PRIMORSKI DNEVNIK
___________ GLASILO
224 (1912) ggjft
OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr.
TRST, sobota 22. septembra 1951
Cena 20 lir
Rezer vne
Mahinacije ?
5t«tvnVai? boderao opisati
**icriaSfevo’ ki ie tic'e u-
Dn *lb pl?kat°v nalep-
■vsukj »»	-	  *
^ in n V,S<?h zidov>h tržaških o.,u »a katerih
»PLE
«CUL^^ko imenovana
feni
Piše z veli-ti jih , mi: “PLEBISCIT!,, >S0ClATer?i *ako imenova.ia
stranka
Prvu VENEZIA GIULIA,,
Pojavih tLSf: taki, *ePaki letos
^^SOvnri?1 dan’ P°tem
^ni W K°P‘1't' pred ne' ato Sr> . 7van Regent.
"aio£
vse
NI minilo VSe strankd medtem so Se liiao kam pnpravljale na v o-»ki prj^0 ~ ko so se le-
,al ^interir ’ ko 3e gene" Poftovnn n °dložil volitve,
'»nogo vP°javili Bi‘d jih je
®° kili a C mnogovratnejši
v vse’bovali 1 med npmi k«erem < ?Ig0 besedilo, v '' kombin= '?aštete vse mogo-
priPadnosti STQ?le<le b°dcče
.in zopet r»i
a Ibmh .mmiio mnogo 10 v ini?akl 3e vedr“ strmi-F ko s?lerentnn v Tržačane ‘kih in rim^,y7aivečjih turin-■j11 «ankU H čas°Pisih pojave trža-i- <<dveh načrtih re-?«tt nai kfgu. vprašanja. prvi **• n.bUa “etnična lini-c°n Pod a , združ>tev obeh finega d‘rektno upravo po-ipHpravifna OZN' kl naj ['k letih 0i.KV petih ali dese-objaVHeblscit' Članki so P«d kričečimi
ptDELip0opSLo;<<GAZZET-
Sk
J» V ffSTAM-
V »messaggero«
sanzacjja;
71'?	senzacionalne
ratka-■S ie
?aika
e drugj kot dva tr-
■ —<S^,ar3a- Eden se je
r0 Grassi rv m imenom: Mali. S. “7.1- BtUgi na . lrw>tW
Jgi pa ^ kratico:
r‘se prav°a ?e‘e tržaške čari?^ drim- Ve’ da t° ni , ^ novin* kot Smrten. >	pa sta hkrati
tf?°krščam^akClie Irkaškega HttAT p ga dnevnika Hoj DI TRIESTE)., '■Siah^J?0 Poudariti, da Vrstim m* desle»- teh sen-Q-i V rv	objavi],
i^itl °rnrf-‘e vsebovale tu-o^Vci * lma ZVU v Trii tarehit l°Učiti načrte z;i »i .^»šani?1 ^ei‘tvi tržaške-n ^ej. ,(.• Delikatna zade-■ sPeriim 3e Pq Poročilih a 'ie anIa6. novioarske a-lar aVadno i lzi?vila’ da Sre f,L. H, j e izmršljotine novi-v>i in vest smo tudi ml Ji t“ o obeh načrtih po-li)^ Je mnenje,
dii?etn. O Zadcva ni ostala te *ki pornen7,acionalnlh na-hLraaio ° °„cal tudi italijan-
'tipi
j i, Sam “Giomale di
^‘1 prr.niP°Sebnem članku
•hr-5*''' rnn°ge’ ki 80 sr idl fin. Tod^^ovi iastni novi.
iiijg- "
S? »a kvatiVu "c ■ “e /auI' sta rs^p allt'kac:ji takšne
J> n0v™bote - tisto, kar
5°sCa; h°tela Vnfni: ki je
A 1 • osečl’ ]e bil° v«nda da vsi Je ,vtiS v jnv
e n, k zadeva morda
'k k^^če ,vsakršnega W,ksi>0 m ° Je Za njima
5 ; «» ni t -. bi bilo tisto ti^tevp tezkr
ce se ne zadr-
'krnimo j,!7?0 uganiU. če
^ai^lebisehnfu11081 pojE'v‘ ■l[S "s0ciahit > plEkat0V !»iv. miia,, 1:	della Ve'
bezi
!cev
ln - unajo mnogo %>! i*n«lešlf-nja 3ev v se‘
^	vladni	ln.Knv.i_
«eVtr*niTl vladm lAburi-
! , ‘aže r,p '■
'« „ VsQ to ,r po8°diti. kam it bdlteva,^18 nacb° meri, ij K-^enj,,,. sinočnj,, vest ‘fei- a§em:i3e Ansa, k bčstvo
V,AUa VenlaliStidT1' stran-
C ° ^Tz[a,Giulia ^
V^veT? resolueijo gle-razvoja trža-
W P POUrta V katei'i »v v a za r P°treba ple-
'%Sr!nia in ^ t**'«k»B« ^ ’n.bt»zarja na ne-
, va *bgleil Pnžk> zaradi
*kg da it-,.. e m ameriške ^*ajaniiJO 7a bvostran-
,*1'1bv ^Htvi C? Ju8oslavi:jo, fc « STO- Vndztv< začeti z
V > Vabj^msov za piebi.
% _Ubl dru8e politič-
fe^bfejb -• najl to ak'
je poverilo
,v_, -?ih ’ Pai n mdnaiodnemu S p- mednarodnem cilj ' Mrok° akcijo, ki Prepričati javno
mnenje o potrebi plebiscita za rešitev tržaškega vprašanja.
Ce upoštevamo sedaj nesramen odgovor De Gasperijeve vlade na zadnjo jugoslovansko protestno noto. trmasto nadaljevanje protijugoslovanske kampanje v italijanskem tisku, še bolj trmasto vztrajanje De Gasperija na tristranski noti kot podlagi za začetek kakršnih koli pogajanj z Jugoslavijo, pisanje nekaterih italijanskih listov, da zaradi Trsta Italija ne more tvegati spor z Anglijo ir.' postati izolirana (zadnja številka tednika «Eu-ropeos) kakor tudi najnovejši članek, «New York Timesa», da je London izpremenil svoje stališče do Italije glede Trsta. v katerem je rečeno, da direktni sporazum baje ni več pogoj za revizijo mirovne pogodbe z Italijo, potem lahko zaslutimo, da gre pri vsej tej zadevi S plebiscitom za rezervno mahinacijo, za katero morda ni izključeno, da bi De Gasperiju služila kot morebitna v naprej pripravljena stopnica, ki bi jo z bogve kakšnim hrupom označil za svoje popuščanje, dobro voljo in podobne lepe, toda varljive potegavščine
Mi smo pa o plebiscitu že večkrat povedali svoje mnenje. In če bo potrebno ga bomo še.
BEOGRAJSKI KOMENTARJI RIMSKEGA ODGOVORA NA NOTO FLRJ
ITALIJA TRMASTO VZTRAJA HA POTI M ne more pripeljati do nobene rešitve
poudarja beograjska «Borba» - Komentator radia Beograd p; navaja številne žaljive primere pisanja uradnega glasila demokristjanskih vladnih krogov in ostalega italijanskega časopisja Protestna nota FLRJ vladi Romunije* četrto zasedanje Ljudske skupščine FLRJ bo 28 t. m.
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 21. -- «V Jugoslaviji sb v resnici resni nameni, da bi se odstranili vzroki nestrinjanja, toda nikakor se A-misli odstopati od' tvojih pravic. To je verjetno jamo tudi odgovornim ljudem v Italiji ! Zakaj st da j ne izberejo poti iskrenega sporazumevanja?«
Tako je bilo rečeno nocoj v komentarju beograjskega radia v zvezi z odgovoren., italijanske vlade na jugoslovansko noto. zaraai protijugoslovanske kampanje v Italiji. V t m komentarju ?e poudarjata dve trditvi italijanskega odgovora: 1. dejansko ponavljanje izjave, k, jo je dal De Gasperi pred/ začetkom konference v Otte wr, v katerem se trdi. da se ,je haltiansk« vlada v preteklosti trudila, da vzpostavi z Jugoslavijo .(konstruktivne odnose po. polnega zaupanja«, in 2. trditev. ki se nanaša na pisanj' itaiiiansikega tiska.
Komentator poudarja, da )fi glede prve trditve Beograd žo dal zadosten odgovor. Glede drug trditve v odgovoru iim-
skt vlade, pa komentator opozarja na tisti del odgovora, v katerem 3e za italijanski tisk trdi. da «pcpci.noina svobodno in odgovorne predstavlja izraz italijanske javnosti«. Dalje poudarja komentator besede «naj-V.tav stopnjo vzdržnosti in duha odgovornosti, s katerim, razpravljajo v Italiji delikatna vprašanja«.
«Kako daleč so takšne ugotovitve od stvarnosti — nadaljuje radio Beograd — pa kaže nekaj piimciov, ki so na hitro vzeti iz italijanskega tiska. List «Messagg.ii c Venetov jo n. pr. pisal, da je treba med Italijo in Jugoslavijo. «med ijudi in zveri«, postaviti vidne znake, da bi se ((džungla oddelila «<d kulture«, da se nu j- «med' civilizacijo in živalskim svetom označijo s posebnimi koli«.
«Ts< bomo se ustavljali pri žalitvah, ki so jih listi cQuo-tidiano« «Mcmento» in drugi naslovili na najvišje jugoslovanske voditelje, navedli bomo le pisanj- glasila vladne de-mokristjanske stranke in poluradnega1 glasila italijanske
vlade «Popo]o». Omenjani list, za katerega se upravi eno sodi, da izraža mnenje rimskih vladnih krogov, jK pisa', da da nasnjj jugoslovanski r zim '(ni sposoben, upravljati ci-' lizirane države«. kV tem: listu mo lahko pred kratkim čit .'li tudi čianek, v katerem se govori o jugoslovanskih narodih' kot o ((prebivalstvu na barbarski stopnji, kj je take neizobraženo-, da jjc bilo zaradi svoje primitivnosti v stanju pomagati komunistom«, dalje c izmišljenih ((Zverinstvih, okrutnostih in brezdusnosti borcev jugoslovanske aimade, ((katerim se postavljajo nasproti — kakor mi-seli ((Popolo« — znarc vrline italijanskih vojakov«.
To- sta dva «ar gume® ta«, na katerih sloni odgovor italijanske vladi- Kot vidimo, ne odgovarjata niti prvi niti drugi resnici, in če ju vzamemo skupaj, pomenita neuspeli poskus, na katerem naj bi slonel odgovor italijanske vlade za oviranje normalnih odheso-v z Jugoslavijo. Hkrati p„ to še enkrat na neovrgljiv način -petr-
h	aBe„„,5eskoslovaška
Vo>vii-aienci a
V^Ci)»\aeeSkebKplanKiky slav-'k-i ?La tn: l>ravlli P’ Ko SO to
pl3trskeK., nga imeno-
fe- 2rseba‘f naPiogDredsed-
O' Do8V Svi^ ^ Čl »r
brneli fea‘nimrai z veiu
A**:
    srčast
TEŽAVE T ITALIJANSKI AVTOMOBILSKI ISlttUTBUl
ZARADI ZNIŽANJA NAROČIL FIAT zmanjšala delovni urnik
Prizadetih bo 45 tisoč delavcev - Nobenega posebnega navdušenja nad «De Gaspe-rijevim uspehoni» ni opaziti v italijanskem tisku • Jutri shod «Gibanja italijanskih delavcev« - Važni sklepi senata - Poslanec Bettiol hvali lašistični kazenski zakonik
(Od našega dopisnika)
RIM, 21. — Italijanski tisk objavlja v cgloti besedilo izjave, ki so jo objavili po konferenci v Ottawi. Ni pa opaziti kakega posebnega navdušenja za to izjavo, čeprav se skuša prikazati odstavek, ki govori o «odstranitvi vseh ovir, k; še zoperstavljajo sodelovanju atlantske skupnosti na podlagi enakopravnosti«, kot Kvelik De Ga-sperijev uspeh«. Tako n. pr. rimski eMessaggero« sicer trdi, da je bilo «vprašanje prenehanja mirovne pogodbe z Italijo radikalno rešeno«, toda takoj nato zaključuje z besedami: «Za sedaj ugotavljamo, da je v Ot-
sprejel ta predlog z velikim zanimanjem.
In sedaj potuje De Gašperi v Washington, kjer mu pripravljajo svečan sprejem in morda tudi nogo svečano izjavo....
V Rimu se je danes nadaljevalo zasedanje senata in poslanske zbornice. V senatu so odobrili nekatere zakonske osnutke, ki so dokaj važni, če ne bodo ostali kakor marsikateri drugi zakon le na papirju. Med drugimi je senat odobril zakonski osnutek, ki se nanaša na preuredbo kazenskega seznama. Osnutek izključuje med drugim vpis v seznam razsodb tribunala za obrjpnbo dr-
Samo še danes In jutri
BO ODPRTA RAZSTAVA NA STADIONU »PRVI MAJ«
„I\ltiša bnrba za si/obodu
RAZSTAV A JE ODPRTA od 9. do 13. in od 16. do 23. ure DANES ZVEČER OB 19.30 FILM
,To ljudstvo bo živelo'*
JUTRI PA PRAVLJIČNI FILM
^Čarobni meč“
##
piai.
noi2k0 Di
St«
pr,sPevgj krH* ;“prX
tawi nastala atlantska skupnost«. in pravi dalje, da je sedaj vazno, da se v praksi resnično izvede nekaka enakost med bogatimi in revnimi sorodniki.
«La Btampa« pa pravi da bi enaša delegacija želela, da bi bilo sklicevanje na Italijo bolj jasno«. «Gazzetta del Popolo« piše: ((Besedilo dokumenta in priloženega dodatka se ne odlikujeta po jasnosti«, nato pa se tolaži, cta bo prišlo do jasnejše izjave V VVashmgtonu, potem ko se bo De. Gasperi sestal s Trumanom. Za list Kostaja izjava interesantna, čeprav razvlečen« na dve dobi«. «U.nita», pa pravi. da se je vsebina izjave zdela pomanjkljiva celo glasni-, kom Italije, ki so prevzeli težko nalogo dokazati važnost atlantske izjave. Značilno je, da milanski gCorriere della Sera« sploh ne komentira onega dela izjave, ki ga ostali tisk hoče prikazati kot «velik De Guspe-rijev uspeh«. List se omejuje le na ugotovitev, da je konferenca ((postavila temelje, ki čeprav so še medli, bi lahko predstavljali razvoj zgodovinske Važnosti, če bi se načela, ki so jih poudarili spremenila v konkretno formo«.
Tudi dopisnica New York Timesa Muc Cormlcfc pravi, da bo načelna izjava «imela majhen pomen za milanskega ali rimskega čitatelja« ter izraža upanje, da bo De Gašper! uspel doseči v tVashingtonu bolj' kon. kretne in otipljive rezultate.
V zvezi z vprašanjem spre} jima Italije V OZN je De Ga. speri dopisniku »Gio^piile dTta-lia» Izjavil, da. je predloži} Schumann spomenico Italijan, ske vlade, v kateri so navednl konkretni predlogi, na podlagi katerih bi se izognili sovjet skemu vetu v Varnostnem svetu. Dodal je, da je Schumatl
žave. izvzemši obsodb za vohunstvo.
Senat je odobril tudi dogovore sklenjene z Grčijo, ki se nanašajo na gospodarsko sodelovanje in na ureditev vprašanj, ki izhajajo iz mirovne pogodbe. Uprl se je kcaninformist Terra-cini. češ da vlada ni nič dosegla za Italijo. Podtajnik v zunanjem ministrstvu Taviani pa je dejal, da ni nobenega protislovja med italijansko zahtevo 2a revizijo mirovne pogodbe In odobritvijo omenjenih dogovorov. ker da Italija noče enostransko odpovedati pogodbe.
ge poseoej pa je treoa omeniti da je senat odobril načrt zakona za pnstop Italije h kon-vencijl za preprecenje rn pobijanje zloc-ina genocida, ki jo je odobrila glavna skupščina OZN. Važno pa Je pn tem poudariti, da spada v zločin genocida tudi teptanje narodnostnih pravic, kr ,*> mu Podvrženi Slovenci v Italiji. Med razpravo p. omenjenem zakonu sta tako socialist Berlinguer in podtajnik Taviani poudarila, da se strinjata, da se kaznujejo vsi zločini proti pravicam ljudstva v vsem svetu. Tavigjii pa je takoj dodal, da bi bilo tfeba imeti nekako merilo, po katerem naj bi merili vse zločine, ln zato bi morala OZN ustanoviti komisije, ki bi bile pooblaščene po potrebi raziskovati, obtožiti In obsoditi.
Ko bj italijanska vlada bila voljna spoštovati pravici Slovencev y Italiji, ne bi bilo treba čakati Igle na pristop k o-menjeni konvenciji in tudi ne no določitev kukega «mcrUa».
V par(umetrtu Pa so razpravljali- o proračunu ministrstva za pravosodje. Med razpravo je poslanec Cupacchione poudaril, da je kazenski zakon še vedno isti, ki je bil p-d fašizmom, čeprav se je že od pr-
vih' početkov osvoboditve postavilo vprašanje reforme kazenskega zakomaa. Pri tem je dodal, da ohranitev fašistične kazenske zakonodaje pride prav Vladni stranki, ki ji je koristno orodje proti nasprotnim strankam.
Toda demokristjanski gosla-nec riettioi je temu ugovarjal in izjavil, da je kazenski zakonik ((popolnoma prikladen načelom svobode, ki jih določa ustava«. Spričo teh izjav in spričo vseh dosedanjih izkušenj je treba pač — vsaj do nasprotnih dokazov — priti do zaključka. da ja tudi sklep o pristopu h konvenciji proti genocidu za italijansko vlado le’ gola formalnost.
V nedeljo .23. t, m. bo v Rimu prvi narodni shod ((Gibanja italijanskih delavcev« iMovi-niento lavoratori italiani), ki sta ga ustanovila Cucchi in Ma-gnani. Shoda Se bodo udeležili delegati vseh pokrajin Italije ter predstavniki tovarniških odborov v Severni Italiji ter bivših članov KPI in PSI. ki so stopili v stik s tem gibanjem. Verjetno bo navzoč tud! Igna-zio Sllone.
V Turinu je ravnateljstvo FIAT sporočilo, da ima namen znižati tedenski delovni urnik na -10 ur od 1. oktobra dalje v nekaterih oddelkih, to pa zaradi tega. ker so se zmanjšala naročila avtomobilov na italijanskem trgu in so se povečale težave z izvozom.
Zvezno tajništvo FIOM se je popoldne sestalo in ugotovilo, da bi ta ukrep prizadel neposredno 45 tisoč delavcev tovarne FIAT. katerih mezda bi se v celoti 2nižala za 30 milijonov mesečno, kar bi imelo hude posledice za turinsko gospodarstvo. Tajništvo je sklenilo skli-
cati' glavni poki-ajinski odbor, da koordinira sindikalno akcijo delavcev FIAT in vseh kovinarskih delavcev.
A. P.
Močan napad
sil združenega poveljstva
TOKIO, 21. — Preteklo je že 36 ur, odkar so zveznj častniki OZN prejeli sporočilo kitaj^ko-severnokorejskega poveljstva,
kj predlaga nadaljevanje pogajanj za premirje. Kljub temu pa še vedn0 pričakujejo odgovora generala R!dgwaya. Vrhovni poveljnik sil OZN ga pripravlja v ozkem stiku z Wa-shingtcaom. Za sedaj se ni ničesar znanega o vsebini tega odgovora in niti ne vedo, kdaj aa bodo predali nasprotnemu poveljstvu. V krogih glavnega stana OZN upajo, da bodo mogli Po Ridgwayevem odgovoru nadaljevati pogajanja v Kesongu in tc v najkrajšem času.
Z bojišča pe poročajo, da so tri zavezniške divizije ob podpori pklopnih edinic, topništva in taktičnega letalstva pričele prodirati proti področju, kjer se zbirajo kitajske čele. D0 na pada je prišlo med Fengangom in Kumsongom. Pravijo, da je bil to eden največjih napadov oklopnih sil v korejski vojni.
Namen te oh-huve je dognati “-^1 na romunski m^:
juje, kdo se trudi, da bi vzpostavil prijateljske odnose in ustvaril prijateljsko vzdušje v tem delu sveta, a kdo ovira napore v tej smeri. Ko vse to vidimo — zaključuje beograjski radio — se postavlja vprašanje:
«Kaj pomeni to prikrivanje očitne krivde? Zakaj zanikati očitna dejstva, ki pred vseni svetom obdolžujejo nekatere kroge. ,kr. se y Italiji izdajajo za »glas javnosti?« Ali to ne pomeni, da st želi trmaste vztrajati na poti, ki r.e more pripeljati do nobene rešitve?«
((Borba«, glasilo KPJ, piše nocoj, dh kaže odgovor rimske vlade iste težnje, ki so izražene v izjavi De Gasperija v Ottawi; da se odgovornost za nerešena vprašanja iz rtalijan-skc-jugoslovanskih odnosov zvali na Jugoslavijo.
