljivo barijero, ampak bo to kugo prej ali slej — z vsemi njenimi hlapci in podrepniki vred — korenito izrul s telesa kulturnega sveta. — Ako naše pesmi ne prijajo vašim ušesom, vajenim na »klasično« muziko kora Horst-Wessel-Lied, pa se podL vizajte in pojdite v tisti raj, kjer imajo topovi več redilne snovi, kakor mast in maslo. Ali ni skrajno ponižujoče, če ne nizkotno, da se pripadniki gosposke rase mešajo — med inferijorne polljudi, pa še pijejo sok iz njihovih prostaških prsi? Moderniziranje ceste proti Št. liju. Minuli pondeljek in torek je poslovala v Št. liju in v Košakih pri Mariboru uradna komisija radi ureditve raznih tehničnih vprašanj pri moderniziranju ceste od Maribora proti Št. liju do meje. Treba bo namreč omiliti celo vrsto ovinkov in v to svrho razlastiti potrebno zemljo. V Št. liju rabijo v to svrho pri železniškem nadvozu celo parcelo, ki je še last Južne železnice, oziroma njene naslednice, ki ima svoj sedež na Dunaju. Tudi v Košakih bodo morali za -to razlastiti 1 parcelo-njivo, iki je še last Južne železnice. Komisija je vsa vprašanja tekom dvodnevnega obhoda sporazumno rešila ob navzočnosti zastopnikov banske uprave, direkcije železnic, lastnikov prizadetih posestev in sodnih cenilcev. Upajo, da bodo z deli vendarle kmalu pričeli, člani komisije so mogli pri tem ponovno ugotoviti, da je ta del državne ceste v obupnem stanju, čeprav je največje tujskopr-o-metne in narodno-go-spodarske važnosti. Posebno mučno je bilo primerjanje naše ceste ob meji z nadaljevano avstrijsko državno cesto od naše meje naprej. ' Kako postopajo z delavci. Z ozirom na zadnjo notico v »Delavski Politiki« v zadevi zaposlitve 20 (delavcev, ki jih je naročilo gradbeno podjetje iz Ljubljane pri maribor- Z visoke strehe je padel mlad učenec in se ubil. Ali je tak dečko spadal k nevarnemu delu na streho, kjer bi moral biti vsaj privezan? it *•*«—•* • - •«_ i .«„u d, v t(i. *e»l? Dvomimo, kajti dva ni dni po tej smrtni nezgodi je že zopet padel delavec z zidarskega ogrodja v globino. V Libojah je električni tok ubil 261et-nega rudarja. V delavnicah je zmečkalo delavcu roko, drugemu nogo, tretjemu prsni koš in tako gredo žrtve iz dneva v dan brez konca. Inšpekcija dela pa je seve daleč in — denarja ni za komisije, za nadzorstvo življenja najbednejših. • j skl borzi dela za gradb-o ceste na Pohorje in kateri od tukajšnjega gradbenega vodstva niso bili sprejeti, nam sporoča Borza dela, da je storila vse, kar je bilo v njeni moči in njeni kompetenci. Napravila je z vsemi delavci zapisnik, (priložila potrebne priloge in poslala na tajništvo Delavske zbornice v Ljubljano, katero bo gotovo znalo najti potrebne korake, da se povrnejo oškodovancem stroški, ki so jih imeli, zlasti pa, da se v bodoče prepreči način, kako postopajo tvrdke z delavci. Smrtna nesreča v severni triglavski steni. V soboto, dne 25. t. m. sta pri plezanju v severni triglavski steni smrtno ponesrečila 191etni akademik Egon Lettner in 231etni slušatelj juridične fakultete Slavo Domicelj. Plezala sta v družbi z dvema drugima turistoma, ki sta pa vzela drugo smer. Lettner ie plezal pred Domiceljem in sta bila navezana na vrvi. V višini .okrog 300 metrov je Domicelj omahnil in pri tem potegnil Lett-nerja za seboj. Padla sta navpično 250 metrov globoko. Pri padcu sta zadevala ob skale, dokler nista popolnoma izobličena obležala na neki polici. Tovariša, ki sta bila priča nesreči, sta morala preplezati steno in se čez Prag vrniti v Aljažev dom, kjer sta alarmirala rešilce. Reševalci so spravili trupli na snežišče pod steno, -od koder so jih prepeljali v Maribor. Pokopali jih bodo danes, v torek na pobrežkem pokopališču. Prostovoljno v smrt. Preteklo nedeljo, dne 26. t. m. ob pol 3. uri pop. je skočila z brvi v Dravo in utonila 241etna tiskarska vlagalka Anica Szilagyjeva. Pokojnica je bila mirnega in tihega značaja, marljiva in uslužna ter med svojimi scvrstnicami zelo priljubljena. Kakor vse kaže, je šla v smrt v trenutku težke duševne depresije. Bila je zelo rahločutna in jo je vsaka, tudi najmanjša stvar hitro potrla. Naj ji bo ohranjen svetel spomin! Nabori se bodo vršili od 4, do vključno 8. avgusta za v Maribor pristojne vojaške obveznike, rojene 1. 