Naročnina znaša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din. Posamezna štev. l Din. UREDNIŠTVO — UPRAVA: Bri g. ]os. Benko v M- Soboti, teleion številka 8. štev. rač. poštne hran. 12.549 Izhaja vsako nedeljo. Cena oglasov Na oglasni strani : cela stran 800 Din, pol strani 400 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 15 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti. Rokopisi se ne vračajo. Murska Sobota, 13. februarja 1938. ŠTEV. 7. Po potih zunanje trgovine Naša zunanja trgovina se je razvijala do leta 1929. kaj povoljno in to glede na množino izvoženega blaga kakor tudi denarnega prometa, ki se je stekal v blagajne našega narodnega gospodarstva. Vsa zunanja trgovina se je naslanjala na gospodarski značaj naše države, zato smo že od nekdaj izvažali predvsem poljske pridelke, Ses naših gozdov, in razne rude, a uvažali smo industrijske proizvode, prvenstveno take, kakršne zahtevajo od nas vsakodnevne prilike. Ta značilnost naše zunanje trgovine bo ostala za našo državo še dolgo, če bi se kaj spremenila, bo ta postopek zadel ob ovire. V zadnjih letih je naš uvoz navzel že nekaj spremenjenih oblik. Opažati je, da vedno bolj narašča uvoz raznih strojev, orodja, siroviss, skratka predmetov za ustvaritev lastne industrije. Vsporedno s tem pa pada uvoz onih industrijskih izdelkov, ki prihajajo na trg izgo-tovljeni, namenjeni najširšemu sloju prebivalstva in ki izvirajo iz inozemstva. Leta 1929 je naš izvoz dosegel vsoto 7921 milijonov dinarjev, dočim je uvoz znašal 7594 milijonov dinarjev. Za okrog 326 milijonov dinarjev blaga srno več prodali kakor pa kupili. Številke in uspeh naše trgovine v omenjenem letu je bil za nas zadovoljiv. Na žalost pa je bil leta 1929. dosežen višek našega trgovanja z inozemstvom in od tega leta daije je opažati postopno nazadovanje do leta 1930, ko smo našo zunanjo trgovino zaključili z izgubo od 180 milijonov dinarjev. Tolikšna je namreč znašala vsota, ki smo jo morali plačati inozemstvu za kupljeno blago, medtem ko so bile pri nas polne žitnice in ko smo zaman čakali kupcev iz zamejstva. To je bil eden izmed vzrokov, drugi pa je bil ta, da je cena kmečkim proizvodom, leta 1930 padla na take nižine, da je v marsikaterem kmetu vstalo usodno vprašanje: „A>i je še vredno obdelovati polja, za sramotne nizke cene, ki jih nudi trg za pridelke." V najslabšem našem letu 1932. je znašal naš celokupni izvoz le 3.055 milijonov dinarjev, a uvoz 2.859 milijonov din. Od takrat naprej pa se je začela naša zunanja trgovina zopet popravljati. Začetek izboljšanja je bil komaj viden in le počasi je pronical zdravejši življenski sok v naše gospodarsko življenje. Prvi znatnejši napredek je zazname-novati leta 1936., ko je izvoz dosegel 4376 milijonov dinarjev, a uvoz 4.077 milijonov din. Tega leta bi lahko bila naša trgovinska bilanca še mnogo ugodnejša, če se naša država ne bi pokorila sklepu Društva naroda in ne bi izvajala sankcij proti Italiji. Radi tega je znašal naš izvoz v Italijo leta 1936. komaj 137 milijonov dinarjev, napram 672 milijonov dinarjev, kolikor je našal naš izvoz leta 1935. Mejnik v naši zunanji trgovini pa je leto 1936., ko je nastopila doba nove trgovinske politike, ki se je ravnala po naših gospodarskih in valutnih prilikah ter v polni meri upoštevala vse spremembe, ki so nastale na svetovnih tržiščih in v svetovnem gospodarstvu. S tem je naša zunanja trgovina krenila po novih potih, postala je bolj okretna, a tudi bolj plodo-nosno. Prejšnje postopanje v našem trgovanju z inozemstvom je bilo premalo samostojno in se je ravnalo po trgovinsko-političnih razmerah drugih držav. Da se je