((Cilj italijanskega, odgovora je v tem — piše «Borba» — da se italijanska vlada postavi kot borec za jugoslovansko-italijan-sko prijateljstvo in zbližanje. Teda za to manjkajo dejstva, s katerimi bi se takšna težnja podtprla. Tg dejstva namreč govorijo ravno nasprotno«.
«Borba» navaja številne primere o netočnosti te trditve in še posebej opozarja na obveze Italije iz čl. 45 mirovne pogodbe, po katerim mora Italija izročiti Jugoslaviji, vojne zločince.
«Tudi ta obveza ni bila izvršena«. Ljudje, ki so odgovorni za množične zločine in katerih krivda ie nedvomljiva in dokazana, se svobodno sprehajajo po Italiji in prejemajo celo odlikovanja. «Borba» zaključuje, da dejstva govorijo ravno nasprotno od italijanskih trditev, in pravi:	((Jugoslovanska
vlada je bila tista, ki je s svojo dobro voljo in z neredkim popuščanjem prispevala k sklenitvi pogodb, ker je menila, da so te pogodbe brez dvoma pomembne za vzpostavitev prijateljskih odnosov z Italijo, ki so bili vedno njena želja. Italijanska- vlada pa s svoje strani ni bila na tem stališču, čeprav je šlo večkrat za pogodbe, ki so bile konkretizacija obvez, ki jih je Italija sprejela z mirovno pogodbo«.
Ministrstvo za zunanje zadeve vlade FLRJ je izročilo romunskemu veleposlaniku v Beogradu protestno noto zaradi novega izzivanja romunskih obmejnih organov na jugoslo-vansko-romunski meji. V noti se poudarja, da romunska vlada s svojo sovražno politiko j proti Jugoslaviji in z napadal-1 nimi postopki svojih obmejnih j organov in vojaških enot resno j ogroža mir v tem delu sveta, i V noti se opozarja na najno- j vejše izzivanje, ki so ga rornun. j ski vojaki izvršili 17. septem-i bra na odseku Bele Crlcve, pri s kateri je sodelovalo okrog 401 romunskih vojakov. V podob-i nem izzivanju pa so romunski vojaški organi 5. septembra 1.1. hudo ranili jugoslovanskega kmeta s streljanjem na skupino 20 kmetov, ki so delali na polju pri vasi Kusič. V poročilu agencije Tanjug je rečeno, da to izzivanje kakor tudi prejšnje, dokazujejo, da romunska vlada nima namena prenehati s svojo sovražno politiko proti Jugoslaviji, temveč da se trudi, da bi čim bolj poslabšala na
rc jr t(.y6"---|	„
moč nasprotnika na srednjem 1 bojišču	• Udobno poročajo, da je v
Za sedaj se še ne ve kako i Beograd prišla nova skupina je uspel ta napad. Vojaška cen- i petih madžarskih graničarjev, zura namreč zadržuje poročila j ki so pobegnili v Jugoslavijo vojnih dopisnikov.	in med katerimi je en zastav-
Na vzhodnem bojišču, kjer so r n'k-se včeraj izkrcali iz helikopter- j Ljudska skupščina FLRJ je jev oddelki OZN na neki ne-' sklicala za 28. septembra četrto dostopni viši11*- poročajo, da so i redno zasedanje. Zakonodajni vzpostavil, letalski most. Bor- i odbori skupščine že proučujejo ba za višine se nadaljuie. Na I zakonske načrte, ki bodo na za. zahodnem bojišču pa ie bilo | sedanju predloženi, opaziti samo akcije izvidnic. I	R.	R-
med arabskimi državami in Izraelom?
PARIZ, 21. — Kakor se je zvedelo iz pooblaščenih diplomatskih virov, bi bila glavna točka predlogov, ki jih je v ponedeljek popoldne izročila A-rabcem in danes popoldne Izraelcem posredovalna komisija za Palestino, sklenitev ne-napa.dalne pogodbe med Izraelom in arabskimi državami.
Preden je prejela te predloge. je izraelska	delegacija
vztrajala, naj. Arabci sprejmejo načelo, naj bi na sedanji konferenci mimo rešili vsa vprašanja in naj bi se komisija in obe strani sporazumeli o dnevnem redu in o primernem postopku za pogajanja.
Razen tega je izraelska delegacija izrazila nekatere dvome o miroljubnih namenih Arabcev ter je ugotovila, da ti odklanjajo neposredne razgovore.
Dalje je delegacija poudarila, da stališče Egipta in Arabske lige v vprašanju Sueškega prekopa, češ da obstaja med Izraelom in arabskimi državami vojno stanje, ne prispeva k ustvarjanju ugodnega ozračja za sedanje razgovore.
Na današnjem popoldanskem sesta.nku je bila velika napetost. Niso določili prihodnjega sestanka komisije z izraelsko delegacijo. Sestanek z arabskimi delegacijami pa bo prihodnji teden.
V krogih konference izjavljajo, da je izraelska delegacija samg formalno predložila posredovalni komisiji načrt nenapadalne pogodbe z vsemi arab. skimi državami.
Iz zbirke ”civiliziranosti,,
De Gasperijevo uradno glasilo je pred kratkim pisalo, da so Jugoslovani «na barbarski stopnji« ter da so borci jugoslovanske armade »zverinski, okrutni in brezdušni«.
«Messaggero Venete« pa je pisal, da je meja med Italijo in Jugoslavijo — »meja med ljudmi in zvermi«, kajti na jugoslovanski strani je »džungla«, na italijanski na »kultura«, na italijanski »civilizacija«, na jugoslovanski pa »živalski svet«.
Tržaški župan Bartoli pa je na pogrebu žrtev tragičnega incidenta na demarkacijski črti na Krvavem potoku pri Dragi na pokopališču pri Sv. Ani 11. t. m. med drugim dejal: »Ali lahko zahtevate, naj bi neki mladi ignorant iz daljne Like, Bosne ali Mace-donije postopal drugače če je bilo njemu, oboroženemu, rečeno in zajamčeno, da onstran črte, ki je označena na zemlji, katera se smatra za njegovo,
čeprav je njemu neznana ... živijo zveri v človeških oblekah ne na ljudstvo visoke civilizacije in dobrote, kakršno je nase? Kakišno je italijansko ljudstvo? — Kdo je oborožil vojaka: zakon ali pa sovraštvo?«
Ker nismo pozabili, kaj je počenjala italijanska — in ne samo fašistična! — vojska v Jugoslaviji; kakor to pozabljajo v Rimu pri vladnem uradnem glasilu in kakor pozablja tržaški župan, objavljamo ;z — na žalost ogromne zbirke — zverinstev te vojske, ki jih je storila prav nad tistim narodom, za katerega trdi še sedaj, da je barbarski, da je njegova dežela džungla in zverinjak... itd. In se vprašamo — kot se je vprašal župan Bartoli:
Kdo je oborožil tiste vojake, ki so nas ubijali, mučili in požigali? Ali si je župan Bartoli vsaj na tihem — če ga je to sram storiti javno — kdaj koli postavit to vprašanje?
Cantfek želi sklenili
mirovno oogodlio Japonsko
TOKIO, 21. — Vodja Cang-kajškove misije v japonski prestolnici. general Honsihli, je izjavil, da so v Washin.gtonu pogajanja za sklenitev mirovne pogodbe med formoško vlado in Japonsko.
Dodal je. da Cangkajšek želi hitro obnovitev diplomatskih odnosov z Japonsko. Ce bi Japonska želela, bi se pričeli neposredno pogajati, zlasti če bi bila pogodba podobna tisti iz San Francisca. Ko bi ratificirali obojestransko pogodbo, bi lahko takoj imenovali poslanike.
Komentarji
o Trumanovih izjavah
WASHINGTON, 21. -- V wa. shingtonskih uradnih krogih dajejo veliko važnost dejstvu, da je Truman včeraj poudaril, da bodo ZDA tudi v primeru sporazuma s Sovjetsko zvezo še dalje utrjevale svoje sile. Menijo, da je Truman podal to izjavo, ker je to imel za potrebno, zato da se odpravi vsaka negotovost glede tega.
, .<■'
A	£>
■'■■-v:.:-.
.V>.W A"? * 8
Svojim žrtvam daje fašistični razbojnik še zadnji, »milostni« strel. Vsa v imenu tiste kulture in civilizacije, o katerih govori De Gasperijev »Popolo« in »Messaggero Venelo« tistega Tigolija, ki je gornjemu vojaku pomagal tako kulturo nositi v Slovenijo to ki je — kot bi dejal tržaški župan zelo zaslužen prav za razlaganje italijanskim ciiatetjera, da je Jugoslavija »zverinjak«, »džungla« itd.
Laburistični program za prihodnje volitve
V Veliki Britaniji je 50 odstotkov narodnega bogastva v rokah enega odstotka prebivalstva - Komentar «Financial Timesa*
LONDON. 21. — Liberalna stranka .ie odložila na poznejši čas svoj letni kongres, ki je bij določen za 25. oktobra.
Na nekem zborovanju v No-therfieldu je Douglas Jay. ki je tden odi voditeljev laburistične stranke, govoril o gospodar, skem programu, ki ga namerava rjegova stranka v primeru zmage pr: prihodnjih volitvah izvajati Lati,cistična stranka namerava boi- polagati važnost na gospodarsko načrtovanje in ponovno razdelitev bogastva, negp na javno lastnine. Pripomnil je, da bo treba še dolge poti. preden bo mogoče priti do res demokratične razdelitve, kier v sedanjem trenutku nadzoruje 1 odstotek prebivalstva približno 50 odstotkov narodnega premoženja.
Laburistično' gibanje — je pripomnil govornik — noce e-nakosti dohodka, pač pa enako
Sk ozi sito in rešeto
Ud prta vrata
Včeraj in predvčerajšnjim, srno m tem mestu vprašali kominformiste, kdaj bodo o-štHi tudi syoj centralni komi-te, ker vemo, da se bojijo ošU-vati. na Pr. Par-tto in Togliattija. od kafenili so direktno odvisni, pač pa se zelo hrabro znašajo nad ubogim svojim novrnarčkom Ugmjem, ki ni storil nič drugega kot to. da je ponovit, kar so vsi ciani njegovega in ttm<u podložnega tržaškega centralnega komiteju ste in stokrat poredni: in zapisali. Včeraj smo na-nedli samo, kaj je ta t:omite pisal v resoluciji v, aprilu 1,950 hi kar je bilo nato objavljeno v «11 Lavo raiorou
Dan'-j jim iz istega, «li La-coratore« prepisujemo kaj je objavilo tajništvo V kalijeve partije dn-. 27. junija 1949,
«11 parttto comunista ha rilc-puto chc la venuta del governa-tore, lo allontanamento delle truppe sla angloamerlcane che jugoslave e 1’unlflcazione delle du« zone del Te.rritorio slano una soluzlone nel momento attuale e nelle altuall condlzioni di rap-porti internazlonalt, accettablle per iiit.ti, italiani e slavi, cittadi-m della zona A e della zona B,
perehe migliora la situazione attuale E LASCIA APERTA LA PORTA AD ULTERIORI SISTE-MAZIONI IN UNO SPIRITO DI 1NTESA E DI PACE«.
Ali po slovensko;
((Komunistična partija jc smatrala, da je prihod guvernerja odstranitev tako angloameriških ka. kor jugoslovanskih čet ter združitev obeh con ozemlja rešitev, ki je v sedanjem trenutku in. pod sedanjimi pogoji mednarodnih odnosov sprejemljiva za vse, Italijane in Slovane, državljane' cone A in cone B, ker izboljšuje sedanji položaj in PUSCA ODPRTA VRATA ZA NADALJNJO SISTEMATIZACIJO V DUHU SPORAZUMA IN MIRU«.
Kaj so torej ta ODPRTA VRATA, če ne SOLUZIONE MIGLIORE? In kaj je SOLU-ZIONE MIGLIORE, če ne tisto. kar je »opisal ubogi novinar pri »Vnttds Ugar, ki je vse to bral v «ll Lavcratore« in «Unita» samem ter na vseh sestankih svojega uredništva in zborovanjih kominforinov ske stranke kateri pripada?
Naj pri «Unita», «11 Laro-ratores in «Delu» napišejo članek, v katerem naj poučijo tudi tajništvo Vidulijeve partije, kakor so poučili ubogega Ugarja I
Cucchi in Magnani ter Ferruccio Pandullo
Najostudneiši primer poti-tičnega kameleonstva je prav gotovo primer bivšega kominformističnega novinarja Fčrruccia Pandulla. ki jč bil najudarnejši lažnivec med svojimi vrstniki in ki je pisal (tanke pod naslovom «CONA B — TERRA BRUCI AT An Njegovo glasilo «Cartacantas tc dim meseca oznanja, da je postalo glasilo nekakšnega gibanja "■neodvisnih socialistova, ki jč povezano z gibanjem Movimento Lavoratori Italia-ni», ki sta ga ustanovila znana rimska poslanca> Cucchi in Magnani. Čeprav je . glasno glasilo tega gibanja ze dvakrat po-ročalo, da s Pandu bom nipia nobenega opravka, je komaj v zadnji številki Pan-dulio pritnal. d<i njegovi «ne-odvtsnj socialisti nimajo« »:( skupnega — razen politične li. nij’e». Pri tem vsiljivem Sardincu nimamo torej samo oprarvka s političnim kameleonstvom temveč tudi z doslej v Politiki neznanem pojavu vsiljivt- podrepne muhe.
izhodno bazo zg vseh. Navedel jv nato tri glavne poti, ki vodijo do loga smotra: ponovius razdelitev noga st« a s pomočjo ustanovitve socialnih uslužnosti in progresivnega davka; načrtovanje gospodarskih proizvodnih sredstev; podržavi je nje velikih gospodarskih kompleksov.
Glectr podržavljen ja je govornik izjavil, da bo vlada o-krepiia že izvrstna podržavlje-nja. n« da bi imela namen uslvariti druge državne monopole. Laburistična stranka je mnenja, da je treba temeljne sklepe o povečanju in ponovni razdelitvi bogastva poavzeti v državnem okviru in n® s pomočjo zasebne iniciative, zlasti v sedanji dobi oboroževanja.
Britanski zunanji minister Morrison ir. minister za obrambo Shinvzeli sta se danes v New Yorku vkrcala na «Queen Marj’«. Shinweli je izjavil, da je zelo optimist glede možnosti la. buriatev pri prihodnjih volitvah. Pripomnil je. da at britanska zunanja politika ne bo spremenila, tudi če bi zmagali | konservativci. ((Braniti moramo ; našo državo, naj zmaga na vc-j litvah katera koli stranka«, je j dodal Shinwell. j Londonski ((Financial Tiir.es«
«0šaben» - «0sail bene#
Od časa etp časa objavljajo	v	zvef.‘	2 volitvami, da se
-	•	:.	Dodo	morali	programi pcsainez.
De Gasperifeve «UUime noti-zto« pod; naslovom «1 NOSTRI COGNOMb> razlago posameznih bolj ali man- znanih tržaških priimkov im dokazuje s svojo «razlatjoi) latinsko ali '.talija/iške poreklo Tržačanov. V včerajšnji "razlagi« na pr. priimku «OSABEN» beremo: sledt-čo razlago:
((OŠABEN« — Izvira od osebnega imena in velelnika: «Osa il bene»: verjetno rabljeno za «usa», “tla, dobro.
Pod, razlago priimka ((POSEDEL« pa beremo: kPOSSIDEL — Priimek iz južne Istre (Pulj), z nedavnimi vejam; v Trstu. Po vsej verjetnosti v zvezi z latinskim glagolom «possideo» preko de-minuliviie oblike, ki se. rabi kot samostalnik,
((Ultitne JVottzie« imajo srečo, da se njeni čitatelji niso učili slovenščine, sicer bi morali reči. da uredniki tega lista >te ptosedujejo samo veliko mero ošabnosti, temveč predvsem več ton šovinistične megalomanske praznoglavosti.
nih strank osredotočiti na gospodarska vprašanja in ne na običajna vprašanja volilne kampanje. Po mnenju lista niso predhodnega razpisa volitev narekovali toliko politični vzroki, kakor bližan je cele vrste gospodarskih kriz, ki preveč zaskrbi ja jo da bi se j im lahko zoperstavila vlada, ki se z veliko težavo drži v večini.
List poudarja dalje, da se bodo morale stranke odpovedati običajnim geslom in osredotočiti vso svojo pozornost na ob-
jektivno presojanje gospodar, skih vprašanj in odgovarjati zlasti na vprašanja, ki jih z ene strani postavlja gospodarska kriza v prihajajoči zimi, z druge strani pa gospodarski položaj Velike Britanije v svetu.
Pc mnenju lista bodo upoštevanja vredni samo programi, kj bodo upoštevali sledeča dejstva: 1. oborožitveni prcg.am, ki bo v prihodnjih treh letih zahteval od 15 do 20 očst. narodnega dohodka; 2. inflacioni-stična težnja, ki se pojavlja v Veliki Britaniji: 3. neugoden razvoj trgovine, ki ogroža zunanjo trgovino Velike Britanije.
Kekkonenov program
HELSINŠKI, 21. Na prvi seji finske vlade je njen predsednik Urho Kekkonen izjavil, da bo nova vlada skušala razvijati debre odnose z ZSSR. Ti odnosi slone na mirovni pogodbi, prijateljskem sporazumu, medsebojni pomoči in trgovinski pogodbi, veljavni 5 let.
V notranji politiki pa namerava vlada uresničiti načrt gospodarskega ravnotežja, boritj se protj inflaciji, za izboljšanje življenjskih pogojev ljudstva.
Vsak dan ena
PARIZ, 21. — Radio Moskva je javil o »novi« ruski iznajdbi. Celih petdeset let pred bratoma Montgclfier st je dvignil z balonom nad vrhove dreves neki prebivalec Rjazana. 2t v 18. stoletju sci v Rusiji tiskali knjigo o aerunavliki pod naslovom: ((Razmišljanja o balonih, napolnjenih z vnetljivimi plini, ki lett Po zraku«
CITAJTE NA ČETRTI STRANI NAS
novi podlistek
Hirošima
ameriškega novinarja to pisatelja JOHNA HERSEYA, ki je prvi opisal doživetja šestih ljudi, ki so ostali živi, ko je v avgustu 1945 padla na Hiroširao atomska bomba to usmrtila 60.000 njenih prebivalcev.
S «9
22. septembra '
TRŽAŠKI DNEVNIK
KOLEDAR
OBJAVE - MALI OGLASI
Sobota 22. septembra
Tomaž, Ceiimir Sonce vz:de ob 5.50, zatone o 18.05. Dolžina dneva 12.15. vzide cb 21.27. zatone ob u-»-Jutri, nedelja sentembra Tekla, Slavna
n m razia^smeii) zeom
itlSiHli Hitim iisudirslH ni menah
Za meter zemljišča ponujajo angloameriške vojaške oblasti 20 stotink odškodnine na leto
Pred časom je angloameriška vojska rekvirirala cb cesti Op-čine-Prosek 30-40 tisoč kv. metrov zemljišča openskih kmetov. Na tem prostoru urejujejo sedaj razna igrišča. Vrgli so proč vse mejnike, odstranili drevje in grmičevje, porušili zidove, z buldožerji razrili vse in zravnali, tako da lastniki ne spoznajo več, kje so bili njihovi travniki in pašniki.
Skoda je ogromna, saj so bili tod prej najlepši openski travniki in pašniki. Prizadetim kmetom ponujajo za rekvizici-jo cd 20 do 24 stotink za kv. m. na leto, tako bi kmet za en ha lepega travnika na Opčinah dotiil 2000-2400 lir na leto. Za ta denar si lahko kupi 100 kg sena medtem, ko bi ga lahko na isti površni pridelal 4000-4500 kg namreč 40 krat toliko. Kako in kje naj si kupi potrebno krmo za svojo živino, kdo mu bo plačal razliko?
