LETO I. ŠT. 37 / TRST, GORICA H ki 1 SETTIMANALE SPEDIZ. IN ABB. POST. - LEGGE 549 / 95, v GLAS CENA 1500 LIR NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKEGA GLASA IN NOVEGA LISTA 11. JANUARJA 1996 POSVET JE ZAREZAL V ŽIVO V soboto, 28. septembra, se je v Gorici v lepih prostorih kapele bivšega semenišča in sedanje velike dvorane goriške univerze zaključil mednarodni simpozij zgodovinarjev na temo Cerkev in družba na Goriškem ter njun odnos do vojne in osvobodilnih gibanj. Posvet sta priredila Inštitut za družbeno in versko zgodovino in Inštitut za srednjeevropska kulturna srečanja - goriški ustanovi, ki se že dolgo in kvalitetno ukvarjata z zgodovino Goriške. Naj takoj na začetku napišem, da je goriški posvet zgodovinarjev različnih narodnosti in nazorov presegel okvir samega naslova simpozija, saj je dokazal, da strokovno pripravljeni posvet lahko izredno veliko prispeva k boljšemu razumevanju narodov ob meji in zlasti k sožitju le-teh. Gotovo je, da je tokratni posvet prelomnega pomena za zgodovinopisje o polpreteklem vojnem in povojnem času, ki je temeljito pogojeval življenje slovenskega in italijanskega naroda vse do danes. Vsakomur, ki je v treh dneh prisluhnil triindvajsetim predavanjem slovenskih in italijanskih zgodovinarjev, je bilo jasno, da je bil posvet na zelo visoki ravni; vsem udeležencem je seveda šlo predvsem za to, da bi kar najbolje poglobili to za Slovence in Italijane ključno zgodovinsko obdobje. Morda sem na tem posvetu med drugim prvič začutil, da niso imeli italijanski zgodovinarji do slovenskih kolegov večvrednega odnosa, ki smo ga tolikokrat doslej občutili. Nasprotno: slovenski zgodovinarji so tokrat odigrali izredno pomembno vlogo: s svojim znanjem in doprinosi so veliko pripomogli k uspehu posveta. Poštena obravnava še tako kočljive teme je tudi pokazala, da lahko iskanje zgodovinske resnice zares osvobaja človeka, da je zgodovina še vedno lahko učiteljica življenja. Posvet je bil deležen izrednega obiska poslušalcev in to ne samo tistih ljudi, ki smo jih na sorodnih prireditvah vajeni videvati, ampak tudi mladih. Spodbudno je bilo videti slovenske dijake, ki so jih nekateri profesorji pripeljali s seboj, kot tudi to, da so ob nekaterih italijanskih profesorjih prišli tudi dijaki italijanskih šol. Česa podobnega v Gorici še nisem videl, posebno če je šlo za slovensko zgodovino. Kako pomembno je to, da profesorji pripeljejo na tovrstne posvete mlade, najbrž ni potrebno nikomur posebej govoriti. Goriški simpozij je nazadnje pomemben zato, ker so zgodovinarji in prisotni iz občinstva jasno dokazali, da se danes da govoriti o vseh, še tako kočljivih zadevah. - STRAN 2 JURIJ PALJK m lil -A* t Z leve za predavateljsko mizo: Kralj, Marušič, Valdevit, Santeusanio. Vse dni je simpozij spremljalo množično in na izzive pozorno občinstvo (FOTO BLJMBACA). arlamentu se bomo predstavili s krepkim finančnim zakonom, vladna večina pa je že zdaj enotna.11 Tako je izjavil predsednik Romano Prodi ob sklepu seje ministrskega sveta, ki je trajala deset ur in na kateri so odobrili sveženj novih davčnih ukrepov in občutno klestenje javnih izdatkov. Vrednost finančnega manevra, ki ga vlada namerava izvesti prihodnje leto v treh e-tapah, znaša skupno 62.500 milijard lir. Javne izdatke naj bi vlada zmanjšala za 25 tisoč milijard, novi davki pa naj bi prinesli v državno blagajno 12.500 milijard. Skupno torej dobimo vsoto 37.500 milijard. Do konca tega leta bo vlada odredila enkratno plačevanje tako imenovanega "davka za Evropo" v višini 13.500 milijard lir. Če seštejemo tri navedene zneske, dobimo skupno vsoto 51.000 milijard, nadaljnjih 12 tisoč milijard pa bi dobili z notranjimi zakladnimi operacijami, kar sodi, kot pravijo, v redno poslovanje pristojnega zakladnega ministrstva. Sveženj ukrepov, ki jih bo vlada v kratkem predložila v odobritev parlamenta, lahko proučimo z različnih zornih kotov. Najprej se moramo seveda vprašati, zakaj so ti ukrepi potrebni in čemu bo- FINANČNI MANEVER Z NAŠEGA ZORNEGA KOTA DRAGO LEGIŠA Obdavčitev hiš, stanovanj in zemljišč nas utegne hudo prizadeti. do služili. V tej zvezi moramo predvsem upoštevati pogodbo iz Maastrichta, ki določa, da bodo države članice Evropske zveze na začetku leta 1999 uvedle skupno valuto. Pogodba pa določa tudi pogoje za uvedbo evropske skupne valute. Odločilna sta predvsem dva dejavnika: višina javnih izdatkov oziroma državni primanjkljaj in stopnja inflacije v vsaki posamezni državi članici. Primanjkljaj ne sme biti višji od 3% kosmatega narodnega proizvoda, inflacija pa se mora ustaliti pri 3%. Italija trenutno ne izpolnjuje teh temeljnih pogojev in ji zato grozi resna nevarnost, da ne bo imela skupne valute, da bo torej ostala izven Evrope. Od vseh držav članic bi pred vrati nove Evrope ostali le Italija in Grčija. Kakšna sramota za Italijo, ki je bila med ustanoviteljicami Evropske skupnosti! (da ne omenjamo seveda hudih gospodarskih in socialnih posledic). Če se hoče zato Italija izogniti takšni usodi, mora za vsako ceno urediti svoje finance in predvsem korenito zmanjšati ter omejiti primanjkljaj, ki se že bliža naravnost astronomski vsoti dveh milijonov milijard lir! Kako to doseči? Odločitve seveda niso samo finančne in ekonomske, ampak predvsem politične narave. Pod vprašaj se postavlja socialna država kot takšna. Italija si je v tem pogledu - pravijo nekateri tuji opazovalci - privoščila luksus, ki si ga niso in tudi niso mogle privoščiti znatno bogatejše države, ki imajo poleg tega zelo učinkovito državno upravo. Zato je marsikdo pričakoval, da bo Prodijeva vlada pri oblikovanju finančnega manevra nanovo uredila predvsem pokojninski si- 1 [Štern. Tu pa je trčila na nepremostljivo oviro! Stranka komunistične prenove je zagrozila, da bo v poslanski zbornici glasovala proti finančnemu zakonu in celo | proti zaupnici vladi, če bi njen predlog kakorkoli načel obstoječi pokojninski sistem. Ker koalicija "Oljke" v poslanski zbornici nima večine brez Stranke komunistične prenove, je Prodi u-bral druga pota. Katera? U-krep, ki najbolj pade v oči, je nova obdavčitev stanovanj, hiš in zemljišč. Katastrski dohodek od stanovanj in hiš se bo povečal za 5 odstotkov, kar zadeva (državni) davek Irpef, in za 10 odstotkov, kar zadeva (občinski) davek ICI; za kar 10 odstotkov pa se bo povišal davek na kmetijska zemljišča. Ker so v Italiji od štirih družin tri tudi lastnice stanovanja oziroma hiše, je jasno, da zaobjema ta obdavčitev veliko množico državljanov. Glede zdravstva je treba omeniti, da bo davkoplačevalec lahko odslej odbil od obdavčljive vsote le 250 tisoč lir, izdanih za zdravniške stroške. Sveženj vladnih ukrepov zadeva seveda vrsto drugih področij, ki jih tu ne moremo podrobno navajati. ----------STRAN 2 Saša Rudolf ŠE DALEČ OD NORMALIZACIJE V BIH ljudsko glasovanje je zadalo smrtni udarec nevarnemu veleplinskemu terminalu na Tržiš kem. Ivo Jevnikar PRED SREČANJEM S FASSINOM____________________ intervju KAZIMIR HUMAR________________________________ Marjeta Stres STIČNA 1996__________________________________ Marija Primc SLOVENSKA MALTEŠKA BOLNIŠKA POMOČ Marko Vuk PROF. DOLENC S TOLMINSKE Nadja Maganja, Jurij Paljk PRELOMEN POSVET ZGODOVINARJEV Ivan Žerjal NOVA SEZONA SKK______________________ M.T. GRADNJA CERKVICE V DOLU______________ Marjan Drobež PREDVOLILNA NESLOGA__________________ Erik Dolhar NAMEN SINHROTRONA ELETTRA k M ČETRTEK i. OKTOBRA 1996 SVET OKROG NAS PLINSKEGA TERMINALA NE BO Nedeljsko ljudsko glasovanje v tržiški občini o izvedbi načrta družbe SNAM o plinskem terminalu, ki naj bi ga zgradili pri Moščenicah, je pokazalo, da ljudje odločno nasprotujejo tej gradnji. Na volišča je šlo 16.308 volivcev od skupnih skoraj 26.000 u-pravičencev, se pravi 63,5 odstotka. Proti se je izreklo 10.021 ali dobrih 62% volivcev, medtem ko je v podporo predloga o gradnji plinskega terminala glasovalo 6.130 ali skoraj 38% upravičencev. Zanimivo je, da je na vseh volilnih sedežih prevladal "Ne". Propadel je tako načrt družbe SNAM, da bi postavila ta veleplinski terminal, ki naj bi po napovedih močno prispeval h gospodarskemu razvoju Tržiča in širše okolice. Ljudje pa niso nasedli tovrstni predvolilni propagandi, čeprav ji je družba SNAM namenila veliko finančnih sredstev, ker so očitno ozaveščeni glede nevarnosti in ekološke škode, ki hi jo prinesla sama gradnja in nato delovanje terminala. Tržiški župan Adriano Per-si, ki se je pred dnevi sicer izrekel za gradnjo vplinjevalne-ga terminala, je ob tem izidu izjavil, da se bo občinska u-prava zavzela, da bo izpolnjena volja prebivalstva. Župan je sicer obžaloval, da je bil načrt zavrnjen, in je to pripisal neinformiranosti volivcev, čeprav je občinska uprava dobri dve leti skušala seznanjati ljudi glede same uresničitve, delovanja in posledic vplinjeval-nega terminala. Pozitivno pa so ta rezultat ocenile vse tiste organizacije in ljudski odbori tako iz same tržiške kakor tudi iz devinsko-nabrežinske občine, ki so se že dve leti borili proti plinskemu terminalu. Svoje zadovoljstvo nad izidom referenduma izraža tudi deželno tajništvo Slovenske skupnosti. Upati je, da bodo pristojne oblasti, zdaj ko je ta načrt dokončno propadel, poskrbele za drugačno, turistično in ekološko ovrednotenje tega področja, ki nudi gotovo precejšnje možnosti za razvoj. ---------M.T. 8. OKTOBRA V TRSTU SE DALEČ OD NORMALIZACIJE V BiH SAŠA RUDOLF PRED SREČANJEM S FASSINOM Dne 8. oktobra bi morali priti do prvega uradnega srečanja med predstavnikom nove italijanske vlade, ki je izraz aprilske volilne zmage Oljke, in zastopniki slovenske manjšine. Skupno slovensko zastopstvo je že kmalu po oblikova-nju Prodijeve vlade pisno prosilo za srečanje z ministrom za deželna vprašanja Bassaninijem, saj je bil v zadnjih zakonodajnih dobah ravno minister za deželna vprašanja pristojen za vprašanje zaščitnega zakona in drugih manjšinskih zadev. Spomnimo se le na Maccani-ca in Paladina. Bassanini do danes ni odgovoril, pač pa je prišlo na srečanju italijanskega in slovenskega zunanjega ministra Dinija ter Kračuna 3. septembra v Rimu do pomembnega premika tako v dvostranskih odnosih kot v gledanju na naše manjšinske probleme. Dini je takrat javno naročil enemu izmed svojih podtajnikov, Pieru Fassi-nu (DSL), da se sreča s predstavniki slovenske manjšine zaradi osnutka zaščitnega zakona, ki naj bi ga pripravila vlada, a tudi za hitro rešitev nekaterih perečih vprašanj, na katera opozarja manjšina in bi jih lahko rešili tudi mi- IVO JEVNIKAR mo zakonodajnih postopkov za zaščitni zakon, ki se vlečejo že četrt stoletja. Do srečanja Fassino - skupno predstavništvo naj bi torej prišlo 8. oktobra v Trstu. Tudi nova vlada Oljke očitno z na-šimi problemi ne hiti, dejstvo pa je, da mednarodna, državna, deželna in tržaška občinska politična razmerja govorijo o možnosti, da bi se zdaj res lahko kaj premaknilo v našo korist. Skupno zastopstvo, ki sicer še ni našlo odgovora na splošno zahtevo po oblikovanju trdnejšega in demokratično legitimiranega predstavniškega telesa (izvoljeni Narodni svet), se je zbralo že na dveh konstruktivnih delovnih srečanjih 27. in 30. septembra, da bi pripravilo spomenico za vlado tako glede vsebine zaščitnih določil kot glede ostalih vprašanj. Pri tem zahteva, da se jasno ugotovi, kdo je v tem času vladni sogovornik manjšine, in da se oba sklopa vprašanj rešujeta istočasno in vzporedno. Predstavništvo tudi pričakuje od vlade, v kateri se prepoznava velika večina naših ljudi, da bo potrebne ukrepe sprejela ob dogovarjanju z zastopniki manjšine. Po skoraj treh tednih zaradi številnih napak nekajkrat ponovljenega preštevanja glasovnic je volilna komisija, ki deluje v sklopu Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, končno le objavila izide predsedniških in parlamentarnih volitev v BiH in umestila tričlansko predsedstvo, v katerem so predstavniki muslimanske, srbske in hrvaške etnije - Izetbegovič, Krajišnik in Zu-bak. Na čelu države so torej nacionalistične stranke, ki jim gre pripisati velik del odgovornosti za štiriletno krvavo državljansko vojno. Volitve torej niso prinesle bistvenih novosti, država o-staja še dalje razdeljena na dve polovici, muslimansko-hrvaško federacijo in Republiko srbsko. Povezav skoraj ni, saj ima vsak del svojo zakonodajo, svoj denar, svojo policijo in vojsko, svojo uro. Sarajevska oblast je prejšnjo nedeljo odredila vrnitev k sončni, v 20 km oddaljenih Palah pa so ohranili poletno uro. Pa celo v sami musliman-sko-hrvaški federaciji ne spoštujejo odloka o vrnitvi k sončni uri. Hrvaško prebivalstvo v Hercegovini je ohranilo poletno uro, ki je v veljavi na Hrvaškem. Za edino pozitivno novost so poskrbele opozicijske stranke. Zveza bosansko-hercegovskih socialnih demokratov je imela v Banja Luki in Sarajevu prve razgovore s srbsko opozicijo. Dogovorili so se o doslednem spoštovanju ustave BiH in enakopravnosti vseh treh narodov. Izrekli pa so tudi zaskrbljenost zaradi zastoja pri aretacijah vojnih zločincev in dela haaškega mednarodnega sodišča. V celoti pa so podprli zahteve vojnih invalidov pri reševanju njihovega težkega socialnega položaja. doma in po svetu ŠPANSKI ministrski predsednik Aznar je povedal, da ga je skušal predsednik italijanske vlade Prodi na srečanju v španskem mestu Valencia prepričati, naj bi Italija in Španija skupno nastopili, da bi od ostalih držav članic Evropske zveze dosegli ugodnejše pogoje za uvedho skupne evropske valute. Aznar pa je ta predlog odločno zavrnil, kar naj bi bil eden glavnih razlogov, zaradi katerega je Prodi tako pohitel z odobritvijo finančnega manevra. Na račun Italije prihajajo kritike tudi iz Francije. Predsednik Chirac očita Rimu, da povzroča nihanje lire veliko škodo na francoskem trgu. NA PRITISK ameriškega predsednika Clintona sta se v VVashingtonu srečala izraelski ministrski predsednik Netanyahu in palestinski voditelj Arafat. Ameriški predsednik si namreč pet tednov pred predsedniškimi volitvami ne more dovoliti, da bi se nadaljevali spopadi med Izraelci in Palestinci ter da bi dejansko propadel sporazum, ki je bil sklenjen prav zaradi odločnih prizadevanj sedanje ameriške vlade. Na srečanju v VVashingtonu je sodeloval tudi jordanski kralj Husein, medtem ko je egiptovski predsednik Mubarak vabilo odklonil. V VIDMU so se sestali predstavniki strank, ki sestavljajo deželno večino. Gre za koalicijo Oljke in Severno ligo. Predstavniki koalicije zahtevajo od Severne lige, naj se distancira od odcepitvenih stališč glavnega voditelja Lige Bossija. Predstavniki Lige do zdaj še niso zavzeli dokončnega stališča do te zahteve. Zato še obstaja nevarnost krize deželne vlade, ki jo vodi predstavnik Lige Cecotti. S 1. STRANI Prav tisti zgodovinarji, ki so tudi predstavniki Cerkve, so zelo kritično spregovorili o cerkveni zgodovini v času fašizma in med drugo svetovno vojno; pod drobnogled so postavili zgodovinsko obdobje, ko so imele odločitve Cerkve izreden vpliv na vso družbo. Tako je prišla na dan kompleksna osebnost goriškega nadškofa Margottija, čigar dobronamernosti ni nihče ospora- S 1. STRANI POSVET JE ZAREZAL V ŽIVO val, obenem pa mu niti nihče ni pripisoval velikega čuta za težave slovenskih vernikov