277. številka. kjebijiflia, f ponedeljek 4 decembra 1905 vaafe äri: i!ef; ioc j>o >mtaizaa зв foftolo «k vn loto Slota ti K, aa BoM lota I K tO k, n oo moaoo 1 K tO k Za LJubljano a p»6iijaitjem aa dom u Г* Si u ;ea lt «L u sotrt jota e X, « «» vosov * K. £dor hodi muk ponj, №a aa m loto K, aa pot Ma 11 K, ■ lotit lota 6 K 60 h, aa a шмм 1 K »o h. — Zs tujo deiole tolik» »o«, kolikor ar.*S» poStnin» S4 hrt* ijtedobnr *p»£iljaive »Jttsčstee ao »sira. — Za o t no nI t» м piafiajo o* p store* tops* ?<«ttt-vrae po 1* h, n м osaaallo tiska enkrat, p« 10 h, 6* as dvakrat, is p* 8 h, 6* a« tlaka trikrat ali vs«krat. — D*»t* -it n-fi? *r*nk»vatf, « ?3skopta> so в? — Uredništva tr upravnt&tve J» v ХкаСотЉ nifoah n, ta >ioo» erednđti* » I. oadatropja, apravaHtts pa т prttli$}s. — Upravnlitva aaj ao hlagavalU« poSiljati naročala», rtklisitl * •snaaila, S. J. «MBlnMiettn« stvari. Ргаатегш» ätevilke џо 10 h. „BTarodna tiskarna" telefon at. 85. „ШеФсшак! Жш»ам seieftm et. 34 1»!'""—— .__"t l'j 11 "j ■■гвнмманми Vera v politiki. i N'* z; upnena shodu krar. ^kih klrriäf-Јс^ v e© je gnvorilo tndi o veri v polil ki. To govorjenje je bilo pa zelo prašno ir? plitvo, In sicer je dr. Šustf-r^'Š pač pnsahil ugodno priliko, da e« j s po dttljšvm («sn zopet enkrat pr^v poštene pritisnit oblino abra-nim duhovnim peiitikcua. Znsno je namreč, da «o farc^šii gespodta z nj*re jako *sr>alo zadovoljni. Cojejc .=59 hude pritožbe tega diktatorja. In večkrat m?nr rtijr* duhovni gospodje B'rsxer evo- »nsfbc'išegfi« prjatelja, Zategadelj pa ie zadnjič v hotelu »Usion« posvetil neSftij prav sladkih bescdiy čeaiiti duhovnici. Ia VGßdrr dr. Šiiaisr^JČ ni got eni v tstfem zrenju fec,feor bi b .'a njc- gotfö prallet* doižaost Po пИеж mnenju ta i!07fck splck ne pözna hvai* žaoati. Kajti protovo je, da bi nrior^i dr. Šustferši« prfedvfaesss, predno je äüüü C splošni in enaki volilni pr-v7io:. in o »naši« ^li boljše rečeno — o sve-ji moči, napraviti »ölikanaki po ki c n safioMm iupnitom in kapid-r.Qira in jih zahvaliti za nji- hovo sKumotnc 10 ž.irsbno poIitiJSno delovanje tekom zadrjih treh Ut To bi se 3jD0dc biio in to bi po n&ši skromni sodbi č st^tR polneče v ilnc tb?&na du-hcväiine, tudi 2&B uz:'& iz tlSB dr. Šu-stfcr^iČR K^tti kuj je cn in cjegcva poliViši — brez dahovööine? Kaj bi post&l 3ut^i dr Šasteršič, ta »načelnik oioveLsitigu ljudst?»«, njerfdv prvi sluga in vse, к'Г božate, že ga — recimo —- d & л e s zapn^ti duhorska ter mu pek^is svoj hrbet? Podoben bi tU trgovcu, ki pade isce-nads v k on kurz, her mu upniki od- te^neio vpak na^altioi Brodit. i Tega si msnda tudi dr. SadterSiČ sate taj:t* ne ura. Ali vs^dvr ee knže io cbnpe^ vedno tako, kekor da b' g^ br*njek^ duhovščina prekticaao m?i!o br'ga'«, kak^r da bi «grafa v njegovi stri^r.ki le pca^ransiko, ni.Apo memb :o viogo. V teno avojero рта-priesrju ee je ted>j