A ni samo to. Koliko časa bo moral čakati in koliko stroškov bo imel preden bo iz športnega igrišča napravil zopet lep travnik? In koliko časa bo tam igrišče? Težka vpraša nja in skrbi, ki tarejo vse prizadete kmete. Na vojaškem u-radu v Trstu, kjer izplačujejo najemnino, rekvizicije itd. sicer trdijo, da bodo plačali odškodnino. ko bodo derekvirira-ii zemljišče, ko ne bodo več namreč rabili igrišč. Po tržaško bi rekli «Speta mus...», krava kakor tudi osliček ne more čakati da trava zraste, prej pogine. če mu gospodar ne položi sena. Poleg tega pa dela preglavice Opencem, ustanova «11
SEJA
conskega upravnega odbora
Na svoji tedenski seji je con. ski ufcravni odbor pregledal 24 prizivov trgovcev, ki imajo že obrtn0 dovolilnico ter so za-prosili, da bi to dovolilnico raztegnili še na druge predmete, pa jim je občinska komisija to odbila. Upravni odbor je sprejel delno ali v celoti 9 prizivov in jih je odbil 14, za enega pa je sklenil, da se bp preiskava nadaljevala Odbor je tudi odobril sklep miljske občine, da odkupi nekatera zasebna zem. Ijišča za graditev ceste v R°k — Campore in Korošci — križišče pri Jelenjih Končno so odobrili sklep pokrajinskega odposlanstva, da se podeli nagrada najboljšim učenkam pokrajinskega vzgojnega zavoda «Sergi0 L?ghi».
villaggio del fanciulloo, ki so jo preglasili za javnokoristno ustanovo. Sedaj razlaščajo kmete. jim jemljejo travnike in njive, ker hočejo razširiti zgradbo dvorišča; igrišča, itd-, a za ceno se morajo kmetje grenko boriti in pogajati, če hočejo kaj dobiti,
Tu igrišča, tam razne ceste, strelišča in «villaggi», vse na breme kmeta. 2e itak je na Krasu malo zemlje, malo njiv, travnikov in pašnikov, še manj gozda, suša tudi napravi svoje in včasih še toča, davki rastejo; še takih razlastitev in rek-vizicij je bilo treba, da bo naš kmet še bolj in prej na tleh.
Kako naj si pomaga, kje in kako naj si nakupi druga zemljišča. kako naj nadomesti izgubo in si popravi škodo, ki jo trpi?
Pristojne oblasti, ki bi mora-
1 le skrbeti tudi za kmečko gospodarstvo, za obstoj in napredek kmetijstva, morajo vendar uvideti veliko škodo in krivico, ki se godi našim kmetom. S svoje strani, morajo posredovati, da bo takih primerov čim manj, poskrbeti bi morale, da se da prizadetim kmetom primerna odškodnina, sicer bodo zelo oškodovani kmetje in močno ogroženo splošno gospodarstvo pri nas. Brez krme ni mogoče rediti živine, a kaj naj počne kmet brez živine? S smešno nizko odškodnino ali najemnino naj ne zapostavljajo naših kmetov. Izvedeli smo, da se za stvar zanima Kmečka zveza, na katero so se prizadeti obrnili, da bi ščitila njihove interese. Popolnoma razumemo zaskrbljenost openskih kmetov in zahtevamo, da se jim ne dela krivica.
Dober svet
direkciji openskega tramvaja
Openski tramvaj ima nov vozni red. Sicer nič posebnega, vendar je potrebno, da ob tej priliki opozorimo, da je iz-premembo voznega reda uporabila direkcija kot priložnost, da odpravi trojezične (tudi v angleščini) tiskane vozne rede. Provizorični, natipkani novi vozni redi, so napisani samo v italijanščini. Ali misli direkcija tudi tiskajte vozne rede, ki jih gotovo pripravlja, objaviti samo v italijanščini? Odločno ji svetujemo, da ne spreminja stanja, ki je bilo ustvarjeno na openskem tramvaju, kjer so bo. diši napisi bodisi občevnnje ve. like večine tramvajskih uslužbencev s potniki ustvarili položaj narodnosne enakopravnosti, ki more zadovoljiti slovenske in nikakor ne more žaliti resnično demokratičnih italijan. skih potnikov. Zato naj nam di-rekcija tramvaja oskrbi vozne rede, ki bodo tiskani tudi v slovenščini. Vsak drugačen postopek bi bil krivičen in bi žalil veliko število rednih klientov openskega tramvaja.
Šolsko leto se prične v ponedeljek v poslopju pa so še vedno nastanjene družine brez strehe
IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA
Vzoren'član administrativne policije
Devetinstiridesetletni Erma. no Sera iz Ul. Carpineto 33 je trii kot pod narednik administrativne policije službeno pri-deljen bivšemu stanovanjskemu uradlu. V dolgih mesecih službovanja je imel seveda priliko spoznati številne funkcionarja tega urada, s čimer se j«, v kregu svojih znancev rad pohvalil in bil zaradi tega mnogokrat na prošen, naj posreduje v tem ali onem primeru prosilcev. ki se nikakor niso mogli dokopati do stanovanja kljaib vlogam in prošnjam.
In sera ni sledi I z obljubami. Nasprotno. Zavedajoč se veljavnosti svojega posredovanja. je prišel na misel, da bi se dale takšne usluge tudi pošteno izkoristiti in zato ni šte-dil z obljubami. Januarja lanskega teta je izrabil tak primer ttr priiprarvil Santino Matjašičevo, da mu je izročila
32.000 lir in osem steklenic vina, zagotavljajoč, da si bo Matjašičeva s tem prihranila
100.000 lir, ki bi jih morala plačati za dodeljeno ji stanovanje.
Lahko si Je ppC9stav!?fett, kako se je ženska začudila, ko
njfcj mimogrede omenila tudi zadevo z Ermanom Sero. Takoj zatem je bilo konec Serove policijske in posredovalno kariere, ker je bil ovaden jav-tiemu tožilstvu.
Obtoženec pred sodiščem ni hotei priznati prevara, izgovarjajoč se. da je smatral izročeni mu denar kot posojilo. Toda s takšnim izgovorom se ni mogel izvleči iz nerodnega položaja, ker so bile na razpravi zaslišane tudi priče, ki so dokazale nasprotno. Zaenkrat jc bil obsojen na 8 mesecev zapora in 20.000 lir globe pogojno za dobo petih let
Predisednik Picciola, tožilec Franco, zapisnikar Pivk. Zagovornik odv. Fast.
Z roko med kolesji stroja
Tik pred pnldnem so s p ivat-nim avtom prepeljali v bolnico 29-letnega Valdemara Scalo, stanujočega v Ul. delllstria 115, kateri se je med delom v rafineriji,..<Aquila», kjer ie zaposlen kot vodja oddelka, preveč približal nekemu stroju.
ji je stanovanjski urad prošnjo! ki slu^i za pogon dvigala in po
zavrnil ffljttb ptspiičljfvim za-
gotovilcm vplivnega posredovalca. S tern se seveda ni mo-glq sprijazniti, zato je pisala komisiji za dodeljevanje stanovanj obširno pritožbo ter v
Tresreči zašel z roko med kolesja. Stroj mu je skoraj popolnoma odtrgal zadnji člen sredinca leve roke in mu seveda precej poškodoval kost Scalo so sprejeli na ortopedskem od-
delku, kjer se bo verjetno zdravil 15 do 20 dni.
Padec s trek metrov višine
Antonio Msru-ci iz Ul. Balta-glia 1 je bil včeraj zaposlen na nekj ladji v Jadranski ladjedelnici in je med delom spodrsnil ter zletel s treh metrov višine na trda jeklena tla. K sreči ni bilo nič hudega.
Svetcivančani, posebno tisti ki imajo svoje otroke v tamkajšnji šoli, s prepadenostio pogledujejo šolsko posl pje, v katerem je še vedno 16 družin, ki so jih tamkaj naselili iz h š na Martovih poljih, ker so se podirale. Selško leto prične že v ponedeljek z vpisovanjem in popravnimi izpiti, v poslopju pa še- vedhc stanuje 70 ljudi, ki si v šolskih učilnicah kuhajo perejo, spijo itd.
Ze nekajkrat smo v našem dnevniku opozorili šolske obla. sti, naj pravočasno izpraznijo poslopje in najdejo z? družine drugje primerno zatočišče. Sele te dni so dve učilnici tudi izpraznili, vendar pa je to vse premalo, če pomislimo, da je v svetoivanskem šolskem poslopju slovenska in italijanska osnovna šola, ter slovenski in italijanski otroški vrtec. Vsega skupaj- obiskuje to šolo okrog 600 učencev in nikakor si ne moremo predstavljati, kako bi se mogli razvrstiti v dveh učilnicah, da bi vsaj nekaj imeli od pouka. Dejansko bo teh 600 otrok ostalo cb pričetku šolskega leta brez pouka, ker si tudi ne moremo predstavljati, da bi isto stavbo, iste hodnike, stranišča itd. uporabljale družine in številni šolarji.
Ni ču3a, da sQ starši pri 5v. Ivanu zaskrbljeni in da sprašu. jejo šolsko vodstvo, kdaj bo vendar urejeno poslopje samo za namene, zaradi katerih stoji.
K temu moramo ponovno pribiti še eno dejstvo. Cisto naravno je, da so upravičeno zaskrbljeni predvsem slovenski starši. Čeprav so v poslopju slovenske in italijanske šole in kakor smo tudi že omenili, je vendar položaj slovanskih otr k zdaleč težji od italijanskih, ker imajo leti v bližini druge italijanske šole, v katere se za-
RAKO SO V AVGUSTU
Časno lahko vpišejo, medtem ko jih slovenski šolarji nimajo.
Tudj če poslopje takoj popolnoma izpraznijo, koliko časa bo trajalo, preden ga bodo ponovno uredili, da bo lahko začel v učilnicah pouk? Zato ponovno apeliramo na šolske oblasti, da čim prej izpraznijo šolsko poslopje pri Sv. Ivanu in tako omogočijo, da ne bodo otroc; preveč zamudili. Šolsko leto je po italijanskih zakonih, ki vladajo tudi v Trstu, že tako kratko in zato se pri delu občutno pozna vsak izgubljen teden in celo dan.
Normalen začetek pouka, je v takih razmerah popolnoma nemogoč in pozivam« še enkrat oblasti tudi v imenu staršev, da to vprašanje čim prej rešijo.
Z moštom poplavljena cesta pri Sesljanu
Vito Cantore, trgovec is Milana, se je včeraj z avtomobilom kakih 300 metrov pred Sesljanom zaletel v, vos, katerega je vlekel vol, last 20-leine-ga Danijela Zaharije iz Nabrežine. Voz je skupno z volom in tovorom (približno 14 stotov stisnjenega grozdja jn mošta) vrglo kakih 6 metrov naprej, medtem- ko je voznik zletel z voza in ostal nepoškodovan. Šoferja avta so zaradi precejšnjih ran na čelu in ličnici ter zloma ključnice odpeljali v bolnico. vendar ni hotel ostati tam zaradi važnih opravkov. Cantore je odpotoval, medtem ko je njegov avto ostal tu. ker ni uporaben za takojšnjo vožnjo. Tudi voz ie precei poškodovan, vendar ko je lastnik moita, ki je dobesedno preplavil vso cesto, Anaklet Gruden z Nabrežine, izgubil približno 7 stotov blaga. Skoda, povzročena pri trčenju, ni znana.
'L ročnim vozičkom v žensko
■ |i	.	|	.	.	.	i	.	,	,V	P°kritem	trgu je bil 44-
lrzacani živeli in umirali j toliko nepazljiv, da je s svojim
   ................. "n	■	i	H-i	.n.	I	ročnim	vozičkom	podrl	na	tla
75-letne Marijo Cesnik Carducci 8. 2enica je odšla v bolnico, kjer so jo potolažili, da ni nič hudega in s0 jo odpo. slali domov s pripombo, da ji b0 zelo koristil sedemdnevni počitek.
12 ISTRSKEGA OKROŽJA
Koprski gasilci so se izkazali
V zgodnjih jutranjih urah v I bogatil s svojimi razpravami
noči od srede na četrtek, je v Cmem Kalu izibruhnil požar na seniku, ki je last Ivana Pavliča št. 17. Koprski gasilci so dobili telefonično obvestilo in nemudoma odbrzeli z novim gasilskim avtomobilom na mesto požara, kamor so dospeli že v 25 minutah po pozivu. Takojšnji in odločni gasilski akciji se je zahvaliti, da je škoda ostala omejena samo na hlev in senik omenjenega gospodarja. Zgorelo je poleg tega tudi okoli 120 »totov sena.
Gasilci so tako obvarovali požara dva druga senika, tri stanovanjske hiše in eno lopo, ki so v neposredni bližini zgorelega senika. Njihova takojšnja intervencija je obvarovala okoli tri milijone dinarjev vrednosti.
V zadnjih treh mesecih je koprska gasilska zaščita intervenirala z novim gasilskim avtomobilom pri 12 požarih. Obvarovala je pri tem uničenja po požaru več poslopij in pridelkov ter tafto preprečila veliko gtspodarsko škodo. Največji pcžai je bil meseca junija v kraju Bosco Cclomban v Buj-sčini pri kmetu Antonu Zlfean-;te. Tu so gasilci obvarovali pred uničenjem stanovanjsko hišo in je bilo le okoli 700.000 din škode. V Vanganelu na Koprskem so kmetu Babiču obvarovali stanovanjsko zgradbo in vse poljske pridelke. Zgorelo je samo okoli stot sena.
V zadnjih mesecih so člani gasilske zaščite organizirali po vseh večjih industrijskih objektih koprskega okraja prostovoljna gasilska društva. Taka društva b< do organizirali tudi po krajevnih ljudskih odborih.
Ob tej priložnosti moramo povedati, da so koprski gasilci nastopili v nedeljo 16 septembra tudi na festivalu gasilcev v Kranju. Bili so deležni navdušenega ploskanja s strani gledalcev, ko so z izredno hitrostjo in spretnostjo nastopili z gasilsko lestvo.
S tem dajemo našim pridnim gasilcem tudi mi javno priznanje za njihove dosedanje uspehe. Naj bi bili tudi za naprej budni čuvarji ljudskega imetja.
italijansko filozofijo in italijanski jezik. Peter Pavel Vergerio ima zasluge tudi za slovenski jezik, ker je omogočil izdajo velikega števila slovenskih knjig ter je Primož Trubar po njegovem nasvetu uvedel v slovenski jezik latinico.
Odbor za postavitev spomenika bo razpisal natečaj za osnutek spomenika, pri katerem bodo lahko sodelovali umetniki.
Plenum ZAM v Kopru
Včeraj 21 septembra je začel zasedati v dvorani mestnega ljudskega odbora plenum Zveze antifašistične mladine koprskega okraja.
Sekretar ZAM tovariš Mario Vuk, ki je govoril o organizaciji in dosedanjem delu mladine, je podčrtal, da je mladina v velikem številu zastopana v delavskih svetih. Od začetka tekočega leta je mladinska organizacija rw Koprskem ustanovila 117 novih aktivov po va. seh, tovarnah in šolah. V ZAM je vključeno okoli 6000 mladincev in mladink, od katerih dela večina aktivno v raznih športnih društvih in italijanskih kulturnih krožkih. Ob koncu svojega govora je tovariš Vuk poudaril potrebo, da se delo mladinske organizacije preusmeri proti tistim oblikam delovanja in aktivnosti, ki so mladini blizu in ki jo navdušujejo.
Plenum se nadaljuje z debato.
je pokazala, <Ja je bilo njeno delo koristno. To so najbolj občutili dijaki sami, ki so v domačem jeziku pridobivali tistega znanja, ki je vsemu ljud stvu na Koprskem tako zelo potrebno. Ze sedaj se poznajo prvi uspehi, ko srečavaš mlade dijake in slišiš govorico, ki zveni po naše in ni več pomešana s toliko tujkami. Rast koprske gimnazije je krepka in zdrava. Mladi ljudje vsak dan bolj občutijo, kako je ta gimnazija njihov vir kulture, napredka in znanja.
Gimnazija je pred časom dobila v dar od Sveta za prosveto LR Slovenije opremo za učilnice in kabinete. Dobila pa bo še popolnoma novo pohištvo, ki je že na poti.
Za Dijaško Matico
Ob priliki poroke tovariša Ivana Primožiča so darovali v prid Dijaške Matice v Kopru 1268 din sledeči tovariši: Rafael Bizjak, Valerij Furlanič, Ivan Primožič in Ivan Rupena.
Odbor Dijaške Matice se darovalcem v svojem in v imenu dijakov iskreno in toplo zahvaljuje.
P. Vergeriu bodo postavili spomenik
V Kopru je bil te dni osro van odbor za postavitev spomenika Koprčanu Petru Pavlu Vergeriu, znanemu voditelju luteranskega demokratičnega gibanja v 16. stoletju, ki je o-
Začetek 7. šolskega leta na koprski gimnaziji
Skromna slavnost je letos podčrtala otvoritev šolskega leta 1951-52. Tovariš ravnatelj je spregovoril ob otvoritvi in v kratkih besedah orisal pomen, dijaki pa so nastopili z nekaj recitacijami in pevskim oborom.
Moramo pripomniti, da imamo sedaj prvič v zgodovini Istrskega okrožja popolno gimnazijo, ker je dobila v tem šolskem letu tudi osmi razred. Ob koncu šolskega leta bo tako poslala v svet prve maturante, ki bodo šli na visoke šole, ali pa se bodo posvetili izbranemu poklicu in z znanjem, pridobljenim na gimnaziji, pomagali pri gradnji za izboljšanje življenja.
Koprska gimnazija je še mlada. komaj sedem let življenja in dela. Ze ta kratka doba pa
Buje-Kučibreg
Značilno in pomenljivo je dejstvo in ugotovitev, kako člana SIAU v Kliči bregu, ki je precej velika vas nadalsč od Marnjama ob cesti Buje — Hr-voj na sestankih rešujejo razna gospodarska vprašanja. Tako so pred dnevi med drugim obravnavali vprašanje popravi, la ceste, ki povezuje vas z glavno cesto Hrvoj — Buje Vsi so bili mnenja, da jo je treba dobro popraviti. Dogovorili so se, da bodo to napravili s prostovoljnim delom.
Ze prve dni tekočega meseca so začeli z tteli in do sediaj opravili nad 150 ur. Ko bodo končali s popravilom te ceste, bodb popravili prav tako s prostovoljnim dletom še d!ruge stranske poljske ceste.
Da bo zrasel velik in lep Kulturni dom v Trstu
Za gradnjo slovenskega Kulturnega doma v Trstu so prebivalci koprskega okraja v mesecu avgustu darovali nad 30 tisoč dinarjev. Člani sindikalne podružnice Vojne uprave JA so prispevali 7500 din, uslužbenci Zavoda za socialno zavarovanje v Kopru 4400 din, uslužbenci okrajnega odbora Enotnih razrednih.. sindikatov 4000 din. člani sindikalne podružnice podjetja «Intereuro-pa» v Kopru 2900 Večje vsote so prispevali tiudi uslužbenci okrajnega kntetijskesa servisa. *Janj Kmetijske zgdruee iz Izole in "*lužbtnci okraioega po ver jeništva za prosveta
Čeprav ni ravno prijetno govoriti o mrtvih, še mamj pa poslušati številk^ o mrtvih v tem ali enem mesecu, je vendarle med našimi čitatelji, prav posebno Pa čitateljicami, velik krog takih, ki jih te vesti tudi zaniijr.ajo ter' so prav Zadovoljni, če so obveščeni o številu rojstev, smrti in porok v enem mesecu. Da-Catanerno zeesti naši tradiciji ter zadovoljimo tudi te čitatelje, navedemo tudi danes vse važne podatke iz poročila higienskega zavoda o stanju smrti porok in rojstev v preteklem mesecu.
Ze uvod poročila pravi, da je bilo splošno stanje v preteklem mesecu povoljno. Toda prva številka, ki sir.o jo prečrtali, ni bila nič kaj povoljna v primeri s stanjem iz meseca julija, ali pa iz meseca avgusta lanskega leta. Samo po-rnislimo, da je v mesecu avgustu umrlo 261 oseb. kar ni prav nizko število, posebno če ga primerjamo z on im iz meseca julija, ki je znašalo 192 ali pa z on itn iz lanskega leta ob istem času, ko js umrlo 170 ljudi. Ce bp šlo tako naprej, ne bo treba niti atomske bombe. Kaj bo šele v zimskih mesecih, st zaskrbljeno vprašujejo pesi. misti, optimisti in teh jih je med Tržačani hvala bogiu več, so pa drugačnega mnenja. Ta mesec sicer več, zato jih bo pa drugi mesec manj...
No, če že pri mrtvih številke niso preveč povoljne. pa se vsaj glede rojstev ne moremo pritožiti, kar je ie dObro znamenje. V mesecu avgustu se je namreč rodilo 253 otrok, od teh samo trije mrtvi. Meseca julija jih je bilo sicer nekoliko več, in sicer 257, toda od teh jih je bilo kar pet mrtvih, kar znaša končno isto. Za taik vroč mesec, kot je avgust, je število kar lepo in razveseljivo.