z narodnostnega vidika. V Gorici so zgodovinarji tudi jasno povedali, da za pokole v fojbah ne moremo kriminalizirati vsega slovenskega naroda, ker je NOVI GLAS 34 170 GORICA, UREDNIŠTVO IN UPRAVA: RIVA PIAZZUTTA 1 8 / 5 3 317 7 TEL 04H FAX 0481 / 536978 341 33 TRST, ULICA DONIZETTI 3 TEL 0 40 / 3 6547 3 FAX 040 / 775419 GLAVNI UREDNIK: ANDREJ BRATUŽ ODGOVORNI UREDNIK: DRAGO LEGIŠA IZDAJATEL): ZADRUGA GORIŠKA MOHORIEVA, PREDSEDNIK DR. DAMJAN PAULIN REGISTRIRAN NA SODIŠČU V GORICI 211.1.1949 POD ZAPOREDNO ŠTEVILKO 5 LOGOTIP, KONCEPT: KREA DESIGN AGENCV S.R.L. / GORICA TISK: TISKARNA BUDIN / GORICA NOVI GLAS |E ČLAN ZDRUŽEN|A PERIODIČNEGA TISKA V ITALIII IN ZVEZE KATOLIŠKIH TEDNIKOV V ITALIII - FISC LETNA NAROČNINA: ITAL11A in SLOVENIIA 60.000, INOZEMSTVO 90.000 LIR, ZRAČNA POŠTA 110.000 LIR POŠTNI TEKOČI RAČUN: 10647493 CENA OGLASOV: PO DOGOVORU USPI rc šlo za politične- pokole in ne za etnično čiščenje, kol govorijo nekateri skrajneži danes v Italiji, Tega niso zatrjevali slovenski zgodovinarji, ampak italijanski! Slovenska primorska duhovščina je na simpoziju prišla na dan kot izredno narodno zavedna; ni se bala niti sporov s svojim škofom, predvsem zato ne, ker se je jasno zavedala, kako je fašizem ogrožal slovenski narod. To je samo nekaj misli ob goriškemu simpoziju, ki pa - žal - ni bil deležen dovolj velike odmevnosti v javnih občilih, vsaj take ne, kakršno bi si zaradi svoje pomembnosti gotovo zaslužil! Naravnost nerazumljivo je tudi dejstvo, da osrednja slovenska javna občila (TV Slovenija etc.) posvetu v Gorici niso namenila nobene pozornosti. Mednarodno finančno tržišče je pozitivno reagiralo na finančni manever italijanske vlade. Vrednost nemške marke je po dolgih mesecih padla pod mejo 1.000 lir, pozitivne znake kaže tudi borza. Vlada računa na znižanje obrestnih mer, tako da bo denar cenejši, kar naj bi koristilo naložbam in zaposlitvi ter prispevalo k zmanjševanju stopnje inflacije. Menimo pa, da ne pretiravamo, če napišemo, da bo zlasti nova obdavčitev hiš in stanovanj ter zemljišč bolj prizadela pripadnike naše FINANČNI MANEVER Z NAŠEGA ZORNEGA KOTA slovenske narodne skupnosti v Italiji kot ostale državljane, saj slednji niso tako tesno povezani s teritorijem, kot smo Slovenci. Zlasti zvišanje davka na zemljišča utegne imeti za posledico, da se bodo lastniki v še večji meri kot do zdaj hoteli iznebiti tega imetja, ga torej prodajali. To pa bo pomenilo novo hudo obubožanje celotne manjšine, kar ji utegne biti sčasoma celo usodno. Prav bi bilo, če bi kak naš izvedenec čimprej globlje in natančneje proučil ta aspekt finančnega manevra Prodijeve vlade, pristojne slovenske organizacije pa bi prav na osnovi take študije lahko izoblikovale ustrezne protiukrepe. AKTUALNO INTERVJU / KAZIMIR HUMAR Bi, [trosim, našim bralcem na kratko orisali te dogodke? V času fašistične diktature je bil zaukazan kulturni molk za nas Slovence v takratni Italiji. Slovenska beseda se je slišala le v cerkvi. Leta 1944, ko je še divjala vojna, so nemške oblasti spet proglasile Primorsko za Kustenland in so dovolile slovensko besedo. Zato se je prva organizirala in javila goriška dekliška Marijina družba, ki je že takoj 1.1944 vzela poleg cerkve sv. Antona starega v najem večjo sobo, dvorana pa je bila v Lantierijevi palači; v njej so se zbirale Marijine družbenice. Priredili smo tudi prve javne prireditve. Že I. 1944 smo imeli v tej dvorani miklavževanje. Naslednje leto so gospodarji dvorano odpovedali. Zato se je Marijina družba obrnila na sestre Naše gospe - noterdamke v Gorici in tam smo imeli veliko lepih predstav. Ko se je septembra 1947 Italija vrnila v Gorico, so nam tudi noterdamke odpovedale gostoljubje. Takratni voditelj Marijine družbe msgr. Brumat je razmišljal, kje bi dobili nove prostore za Marijino družbo. Spomnil se je na Placuto, kjer je bila na razpolago večja soba v prvem nadstropju. Dvoranico je vzel v najem in napisal na vrata Dom Brezmadežne. Poleg Marijine družbe so dvoranico uporabljali tudi drugi. Bila pa je majhna in tesna; zato je Katoliško prosvetno društvo začelo razmišljati, kje bi dobilo večje prostore. Ideja o izgradnji Katoliškega doma ni bila nova, saj so to načrtovali že pred prvo svetovno vojno, a takrat ni prišlo do uresničitve. Leta 1950 je društvo začelo z akcijo in mislilo zgraditi kulturno središče katoliških Slovencev v Gorici. Kdo ima največ zaslug za uresničitev le zamisli? Katoliško prosvetno društvo v Gorici je začelo s sistematičnim delom. Svoj sedež je imelo v stavbi na Placuti 18. Vsi smo čutili, da so prostori na Placuti pretesni. Na občnem zboru društva jeseni 1951 je padla misel, naj bi si slovenski katoličani zgradili lasten prosvetni dom z dvorano. Društvo se je za to zavzelo in je po nekaj sejah sklenilo, da skliče zastopnike vseh slovenskih katoliških organizacij k skupnemu delu za zgraditev Katoliškega doma. Najprej smo se obrnili na prijatelje in organizacije za finančno podporo; v ta namen se je osnoval poseben pripravljalni odbor. Za pomoč smo prosili tudi izven Gorice, in sicer najprej v Clevelandu, kjer je bival naš goriški rojak in veliki prijatelj Karel Bonutti. Njemu smo se priporočili in povedali, kaj mislimo. Obrnil se je na škofa Rožmana, ki je takrat bival v Clevelandu. Osnovali so poseben odbor za gradnjo Katoliškega doma. Obrnili smo se tudi na druge rojake po svetu, na Argentino, kjer je bil duhovnik Stefan Tonkli. Tudi naši rojaki po Evropi, tako v Angliji, Belgiji, Franciji so začeli nabirati prostovoljne prispevke za dom. V Gorici smo ustanovili poseben odbor, katerega predsednik je bil dr. Anton Kacin. V pripravljalnem odboru so bili še Maks Komac, dr. Martin Kranner, Viktor Prašnik, Benedikt Kosič, Jožef Vižintin in jaz. Odbor je imel redne seje in razpravljali smo o poteku nabirk po svetu. Pojavilo se je vprašanje, kje KATOLIŠKI DOM VČERAJ IN DANES naj bi zgradili dom. Zemljišče smo našli na Drevoredu 20. septembra, ki je bilo takrat last dr. Tagliaferria iz Trsta in je bilo na prodaj. Merilo je 11 tisoč kvadratnih metrov, na njem je bila tudi stvaba. Odločili smo se, da ga kupimo; to je bilo leta 1958. Pred notarjem smo podpisali preventivno pogodbo in dali nekaj denarja, potem pa je bilo treba podpisati dokončno kupoprodajno pogodbo, za kar nismo imeli dovolj denarja. V tej stiski smo se zopet obrnili na odbor v Clevelandu za posojilo. Poskrbel nam je 9 tisoč dolarjev posojila. Poleg škofa Rožmana in Bonutti ja sta s posojilom priskočila na pomoč še gospoda Gerdina in Potokar. S tem denarjem smo podpisali kupoprodajno pogodbo; na kupljenem zemljišču je kasneje nastal Katoliški dom. Gotovo ste morali premagati velike težave. Kakšne so bile? Težave so bile predvsem finančnega značaja. Zato smo se tudi obrnili na dobrotnike v Gorici in v svetu. Takrat so ljudje zelo radi priskočili na pomoč in so dajali tako darove kot brezobrestna posojila. Pri zbiranju darov za gradnjo so se posebno odlikovale Marijine družbenice. Takoj ko smo kupili zemljišče, smo začeli razmišlajti o dvorani. V začetku smo nameravali zgraditi dvorano za kinopredstave, toda ministrstvo nam je prošnjo zavrnilo; zato smo se odločili, da bomo zgradili dvorano za prosvetno dejavnost. Za načrte smo se obrnili najprej na inženirja Sosiča z Opčin, toda ti načrti nam niso povsem ugajali; zato smo se odločili za načrte geometra Travanuta iz Gradišča. Na županstvu so bile določene težave in zato smo se obrnili na dr. Malnija, ki je pripravil nove načrte. Ti so bili na goriškem županstvu tudi odobreni, saj je županstvo izdalo gradbeno dovoljenje dne 30. junija 1960. Skoraj sedem let je trajala naša trnjeva pot priprav. Oktobra leta 1960 je podjetje Pietro Protto iz Gorice začelo z gradbenimi deli. Na praznik sv. Družine leta 1961 je msgr. Alojzij Novak blagoslovil temeljni kamen. Dela so napredovala in zadnjo nedeljo v februarju leta 1962 smo določili za otvoritev nove dvorane. Ko so naši JURI) PALJK V teku so še zadnje priprave na odprtje prenovljenega in razširjenega Katoliškega doma v Gorici. Že z ulice lahko vidimo, da je iz "starega" poslopja nastala mogočna stavba, ki pomeni veliko in bistveno obogatitev goriškega mesta. Pred slovesnim odprtjem, ki bo predvidoma 19. oktobra, menimo, da je prav, če se spomnimo na ljudi in čas pred več kot 40 desetletji, ko je dozorevala misel, da bi katoliški in demokratični Slovenci v Gorici dobili primerne prostore za kulturno, prosvetno in drugo javno delovanje. O tem smo se pogovarjali z dr. Kazimirom Humarjem, ki je tisti čas in takratne dogodke tudi osebno doživljal. sednik dr. Anton Kacin. Slovenski rojaki v Gorici, v zamejstvu in po svetu so dejansko tisti največji dobrotniki, ki so največ prispevali za dograditev Katoliškega doma. Brez njihove pomoči bi Katoliškega doma ne imeli. Glavni pobudniki akcije so bili odbori v Gorici, v ZDA, še posebno v Kanadi, Argentini, Angliji in na Holandskem. Hvaležni moramo biti celi kopici imen. Težko bomo našli ustanovo, okrog katere bi se našlo tako veliko ljudi, kot je bilo tistih, ki so prispevali za gradnjo Katoliškega doma. Tržaškim slovenskim vernikom je Janez Pavel II. ob njihovem obisku 5.9.1979 položil na srce: "Pozdravljam vas s prisrčno željo, da bi bila vaša izvirna kulturna identiteta vključena v obseg družbenega in cerkvenega življenja. Da bi bila za vas in za vse resničen prispevek duhovnega bogastva ter počelo plodonosne povezanosti v mislih in delih v Jezusu Kristusu." To je bil namen, ko smo ustanavljali Katoliški dom; upam, da bo Katoliški dom ostal zvest temu namenu tudi v bodoče. V čem vidite danes poslanstvo Katoliškega doma? V tistem, kar sem povedal, in v tistem, kar je na obisku v Sloveniji italijanski prijatelji videli, da gre gradnja Katoliškega doma zelo dobro naprej, so začeli ugibati, odkod prihaja denar. Ker so sodili druge po sebi, so začeli sumničiti, da nas financira Vatikan, drugi, da nam pomaga Italija, tretji, da denar skrivaj prihaja iz Jugoslavije; nekateri so celo menili, da je to delo ameriške tajne službe CIA. Niso si mogli predstavljati - kot si kdo še danes morda ne more - da je Katoliški dom zrasel samo s prostovoljnimi darovi in posojili, ki so jih dali naši ljudje od vsepovsod, posebno iz Gorice in Clevelanda. Ko je bila dvorana zgrajena, je nastal problem lastništva; odločili smo se, da lastništvo prepišemo na Katoliško tiskovno društvo v Gorici, ki je bilo takrat obnovljeno. Po dveh letih je bila dvorana nared; slovesna otvoritev je bila v nedeljo, 25. februarja 1962, deset let po začetku akcije za Katoliški dom. Dvorano je blagoslovil nadškof msgr. Hijacint Ambrosi. Prisotni so bili goriški župan dr. Poterzio, prefekt dr. Nitri, kvestor Pervilli, predsednik pokrajine Chientaroli in pa seveda predstavniki organizacij iz Goriške, Tržaške in Koroške. V imenu odbora je goste pozdravil pred- sveti oče povedal izobražencem v Mariboru: "Vaša kultura je starodavna in nanjo ste upravičeno ponosni, saj ste prav po kulturi ohranili svojo samobitnost skozi stoletja, ko niste imeli svoje države. Vaša narodna zavest in notranja povezanost sta črpali svojo moč iz jezika in kulture, ki so ju gojili in pospeševali slovenski rodovi v preteklosti." To ostaja torej namen Katoliškega doma tudi v sedanjosti in prihodnosti, posebno še za nas, zamejske Slovence, ki smo katoliško orientirani in želimo, da skupaj z vero raste tudi naša kultura, da bomo vsi skupaj, kulturniki in cerkveni ljudje živeli in delali za Kristusa in njegovo kraljestvo med našim ljudstvom. Kakšne so razlike med takratnim in današnjim časom? Takrat so na Slovenskem živeli v diktaturi in so samo včasih prihajali v Katoliški dom tudi slovenski predstavniki iz Slovenije, saj uradno niso smeli. Danes pa je svoboda in za sodelovanje ni nobenih težav, tudi napetosti med demokratičnimi in levo usmerjenimi Slovenci danes več ni, saj skušamo vsi delati za dobrobit slovenskih ljudi in za slovensko kulturo, slovensko identiteto ljudi v zamejstvu. Kako naj se demokrati in katoliški Slovenci vključujejo v današnjo stvarnost in kako naj prispevajo svoj delež k njenemu oblikovanju 'f Mislim, da mora ostati to, kar je bilo v preteklosti, tudi za naprej: duhovniki in laiki moramo sodelovati za skupno rast ne samo slovenske kulture, ampak tudi za rast božjega kraljestva na zemlji in med nami. Brez vere v Kristusa namreč tudi narodna zavest peša in je v nevarnosti tudi obstoj slovenskega naroda. V preteklosti smo rasli tudi s pomočjo Cerkve in tej povezanosti moramo ostati tudi v prihodnosti zvesti. STALISCE SOLSKEGA ODBORA O VOLITVAH V ŠOLSKE SVETE Šolski odbor, ki združuje predstavnike slovenskih komisij v DSL in SKP, šolske komisije SSk, SKGZ, SSO, ZSKD, SP ter SSŠ, posreduje izjavo volivcem pred volitvami v okrajne in pokrajinske šolske svete ter v vsedržavni šolski svet. Enotni šolski odbor, piše v sporočilu, zbran na seji 13.9.1996, je vzel v pretres vprašanje bližnje obnove pokrajinskih in okrajnih šolskih svetov ter vsedržavnega šolskega sveta ter je soglasno sprejel naslednje stališče. Šolski odbor meni, da je sodelovanje v pokrajinskih šolskih svetih v interesu slovenske šole v Italiji. Kljub obstoju deželne komisije za šole s slovenskim učnim jezikom in kljub temu, da je mnenje le-te o vprašanjih, ki zadevajo slovensko šolo, obvezno, je pokrajinski svet le osrednji zborni organ na pokrajinski ravni in zato najbolj neposredno vpliva na odločitve šolskega skrbništva. Slovenska prisotnost v pokrajinskem šolskem svetu je torej danes, tudi z ozirom na kočljivo vprašanje racionalizacije šolske mreže, neobhodno potrebna. Šolski odbor zato poziva vse komponente slovenske šole, vodstveno, učno in neučno osebje, starše in družbene sile, da se na volitve pripravimo, se jih udeležimo in v pokrajinski šolski svet izvolimo primerno slovensko zastopstvo. Šolski odbor je obširno razpravljal tudi o okrajnih šolskih svetih. V preteklosti je neupoštevanje zahteve po samostojnem slovenskem šolskem okraju manjšini narekovalo bojkot volitev v šolske zborne organe. Šolski odbor ugotavlja, da se okrajni sveti, ki so nastali po reformi iz I. 1974, niso obnesli tako zaradi skrajno omejenih pristojnosti kakor tudi zaradi umetne in neživljenjske teritorialne razsežnosti. Bližnja reforma zbornih organov bo tako po vsej verjetnosti okrajne svete celo odpravila, a tudi tam, kjer obstajajo, se okrajni sveti soočajo z nesklepčnostjo in nezanimanjem. Šolski odbor je zato mnenja, da bi predstavljalo aktivno slovensko sodelovanje na volitvah v okrajne svete odvečno tratenje dragocenih energij. Zato se volitev v okrajne svete tudi tokrat ne bomo udeležili. Šolski odbor je razpravljal tudi o volitvah v vsedržavni šolski svet, v katerem je zajamčeno zastopstvo enega predstavnika slovenskih šolnikov. Šolski odbor vabi učno osebje, da se polnoštevilno udeleži teh volitev, saj gre za našo zastopanost v eni osrednjih ustanov šolskega sistema v Italiji. Šolski odbor ponovno poziva osebje na slovenskih šolah, dijake in starše, da se ne udeležijo volitev v okrajne šolske svete, hkrati pa, da se šolsko osebje in starši udeležijo volitev v pokrajinska šolska sveta ter da se učno osebje množično udeleži volitev v vsedržavni šolski svet. Naša aktivna zavzetost na bližnjih volitvah za obnovo pokrajinskih šolskih svetov in vsedržavnega šolskega sveta naj izpriča slovensko zavzetost za rast slovenske šole v Italiji, saj se zavedamo, da se prav v slovenski šoli kroji naša bodočnost. 