tudi zad.riti« ca f.»npn«m shodu 1* m'megr«de deta кш! duhovščino in njenega pomenr.. Ddjal j?, da njegova stranka ni klerikalna, ampAk Čisto avto-EC'R'O a. »Duhcvf^k drit k ljudstvom in našo );nd£tvo stoji na ctrsni du-hovžčme, aH mi vkl;rj&nem ehcdu katohikib zaupnikov nastopil sope? dr. ŠusteraiČ in aurbi et erbic rasgla^ii: >Mi gnao p?a?2aprav liberalci, kako?i ;jih venska zr iv;ljsv spl^k Že ni nosila« itd. Dsodunes je pri naäih »üepred-nib« kl-rikstioib 2« sploh «saVa r^Č mogoča In čf? bi r.« držal erednje-vež^o-pGfcožM Jeglič svejeg» Šaster-Siča za czdo, kdo ve, kako bi še fa-^el sk^Scats ti živahni in temperamentni Dolitik. Morda bi ee.za dr. sJaeoma povrniti ^e stari skiFtjnegfl ateizma , . . Ali dansa je pokžtj vpudp.r še drcgiČ^D, tudi ne vtč »katoliški«. Io teko je imt-1 dr. — ke- bor se iarezü na Jastn» uata — 14 enkr&t vendar St> dolžnost, v düifciijem abc=ru od^rf.Cati tod; napade na dnhrvšA-no. Khü (e on tO dolžacet e i- v o; i m » чт n r a - gern« Kfekorr-, nem }e et» v i ^«m hpcm^.nu, 8 ftial je b^or »^(анеп konj in rjui rad nadsvetni^cm P^l- •cni, ko se je govorilo pravsmprav o leaptHOetu Mttgajni in o — kanaelpa- ■v regr&fu' A'i dr. Sa^terfiiČ pravi, da jc branil duhovš^no in — pustimo mu to nf dolžno veeel)3. Po njegovem mnenju mtrs on to vsdno storiti, krdar »se napadajo rj ^v« verska čuvstva«. Ia v deželnem zb^ru S3 pr^la njegova »čavstva« trend* celo v smrtno nevarnoet. No, toliko nt m bede, upamo, ves sioven-tk svet že še vefjel, da pač nikdar 89 nismo hoteli nič verskim č u-t i i 0 ш h r. Šustcršič», ker spioh nimamo na raipolcgo Ukega mikrcshopst, s katerim bi ве dalo za' slediti in odkriti ta tako веЈо nežna »čuvstva« tčga prepričanega katoli-čaoe. Rit* pa j», — ktkor j« to tuii £e dr. TatČar dejal v deželnem stvoru, — da dr. Šueteriič vedno, kadar so ga zagrabi na kateremkoli kraju ali k c-oca teleaa, začne vpiii in kričat», češ cerkev ae napada In ravno tako tudi Častiti duhovščini se nikdar nismo jemali ver* sk.'h čuvotdv. Iu tudi slovenske ga Ijttd-stvft 7 obäe ne> begamo v njegovtm ^^rsketn prepričanju. Kajti tudi mi s* držimo in hočemo držati gee'a: »Dajte Bogu, kar je božjega«. A i pri vsem Um £* ne mislimo tako hitro odnehati cd boja, ki imo ga pričeli zoper slovensko duhovščino. Ta naš bcjpa ne velja katoliški veri, marveč zlorabi te ?ere v politiki. In kdor pozna mlajšo, recimo if)&ersoijo slovenske du-hovl^ise, mora odobravati preganjanje teb elementov, ki ljudstvo slane in ki mu s svojo cerkveno obi-stjo hočejo zatrpti vso pamet in v^s rs>sum. Buckle в'оз? pravi сећје v svoji »History of Civilisation«, da »e nobera dele's, kjer užive. duhovääins še veliLo spočtc-vanje in vtJik ugls^, ne more pO-Tidfgniti do k*ke vi^je kultome stopnja. Vijab temu preresničnrmu izreku bi mi puščali '^ašo ^uho'.s^ino j v najlepšem miru» če bi slovenski duhovniki