1909. do vključno 1916, v Gambrinovi dvorani, vsakokrat s pričetkom ob 7. uri zjutraj. Gasilsko slavje v Mariboru. Prireditve 1. in 2. avgusta bodo vsestransko zanimive. Velika gasilska razstava v Unionski dvorani bo pestra slika preteklosti in sedanjosti obmejnega gasilstva. Razen tega bodo razni gasilski nastopi, vaja in blagoslovitev četrtega reševalnega avtomobila, ki bo najmodernejši v državi. V zvezi s slavjem- je obisk Mariborskega tedna in njegovih lepih razstav in zabav. Za vašo družino, okusen sladki kmečki kruh. Pekarna Rakuša, Koroška cesta. Celje V nedeljo, dne 2. avgusta t. 1. s pričetkom ob 9. uri dop. se bo vršil v »Unionu« elik POLITIČNI SHOD na katerega vabimo delavstvo, kmete in vse iskrene pobornike demokracije. ^ Na shodu poročata ss.: Petejan Josip in Sedej Alojz. Sodrugi in sodružice, skrbite, da bo udeležba res impozantna. Stavka delavcev pri regulacijskih delih na Savinji. Mariborska tvrdka Nasimbeni je v soboto, dne 25. t. m, izplačalo svoje delavstvo, zapo-sleno pri regulaciji Savinje. Že itak škandalozne plače t. j. Din 2.50 na uro, hoče ukiniti ter prisiliti brezposelne, da prevzamejo delo na akord in sicer za Din 4.50 km. V -pondeljek, -dne 27. t. m. se je imelo pričeti redno delo s stopetdesetimi delavci. — Delavstvo je pa ponujano naravnost smešno nizko mezdo odklonilo in pred -pričetkom dela stopilo v stavko. Vsa poštena javnost se zgraža nad takšnim brezobzirnim postopanjem tvrdke. Če delavce, zaposleni pri javnih delih, res ni mogoče boljše plačati, potem proč s takimi javnimi deli in kalkulanti. Živahno gibanje stavbinskega delavstva v Celju in okolici. Po vzgledu ostalega delavstva se je zdramilo tudi tukajšnje stav-binsko delavstvo. V nedeljo, dne 26. t. m. se je vršil -ob veliki udeležbi shod na »Zelenem travniku«, na katerem je poročal s. Vodopivec, predvsem o pomenu strok, organizacije o potrebi izobrazbe ter vstrajnosti, brez katere ni mogoče upati na izboljšanje bednega položaja delavstva. Končno je pre-čital tzv. ljubljanski sporazum stavbinskega delavstva in združenih stavbinskih in tesarskih mojstrov. Sklenjeno je bilo, da se skliče anketa tudi za Celje, v svrho podpisa nekega sporazuma. Vse cenj. naročnike obveščamo, da so poslovne ure uprave »Delavske Politike«, podruž. Celje, vsako sredo ,in soboto od 6. d 7. ure zvečer, ob nedeljah pa od 9. do 10. ure predpoldne v lokalu -v Delavski zbornici, pritličje. Obenem opozarjamo vse cenj. naročnike, ki so z naročnino v zaostanku, da jo poravnajo čimiprej, ker bomo sicer primorani jim ustaviti list. Ob navedenih urah se naj priglase tudi novi naročniki, sprejemajo se predplačila za naročnino in vse reklamacije kakor tudi eventuelni dopisi za objavo v »Delavski Politiki*. Poverjenik. Zabukovca Jama je zahtevala novo žrtev Bilo je v ponedeljek, dne 20. julija v rudniku »Prometnega zavoda d. d. Liboje«, kjer je -bila med drugimi rudarji zaposlena tudi nova žrtev dela in kapitala, rudar Bučei Anton, mladenič v najlepši moški -dobi, star komaj 28 let. Bil je poklicni rudar in imel službo pri električnem motorju v jami, ki m-u je pa prav ta dan nekaj kljuboval. Da bi preprečil morebitno nezgodo, ga je hotel natančneje pregledati. Komaj pa je to nevarno opravilo začel, ga je, najbrž -pri dotiku z električnim tokom, ubilo. Tovariši so mu priskočili na pomoč, -poizkusili vse mogoče, da ga obude k življenju, a nesrečni Tone je bil že mrtev. -Raztelesenje je baje pokazalo, da je umrl za srčno kapjo. Tako bo še najboljše. Podjetje si -bo prihranlo vse sitno-sti, zavarovanje pa rento, ki pripada tistim, katere je pokojni vzdrževal. Vidiš, rudar, sotrpin, kako kratek proces je s teboj; garaš in ustvarjaš bogastvo-, ko je po tebi, si pozabljen. Naš Tone je sedaj rešen. Kako priljubljen je bil, je -pokazala številna udeležba pri pogrebu. Zabukovška godba je igrala mrtvaške koračnice. Tužn-o je odjeknil apesem »Zarje« in »Vzajemnosti« iz Liboj in Zabukovce ob odprtem grobu. Odslužil si in sedaj počivaš v naročju matere narave. Zahvala. Sorodniki