3 ČETRTEK 3. OKTOBRA 1996 4 ČETRTEK 3. OKTOBRA 1 996 NOVI GLAS / ST. 37 1 996 IZ ŽIVLJENJA CERKVE ŠIŠENSKI ROMARJI STIČNA 1996 MARJETA STRES Na 16. srečanju mladih v Stični so mladi dokazali zvestobo besedam sv. očeta, ki je letos obiskal Slovenijo. 10.000 mladih iz vse Slovenije, zamejstva in Hrvaške se je zbralo, da bi delili mladost in veselje ter se skupaj utrjevali v veri in odprtosti Kristusu. Na novem, večjem prireditvenem prostoru je ves dan potekal program, ki se je začel s pozdravi in vzpodbudnimi besedami pastirjev slovenske Cerkve. V molitvi, ki so jo vodili bogoslovci, so se mladi zbrali v Gospodu, saj je bilo geslo letošnje Stične Petrovo vprašanje Kristusu: "H komu pojdemo, Gospod? Besede večnega življenja imaš." Slovenka leta dr. Metka Klevišar je v kratkem pogovoru predstavila delovanje slovenskega društva Ho-spic, ki se ukvarja s spremljanjem umirajočih in s pomočjo njihovim svojcem. Mladim je položila na srce, da ima vsaka stvar - tudi bolezen - svoj smisel, namen in vrednost, čeprav tega pogosto ne vidimo. Povedano so lepo ponazarjale tudi pesmi, ki so donele iz mladih grl pod vodstvom priljubljene skupine Gloria. Prav s pesmijo, besedo in koreografijo so mladi iz Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov, Gibanja Pot, Združenja katoliških študentov in Mladih za zedinjeni svet predstavili svoj način rasti v Bogu in služenja človeku. Globoko pa odmevajo v vseh udeležencih srečanja besede bogoslovca Tomaža Mikuša, ki je pričeval o ljubezni Boga, ki ga je rešil iz pekla brezsmisla. P. Marko Ivan Rupnik je navdušil mlade s svojim razmišljanjem o Bogu, odpuščanju, veri in ljubezni. Osvetlil je lik apostola Petra, ki je najprej zatajil Jezusa, nato apostole in nazadnje še sam sebe. Toda Jezusov pogled ga je objel ter zaradi ljubezni in odpuščanja je na Jezusovo vprašanje lahko odgovoril: ' Gospod, ti vse veš, ti veš, da te ljubim." V nabito polni cerkvi je p. Rupnik odgovarjal na vprašanja mladih. Opozoril je, da so stvari iz sveta stopile v Cerkev in jih pogosto zamenjujemo za Kristusa, ki je resnični temelj. Potrebna je nova evan-gelizacija, ki se loteva vprašanj o bistvenih stvareh, zato se ne smemo ustavljati ob podrobnostih, ki jih ne razumemo in motijo neverujoče. Potrebno se je osvoboditi želja, da bi Bog delal po naši volji. Grešimo, ker hočemo rešiti sebe, in ne zato, ker hočemo delati kaj slabega. Toda kar stiskamo v pesti, da bi rešili, požrejo črvi, zato se moramo prepustiti Ljubezni, ki traja vekomaj. Začetek ljubezni pa je odpuščanje. Vse, kar zaradi ljubezni umre, bo po ljubezni vstalo. Jezus je umrl, ne da bi enega človeka prepričal, toda še danes žanje uspeh, saj vstaja to, čemur je on umrl. P. Rupnik je poudaril pomen svobode in pogovora, saj je demokracija stvar besede. Vsem zbranim je zaželel, da bi bili svobodni v ljubezni. Ob somaševanju številnih duhovnikov je vrhunec srečanja, sv. mašo, daroval nadškof dr. Alojzij Šuštar. V pridigi je mariborski škof dr. Franc Kramberger poudaril pomen zvestobe izviru dobrote, ki je naš Bog. Po sv. maši je med mlade prišel priljubljeni pevec Adi Smolar, ki je s svojimi pesmimi navdušil množico. Stična 199f> je za nami; pred verno slovensko mladino, ki je utrdila svojo vero ob srečanju s sv. očetom, pa je priprava na 12. Svetovni dan mladih avgusta 1997 v Parizu. IRSKA, OTOK SVETNIKOV IN SHOLARJEV Prva mašna daritev v slovenskem jeziku na otoku sv. Mihaela na Atlantskem oceanu Udeleženci bibličnega krožka ljubljanske šišenske župnije sv. Frančiška (44 romarjev) so se pred kratkim vrnili z dolgega romanja po Irski, kjer so v Dublinu najprej občudovali obe katedrali (sv. Patricka, Christ Church), se sprehodili mimo univerze sv. Trojice (Trinity col-lege). Spotoma so si ogledali še kakšen pub, kjer so preverili kvaliteto irskega piva, zlasti pa jih je zanimalo večerno življenje Ircev, kjer so se ob rdečelasih velikanih odkrivali prvine keltske bojevitosti, usedline ranjenosti zaradi angleškega zavojevanja oz. zatiranja in pa zaznamovanost s katolištvom. Ob ogledu notranjosti omenjene univerze je romarje predvsem navdala z občudovanjem stara knjižnica z zakladi. Seveda niso mogli mimo narodnega muzeja z znamenito zakladnico. Pot je romarje vodila dalje proti jugu dežele, najprej do Kildary, kjer so se srečali z največjo irsko svetnico sv. Brigito, ki se imenuje tudi irska Marija, saj predstavlja najpopolnejši posnetek Jezusove Matere na Irskem in že kar pravo poosebljeno svetništvo. Mnogi čudeži, ki ji jih pripisujejo, govorijo o veliki pobožnosti in zaupanju, ki so ju Irci gojili do te svetnice vse od 5. stoletja naprej. Na poti do Dungarvana ob Keltskem morju so romarji obiskali še mesto Kilkenny, ki je dobilo ime po svetem Kieranu, kjer seveda niso mogli mimo veličasne katedrale. Nadalje so se usmerili proti zahodu, kjer so se z mašno daritvijo najprej ustavili pri svetem križu Ahenny High Crocces in počastili domnevne relikvije Kristusovega križa. Pol jih je vodila naprej v Cashel do skale sv. Patricka, enkratnega spomenika zgodnjega krščanskega obdobja. Nedaleč od lu blizu vasi Golden leži Alhassel Priory, velika in zapuščena avguštinska opatija iz 12. stoletja, kjer so šišenski romarji v prezbiteriju porušene cerkve pri maši razmišljali o slavi sveta, ki preide, in o ljubezni, ki ne umre z ruševinami. Potem pa jih je pol pripeljala do Kil-lameeya, kjer se začenja znani Ring of Kerry. Tu so doživeli višek romanja na Atlantskem otoku sv. Mihaela (Kelling Michael), kjer so se po dveurni vratolomni vožnji po atlantskih valovih znašli MARIJA PRIMC J f na 21 7 metrov visokem skalnem otoku, ki je izgledal sredi morja kot zadnji kraj na zemlji. Tam so našli svoj mir in slavili Boga irski menihi samotarji - med njimi prvi ustanovitelj sveti Finian, ki velja za učitelja irskih menihov ter enega največjih spokornikov. Na tem otoku so bili šišenski romarji med prvimi Slovenci, ki so ga doslej obiskali (izkrcanje na otoku doslej ni bilo dovoljeno). Zagotovo pa je bila njihova mašna daritev, ki sta jo darovala šišenska frančiškana p. Pavel in p. Vid, prva v slovenskem jeziku na tem svetem otoku. Peti dan romanja pa so šli skozi Tralee, kjer so v bližnjem kraju Ardfert obiskali cerkev sv. Brendana-po-morščaka, še prej pa so se spomnili na sv. Virgila, apostola naše Karantanije, ki je bil rojen v Aghaboe blizu Kilarneya. In potem so šli naprej prek Shannonskega zaliva, kjer so si pomagali s trajektom do Cliffs of Moher; tam so občudovali dvestometrske čeri nad Atlantikom in ponovno doživljali "konec evropskega sveta". Nadaljevali so pot skozi kraški svet, imenovan Burren, o katerem je eden izmed Cromvvellovih generalov zapisal, da "ni dovolj vode, da bi utopil enega moža, drevesa, da bi ga nanj obesil, niti dovolj prsti, da bi ga pokopal". Proti koncu kamene dobe, ko so bili tu še gozdovi, so bili ti kraji dobro naseljeni, o čemer pričajo pet tisoč let stare grobnice, imenovane dolmen. Po starem verovanju, da duša nepokopanega telesa blodi, so si romarji hitro postavili vsak svoj dolmen, da bi svojim dušam zagotovili posmrtni mir. No, in potem so pristali v srednjeveškem mestu Galway - nekoč glavnem keltskem središču, kjer je irščina še v široki uporabi. Romarji so nadaljevali pot po nenavadni deželi Connemara, kjer so obiskali Kylemore ter se poklonili vznožju gore sv. Patricka ter se podali do irskega nacionalnega svetišča Knock, kjer se je 21. avgusta 1879 preprosti vaščanki prikazala Marija z Jezusom v spremstvu sv. Jožefa in sv. Janeza. Sedaj se v ta kraj zgrinjajo množice iz vse Irske. Poleg stare cerkve stoji tu tudi velika sodobna betonska katedrala. Po maši in doživetju irske vernosti so se romarji odpravili na sever v Sligo - mesto z bujno zgodovino, ki so ga že leta 807 oplenili Vikingi. Zadnji dan bogate in dolge romarske poti so se šišenski popotniki z manjšimi obiski znamenitih krajev znašli v Clonmacnoise - v znanem nekdanjem verskem, kulturnem, narodnem središču Irske, kjer so pokopani irski kralji in kjer so dolga stoletja živeli in navdihovali ter organizirali misijonsko dejavnost irski svetniki. Skratka, Clonmacois predstavlja srce tistega dogajanja, zaradi katerega je Irska postala znana kot otok svetnikov in sholarjev, s katerimi je bogatila Evropo. Danes so v spomin na to meniško mesto znameniti reševalni stolp, irski križi in cerkvica svetega Kierana, ustanovitelja Clonmacnoisa. Na mestu, kjer je ob svojem obisku daroval mašo papež Janez Pavel II., so tudi naši šišenski romarji opravili zahvalno daritev za bogato doživeto romanje po otoku svetnikov. Potem pa so skozi Kells, kjer so obiskali hišo svetega Colmcila, nadaljevali pot mimo Tare do Hill of Slane, kjer naj bi na bližnjem griču sveti Patrick leta 433 prižgal velikonočno luč in tako s simboličnim dejanjem nakazal zmago krščanstva nad poganstvom. S to lučjo so se s pogledom na New Grange -predzgodovinske naselbine, kjer v znano votlino posije samo enkrat na leto 25. decembra za 20 minut, podali na pot proti dublinskemu letališču s spoznanjem, ki jim ga je zapustila krušna mati irskih svetnikov sveta Ita (Ide): "Resnična vera v Boga s čistim srcem, preprosto življenje in odprte roke za dobrodelnost - to je Bogu všeč". Šišenski romarji ob spoznanju, da je Irska ne le v preteklosti, ampak tudi danes še sposobna te boguvšečnosti, na tihem upajo, da so je po obisku Irske sposobni tudi oni. ČLOVEK -BITJE VERE (5) ZVONE STRUBELJ Temeljno zaupanje (pra-zaupanje) je konstitutivno za človeka. Obenem pa je podvrženo procesu oblikovanja. Je torej naravno in obenem pridobljeno. Pri tem ostaja možnost svobodne izbire. Ali se tisti, ki svobodno izberejo in zavestno živijo temeljno zaupanje, razlikujejo od tistih, ki ga zavrnejo? Obrat k ne-zaupanju je lahko posledica travm in kriz, ki jih otrok doživi v nežni dobi. Tak obral je nezaveden. Je pa lahko zavesten, če ga človek poglablja in namerno izoblikuje. V obeh primerih gre za držo proti naravi. Pri otroku to opazimo, ker fizično in tudi psihično nazaduje ter tako propada. Pri odraslem je ta obrat opazen kot alienacija, saj pomanjkanje temeljnega zaupanja vodi v osebni človekov propad, v odtujitev od samega sebe. Če z lečo pogledamo vase, ugotovimo, da je v vsakem človeku navzoče nagnjenje k nezaupanju, nekakšen primarni strah, ki se na različne načine pojavlja v vseh življenjskih obdobjih. Kristus je rekel celo svojim najbližjim, da so ljudje pomanjkljive vere. In s tem je verjetno mislil tudi na pomanjkanje temeljne vere, prazaupanja v življenje. Ali ni morda v lem najgloblji smisel izvirnega greha? Teologi razlagajo izvirni greh kot odvrnitev od Boga in kol pomanjkanje zaupanja v ljubečo božjo navzoč-nosl. To, kar beremo na prvih straneh Svetega pisma, je simbolna pripoved o človekovem padcu, porušenju ravnotežja, ki je bilo človeku dano s stvarjenjem. Človekovo ravnotežje pa je bila naveza Bog - človek, človek - Bog. S padcem se ta naravna povezava poruši, ker se človek obrne, nagne k sebi in se s tem zapre. V bolečem odkritju najde samega sebe "nagega", slečenega tistega dostojanstva, ki ga je harmonično užival ob začetku stvarjenja. Ta obrat porodi strah in krivdo. Akterja svetopisemske pripovedi Adam in Eva na ta način odkrijeta žrtev. Ko Bog vpraša Adama, zakaj je jedel od prepovedanega drevesa, s prstom pokaže na Evo, češ da je ona kriva in da je on žrtev njenega dejanja. Eva s prstom pokaže na kačo in pravi, da je tudi sama postala žrtev nekoga drugega. To so prvi znaki človekove alienacije, odtujitve, ki nato sprožijo rojstvo nasilja in namerne ter premišljene agresije, ki jo genialno ponazarja zgodba o Kajnu in Abelu. Na prvih straneh Svetega pisma je torej že jasno nakazano, da si človeka brez odnosa z Bogom ni mogoče mislili. Človek brez Boga izgublja svoje pravo dostojanstvo, ker izgubi ravnotežje, ki ga ohranja v njegovi bivanjski sferi kol človeka, duhovno bitje. Človek namreč po svojem duhu pripada Bogu. Duh je nekaj božjega v človeku, ker ga dela podobnega Bogu; je nosilec božje podobe v njem. Kakor hitro se odtegne svojemu izvoru, se odtegne in odtuji samemu sebi in posledično tudi svojemu bližnjemu. Zgodba o raju in prvem padcu nam na simbolni ravni pove prav to. Za naše razmišljanje je dragocena ugotovitev, da se odnos do Boga lahko mirno istoveti z odnosom do življenja. Temeljno zaupanje v življenje je z drugimi besedami že zaupanje v Boga in v njegovo ljubečo bližino. SKOF PIRIH O CERKVI NA PRIMORSKEM MARJAN DROBEZ V zadnji številki informativne revije Kras je objavljen intervju, ki ga je odgovorni urednici Idi Vodopivec-Rebolj dal koprski škof msgr. Metod Pirih. V njem obravnava aktualna vprašanja, ki zadevajo delovanje Cerkve na Primorskem in vernost naših ljudi. Razmišljal je tudi o vračanju zvonov v slovenske cerkve, zlasti na Primorskem, ki so bili vernikom odvzeti med drugo svetovno vojno. O tem je dejal naslednje: "Slovenci izredno cenimo in ljubimo zvonove. Naši ljudje zlepa niso tako navezani na kakšno bogoslužno stvar, kakor so navezani na zvonove. Le-ti spadajo k naši omiki in kulturi, za verne ljudi pa imajo pomembno vlogo v njihovem življenju. Kristjana spremljajo od zibelke do groba. Zvonovi se oglašajo pri krstu in ljudem naznanjajo veselo sporočilo, da se je število kristjanov pomnožilo, ob smrti pa z nami žalujejo in rajne spremljajo na njihovi zadnji poti. Pobud, kako in kje se odločijo za nove zvonove, je veliko. Največkrat vsi verni in ljudje dobre volje iz župnije ali iz vasi zbirajo denarna sredstva za zvonove, ponekod posamezne in navdušene osebe darujejo v celoti za en zvon ali za več zvonov..." Časnikarka je nato postavila vprašanje o vernosti pre- bivalstva, umiranju starejših ljudi, ki so bili goreči kristjani, ter o obiskovanju maš ob nedeljah. Koprski škofje odgovoril takole: "Naša, torej koprska škofija ima okrog 250.000 prebivalcev. Število nekoliko narašča, a ne zaradi njihovega prirastka, ampak zaradi priseljevanja ljudi od drugod. Le-ti se selijo v večja mesta. Po drugi svetovni vojni je okoli 150 tisoč Primorcev zamenjalo svoje domove. Iz manjših vasi in krajev so se ljudje preselili v Novo Gorico, Koper in drugam na obalo pa v Tolmin in v Sežano. Poznamo dva primera v naši škofiji, od koder so se iz vasi odselili prav vsi prebivalci, ostali pa sta tam vaški cerkvi. Število vernikov, ki se ob nedeljah udeležujejo verskih obredov, je od župnije do župnije različno. Ves čas po drugi svetovni vojni je to število padalo. Od leta 1980 do 1990 je ostalo na enaki ravni, v zadnjih petih letih pa se nekoliko povečuje. Da ljudje manj hodijo k maši, je veliko razlogov. Skoraj po vseh župnijah naše škofije je več smrti kot rojstev. Starejši, verni ljudje, ki so obiskovali mašo, umirajo. Petdeset let smo živeli v totalitarizmu in ateizmu, ki sta na moralnem in na drugih področjih povzročila veliko škode. Svoje sta povzročila tudi potrošništvo in praktični materializem. Ljudem je, žal, več do tega, koliko in