Poroke v jjcletnih mesecih nikoli niso preveč številne. Komu bi se pa ljubilo v takšni vročini stopati v zakonski jarem, ki je po mnenju «žrtev« tgko težek. Kljub temu je bilo tudi taikih »srečnežev* še kar dovolj: 183, v primeru z lanskim letom ko se je poročilo 179 parov.
Glede bolezni pa stanje v mesecu avgustu ni taido preveč slabo. Bilo je sicer 9 primerov davict, toda še vedno manj kot lansko leto. ko jih je bilo ob tem času kar 13. Zgto pa je bilo obolenj s škrlatinko mnogo manj y primeri z mesecem julijem, in sicer 20 proti 37. Za tifusom je obolelo 12 ljudi, trije več kot mescca julija in oserr. mani kot lanskega avgusta.
Tudi število obolenj za ošpi cami je bilo v avgustu precej nižje kot v juliju. Tako je znašalo število v avgustu samo 5, medtem ko jie bilo v juliju kar 38 primerov ošpic. Razen tega je bilo še 14 primerov obolenj za kozami, 9 za oslovskim Kašljem in 30 primerov drugih o-bolenj.
V preteklem mesecu je bilo izvršenih v raznih ambulantah 8308 zdravniških pregledov in 250 pregledov na domu.
Na predporočni posvetovalnici. ki je bila šele pred kratkim odprta, se je v mesecu avgustu zglasilo 12 oseb, ki so si želele zdravniškega nasveta.
v bnlnico, kjer so ga oridrnili pa I. kirurškem oddelku. Verjetno bo ostal tam samo 7 dni, ker njegove rane na levem zapestju in udarci na prsnem košu nis0 preveč nevarni. Obe vozili sta utrpeli, le malenkgstno škodo.
Nekoliko kasneje pa se je pripetil podoben karambol v neposredni bližini Fora Ulpiana. Tedaj je zavozil mimo na svojem «Fiatu 1100» 35-letni Pietro Ostumi iz Ul. Giulia 5 in prav ko je zavil na levo, je trčil v neko «Lambretto», katere lastnik. 4fl-)etni Basileo Battistin iz Ul Doda. jt zaradi sunka padel na tla. V bolnici so mu rane na ramenu in roki zavezali in ga odposlali s prognozo 7 dni domov. «Fiat» je utrpel Ie malenkostno škodo, medtem ko je «Lambretta» precej stolčena.
Zaradi sunita zletel čoz. avto
Šestinpetdesetletni Ferruccio M°ggi iz Ul. del Ronco je včeraj zvečer iz neznanih' vzrokov zadel v Ul. Marconii s svojo «A-prilio« 64 letnega Franca Brusa iz iste ulice št. 18, ki je zaradi sunka zletel čez avtomobil in obležal na nasprotni strani, Bru. sa so takoj odpeljali v bolnico, kjer so ga sprejeli na I. kirurškem oddelku. Ker ima verjetno počeno lobanjo, se bo moral zdraviti, če ne bo komplikacij, približno mesec dni.
Na stadionu «Prvi maj» jutri zadaja ponovitev pravljičnega iilma »Čarobni meč»
Z zaključkom razstave OF na stadionu «Prvi maj», ki bo že jutri, se bodo prenehale tudi filmske predstave na prostem, pri katerih je imelo tržaško občinstvo priliko videti nekaj zelo dobrih jugoslovanskih filmov. Zadnji film. ki je prišel prav v teh dneh na program in ki ga bodo še jutri za zaključek ponovili, je prvi jugoslovanski pravljični film «Carobnj meč».
V tem tednu so vrteli ta film že dvakrat in lahko rečemo, da je po svoji vsebini kot tudi tehnični izdelavi navdušil vse gledalce. S posebnim zanimanjem So sledili dogajanju na platnu otroci, pa kako tudi ne, saj pripoveduje pravljica čudovito zgodbo hrabrega fanta, ki s svojim junaštvom premaga vse zle sile ter si ob koncu pribori lepo nevesto. Vsebina filma je povzeta po neki srbski pravljici.
Ker bodo film, kot že rečeno, ponovili jutri za zaključek razstave «Naša borba za svobodos, opozarjamo nani vse Tržačane, ki si ga niso še ogledali ter jim svetujemo, da pripeljejo tudi svoje otroke, ki bodo imeli pri tem krasnem filmu še poseben užitek.
Obenem opozarjam^ tudi vse Tržačane in prebivalce okoliških vasi. da si še danes in jutri oglec’ajo zanimivo predstavo, ki bo jutri ves dan odprta.
Določbe za lepljenje lepakov
Ker so v poslednjem času prekrili z lepaki zasebne hiše, cerkve in palače, priporoča županstvo raznim ustanovam in organizacijam, da se vzdržijo te zlorabe ter opozarja, da se razni manifesti lahko lepijo sa. mo na določene prostore, za kar so pooblaščeni samo posebni občinski uslužbenci Za pooblastilo za lepljenje morajo prizadeti predložiti mestnemu uradu za lepake v Ul. Zonta 9 lepake, potrdilo, da so plačali predpisano takso in dovoljenje policijskih oblasti ali conskega predsedstva, če So lepaki politične vsebine. Prizadeti s^mi sploh ne smejo lepiti lepakov. Kršile; teh predpisov bodo kaznovani.
Ob tem opominu županstva se vprašamo, čemu je na primer poHcija mirn0 gledala in ni posegla irm.es, ko so «Socfa-Ifstf dell.a Venezia Giulia» lepili po vseh zidovih v predmestjih in v centru tvoje bel”, zelene in rdeče lepake, v. katerih so zahtevali plebiscit za Triafko ozemlje.
Opeka na glavo
Malo pred 14. uro so morali sprejeti na opazovalnem odr?ei. ku naše bolnice 26-letnepa delavca Giovannite Fondo iz Ul. Kandler 5, ki je imel precejšnjo rano na zatilniku. Mož. katerega so prepeljali z redilnim avtom in bo verjetno ostal v zdravniški oskrbj 7 dn\ je izjavil. da mu je med de’om pri gradnji novih hiš v Ul. Cumano priletela na glavo z višine 3 I metrov opeka.
Vpisovanje v osnovne šole
Otvoritev osnovnih šol na Svobodnem tržaškem ozemlju anglo-ameriški pas, bo dne 24. septembra t. 1.
Od 24. septembra do 5. oktobra t. 1. se bo vršilo vpisovanje in popravni izpiti.
Dne 6- oktobra je svečana otvoritev s službo božjo.
8. oktobra se začne reden pouk na vseh osnovnih šolah.
Vpisovanje je obvezno za vse razrede od prvega do petega. V prvi razred se vpišejo otroci, ki so rojeni leta 1945 in ki do 31. decembra t. 1. dovršijo šesto leto starosti.
Vsa potrebna pojasnila in na-vodila dobijo starši pri ravnateljstvih šol.
■ Slovenski starši, pokažite, da ste vredni sinovi svojega naroda In da ljubite svoj jezik.
SLOVENSKI OTROCI V SLOVENSKE SOLE!
Za vpis v I. razred so potrebne Jledeče listine:
a) rojstni list od anagrafskega urada;
b) potrdilo o cepljenju koz od zdravstvenega urada;
c) potrdilo o cepljenju proti da vici;
č) potrdilo o zdravih očeh.
Matere oskrbite si listine takoj, dokler ni še navala po uradih.
DANES 22. t. m. ob 19.3«
bo v okvira jubilejne razstave zadnja poncvirev^
jugoslovanskega	(
Jo ljudstvo bo žf‘"
Sledi dokumentarni
0
pA
»TRŽAŠKI OTROCI V . CITNISKIH KOLONA V SLOVENIJI*
JUTRI
prav tako ob * bo na stadionu
zaključna predsj** Predvajali bo* prvi jugoslovanski " Ijični film
»Čarobni
Sledi dokumentarni ^ kTRZASKI OTROCI''h CITNISKIH KOLflV V SLOVENIJI'
ZAM^J
Vpisovanje na višji gimnaziji in na trgovski akademiji
Na višji realni gimnaziji s klasičnimi vzporednicami in na trgovski akademiji sprejema tajništvo prijave za vpis vsak delavnik od 10. do 12. ur* do vštetega 25. septembra v Ul. Lazzaretto Vecchio 9-II-Samo učenci, ki delajo še kak izpit, se smejo vpisati do 3. oktobra. Pojasnila daje tajništvo, podrobnosti so pa objavljene na šolski oglasni deski.
Zrelostni in uspcsobljenostni izpiti na’ vseh višjih sredinjih šolah se začnejo v ponedeljek 1. oktobra ob 8.30 s pismeno nalogo iz slovenščine. Razpored j* na oglasni deski.
Mladinci v Lipico
na izlet, ki bo v nedeljo 30 t. m. Vpisovanje na sedežu mladine Ul. Machiavelli 13 vs-k dan dopoldan od 9. do 12. in popoldan od 17. do 19. poleg tega tudi pri v?eh okrajnih mladinskih poverjenikih.
Za mladince vpisovanj znižano na 150 lir!
DAROVI IN PRISPEVKI
TRŽAČANI! NE TE PRILIKE OGLEJTE V ZVEČER P R V IJ ,,Nl SLOVANSKI FILM »(ČAROBNI »p, KI BO NAVDUŠIL VSEM OTROKE-
SHPZ
prosveto®
vabi članstvo	•*-,
štev, da si na sta*0 ’« / majo ogleda razstavo,
geslom	..-hodi"
«Naša borba za s'. d3tt< Razstava bo odprta jutri.
P. D. »Ivan -
priredi dne 7. oktobra j(1 izlet v Vipavsko itoj!® ’0 («*• skozi Razdrto v ViP po' , skalo«), Ajdovščino, tek skozi RihemberK. - gper«. pri Cirilu, gostilna «AU^*i »■ za» v Ul. S. Marco 2‘ . H- J od danes do 28. t. m-. t. ff , 21. ure ter v nedeljo	e
10. do 13. ure. Izlet W prijatelje društva.
Izleti PpT
— « Trst 1 Planinsko društvo ; ,, , , v soboto 6. in v nedeU« (T tobra izlet v gornjo fig, no, in sicer na Krn, ® „$0 (1 tovec »er Trento kot ** ko za izlete k izvirp;
Triglav, predvsem Pf.t-T "“/i pode, kjer bo otvon ypj5«'),1| planinskega doma.,	«	S\
pri ZDTV Ul. Machia'.^« od 17. do 19 ure do	J
t. m.
en«r I
Z GORIŠKEGA
Vsakdanji karamhnli
Dvaintridesetletni trgovec Ruggero pecehioni iz Ul. Lo^chi 10 je včeraj na vogalu Ul. Mazzini z Ul n-jntp rensd ma z motorjem trčil v «Lancio, last R5.]e*n“Ba Cprl*> Vid^a-ja 'z Ul. delVI^tria 19, Prj trženju je Pecchioni .zlete! z vozila ter so ga l rešilnim avtom odpeljali
IZ SODNIH DVORAN
Zaradi vina iz nezgode v nezgodo
Ni še minil teden odkar je imel sodnik na kazenski sodniji opravka s 45-letnim Obi-tom Olivom iz Ul. Tunisi 31. Po razpravi ga je sodnik očetovsko nagovoril in ga svaril, naj se izogiba vina. Obit je skesano pokimal z glavo in obljubil, da ne bo več pil. Toda že teden n J) to ga je pijača zopet spravila v policijske mreže. Dne 9. t. m. ie pozno ponoči prišel vinjen v krožek ENAL in tam pričel nadlegovati upravnika in goste. Ko so bili že vsi naveličani njegovega vedenja, ga je agent javne varnosti povabil na kvesturo. Obit mu je mirno sledil iz lokala in ko sta bila sama na ulici, ga je oklofutal in ozmerjal. Včeraj so ga zaradi tega obsodili na skupno 6 mesecev zapora in plačilo 2000 lir globe.
Na sodnijo je včeraj moral na prijavo prijatelja Gruntarja Albina, 24-letni Pevinar Ivan. Obtožen je bil, da se je letošnjega maja polastil Gruntarje-vega kolesa, ki ga je ta pustil v gostilni «Primavera». Toda pred sodnikom je Devinar povedal. da je Gruntar kupil kolo z denarjem, ki mit ga jf on posodil in da ga je imel več dni skritega v gostilni, ko ga je Devinar prosil, naj poravna svoj dolg. Ko je Devinar zvedel za prijateljevo zvijačo, je krat. ko in malo šel po Gruntarjevo kolo. Čeprav Je Gruntar hotel sodnika prepričati da mu je Devinar kolo ukradel, so Devi-narja oprostili z utemeljitvijo, da n; zakrivil kaznivega dejanja.
Umetno netenje mržnje proti Slovencem
V včerajšnjem «11 Gazzetti-no» beremo na goriški strani štirikolonski naslov, ki se glasi tako: nCondannati alla Corte di Assise di Venezia i due sloveni che uccisero il parrocoy>. (Pred porotnim sodiščem v Benetkah so obsodili dva Slovenca, ker sta ubila župnika).
Nimamo nobenega namena, do. bi polemizirali z vsebino članka niti z dejanjem samim. Povedali pa bomo svoje misli °b čitanju samega naslova.
Šovinistični časopisi v Italiji olšejo v zadnjem času o vsemogočih «zločinih, ki so jih zagrešili Jugoslovani nad mirnim italijanskim prebivalstvom in italijansko vojsko.„» Na tak način
hočejo prikazati svoji in sve tovni javnosti, da je jugoslovansko ljudstvo sestavljeno iz samih zločincev in razbojnikov, skratka, da je nekulturno. In približno tudi tak namen ima, naslov v «ll Gazzettino» ko 6-menja, da sta dva SLOVENCA (na tej besedi je poudarek naslova) ubila župnika.
Taki dogodlki se ne pojavljajo samo pri nas, ampak tudi po drugih krajih krščanskega »veta in tudi v centralni in iuirri Italiji. Prepričani smo, da v teh Primerih ne bi nihče napisal, da sta dva Italijana, ali dva Francoza itd. ubijala, Smo tu, v Gorici, je to dovoljeno in celo zaželeno. ker je potrebno z vsemogočimi sredstvi netiti sovraštvo do Slovencev.
Ali naj to imamo za vaš doprinos k zbližanju med tukajš* njim ljudstvom?
Obvestilo čebelarjem
Opozarjamo vse čebelarje da so dne 15. septembra zapadla vsa neuporabljena nakazila za sklad-kor.
Nadalje jife opozarjamo da morajo prijaviti vse' panje in plačati letno članarino, ker sicer ne bodo prišli v poštev pri jesenskem razdeljevanju sladkorja.
Nove odredbe za uvoz živine
Trgovinska zbornica sporoča, da je ministrstvo za poljedelstvo izdalo nove odredbe glede pregledov uvozne in Izvozne živine za rejo ali pa meso.
Omenjene odredbe so stopile v veljavo s 1. septembrom.
V zvezi s temi odredbami je Pokrajinski inšpektorat za poljedelstvo odredil, da bodo pooblaščeni tunkcionarji pregledovali uvoženo živino samo ob četrtkih.
Seja
občinskega upravnega odbora
Na svoji zadnji seji, so občinski odborniki pod1 predsedstvom župana najprej proučili organizacijo posJovanta v zvezi z bodočim ljudskim štetjem. Na podlagi zadlevnega zakona so imenovali občinsko kontrolno komisijo za izvedbo ljudske-ga štetja. Na predlog posameznih uradov in ustanov bodo o-menjeno komisijo sestavljali: dr. Luigi Poterzio, Miani Rudolf, CaUigarfe Jožef, don En-rico Nardin,. Vodicer Jožef, S»l-vieri Bruno in Smania Mario. Za tajnika in vodjo urada so imenovali cir. Maria Delchina, občinskega podtajnika.
itali o stanju nekaterih davko placevalcev v zvezi s potrošniškim davkom za živila proste c?ne,. ter o položaju nekaterih otroških vrtcev, če bi preuredili šolska poslopja.
Nadalje so se pomudili pri proučitvi finančne tehnične strani vprašanja, ki ga pred-stavl ia_ pobiranje smeti pri novih hišnih skupinah, ki jo nastale v predmestju Razpravo v tej zvezi je načel 'odbornik dr. Polesi. ki je objasnil, da je raz. širitev omenjenega poslovanja nujno povezana z večjimi iz-datki. 2upan je pripomnil, da ie_ vprašanje zaenkrat *e' ni=> rešljivo in da g'a bodo skušali rešrti. upoštevajoč zmogljivost občinske Magajne Pri razpravi o javnih delih so odibomilci pregledali načrte za kanalizacijo Ul. Alviano, ®a Antona in povezavo z Raštdoro. Za kanalizacijo o-menjemh ulic je predviden i»-datejc 2.500.000 lir, ki ga mora odobriti občinski svet. Zato je odbor dal nalogo občinskemu tehničnemu uradu, da izdela načrte in proračun do prihodnjega zasedanja občinskega sveta. Pregledali so tudi načrt za napeljavo centralne kurjave v šolo, ki jo gradijo v begunskem naselju, in odložili vsako nadaljnje sklepanje.
Razpravo o javnih delih so zaključili s proruieitviijo načrta betoniran ja ceste v podgorsko predilnico, o katerem je že razpravljal tudi občinski svet. Po poročilu odbornika dr. Pole&i-ja so odborniki sprejeli skhp, da bodo cesto betonirali in tako obvarovali pred prahom številne delavce, kii se je dnevno poslužujejo. Cesto bo občina betonirala na svoje stroške. Ravnateljstvo predilnice bo ]e delno prispevalo za nabavo potrebnega materiala.
V spomin smrti Valetič Franjo-ta darujeta Baučer Albina in Rafael 500 lir iA KMtuVrif "dahi v Trstu. V sponvin Baučer Angela (krojača) 500 lir istotako za kulturni dom v Trstu. 200 lir pa darujeta za bolno deklico Ado Man. žan.
Izlet v Vrtovi n
Udeležence izleta v Vrtovin, Gojačevo in Črniče, ki bo v nedeljo dne 23. t. m. obveščamo, da bo odhod ob 4,45> iz Ulice Fabio Severo 5b.
IZLET MOTOCIKLISTOV V PULJ
Pripravljalni odbor za ustanovitev motokluba v Dolini priredi v r.edeljo 30. septembra 1951 izlet v Pulj. Motociklisti, ki se želijo udeležiti izleta, naj se prijavijo v Jer-cogovi dvorani v Dolini, pri Sancinu Marijanu v Boljuncu, pri Družini Žarku v Borštu, pri Kuretu Silvestru v Ric-manjih, pri Slavcu Benjaminu v Mačkovljah, pri Bandiju Mirku v Preber.egu, pri Veljaku Lazarju v Stramariu, pri Jamšku Josipu na Plaviah. nri Sancinu Francu v Škofijah. Vpisovanje traja do sobote 22. t. m.
7. oktobra bo
izlet na Trstelj zgoraj.
Vpis0
$
v oiro$e' t
V
Vpisovanje
Obveščamo s*-ar5e',[Ii50,% je danes priedo otrok v slovenske 01 j»ejo Vabimo starše, da vfI v (Kj
ke že takoj prve	^
danskih urah. OD v .-«®v morajo predložiti:	J
ni list, potrdilo 0 . ter %, proti kozam in d?v' ( • čevalo o zdravju °^fct ^ venske	otroške ' ^
sprejeti otroci,	(fi
dnevu vpisa dop®1
Izlet v Knežak na Pivko
Prosvetno društvo «Srečko Kosovel« obvešča. d» se vršijo vpisovanja za izlet 29.-30. septembra samo še danes od i9. do 21. ure v Ul. sv. Vida 17.
Nato so odborniki razprav-Iti kozam in da vici.
Vpisovanj« v občinske otroške vrtce
Goriško županstvo sporoča da bodo vpisovanja v otroške' vrtce V goriški občini v dneh od' 24., do 29. septembra 1951 od 9. do 12., in surar;
v otroških vrtcih s slovenskim učnim jezikom v Ul. Cro ce. Ul. Randaccio in v Stan-drežu ter v italijanskih otroških vrtcih v Ul. Atjuilea, Ul. Don Bosco, Ul d’Anramzio’ Ul Torrtani, Ul. Codelli v S*tan-drežu in Ul. Garaaroili.