skrbeli in delovali edino le as dušni in verski blagor slovenskega kmeta. Naj bi še tako navdušeno in vneto isvrševali s?cj »vzvišeni« poklic, dokler bi oznanjali io razlagali le prave Kristove nauke, moralo bi jim n*$a tj udstvo biti le hvaležno. Ii tudi mi bi ne imeli ničesar preti takemu verskemu delovanju. Ampak ravno Kristovh ntukov dandanes sploh več ne čujefi na slovenskih lečah. De'oma radi t^ga, ker so ti propovedniki prevelike duševne reve, ki so v »lemenatu» irgub'le š« tisti, majhni košček pameti in ra-£uma, ki so pr^jeh pri svojem žalostnem rojstva. Daloma in siaer po veliki veČini pa je duhovščina hudobna, fanatično, požrešna ter hoče sploh vse preobvUdati. To je bistvo k&tališke politike. Parlamentarni položaj. Dunaj, 3 decembra. Zasedanje državnega zbora se najbrže raztegne do 21., ne pa le do 15. t. m. Debata o ujtvi ministrskega predsednika bo trajala najbrž* do prihodnjega četrtka, ker se je prijavilo aa besedo več veleposestnikov. Nato bo zaradi praznika 8 t m. odmor do 12. t na. Preden pa pride potem sbornica do pravega reda, je rešiti še pet nujnih predlogov o razmerju med Avstrijo in Ogrsko in o italijanskem vseučilišču. Prvo brinje proračunskega proviaerija se začne potemtakem šele 14 t rr. Vefed napetega položaja p» sploh še ni gotovo, ali se bo proračunski provizorij dognal. — Vojna uprava aahteva več milijonov kredita na novo. Kriza na Ogrskem. Kaj se zgodi ж državnim zborom. Budapešt», 3 decembra. Včeraj je bil ministrski svet. Baron Fe-j er vary je poročal ö svoji avdijenoi prt cesarju. Obenem ee je razpravljalo o tam, ali se naj dne 19 t. m. državni zbor o d go d i ali razpu sli. Ministrski svet ss je zedinil sa ram pus t. Vlada vztraja pri svojem programu, ki ga upa uresničiti, ska ne s sedanjim, pa z novim parlamentom Komunike, ki je izšel o tem ministrskem svete, zanika vesti o kompromisu ter pravi, ako hoče koalicija imeti mir, bo ie vedela najti ministrskega predsednika, ki sprejme vsakogar, ki deluje v irtereeu domovine. FeJervaryjeva demisija izmišljena. Budapests, 3 decembra. Vse vesti o odstopu F-jjervary.evega ministrstva so popolnoma izmišljene. Föjervcry uživa pri cesarju popolno zaupanje ter je v zadnji avdijenci cesar sprejel vse njegove predloge. Viada je dobila popolnoma proste roke, da napravi v deželi red z ustavnimi sredstvi. Sploftna volilna pravica. Budapefita, 3 decencbra. T koaliciji je nastal razkol taradi splošne volilne pravice. Posebno člani ljudske stranke so nasprotni splošni volilni pravici. Najbrže izstopijo ii koalicije. a koalicija bo vkljub t rnu še obdržala večino v parlamentu. Konflikt 5 Turčijo. Tnrftka duhovščina šeuva. Carigrad, 3. decembra. Imani in hodie hujsfcajo v ncošejah vernike, čtš, da je položaj zelo nevaren, da se je treba pripraviti na slane Čase, ker hočejo velesile sul-tšna izgnati iz Evrope. Nadalje