kaj imajo, kakor pa, kaj so. Naj pesem novih zvonov povezuje starejše in mlajše, prebudi v ljudeh vero ter prinaša mir in radost v njihova srca in njihove domove." NOVA SLOVENSKA DOBRODELNA USTANOVA SLOVENSKA MALTEŠKA BOLNIŠKA POMOČ MARIJA PRIMC Komenda pri Kamniku je proslavila 700-letnico komendske bolnišnice in 275-letnico rojstva Petra Pavla Glavarja V Komendi pri Kamniku so v drugi polovici septembra potekale slovesnosti ob praznovanju 700-letnice prve omembe "hospitale sancti Petri" v tem kraju in 275-letnici rojstva Petra Pavla Glavarja. Prvi dan je Jože Stupnikar predaval o bolnišnicah, ki so delovale v Evropi v srednjem veku in orisal pomen komendske bolnišnice. V cerkvi sv. Petra v Komendi je bila drugi dan, to je predzadnjo septembrsko soboto, velika slovesnost s somaševanjem, ki ga je vodil komendski župnik in dekan Nikolaj Pavlič, na kateri so sprejeli pet mladih v Slovensko malteško bolniško pomoč (SMBP). Slovesnosti so se udeležili veleposlanik Suverenega malteškega reda knez Maximilian von Khevenheuller-Metsc, predsednik SMBP grof Carl de Villavicencio-Mar-gheri, veliki prior Suverenega malteškega viteškega reda Fra VVilhelm von Liechtenstein, malteški vitezi iz 105 držav, med njimi tudi iz Slovenije, člani SMBP in drugi častni gostje. Kandidati za SMBP so slovesno obljubili, da se bodo borili proti osmerim stiskam in slabostim tega sveta: bolezni in zapuščenosti, brezdo-movinstvu in lakoti, trdnosrčnosti in krivdi, brezbrižnosti in neveri. Oznake in priponke, ki jih bodo vedno nosili na uniformah, je blagoslovil dekan Pavlič, pripel pa jih je novim članom po slovesnih obljubah grof Carl de Villavicencio-Margheri. Po obljubah so vsi člani z besedami "Sem pripravljen" ponovili že izrečeno obljubo in se zavzeli, da bodo v svojem življenju sledili Kristusu v Cerkvi in sedanjem svetu ter si prizadevali, da bodo zvesti redu ter na primeren način pomagali naši sveti Cerkvi. Posebej pa si bodo prizadevali pomagati revnim in bolnim. Proti koncu maše se je slovesnosti pridružil tudi krški (celovški) škof dr. Egon Kapellari (tudi član Suverenega malteškega viteškega reda). Škof Kapellari in veliki prior Suverenega malteškega viteškega reda fra Vilhelm von Liechtenstein sta sprejela v Suvereni malteški viteški red in v Veliki priorat Avstrije župnika Nikolaja Pavliča; Prejel je redovne insignije, ki jih je blagoslovil škof Kapellari, terosmerokraki križ, ki naj ga spominja na obljubo. LAKOTA - BREZDOMSTVO BREZBRIŽNOST - NEVERA Slovenska Bolniška Malteška Pomoč V nedeljo, 22.9., so po slovesnem somaševanju, ki ga je vodil ljubljanski nadškof Alojzij Šuštar in so se ga udeležili dostojanstveniki malteškega viteškega reda iz tujine in Slovenije, narodne noše, skavti na prostoru med cerkvijo in župniščem odkrili spominski doprsni kip Petru Pavlu Glavarju. Postavili so ga na pobudo komendskega župnika Pavliča. O pomenu in duhovnem poslanstvu Petra Pavla Glavarja je ob odkritju spomenika govoril Jože Pavlič, nadškof Šuštar pa je kip blagoslovil. Kaj je Slovenska malteška bolniška pomoč? SMBP je nova slovenska katoliška dobrodelna ustanova v okviru Suverenega malteškega viteškega reda, oživljena na osnovi duhovnega izročila in večstoletne tradicije dobrodelnosti omenjenega reda po svetu in v Sloveniji, zlasti v Komendi. Ustanovili so jo po zaslugi njenega predsednika grofa in malteškega viteza Carla de Villavicencio-Mar-gheria 19. marca lani v župnijski cerkvi sv. Petra v Komendi pri Kamniku, ko so prvi trije kandidati veleposlaniku Suverenega malteškega viteškega reda v Sloveniji knezu Maximilianu von Khevenheul-ler-Metscu obljubili, da se bodo v duhu reda borili proti osmerim stiskam in slabostim sveta. Junija lani je v Rimu hospi-taliert baron Albercht von Boeselager za voditelja omenjene ustanove imenoval viteza grofa Carla de Villavincencia-Mar-gherija. Statut SMBF) ki obsega 32 členov, je oktobra lani sprejela in potrdila Slovenska škofovska konferenca. Lani novembra so v Novem mestu sprejeli še osem novih članov. Tako je bilo ob koncu minulega leta v SMBP že dvanajst članov. Na prvem letnem zboru v Komendi januarja letos so poleg drugih članov vodstva za voditelja izbrali komendskega župnika Nikolaja Pavliča. SMBP ima svoj znak in žig. Glavni namen Slovenske malteške bolniške pomoči je v evangeljskem duhu in v skladu z usmerjenostjo in s cilji Suverenega malteškega viteškega reda pomagati ubogim, bolnim, trpečim in osamljenim ljudem, predvsem invalidom. V tem smislu pomaga na območju Republike Slovenije; če je za pomoč na-prošena, tudi zunaj njenih meja v primerih hudih naravnih in drugih nesreč. Pri svojem delu sodeluje z drugimi cerkvenimi in civilnimi dobrodelnimi organizacijami, ki jim ne predstavlja nikakršne konkurence, saj je na področju pomoči ljudem v stiski za vse dovolj dela. Po svoji osnovni naravnanosti in delovanju ostaja zvesta stoletnemu izročilu Suverenega malteškega viteškega reda "tuitio fidei et obsequium pauperum" (obramba vere in pomoč ubogim) s poudarkom, da jo poskuša udejanjati v sedanjem času, možnostim primerno.Zgledujese pri sorodnih organizacijah zunaj naših meja, s katerimi sodeluje, zlasti z avstrijsko in nemško malteško bolnišnično službo. Bolnik je za njene člane "gospod bolnik", t.j. človek, ki mu je treba pomagati. Člani in članice SMBP nosijo pri opravljanju svojega dela in na slovesnostih uniformo z oznakami pripadnosti ustanovi in državi ter imajo pri sebi člansko izkaznico. Udeleževati se morajo predpisanih srečanj in vsaj enkrat letno duhovnih vaj ali duhovne obnove. SMBP ima redne in podporne člane. Redni član lahko postane vsak državljan Slovenije ali tujec, ki je bil krščen v katoliški Cerkvi in je star vsaj osemnajst let, poučen v katoliški veri, o delu in zgodovini ter pomenu SMBP in pa da živi po evangeliju in je opravil tečaj prve pomoči. Redni član je dolžan pomagati bližnjemu v stiski in vsaj dvanajst ur mesečno voditi tudi dnevnik opravil. Podporni član pa je tisti, ki denarno in moralno podpira delo ustanove. SMBP, ki je pravna oseba zasebnega prava, sicer pa "prostovoljna, samostojna in neprofitna katoliška dobrodelna organizacija", se vzdržuje z darovi za storjene usluge, z darovi vernikov in drugih ljudi, dobrodelnih prireditev, s pomočjo iz tujine in iz drugih zakonsko dovoljenih virov. BESEDA ŽIVLJENJA 27. NAVADNA NEDELJA SILVESTER CUK ALI JE MOJE KRSCAN-STVO RODOVITNO? "Zato vam pravim: vzelo se vam bo božje kraljestvo in se dalo ljudstvu, ki bo dajalo njegove sadove." S to sodbo se zaključi prilika o hudobnih vinogradnikih, ki jo je Jezus na predvečer svojega trpljenja povedal judovskim velikim duhovn ikom in starešinam. Zaradi svojega trdnega prepričanja, da so božji izvoljenci, ker imajo njegovo postavo "v mezincu", niso hoteli sprejeti Jezusa, božjega Sina in zadnjega klicarja, poslanega od Gospodarja vinograda, naj oddajo pridelek: sad življenja po 'največji zapovedi" - ljubezni do Boga in do bližnjega. Evangelist Matej pove, da so veliki duhovniki spoznali, da govori o njih, in biga umorili, če se ne bi bali ljudstva. Bilo pa je že trdno sklenjeno, da tega zoprnega "izterjevalca" sadov božjega vinograda spravijo s poti. 'Brez dvoma je prilika o hudobnih vinogradnikih povedana glede na ravnanje Izraela v odrešenjski zgodovini: služabniki, ki jih je gospodar vinograda poslal, da bi prejeli pridelek, so prav gotovo preroki," razlaga Hans Urs von Balthasar, eden največjih katoliških teologov 20. stoletja. "Vendar te prilike ne bi bilo v Novi zavezi, ko ne bi zadevala Cerkve. Leta je, kot pravi sklepna beseda, tisto ljudstvo, kateremu bo izročeno božje kraljestvo, odvzeto Izraelu, z namenom, da bi Bog končno vendar dobil pričakovani pridelek. Vprašajmo se, če ga resn ično dobi od Cerkve, takšne, kot jo predstavljamo." Italijanski pisatelj Ignazio Si/one (7T<) BUMliACA mejo njihovih narodnostnih potreb. Tamara Griesser-Pečar je spregovorila o slovenskih katoličanih in njihovem odnosu do Osvobodilne fronte. Pri njenem predavanju je prišla najbolj do izraza očitna razlika med primorsko duhovščino goriške nadškofije ter med ljubljansko cerkvijo s škofom Rožmanom. Jurij Rosa je govoril o dokumentih slovenske partije po drugi svetovni vojni, ki vsebujejo zapise o slovenskih duhovnikih na Primorskem. Pretresljivo je bilo poslušanje komunističnega cinizma, s katerim so poniževali slovenske duhovnike na Primorskem po drugi svetovni vojni in jih načrtno pehali v materialno bedo. V soboto je kot prvi spregovoril Luciano De Cillia o osvobodilnem gibanju Italijanov na Goriškem, Boris Mlakar pa je predstavil osvobodilno gibanje Slovencev na Goriškem in dejal, da se je slovenska duhovščina skorajda v celoti stri- CERKEV NEKOČ IN DANES NADJA MAGANJA Prejšnji teden je bil v Gorici zanimiv mednarodni simpozij o Cerkvi in družbi na Goriškem. Imela sem priložnost, da sem sledila petkovim izvajanjem, ko se je zvrstilo lepo število predavateljev, ki so v svojih kratkih, a učinkovitih podajanjih nanizali vrsto že znanih in neznanih podatkov iz naše polpretekle zgodovine. Predavanja so bila postavljena v širši zgodovinski okvir, poudarek pa je bil predvsem na slovenski katoliški Cerkvi v Sloveniji in na Goriškem, saj je ta tematika Italijanom in tudi večini Slovencev neznana. O vsebini predavanj bi tukaj ne govorila, ker je zapis o tem na drugem mestu, rada pa bi podala nekaj misli, ki so se mi porodile ob tem pomembnem zasedanju. Simpozij je bil zelo dobro obiskan. Na njem si lahko srečal znane slovenske in italijanske raziskovalce in profesorje, veliko duhovnikov in drugih vidnih osebnosti. V Trstu bi tak simpozij ne imel takega odmeva, saj na raznih predavanjih, ki so posvečena zgodovinskim obravnavam, srečaš skoraj vedno ene in iste znane obraze, med njimi polovico slovenskih znancev. V Trstu zgodovinska resnica ne privlačuje, Tržačani se rajši zatekajo k mitom, ustaljenim predstavam, stereotipom, če že ne k zakoreninjenim predsodkom. Iz referatov je izhajalo, da je težko potegniti črto pod nekim dogodkom in skoraj nemogoče napisati o njem dokončno sodbo. To je poudaril tudi zgodovinar Prunk, ko je govoril o politiki SLS med obema vojnama. Težko je tudi soditi o načelnosti in političnem pragmatizmu kake stranke. Ta dilema je prisotna tudi v današnjem političnem življenju. Zgodovinar France Dolinar pa je izrazil upanje, da bi vsaka stran, ki je bila vpletena v spopad, preučevala zlasti svojo preteklost, in ne tega, kaj so počeli nasprotniki. Predavatelji so tudi poudarili dejstvo, da so bili slovenski duhovniki odločni nasprotniki fašizma in nacizma, posebno na Štajerskem in Primorskem. V teh dveh pokrajinah so jih preganjali zaradi doslednih narodnih stališč in ne le zato, ker sta bila fašizem in nacizem poganski ideologiji, kot so nam do pred kratkim razlagali nekateri italijanski zgodovinarji. Vendar vse to trpljenje in delo slovenskih duhovnikov ni preprečilo povojnega krutega ravnanja komunistične oblasti v Sloveniji z njimi. Naj navedem le primer duhovnika Izidorja Zavadlava, ki je bil pred umorom deležen časopisne kampanje takratnega Primorskega dnevnika. O tem piše knjiga, ki so jo izdali ob nedavnem odkritju spomenika njemu v čast. Znani so tudi drugi primeri: umor prof. Filipa Terčelja, napad na msgr. Ukmarja, politični procesi z dolgoletnimi zapornimi kaznimi. Tudi danes obravnavajo politiki in sredstva javnega obveščanja Cerkev na Slovenskem kot drugorazreden ali celo nepomemben člen civilne družbe. Če Cerkev na Slovenskem primerjamo z italijansko Cerkvijo, takoj pade v oči razlika v položaju, ki jo ima v javnosti. Kakšen velik odmev so imele izjave kardinala Martina, ki je obsodil Bossijev secesionizem, kako so o njih na dolgo in široko poročali krajevni in državni časopisi, na kakšna gluha ušesa pa je naletela izjava slovenske komisije Pravičnost in mir o političnem, gospodarskem in socialnem monopolu nekdanjega političnega razreda v Sloveniji! Izjava, ki je tudi izjava uradne Cerkve, je bila deležna v javnih občilih le omembe, če ne celo prezirljive ironije. To kaže, kako daleč smo še od razširjenih trditev, da se je v Sloveniji ustalila svoboda tiska in mišljenja. njala z OF, pa čeprav se je zavedala, da v OF igra glavno vlogo komunistična stranka. Bili so mnenja, da bo nekoč tudi komunizem prešel, slovenski narod in slovenska Cerkev pa bosta ostala. Zgodovina jim je dala prav. Carlo Borioli je predstavil Cerkev in katoličane naTržiškem med drugo svetovno vojno. Za njim pa je nastopil Luigi Tavano z bleščečim predavanjem, ki se je spet dotaknilo škofa Margottija, saj je Tavano prikazal goriško nadškofijo tik pred njeno razdelitvijo. Tavano je poleg velikega aplavza prejel tudi ugovarjanje Margottijevega osebnega tajnika, ki je bil - milo rečeno - naravnost patetičen v svojem nerazumevanju zgodovine in težavnega odnosa goriškega nadškofa s Slovenci. Da je Margottijev osebni tajnik vse prej kot pošten zgodovinar, je pokazalo tudi njegovo nepoznavanje (!?) tedanjih dogodkov, ki bi jih moral poznati; zaganjal se je tudi v to, da ni bilo tako imenovanih nemih procesij na Primorskem, ko pa je vsakomur, ki vsaj malo pozna zgodovino, jasno, da so le-te na Primorskem res obstajale; to pa zaradi tega, ker so fašisti prepovedali slovensko petje, slovenski verniki pa niso hoteli prepevati italijanskih pesmi. Tudi predavanje LuigijaTa-vana mislimo objaviti v prihodnjih številkah Novega glasa. Msgr. Oskar Simčič je podal zelo dober kronološki prikaz dogajanja v goriški nadškofiji do apostolske administracije v letih 1945-1947, ko je bila goriška nadškofija dokončno razdeljena. Pri svojem posegu se je opiral predvsem na bogat škofijski arhiv. Ferruccio Tas-sin je spregovoril o karitativnih dejavnostih Cerkve na Goriškem. Guido Botteri je predstavil katoliške tednike v Gorici in Trstu v letih 1943-1945, medtem ko je Franc Rupnik podal stanje slovenske Cerkve v letih 1947-1965. Tržaški zgodovinar Raoul Pupo je na glas povedal, da pri fojbah ni šlo za etnično čiščenje - kot bi ga danes v Italiji radi prikazali italijanski nacionalisti, katerih tudi v naših krajih ni malo - ampak za krut politični boj in za revolucijo. Paolo Bla-sina je spregovoril o tržaški Cerkvi in škofu Santinu, ki je tudi imel do Slovencev nerazumevajoč odnos. Tarcisio Venuti je še spregovoril o videmski Cerkvi in nadškofu Nogari. Ob koncu predavanj je bilo seveda več posegov, ki bodo priloženi kot akti v knjigo. Med tem naj omenimo vsaj strokovni pregled slovenskega slovstva v tem času na Goriškem, ki ga je v soboto podala goriška slavistka prof. Lojzka Bratuž. Zaključek posveta je bil v debati, ki pa je bila vedno na dostojni in visoki ravni, kar je tudi odlika tega posveta. Z veseljem sem vse tri dni sledil mestoma napornim predavateljskim izvajanjem, saj sem bil vedno v družbi najmanj dvestotih ljudi. Na nekaterih predavanjih je bilo ljudi tudi več. Neverjetno pa je dejstvo, da se slovenski televiziji iz Ljubljane ni zdelo vredno vsaj kratko poročati v osrednjem dnevniku o tem prelomnem posvetu, za katerega imajo zasluge predvsem goriški italijanski intelektualci, ki se že vrsto let borijo, da bi v mestu zavladala strpnost in sožitje, ki temeljita na zgodovinski resnici; mislim na intelektualce, ki si svoje prijatelje iščejo predvsem v soseščini, se pravi: med Slovenci. 