rajnega Toneta Bu-ceja se najlepše zahvaljujemo vse-m, ki so spremili predragega pokojnika na njegovi zadnji -poti, tako tudi godbi v Zabukovci, pevcem »Zarje« in »Vzajemnosti« iz -Liboj in Zabukovce .gg. govornikom za v srce segajoče poslovilne besede ob odprtem grobu, vsem darovalcem lepih vencev, kakor tudi vsem, ki so na kakršenkoli način pokazali, kako radi so imeli našega Toneta. Hrastnik Stavka pomožnega osobja v steklarni Dne 24. julija je celokupno steklarsko pomožno delavstvo stopilo v stavko radi priznanja plačenega dopusta. Danes, ko to pišemo, je stavka končana, vendar se bodo mladi delavci iz te -stavke še veliko naučili. Podrobnejše poročilo prihodnjič. Senovo pri Rajtienburgu Po občinskih volitvah. Pri nas na Senovem je po zmagi JRZ pri občinskih volitvah zavladala popolna sv-oboda. Ljudje pravijo, da imamo sedaj dve občinski -pisarni, dva tajnika in tri župane. Davkov ne plačujemo nič več. Da je to res, dokazuje dejstvo, da se stalno nahaja odposlanec finančne oblasti v naši občini in hodi od hiše do hiše ter išče, kje bi bilo še kaj mogoče zarubiti. V ponedeljek 20. t. m. se je vršila •prva seja novega občinskega odbora. Seja je bila javna. Vsaj tako je bila sklicana. Ko pa so prišli tudi trije delavci, ki niso volili novega odbora, poslušat, je g. predsednik opozoril navzoče, da je prva točka dnevnega reda tajna, vsled česar so poslušalci morali pred vrata. Čakali so, da bo tajnost minila, toda zaman. Seja je obravnavala devet točk: 1.) Poročilo predsednika občinske uprave; 2.) volitev petih članov v krajevni šolski odbor na Senovem; 3.) volitev dveh članov v -krajevni šolski odbor v -Koprivnici; 4.) volitev enega člana v krajevni šolski odbor pri Sv. Antonu; 5.) volitev 12 članov občinskega pomožnega odbora za pomoč brezposelnim: 6.] volitev 10 članov v -občinski cestni odbor; 7.) volitev petih članov v občinski kmetijski odbor; 8.) volitev občinskega blagajnika; 9.) slučajnosti. — Kakšne tajnosti se skrivajo za tem dnevnim redom, vrag vedi. Mi se le čudimo, kako je mogoče pri takem dnevnem redu javnosti zapreti vrata. Sploh pa je običaj, da se tajne zadeve obravnavajo ob koncu seje. Upamo, da bo v bodoče tako, saj je baje sam gospod predsednik obljubil onim trem delavcem, ki so -protestirali proti temu, -da se jih je pustilo čakati pred vrati, da bo v bodoče tako storil. »Domoljub« poroča, da je pri volitvah na Senovem dobila JRZ 22 odbornikov, JNS 2 odbornika. — Kaj neki pravijo čitatelji »Domoljuba« ki tako »resnico« piše? Ni res, -da je dobila JNS dva odbornika, temveč, da so bili na delavsko-kmetski listi izvoljeni trije odborniki in da jih ima JRZ samo 21. Trbovlje Uspelo predavanje. V četrtek, dne 23. t. m. se je na sestanku v delavskem domu razpravljalo o važnih rudarskih zadevah, Ugotovilo se je, da pod sedanjimi pogoji rudarsko delavstvo nadalje vztrajati ne more. Ali bo delavstvo popolnoma propadlo ali bo pa povzdignilo svoj glas proti bedi in pomanjkanju. -Po izčrpnih poročilih, ki sta jih podala na sestanku s. Arh in Pliberšek -o vzrokih -hrastni-ške stavke, so navzoči soglasno zahtevali, da se brez odloga pristopi k vprašanju revizije kolektivne pogodbe, čije določbe se največkrat ne izvajajo. Gov-omika sta poudarila, da če hoče delavstvo doseči ugodnejše pogoje, mora biti tudi organizirano in združeno, ker kolikor ima delavstvo -moči, toliko ima tudi pravic! Ali sl ie poravnal naroinlno? Ako ie ne, Izpolni svojo dolžnost! V*A It* »sr KOČEVJE V južnem kraju naše banovine, v taka zvani Sibiriji, si je tukajšnje zavedno delavstvo ustanovilo svoje delavsko kulturno društvo »Vzajemnost«. Klj-ub vsem oviram je društvo v tej kratki dobi priredilo več izletov v naravo. Gotovim gg. seveda ne ugaja, da se tukajšnje delavstvo, oziroma mladina -močno oprijemlje tega -dhrštva, ki smo ga vsadili in ki izvrstno -poganja. Napravili smo daljši avtomobilski izlet v Koprivnik. Z njim smo hoteli tamkajšnje -delavstvo, ki je popolnoma -prepuščeno samo sebi, vzpodbuditi in svoj namen smo v polni meri dosegli. Sodrugi v Koprivniku so nas sprejeli resnično sodružno, kar nam bo ostalo v trajnem