Pri vpisovanju svojih otrok morajo starši predložiti rojstni listin potrdilo o cepljenju pro-
Množični izlet v Lipico
V nedeljo 30. septembra bo množični izlet v LIPICO — v eno izmed najpriviacnejših krajev za tržaške izletnike. Za ta dan pripravlja sindikalna podružnica bogat kulturni program, ki bo še posebej v razvedrilo izletnikom. Na sporedu je ogled svetov noznan ih lip. čanskih konj. Ob 14. uri bo prikaz vožnje z eno vprego, dvovprego, četverovprego ;n visoke šole jahanja. Zanimiv bo nastop pionirjev in pionirk na konjih.
Temu Medi koncert pevskih zborov, folklorni plesi in prosta zabava s plesom. Organizirani bodo dobro oskrbljeni kioski z jedačo in pijačo posebno z dobrim kraškim teranom.
Vpisovanje na vseh okrajnih in krajevnih sedežih OF, odnosno na vseh mestih in pri istih tovariših kakor za zagrebški velesejem.
IN?0*
Dne 21. septerrt>ra Trstu rodilo 6 otroK,kr
ROJSTVA, SMRTI
$
H ' t\l.
1951 V
li 12, umrlo je 5
ose&'
ura'
Cerkvene porok« “c, S«*^
rlani Sergio in ur;a,.,toiin F.nrichetta, atlet ^Iarcisa\(/ in uradnica Zanim “V in f-carine Stokovich
paoloradoiK >
dinja Bossi Norma..^ tico Lucio in ura1 larida, dr. Tasselli » ap° Oriolo Egeria, uf»r VujjLtT migio in gospodinjo
vanna. mehanik TaOr A j#
in gospodinja Pul i"t “
uradnik De Leonar^isvjra, ffR uradnica Scheriani *■ ter Belluno Ezlo Marcone Livia, zl,
Emllio in *ospo*«aAidetf^
Rosina,
Kulturni
f:a, agent C.P,
1 ja Todarello	gi
Ssntoro Alfredo '»	.	f
Marchi Llliana. ror^ 2lJ!i Umrli so: 45-Ietm tro, 43-letnl Seifer “la, 5'./ na Masten Anna JL-Mia, Mussik in Liaci tr’
Zonta Giacomo.
rA l^ *
NOČNA SLUŽBA -j p
Al Cedro, Tr?„.?aio | Cipolla, Ul.
Colle. Ul. P. Kevr «'a ; f pangher. Ul. sv- Ju e Jazoni. Ul. Stttetonta' ?
c.hio, Ul. Ginnastica Trg Goldoni.
ADEX
DVODNEVNI
dne ti. in 7-
Sv. l.iarcijO Th’min Kobarid I5ni/ko Kanal Sl/, (sili’«
Kojsko Pazin
Vpisovanje d°.teVr.
ra. —	 -
 iz'
ENODNEVNI,
dne 7.
Dutovlje Tomaj Skopo Opatje
Škrbino n»
K<«
  rfo	#
Vpisovanje no	t
bra. - Tel- *	-
o VTISIH
z zagrebškega velesejma
Ponos tržiških ladjedelnic
t
lienem n- bazenčku, postav-Pravlion- ■ P°sebnl- zanj pri-2“' mizi sera opazoval na 3? ttm ,veiesejmu delovala Dnu -a ln Plavai°čega do-Je na»rava- s pomoč-ho dl ^ Spr?yij.° lad.je »a su-vii0	oclstijo	trup,	opra-
J® r?zna Popravila itd. To je
«»travaagM in,x zel° zamotana test Modelček, igračka, pa Ha. ia° pr_fProsta in enostav. »o S opazovalec nazor-liiiiA • vst°Pajoča voda dviga l «i, ozlJ'oma kako voda, ki te-
^»uha tlad3° P°StaVlia M
<<resničnega» doka
fcsDat>nl ™os,'? P°d.ietje «Bro-fem _ . Pripeljati na velese-Ze rnaihen model nam o napredku. aivih°80, ta^ih .in drugih zani-žagrnk-i ' yidi obiskovalec
»Srefaškega
ae
ssmo
velesejma. Seveda
temtoš“'J m,!maturnih modelov ie Predvsem resnične stro-S(2č»e novosti in mnogo, ske in ?°- lzdelk°v jugoslovan-ii ie industrije, ki zara-Be -nJ6, dovršenosti in tehnič-
^dovan!e°SU zaslužijo vse ot>
tekai°ln^ v.?*esejem je sicer kih L;cvnei?i po novih izdel-Jetih 1 s,° oni v prejšnjih
■Heniai	• sam° zato’ ker 5e
iz nrtl, 3 značaj in se razvil j usPehov v čisto tr-EodelUjJfKe,vo' Let°s je manj iičneoi	tvrdk in manj raz-
Vendar irazstav,ienega blaga. kdelkL, Pa na njem mnogo deli i- » smo jih lahko vi-‘otipe	~.a samo, kot pro.
^imo ipLP01zkuse in ki 3ih kot rp7,,H? iznova, tokrat že Jroj-,,/,1;31 masovne serijske kov	Mn°go Pa ie izdel..
ki s’e sbhI • -131?* še ni bil° in-liko in v 2u izdelujejo na ve-tudi „ . 1 bodo lahko šli že lesL “°!emstvo-Ho zasv,10 rija j« zelo moč. sejmu T5na na V5em vele" Predstavi;“ ,ludi ni čudno saj 8a dabUi i m izdelki iz nje. ga ‘zvoza11 v ^ jugoslovanske-Vidne »Bi ^enda>' so tudi tu KlinKi me^te izpremem-•vetji; n,.itr™u’ da so res pogona rp» Je velikega pavi-S;s‘0%™ j” nerezanemu deliti aZe tu^a3 večina poliz-'Jelkih 'rVes. Poudarek je na Patrietnn ■ paž v skladu s ^arskn „ jugoslovansko gospo-*Ui čim 2) ko’ stremi izvolim ,an^ surovega lesa in Severu lcsnih izdelkov.
'Vani s ne razstavljaj° Jugo-
ilo\atl	_____-j—j- I
Ni vLff1110, Pohištva, ampak e^e iJ5°s.°'e druge lesne iz-•>e ?^nice in čolne, šport ?'h c-it C!ne in dele različ-jfat 5e i,?ev- skratka vse. Pa *,,/.	? da napraviti. Les
?e delai„ovita stvar, iz njega ta ,il , samo stolov ampak C? Vse ii in Piastične mase, ^ifnu ° vidimo na ve-
Prfr..?m° Že blizu kemije, j? stavlja z mnogimi no-r^iem iPlmi izdelki. Ni na fMnib) mestu med njimi «Ju-«Vodi. 0Varna in njeni pro-
I^sobnfm, • dokazuje, kaj so ,, 'eP.Ca ; Je. Iz kraškega
*6li čnri„ Morske vode so na-vMčj °viti Proizvodi: dežni w kahi^Se barvah, galante-°kro„iln trde P|ošfie. t L^nem m Paviljonu, po-ii. aičnn » Pomorstvu, vidimo k* 5troip^f ne dele ladij-t!?1*1 bo , .Modele ladij, zgra. lVarnah o°Jni v Prenovljenih
Val močn^ žeunas neko tež' r, 1 nanv • razbijanje kladiva
w?a^nPJeJ ,v velik paviljon ii, esejnia- CTi ? Tar>i je cvet
fii
razbii/3 industrija. Tam tu.
??m Ji* zaenkrat
«p !'aVličn(Talu, S težo 750 kg, r’»'onl;j,_? kladivo, proizvod »t itostrni6” iz Zasreba. avii ‘r03» se je še vedno
»S?" ------------------------
se po praz-
po-
ne samo na vele-
predvsem v
Dfi^egovp1? t ki uP01'ablja-fh p«l)al ! grbine. Tokrat je
ki lice>' vp?iik° pipo za vodo’ K, 1)0 slnin ko .nekaj metrov,
in ki
S?°r stnm yzdržati strahoten ka- ^°le» ?etrskega stebra vo-bf' »mati!688 razstavil ne-Peltonovo tur-
Lr^neo.?°!jedelskih strojev. ..erlai ! '•a materiala	I/q.
4i
materiala, med ka-
Rastnem mestu tu-
>■ Driderikl kamen in mar-
t,'0 Talro v montažno hi-lh^ljene en°sobne hišice, o-b»-Vzidane2	pritiklinami
JC' tak.0, da se zlahka 5»LSiene al1 več sob, niso J*** iaM?eke amPak iz po. & ?elaio il materiala, ki C'h, uočeh .ostankov v p'av" Wo' .^šica s ln ?ruglh odpad-zel° udobna, do-zeio ?a in-. ka>' je glavno t,i tiSoč J?°ceni- Stane komaj Ki* t d'nariev in se lahko »eh nntl7"Lmx. Posojiloni.
nejši Avstrijci, i.i nastopajo skupno irj so uredili svoj prostor zelo ukusno. Nemci pa so pripeljali svoje znane avtomobile in vrsto orodnih strojev, točnih instrumentov in drugih, kovinskih izdelkov, ki nam znova, pričajo, da Nemčija le zmore marsikaj,
Pravijo, da posli na velesejmu ne kažejo slabo. Vsaj na prvem trgovskem dnevu je v nasprotju z že ustaljenim običajem prišlo do nekaterih zaključkov. Mnogo bodo pripomogle k temu razne olajšave in možnosti hitre dostave uvoz. nih dovoljenj preko velesejm-ske uprave.	S.	B.
Kaj koristijo Trstu taki obiski
Obiskov italijanskih državnikov smo v Trstu že navajeni. Vsak nam ffekaj odnese, v zameno pa geveri dolge govoran-,„ s ce, z ono Italijanom lastno be-* -Os 1 ;edno spretnostjo, z zelo lepimi pridevki in mnogimi obljubami. Tudi poslednji obisk italijanskega mornariškega ministra Cappa je imel prav tak značaj. V ponedeljek dopoldne so v lfid. jedlelnici Sv, Marka v Trstu slavnostno splovili novo 11.400-tonsko motorno ladjo «Victo-rio», ki je bila zgrajena za Tržaški Lloyd. Kakor ostale, c‘0 sedaj po vojni v Trs^iu splovljene ladje, je bila tudi ta zgrajena s prisipevkom Marshallovega načrta za Trst in name' njena italijanskim pristaniščem,
Prosvetno in knltnrno delovanje v Istri v časn narodnoosvobodilne borbe
Starejši kmet je, ki so v svojih mladih letih še obiskovali hrvatske
Šole, SO vodili tečaje hrvatskeaa jezika simpatična istrska kmeta sta se
a	s svojim borbenim, vedrim m
Italijanske oblasti so po letu 1918 zaprle vse hrvatske in slo. venske šole v Istri: prepove-dale so delovanje vsem kulturnim, prosvetnim in gospodarskim ustanovam in zabavnim društvom ter končno prepovedale vsako uporabljanje hrvat-skega :n slovenskega jezika.
Po zlomu Italije v septembru 1943 je izbruhnil v Istri splošni ljudski upor; ljudski odbori so kot organi revolucionarne oblasti v začetku 1944 odpr-
vzgojnim nastopom tako pri-februarja 1944 so odprli v va-| ljubila ljudstvu in borcem, da si Sv. Donat prvo hrvatsko šolo. I so igralske skupine prav s tem
Pozneje so ustanavljali nove šole. Tako je, po podatkih tovarišev, ki so delali na prosvetnem področju v Istri, v letu 1944 čeprav neredno in pod želo težkimi okoliščinami, pogosto pod milim nebom, delovalo 79 osnovnih šol.
Pouk v šolah je vodila mladina, ki je končala kratke tečaje. Med poukom j'a bilo treba stalno imeti stražo, ki so
li prve hrvatske šole in tečaje, j j0 držali tovariši iz vojaških
Glavna težava za močnejši razvoj prosvetnega življenja je bilo pomanjkanje učiteljev. Niti ni bilo dovolj primernih ljudi, ki bi mogli sprejeti to delo. Tečaje hrvatskega. jezika so vodili starejši kmetje, ki so še obiskovali hrvatske šole. Pajo Gregorič, tedanji tajnik ZAVNOH (Zemaljsko antifaši-stičko vječe naroda hrvatskog) je v svojem poročilu na drugem zasedanju ZAVNOH dejal: «Posebno pažnjo moramo posvetiti Istri, kjer je naš narod pod fašističnim škornjem precej pozabil svoj jezik. Zaradi te^a moramo poslati tja čim-večje število prosvetnih delavcev. Zato smo za te kraje že izbrali določeno število učiteljev: obrnili smo se tudi na na-še množične antifašistične organizacije/ da ‘one mobilizirajo mladino in žene za to delo. S strokovnimi prosvetnimi delavci bomo lahko organizirali pro. svetno delovanje po vsem osvo. bojenem ozemlju.
Med prvimi prosvetnimi delavci, ki jih je ZAVNOH poslal v Istro, je bil učitelj Anton Kos. Takoj je začel organizirati šolstvo v Istri in 16.
edinic in masovnih organizacij. V vasi Ripendi so okupatorske čete nekoč prišle 300 metrov daleč od šole. Otroci in učiteljice so skrili šolske potrebščine pod kamenje, preden so se razbežali. Delalo se je večinoma na prostem ali v neprimernih prostorih, le redko v šolskih poslopjih. Učitelji so prihajali na posvetovalne sestanite, na katerih so razpravljali o programu dela za naslednjih 7 dni. To je bilo ne. obhodno potrebno, ker so bili mladi učitelji v večini tečajniki in so bili potrebni pedagoških in metodičnih navodil Vzporedno z organiziranjem šolstva se je razvijalo tudi kul. turno-umetniško delovanje, katerega začetki segajo že v prve dni ljudskega upora v Istri. Začeli so s formiranjem pevskih zborov, recitacij in zbornih recitacij, pozneje pa so - te skupine nastopale, tudi z manjšimi dramskimi igramj^ skeči iz NOB, kt so prispevali h kre. pitvi ljudskih množic v borbi proti okupatorju. Posebnost igralskih družin v Istri so bili šaljivi dialogi «Franina in Ju-rina» iz «Glasa Istre«. Ta dva
Okolica Labina, ki je znatna po svojem premogovniku, dobila novo industrijsko in stanovanjsko naselje
prizorom dosegale največje u-spehe. Pozneje so redno vnašale v svoj program tudi domačo folkloro, igranje na «meh», plesanje «baluna» itd.
V marcu 1944 1. je ZAVNOH poslal v Istro Franja Muriča ter Miljenka Paraviča, da bi pomagala organizirati in ustanavljati gledališke skupine. Pričela sta z delom y okrožju Pazina, kjer so že po enem mesecu imeli igralsko skupino z 8 člani. To je bil temelj oblastne gledališke skupine »Otokar Keršovani.s
«Ko smo se vadili okrog 10 dni,» pripoveduje eden izmed sodelavcev, «glej «rastrelamen-to». Umaknili smo se v gozdič v bližini vasi Ripende. Štiri dni smo bili tam, medtem ko je sovražnik križaril okoli nas in rešetal gozd z mitraljeskim ognjem. Peti dan, t.j. 1. aprila 1944, smo imeli sestanek, na katerem smo ustanovili oblastno gledališko skupino «Otokar Keršovani.* Ze isti večer smo imeli prvi nastop v vasi Ripendi. Program te prireditve, ki je bil pač še skromen, so tovariši sami napisali in režirali. Kmalu se je ta igralska družina povečala na 16 članov in je imela v enem mesecu in pol 11 prireditev, ki jim je prisostvovalo okrog 1800 gledalcev.#
Po formiranju kulturno-umet niškega odseka pri oblastnem NOO se je kulturno-prosvetno delovanje vsestransko razvijalo. Avgusta 1944 je bila sklicana prva oblastna konferenca kulturnih delavcev Istre. Ta konferenca je dala mnogo pobude za nadaljnji razvoj celotnega kulturnega . delovanja v pogojih in okoliščinah okupacije.
Umetniški program na konferenci sp izvajale: gledališka družina «Otokar Keršovani«, gledališka skupina okrožnega NOO za Buzet, gledališka skupina okrožnega NOO za Pazin ter gledališka družina italijanske narodne manjšine. Po tem vemo, da so do avgusta 1944. leta na ozemlju Istre delovale 4 gledališke skupine. Da bi pravilno razumeli njihov pomen, moramo poudariti, da so Istrani po 25 letih težkega suženjstva tedaj prvikrat poslušali govor v svojem materinskem jeziku, umetniško oblikovan v pesmi, recitaciji ali manjšem gledališkem delu.
Kulturno-umetniško delovanje ni bilo omejeno samo na nasto-pe gledaliških družin. Prirejali so tudi »ustne novine« in pisali stenčase. Izdajanje stenča-sov se je zelo razvilo, tako da so jih imele vse važnejše ustanove, da ne govorimo o vojski,
v kateri je bilo kulturno-prosvetno delovanje posebno razvita
V pozni jeseni 1944 je bilo to delo zaradi pogostih sovražnih ofenziv skoro popolnoma prekinjeno. Tedaj so Istro preplavile horde četnikov, ustašev, rupnikovcev itd. ki s0 v službi okupatorjev grozotno terorizirale istrsko ljudstvo. Mnoge naše ustanove, vojaške in terenske, so se morale tedaj umakniti v Gorski Kotar, tiste pa, ki so ostale na terenu, so komaj životarile.
Oblastna gledališka družina «Otokar Keršovani» se je skup. no z vojsko umaknila v Gorski Kotar, kjer je nadaljevala s svojim delovanjem. Prirejala je predstave po brigadah, bolnicah, vaseh ter istočasno pripravljala program za prihod v istrska mesta, kakor hitro bodo osvobojena. Skupina je v tem času imela prireditve ne samo v Gorskem Kotaru, temveč je gostovala tudi v Sloveniji, prepotovala Zumberak in še nekatere dele karlovškega okrožja, šla tudi v Hrvatsko Primorje, od koder je z našimi prvimi edinkami prešla na Lošinj, z Lošinja v Labin, od tod pa v Pulj, kjer je takoj po njegovi osvoboditvi prevzela gledališče, ter nastopila na proslavi dneva osvoboditve Istre.
Ko so angloameriške čete okupirale Pulj, se je igralska družina preselila v Opatijo ter se spojila z gledališko družino «Ivan Goran-Kovačič* ter je tako številčno in kvalitetno okrepljena nekoliko pozneje prevzela reško gledališče, ki je bilo svečano odprto 20. oktobra 1946 s premiero Gundu-iičeve «Dubravke».
Tako je ta družina nadaljevala z delom, ki ga je začela v težkih pogojih sovražne okupacije spomladi 1944. leta, od kar je imela 150 nastopov pred približno 360.000 gledalci.
(Po »Vjesniiku«)
LONDON IMA SE VEDNO NAJVEČ PREBIVALCEV NA SVETU Po začasnem uradnem pregledu ijudskega štetja leta 1951 šteje London zdaj 8,346.137 prebivalcev in ima torej največje število oseb med vsemi mesti na svetu.
V Angliji in v Walesu živi 750 oseb Ra kvadratni milji, kar je najgostejša naselitev za Nizozemsko in Belgijo.
Velika Britanija ima 50 mili. jonov 310.472 prebivalcev, torej več kot Francij? in Italija, ki imata po najnovejši statistiki 40 in pol milijona odnosno 46 milijonov prebivalcev. V zad. njih 20 letih se je britansko prebivalstvo povečalo za nad 4 milijone ljudi, to je za 9 odst. To je najnižji odstotek porast-ka od leta 1801, ko so prvič iz-vedli ivudsko štetje, dalje. V kmečkih področjih_ Anglije in Walesa živi povprečno samo 17
oseb na kvadratni milji, medtem k0 živi v mestih povprečno 4290 prebivalcev na kvadratni milji.
Prvič v zadnjih sto letih pa je število tistih, ki so se naselili v Angliji in v Walesu, pre. seglo število tistih, ki so se izselili iz britanskih otokov v države Commenwealtha ali drugam.
SE V TEM STOLETJU IZLET NA LUNO
Britansko medplanetarno društvo je na razstavi, ki jo je pri. redilo na letališču v Hendonu, objavilo račune, po katerih bo. do prva potovanja na luno z raketnimi letali možne še pred koncem sedanjega stoletja.
kljub veliki potrebi ladjevja pri nas doma.
Minister j'e v svojem govoru, ki ga je imel po tržaškem radiu, jasno očrtal «pomoč» italijanske vlade Trstu in dejal med drugim:
«Od osvoboditve do danes je nacionalna vlada večno pokazala svojo delovno sodidamost v prid Trsta, njegovih ladjedelnic in njegovega prometa. Značilne težkoče, ki so nastale zaradi vojne v pomorstvu, so bilo premagane. Druge pa bomo premagali s sfago in obnovitveno voljo, ki preveva ves italijanski narod1.
Kakor ne more Trst dvomiti v popolno solidarnost vlade de. mokratione republike, ampai mora zaupati v naše bratsko prijateljstvo, tako je nacionalna vlada prepričana, da lahko računa na patriotizem Meščanov italijanskega Trsta.))