7 ČETRTEK 3. OKTOBRA 1996 8 ČETRTEK 3. OKTOBRA 1996 DELOVNI OBČNI ZBOR SDGZ V Prosvetnem domu na Opčinah je bil v ponedeljek, 30. septembra, dvajseti redni občni zbor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. ZADOVOLJSTVO OB ZAVRNITVI GRADNJE TERMINALA SNAM V devinsko-nabrežinski občini vlada zadovoljstvo ob dejstvu, da so se prebivalci Tržiča na referendumu v nedeljo, 29. septembra, negativno izrekli o gradnji plinskega terminala družbe SNAM. Le nekaj dni pred glasovanjem je bila v Devinu protestna povorka proti gradnji terminala SNAM (FOTO KROMA) Občni zbor je bil internega in delovnega značaja, posvečen pa je bil v glavnem odobritvi obračuna in predračuna ter obnovi predsedstva. V svojem poročilu je predsedujoči SDGZ Marino Košuta izrazil nujo po skupnem in složnem zavzemanju za obstoj slovenske narodnostne skupnosti. Poudaril je skrb za stimuliranje podjetništva v najrazličnejših oblikah in za ovrednotenje novih gospodarskih dejavnosti. Odpraviti je tudi treba mit lahkega zaposlovanja. Košutovo poročilo je Poročila so podali predsednik prof. Jože Pirjevec, blagajnik Suadam Kapič in ravnatelj Milan Pahor. Iz poročil izhaja, da je knjižnica kljub velikim težavam, ki so posledica finančnega stanja ustanove, opravila zelo pomembno kulturno in raziskovalno delo v našem prostoru. V knjižnici se tudi zbira veliko število mladih, delovanje pa je otežkočeno tudi zaradi prostorske stiske. Težave pa - kot rečeno - izhajajo iz nezavidljivega finančnega stanja, saj je denarja vse manj. Zato so mo- bilo v precejšnji meri posvečeno tudi delovanju in pobudam združenja in vseh njegovih sekcij. Po poročilu nadzornega odbora, ki ga je prebral Marino Pečenik, je sledila krajša razprava, v kateri sta prišli do izraza zlasti želja po spodbu-janju podjetniškega duha med mladimi ter zaskrbljenost za usodo Tržaške kreditne banke. Udeleženci so nato odobrili obračun leta 1995 in predračun za leto 1996, potrdili višino članarine in izvolili novo predsedstvo. --------I.Ž. rali stroške bistveno skrčiti. Finančna stiska je privedla tudi do tega, da uslužbenci neredno prejemajo plačo. Velik del občnega zbora so udeleženci posvetili sprejemanju novih članov in pripravam na volitve novega odbora. Po tajnem glasovanju so bili v novi upravni odbor izvoljeni Jože Pirjevec, Viljem Cerno, Dušan Križman, Nadja Maganja, Lida Turk, Suadam Kapič, Martina Repinc, Aldo Rupel in Ne-vica Budal. Nadzorni odbor bodo sestavljali Franc Škerl, Rudi Pavšič in Živa Gruden. Izid referenduma je jasen in neizpodbiten: velika večina ljudi (62,1%) seje izrekla proti gradnji uplinjevalnika. Tako jasen rezultat je presenetil vse, saj je vladalo splošno prepričanje, da bo na koncu razlika med DA in NE zelo majhna. Izid je postavil na glavo tudi nekatere javnomnenjske raziskave, po katerih naj bi bili zagovorniki terminala v rahli prednosti. Le-ti so bili ob izidu referenduma globoko razočarani, zlasti tržiški župan Adriano Persi, ki se je bil javno izrazil v prid gradnji uplinjevalnika. Družba SNAM, ki je v volilno kampanjo za DA vložila velike količine denarja, pa je že zaprla svoje urade v Tržiču. Zadovoljstvo vlada tudi v občini Devin-Nabrežina. Tudi tu so svojčas hoteli izvesti ljudsko glasovanje o terminalu, a odbor garantov je to zahtevo zavrnil, češ da terminala ne bodo gradili na ozemlju te občine. In vendar bi bil uplinjevalnik le nekaj sto metrov od meje med tr-žiško in devinsko-nabrežin- ERIK DOIHAR V petek, 27. septembra, je bila trgatev tudi v Medji vasi, na skrajnem zahodu tržaškega Krasa. Na obronkih Grmade sem imel čast sodelovati pri trgatvi v vinogradu družine Radetič. Sidonja je mlada domačinka, ki se je popolnoma posvetila poklicu vinogradnika z novimi, sodobnimi prijemi. Z njo smo se pogovorili o letošnji trgatvi. Z letošnjo trgatvijo smo kljub slabemu vremenu in veliki količini padavin zadovoljni, še posebej v primerjavi z lanskim letom, saj je letos nekaj več grozdja. Zaradi dežja je bilo grozdje tudi bolj moštno in smo zato še posebno zadovoljni. Mislim, da je kakovost tudi dobra, gnilega grozdja ni bilo. Tudi s sladkorjem in s kislino smo zadovoljni, saj sta za naše vino primerna. Sedaj je vse pod streho oz. v kleti: če bomo tam prav ravnali s tem, kar smo pridelali, PO REFERENDUMU sko občino, ki bi je morebitno onesnaževanje (pa še kaj drugega) prav gotovo ne upoštevalo. Zaradi tega seje devinsko-nabrežinski občinski svet - poleg njega pa tudi doberdobski in zgoniški - že pred časom soglasno izrekel proti gradnji terminala SNAM, saj bi ta predstavljala močan udarec na škodo teritorija. V vrstah občinske uprave vlada tudi določena previdnost, čeprav so se tr-žiška občina, deželna uprava in družba SNAM obvezale, da bodo spoštovale voljo volivcev, kljub temu da je bil nedeljski referendum posvetovalnega značaja. TRGATEV V okoliških občinah, a tudi v celotni tržaški pokrajini, kjer je vladala precejšnja zaskrbljenost, so se torej oddahnili. Oddahnili smo se tudi Slovenci na Tržaškem (pa tudi na Goriškem), saj bi gradnja plinskega terminala predstavljala ponoven grob poseg - morda celo odločilen - na ozemlju, na katerem živimo. V prejšnjih desetletjih sta bila z vrsto gradenj stanovanjskih hiš in industrijskih objektov zelo načeta tako naravni ekosistem kot izvirni narodnostni sestav prebivalstva. Posledic, ki bi jih prinesla gradnja plinskega terminala, bi naši ka čez teden dni, ker mora pridobiti še nekaj sladkorja. Kot trto za črno vino i- POKRAJINA: ŠE NIČ DOLOČENEGA Pokrajinske volitve se naglo bližajo, še bližji pa je datum (18. oktobra), ko bo treba predstaviti kandidatne liste in imena predsedniških kandidatov z ustreznim številom nabranih podpisov (od 1.000 do 1.500). V trenutku, ko to pišemo, ni bistvenih novosti razen te, da je desnosredinski pol že določil, kako bo šel na volitve, njegove komponente pa se še niso zedinile glede predsedniškega kandidata (govori se o Paolu Sardos Albertiniju, Renzu Codarinu in Manliu Romanelliju). Ni pa še znano, kako bo šel na volitve levosredinski pol, kot tudi ni še razčiščeno, kakšen bo odnos Oljke do Stranke komunistične prenove, ki zahteva, da sta tako program kot predsedniški kandidat že na začetku skupna za celotno koalicijo. Glede možnih predsedniških kandidatov krožita imeni Adele Pino in Tita Fa-varetta. kraji verjetno ne prenesli. Pri nas pa ne potrebujemo projektov, ki bi krajevnemu prebivalstvu prinesli le obrobne koristi, ampak harmoničen razvoj teritorija s čimvečjo soudeležbo domačega prebivalstva ob upoštevanju narodnostne specifičnosti. ram vinograd vsako leto obnoviti. To seveda zmanjša količino grozdja in vina na leto. Pred leti sem opazila, da je bilo vina več, ker so bile trte mlajše in jih je bilo več. Nastopilo pa je več bolezni, kot je trtna kap, ki uniči veliko število trt. S trtami sem prav ravnala, kar se je tudi poznalo na grozdju, ki je bilo res zdravo. Zadnji "poletni večer" v Zgoniku Ob farnem prazniku sv. Mihaela je bilo v Zgoniku v nedeljo, 29. septembra, zelo živahno. Zjutraj je bila slovesna sv. maša, ki jo je daroval župnik dr. Jože Markuža. Pozno popoldne pa je bil v župnijski cerkvi koncert vokalne skupi ne Musiča noster amor, ki je izvajala dela renesančnih skladateljev. Koncert, ki ga je priredilo kulturno društvo Rdeča zvezda iz Saleža, je bil tudi zadnji iz ciklusa prireditev, znanega pod imenom Poletni večeri v zgoniški občini. OBČNI ZBOR NSK V ponedeljek, 30. septembra, je bil v Trstu redni občni zbor Narodne in študijske knjižnice. Pogled na predsedstvo občnega /bora SIDONJA RADETIC S TRTAMI NA OBRONKIH GRMADE Sidonja Radetič na delu v svojem vinogradu bomo lahko tudi letos pili dobro domačo kapljico! Katere vrste grozdja pa ste pobrali? Sedaj smo pobrali malvazijo, črno grozdje pa nas ča- mamo merlot, ki dozori kasneje. Količina črnega grozdja je tudi večja kot lani, čeprav grozdje merlota daje manjši odstotek vina v primerjavi z belo malvazijo. Kateri so največji problemi, ki jih imate v vinogradu? Največji problem je v tem, da ga je treba stalno obnavljati, saj veliko trt umre čez leto, tako da mo- TRŽAŠKA MLADINSKA DEJAVNOST SKK JE STOPIL V NOVO SEZONO IVAN ŽERJAL V soboto, 28. septembra, je bilo v Peterlinovi dvorani v Trstu prvo srečanje članov Slovenskega kulturnega kluba v novi sezoni. Srečanja se je udeležilo kakih 26 mladih, gost pa je bil časnikar Radia Trst A Marij Čuk, ki je bil letos poleti dopisnik na olimpijskih igrah v Atlanti. Prisotnim je razkril sončne in senčne plati 26. olimpijskih iger. Pravzaprav je o poteku iger povedal bolj malo, večidel seje zaustavil pri prikazu vtisov, ki jih je doživel ob stiku z ameriško družbo, njeno kulturo in njenimi izrazitimi nesoglasji in nasprotji. Če je v središču mesta, je dejal, vladalo izobilje, si imel le pet minut hoda od tam globoko pomanjkanje. Poudaril je tudi izrazit individualizem, ki označuje ameriško družbo. Malo je družabnih prostorov, na-splošno se ljudje ne združujejo. Čuk pa je seveda govoril tudi o olimpijskem parku, organizacij iger, igriščih in publiki, o svojih srečanjih s športniki itd. Na koncu je bil gost na razpolago za nekaj vprašanj. Tudi letošnja sezona SKK se napoveduje bogata in zanimiva. O letošnjih načrtih smo se po končanem srečanju na kratko pogovorili s predsednico kluba, simpatično Mirjam Čermelj, in z mentorico prof. Lučko Su-sič, ki sta nam rade volje orisali delovanje v prihodnjih tednih in mesecih. Prihodnjo soboto, 5. oktobra (srečanja bodo vedno Predsednica SKK Mirjam Čermelj ob sobotah ob 18.30), se bodo mladi klubovci zbrali, da bodo prisostvovali vrtenju filma (katerega, še ni znano). Dvanajstega oktobra je na sporedu večer v okviru Koroških dnevov v Trstu. 19. oktobra nameravajo organizatorji prirediti srečanje zgodovinskega značaja: govorilo se bo namreč o pojavu fojb. Potem bo nekaj ve- čerov posvečenih prikazu vtisov s potovanj oz. iz življenja v inozemstvu: tako bo Fabrizio Polojac govoril o svojem potovanju v Kanado (prikazal bo tudi diapozitive), nekateri člani kluba pa bodo spregovorili o svojih izkušnjah na raznih srečanjih med mladimi pripadniki evropskih manjšin. V mesecu novembru se bodo člani SKK udeležili študentskega srečanja v Ljubljani, decembra pa bo božično srečanje. Februarja prihodnjega leta bo SKK že petič priredil tradicionalni Slovenija Party ob oblet-nici mednarodnega priznanja Republike Slovenije. Poleg rednih večerov bodo tudi v tej sezoni stekli literarni, likovni in fotografski natečaj, z delovanjem pa bo pričel tudi gledališki krožek SKK, ki namerava tudi letos naštudirati novo predstavo. Na koncu naj še omenimo, da bodo tudi letos v klubu podrobneje obravnavali specifično problematiko. Lani je bila glavna tema Afrika s svojimi značilnostmi in problemi, letos pa bo pod drobnogledom Rusija. KONCERT MACKOLJE ANGELERI NAVDUŠIL REPENTABRSKO OBČINSTVO V okviru glasbenih popoldnevov na Repentabru je bil v nedeljo, 29. septembra, predzadnji koncert. PREZGODNJA SMRT DUHOVNIKA FRAŠTIE Tokrat je imel glavno vlogo glasovir z njegovim odličnim interpretom Francom Angelerijem in ob sodelovanju skupine Gallus Consort, ki so jo sestavljali Erika Slama in Miloš Pahor - flavti ter Irena Pahor - čelo. Izvedli so Zvvolf zvvei - und dreistimmi-ge kleine Stucke Philippa Emanuela Bacha, Sonato vc-mo/u K 457 VVolfganga A-madeusa Mozarta in Trio N. 29 v F-duru Josepha Haydna. Za ta koncert je vladalo veliko pričakovanje, saj je sicer majhno repentabrsko cerkev občinstvo napolnilo do zadnjega kotička; poleg tega je celoten potek kon- certa snemala televizijska ekipa RAI-a. Ljubitelji glasbe niso ostali razočarani: izvajalci so jim postregli s kakovostno in okusno izvedbo sporeda zlasti po zaslugi solista Franca Angelerija in njegovega glasovirja. To je prišlo do izraza v Mozartovi sonati vc-molu K 457. Zato je bilo na koncu pričakovati navdušeno ploskanje občinstva, ki je nastopajoče prisililo k izvajanju dodatkov. Zadnji koncert glasbenih popoldnevov bo v nedeljo, 6. oktobra, ko bosta nastopila trobilni kvintet glasbene šole iz Sežane in skupina Gallus Consort. V četrtek, 26. septembra, je na Tržaškem globoko odjeknila vest, da je v 40. letu starosti umrl duhovnik Ondrej Fraštia, ki je pred kratkim nastopil službo v Mačkoljah. Pokopali so ga v Mačkoljah v torek, 1. oktobra, ob prisotnosti vseh slovenskih tržaških duhovnikov, lepega števila italijanskih dušnih pastirjev in petih slovaških duhovnikov. Dan prej, v ponedeljek, 30. septembra, pa je bila žalna maša v cerkvi sv. Jakoba v Trstu. Rajni duhovnik Ondrej Fraštia se je rodil 19. aprila 1957 v Žilini na Slovaškem. Tam je najprej delal v tekstilni tovarni, nato je skupaj s prijateljem zbežal iz države - takrat še pod komunističnim režimom - da bi se lahko svobodno posvetil duhovniškemu poklicu. Najprej je živel v samostanu na Dunaju, nato v Rimu, zatem pa je že kot diakon prišel v Trst, kjer je doštudiral in tu ga je 21. avgusta 1990 po- OBVESTILA DEVIN. V četrtek, 3. oktobra, ob 20.30 bo na sedežu devinskih zborov predstavitev knjige Lojzke Bratuž Gorica v slovenski književnosti in odprtje likovne razstave Franka Žerjala. TRST. Slovenski visokošolski sklad Sergij Tončič obnavlja letno nagrado Dr. Frane Tončič, ki ima namen vzpodbuditi visokošolce, pripadnike slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, k raziskovalnemu in ustvarjalnemu delu. Nagrada v znesku dveh milijonov lir je namenjena diplomski študiji s področja humanističnih oz. eksaktnih ved, ki pomeni obogatitev slovenske kulture, zgodovine ali znanosti in ki je sklenila univerzitetni študij venem od rokov akademskega leta 1994/95. Zaineteresirani naj dostavijo izvod svoje študije do 31. oktobra 1996 Narodni in študijski knjižnici v Trstu, ul. Sv. Frančiška 20/I. Prejeta dela bo obravnavala komisija, ki ji predseduje prof. Pavle Merku, nakar bo v februarju prihodnjega leta sledila nagraditev. TRST. Slovensko stalno gledališče razpisuje abonma 96-97. Vpisovanje novih abonentov od četrtka, 3. oktobra, dalje pri blagajni Kulturnega doma, ul. Petronio 4, telefon 632664. BARKOVLJE. Vsako prvo soboto ob 18. uri je sv. maša za žive in mrtve člane Bratovščine rožnega venca. Na dan pred rožnovensko procesijo ste še posebno vabljeni! V bratovščino se lahko vpišejo vsi, ki poznajo vrednost molitve rožnega venca, tudi če niso Barkovljani. Pojasnila: Nada Martelanc, tel. 43194. Novi glas izreka svojcem najgloblje sožalje ob smrti drage žene in mame Marie Doria por. Ušaj. DAROVI ZA HIŠO La Madre: M.P. v počastitev spomina na škofa Bellomija 50.000. ZA CERKVENO streho v Nabrežini: Kukanja V. 10.000; Caharija V. 25.000; Steli R. 10.000; Flego M. 10.000; Ščuka M. 20.000; Petelin A. 50.000; Micheli L. 10.000; Micheli M. 20.000; Svetlič M. 20.000; RaubarT.S. 15.000; Paskulin I.B. 20.000; Bulga-relli R.P. 50.000; Leghissa B.M. 10.000; Venier A. 20.000; Doglia L. 10.000; Pertot |. 