spominu. Razgovorili smo se, se spoznali in s težkim srcem ločili. Društvo ima obširen -program, ki ga bo moralo izvesti. Posebno pri nas v Kočevju so -ovire velikanske. Je pač megleno. Mi -pa vztrajamo na začrtani poti. Sodrugi in sodružice, le tako požrtvovalno naprej za našo idejo in naša mladina ne bo v seznamu raznih temnih elementov ,ampak bo postala zdrav proletarski kader. -Začetek je težak, treba je žrtvovati ,saj gre za lepšo bodočnost. Zagorje ob Savi Čudno postopanje Pred štirinajstimi -dnevi je bil na občinski deski nabit razglas naslednje vsebine: RAZGLAS Uprava občine Zagorje ob Savi razglaša, z ozirom na ukrepe drugih občin, da bo v bodoče pri javnih delih prvenstveno zaposlila delavce-domačine, to je -one, ki so domovinsko pristojni v občino Zagorje ob Savi. V slučaju javnega dela v večjem obsegu, ob pomanjkanju delavcev-domačinov, se bo zaposlilo tudi delavce, ki niso semkaj domovinsko pristojni. Uprava občine Zagorje ob Savi, dne 4. julija 1936. Predsednik: A. Prosenc 1. r. Sedaj smo pa dobili obvestilo, da so vsi v občino nepristojni delavci, zaposleni pri gradnji ceste Trebeljevo in Slačnik pri Zagorju bili odpuščeni. Omenjeni so bili prej zaposleni pri rudniku in v letu 1931, reducirani. Med njimi so družinski očetje in samci, kateri že bivajo po 7 do 10 let v zagorski občini. Eden med njimi je celo zagorski rojak in mora preživljati svojo -mater. Ne vemo sicer, kakšni motivi so vodili občino do tega sklepa, reči -pa -moramo, -da je ta postopek nesocialen in krivičen. Prvič ti delavci niso nobeni nadležni berači, tem, več delavci, ki bi radi delali, da si zaslužijo svoj kruh. In drugič so to neoporečni jugoslovanski državljani, -od katerih je imela tudi zagorska občina koristi v času, ko so bili zaposleni pri rudniku. -Zato -upamo upravičeno da, bo banska uprava na pritožbo -prizadetih ta sklep zagorske občinske uprave razveljavila. Litija Škodljivci delavske organizacije. V naši predilnici je precej širokoustnežev, ki so strašno radikalni — v ud-rihanju po organizaciji in blatenju funkcionarjev. -Nič jim ni prav, kar -organizacija stori. Kajti oni znajo vse boljše in — radikalnejše. Tako so radikalni, da niti organizirani niso. Zgodi se pa, da kakšnemu takemu šir-okoustnežu teče vo-da v grlo, tedaj pa se brž spomni organizacije in zaupnikov, ki jih je morda še -pred kratkim -blatil. Kdor ni organiziran, nima pravice govoriti ali kritizirati organizacije! Delavci in -delavke, zavedajte se, -da spadate vsi v razredno strokovno organizicijo! Prišel bo čas, ko bomo -organizacijo krvavo potrebovali. Zato ne smemo čakati iprikriža-nih rok in poslušati zabavljačev, am-pak zaupnike! Zgledujte se na tistih delavcih in delavkah, ki so že -danes v vrstah naše razredne organizacije Splošne delavske strokovne zveze Jugoslavije. Kranj Ustanovni občni zbor »Vzajemnosti« se bo vršil v nedeljo, dne 9. avgusta ob 9. uri v -dvorani restavracije Semen. Na občni zbor vabimo vse delavstvo, ki želi iskrenega dela na polju delavske izobrazbe. Izlet v Smlednik. Izleta v Smlednik, ki ga priredi SDSZJ, naj se članstvo kranjske podružnice polnoštevilno udeleži. Odhod s kolesi in vozovi točno ob 13. uri. Natančne informacije dobite ipri zaupnikih ali odbornikih organizacije. Jesenice Odprto pismo in javni poziv! V 7. štev. »Delavca« z dne 15. t. m. na 3. strani v 4. stolpcu je izšel nepodpisan dopis z Jesenic, v katerem dopisnik na zloben in -prostaški način — da o nesodružnem načinu sploh ne govorim — napada in oib-rekuje mene in s. Tomana. Pod čast mi je, da bi na taka neresnična podtikavanja sploh odgovarjal. To bodo uredila po tiskovnem zakonu pristojna mesta in ugtovila resnicoljubnost tega dopisnika. Meni gre samo za sodružno javnost, ki .je čitala ta pamflet in je morda v dvomih. Zaradi tega pozivam vse sodruge in strokovne funkcionarje, ki so z menoj sodelovali tako v Beogradu, Osijeku, Brodu, Sarajevu, Zenici, Zagrebu, na Muti, v Guštanju pri Prevaljah, v Celju, v Mariboru, Ljubljani (v Mostah in ipri Strojnih tovarnah) kakor tudi v Lescah, na Dobravi, na Javorniku, na Jesenicah, da povedo, kaj vedo slabega in kaj