Usodna obletnica.
Vroče žge visoko julijsko solnce. Prav tako je žgalo one usodne julijske dni, ko se je odločala usoda Evrope, ko so padale kocke, ki so sprožile enega največjih oboroženih konfiktov, kar jih pozna svetovna zgodovina.
Na dan 23. julija je izročila Avstrija v Beogradu ultimatum, ki ga je tako sestavila, da ga Srbija ni mogla sprejeti, ako ni hotela napraviti križ preko svoje državne samostojnosti, priborjene v stoletnih bojih in naporih.
Dne 25. julija je Pašič v imenu srbske vlade podal odgovor, ki so ga dunajski mo-gočniki smatrali kot nezadovoljivega. In isti dan so bila izdana povelja za mobilizacijo, tako v Srbiji, kot v Avstriji. Neštetim stotiso-čem bo ostala v spominu ona znamenita nedelja dne 26. julija, ko je bilo, kakor da se je življenje vzdignilo iz tečajev, v živahnih mestih kakor v tihih, za deveterimi hribi in goramiJ počivajočih vaseh je prenehal vsakdanji utrip dela in življenja, je zastal takt vsega dejanja in nehanja. Silni alarm je zmedel milijone.
Danes praznujemo še vedno obletnico onih usodnih dni. Tri najmogočnejše velesile one dobe leže v razvalinah, na vseh straneh, v vseh delih sveta, v vseh panogah političnega, gospodarskega, kulturnega in osebnega življenja so ostale posledice velike vojne. Tudi danes po sedmih letih opazujemo še povsod sledove velikega razdejanja; le polagoma in počasi se vrača svet zopet v svojo staro strugo.
Nam Jugoslovanom je prinesla velika doba gore gorja, decimirala je naše vrste, toda na koncu nam je vendarle prinesla osvobojenje in ujedinjenje. Na mestu one obolele Avstro-Ogrske, ki je nameravala krat-
—   2
komalo uničiti jugoslovanski Pijemont, je ostal neznaten ostanek, borni državici Avstrija in Madžarska, ki morata marsikak ukrep Beograda sprejeti kot ultimatum, ki ga je treba izpolniti . . . Res da je velik del Jugoslovanov ostal izven naših državnih meja, toda zato pa se ob današnji obletnici v živo zavedamo, kako se obrača kolo usode in Postojna, Gorica in Trst nam v teh nmli niso tako daleč.
Ves slovanski svet ima vzroka, da gleda ob sedmi obletnici začetka svetovne vojne z boljšimi nadami v bodočnost. Če izvzamemo neznatnejše obmejne predele, nimamo danes slovenskega naroda, ki bi moral služiti svojemu zatiralcu. Svetovna vojna je kljub vsemu prinesla osvobojenje Slovanov.