5.000; Crasnich E.B. 10.000; Kenda L. 20.000; Giusto C. 10.000; Širca J. 10.000; Radovič M. 50.000; Grilanc A. 50.000; Caharija A. 100.000; Vassallo V.K. 50.000; Bogateč A. 50.000; Pertot M. 10.000; Radovič L. 50.000; Radovič Z. 10.000; Rojc B. 10.000; Radovič Z. 20.000; Collovati F.C. 50.000; Pangos S.M. 20.000; Spetič M.D. 20.000; Gruden S.Z. 20.000; Caharija P. 50.000; Job A.S. 25.000; Kosmina S. 50.000; Okretič M. 50.000; Florjančič C. 100.000; Gruden M.M. 50.000. KOROŠKI KULTURNI DNKVI NA PRIMORSKEM SPORED PRIREDITEV NA TRŽAŠKEM PONEDELJEK, 7. OKTOBRA ob 12. uri licej France Prešeren, ob 20.30 Peterlinova dvorana: predvajanje filma BACKUP - Slovenska beseda na Koroškem. SOBOTA, 12. OKTOBRA, ob 18.30 - Peterlinova dvorana: Klasični koncert - Toni Kernjak, klavir in Kristjan Filipič, prečna flavta. SOBOTA, 12. OKTOBRA, ob 20.30 - Finžgarjev dom: gostovanje vokalne skupine Lipa prosvetnega društva v Velikovcu, tamburašev Šlovenskega prosvetnega društva Št. |anž in družine Blažej iz Galicije. PONEDELJEK, 14. OKTOBRA, ob 20.30 - Peterlinova dvorana: predstavitev organiziranega šolstva na Koroškem in izobraževalnih ustanov koroških Slovencev ter razstava dvojezičnih učbenikov in drugih pripomočkov. Referent dr. Miha Vrbinc. UTRINKI I TELEPATIJA? Obvestili so me, da je mama nevarno bolna. V pisarni me je čakalo veliko zastanega dela. Bil je februar. Mrzlo. Okrog polnoči zmanjka luč; samo v pisarni! Stresem se, češ, sedaj me mama kliče ali je umrla. Pomolim. Zamenjam žarnico, popijem toplo mleko in nadaljujem... Zjutraj telefoniram na pošto, če je telegram. “Ko pride, miga preberite po telefonu v Gorico!" - "Ne smem!" - "Vam dovolim!" V Gorici mi popravijo motor. Po telefonu dobim sporočilo: “Mama nevarna. Pridi takoj!" Ko sem pri jugoslovanskem konzulu dobil dovoljenje za tri dni (dali so miga, ker sem zagrozil, da bo zvedel takoj osebni Titov zdravnik Bogdan, kako ravnajo z njegovo teto), sem brez težav šel “čez blok". Doma sem dobil mamo še živo. Spoznala me je! Povedal sem o žarnici. Teta je rekla: “Prav okoli polnoči je trkalo na tej steni!" Mi ne bi rekli telepatija, ampak"občestvo svetnikov ali kristjanov". Naše molitve in klici se srečujejo po Božji previdnosti in dobroti. ------------(B+B) KRONIKA kojni škof Lovrenc Bellomi posvetil v duhovnika. Na Tržaškem je Ondrej Fraštia služboval na Opčinah, v Bazovici in pri Sv. Jakobu, nakar je 4. avgusta letos prevzel upravo župnije sv. Jerneja v Mačkoljah. O njegovem prihodu smo poročali. Žal mu ni bilo usojeno, da bi dalj časa skrbel za mač-koljanske župljane. Že konec avgusta seje moral zaradi hude in neozdravljive bolezni zateči v bolnišnico, iz katere se ni več vrnil. Sorodnikom, mačkoljan-ski župnijski ter širši tržaški krščanski skupnosti naj gre iskreno sožalje tudi s strani I Novega glasa. 9 ČETRTEK 3. OKTOBRA 1996 ■jtncinniRl CELOVECERNI KONCERT V DOBERDOBU SKD Hrast iz Doberdoba organizira v sodelovanju z občino in župnijo celovečerni koncert v župnijski cerkvi v Doberdobu. Koncert spada v širši obseg mednarodne zborovske revije Alpe-Jadran v organizaciji deželne Usci (Zveza italijanskih pevskih zborov). Niz prireditev bo zajel vse štiri pokrajine: v petek, 4. t.m., bodo ob 21. uri koncerti v Trstu, Morsanu obTilmentu (PN), Artegni (UD) in Doberdobu za goriško pokrajino, kjer bodo glavni gostje zbori: Szombathelyi Madrigalkorus (J iz Madžarske, Bezirks Lebrer-chor Ried iz Avstrije, Ensem-ble"Rundadinella" iz Bavarske ter komorni zbor San Giovan-ni iz Lecca. V soboto, 5. oktobra, pa bosta osrednji reviji v stolnici v Pordenonu za poli-fonsko-liturgični program in včedajskem gledališču Risto-ri za program ljudskih pesmi. V nedeljo, 6. t.m., se bo mednarodna prireditev končala v stolnici v Pordenonu s skupnim nastopom štirih zborov pri maši ob 11. uri. Na koncu pa bo v nedeljo še izredni koncert "Philippines madrigal singers" iz Manile v prostorih konservatorija J. Tomadini v Vidmu; začetek ob 21. uri. V Doberdobu bo torej nastopil komorni zbor San Gio-vanni iz Lecca s kratkim pevskim pozdravom domačega mešanega pevskega zbora Hrast. Zbor San Giovanni iz Lecca je ena najbolj aktivnih skupin na italijanskem zborovskem področju. Pod umetniškim vodstvom Do-menica Innominata (v naših krajih ga poznajo, ker je pred nekaj leti vodil ženski zbor J. Arcadelt iz Škocjana ob Soči in mešani zbor S. Maria Mag-giore iz Trsta), je zbor sodeloval na različnih mednarodnih in državnih prireditvah, kjer je tudi prejel laskava priznanja. Naj omenimo le nagradi, podeljeni zboru v lanski sezoni: prvo mesto na mednarodnem zborovskem tekmovanju v Varenni in drugo nagrado na državnem tekmovanju polifonske glasbe v Arezzu. V Doberdobu se bo skupina predstavila s skladbami svetovne polifonske liturgije. Zbor Hrast, ki bo predstavljal goriško pokrajino, bo nastopil tudi v Čedadu s programom slovenskih ljudskih pesmi. ----------P. K. MlPZ Vrh sv. Mihaela v novo sezono Pri odboru MlPZ Vrh sv. Mihaela iz istoimenske vasi se z novim zagonom pripravljajo na novo sezono. V ta okvir spada družabnost, ki je potekala v soboto, 21. septembra, v KŠS Danica. Vodstvo MlPZ je s srečanjem - kot že lani - želelo nagraditi mlade pevce za redno in vestno obiskovanje pevskih vaj in se s starši pogovoriti za nadaljnje delovanje. Napovedovalka članica zbora Sara Devetak se je v pozdravnem nagovoru zahvalila staršem, ki so se in se bodo še naprej žrtvovali, da bi otroci tudi s petjem vzljubili lepo pesem in gojili slovensko besedo; zahvalila se je tudi pevovodkinji Marjanki Čevdek za opravljeno delo in ji hkrati čestitala za njen rojstni dan. Odbor MlPZ se je s starši domenil za nov urnik pevskih vaj. Zbor naj bi se razdelil v dve skupini: v eni bodo otroci iz vrtca in osnovne šole, v drugi pa tisti iz srednje. Govorili so tudi o primernem prostoru za pevske vaje namlajših. Sobotni popoldan je živahno potekal med igricami otrok, kvizi in ugankami, ki so jih pripravile Sara Tuniz, Tatjana in Sara Devetak ter predsednik MlPZ Marko Cotič. Pridne mamice so otrokom postregle z domačim pecivom in čajem. Na koncu je bila poudarjena želja, da bi se taka sproščena in vesela srečanja še ponavljala. - R. DEVETAK Smrt znanega strokovnjaka V starosti 84 let nas je nenadoma zapustil dr. Stanko Baša. Rodil se je v Črničah kot prvi izmed treh otrok. Najmlajši brat Boris je padel v partizanih, medtem ko je bil drugi brat dr. Vladimir Baša več let ravnatelj goriške Kmečke banke. Še kot mlad učenec se je pokojnik ukvarjal z elektroniko, saj je sam sestavil prvi radijski aparat v Vipavski dolini. Vendar ga je življenje po končani univerzi v Trstu napotilo v drugo smer: kot odličnjak je vstopil v Banco dltalia in po raznih premestitvah dosegel ravnateljsko mesto, kar je bilo takrat za Slovenca izreden uspeh. Večkratno službeno premeščanje je vplivalo tudi na družinske razmere. Po upokojitvi se je dr. Stanko vrnil z ženo v Gorico, medem ko sta sin in hči ostala v Astiju. Hči mu je kmalu zatem umrla, sin pa je danes uveljavljen zobozdravnik. Kljub dolgoletni odsotnosti je bil pokojnik stalno povezan z domačo stvarnostjo. Še posebno se je zanimal za tukajšnji gospodarski razvoj v prepričanju, da je predvsem v gospodarski rasti zagotovljena bodočnost naroda. Njegov odhod je izguba za vse tiste, ki so zahajali k njemu po zaupne in dragocene nasvete, saj sta ga označevala izredna sposobnost po racionalni presoji dogodkov in globoko poznavanje ekonomske in bančne stroke. Ženi Nadi, sinu Savotu ter ostalim sorodnikom naj gre iskreno sožalje. Tem izrazom se pridružuje tudi naš list. Vesele počitniške urice so minile, šolski zvonec se je oglasil, šolarčki so spet prestopili znani prag. Sedaj jih čakajo "žalostni" jesenski in zimski dnevi, prepolni "napornih" obveznosti. "Težke" delovne mesece bo tudi letos razgibalo in razbremenilo Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice s svojim Goriškim vrtiljakom, ki ga pripravlja z Zvezo kulturnih organizacij. Gledališka sezona, namenjena mladim gledalcem, bo letos bogatejša, ker prinaša marsikatero prijetno novost. Ena izmed teh jeZurzurela (brezplačno ga dobite v šoli ali pri blagajni PDG), "prvi mini časopis za mulčke in mulčice, ki želijo zvedeti vse o Goriškem vrtiljaku". Listič (likovno je opremljen z duhovitimi osnutki lutk Lutkovnega gledališča iz Ljubljane) ima sedem strani: prve vsebujejo natančne informacije o programu in načinu vpisa abonmajev, sedma je posvečena zamejskim malčkom, ki so lani prav radi zahajali na predstave, zadnja pa postavlja nagradno vprašanje: Kaj GORIŠKI VRTILJAK PRIČAKUJE ZAMEJSKE OTROKE IVA KORSIC vam pomeni beseda Zurzu-rela? Kdor bo napisal čimbolj posrečen odgovor, bo bogato nagrajen. Pri nadaljnjem izdajanju Zurzurele pričakujejo vsekakor sodelovanje otrok. Predšolski otroci, šolarji, starši se lahko vpišejo v Klub Goriškega vrtiljaka in če imajo pri žrebanju ob vpisu veliko sreče, si pridobijo brezplačni abonma. Člani Kluba bodo imeli še razne ugodnosti in popuste. Malčki od 4. do 7. leta se bodo pridružili Malim polžem in si ogledali šest igric v abonmajskem sporedu (Ostržek - Gledališče Tone Čufar, Jesenice, Tobija - Freyer teater Ljubljana, Pesem gre na zmenek - AMO Nova Gorica, Cipek in Klara - Lutkovno gledališče Ljubljana, Pravljice, kje ste? Lutkovno gledališče Maribor). Program Velikega polža ponuja prav tako šest uprizoritev: Norčije v gledališču - Prešernovo gledališče Kranj, Zvezda in srce - Lutkovno gledališče Ljubljana, Vesela šola na kolesih - Gledališče brez tretjega Koper, Pesem gre na zmenek - AMO Nova Gorica, Ure kralja Mina in Devet mesecev - Lutkovno gledališče Maribor. Neposredni vpis abonmajev poteka pri blagajni Kulturnega doma v Novi Gorici od 7. do 15. oktobra. Otroci, pazljivo preberite Zurzurelo in obilo zabave v očarljivem, pravljičnem gledališkem svetu! Mladinska predstava v novogoriškem gledališču Onkraj meje so se študentje vrnili v šolske klopi že v začetku septembra. Da bi se v njih bolj počutili in ne bi bil spomin na brezskrbne počitniške dni preveč boleč, so novogoriški gledališčniki posvetili prvo premiero (in sicer krstno uprizoritev) v novi sezoni prav njim. V četrtek, 12. septembra, so v popoldanskih urah odigrali delo Srečka Fišerja Vonj poljskega zajca ali En dan v življenju Borisa Lisjaka. Zabavna zgodbica, pretkana s hudomušno ironijo, je v režiji Katje Pegan zadobila sveže, vedro lice. Lahkoten, igriv tempo ob spremljavi primerne, bučne glasbe Mirka Vuksanoviča in plesnih prepletanj koreografinje Nataše Kos, je še izraziteje podčrtoval vsebino, ki je v svojem bistvu odraz resničnega vrtoglavega, včasih puhlega današnjega časa in njegovih modnih muh. V Lisjaku in njegovi izvoljenki Cvetki (izvrstna Radoš Bolčina in Metka Trdin), v njunem govorjenju, besedičenju, molku, kretnjah, so mladoletniki prav gotovo prepoznali sebe. To sta razkrivala njihova pozornost med izvajanjem na odru in prešeren smeh ob vsaki komični situaciji. Škoda, da igre ni videla tudi zamejska mladina. Lepo bi bilo, ko bi PDG prišlo k nam v goste. - I.K. ŽIVLJENJSKI JUBILEJ ALEKSANDRINKE Tistim, ki smo prebrali knjigo Dorice Makuc Alek-sandrinke, nam je živo v spominu usoda številnih naših deklet in žena, ki so v letih hude gospodarske krize pred prvo svetovno vojno in po njej hodile v Egipt ene kot služkinje, druge kot dojilje, da so s svojo plačo pomagale domačim v gospodarskih težavah. Med temi je bila tudi Angela Vetrih, rojena Ipavec. Rodila se je v Črničah 24. septembra 1906. Poročila se je z domačinom Ivanom Vetrihom iz Batuj. Imela sta prvo hčerko. Toda gospodarske težave so prisilile tudi Angelo, da je pustila doma hčerko Ireno in za štiri leta odšla v Aleksandrijo služit. Po štirih letih se je vrnila domov in z možem sta odprla trgovino z lesom v Solkanu. Potem sta se preselila v Gorico, kjer so Vetrihovi imeli trgovino z drvmi in postali znani na Goriškem. V zakonu se jima je rodilo deset otrok (eden je kmalu umrl), ki imajo skoro vsi družine. Ko so v nedeljo, 22. septembra proslavili 90-letnico svoje mame, so se v Zavodu sv. Družine zbrali otroci, 17 vnukov in 13 pravnukov ter seveda lepo število prijate- ljev in znancev, tako da so napolnili kapelo. Zahvalno mašno daritev je daroval msgr. Franc Močnik ob treh somaševalcih (p. Lojze Bratina, g. Gaetano Finetto, novi župnik na Placuti, dr. Kazimir Humar, voditelj Marijine družbe). Vsi so iz polnega srca peli Bogu in Mariji v zahvalo za izredno milost te lepe krščanske družine. Med mašo je priložnostne besede spregovoril msgr. Močnik in posebej omenil družinsko molitev v družini Vetrih, katere duhovni sad so trije vnuki, ki so pristopili v slovensko Družbo Jezusovo. Jubilantki je še zaželel, da bi dočakala tudi novo mašo katerega teh vnukov. Poleg sina Florijana, ki je nedavno umrl, se je čutila odsotnost moža Ivana, ki ga je večni Gospodar življenja poklical k sebi že pred leti. Bil je res praznik veselja in zahvale, ki seje nadaljeval pri pogrnjenih mizah v zavodu šolskih sester. Bog nam daj takih mater in družin! ---------- K.H. SE EN ŽIVLJENJSKI JUBILEJ Preteklo soboto, 28. septembra, je obhajala visok življenjski jubilej Željka Simčič. Rodila se je namreč na ta dan leta 1906. Njeno rojstno mesto je Gorica, kjer je preživela vsa svoja leta. Kmalu po rojstvu jo je vzela k sebi Bratuževa družina in je tako postala nekako njihov družinski član. Med prvo svetovno vojno so Bratuževi počakali zasedbo Gorice s strani italijanskih vojakov dne 9. avgusta. Nova oblast jih je iz- selila v notranjost države. Osnovne in srednje šole je zato začela v Gorici, nadaljevala v begunstvu. Po vrnitivi leta 1919 je dokončala trgovsko šolo. Prvo službo je dobila pri upravi revije/Vaš čolnič in pri Mladiki. Potem je prišla v službo h Goriški Mohorjevi družbi in tu ostala 15 let kot pomočnica tajniku dr. Janku Kralju. Po vojni leta 1945 je dobila mesto tajnice na slovenski nižji srednji šoli v ul. Randaccio in ostala tam do upokojitve leta 1965. Jubilantka je bila tudi požrtvovalna pevka. Pela je sopran. Že kot deklica je pristopila k zboru Mladika in takoj tudi k cerkvenemu zboru pri sv. Ignaciju. Pela je najprej pod vodstvom Davida Doktoriča in pozneje pod Emilom Komelom. Čerkve-nemu zboru na Travniku je ostala zvesta 70 let, dokler so ji telesne moči dopuščale. Naj tudi na stara leta še naprej vsaj v duhu in z molitvijo poje za naš mladi pevski rod! Mirno je zaspala v Gospodu naša draga SUZANA ROŽIČ vd. HUMAR Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki bodo drago pokojnico spremljali na zadnji poti. Kdor želi počastiti njen spomin, naj namesto cvetja raje daruje v dobre namene. Sinova Alojz, Dominik, hčeri Dolores in Mirka z družinami Števerjan, Gorica, /. oktobra 1996 -|- Ob izgubi naše drage mame MILKE CIJANVD. PRINČIČ se iskreno zavaljujemo vsem, ki so rajnico pospremili na njeni zadnji poti, g. Marjanu Markežiču za pogrebne svečanosti in tolažilne besede, cerkvenemu zboru in vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin. Svojci Sovodnje, Fara, 3. oktobra 1996 NOVA CERKVICA V DOLU Ponedeljek, 7. oktobra, bo za Doljane zgodovinskega pomena. Goriški nadškof msgr. Bommarco bo namreč blagoslovil temeljni kamen nove cerkvice, ki jo gradijo na Paljkišču. Uresničuje se torej skoraj pol stoletja stara želja prebivalcev vasi in zaselkov Boneti, Mikoli, Hišarji, Paljkišče, Ferle-tiči, Brni, Vižintini in Devetaki, ki so vsi, razen Bonetov, do razmejitve 1.1947 