dobrega o meni. Resnice se nisem nikoli bal in se je tudi zdaj ne bojim. Imenoma pozivam so-druga Ažmana Karla, iprejšnjega in sedanjega blagajnika podružnice SMRJ na Jesenicah, s. Škrlja Franca, mojega naslednika v predsedstvu iste podružnice, s. Kavčiča Alojza, predsednika nadzorstva v podružnici SMRJ za časa -mojega predsedovanja, vse tri glavne zaupnike ss. Ravnika Franca, Gerdeja Antona in Bucka Jožeta in končno našega pravnega svetovalca dr. Iv-ota Štempiharja, da povedo in napišejo, kaj sem slabega storil, kaj Vedo slabega o meni in kaj se-m opustil v svojem delu za dobrobit SMRJ in celokupnega delavstva jeseniškega revirja in sploh kovinarjev Jugoslavije. Zgoraj navedeni, povejte ali se strinjate z navedbami v »Delavcu«? Podkrepite to, kar je tam napisanega, ali pa izpodbijte, kajti jaz se sodbe poštenih ljudi ne bojim in resnice še manj! Od tega bo tudi odvisno naše sodelovanje v bodoče. »Delavčev« dopisnik -bo pa imel dovolj priložnosti svoja podtikanja dokazati. Ob pričakovanju izjav mojih sodelavcev in s-o-drugov -mi je v veliko zadoščenje že sama pripomba uredništva »Delavca«, s katerim za polemičen -del dopisa odklanja odgovornost. Jesenice, dne 23. julija 1936. Čelesnik Ivan 1. r. Jesenice, Pod Možakljo 2. Organiziranje mladine. V smislu sklepa zadnjega kongresa ljubljanske Strokovne komisije je treba zajeti v naših organizacijah obrtno in industrijsko mladino. Vajeniško v-prašanje in v-prašanje mladoletnih delavcev je eno najbolj žalostnih v vsem našem delavskem gibanju. Lahko rečemo, da se na strokovno, in socialno-ipolitičnem polju- ni nihče doslej zmenil zanj in da je -bila mladina prepuščena -popolnoma sama sebi in milosti ali nemilosti posameznih -mojstrov oz. drugih delodajalcev. Kako pereča so ta vprašanja je pokazal številno obiskan shod, ki so ga imeli omladinci dne 29. junija t. 1. pri nas v Delavskem domu. Potrebno bo, da se začne s sistematično vzgojo te mladine in predvsem s sistematičnim delom za njih varstvo. Pregledati -b-o treba vajeniške pogodbe, če odgovarjajo zakonu in socialno zaščitnim predpisom dalje bo treba nadzorovati, koliko se razni predpisi dejansko -izvajajo, zlasti oni o prepovedi nočnega dela in sploh o delovnem času, nadzorovati ravnanje -posameznih mojstrov z -mladino in sploh voditi evidenco nad vsem, kar se godi v delu s posameznimi vajenci in vajenkami. Če ipojde strokovna organizacija oz. Strokovna komisija res z vsemi silami na delo v zaščito najbolj nezaščitenih proletarskih naraščajnikov, si bo s tem pridobila veliko zaupanje in hvaležnost vseh onih, za katere doslej ni skrbel nihče, razen kake pesti ali palice, psovke ali kletve posameznega mojstra ali mojstrice. GuitarsJ Brezbrižnim in nerazsodnim v premislek, zavednim v vzpodbudo »Hudiči so delavstvu še mošta favš, še celo v .Delavski Politiki' nas -obirajo, da smo ga -pili! Prekleto, pa bi rajši napisali, kakšne krivice se nam godijo!« — Take in podobne govorice so se slišale tu in tam med delavci za kakim plotom, ko je izšel v »Delavski Politiki« članek o obrekovalcih in šušmarstvu. Iz tega se vidi. da so aotični, ki govore take neslanosti, ali obrekovalci, ali ipa so tako l.en*; da se nočejo potruditi, da -bi stvar prečitali in jo tudi razumeli. Med njimi so sami taki, ki rajši puste, da si delničarji polnijo žepe na naš račun, in to v času, ko naše družine stradajo. Baš ti ljudje še vedno nočejo poslušati tistih, ki jih že leta prosijo, da naj bi se organizirali in plačevali redno prispevke, da ne bomo kakor -mlin brez vode. Namesto, da bi prihajali redno na zborovanja, ki so sklicana ne v zabavo funkcijonarjem, temveč za to, da na njih vsak pove, kar ga teži in da svetuje, pa rajši leže ob času zborovanja ali pa gredo po drugih potih. Tako si misli tak človek: bom že jutri izvedel, kaj se je ukrenilo, če mi ne bo -prav, bom pa lažje kritiziral, zlasti če dobrot ne bo toliko, da bi jih lahko kar z lopato zajemal. Ti ljudje so cokle v borbi za boljši obstoj nas vseh in ravno zaradi teh cokel ne moremo priti do boljše -delovne -pogodbe. Zato pa se kršijo socialni zakoni, krši se pogodba na debelo, so oddelki, v katerih delavci ne vedo, kaj so zaslužili -prej, kakor šele ob koncu -meseca pri izplačilu. In to se godi vse samo zaradi tistih nesrečnih cokel, ki ,sam° čakajo, k-da-j jim bodo dr-ugi priborili kaj vec. Pa še praviš, da smo ti mošta favš.