___    76    ____
Nove knjige.
* „Zur Reform der theologischen Studien in Oester-reich" — je ime nemški knjigi, ki jo je vrednistvu poslala Moserjeva knjigarnica v Gradcu s prošnjo, naj bi jo tudi „Novice" svojim bralcem naznanile in priporočile, če se skladajo z načeli njenimi.
„Novicam" sicer ni namen niti navada pečati se z rečmi čisto teologičnimi, a vendar ne morejo si kaj, da ne bi vstregle prijazni želji; vsaj, kakor svoje dni „konstitucijonalno društvo" v Ljubljani, tako se je zagrizla novejši čas tudi Dunajska „Presse" v ta teolo-gični predmet. Omenjena knjiga pa se bojuje proti ^,Pressi" in tistemu liberalnemu centralizmu sploh, kteri vse sile napenja, da bi podjarmil in zadušil vse prosto gibanje bodi si na narodnem, bodi si na cerkvenem polji; in že zato pozdravljamo gori imenovano knjigo ko „naše gore list" ter jej kličemo: dobro došla!
Poglaviti namen tej knjigi je, slehernemu , ki je zmožen in ima voljo videti pravo, pred oči staviti silni propad, v kterega bi bogoslovje in cerkev sploh morala
I)ogrezniti reforma po taki poti, ki jo kaže in vsiluje iberalizem zlasti v spisih: „Monogratie" in „Votura" v „Pressi", zraven pa tudi pokazati pravo pot, po kteri se ta reforma, kolikor je je treba, da in ima doseči. V ta namen zavračuje naj pred neimenovani pisatelj (prof. dr. Stanonik v Gradcu, ki ga ponosno med svoje rojake štejemo) tisto liberalno načelo, po kterem gre državnemu zboru, postave kovati tudi o reformi bogo-slovskih šol. Predrznost tega zahtevanja, ki je v kaj lepem soglasji z moderno frazo „die Wissenschaft und ihre Lehre ist frei", pojasnuje pisatelj izvrstno med drugim tudi s tem, da, ko se je v Schmerlingovem državnem zboru spravil na dnevni red predlog o reformi gimnazij s ki h šol, je cel6 Bonitz s svojimi druž-niki vred takemu početju nasproti povdarjal načelo, da zbor nima pravice, vtikati se v taka prašanja, ampak zvedencem in   strokovnjakom (Fachmannern) prepu-
ščati v tacih rečeh besedo. In čujte! tadanji državni zbor je temu pritrdil; kajti on se ni še za tako ,,vsega-vedočega" čislal kakor dandanašnji. Potem pobija pisatelj očitanja, s kterimi liberalizem napada bogoslovske šole, seminišča, profesorje in duhovsko cislajtansko v obče, s tolikim, tako zdatnim in zmagovitim orožjem, ki mu ga ponuja zdrava pamet, zgodovina, splošna skušnja, zlasti pa skušnja slovečih v vseučilišnem šolstvu na Nemškem izvedenih mož, da živo obžalujemo, da oziroma na ,,Novicam" omejeni prostor nam ni mogoče, bralcem kaj več ponuditi iz obilnega, učenega in jako zanimivega zaklada, ki gaje pisatelj na 144 straneh svoje knjige nakopičil. — Da tudi bt knjiga v sedanjih okoliščinah, v kterih kaj malo ali nič ne veljajo razlogi, naj so še tako temeljiti, ne dosegla svojega pred omenjenega namena, vendar bode ohranila gotovo sebi neovržljivo vrednost, svojemu pisatelju pa časten spomin. In zato jo živo priporočamo ne samo duhovščini, temuČ tudi vsem izobraženim bralcem.    Cena knjigi je 90 kr.
* Statističnega poročila trgovsko-obrtnijske zbornice v Ljubljani o trgovinit obrtniji in prometu na Kranjskem za 1870. leto 2. del je ravnokar prišel na svetlo (z dodano tudi nemško besedo). Cela obširna knjiga šteje 2t> pol.
Kar smo že v naznanilu 1. dela lani rekli, to ponavljamo pri ogledu 2. dela, da je očiten veliki trud zborničnega Hajnika gosp. Jan. M urnika, po kterem le se je moglo izvršiti statistično to poročilo, kajti ni zadosti, da si pisatelj osnuje načrt o tem, kaj naj pride v tako knjigo, ampak treba dobiti tudi od mnogo strani gradivo, ki se ne da iz glave napisati, ampak mora biti tako , da se opira na dejanske raz mere. Kako skopi pa so mn^gi trgovci, obrtniki, rudarji in drugi o razodetji tacih poročil, to najbolje ve vsak, kdor je gradiva iskal za tako statistiko. Skor vsacemu, ki se naprosi za take date, tiči za hrbtom domišljeni strah „večega davka". Glede na te zapreke ne bo tedaj n«»ben izvedenec popolnosti zahteval od statističnega poročila, pa v tem tudi razlog našel, ako ni vse do pičice res n icno. — V ,,dodatku ' se nahajajo vsi dobrodelni in izobraževalni zavodi, vse zna-nostne, obrtnijske in umetniške družbe in pa šole, nektere bolj obširno, večidel pa na kratko opisane. — Iz tega posnetka je očitno, da je mnogo zanimivega in podučnega berila v tej knjigi, s ktero je trgovsko obrt-nijska zbornica naša zadostila nalogi po svojih pravilih. — Kar se tiče jezika slovenskega, radi mu priznavamo, da je čeden pa tudi lahko razumljiv, čeravno se je moral boriti z mnogimi tehničnimi izrazi na mnogovrstnem polji, ktero obdeluje ta knjiga.
* Metelko v slovenskem slovstvu — ,,Jezičnika" X. leto, spisal J. Mam, natisnil in založil Rudolf Milic v Ljubljani — se imenuje knjižica, ki nam kaže neumrlega slovniČarja slovenskega v njegovem delovanji in mn tovrstnih dotikah, gotovo jako zanimivih, kajti rajni Metelko je živel v oni dobi, ko bilo je treba še celino kopati milemu našemu jeziku. Učeni pisatelj slovstvenega životopisa Metelkovega kaže na vsaki strani, kako marljivo je zasledoval skor vsako stopinjo moža, o kterem je Slomšek po pravici rekel, da je „do svoje sive starosti delal kakti naš drugi Dobrovski", in kar ve povedati o njem, pripoveduje tako mikavno, da nikoli ni suhoparno, dolgočasno. Skoda, da predgovor in sklep prinese še le XI. leto ,,Jezičnika" in da Metelko ni ves v eni knjigi. — Vsem prijatlom slovenskega jezika tedaj, ki bi radi razgled dobili po slovenskem polji onega časa, ko se je jezik naš razvijati
začel, in ki nimajo »Učiteljskega Tovarša", po kterem je natisnjena ta knjižica, priporočamo jo z zagotovilom, da si ž njo obogatijo knjigarno svojo.
-----      77    ------