spadali pod župnijo Opatje selo. Že prvo nedeljo po razmejitvi je tedanji župnik v Jam-Ijah g. Bernard Špacapan imel na Paljkišču v skednju, ki je stal prav na točki, kjer danes gradijo cerkev, prvo mašo za Doljane. Kmalu so se preselili v prostore osnovne šole, kjer mašujejo še danes v lepo urejeni kapelici, kjer se verniki zbirajo ob kipu Brezmadežnega srca Marijinega. Fatim-ski Materi božji bo posvečena tudi nova cerkvica, ki bo merila 11 m v dolžino in 7,5 v širino. Načrt za cerkev, ki bo imela i 0 60 tudi uporabne kletne prostore, sta pripravila inž. Nicolo For-nasir in arh. Fabio Bressan iz Červinjana, gradbena dela pa je na javni licitaciji prevzelo podjetje Luciana Cotiča iz Standreža. Kdorgretedni mimo Paljkišča, že lahko vidi, kako rasejo nosilni stebri cerkvice, ki bo obogatila Dol. Uresničujejo se tako skoraj polstoletne želje, da bodo tudi Doljani ob 50-letnici prve maše v Dolu imeli nove sakralne prostore. Kaj to pomeni za prebivalce omenjenih vasi, pa vedo vsi tisti, ki so se v teh petih desetletjih zavzemali za to gradnjo. To so bili ob že omenjenem župniku Špacapanu vsi njegovi nasledniki v Jamljah, to so Jože Vošnjak, Jožko Štanta, Srečko Rejc in sedaj Anton Prinčič, ob omenjenih duhovnikih pa tudi številni Doljani. Velike zasluge, da se je zadeva končno premaknila z mrtve točke, ima domačin Emil Vižintin s Paljkišča, ki je dosegel, da so vsi lastniki, vključno z doberdobsko občinsko upravo, prodali zemljišča in sam skedenj, tako da so lahko razne parcele prepisali na župnijoJamlje-Dol. Postopek res ni bil preprost, ker je bilo treba rešiti vrsto pravnih in dediščinskih vprašanj, a končno se je stvar uredila, tako da so dela letos junija stekla. Prebivalci Dola so se pogumno lotili tega podviga, ki jim je nedvomno v čast, ker bodo tako obogatili celoten prostor. Da jim je stvar pri srcu, izpričujejo s svojim delom in zbiranjem sredstev ne le med domačini, ampak tudi med vsemi Doljani, ki jih je življenjska pot zanesla v druge kraje. Vsi so v ponedeljek, 7. oktobra, vabljeni na slovesnost ob blagoslovitvi temeljnega kamna, ki bo ob 17. uri, ob 16. uri pa bo v kapelici maša ob prazniku Rožno-venske Matere božje. ---------M.T. NOVICE IZ DEVINSKEGA DEKANATA Odhod p. Janka Hajška v Gradec in srečanje škofa s sinodalnimi predstavniki. V petek, 27. septembra, je bila po večerni maši v Devinu krajša poslovilna slovesnost. Župljani iz Devina, Štivana, Medje vasi in sosednje se-sljanske župnije so se namreč poslovili od p. Janka Hajška, ki je v teh vaseh služboval od oktobra leta 1993. Pater Janko se vrača v minoritsko redovno skupnost slovenske province. Vodstvo ga je poslalo na novo službeno mesto v Gradec na Štajerskem. Pater Janko Haj-šek je prišel v župnijo sv. Janeza Krstnika v Devinu v času, ko je bil domači župnik dr. Giovanni na okrevanju po težki bolezni. Po župnikovi ozdravitvi je skrbel za slovensko dušnopastirstvo v Devi- nu, redno pa je skrbel tudi za slovensko nedeljsko službo božjovSesljanu. Prav slovenski verniki v Sesljanu bodo to slovo najbolj občutili, saj predvidevanja, da bi se tudi v prihodnje nadaljevalo slovensko nedeljsko bogoslužje pri sv. Jožefu v Sesljanskem zalivu, niso ravno najbolj optimistična. Isti večer je bil na obisku v devinskem dekanatu tudi nadškof msgr. Bommarco. V Sesljanu se je srečal s sinodalci, duhovniki in laiki iz dekanije, ki sodelujejo pri sinodi. Sestanek je bil namenjen oceni dosedanjega dela in odmevom, ki jih ima sinodalno zasedanje v posameznih župnijah. Škof je poudaril potrebo, da bi pri sinodi sodeloval čim širši krog ljudi. Predlagal je, da bi izvedli nekakšne "župnijske sinode", ki naj bi sinodalcem pomagale pri boljši definiciji stanja in predlogov za duhovno prenovo župnije in posredno tudi škofije. KRONIKA Z VRHA, IZ GABRIJ, RUPE IN S PEČI 15. septembra smo na Vrhu krstili Sabrino, na Peči pa Luko. 16. septembra je 15 učencev oblikovalo začetno šolsko sv. mašo na Vrhu. Prihodnje leto jih bo še nekaj več. Birmanci iz vseh štirih vasi se neposredno pripravljajo na sv. birmo. Tudi starši in njihovi botri so se srečali v gabrski cerkvi za zadnje priprave. Priložnost za sv. spoved bo za vse, tako za birmance kot za njihove starše in botre v petek, 4. oktobra, ob 20. uri v Gabrjah. Pri celotni pripravi na birmo smo od začetka do zdaj poudarjali odgovorno delo v župnijah po birmi. Birma bo v nedeljo, 6. oktobra, ob 16. uri v Gabrjah. Birmancev je 21: 1 iz Gabrij, 13 z Vrha, 3 s Peči, 3 iz Rupe, 1 iz Gorice, ki pa spada v Rupo. 27.9. smo imeli spovedovanje za romarje na Staro goro. Spovedat je prišel g. Karel Bolčina, župnik v Štandrežu. Isti večer sta slovesno prazno- | vala srebrni jubilej poroke ga. | Tatjana Ožbot i n g. Mari no Luka, ki sta hotela za to priložnost v nevestin rojstni kraj med prijatelje. Slavje v domači cerkvi je privzdignil zbor Rupa-Peč. Ta jim je še po maši pred cerkvijo nazdravil na mnoga leta. Z njima je počastil tudi hčerko in sina ter spo-jmin na vse Ožbotove, ki so clolga leta vodili znano gostilno v Rupi. Naše bolnike priporočamo v molitev, da bi se okrepili: imamo namreč nekaj presku-! šenih sester na domovih ter jv bolnišnici. 28.9. je stopil v zakonski stan g. Lovrenc Devetak iz (znane rupenske družine. Z mlado nevesto Danielo se je poročil na Prevalu. Na mnoga zdrava in srečna leta! Zakonska skupina se je začela zopet zbirati po poletnem premoru. ----------Ž.U. A Vljudno Vas vabimo r na odprtje J razstave slikarke GAIT RIJ A ZORE KOREN SKERK Umetnico bo predstavil Joško Vetrih. Katoliška knjigarna, petek, 4. oktobra 1996, ob Iti. uri. PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ vabi na komedijo v treh dejanjih AVERY HOPWOOD, ŠKANDAL PRI BARTLETTOVIH režiser Stane Leban Nastopa gledališka skupina prosvetnega društva Soča iz Kanala. Župnijski dom Anton Gregorčič v Štandrežu, nedelja, 6. oktobra 1996, ob 17. uri. SKD HRAST v sodelovanju z občino Doberdob in župnijo Doberdob vabi na KONCERT MEŠANI PEVSKI ZBOR S. GIOVANNI Dl LECCO, dirigent Domenico Innominato. Sodeluje MePZ Hrast. Župnijska cerkev v Doberdobu, petek, 4. oktobra 1996, ob 21. uri. GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO DOBERDOB vabita na PREDSTAVITEV SLIKANICE MINKA, PIKI IN ZMAJ SMETOJED ki so si jo zamislili in ilustrirali otroci iz vrtca vSovodnjah. Otroški vrtec v Sovodnjah, Prvomajska 79, četrtek, 10. oktobra 1996, ob 17. 30. ČESTITKA V nedeljo, 6. oktobra, bodo potrjeni v Kristusove vojake Sara T. in Sara D., Karolina, Tadej, Morena, Tatjana, Ivan in Damijan. Z njimi se ob tem lepem prazniku veselijo vsi člani mladinskega pevskega zbora Vrh sv. Mihaela. SOŽALJA Uprava Katoliške knjigarne izraža Dominiku in Jerici ter sorodnikom iskrenosožaljeob izgubi drage mame Suzane. Sekcija SSk za Števerjan iz-rekatajniku Dominiku Humarju in sorodnikom iskreno sožalje ob izgubi drage matere. Valentini Humar in njenim domačim izreka SCGV Emil Komel občuteno sožalje ob izgubi drage none. Izrazom sožalja se pridružuje Zveza slovenske katoliške prosvete. Ob izgubi drage mame Suzane izreka SKPD F.B. Sedej Dominiku Humarjuin sorodstvu občuteno sožalje. Pokrajinsko tajništvo SSk izreka Dominiku Humarju in domačim iskreno sožalje ob izgubi ljubljene mame. OBVESTILA ACM - GORKIA vabi k maši za edinost v Zavodu sv. Družine v ponedeljek, 7. oktobra, ob 16.30. OBČNI ZBOR prosvetnega društva Štandrež bo v četrtek, 3. oktobra, ob 20.30 v prostorih župnijske dvorane. SREČANJE SINODALCEVštan-dreške dekanije z gospodom nadškofom in glavnim tajnikom sinode bo v četrtek, 10. oktobra 1996, ob 20.30 v komorni dvorani Katoliškega doma v Gorici. Na srečanje so vabljeni tudi drugi verniki naše dekanije. BAKI.ADA V SOVODNJAH. Združenje prostovoljnih krvodajalcev, sekcija Sovodnje ob Soči v sodelovanju z občinsko upravo in s kulturnimi športnimi organizacijami ter šolskimi in župnijskimi ustanovami organizira baklado, ki bovSovodnjah izpredKultur-nega doma v soboto, 12. oktobra, ob 19.30. DAROVI PRIHODNJIČ KULTURNO DRUŠTVO SABOTIN - STMAVER vabi ► v soboto, 12. oktobra 1996, ob 20.30 v prostore bivše osnovne šole v Štmavru na PREDSTAVITEV DOKUMENTARNIH FILMOV Matjaža Pintarja SABOTIN in LANDERSKE JAME Isti večer bo ODPRTJE RAZSTAVE Z NASLOVOM KOMPOZICIJE SUHIH ROŽ Dore Maraž * v nedeljo, 13. oktobra 7. JESENSKI POIIOD NA SABOTIN ob 9. uri zbiranje v Štmavru in pohod na Sabotin, kjer bo sv. maša ob razvalinah cerkve sv. Valentina. Po vrnitvi družabnost v prostorih bivše osnovne šole v Štmavru. ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - GORICA SLOVENSKA PROSVETA - TRST KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA - CELOVEC KOROŠKI KULTURNI DNEVI PRIREDITVE NA GORIŠKEM od 5. do 13. oktobra SOBOTA, 5. OKTOBRA ob 8.15 - osnovna šola O. Župančič v ulici Brolo, ob 11. uri - župnijski dom A. Gregorčič v Štandrežu, Lutkovna igra LetečiŽabon, Lutkovna skupina KPD Šmihel režija Marjan Bevk. torek, a. oktobra, ob 18. uri - galerija Katoliške knjigarne: predstavitev publikacij Krščanske kulturne zveze in Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik iz Celovca. Dela bo predstavila etnologinja dr. Marija Makarovič. sreda, 9. oktobra, ob 17.30 - Komorna dvorana Katoliškega doma: srečanje in nastop gojencev glasbenih šol iz Koroške, Kanalske doline in SCGV Emil Komel iz Gorice. PETEK, 11. OKTOBRA, ob 19.30 - Komorna dvorana Katoliškega doma: Koncert mladih koroških umetnikov, Kristijan Filipič - prečna flavta, Toni Kernjak - klavir. NEDEL|A, 13.OKTOBRA, ob 17. uri- župnijska dvorana v Števerjanu: Komedija Poročni list, igrajo člani KPD Planina iz Sel v režiji Francija Končana. 11 ČETRTEK 3. OKTOBRA 1996 12 ČETRTEK 3. OKTOBRA 1 996 OB 60-LETNICI ZABNICE RAJKO PICIGA, ŠPORTNI FENOMEN SLOVENSKE ISTRE V sredo, 25. septembra, smo se v domačih Zabnicah poslovili od Salvatoreja Ve-nosija, zavednega zamejskega Slovenca, ki nam ga je smrt odvzela nenadoma, sredi dela in življenja. K njegovi hiši, le lučaj od žabniške cerkve, je ves dan romala množica prijateljev, znancev, kolegov in predstavnikov najrazličnejših slovenskih organizacij iz Italije, Avstrije in matične Slovenije. Med trojezično mašo so duhovniki, ki so prišli tudi iz Slovenije in avstrijske Koroške, podčrtali Venosijeve narodnostne vrline, v prvi vrsti skrb za slovenstvo v Kanalski dolini. Po ganljivem obredu so spregovorili številni predstavniki organizacij, s katerimi je pokojnik sodeloval: Slori, kulturne organizacije v Kanalski dolini, Slovenska skupnost in Krožek za družbena vprašanja Virgil Šček, SKGZ, konzulat Slovenije v Trstu, Slovenska vlada ter Krščanska kulturna zveza iz Celovca. Kot prvi se je od rodoljuba z občutenim govorom v imenu Slorija in kulturnih organizacij v Kanalski dolini, z društvom Planika na čelu, poslovil domačin Rudi Barthalot. "Salvatore je od ZBOGOM, RODOLJUB SALVATORE VENOSI! vseh najzaslužnejši za to, da je tudi naša dolina zlagoma izstopila iz politične in človeške anonimnosti in obrobnosti, v katero sta jo pahnila temačna zgodovina in povojni čas, nenaklonjen odprtim pogledom," je med drugim dejal Barthalot in nadaljeval: "Salvatore je bil človek, ki je o spreminjajočem se političnem življenju v slovenskem zamejstvu vedno razmišljal s stališča globokega okolja, ki ga je predstavljal, in v skladu s tem so njegova stališča tudi zorela. Imel je globok posluh za vsa nasprotja in sestavljenost človeške situacije v kulturno in jezikovno tako pestrem o-kolju, kot je Kanalska dolina, in to globoko, intimno poznavanje ga je obvarovalo vsakršnih pasti manjšinske politike, najsibo že praznega deklarativnega nacionalizma ali pa osebne zagrenjenosti in razočaranj, ki so v tem početju tolikokrat edini delež... s posebno ljubeznijo se je loteval dveh predme- tov: najprej zgodovine zlasti cerkvenih ustanov v dolini in problematike slovenskega naravnega jezika v dolini. Slovenski jezik, zlasti svoj domači žabniški dialekt, je ljubil, občudoval in raziskoval vse življenje ... Kakor v vsem drugem je tudi v svojem raziskovanju ostajal preprost, temeljit, neposreden in ljubezniv ... ljudi je gledal s pogledom, ki je bil hkrati deško šegav in včasih nagajiv, pa hkrati nežen in prefinjen kakor čopič portretista, ki mahoma izlušči vse bistveno; ... in Salvatore je kot bistveno vedno znal izluščiti človekovo dobro... v sebi se je življenju vedno smehljal, smehljal tudi lastnim majhnim slabostim, in ta nasmeh je bil navsezadnje tisto, po kar smo hodili k njemu. Zato mislim, da je v našem žalostnem slovesu tudi kapljica radosti, saj se nam je Salvatore v svojem prekratkem, a bogatem življenju obilno razdal: javnosti kot strokovnjak in neutruden zagovornik svojih ljudi, prijateljem kot čudovit prijatelj, svoji družini kot nadvse nežen in ljubeč oče, skrben partner, vdan nečak in bratranec. Počivaj v miru, dragi Salvatore." V petek, 11. oktobra, bo v Beneški palači v Naborjetu spominski večer, namenjen Salvatoreju Venosiju. ---------E.D Prireditev v Ukvah V župnijski cerkvi v Ukvah je bil v nedeljo, 29. septembra, recital Ljubke Šorli Bratuž Venec spominčič možu na grob. Sodelovalo je Amatersko gledališče Teharje iz Celja, sonetni venec je recitirala Sonja Mlejnik, na orgle pa je spremljala Alenka Založnik. Nastopil je tudi Mešani komorni zbor Emanuel iz Celja. Prireditev je v ukvansko cerkev privabila lepo število ljudi. OBVESTILO S TRADICIONALNO zahvalno mašo 5. in 6. oktobra se bo končala poletna sezona na Sv. Višarjah. Nasvidenje pozimi na snegu! Tisoč dvesto let po koncilu, ki ga je leta 796 v Ogleju vodil oglejski patriarh Paulin, je odbor za 72. stoletnico koncila priredil prav v Čedadu 19. in 20. septembra zgodo-vinsko-teološki seminar o življenju, delu in misli patriarha Paulina. Msgr. Ciancarlo Meniš je kot predsednik organizacijskega odbora ocenil srečanje kot zelo uspelo, saj so bila pričakovanja več kot dosežena. Italijanski in tuji strokovnjaki so poglobili lemo iz različnih zornih kotov; razpravljali so o Paulinovem političnem pojmovanju, o širjenju krščan- USPEŠEN SEMINAR V ČEDADU SODOBNOST PATRIARHA PAULINA IZ OGLEJA stva v njegovi dobi, o odnosih med vzhodno pravoslavno in zahodno katoliško Cerkvijo po shizmi, ki jo je povzročil prav Paulinov izraz filioque, ki je bil sprejet v latinsko izpoved vere in ga je ortodoksna Cerkev zavrnila. Največji poudarek so u-gledni predavatelji (med njimi je bil tudi predstavnik ekumenskega patriarhata iz Bizanca Gennadios Limouris, docent na ; univerzi v Strasbourgu, na višjem teološkem inštitutu Sv. Sergij v Parizu in na inštitutu za ekumenske študije Sv. Bernardino v Benetkah) dali teološki misli patriarha Paulina, ki je glede človeške narave Kristusa s svojo avtoriteto "u-daril " po eni najhujših herezij, ki se je v 8. stoletju širila iz Španije in je ovirala ne samo Cerkev, ampak tudi politiko Karla Velikega. Močni temelj, na podlagi katerega je patriarh Paulin močno zaoral v razmere svojega časa, je bil evangelij. In prav zaradi Paulinove sposobnosti, da ustvarja dialog med evangelijem in kulturo časa - je dejal videmski nadškof Alfredo Battisti -je oglejski cerkveni dostojanstvenik še danes aktualen in zgleden. -----------DD V CELOVCU NEDELJA TUJCEV Zadnja nedelja v septembru, na praznik nadangelov, je