« Sam si si ga »favš«. Saj daješ s tem, da se,n0^?^ organizirati, -podjetnikom prav in -potuho, da nas lažje izkorišča. Zato pravimo mi: Nehajte vi delati krivice svojim sodelavcem, potem bomo šele sposobni -odpraviti krivice, ki jih nam prizadevajo delodajalci! Radi vaše abstinence pri -delu organizacije imamo v zadnjih -par letih že večmilijonsko škodo, delničarji pa se nam lepo v -pest smejejo, ker smo Guštanjčani tako brihtni, da se rajši noč in -dan ubijamo z delom v tovarni, Tekstilci v boju za svoje pravice! Tovarna Hutter in drug izjavlja, da delavstvo ne zahteva ničesar nemogočega. Te dni so dobili tekstilni tovarnarji dostavljen osnutek kolektivne pogodbe, ki ga je izdelal centralni tarifni odbor tekstilnega delavstva. Kako upravičene in nepretirane so- zahteve tekstilnega delavstva, kaže položaj v tekstilni tovarni Hutter in -drug. Po prejemu osnutka kolektivne pogodbe je vodstvo tovarne objavilo delavstvu, da tovarna že davno plačuje -mezde, ki se v tej kolektivni pogodbi zahtevajo in da tudi po sprejetju kolektivne pogodbe v ostalih podjetjih ne misli na znižanje -plač. Razen tega je zagotovila delavstvu, -da bo v najkrajšem času v sporazumu z -delavstvom rešeno tudi vprašanje rednega osemdnevnega letnega dopusta za vse v tovarni zaposlene. Slučaj tovarne Hutter in drug podkrepljuje našo trditev, da tekstilni delavci ne zahtevajo ničesar nemogočega, v,sled česar u-pamo, da tudi ostali tovarnarji pogodbe ne bodo dolgo študirali, najmanj ipa -s svojim zadržanjem povzročili, da bi si delavstvo moralo izboljšati svoje zahteve v -odprtem boju. Neprestani porast tovarne Hutter in drug tudi dokazuje, da je -kljub boljšim mezdam — in kljub konkurenci — mogoč napredek tekstilne industrije, dokazuje pa tudi, s kako ogromnimi dobički so morale delati tovarne, ki so svoje delavstvo plačevale večkrat mnogo nižje. Moralno je tekstilno delavstvo v svojem -boju že zmagalo. Složno si bo priborilo tudi materijelni uspeh! potem ,pa še s poljskim delom, da si -odslužimo krompir itd., namestu da bi se -organizirali in skupno zahtevali za svoje pošteno in težko delo tudi pošteno plačilo. Na ta način bi pomagali tudi kmetu, najbolj pa sebi, ker bi ne bilo več treba ukvarjati se z zemljo in prašiči. Toda vse to rajši delaš, kakor pa da bi se organiziral in bil solidaren v boju za skupne koristi.— Pred kratkim je podjetje nabilo na desko, da je otrokom izpod 14 let starosti dostop v tovarniške prostore zabranjen. Tudi je podjetje ukinilo vsako prodajo železa delavcem, tako da moraš h trgovcu po nakaznico in tako te stane okrog 10 odst. več pri kilogramu. Koliko je bilo vsled tega vika in krika. In seveda so bili zapet vsega krivi zaupniki. — V odgovor na vse te krivice: kakor kršenje socialne zakonodaje, kršenje pogodbe in -delovnega reda itd. smo sklicali dne 5. t. m. javno zborovanje. Prepričani smo bili, da bodo prišli vsi, ki so imeli med tednom toliko za kritizirati. Pa zmotili smo se, izmed 270 delavcev jih je prišlo le par desetin, tako -da se je sklenilo, da se zborovanje sploh ne vrši, ampak odloži za tako dolgo, dokler ne bo voda v grlo tekla in ne bodo delavci sami zahtevati zborovanja, na katerem bodo dali zaupnikom navodila. Mi sedaj čakamo, kdaj bo našim kritikarskim junakom zrastel pogum, da bodo prišli izza plota na zborovanje in tam iznesli svoje želje! Ribnica na Pohorju Začnimo z delom! Kakor nam poleti jutranja zarja obeta lep dan, tako nas novejši dogodki po svetu navdajajo z upanjem v lepšo bodočnost, drameč nas na delo. Naše delavstvo je treba razgibati. Le žal, da so med njim na delu nasprotniki, -pr.otivniki tudi naše kamnoseške zadruge, ki iz same nevoščljivosti, da zadruga kaže velik napredek napram stanju v prejšnjih letih sejejo razdor in sovraštvo, Mi obžalujemo vse, ki: se dajo zavajati, obsojamo pa krivca kar najostrejše. —- Bližajo se občinske