Literatura: BRAČKO, F. (1986): Rapid population decrease of Roller, Coracias garrulus, in Slovenia (slov., angl. summary). - Acrocephalus VII: 49-52. CRAMP, S. (1985): The Birds of the Western Palearctic, Vol. 4, Oxford, 960 pp. CREUTZ, G. (1964): Das Vorkommen der Blauracke in der DDR und ihr Rückgang in den latzten Jahrzehnten. - Falke 11: 39-49. GLUTZ VON BLOTZHEIM, U. N. & K. M. BAUER (1980): Handbuch der Vögel Mitteleuropas, 9. -Akad. Verlagsges., Frankfurt/Main. HAAR., H., P. SACKL, F. SAMWALD & O. SAMWALD (1986): Die Vogelwelt des Bezirks Fürstenfeld - Eine Artenliste mit Anmerkungen zum aktuellen Stand der Brutvogelfauna. - Mitt. Abt. Zool. Landesmus. Joanneum 37: 1-44. HÖLZINGER, J. (1987): Die Vogelwelt Baden-Württembergs ( Avifauna Baden-Württembergs) - Bd. 1. Gefährdung und Shutz. - Teil 2. Artens-chutz-programm Baden-Württemberg: Artenhüf-sprogramme. - Verl. E. Ulmer, Karlsruhe. PETER, H. (1985): Das letzte Brutvorkommen der Blauracke Coracias garrulus in Niederösterreich. - Egretta 28 (1/2): 70-72. SAMWALD, F. (1979): Das Vorkommen der Blauracke Coracias garrulus L., in der Oststeiermark. - Mitt. Abt. Zool. Landesmus. Joanneum, 8 (2): 109-116. SAMWALD, F. (1981): Das Vorkommen der Blauracke, Coracias garrulus L., in der Oststeiermark. - Mitt. Abt. Zool. Landesmus. Joanneum, 10 (2): 27-31. Summary Upon a chronological presentation of populatio-nal development of the Roller (Coracias garrulus) in the last 100 years in Austria, the author concentrates on the Eastern Styna where in 1965 still bred at least 146 pairs, while in 1987 there remained only 11. The mam reasons for such drastic fall in the population of this species are. according to him the following: 1) intensified farming, 2) use of pesticides, 3) trophy hunting, 4) changed climatic conditions, and 5) losses during migration and wintering. In the last 40 years numerous grasslands have been changed into corn-fields, while traditional orchards with long-stemmed trees have been converted into plantation orchards, so that that the Roller was handicapped in two ways: in view of feeding as well as breeding. Extinction of the Roller in this part of the world could be therefore prevented only by changed agricultural legislation, i. e. by going back to extensive farming. But isn't this already too late? Otto Samwald, Mühlbreitenstrasse 61 A - 8280 Fürstenfeld, Austria Ptičji svet senožetnih sadovnjakov Bird life in traditional orchards JOHANN BRANDNER »Zdaj ko vzporedno s propadanjem dragocenih senožetnih sadovnjakov propada tudi svojevrstni živalski svet teh sadovnjakov, niso samo varstveniki narave tisti, ki so pričeli ceniti čase, ko je jablana bila še veliko drevo, ki je dočakalo starost in je jabolko bilo tako okusno.« (Iz »natur« 10/85) Senožetni sadovnjaki so del stare kmečke krajine in primer dobrodejnih vplivov člo- veka na naravo. Dobrodejnih v dvojnem pomenu: zaradi ekstenzivnega gospodarjenja je nastala za sodobnega in v naravi predvsem rekreacijo iščočega človeka prijetna krajina. Bogato struktunrani senožetni sadovnjaki pa zagotavljajo tudi rastlinskemu in živalskemu svetu pestre življenjske možnosti. Kaj pa so pravzaprav senožetni sadovnjaki? To so presledkaste, neenotne površine ekstenzivno gojenih sadovnjakov, ki so zasa- 40 jeni le na slabših, za poljedelstvo neprimernih tleh. Takšna, v pokrajini raztresena tla so zvečine travnata in jih kmetje uporabljajo za pašo ali košnjo. Za omitofavno so senožetni sadovnjaki vsestransko pomembni, saj ptice v njem najdejo: a) preže (tako ujede kot ptice, ki se hranijo z žuželkami), b) naravna dupla in špranje v starih drevesih, c) gosto vejevje kot gnezdišče (za prosto gnezdeče vrste), d) pevska mesta, e) skrivališča pred plenilci, f) v drevesni skorji bogat vir hrane, g) pomembno prehranjevališče pozimi (zastalo sadje), h) počivališče za preletnike, i) na košenmah pomemben vir hrane, pa tudi skrivališče. Senožetni sadovnjaki povezujejo tiste vrste ptic, ki živijo razdrobljeno. Predstavljajo pomembno povezavo med različnimi biotopi kulturne krajine. V mnogih pogledih spominjajo na svetle listnate