bila v Celovcu namenjena tujcem. Letos je bilo geslo tega dne "Begunci: upanja in perspektive". Že v soboto zvečer so se v Slomškovem domu zbrali predavatelji in nekaj desetin poslušalcev, da prisluhnejo stanju in problemom tujcev in v diskusiji zvedo za določene nejasnosti. Mednje bi morala priti tudi podpredsednica hrvaškega parlamenta gospa Kosor, pa je bila službeno zadržana. Po meditaciji - ob Psalmu 137 - so navzočim spregovorili direktor slovenskega Dušnopa-stirskega urada dr. Marketz, g. Mitterer kot zastopnik Ca- ritas, ki je povedal, da so takoj po izbruhu vojne na Hrvaškem v Celovcu (nekdanjem Marijanišču) sprejeli približno 120 beguncev in jim pomagali na razne načine, g. Steiner - referent za begunce - je omeni I, da je Avstrija sprejela 90.000 beguncev, od katerih jih 10.000 še vedno prejema državno podporo, skupno pa so zanje porabili iz davčnih prispevkov kar 360 mil. šilingov (4.500 beguncev vzdržuje trenutno Koroška); p. Sebastijan Go-lenič, ki s sedežem v Celovcu oskrbuje kar štiri hrvaška središča s 1.500 begunci oz. delavci, skrbi za pouk verouka, obiskuje bolne in zbira denarna sredstva za nujne potrebe v domovini. Pred kratkim sta Kulturni klub Istra iz Kopra in Krajevna skupnost Dekani organizirala srečanje z domačinom Rajkom Piciga, športnim fenomenom Slovenske Istre v povojnem obdobju, ob njegovi 60-letnici. Piciga je namreč že v prvih povojnih letih kot mladenič in kasneje kot odrasel tekmovalec posegel po jugoslovanskih odličjih v kar nekaj športnih panogah - kolesarstvu, motociklizmu, lovskem in športnem strelstvu. V vseh štirih panogah je začel in prodiral na lastno pobudo, z lastnimi močmi in sredstvi, kot dosleden amater. Šele naknadno - že uveljavljenega -so ga odkrivali tudi sponzorji in društva. Prvo dirkalno kolo si je kupil z izkupičkom od prodanega starega železa, bakra, aluminija in drugih odpadnih surovin, ki jih je kot otrok zbiral. Povsem nepoznan se je prijavil in zmagal na nekaj lokalnih dirkah, na kar ga je koprsko kolesarsko društvo Prole-ter hitro vključilo v svojo ekipo, v kateri je postal desna roka odličnemu kolesarju Silvi-ju Della Santa. Ob zatonu kolesarstva na Koprskem je imel Piciga komaj nekaj čez dvajset let, zato je v njem še naprej kipelo od načrtov, hotenj in energij. Kot nadarjenemu avtomehaniku mu je kmalu "zadišalo po bencinu". Kupil in priredil si je prototip dirkalnega motorja in sam začel trenirati ter kmalu tekmovati na lokalnih dirkah v okviru Avlo Moto Društva Koper. Med treningom za motociklistično dirko v Portorožu ga je opazil predstavnik firme Parilla, ki mu je tik pred tekmo ponudila svoj motor, s katerim je na isti dirki zasedel drugo mesto. S tem so mu bila vrata odprta. Nato je uspešno nastopal na številnih dirkah, najprej za navedeno tvrdko in kasneje tudi za znamke Ducati, Mo-rini in Aermacchi.Svoj petdeset kubični motor mu je ponudil tudi Tomos. Čeprav je bil Piciga zanj nekoliko pre-težak, je že na prvi dirki za veliko nagrado Jugoslavije (Opatija - Preluka) slavil zmago. S številnimi mednarodnimi uspehi si je pridobil pravico do licence FIM, ki mu je odprla pot do svetovnih prvenstev (Barcelona, Clermond Ferand, Solituda, Stuttgart MII AN GREGORIČ itd.). Na njih si je na začetku šestdesetih let marljivo nabiral točke za svetovni pokal v ekipi pod Tomosovim sponzorstvom, ki so jo sestavljali Italijan Gilberto Parlotti, Nemec Henrick Rosenbuss in Rajko Piciga. Ko sta se Parlotti in Rosenbuss v kratkem časovnem presledku smrtno ponesrečila in je tudi sam doživel dva padca, se je Piciga streznil. Glede na to, da je tedaj tudi Tomos zabredel v finančne težave ter se umaknil iz zahtevnih in dragih tekmovanj, se je Piciga odločil, da zapelje svojo poslednjo dirko in častno zaključi motociklistično kariero. Priložnost je bila v Kamniku 1964. leta na dirki za državno prvenstvo, kjer je na motorju Aermacchi zmagal in postavil absolutni rekord proge. Toda nemir ga je gnal naprej in kmalu se je prebil v državni strelski vrh. Začel je z lovskim strelstvom (streljanje na glinaste golobe in v tarčo), v katerem se je v kratkem prebil med najboljše v Sloveniji ter dosegel vse možne rezultate in nagrade, ki jih še danes hrani. Ob tej nenavadno bogati in raznoliki športni beri pa je Piciga našel čas tudi za vrsto drugih hobijev. Najdemo ga namreč med prizadevnimi sodelavci slovenskega ornitolo-škega muzeja, med ptiče-slovci: na ornitološki postaji na Vrhniki z vso nežnostjo zaustavlja ptice selivke in s pomočjo "obročkanja", v okviru mednarodnega znastvenega sodelovanja, pomaga pri preučevanju in varovanju ptic na njihovih nenavadnih in zahtevnih vsakoletnih selitvah. V veselje mu je tudi glasba, saj že več kot dvajset let poje - tudi kot solist - pri lovskem pevskem zboru v Dekanih in neredko zaigra še na bas. Na vprašanje, kako je vse to zmogel, pravi: "Teh šestdeset let je zdrvelo mimo mene kot blisk. Vem le, da jev meni neprestano kipelo od želje, da nekaj ustvarim." Jubilantu gredo tudi naše čestitke; obenem naj izrazimo upanje, do bo njegovo delo opazil še kdo drug, kajti med desetinami odličij in priznanj, ki polnijo njegove omare, ni niti e-nega samega iz njegove domače občine. Koprski pihalni orkester odhaja na turnejo v Španijo Koprski 65-članski pihalni orkester, ki se je pod vodstvom sposobnega in neutrudnega kapelnika Darija Pobega v dobrem desetletju od njegove ustanovitve povzpel med boljše pihalne orkestre v Evropi, odhaja na povabilo organizatorjev naOkfo-berfest v Calello v Španijo, kjer bo v družbi izbranih pihalnih orkestrov iz Estonije, Avstrije, Nemčije, Nizozemske, Belgije in Švice sodeloval na enotedenskem koncertiranju. Naj spomnimo, da so mladi koprski glasbeniki poželi že vrsto mednarodnih odličij kot so npr. 2. mesto v II. kategoriji na evropskem festivalu v Goteborgu 1989 na Švedskem, 1. mesto v III. kategoriji na svetovnem festivalu v Hamarju 1991 na Norveškem, 2. mesto v II. kategoriji na istem festivalu leta 1993, uspešno sodelovanje ob predstavitvi Slovenije v Neuhof-nu v Avstriji 1994. in istega leta tudi je prejel najboljše ocene med petdesetimi orkestri na mednarodnem festivalu v Endin-genu, in končno spet 2. mesto v II. kategoriji na festivalu v Hamarju leta 1995. Zavidljivi uspehi, zaradi katerih naj jim gredo tudi naše iskrene čestitke. - M.G. Čelov Glavno srečanje je bilo v nedeljo, 29. septembra, ko so "tujci" v velikem številu napolnili cerkev sv. Jožefa, kjer se tudi sicer zbirajo ob nedeljah. Slovesno mašo je ob asistenci p. Sebastijana in nemškega selezijanskega patra daroval škof vikar msgr. dr. Čegovnik. V hrvaškem jeziku jih je pozdravil in v pridigi duhovno obogatil, prav tako kot g. Steiner in g. Quen-dler, velik podpornik vojnih žrtev v nekdanji Jugoslaviji (saj je skoraj več na jugu kot doma). Za še lepšo slovesnost so poskrbeli pevci iz Zagreba, razveseljiva pa je bila tudi novica, da bo 12. oktobra mednje prišel škof Komarica. ---------R.B. Lojze Peterle (SKD), Marjan Podobnik (SLS), Jane/ Janša (SDS) STRANKE PREDSTAVLJAJO KANDIDATE IN PREDVOLILNE PROGRAME MAR)AN DROBEZ Peterle: "V šestih letih demokracije nam ni uspelo doseči preobrazbe, ki jo zahteva dediščina starega režima.11 SPORI MED STRANKAMI V Sloveniji so spori in polemike med političnimi strankami, ki se s približevanjem volitev širijo in poglabljajo, povzročili zastoj nekaterih dejavnosti, ki so temeljnega pomena za državo. Nekatere banke naj bi celo prenehale odobravati posojila, ker se domnevno boje, da se bodo politične razmere še poslabšale. Poskus atentata na nekega mariborskega sodnika ter eksplozija neznanega peklenskega stroja prejšnjo soboto zjutraj pred veleblagovnico Roma na Limbuški cesti tudi na območju Maribora morda kažeta, da v obdobju pred volitvami tudi uporaba nasilja ni izključena. POSLABŠANJE RAZMER Poslabšanje družbenega ozračja oz. razmer v Sloveniji je prav gotovo predvsem posledica dejstva, da pravni red države še ni vzpostavljen, kar posamezniki ali razne skupine - po izjavi mariborskega župana dr. Alojzija Križmana je to mesto postalo središče organiziranega kriminala oz. slovenske mafije - izkoriščajo, kolikor največ morejo. K vzdušju splošnega nereda prispevajo tudi politične stranke, ki v medsebojnih polemikah delijo nasprotnikom nizke udarce in jih blatijo, pri čemer je veliko laži in najrazličnejših podtikanj. Vse to je skladno z demokratičnimi pravili in modeli, ker pa v Sloveniji še nimamo popolne pravne države, ni nikogar, ki bi blažil oz. sproti odpravljal posledice omenjenih "soočanj" med strankami in posameznimi politiki. Razmere v Sloveniji se bodo še poslabšale, če se bo poglabljal spor med Gospodarsko zbornico in Združenjem delodajalcev, ki so odpovedali splošno kolektivno pogodbo za gospodarstvo, ter sindikati, ki domnevno branijo delavce pred izsiljevanji delodajalcev. Slednji hočejo delavcem vzeti razne ugodnosti, olajšave in denarne doklade, ki so jih doslej prejemali poleg osnovnih plač. Z ukrepi in določili, ki bi jih uveljavili v novi kolektivni pogodbi, bi se skupni prejemki delavcev realno znižali celo za 30 odstotkov in morda tudi več. Omenjeni Zbornici in Združenje delodajalcev opozarjajo, da so sedanji stroški dela v Sloveniji izredno visoki, zaradi česar prodajajo podjetja, blago in storitve pa so v tujini čedalje manj konkurenčni. Predsednik vlade Drnovšek je obe strani pozval k strpnosti in se zavzel za premostitev spora z razgovori oz. s pogajanji. V tem sporu glede splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo, ki je po mnenju Janeza Janše in Marjana Podobnika politično motiviran, bo najbrž prišlo do kompromisne rešitve. Leta bi preprečila, da bi v Sloveniji pred bližnjimi državnozborskimi volitvami lahko prišlo do množičnih protestov ali celo do splošne stavke delavcev, kot je zagrozila Zveza svobodnih sindikatov, največja sindikalna organizacija, ki je pod vplivom levice. STRANKE SLOVENSKE POMLADI NIMAJO SKUPNEGA PROGRAMA Zlasti socialdemokrati s predsednikom stranke Janezom Janšo na čelu že dolgo opozarjajo, da je volilna zmaga t.i. strank slovenske pomladi odvisna predvsem od njihove strnjenosti, enotne strategije in skupnega predvolilnega programa. Nasprotja med socialdemokrati, krščanskimi demokrati in Slovensko ljudsko stranko pa kljub skupnim dobrim željam in napovedim naraščajo. Največji spori med socialdemokrati in krščanskimi demokrati nastajajo pri upravljanju mesta Ljubljana. V občilih, ki so pod vplivom Janeza Janše, srdito napadajo Slovenske krščanske demokrate in novega odgovornega urednika njihovega dnevnika Slovenec, češ da je Kučanov človek. V komentarju, ki je bil objavljen v zadnji številki glasila Socialdemokratske stranke Demokracija, z naslovom Živela anarhija, ustava je mrtva, je zapisano, "da za nastale razmere v Sloveniji nista kriva propad socializma in odcepitev Slovenije. Kriva je Liberalna demokracija, kriva je Združena lista in krivi so krščanski demokrati". Lojze Peterle in drugi predstavniki stranke Slovenskih krščanskih demokratov od- ločno zavračajo obtožbe, trditve in podtikanje Socialdemokratske stranke. Manj pridržkov pa imajo do Slovenske ljudske stranke, ki v polemiki med strankami pomladi ne sodeluje. Na izrednem kongresu stranke, ki je bil prejšnjo soboto in nedeljo v Škofji Loki, so krščanski demokrati strnili svoje vrste in sprejeli predvolilni program stranke. Imenovali so ga Program za Slovenijo. Dokument je jasno sporočilo strankam in javnosti: vsebuje 10 točk, zavzema pa se za odločno politiko, pošten gospodarski red na temelju social-no-tržnega gospodarstva, srečno družino, varno deželo in za "moj kraj". Za strankinega predsednika je bil potrjen Lojze Peterle, ki je v govoru na kongresu dejal, "da nam v Sloveniji šest let po uvedbi demokracije ni uspelo doseči preobrazbe, ki jo zahteva dediščina starega režima". Dodal je, "da v sedanji vladni koaliciji ni dialoga in dogovarjanja, kar je povzročilo največje posledice v gospodarstvu". Svoje kandidate za nove poslance so Slovenski krščanski demokrati oborožili s knjigo, ki ima pomenljiv naslov Priročnik za zmagovalce. ----------M. V SLOVENIJI PREPOVEDANA UPORABA IN PROMET Z AZBESTOM 1921 dalje. Poraba je naraščala zelo hitro, po I. 1992 je znašala 3-4.000 ton azbesta letno. V obdobju 1947-1995 Slovenski parlament je prejšnji petek končno sprejel zakon o prepovedi uporabe in trgovanja z azbestom, ki je strupena surovina. Zagotovljena so velika sredstva iz državnega proračuna, s katerim naj bi azbestno proizvodnjo preoblikovali v neazbestno. Delavci, ki so zboleli za azbestozo ali drugimi boleznimi, ki jih povzroča azbest, bodo predčasno upokojeni, vlada pa bo morala v prihodnjih šestih mesecih predložiti poročilo o zdravstvenem stanju na območju Anhovega oz. v srednji Soški dolini. Prepoved uporabe in prometa z azbestom velja tudi za kemično industrijo Donit v Medvodah. Za kroniko navajamo, da so v Anhovem uporabljali azbest kot sestavino cevi in drugega gradbenega materiala od ustanovitve tovarne 2. maja leta — Zakon o prepovedi uporabe in prometa z azbestom je seveda zelo pomemben. Zanj ima največ zaslug vseh 16 poslancev iz Primorske v državnem zboru, ki so predložili v obravnavo parlamentu skupen zakonski predlog. Naj poudarimo, da je zaradi azbesta v obdobju od 1981. do 1995. leta v Anhovem zbolelo skupaj 324 delavcev. To je ugotovljeno število, neznano pa ostaja število obolelih prebivalcev na območju Anhovega in drugih naselij v tem predelu Soške doline. Prav tako ni znano število obolelih med delavci, ki so v preteklosti zapustili Anhovo ter so se vrnili domov npr. v Bosno. Azbestoza in druge bolezni, ki jih povzroča azbest, so namreč zahrbtne ter se lahko pojavijo šele 10 ali celo 20 let po okužbi. - M. POVPREČNA TRGATEV V BRDIH IN V VIPAVSKI DOLINI V Goriških Brdih in v Vi-Davski dolini, dveh pomembnih in velikih vinogradniško-inarskih središčih v Sloveni-, so v tem tednu končali trgatev. Pridelek je bil na splošno povprečen, odvisno od lega, če so posamezne vinograde prizadele toča in druge vremenske nezgode ali pa ne. V predelovalni kleti na Dobrovem so prevzeli okoli tisoč vagonov grozdja, belih in rdečih sort. Kakovost pridelka je bila dobra. Pridelovalcem - gre za skupaj 823 članov zadruge - je klet grozdje odkupovala po ceni od 90 do 300 tolarjev za kg, odvisno od sorte. Najvišjo ceno je i-melo grozdje sorte pikolit. Tudi v vipavski kleti jeod- CARSO ISONT1NO, TKIKSTINO E SIOVENO 15 ČETRTEK OKTOBRA 1996 GOSTILNA KAPRIOL Ferletiči 65 Dol - Doberdob tel. 78114 Specialitete na žaru, divjačina GOSTILNA DEVETAK zaprto ob ponedeljkih Vrh sv. Mihaela 48 Sovodnje ob Soči tel. 882488 Specialitete slovenske in kraške kuhinje GOSTILNA PRI MIROTCJ zaprto ob ponedeljkih in torkih Prvomajska 92 Sovodnje ob Soči tel. 882017 Domača kuhinja, sezonska ponudba gob GOSTILNA PRI FRANCETU zaprto ob torkih Prvomajska 86 Sovodnje ob Soči tel. 882038 RESTAVRACIJA NANUT Pristna domača kuhinja zaprto ob nedeljah Gl. Trieste 118 Štandrež tel. 21168 GOSTILNA PAOLA zaprto ob sobotah in nedeljah [■frCnmcmi Puclu Gl. Monte Sabotino 20 Štandrež tel. 21771 zaprto ob četrtkih prijaznost in domačnost izvrstna hrana in žlahtna kapljica PRIČAKUJEMO VAS! j