Ne bi diskutirali na tem mestu o patriotizmu — in to takem kot ga je mislil italijanski minister on. Cappa — meščan nov (ntalianissimega« Trsta, pač bi pogledali nekoliko pobližc ((bratsko prijateljstvo« m «so-liciamost» pa tudi »pomoč« italijanske vladte Trstu.
Tukaj se bomo posl užili dveh virov.
Prvič je bil sam župan Bartoli, ki je do včeraj spremljal nove ladje Tržaškega Lloyda v Genovo, namesto da bi zahteval, da ostanejo v Trstu, pri' siljen zaradi splošnega razburjenja in zaradi t&klo očitnih krivic, da je postavil na torkovem sprejemu na županstvu na laž prisotnega italijanskega mi, nistra. ko je dejal, da je imel Trst pred vojno 27 pomorskih linij, na katerih ie vozilo 89 ladij S skupno tonažo 530.000 ton. Vse te linije so imele tedaj izhodišče v Trstu. Danes pe vozi skiozi tržaško pristanišče samo 14 prog s 36 ladjami. Jo je okrog 207.000 ton ladjevja. Naj-, važnejše -pa je to, da ima ve-
Tudi min. Cappa je govoril opomoči italijanske vlad* za tržaške ladjedelnice, potem ko je bil znatni del pri« spevka Marshallovega načrta zaTrst porabljen za gradnjo italijanskih ladij (o čemer pa Cappa ni gpvorill)
lika večina teh ladij svoje matično pristanišče v Benetkah, Gtenovi ali kjer keli drugje v Italiji. Genova pa, ki je imela pred vojno 19 pomorskih prog s 45 ladjami ali 499.500 ton ladjevja, ima danes že 13 prog n 38 ladjami, ki štejejo skupno 307.000 tbn ladjevja. Kot vidi mo je Trstj izgubil že s to tako nepopolno primerjavo 48 odstotkov prog, 60 odstotkov ladij in 61 odstotkov skupne tonaže. Genova pa je izgubila samo 31,5 odstotkov prog, 15 očstot-kov ladij in 39 odstotkov skupne temaže. Primerjava z 1913 bi bila za Trsti še mnogo neugodnejša, ker je od takrat Ge-nova zrasla, Trst pa celo do 1938. leta m prišel na staro stanje.
Se bolj pa postavlja na laž italijanskega ministra drugi dokument, to je memorandum «Odbora za obrambo dela v tržaškem pristanišču«, ki ga je pred nekaj dnevi predložil odbor prav istemu ministru. Memorandum je zelo obširen in vsebuje točne podatke, ki dokazujejo, da ima danes Trst vse pogoje za nadaljnji razvoj in mu manjka predvsem dovoljno število ladjevja. On s svojim samim obstojem, pa proti volji sestavljaktev, obtožuje italijansko vlado, da zapostavlja Trst, prikazuje sedanji težki položaj tržaškega pomorstva in vseh onih pamog gospodarstva, ki so vezane na pristanišče, in zahteva pravično delitev.
Memorandum bomo prihodnjič še bolj podrobno proučili, za danes pa poglejmo samo csnovne obtožbe in zahteve.
V letih 1945-50 se je blagovni promet v tržaškem pristanišču tako povečal, da je presegel 6 milijonov ton na teto. Nobenega dvoma ni, da bodo letošnje številke še mnogo večje. Promet se vedno bolj usmerja
Detajl pisalne mize iz rezljanega kesa
SOBA, IZREZLJAM IZ
HRASTA
na zagrebškem, velesejmu
Na zagrebškem velesejmu zbuja zelo veliko pozornost razstavljena soba, ki je izrezljana iz makedonskega hrasta. Tudi nas, prve ptice, ki so priletele iz Trsta na velesejem, je pritegnilo bogato okrašeno izrezljano pohištvo in smo noteli iz. veneti -> njem in o umetnikih, ki so ga izrezljali, kaj več.
No. pa smo izvedeli, da izvira rezbarska tradicija že 'z davnine in da je ohranjenih mnogo zelo cenjenih umetniških spomenikov, kot so reliefna skupina sv. Klementa Ohridskega, vrata cerkve sv. Nikolaja v Ohridu iz 12. do 13. stoletja, znana slepčanska vrata iz druge polovice 15. stoletja in še mnogo umetniških spomenikov.
'i novih hišic bodo it-v Avstralijo.
‘‘e na drugi strani
-m --'«usi^	zastav
' belgijska, nem ‘ nska, holandska, švi.
I (»Ska (rll!h' nizozemska, »tinska .anc°ska, izraelska, tudi tržaška. Tu v	?d novirn delom ve-
O^fern Jenirn P° vojni ln
^stfijVrtos nameščeni
razstavljajo na hm na 5882St£>rU kot lani'
S«1®. 247	m-	Letos so-
H Jih je ujl1*1 razstavljalcev.
«lo 283. Število se ftalora, j,;	pomanjkanja
f^ato,	nastalo	deloma
h^fle acenSn P°treba več ,	btšnf* in urade, ki
luiih Ib s P05ii-
VVWvSetavlia*lh P"-
5.
si into
•v, ^em ena vrsta tiiBk^Pravp str°ii; Orodni Si fe^Zrru avt cevi’ to4-pš avt°mobili, krog.
rv>_. vSe fia Hn
reak'
&•**,£ M
‘o
fQt"0yce- Seveda
indust--ate ‘n iz'
nje.
v.?»i«imu ne s5‘tNrM11)e|iale l* ,mode'
v« llh ?e Povpri a ^ einice
na ?,Ka'i0: vldeli tvS n,)h tržaških
S«1;,1'1"
^ so najmoč
(Nadaljevanje)
Koliko novega odkrivata na priliko Boris Pahor in Alojz Rebula v svojih zgodbah iz primorske zemlje! Jasno je, da sama čutita, da še ni vse, kakor bi moralo biti, da je bil marsikateri njun *pis le poskus. ki je tipal v to življenje ln v tisti način prikazovanja, ki bi bil pisatelju, snovi in času najbolj prikladen. Oba se dobro bližata svojemu cilju. Mislim, da mu je Boris Pahor bliže — kar je naravno, ker je vendar starejši in je mogel že dalj časa gledati, koliko mu pisanje uspeva. Ob njem so se spotikali mnogi. Spotikali so se ob tuje vplive, ob jezik, ki da diši preveč po tujem, ob maniro. Dosti tega je držalo. Morami pa reči, da se je pisatelj doslej že precej unesel. Slog je moderen,naj bolj moderen ali sodoben, kako bi dejal, kar jih pišejo slovenski pisatelji. Je pa tu sHog dosti bolj uravnovešen in naraven, kakor je bil prej, nekam lirično realističen, kakršna je pač Pahorjem narava. Tak je tudi jezik. Znan pesnik in kritik, ki mu gre zelo živo, še več, strastno za slovensko pisanje, je dejal, da je ta jezik zelo slovenski. Gotovo je bolj slovenski kakor marsikoga, ki pije tako imenovano flovnično pravilno slovenščino. Zakaj Boris Pahor se morda res ne za-t»xla kakšnega romanizma ali u/trmasto drži nekaterih ne-vzdržljivih svojeglavosti, pa to
oooooooo
o
<S>-
0
o
o
sc malenkosti. Drv,gače Pa je živo naš, preprost, kadar je to tr&ba, pa tudi bogat in lirično pretenjen, kakor nanese priložnost, ki terja ustreznih besed za prebogate asociacije. Tak je, ker se pisatelj vedno bolj skladno zbližuje z domačim svetom m ljudmi, ki jim daje govoriti Čimbolj naravno, fcčdsifi že narečno pobarvand. Nekaj manire se ga seveda še drži, zlasti kadar se spusti v preveč lirične ekskurzije, kjer bi bilo do-or.o malo več mere. Tako bi rekel za Miklavževo 1950, kjer bi se dal ta retorični lirizem nekako razložiti in nekaj opravičiti z obliko g&vora v spomin Vojki Smucovi, dekletu, ki ie kakor tolilao drugih vzidalo, kakor pravi pisatelj pod vtisom stare srbske ljudske pesmi, v stavbo naše nove skupnosti s v Sije telo, , veselo mladost, vedri pogum in prešerni smeh. Tudi v njegovem letošnjem nadaljevanju Prevratne jeseni je taka tvegana ekskurzija v iracionalnost sanj ~ lirična in obenem razumsko . izrabljena zaradi
CM
idejnega poudarka, kakor je delal podobno že prej, recimo v Lanenih kosmičih v laseh. To bo pa moral vsakdo priznati, da Sp izza njegove besede odkriva plast za plastjo našega Trsta in okdliškega Krasa, naše morje, ki ga še zlepa ni kdo tako poudaril in si irrizadevtil, da bi se zasidiralo v našo zavest. Razgrinjajo se huda leta pod Italijo, pod faustovsko silo, poniževanja v šoli, služba v tuji vojni, ki naj bi bila služba italijanskemu imperializmu v A-friki; zraven pa se osvetljuje težavna pot, ki jo je moral prehoditi naš človekt da se je vzdržal na slovenski strani, da se je otepfii vabljivih zank, ki so vlekle v udobnost na drugi strani, ali občuthov manjvrednosti, ki so jih vtepali Slovencem. Na svoj način je to življenje neprestano obdeloval prav srečno v Neslutenem vprašanju in letos v Prevratni jeseni Mislim, da je to dto zdaj njegovo najbolj zrelo delo. Njegov znani, seveda precej avtobiografski junak Rudi se tukaj
ieši iz zastražene tržaške postaje. kamor se je vrnil iz vojske po italijanskem zlomu. Zateče se v našo vas nad Bregom, kjer se prioravlja na odhod v partizane. V hiši, kjer se ustavi, se prereka z mlado Vido, ki bi rada ušla iz majhnih razmer ln poniževanja v veliki italijanski svet. zraven pa ge sreča s kra-škimi ženami, z nuncem Mihcem. ki zbira za partizane, z Majdo in njenim bratom, ki povezujeta Rtidija z osvobodilno organizacijo, s katero naj bi de. laX doma v Trstu. Tu je lepo prikazan zanos mladega moškega. vnetega za slovenstvo, za idejo narodne prostosti in enakopravnosti ljudi, na drugi strani pa konservativna, trezna ženska narava, nečimrnost In kljubovanje, zunanja navidezna narodna neprizadetost pri eni vrsti, pri drugi pa vztrajna po-žrtvoixilnost. Tista Vida se je
pisatelju imenitno posrečila, ži-
vo nazorna je v vseh kretnjah in v značaju, ki je obdelan s poznavanjem takega tipa iz tržaške okolice. In z njo je srečno zadet epizodni nune Mihec in starejše ženske, kakor nema, nad vse zadeto je slikanje kra-ške vasi, poti, borjačev in vrtov, jesenske barve, zraka v bližini morja in morja samega. Tu je pravo bogastvo podob, pravzaprav še preveliko, da ga toliko pripoved že ne more prenašati. Marsikatere teh podob pa so sila lepa, tanko in vse-občutene, živa priča umetnika in mladosti v njegovi duši. Pisatelj spretno lovi z besedo, ki kakor da rase iz kraških tal, podobe, ki mu jih ponujajo opazovanje, tanko zaznavanje s ste. vilnimi asociacijami. Dela pa udobno, da lahko ujame zadnji trepet zaznave, preudari, preču-V in premozga vse zveze kakega giba ali izrečenega stavka in zato se mu v dopolnilo vrsti primera za primero. Zato pa je tako pisanje zelo statično, kakor bi delal filmski operater, ki gre od predmeta do predmeta, razkriva drobne lepote, ki so znane, pa se nismo pri njih ustavljali, jih osvetljuje z nepričakovane strani, zavlačuje čas in se pri tem prepušča čustvenim in miselnim vzgonom Seveda bo treba tudi tu mere in zraven nekaj prizadevanja po dramatičnosti, da bo našega liričnega tržaškega Homerja poganjala v dogajanje.
(Nadaljevanje sledi)
raztresenih po vsej Jugoslaviji in tudi preko njenih meja.
Ko so prišli Turki, je ta umetniška dejavnost dobila orientalske elemente. Makedonski mojstri-umetniki so bili pri. morani okraševati turške džamije, saraje in hareme paš, begov in drugih turških dostojan. stvenikov, ki so seveda postavili svoje umetniške zahteve.
Mnogi umetniki pa so se skri. li pred Turki na goro Atos in tam v svetogorskih samostanih našli zatočišče in nadaljevali z rezbarsko tradicijo. Tam so tudi bogatili pod vplivom Italije svoje znanje in prevzeli pod vplivom baroka in renesanse nove elemente. •
V začetku 18. stoletja so pričele turške oblasti dovoljevati zidanje cerkva in samostanov, vendar pod pogojem, da niso boljše kot so bile džamije. Ato. ški mojstri so napravili takrat veliko umetnin in usposobili celo vrsto rezbarjev, ki so postali znani ne samo v lastnih mejah, temveč so prenesli to umetnost preko Donave na sever. Obenem so se pa sami spoznali z novimi elementi. Center te dejavnosti je bil v mestu Debar, po katerem je tudi šola dobila svoje ime.
Med predstavniki te šole posebno izstopajo zaradi visoke umetniške sposobnosti mojstri Peter in njegov brat Marko Filipič, kot tudi Makarije Frč-kovski. Njih dela so ikonostasi v hrastu v cerkvi sv. Spasa v Skoplju, samostana sv. Jovana Bigorskega blizu Debra, ki so s podrobnostmi ohranjeni do danes, in mnoga druga dela.
Debarska rezbarska šola je vnesla v že tradicionalno umet. nost nove elemente. Tako se poleg stare pletenine in orna menta, sestavljenega predvsem iz vzorcev iz rastlinskega sveta, pojavljajo tudi ornamenti iz živalskega sveta. Glavna karakteristika šole pa postane prevladujoča človeška figura izražena v prizorih vzetih iz svetega pisma.
Po prvi svetovni vojni je pričelo rezbarstvo kmalu propadati in izumirati. Edino živo zvezo s starimi tradicijami je predstavljal zelo nadarjeni mojster Nestor Aleksijevski, ki je sam napravil nekaj zelo cenjenih objektov, kot na primer ikonostas cerkve v Topoli, Belem dvoru v Beogradu, predsedstvu vlade in drugod. V 1928. letu je bila organizirana umetniška šola, ki jo je vodil akademski kipar Branislav
Jovanovič. Sola je v svojem razvoju dala dobre rezultate.
Po zadnji vojni je dobilo rezbarstvo nov polet. Solo so obnovili in so že izšli iz nje mno. gi novi mojstri, katerih dela lahko tudi občudujemo na velesejmu.
S svojimi izdelki se pričenja, jo makedonski rezbarji vedno bolj uveljavljati tudi v tujini. To brez dvoma tudi zaslužijo, saj njihovo vztrajno in potrpežljivo delo, poleg prirojene nadarjenosti in neke iz roda v rod podedovane težnje k umetnosti, ustvarja prekrasna umetniška dela, ki bodo ostala še dolgo predmet občudovanja.
v tranzit trgovskega blaga, k) predstavlja že 70 odstotkov. Te. mu povišanju prometa pa j*
sledilo zniževanje prihodov treh največjih italijanskih pomorskih družb Tržaškega Lloy-da, Italije in AdriatSce, ki so pred vojno imete po 1100 pri. hodlov in odhodov letno. Lani pa so vse te tr; družbe imel« sarmo 110 prihodov in odhooov. Potniški promet skoraj ni ob. novi j en, ven dar se položa j v zadnjih letih znatno izboljšuj« in nujno narekuj'e ustanovitev novih potniških preg za Ameriko in nazaj. Prav tako tudi ustanovitev potniških prog za Bližnji vzhod. Daljni vzhod in Avstralijo. Ladje bi na vmesnih postajah Dubrovniku, Pa-trasu. Bariju in Brindisiju dobile še manjkajoče število pat* nikev.
Memorandum opozarja, da .s* tuji izvozniki prav zaradi po» manjkanja rednih ladijskih prog — in to izvozniki tržaškega naravnega zaledja — ie preusmerjajo na druga pristan nišča. To nasitaja logično zaradi tega, ker potrebujejo rednih prevozov svojega blaga brei dolgega čakanja v pristanišču^ Zahteve, ki jih postavlja od» bor, sestavljen med drugimi tu. di iz šovinistov, upoštevajo da-naSnje ekonomsko stanje italijanske trgovske mornarice in so zato zelo minimalne, a vendar zaradi pereče krize kljub temu precej obsežne. Te zahteve pa ne presegajo sedanjih možnosti in so popolnoma stvarne. Memorandum zahtev« obnovo naslednjih prog:
Blagovna prometna prog« Trst-Sirija s 3000tonsko ladjo ti. pa «Chiogigia», potniška piroga Trst-New York z motornima ladjama «Satumia» in «Vulca-nia», od katerih naj bi bila en« postavljena takoj na razpolago Trstu, druga pa v doglednem času. Potniška proga Trst-Jui-na Amerika z ladjo tip® «Na-vigatori», blagovno-prometna piroga Trst-Me Hi šk i zaliv z dvema ladjama tipa »Li>berty». Poteg tega zahteva okrepitev sedanjih prog in premestitev nekaterih v Trst, t&ko da bi dobilo tržaško pristanišče 14 starih ladij s skupno tooažo 164 tisoč ton. Zahteva pa tudi nove ladje, ki bi jih razdelili med družbe »Adriatica«, «Italia» in «Tržaaki Lloyd», tako da bj dobila prva 5 lačij za 26.000 ton. druga dve ali tri ladje za 20.000 ton in tretja 14 ladij za 199.00 ton,
Te zahteve so brez dvoma upravičene in nujne ter bi privedle do oživitve celotnega tržaškega gospodarskega življenja. Vendar pa žalostne izkušnje predvojnih pa tudi povojnih let govore, da take in po-Oobnie prošnje na italijansko vlado ne rode nobenega uspeha, To je tudi razumljivo, saj ni minister Cappa, minister v italijanski '\fladi, čigar naloga je braniti predvsem interese genovskih, beneških in drugih italijanskih visokih finančnih krogov, neumen, da bi podpiral če še tako upravičene zahteve konkurenčnega pristanišča. On pač' dobro ve, kot to tudi vedo njegovi resnični gospodarji, da bi krepitev Trsta pomenila slabitev Benetk in Genove in da prav obratno slabitev Trsta pomeni ton® prepeljanega blasa in nove milijarde zaslužka za italijanska pristanišča;
Pfvi člen 14. priloge mirovne pogodbe z Italijo, ki jo je podpisala tudi ona sama, pravi do-tevedno:
«Država, ki pievzame oblas;,-dobi v last brez vsakega plačila italijansko državno in pol-državno imovino, pripadajočo onemu ozemlju, ki je po pogodbi pripadlo njej...»
Ot'1 italijanske vlade in od njenih ministrov ne moremo pričakovati ničesar dTugega kot lepih besed, ne pa ladij in ladijskih prog. Prav zato je tudi omenjeni memorandum bolj po. fcužna želja, če že ne manever nekaterih političnih krogov, ia je nastal pod direktnim pritiskom množic. Ti krogi si skušajo na ta način utrditi svoj omajani politični položaj. Nov memorandum bo romal v ftinj, v roke tujega ministra, iz Rima pa bodo prišle nove obljube in mogoče kaka stara barka, ki je zaradi ^ekonomičnosti Italija ne more nikjer več po. f®bitt	S.	B.
POROČILO GOSPOD«! KOMISIH ZDI ZA EVROPO
Izvršni glavni tajnik gospodarske komisije ZN za Evropo, švedski predstavnik, Gunnar Myrdal, je v letnem poročilu komisije, katero je pred tednom podal gospodarskemu in socialnemu svetu ZN, ki zaseda v Ženevi, poudaril uspehe odborov in pomožnih delovnih orga. nov gospodarske komisije ZN za Evropo.
Izjavil je, da obstaja med vla„ dami, članicami komisije, popolnoma soglasnost o nadaljevanju komisije in je poudaril, da to ne prikriva globokih političnih delitev v Evropi, ki so ovirale delo komisije. Politična delitev in umetno ustvarje-ue gospodarske zapreke med zahodno in vzhodno Evropo fo onemogočile, da bi komisija po. stala močna in uspešna organizacija za evropsko gospodarsko sodelovanje.
Delovni organi komisije so stalno proučevali osnovne tehnične in praktične gospodarske probleme, toda komisija ni mo. gla proučiti nekaterih izmed najvažnejših in stalnih evropskih problemov.