gozdove, kar se še zlasti kaže v vodnem ravnotežju in vplivu vetra. Tako najdemo v sadovnjakih značilne gozdne ptice, kot so sinice, drozgi in drevesna plezalcka. Zavoljo olistenelosti drevja povzroča zmanjšana moč sončnih žarkov pri tleh izenačenje temperature in vlažnosti zraka. Toda osvetljenost tal v seno-žetnem sadovnjaku je drugačna kot v gostem listnatem gozdu. Zato je tudi talna vegetacija drugačna, značilna je neprekinjena travnata ruša. Takšna tla privlačijo zlasti ptice, ki dajejo predost odprti pokrajini (ščmkavci, rumeni strnad, drevesna ci-pa, rjavi srakoper). Prvotno so bili senožetni sadovnjaki razvrščeni okrog naselij in tako so jih uporabljali kot prehod k polju, pašniku ali gozdu. Danes najdemo le še ostanke teh krajinskih elementov. Seveda pa predstavljajo pomembno povezovalno vlogo. Mejijo na travnike, vinograde, gozdove in polja, spremljajo pa tudi poti in ceste. Pomemben je tudi ¦:,....... 41 gnezditev gnezditev Vrsta v sadovnjaku na robu prehra- prelet Species breeding in breeding on njevanje passage the orchard the edge feeding Anas platyrhynchos X Accipiter nisus X X Buteo buteo X Falco tmnunculus X X Falco subbuteo X Phasianus colchicus X X X Coturnrx coturnix X Columba oenas X Columba palumbas X Cuculus canorus X X X Dendrocopos major X X Dendrocopos minor X X Picus canus X X Picus viridis X X X Jynx torquilla X X Hirundo rustica X X Delichon urbica X Anthus trivialis X X X Motacilla alba X X X Motacilla cinerea X X Lamus colluno X X Muscicapa striata X X Ficedula albicollis X X X Ficedula hypoleuca X Enthacus rubecula (x) X X X Phoenicorus ochruros X X X Phoenicorus phoenicorus X X X Turdus torquatos X Turdus viscivorus X X X Turdus pilaris X Turdus merula X X X Turdus philomelos X X X X Aegithalos caudatus X X X X Phyloscopus trochilus X X Phylloscopus collybita X X 42 gnezditev gnezditev Vrsta v sadovnjaku na robu prehra- prelet Species breeding in breeding on njevanje passage the orchard the edge feeding Locustella naevia X Acrocephalus palustris X Sylvia atricapilla X X Sylvia communis X X Certhia brachydactyla X X X Sitta europea X X X Parus caeruleus X X X Parus major X X X Parus palustris X X X Embenza citrinella X X Serinus serinus X X X Carduelis carduelis X X Chloris chloris X X X Loxia curvirostra X Pyrrhula pyrrhula X Frmgila coelebs X X X Fnngila montifringilla X Passer domesticus X X Passer montanus X X Sturnus vulgaris X X X X Garrulus glandanus X X X Pica pica X X X Corvus comix X X X Raziskovalno področje: Hasenberg-Rettenbach (Steiermark), 27 ha Research area: Hasenberg-Rettenbach (Steiermark), 27 ha Čas raziskave: 1984-87 Time of research: 1984-87 Skupno število vrst: 55 Total number of species: 55 Število vrst, ki so gnezdile v senožetnih sadovnjakih; 22 (40 %) Number of species breeding in traditional orchards: 22 (40 %) Popis ptic v senožetnih sadovnjakih Hasenberg-Rettenbach v letih 1984-87 List of birds registered in traditional orchards Hasenberg-Rettenbach during 1984-1987 43 i------------ca. 40 m--------------1 •----------ca. 40 m Prelet (belo polje) in zadrževanje (šrafirano) v senožetnem sadovnjaku (zgoraj) in plantažnem sadovnjaku (spodaj) Passage (white field) and use of resources (hatched field) in traditional orchard (above) and plantation orchard (below) Senožetni sadovnjak - Traditional orchard Zadrževanje: Parus caeruleus, Passer domesticus, Fringilla coelebs, Parus major, Certhia brachydac-tyla, Chloris chloris, Turdus merula, Sturnus vulgaris, Muscicapa striata, Phoemcorus phoenicorus, Sylvia atricapilla, Philloscopus trochilus, Motacilla alba, Serinus serinus, Dendrocopos major, Philloscopus collybita, Parus montanus Prelet: Dehchon urbica, Hirundo rustica, Apus apus, Falco tinnunculus, Corvus frugilesus Plantažni sadovnjak - Plantation archard: Zadrževanje: Turdus merula, Parus major, Parus cearuleus, Chloris chloris, Passer domesticus Prelet: Delichon urbica, Hirundo rustica, Apus apus, Sturnus vulgaris, Streptopelia turtur, Co-lumba palumbus, Vanellus vanellus, Corvus frugilesus, Fringilla coelebs 44 robni učinek senožetnih sadovnjakov. Povsem