volitve. Izkušenj imamo dovolj, da bo-mo znali nastopiti, kot se za delavstvo spodobi. -Dovolj smo bili izkoriščani kot delavci, v občini bodimo gospodarji. — Oklenimo se »Delavske Politike«, ki nam bodi vadnica, kakor je bila naša braniteljica v najtežjih časih. Pridobivajmo »Delavski Politiki« novih naročnikov in s tem novih borcev za našo stvar! Sv. Lovrene na Pohorju Naročniki, pozor! Poverjenik našega lista bo odslej vsako nedeljo, okrog 15. in 1. v mesecu, -p-obiral naročnino v gostilni pri »Jelenu«. Prosimo tem potom vse cenjene naročnike, da redno plačujejo list poverjeniku. Vsak naročnik naj se zaveda, da se mora naš list »Delavska Politika« vzdrževati izključno le z naročniro. Vipoštevajo naj nadalje tudi, da ptobir-a .naročninio poverjenik zato, da olajša delo upravi, na drugi strani pa prihrani nepotrebne izdatke naročnikom, zato naj mu naročniki prihranijo nepotrebna j večkratna p-ota s tem. da mu bodo redno plačevali. Naročnikom, ki so z naročnino v zaostanku, pa bo uprava primorana ustaviti nadaljnje pošiljanje lista. Družnost! Studenci pri Mariboru Redna in izredna občinska seja Pred dnevi se je vršila redna seja, ki je bila polnoštevilno obiskana. Predsednik Ka-loh je -poročal o tekočih zadevah^ zlasti o likvidaciji finančnih odnošajev z občino Radvanje. Zaradi nenadne razdružitve se morajo vsi računi zadnjega proračunskega leta ločiti, da se najde končni efekt dohodkov in izdatkov. V komisiji poslujejo za Studence odb. Pušnik in Vrane, za Radvanje odb. Kolar in Podgoršek. Predsednik tega razsodišča je sreski podnačelnik g. Eiletz. Delo traja že 10 dni in še ni končano. — Na seji se je oddala vežnja gramoza ofertalnim potom,, vendar se je končno sprejel sklep, d-a naj vozijo letos vsi štirje reflektanti -po najnizji ceni: Kolnik Alojz in Eliza, Omulec Rozalija in Germ Mirko, vsi za ceno Din 12.50 za kubični meter brez nakladanja (lani 22 dinarjev). S tem se je ustreglo že dolgoletni želji Studenčanov, poleg tega pa bo občina prihranila nekaj zaposlitev delavcev, )Pri seji se je prečitala tudi pritožba Društva hišnih posestnikov, ki se razburjajo, da delavci po cestah in v gramozni jami lenarijo. Opozarjamo to gospodo, da nima dovoljne legitimacije, -postavljati se v pozo sodnikov bčinskih delavcev, ki za svojo razmeroma skromno urnino še vedno napravijo dovolj za občino. Da bi pa občina nastavila priganjača s knuto v roki, -proti temu pa protestiramo vsi. ki živimo od žuljevih rok. Red mora biti, to je resnica, toda komanda gospodov, ki »inšpicirajo« ulice, naj preneha. Izgovor »plačamo davke« ne drži, saj jih plača delovno ljudstvo z dragimi stanovanji! Občinski delavci so proti podtikanju »haus-herjev« vložili -protest. — Tehtnica za javno tehtanje se zaenkrat še ne bo -gradila, ker proračun za letos še ni odobren. Imenovale so se nekatere nove ulice v novo zazidanem delu občine pri Radvanjski cesti: Delavska ulica in Bolfenkova ulica. — Ponovno se je obravnavala tudi zadeva Narodne odbrane, katere bivši predsednik se brani dati zadoščenje za znane žalitve s tem, da bi plačal za občinske reveže znesek 500 Din. Odbor je bil soglasno -mnenja, da mora prizadeti ta znesek plačati, ker se sicer mora vložiti tožba zaradi klevetanja. Na tej seji bi se moralo razpravljati tudi radi ustanovitve župnije v Studencih, kakor to zahteva škofijski ordinarijat. Na željo se je stvar -prenesla na izredno sejo. Izredna seja zaradi nove fare. Ob navzočnosti sreskega podnačelnika Eiletza se je vršila v četrtek izredna seja za novo župnijo. Zastopnik oblasti je izjavil, da se bo v kratkem pričela -graditi nova ma-gdalenska cerkev, ki -bo stala več milijonov in je nevarnost, da bodo morali Stu-denčani tamkaj prispevati, ker še spadajo pod cerkveno konkurenčni od-bor pri Magdaleni. Zato je brezpogojno potrebno, da se takoj odbor izreče za ustanovitev fare pri Jožefu. Po triurni debati se je izkazalo, da so mnenja deljena: nekateri so bili za faro brezpogojno, delavci za plebiscit me-d’ občani, ki ga pa oblast odklanja. Zaenkrat se o predlogu ni glasovalo, ampak se je zadeva odložila. Odbor zahteva -predvsem: ureditev