se razširjajo med ljudstvom vesti, da hočejo velesile z demonstracijo prisiliti sultana, da izda ustavo, a sultan se bran , ker vidi slabe posledice na Ruskem. Sultan idče posredovalcev. Rim, 3 det&mbra. Saltan je naprosil Nemčijo in Italijo ca posredovanje, da se kotil.kt poravna. Obe velesili sta odgovorili, da mora Slovensko - nemška meja na Štajerskem. KultuniO zgodovinski in narodopisni doneski. Nabral A. B. (Dalje.) X. Spielfeld. Cmurefif. Marija Snežna (Velka). Sv. Ana na Krembergu. Malo UTO hoda ob jažni železnici je Spielfeld, važen zaradi križišča železnic. h!pieHeld je samostojna Župnija od leta 1786. Župnija je тобпо ponemčena, vendar se sme reči, da je še dobra tretjina slovenskega prebivalstva. Šola je popolnoma nemSka, lc krščanski nauk poučuje župnik slovenske otroke (15—20) slovensko v zakristiji. V cerkvi imajo Slovenci le še dve stalni slovenski pridigi, velikonočni ponedeljek in na Miheiovo; razen tega je slovenski krščanski nank v poeta vsako nedeljo. Sedanji župnik, g. Muršec, je častitljiv rodoljub, ki ga boli srce, ko gleda, kako se Slovenci sramujejo svojega materinega jezika. Ako pride Slovenec po opravkih v žnpnišče ter ga žapnik ljubeznivo opozori, da lahko govori 2 njim slovensko, odreže se ponosno : „Ih ta je šprehen !u Pride pa isti oholež k spovedniei ter začne slo- veneko; „Prosim duhovni oče . , Slovensko se namreč spovedujeta še dobri dve tretjini vsega prebivalstva. Sploh bi v vseh teh župnijah do Lip-nice, ki veljajo za nemške, že zaradi spovednic ne mogli izhajati nemški dohovniki, ako bi ne bilo slovenskih kapucinov. Sloveaci v Spielfeldu so zelo mehki in popustljivi. Boljši posestniki dajejo svoje hčere v gospodinjski pouk v Gradec, kjer se navlečejo toliko nemške nestrpnosti, da si jemljejo za može dosledno Nemce. In tako prehaja slovenski denar v nemške roke, in slovenske matere mno£e nemški rod.j Da so bili Še v dogledni preteklosti Slovenci ne samo v Spielfeldu, te-muč tudi v katastralnlh občinah na severu proti Lebringn, dokaznjejo slovenska krajevna imena Leska, Širka (Široka), Snkdull (Snhidol) itd. Sicer pa so Slovenci ▼ zadnjih 20 letih tako v Spielfelda samem, kakor tudi v špielfelskem okraja vendar napredovali. Leta 1880. so našteli v Spielfeld» 76 Slovencev poleg 922 Nemcev, in sicer jc bile vseh 76 Slovencev v Obokih (Obegg), kateri kraj je sploh po večini slovenski, ker Nemcev so našteli lo 71. Nadalje so našteli v Strassu 101 Slovenca, v Yogavi pa 6 Slovencev. V Spielfeldu samem ni bilo po tem Štetja Slovencev. Leta 1900 pa so našteli v Spielfelda 102 Slovenca, v Kresnici (Grassnitzberg) 49 (leta 1880. le 3), v Obokih pa samo 22, v Straasu samo 21, v Vogavi 8, Leski 11, v Suhem dolu 2, v Evi-čah 1. Vsi zadnje omenjeni kraji pa pravzaprav nimajo prvotnih Slovencev, temuč so to le služabniki in nekateri obrtniki. V vildonskem