drugačen je ta učinek pri intezivno izkoriščanih plantažnih sadovnjakih. Geometrično natančne površine z nizkim sadnim drevjem s svojo monotonijo pticam ne zagotavljajo dovolj dejavnostnih možnosti. Žal vse bolj in bolj prevladujejo plantažni sadovnjaki. Razen pomanjkanja gnezditve-nih možnosti, zlasti za duplarice, pomeni največjo slabost teh nasadov škropljenje s kemičnimi sredstvi za zaščito rastlin. Raziskave s področja Bodenskega jezera so pokazale, da je od več tisoč listov plantažnega drevja le 1-10% objedenih v primerjavi z do 80% objedenostjo v senožetnih sadovnjakih. Tako v ekstenzivno obdelova-nih plantažah najbolj primanjkuje hrane za mladiče. Prav tako je primanjkuje za seme-nojede vrste ptic, saj travo pod drevjem sproti kosijo ali pa jo celo kemično zatirajo. Tako ugotovljeno število ptic, ki so iskale hrano v sadovnjaku, kot onih, ki so sadovnjak samo preletele, kaže na veliko večjo privlačnost senožetnega sadovnjaka v primerjavi s plantažnim. V prihodnje bomo morali senožetnim sadovnjakom posvetiti več pozornosti. Izginevanje čuka in to, da je smrdokavra postala že prav redka, smemo brez dvoma pripisati tudi izginjaju teh čudovitih biotopov. Mislim, da gre pri tem tudi za vprašanje dobrega Senožetni sadovnjak Plantažni sadovnjak Traditional orchard Plantation orchard Robni učinek (po Weissu, 1981) Marginal effect (according to Wiess 1981) okusa, ko govorimo o ohranjanju teh dragocenih krajinskih prvin. Spet naj bi odkrili plmeniti okus starožitnih sort jabolk in jih znali ponovno ceniti, sicer pa, zakaj ne bi ljubkosti in harmonije teh krajinskih oblik tudi rekreativno vrednotili? Ko pa bodo v prizadevanja za ohranitev teh sestojev vključeni tudi gospodarski ukrepi, bo to dobro tako za ljudi kot za ptice. Johann Brandner, Puchstrasse 9, 8430 Leibnitz, Austria Summary Traditional orchards with long-stemmed trees and grazing grass between them are increasingly giving way to plantation orchards with short-stemmed trees, where grass is being simultaneously cut or even chemically exterminated. The results of an extensive research have shown that birds grossly favour the traditional orchards, for in the plantation orchards they do not have any real chances to take cover, feed, breed and rear their young. At the same time questions concerning the outward appearance of landscape and the quality of life itself arise: wouldn't we like to rediscover the noble flavour of the old sorts of apples and thus save the birds of traditional orchards. Ptiči Veržeja in okolice The birds of Veržej and its vicinity A. BIBIČ, F. JANŽEKOVIČ 1. UVOD Reka Mura je zadnja večja slovenska reka, na kateri še ne stoji (v Sloveniji) nobena hidroelektrarna. Njeni logi zagotavljajo dom mnogim živalskim vrstam, tudi pticam. Že v kratkem pa naj bi na reki Muri zgradili 8 hidroelektrarn, ki bi temeljito spremenile podobo pokrajine in grobo posegle v ekosistem. Namen članka je predstaviti ornitofavno Veržeja, kraja ob reki Muri, in navezanost ptic na določene biotope ob tej reki. Podobno raziskavo je opravil že GREGORI s sodelavci (1983), zato je zanimiva tudi primerjava. 2. METODE DELA Ornitofavno Veržeja sva popisovala v okviru Ornitološke skupine Mladinskega raziskovalnega tabora »Mura 86« v času od 26. 6. do 5. 7. 1986, torej na vrhuncu gnezdi-tvene sezone. Ptice sva popisovala po biotopih po metodi transektov z označevanjem prisotnosti vrst. Popisovala sva v času od tretje ali sedme ure zjutraj do dvanajste ure in v popoldanskih ter večernih urah. Uporabljala sva daljnogleda povečav 8 x 30 in 12 x 40. Ptice sva tudi lovila in obrockala, pri čemer sta nama pomagala Franc Bračko in Raj ko Koražija. Ptice smo lovili s štirimi naj Ionskimi mrežami velikosti 3,3 x 12 m. Ptice smo privabljali s posnetki na magnetofonskem traku. Pozorna pa sva bila tudi na ptičje sledi, izbljuvke, iztrebke in gnezda. S takšnimi metodami sva obdelala približno 2 km širok in 10 km dolg pas ob reki Muri. 3. REZULTATI Zbrani rezultati so prikazani v razpredelnici. V razpredelnici je navedena vrsta ptice, njen status in biotopi, v katerem je bila opazovana. 45