trga -pred cerkvijo, -odstranitev kapucinskega hleva, prepustitev za regulacijo potrebnega zemljišča od strani oo. kapucinov in brezobrestno posojilo 150.000 Din za izvedbo regulacije. Ko se b-o v polni meri tem zahtevam ugodilo, pride do končne odločitve, Zadeva je v rokah cerkvenih oblasti, ki naj pokažej-o, če res upoštevajo tu-d-i regulacijske potrebe delavskega kraja, ki so nujne. Ceste in trge potrebujemo, čeprav je neki gospod ob priliki Slomškovih dni trdil, da so nam svetniki bolj potrebni kakor pa ceste in javna -dela! Loč© pri Poljčanah Spontana stavka v opekarni Posek. »S puško bo postrelil delavce«, tako se je izrazil podjetnik pri tozadevnih podajanjih, ki so se vršila dne 22. t. m,, »v slučaju če mu bo delavstvo ustavilo tudi p-eči.« Radi grožnje, da bo vse delavstvo odpustil in ni maral podpisati, da bo tudi v prihodnji se-z-oni sprejel vse sedaj zaposleno delavstvo, so se pogajanja razbila. Stavka se je pričela v ponedeljek, 20. t. m. Živi okostnjaki pred tovarno so priča, da je stavka upravičena. Mezda znaša: za moške 2 Din, za ženske 1.75 Din na uro. Nalašč ne omenimo raznih šikan s strani nekega predpostavljenega in grobih žalitev delavstva, kakor tudi kršenja določil obrtnega zakona. — (Opomba P°ro" čevalca: Iz Loč pri Poljčanah nam poročajo, ca je sporazum podpisan in stavka končana.) V ogledalu Olimpijske igre in naši slovenski dnevniki. V Berlinu se bodo pričele v nekaj d-neh olimpijske igre, ki -jih je -Hitler spretno -porabil za pro-pagando svojega tretjega carstva in za ojačenje finančne blagajne svoje države. (Morda celo za sredstva, s katerimi se bo oborožil). Levičarski svetovni tisk to olimpijado obsoja, dočim jo desničarski tisk nad vse propagira. Da je »Slovenec« navdušen zanjo, se ne čudim-o, ker nje-mu je Hitler simpatičen že zaradi preganjanja vseh marksistov in svobodno čutečih in mislečih ljudi, dočim je preganjanje katolikov -pri tem samo neznatno zlo. »Jutro« ipa igra čudno vlogo: na eni strani priobčuje navdušene pozive na olimpijado, z navdušenjem poroča o raznih izbirnih tekmah za to prireditev itd., istočasno se pa norčuje z Olimpijade oz. Nemcev n. pr. takole: »Berlinčani so na ukaz zvišali za 100% cene vsemu-, kar potrebuje tujec, v prvi vrsti stanovanju in hrani. . . Zaradi tega Nemci prav lahko opozarjajo tujce, da so vse cene zaščitene in pod nadzorstvom. Več skoraj ne bi mogli zahtevati. Torej odiranje tujcev po vseh paragrafih in -pod nadzorstvom. Tu je Berlin gotovo že dosegel olimpijski rekord!« Kljub temu pa le pojdimo -k izkoriščevalcem, saj so denarja potrebni, da bodo potem toliko lažje proglašali slovenske narode za manjvredne! Delavski pravni svetovalec Odmera zgradarine. Vprašanje: Imam hišo, od katere m-oram plačevati z-gradarino. Od leta 1933. mi je bila zgradarina zvišana za 100 -odstotkov; ko sem se lansko leto pritožil, so mi zagotovili, da bodo letos upoštevali (podatke zgradarinske prijave, vendar so mi letos zgradarino kljub temu ponovno zvišali. Ali moram pri navedbi dohodkov svoje stavbe upoštevati tudi sobe, ki jih imajo sestre v dosmrtnem užitku? Kaj naj ukrenem, da se mi bo zgradarina odmerila po resničnem donosu moje -hiše. Odgovor: Zgradarina se odmerja na podlagi -dohodkov, ki jih daje stavba. Ako od nekaterih delov Vašega poslopja nimate ni-kakih dohodkov, Vam seveda teh prostorov pri sestavi iz-gradarinske prijave ni treba upoštevali. Ako z odmer-o zgradarine odnosno z ugotovitvijo davčne osn-ove za Vašo zgradarinsko obveznost, t. j. z ocen-o Vaših dohodkov od stavbe -po davčni upravi niste zadovoljni, se lahko pritožite na reklamacijski odbor pri finančni direkciji v -primeru da Vam je davčno osnovo za zgradarino ugoto vil davčni odbor, drugače pa se pritožite pri finančni direkciji. Zoper -odločbo imate Čas za DkuhaDonleJe tu. Reducirali smo cene za Weck steklenice" PINTER & LENAR D, ŽELEZNINA, MARIBOR f f Mteunlte vedno in povsod hruli In pecivo iz Delavske pekarne v Mariboru. *,e Za konzorcij izdaja in určjuje Viktor Eržen v Mariboru. - Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitel] Josip Ošlak v Mariboru. Telefon 2324