okraju sploh je bilo leto 1900 Še 56 Slovencev. Drnžba sv. Mohorja Šteje v Spiel-ieklu S članov. Od Spielfelda do Radgone je pred 30 - 40 leti tvorila jezikovno mejo reka Mura, celo na levem bregu Mure so se našle še slovenske naselbine. Dandanes pa se z malimi izjemami sme smatrati za jezikovno mejo meja med mariborskim, ljutomerskim in radgonskim okrajnim glavarstvom. Kraji ob Muri so rodovitni, zato pa kar vidno rastejo nove naselbine in vasi, ž njim pa tudi šole, ki so skoraj dosledno nemške (šalfe-rajnske). Take šole so v L i h o v c i h Lieehendorf), Svcčanah (Siegers- | dort), Sladkem vrhu, Lokavcu (Lngatz) itd. V Č r n i Š č i n i (napačno Črneti, ker Ijndstvo še danes imennje kraj ČrniŠSina) je še nekaj Slovencev, Čeravno je ljudsko štetje leta 1880. našlo le dva. Preko Mure t. j. na levem bregu je Se nekaj Slovencev v N e m S k i Gorici, Hartu in celo v Kleku (Klöch). Dr. Bernhardi navaja gradova Brunnsee in Weinburg, ki sta daleč na severu levega brega Mure, za nemška obmejna kraja. V Weinburgu je še danes nekaj Slovencev, dasi ljudsko Štetje pozna le tri Slovence. O m n r e k je skoraj popolnoma po-nemčen trg, a okolica na desnem brogn Mure je Se večinoma slovenska. Sem spadata namreč kraja Sladki vrh (Sladka gora) Dražen vrh (Trasseoberg), kjer Slovenci lepo napredujejo. V Sladkem vrhn niso leta 1880. naSIi nobenega (?) Slovenca, leta 1900. pa so le morali vpisati 94 Slovencev poleg 145 Nemcev. V Dražem vrhu pa so našteli leta 1880. 266 Slovencev poleg 115 Nemcev, leta 1900. pa 274 Slovencev in lt 9 Nemcev. Tudi v Bab je m vrhu (Babenberg), Svečanah (Siegersdorf) in v R a k i č u še niso našli leta 1880. nič Slovencev. Leta 1900. pa so našteli v Babjem vrhn 71 Slovencev poleg 127 Nemcev, v SveCanab 41 Slovencev poleg 52 Nemcev iu v Rakiču 3 Slovencev. Graben je bil dr. Hlubekn še „ein windischer Dorf", leta 1880. pa so našteli le Še 7 Slovencev poleg 276 Nemcev. V prvih dveh krajih pa ljudstvo zna Se večinoma eplob slovensko, tudi tisti, ki so se vpisali za Nemce. V cmnreški župni cerkvi je še nekaj slovenskih pridig v letu; v postnem Času je še vsako nedeljo slovenski krščanski nauk. Sedanji župnik L o p i č, bivii kompromisni slovenski kandidat, je Slovenec, dasi ne posebno zaveden. Pred 40 leti se je tndi še v šoli nekoliko slovenske učilo. Ob mestu čez Dravo je bil še celo slovenski napis. Dandanes so tržani zagrizeni nemäki nacijonalci, ki imajo svoj Bismarckov trg, Schillerjev spomenik itd. Pri sodišča so vsi uradniki Nemci, tndi pri davkariji je le redko kdaj kak slovenski uradnik. In vendar je v sodnem okraju še skoraj 3000 Slovencev. V Tratah (Wiesenbach) eo našteli leta 1880. še samo 11 Slovencev, leta 1900 pa že 30. Hlubek pa šteje Trate med nemške vasi. Tndi v Lokavcu je še nekaj Slovencev, doČim so v Vratjem (Frattenberg) popolnoma izginili. (Dalje prili.)