Vsak sklep po Franciji iti Švedski predloženi resoluciji, naj Gospodarski in socialni svet odloči o trajanju komisije do nedoločenega časa so odložili, dokler ne sprejmejo splošnih sklepov o organizaciji Go-
spodarskega in socialnega svata in njegovih komisij.
Gospodarski in socialni svet je tudi odložil vsak sklep o tem. ali naj imajo države, fci niso članice ZN in ki sodelujejo pri delu Gospodarske komisije za Evropo pravico do glasovanja. Sovjetska zveza je predlagala resolucijo, naj imajo te države pravico do glasovanja: osnutek švedske resolucije pa predlaga, naj imajo pravico do glasovanja v pomož. nih odborih in ne v komisiji sami.
'Z neko drugo resolucijo poziva svet vse države proizvajalke in potrošnice časopisnega papirja, naj povečajo njegovo proizvodnjo in malenkostno zmanjšajo potrošnjo.
V nadaljnji resoluciji poziva svet mednarodno konferenco za surovine, naj pomaga pri omiljen ju krize, ki grozi vzgoji, kulturi in svobodi obveščanja.
Vzporeditveni odbor je spr»-jel resolucijo, katero sta predložili Indija in Urugvaj in kateri zahtevata, naj glavni tajnik izvede med državami članicami anketo o vprašanjih za preprečitev diskriminacije in za zaščito manjšin, o postopku za predhodno proučevanje ten vprašanj in o predložitvi poročil, ki bodo služila kot osnov« za koristne razgovore.
\/D r 4 1 f" Naše področje je še vedno pod
V K l" A/l I vplivon; hladnega zraka iz Se-
»	verne Evrope. Za danes ni
predvidevati nobene posebne spremembe. Imeli bomo jasno vreme z delnimi pooblačitvami in temperatura b0 ostala še vedno precej nizka. V Trstu je znašala včeraj r.*ajnižja temperatura 13.8, najvišja pa 21 stopinj Celzija.
STRAST 4
ZADNJA POROČILA
32.‘ SEPTEMBRA' 1951
mi! lili
'"lj. ' VI |ij,
-iii
::
S
RADIO
Opozarjamo vas na naslednje oddaje: Jug. cona Trsta: 13.4.3:
Jugoslovanska kola: 21.00: Veder sobotni večer. — Slovenija:	.-
12.00: Pester operili koncert; 21.30: Bojar. Ada). igra za ples. — Trst II.: 12.34: Valčki in Pp“*| 20.10: Glasba iz baletov. Trst I.: 14.15: Slavm solisti; 23.25: Plesna glasba.
Zakon o šolah
dokončno odobren
Francoski ministrski predsed-1 nik Pie ven ju>a še velike skrbi zlasti zaradi odobritve predloga, ki predvideva avtomatično zvišaivje plač.
PARIZ, 21. — Francoski parlament ie danes ob drugi predložitvi odobri) zakonski osnutek glede direktnih podpor katoliškim šolam, pieven je zma gal s 378 glasovi proti 236.
S to odobritvijo .se je končata velika parlamentarna bitka, ki je trajala veš kot mesec dni. Za Plevena pomeni veliko zmago, za katero se je trudil s stalnimi poskusi, da bi dosegel kompromis. Uspel je prepričati radikalce, naj ne povzročijo nove vladne krize. Kljub temu pa Se ie vedno pred novimi vprašanji. zlasti ko so včeraj zvečer odobrili socialistični predlog, ki predvideva avtomatično povišanje plač, če se življenjski stroški povišajo za 5 odst.
Pieven socialistične resolucije ni hotel postaviti na glasovanje. ki bi pomenilo obenem tudi glasovanje o zaupnici. Bal se je namreč, da b; bil roražen. zlasti, ker so se proti njemu združili degolisti in komunisti. Pieven nasprotuje socialističnemu stališču, ker h) lahko prišlo do inflacionističnih dvigov cen in plač.
Zakom o podporah katoliškim Solarn tudi napadajo kot ukrep ki vodi k inflaciji. Na leto bodo .tali vsem študentom po 6 letih šolanja 3000 frankov in to ne slede, če obiskujejo katoliške ali državne šole, Ta denar boc'o zbirali v posebnih šolskih fondih. Uporabiti ga bodo mogli za povečanje plač učiteljem ali popravil0 šol.
V ozadju obeh teh zakonskih osnutkov in ukreoov, o katerih razpravljajo sedaj v parlamen. tu. pa so bližnje kantonalne volitve v prihodnjem mesecu. Katoličani so zmagali s svojim predlogom 0 šolah, socialisti pa * tistim glede premične lestvice za plače. Degolisti. ki so podprli oba odloka, oa sedaj pritiskajo, da b| prišlo še pred počitnicami do razprave o zunanji politiki.
Prvi prollpredlogi Bonna
v razpravi o nemških volitvah
Otto Grotevvohl prav i, da je njegova vlada pripravljena proučiti vsa jamstva, ki jih zahtevajo.
BERLIN, 21. — Adenauerjev minister za nemško enotnost, Jakob Kaiser, je danes postavil prve pogoje za volitve po vsej Nemčiji. Po njegovem bi morali še pred volitvami izpustiti politične kaznjerv;e na sovjetskem področju, dovoliti svobodno gibanje Nemcev med vzhodnim in zahodnim področjem, Na vzhodno področje bi morali dovoliti tudi uvoz revij in časopisov z zahodnega področja.
Ott0 Grotewchl pa je s svoje strani izjavil, pred tujimi in domačimi novinarji, da je njegova vlada pripravljena proučiti vsa jamstva, ki bi jih zahtevala vlada za izvedbo splošnih vo. litev po vsej državi. Potem ko je zatrdil, da so bile v oktobru 1950 volitve v Vzhodni Nemčiji «svobodoe in demokratične)), je omenil, da pomenijo zahteve Po predhodnih volitvah v Berlinu «samo brezuspešne poskuse. da bi odvrnili javno mnenje od glavnega vprašanja: razpravljanjih o volitvah po vsej Nemčiji«.
Grotewohl je nato izjavil, da je namen politike njegove vlade preprečiti Zahodni Nemčiji, da bi se pridrvi Ha zahodnem obrambnemu sistemu.
Zahodni krogi omenjajo včerajšnji podpis sporazuma o izmenjavi med obema področjema Nemčije in obljubo predstavnikov s sovjetskega področja, da se bo prenehala »majhna* berlinska blokada. Prepri-, Sani so, da bo še preteklo nekaj dni, predno bo mogla Vzhodna Nemčija izpolniti svo. jo obljubo in vzpostaviti normalne pogoje za promet in trgovino,
• * *
NOVI DELHI, 21. — Loy Hendlersora, lri je bil premeičen iz Indije na poslaništvo v Teheran. je danes »punti t n letalom Novi Delhi.
Prvi koraki Zahoda
glede obrambe Srednjega vzhoda
Angleški poslanik je izročil Nahas paši osebno poslanico Morrisona - Načrti naj bi bili gotovi že do novembra
KAIRO, 21. — Vse kaže, cja je po sedanjih odločitvah v Ot-tawi. Anglija pripravljena uresničiti načrte glede izgradnje obrambnega sistema na Srednjem v.zhodu. s tem v zvezi pravijo, da je bil tudi današnji Obisk angleškega poslanika v Kairu, Sira Ralpha Stevensona. ki se je tričetrt ure razgovarjal z zunanjim ministrom Nahas pašo, obenem pa mu izročil Morrisonovo osebno poslanico.
Ob koncu razgovora je Nahas paša izjavil novinarjem, da ne bodo izdali nobenega poročila, dokler ne bodo popolnoma proučili vsebine Morrisonove poslanice.
Ze zjutraj so diplomatski krogi v angleški prestolnici izjavili, da je v najkrajšem času pričakovati korake ZDA in Anglije, da bi postavili mednarodno poveljstvo za področje Srednjega vzhoda, k sodelovanju bi povabili tudi Egipt.
Potem ko so v Ottavvi sprejeli Grčijo in Turčijo v atlantski pakt menijo, da je ustanovitev tega poveljstva življenjskega pomena za obrambo izredno važnega področja, na katerem so važne prcmetne zveze, obenem pa veliki petrolejski viri.
Pravijo, da bedo vsi stiki s prizadetimi državami ostali za edaj v največji tajnosti. Dodajajo, da bodo načrti glede novega obrambnega sistema gotovi že do novembra, ko bo najbrž v Parizu prišlo do zasedanja atlantskega sveta.
Menijo, da novo poveljstvo ne bo organ ieno povezano z NATO, kljub temu pa bo povezava med obema telesoma obstajala, zlasti ker bodo v obeh zastopani predstavniki Anglije, ZDA in morda tudi Turčije. Pripravljalna dela glede vojaške strukture tega poveljstva so se že pred časom pričela 'pod vodstvom stalnega tristranskega vojaškega odbora NATO v Washingtonu.
Glede teh vesti so danes Pristojni francoski krogi izjavili, da se čudijo, da govore samo sodelovanju Anglije in ZDA in ne omenjajo sodelovanja Francije. Do tega poveljstva ne bi moglo priti brez francoskega sodelovanja — pravijo — zaradi interesov, ki jih ima Francija na Srednjem vzhodu in njenega važnega položaja v Sredozemlju.
Medtem pa je danes egipčanski list «A1 Misri* zanikal vesti, po katerih bi sovjetski poslanik v Kairu predal zunanjemu ministrstvu noto, ki bi opozarjala Egipt, da ZSSR smatra sodelovanje Egipta v okviru zahodnega obrambnega pakta za Srednji vzhod kot «malo prijateljsko, če ne sovražno dejanje«. List trdi, da ie bil obisk sovjetskega poslanika pri podtajniku na zunanjem ministrstvu Husseinu Radi beju, samo vljudnostni obisk.
ljenju v samostan v Palermu.
Zaročenec pa se ni hotel odre. či svojemu bivšemu dekletu. Včeraj zvečer je u-grabil sestro Benedetto, ko je šla s svojo materjo po via Partinico. Približal se ji je, jo dvignil in naložil na avto.
Kakšno nadaljevanje ie imel •a dogodek, za sedaj še ni znano.
Pol milijona škode
ob eksploziji plinskih cevi
NEW YORK. 21. — Zaradi ekspiozij cevi plinske napeljave je prišlo v predmestju Ro-chesterja do eksplozije. Razrušenih je bilo 28 hiš. 5 je bilo mrtvih in 15 ranjenih. Skoda znaša preko pol milijona dolarjev.
* * *
LONDON, 21. — Avstrijski notranji minister Oscar Helmer bo prihodmi teden uradno obiskal Anglijo. V Londonu bo ostal 5 dni. Tam bo proučil ai> glešfce policijske metode in- var. iiostno službo. Pričakujejo ga v* ponedeljek.
ZDH niso prosili podpore v Ottaifi ■ pravi Snyder
Prvi odmevi atlantskih sklepov v Ankari in Atenah
OTTAVVA, 21. — «Ce primerjamo uspehe dela z ogromno nalogo, ki jo moramo rešiti, moremo zlahka ugotoviti, da ie bilo to samo nepopolno delo®, je izjavil predsednik atlant. skega sveta, Belgijec Van Zee-land, ko je predajal svoje mesto Pearsonu in zaključeval konferenco v Ottawi.
Običaj je že. da atlar.aski zavezniki šele čez nekaj časa pre. senetijo svet z odločitvami, ki so jih sprejeli na zasedanju, katerih pa ne omenjajo v končni izjavi. Zato se nam zdi, da bomo morali še nekaj časa počakati in šele ob nadaljnjem razvoju ugotavljati, koliko uspeha je imel to pot Acheson, zlasti ko je dobil v San Franciscu precej zagona.
Izmed vseh dosedanjih izjav je morda med na.izanimivejšimi izjava, ki jo je dal tajnik ameriškega zaklada, John Snyder takoj ob prihodu v Washing-tor.‘. V pisani izjavi, ki jo je razdelil med novinarje trdi da med konferenco v Ottavvi ZDA niso sprejele nobene obveze, da bi dale večjo pomoč državam, podpisnicam atlantskega
der — da obstoje za številne države atlantskega pakta »gospodarski in finančni problemi, ki otežkočajo dosego v naprej določenih vojaških ciljev . . . Kljub temu pa ponavljam, da nismo sprejeli nobene obveze in ni bil dar.1 noben predlog, o katerem bi bilo mogoče predvidevati nadaljno pomoč s strani ZDA! Skupaj s Snyderjem je pripotoval tudi Acheson in izredni poslanik Philip Jessup. Na letališču je vse tri sprejel sam ministrski predsednik Tru. mar.-.
Modtem pa so zelo zanimivi komentarji v Grčiji in Turčiji sedaj, ko sta obe državi sprejeti y atlantsko zavezništvo.
Kot prvi korak je pričakovati v kratkem obisk Omarja Bradleya in generala Collinsa v Ankari. Obenem se pa bojijo, da bo Rusija zahtevala od Turčije, naj sledi primeru Norveške in r.e dovoli, da bi tuje si* le postavile svoja oporišča na njenem ozemlju. Za enkrat politični opazovalci v turški prestolnici še ne morejo dokončno reči, kakšen bi bil turški odgovor, vendar merijo nekateri,
pakta. Jasno je, — dodaja Sny_ da bi bil negativen. Zlasti, ke
se ameriško poveljstvo zelo zanima za letalska oporišča v Anatoliji, ki bi jih zasedlo taktično letalstvo. Politični krogi v Ankari menijo, da se bo vsa sovjetska akcija omejila na napade v tisku ir.' radiu.
Politični opazovalci v Grčiji pravijo, da ie v kratkem pričakovati zahodne zahteve po notranji stabilizaciji v Grčiji. To bo zelo težka naloga za to državo zaradi položaja, ki je nastal v grškem političnem življenju po zadnjih volitvah. Vojaški krogi so tudi zelo pesimistični. Prepričani so, da bi morala Grčija zahtevati novo finančno pomoč in pošiljke opreme zaradi njene bilance, ki je zelo deficitna in je bilo že 40 odst. državnih dohodkov že nakazanih za obrambne napore. Grčija ima danes devet divizij: na r.oge bi jih mogli spraviti 350 tisoč mož, vendar to ne bi šlo brez velikih podpor.
* * *
TOKIO, 21. — Španska vlada se pripravlja na pričetek po-janj japonsko vlado gledie obnove diplomatskih stikov med obema državama.
Nadaljevanje zasliševanja i KIN 0 na procesu v Bologni
BOLOGNA, 21.	— Proces
proti majorju SS Rederju se je danes nadaljeval. Na podlagi izjav obremenilnih prič je njegova obramba propadla. Priče, vse iz S. Anna di Stazzema, so potrdile, da v vasi ni bilo partizanov niti orožja in niti municije. Vsi ti, ki so sedaj pričali, so ušli smrti tako, da so se napravili mrtve pod gomilami trupe*.
Dogodki so se po izjavi prič razvijali takole:	zjutraj dne
12. avgusta so ob 7. uri prišli trije SS oddelki po poteh iz Argentiere. Farnocchia in Val-dicastello. Vsega skupaj jih je bilo okoli 200. Nihče ni mislil, da bodo pobijali. Ljudi so zlahka spravili skupaj in vse zaprli v hiše. Nato so v hiše metali bombe. Tudi streljali so nanje s strojnicami in nato hiše zažgali. Ljudje so govorili, da je oddelkom SS poveljeval častnik brez roke (Reder jo je izgubil v Harkovu). Neka priča je danes Rederja tudi spoznala.
Zlasti važna je bila izjava 44-letnega Nella Bonuccellija iz S. Anna. Tudi on je ostal živ le po naključju. Zaprli so ga v sobo in tik pred eksplozijo petih ročnih bomb se je uspel skriti v luknjo, ki je vodila v kurnik. Po eksploziji bomb in
Ijiff .....
I
Evropsko prvenstvo proti koncu
Premoč SZ v odbojki
PARIZ. 21. — V nadaljevanju finalnih tekmovanj za tv-ropsko prvenstvo v odbojki je danes popoldne SZ premagala Belgijo. Izid dvoboja jj, bdi znan že pred začetkom, saj Sovjeti na vseim turnirju niso našli resnejšega nasprotnika. Belgijci kljub hudemu poraz« niso zapustili slabega vtisa.
Jugoslovanke so nato ob velikem zanimanju občinstva, i-g-rate proti Franciji. Izid' tekme je bil po vsej verjetnosti odločilen za osvojitev tretjega mesta. V prvih dveh setih so igralk. Jugoslavije z večjo mirnostjo in boljšo tehnično pripravo zmagale z večjo razliko, kot so hotele prognoze pred ttkmo Ob huronskem vpitju so nato domačinke v zadnjem nizu nudile hud odipor in bi lah-
Gandi jun. protestira
Johannesburg, 21. — Gandijevega sina je danes z globo kaznoval agent južnoafriških železnic, ker je zasedel mesto »rezervirano za Evropejce*. Predi nekaj dnevi pa ga je zapisal v Durbanu policaj, kei* ni hotel zapustiti javne čitalnice.
Manilal Gandi je pred kratkim izjavit, da bo kršil južnoafriški zakon, ki omejuje svobodo ljudem druge barve.
Ljubezenski roman
se nadaljuje
PiALERMO, 21. — Nuno, ki je hotela za 15 dni domov no počitnice, je ugrabil njen bivši zaročenec. To je bila sestra Be. nedetta Caronna, stara 26 let. Bila je 7 let zaročena s France-scom Bardom, z njim se je sprla in je umaknila posvetnemu živ-
Tako mi mislimo:
Como - Triestina	I
Inter - Atal anta	1
Juven*ius - l-azio	1
l.ucchese - Le&nano	t X
Napoli - Padova	1
Nova ra - Bologna	1 2
P. Patria - Fiorentina	1X2
Sampdoria - Palermo	1 X
Spal - Torino	1X2
I di nese - Milan	2 X
Brescia - Genoa	1 2
Livorno - Stebla	1
Treviso • Messina	1
Verona - Piontbino	1
Monza - Regtuana	1
ko tudi zmagale. Vendar lahke rečemo, da je zmaga v treh setih pc Inoma realna in da so Jug * vanike igrale izvrstno
Brez zgodovine Je match, v katerem sta se včeraj popoldne sestali ženski 'Jkipi Sovjetske zveze in Francije. Rezultat pove vse. Prav tako sta včeraj igrali v moškem finalu Jugoslavija in Bolgarija. Jugoslovani so ibiU na višini nasprotnika/ a proti njegovemu načinu igre ie zopet niso našli učinkovitega protizdiravlla. Bolgari so z zmago v treh setih postali najresnejši kandidati za drugo mesto.
Italija je premagala Holandsko v brezbarvni partiji za pla-srnan od 7. do 10. mesta.
REZULTATI:	Moški	finale:
SZ . Belgija 15-4, 15-3, 15-3; Bolgarija - Jugoslavija 15-5, 15-6, 15-8.	— Ženski finale:
SZ - Francija 15-2, 15-1, 15-3. Jugoslavija - Francija 15-8, 15-8, 17-15. Za razdelitev zadnjih mest: Italija - Holandska 15-6, 15-12. 15-13.
Pika na ,\"
Mestni odbor Ljudske tehnike iz Ljubljane nas je naprosil, da bi. objavili pojasnilo k incidentu na motornih dirkah v Ljubljani. Prošnji se radi odzovemo, čeprav seveda nismo mogli ugotoviti, ali so navedene trditve točne ali ne.
Na medmestni avto-moto dirki v Ljubljani se je pripetil neprijeten dogodek. Tržaškim dirkačem so bile na dan prireditve izpuščene gume. Kdo je kriv? Tržačani so obsodili naše dirkače. Kakšna pa je zadeva v resnici, nam pove preiskava notranje uprave, bi je bila takoj na mestu dejanja. Ugotovljeno je bilo. da ni prišel v garažo nihče, razen dirkačev samih. Torej je bilo izpuščanje in prebadanje gum delo tekmovalcev samih, boječ se konkurence med seboj, Zanimivo pa je, da so prav ti trije dirkači z. izpuščenimi gumami prišli poslednji v garažo in. da sta ob pripombi tovariša s prebedeno gumo. takoj zapustila garažo, ne da bi mu nudila pomoč- S tem ste si navrgla sumnjo da se to ni zgodilo zaradi konkurence med jugoslovanskimi in tržaškimi dirkači, temveč zaradi medsebojne konkurence. Tovarišu s prebodeno gumo so nudili pomoč pri popravljanju naši dirkači. Tržaški dirkači so pokazali, da se pri športu lahko uporabi tudi nešportno vedenje za dosego lastne zmage, kar pa jim v tem primeru vseeno ni mnogo koristilo.
PROGRAM NEDELJSKIH TEKEM Ul. KOLA bKRASKE-GA POKALA*: Sv. Križ . Ilirija, igrišče na Opčinah ob 10.30; Sesljan - Opčine, igrišče na Opčinah ob 15. uri; Konto-vel - Zarja, igrišče na Opčinah ob 16. uri.
M**.	<
Pogled na dvorano med slavnostno otvoritvijo evropskega prvenstva v odboj‘ki v Parizu.
Jugoslaviia-lran 55-37 (28 23)
CARIGRAD, 21. — Iran je nudil v nadaljevanju mednarodnega košarkarskega turnirja le siato oapor razpoložen im. Jugoslovanom, katerih zmaga bi bila lahko tudi občutnejša, Dobro so držali Iranci V v prvem delu igre. Rezultat.; 55-37 (28-23). Se lažja je bila zmaga Francije nad Avstrijo * 67-30 (27-15).
V nedeljo avtomobilske
dirke na cesti Trst-Opčine
V nedeljo bodo na cesti Trst-Opčine tradicionalne avtomobilske dirke. na katere so se prijavili mnogi znani italijanski vozači, med njimi predvsem Cabiavca — lanskoletni zmagovalec, ki se je z zadnjimi uspehi sigurno uvrstil v mednarodni razred. Največ ji konkurent mu bo Maržotto. Glavne vožnje dirkalnih avtomobilov bodo dopolnjevali lokalni šampioni na na-
Mani nesreč na cestah
LONDON, 21. — V Angliji so izumili nov tip zračnice, pri kateri odpade nevarnost nesreč, ako se guma razpoči. Novi izum se sestavljen iz dveh zračnic: notranje, pojačane z neelastičnim platnom, v kateri je dve tretjini zraka in zunanje, ki se edina lahko razleti. V tem primeru se notranji obroč polagoma prazni, kot pri nevadnem defektu in šofer seveda brez težav opazi nezgodo.
Nove zračnice bodo stale približno štirikrat toliko kot navadne.
TENIS
Iiolija-Francija 4-0
PARIZ, 21.	— Ob koncu
prvega dne teniškega dvoboja med Francijo in Italijo vodijo gostje s 4:0. Rezultati: Gardini. Thomas 6:3, 6:2, 6:2:	Merlo -
Remy 6:8, 6:4, 3:6, 6:0. 7:5; Cu-celll . M. del Bello : Thomas -
Ducos De La Haille 8:6, 7:5; Caccia - Gori ; f\emy . Abdes-selam 6:2, 7:5.
Zlasti je ugodno presenetil Merlo z izredno živahno igro, polno raznovrstnih udarcev; uspelo mu je poraziti Remya, ki se je pravkar vrnil iz ZDa in ni v formi zadnjih mesecev. Gardinijev nasprotnik ni bil nikoli na viširi mladega Italijana.
strelov iz strojnice, je slišal jok majhne deklice. Sledila sta dva strela iz pištole in jok je nehal. Priča je takoj spoznal majorja Rederja, s katerim je govoril 8. ali 9. avgusta. Prosil ga je takrat, naj bi mu vrnil konja, ki sp mu ga rekvirirali SS. Konja ni dobil.
Medtem pa je prišlo med obrambo in javnim tožilcem do živahnega prerekanja. Reder je dejal med zasliševanjem, da je bilo njegovo poveljstvo v neki vili približno 1 km od Pietra-santa. Vendar iz nje ni prišlo nobeno povelje. Med preiskavo pa So bile dane izjave, ki kažejo, da je povelje prišlo prav iz tiste vile, kjer je bilo Re-derjevo poveljstvo. Danes zvečer so priče govorile o poveljniku Mongolov in tolikih krajih, kjer naj toi bilo to poveljstvo; tožilec in otoramba sta se sporazumela za ogled na kraju samem.
Nato je pričal približno 30 let star Agostino Babilotti, ki je pripovedoval, da je trikrat ušel smrti. Najprej so mu med zažiganjem treh družin z metalcem plamenov, izročili dva zaboja. Moral ju je skupaj s svojim bratom nesti na Trg v S. Anna, ki je bil poln kadečih se trupel. Ko sta položila zaboja ju je že neki vojak pritisnil k steni, da bi ju ustrelil. Tedaj pa je prišel neki častnik in kričal: «Nix kaput, kaput a Valdicastello«. Odpeljali so ga v Valdicastello, kjer je imel to srečo, da je bi) med zadnjimi v vrsti in se je med streljanjem strojnic mogel vreči na tla. Od tam so ga skupaj z drugimi peljali v Nozzano. Iz tamkajšnje šole so vsak večer odpeljali ljudi. Vsega skupaj so jih ubili 53. Privezali so jih k kolom 1S>. avgusta zjutraj tik ob hudourniku Bardine, na kraju, kjer je, bilo na nekem kamionu ubitih 16 Nemcev. Po poboju je poveljnik tankistov, ki je bij poveljnik tudi 16 mrtvih Nemcev, čutil dolžnost, da je objavil proglas, v katerem je sporočil prebivalstvu, da požiga S. Terenzija in Vaile ni zahteval niti izvršil nobeden izmed njegovih oddelkov.
II mrtvili in 40 ranjenih
ob nesreči brzoviaka
RUGBY, 21. — Brzi vlak med j Liverpoolom in Londonom se je • iztiril ob brzini 100 km na uro. Do nesreče je prišlo 500 m pred tunelom v Tovve Hillu. Brzo-vlak je nadaljeval svojo pot po tunelu in šele 300 m od izhoda se je lokomotiva prevrnila in padla 9 m globoko. Sledilo ji je 10 vagonov. Zadnji trije vagoni so pa ostali na tirih. Potniki, ki so bili v njih. so takoj nudili pomoč ponesrečencem. Drugi vagon se je zaletel v telegrafski drog in se je preklal na dva dela. Takoj nato je prišlo na kraj nesreče več delavcev in kmetov z bližnjih posestev. Prepeljali so prve ranjence v bolnico. Sele nato so priili reševalni avtomobili, gasilci in 100 vojakov iz topniškega središča v Weedo-nu. Zanimivo je, da je že leta 1916 prišlo tam do železniške nesreče.
Najprej so javili, da je bilo 20 oseb mrtvih in 35 ranjenih. Vendar se zdi, da je število mrtvih manjše. Pravijo, da so našli samo 11 trupel, medtem ko je število ranjencev približno 40.
.
veCjt
L. Parks, B. Hale )(fV 16.00: «R. X M. n^eS O. Massen. Lp»r
LERIDA. 21. — V deseti etapi kolesarske dirke «Po Kataloniji«, je na progi Andori — Lerida, dolgi 125 km, zmagal Spanec Jose Escolano v 3 urah 45’17”. Trideset sekund za zmagovalcem je prišla na cilj skupina dvanajstih vozačev, med katerimi tudi rumena majica Volpi.
FORKS (Washlniglon), 21. — Do velikega gozdnega požara je prišlo na višinah okrog Forksa. Prebivalci so morali zapustiti mestece. Brez strehe je 1120 ljudi.
LIONE, 21 — Švicarska lahkoatletska	re prs zen tanita	jc
premagala včeraj Južno Fian-cijo s 95-62.
vadnih avtomobilih.	    ....	.	     „	.............
glasba.	j
 ...................................................................................................................................................................................          Hliniti..................................................................................................................Imunim.umnim iiiimi«i,i,,MI
Koliko je Japoncev?
TOKIO, 21. — Po uradnih začasnih statistikah, ki jih je objavila danes japonska vlada, je
znašalo 1.X.1950 prebivalstvo Japonske 83,200.000 prebivalcev, od katerih je 40,790.000 meških' in 42,100.000 žensik. Na Japonskem je tudii 640 tisoč tujcev.
V TKSTC
Rossetti. 16.30: cZatfnji pl*m Holden, N. Olson	k
Exr.elsior. 16.30: ((Rdeče per Darnell. Ch. Boyer.	f|
Fenice. 16.30: ((Ognjeni oor°" Calvert.	I,
Arcobaleno. 16.00: ((OkiM'**1 VVidvvark, W. P113110*.-.!..*« r» Astra Rojan. 16.45: ((VJJU«W paro.	....	-g	v
Alabartta. 16.00: ((Lepoti** m|i lesih« S. Pampanim, Del a ^ Armonia. 15.30: ((General J .j ob zori» O. Cooper, M. jj, Azzurro. 16.00:	«Bag®w,
0’Hara, P. Christian . .r Belvedcre, 16.00: «Jutn pozno«, V. De Sica, A.
Garibaldi. 15.00: «DumisK> &
ki« Pl'.. Dorn, A. H Ideale. 16.00: «Sokoli strm«
E. 0’Brien, .	-ojS
Impero. 16.00: ((Sama E grehom« J. Schultze. ^ K, Italia. 16.00: «Adamovo rev Hepburn, S. Tracy.	M
Kiao ob morju. 16.00.
San Francisca«, H.
Derek.	d
Marconi. «Cvetje v P«"" Garson, W. Pidgfon. _ ^ O)1 Massirao. 16.00: «Pep«W*' sney.	<, roK*
Novo Cine. ((Umazane
G. Ford. M. Fochs.
Odeon. 16.00: «Ni veCje
Radio.
na«,
Viale. 16.00: «Ne Lupino, S. Forrest. j-jtav** Savona. 15.30: «Se viWa E. Flynn, A. Sherida«- flXi Viale. 16.00: «Zarja slave*
H. Fonda.	ntA* Vittoria. 16.00: «Dama s cof
jarr,« (La Traviata) radi, G. Mattera. ,*>i(W’ Vittorio Veneto. 160®-* te» C. Gable, A. Sim®-
POLETNI KINO:	^
Javni vrt. 20. in 22.: v Etonu«.	..mrfO**
F. Severo. 20. in 22.: « senv».	,
Rojan. 19.45 in 21.45: «UP° vesta«.	«(*•'
Skoljei. 20.30:	«ZbOgcm
way».	.	45;	«9*
Brocchetta. 19 45 m 21'
zločina«.
RADIO
.rcftOgLOVASS?/ COIiE T K ^
SOBOTA 22.9.1«1'	^
7.30.	13.45 Jugoslovanska ju
14.00 Zabavne melodije. Z. jCl»' včeraj do danes. 14.35 " .7.30' 1 virski koncert v d-ir.oW- ' let revolucije. 18.00 Fridfia. 1»? p in: Poloneza in fantazij . Skozi svet in čas: O radg M ni igri. 18,30 Igra	#
18.45 Poročila v hrvaŠi^VsJ Klavirska glasba. 21.00 * botni večer. 21.30 Priljttbljf^ mž lodije. 22.00 Lahka in ba. 22,45 Stari plesi. za lahko noč do 23.30.
N I, « V K S * J ’* (J.**
6.15 Jutranji ko«cef « V Pester operni koncert. ' s. bavna .glasba. 13.00 SW* vansklh mojstrov. UP* (#2, Frana Gerbiča in AnW £>]ij Ula* \W
sterja. 14.30 Drago	r„.9
piada v Amsterdamu* j 14.40 Nizozemski orkeS^jV jo lahko glasbo.	L
giasba. 18.00 Viktor	&
glavske rože. 18.10 sl°^f in P1! rodne pesmi. 19.15	po
iz obeh Amerik. 19-4®.ft ^ lepi deželi. 20.00 Scl)Uff« fcj F pin, Schumann: pester -v m listične glasbe. 20.5° A* zabavna glasba. 21.30 mič igra za ples.
TltsT U- pol/
11.30 Za vsakega n*K?;^art: $«•
je in nazori. 12.10	‘Ji(0
cert v D-duru za ob^,ig*, ster. 12.34 Valčki in Šramel kvintet in	pl*-
  glasba. l7-;,Ke.
glasba. 18.00 Glas	za	v	-
Lalo: no in
13.30 Lahka
ba. 18.00 Glas An,Ta za V >: Španska simfonij ,n orkester. 18.41 1* l% tovih del. 19.00 Oddaja m1ai«ii» Ro7ana 19.30 v
lO.SVAS
ba. 20.00 Športna Glasba iz baletov. 20
kestri. 21,00 Brahms: Sgf£(ij£ opus 16 v A-duru. 2L*' veškl plesi. 21.40
22.00 Sobotni variete.	P
ni ples. 23.00 Nočni m°0(, Polnočna glasba do	,
IK*1 *•
11.30 Lahka glasba, »‘jj PftD 12.20 Operni spored. in ritmi. 14.15 Slavni s°’
Lahka orkestra Bern®T 1» na in Glenn Osserja- 1 dijev orkester. 19-1® k. .. operet. 20.25 Krancos^ pl1
22.00 Zbor Montaž.
•fohn
Hers©y
aiROSlHA
| PREVEUfiL: VLADIMIR BREZOVNIK |
VoziCok sta vlekla »kozi mestne ulice. Večji del mesta Hlrosime je ležal v obliki pahljače na Šestih otokih, med sedmerimi rokavi reke Ota. Dve tretjini meščanov je stanovalo v glavnih trgovskih in stanovanjskih predelih. Tu je sredi*6e mesta; leži na prostoru štirih stirjaskih milj. Zaradi evakuacij se je število meščanov skrčilo od 380.000 na približno 245.000 Tovarne in ostali stano vanjski okraji so ležali strnjeno na robovih mesta. Na jugu so bile ladjedelnice in pristanišče za letala. Tam se z otoki posejano morje globoko zajeda v notranjost zemlje. Ostale tri strani delte obdaja hribovit obroč. V trgovskem središču, skozi katerega sta vlekla voziček, je mrgolelo ljudi. Prekoračila sta dva rokava. Po poševnih ulicah Koije sta dospela k predmestju na vznožju hribov. V neki dolini, stran od Številnih hiS, sta sližala, da naznanja sirena konec alarma. (Japonski radarski operatorji so takrat odkrili samo tri letala in so sklepali, da sestavljajo izvidnico.) Vožnja proti tovarnarjevi hiM ju je zelo utrudila. Nekaj časa sta počivala. Nato sta potegnila voziček skozi vrtna vrata k stopnicam, pred pročeljem. Med njima in mestom je stalo eno krilo hiše Tudi ta hi^a je bila napravljena — kakor večina hlS v tem delu Japonske — iz lesenega ogrodja in lesenih sten, ki so nosile težko, z opekami krito streho. Lopa na prednji strani je bila nai»olnjena z zvitki posteljnine in z oblačili.
Podobna je bila hladni votlini, polni visokih blazin. Nasproti hiše, na desno od glavnih vrat, je bil velik in lep skalnat vrt. Brnenja letal nista slišala. Jutro je bilo tiho, kraj hladen in prijeten.
V tem trenutku je strašna svetloba žarečega bliska razklala nebo. Reverend Tanimoto se prav dobro spominja, da je šinil blisk od vzhoda proti zapadu, od mesta proti hribovju. Kakor da se je odtrgal kos sonca. Oba sta od groze okamenela; imela sta dovolj časa za preudarjanje. (Bila sta nekako dva tiso: sedem sto petdeset metrov, ali dve milji od središča eksplozije). Matsuo je drvel po stopnicah v hišo Tam se je ves pogreznil v blazine. Pastor Tanimoto pa je bežal na vrt. Skril se je med dvema velikima skalama. Pri tem je, ne da bi bil občutil, z veliko silo z licem udaril po eni izmed obeh skal. Naenkrat je začutil čuden pritisk; potem so se začele sipati nanj treske, kosi desk in opeka. Grmenja ni slišal. (Skoraj nihče v HiroSimi ga ni slišal. Neki ribič, pri katerem je živela taSča in svakinja pastorja Tanimota, pa ie v bližini Tsuzu, dvajset milj od Hirošime, videl blisk in slišal strašno grmenje. To grmenje je bilo močnejše kakor takrat, ko so B 29 bombardirali pet milj oddaljeni Ivakuni).
Cez nekaj časa se je pastor opogumil in dvignil glavo. Tovar narjeva hiša je izginila. Prepričan je bil, da je padla bomba ‘ naravnost nanjo. Kraj se je zavil v ogromne oblake prahu. Mrak je legal na zemljo. Takrat se ni spomnil svojega prijatelja, ki je ležal pod razvalinami. Ves preplašen je bežal na ulico. Pri tej priliki je opazil, da se je betonski zid podrl na vrtno stran. Najprej je na ulici zagledal gručo vojakov, ki so na nasprotnih hribih kopali jarke; tam so se v primeru invazije najbrž nameravali braniti: hrib za hribom, zob za zob, življenje
za življenje. Vojak; so prihajali iz jame. Človek bi mislil, da so bili v jami na varnem. Vsem pa je tekla kri po glavah, po prsih in ix> hrbtih. Molfali so, blisk jih je omamil in slepil.. Oblaki prahu so zagrnili ves okraj. Čedalje bolj se je temnilo.
Tisto noč, preden se Je razletela bomba — nekako o polnoči
Je napovedovalec radijs-ke postaje naznanil, da se južno od Hirošime bliža približno dve sto B 29; svetoval je prebivalstvu, da naj se umakne v «vame predele*.
Krojačeva vdova, gospa Hatsujo Nakamura je živela v okraju Narobi-ho. Navajena je bila izvrševati vse kar se ji je naročilo. Svoje tri otroke — desetletnega dečka Tošio, osemletno deklico .Teko in petletno Mieko — je zbudila, jih oblekla in odšla z njimi na severovzhodni rob mesta. Po zemlji je razprostrla nekaj rogoznic, otroci so se vlegli. Približno do dveh so spali. Nato jih je zbudilo brnenje letal. Ko so letala preletela mesto, se je z otroki vrnila domov. Nekako ob pol treh so bili zopet doma. Ko je odprla radio, je slišala, da zopet svarijo pred alarmom. Pogle dala je na svoje utrujene otroke. Smilili so se ji. Zato je sklenila — naj radio po mili volji svari — da ostane doma. Otroke je položila na rogoznice in se vlegla ob treh tudi sama. Zaspala .ie takoj in tako trdno, da ni slišala letal, ki so pozneje krožila nad mestom.
Ob sedmih jo Je zbudila sirena. Skočila je pokoncu, se naglo oblekla m odhitela k hiši nekega Nakamota, načelnika krajevnega tanirigume, združenja sosedov; vprašala ga je. kaj naj stori. Svetoval ji je, da naj ostane doma, razen, če bi zaporedno, prekinjeno tuljenje sirene naznanjalo, da preti resna nevarnost. Vrnila se je domov. Zakurila je v štedilniku, pristavila je nekaj riža in začela Citati hirošimskl jutranji časopis «Cugoku». Ob osmih je sirena naznanila, da je nevarnost minila. Odleglo ji je. Medtem so se otroci zbudili; vsakemu je dala nekaj burskih
orehov. Naročila jim Je, da naj še ležijo, ker so utruJraVjj nočne poti. Zaradi strašnega trušča, ki ga je s svojini f njem, sekanjem, žaganjem in ceplenjem povzročal s° podiranju hiše, pa otroci niso mogli več zaspati.	j/
Mestna oblast je bila, kakor vsakdo v Hirošim1-da bodo Američani v kratkem napadli mesto. Z *r°2ntl f* svarili je pritiskala, da naj meščani pomagajo prebij a mesto Široke obrambne pasove proti požarom. Upala > ’ na ta način, s pomočjo rečnih rokavov, uspelo omejiti vse ki bi vzplamteli po zračnih napadih. Tako je bil tildi »J prisiljen, da, zaradi varnosti mesta, žrtvuje svojo	ji
telesno sposobnim gimnazijkam je bilo od prefekture » p da morajo pri prebijanju teh pasov nekaj dni pomaS alarm prenehal, so začele deklice delati.
\t
Gospa Nakamura se je vrnila v kuhinjo. P°nie’‘pft)j ^ nato Je opazovala, kako podira sosed svojo hlso. NaJP je i
zaradi peklenskega trušča jezila nanj; potem pa se zasmilil, da se je skoraj razjokala. Ganilo jo je njeg®' desko za desko je trgal ter podiral svojo hišo; 111 vse dr% je itak že propadalo toliko dobrin. Pomilovala jc celo mesto in seveda tudi samo sebe. Reva ni linedlui ^Ln življenja. Njen mož Isava je bil, ravno ko se .ic r gj poklican pod orožje. Od njega in o njem ni bilo nobe ^ Petega marca 1942 pa je prejela brzojavko s šestini ^1»^», Jsava je pri Singapooru častno umrl.» Pozneje Je.g ^ K® jtil Je umrl 15. februarja, ko je padel Singapoore in d£l ral. S svojo obrtjo ni imel posebne sreče. Zapustil j« - -€ia ptroj. Ko so ji po njegovi smrti ukinili podporo, 1e 0tr° na tem stroju. Tako je bomo preživljala sebe in sv -	^
(NadaU**1”'
ese{no<?
Odg. urednik STANISLAV