pa dosegla nova smer naše zunanje trgovine, je bilo treba pripraviti polje naše zunanje politike, ki se je morala upirati na načela: miroljubnost, dobri odno-šaji z vsemi državami, predvsem z onimi, ki prihajajo v poštev kot kupci našega blaga. Današnje razmere, ki vladajo po svetu, zahtevajo, da je gospodarska politika tesno povezana z zunanjo politiko. Zato se moramo zahvaliti predvsem naši zunanji politiki, ki jo tako uspešno vodi naš zu nanji minister in predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič, da se je naše celokupno gospodarstvo, dvignilo iz mrtvila in da se je povzdignilo do one stopnje, s katere sipa koristi na vse sloje našega prebivalstva. Značilni znaki naše nove trgovinske politike so sledeči: Vsestransko povtčanje našega izvoza, predvsem v one države, kjer ni kliringa in to iz devizno-pclitičnih razlogov. Postopna likvidacija klirinških odnosov na podlagi novih trgovinskih dogovorov, s po- močjo večjega izvo/.a. Da se vse to doseže, je bilo sklenjenih več trgovinskih pogodb. V tem oziru je bilo posebno važno, da so se leta 1936. zopet odprle meje proti Italiji, ki je že od nekdaj naš dober kupec. Novi trgovinski sporazum, ki smo jih sklenili z drugimi državami, imajo predvsem to značilnost, da je v njih vsaj majhen presežek izvoza nad uvozom. Zadnja takšna pogodba je bila podpisana z Francijo, ki se je obvezala, da bo za 20 procentov več blaga kupila od nas, kakor pa mi od nje. Novi trgovinski sporazumi, v zvezi z uvedbo kontrole uvoza iz neklirinških držav, so od leta 1937. dali dobre rezultate. V prvih enajstih mesecih 1937. leta je znaša! naš izvoz 5656 milij. din, a uvoz 4756 mil. din, tako da smo za 899 milijonov dinarjev blaga več prodali, ko kupili. To je tako visoko število, kakršno še nismo dosegli, niti se ne približali. Omenjena vsota pa se je še do konca leta znatno dvignila. Razumljivo je, da kljub uspehom v zadnjih letih, ki jo zaznamuje naše trgovanje z inozemstvom, ne moremo biti zadovoljni, ker imamo dane vse pogoje, da se naša trgovinska bilanca dvigne še višje. Mnogo še namreč uvažamo blaga, predvsem industrijskega, ki bi ga lahko sami proizvajali. Na drugi strani pa izvažamo še vedno mnogo sirovin, Danski! svet dravske banovine je sklican za ponedeljek, dne 14 februarja. Tekom meseca f;b"ufsrja se bodo sestali banski speti, k rednim proračunskim zasedanjem, fudi v drugih banovinah. Prvi je zaJei z delom ban-ski svet Primorski banov:ni, ki se js sestal že 7. februarja. Skupn< delovni odbor srbijanske zdiužene opozicije in zagrebške kmet-sko-demokratske koalicije (dr. Maček) je bsje skdfijiS sestavljen. Naloga tega odbora bo, da vod- skupno politično akc jo v vsij držav!. Časopis, ki o tem poroča, pile, da pomeni ustanovitev delovnega odbors, da imajo vse skupine sporazuma enake poglede na taktična vprašanja. Poslej bo imelo delo združene opozicije Se večjo silo ia še večji razmah Komunisti so že večkrat posku šali, da bi se vtihotapili v v»sie pristašev dr. Mačka. O ponovnem poizkusu piše »Hrvatski dnevnik", giavrso ki bi jih lahko doma predelali. V tem oziru se je že mnogo napravilo, posebno v rudarstvu, da bi se ruda čimbolj predelala že doma. Ves naš napor za osamosvojitev v industriji pa ni odvisen od nas, temveč od razmer, ki vladajo v svetu, zato tudi ni izgledov, da bi vsaj v bližnji bodočnosti dosegli to, kar si želimo. Omeniti še moramo, da pri izvozu gotovih pridelko ima neposredno tudi država svojo besedo. Tako je znan Prizad, ki ima glavno besedo pri prodaji pšenice in drugih žitaric. O poslovanju te ustanove pa smo že pisali na tem mestu. V trgovinski politiki kakor tudi v vseh ostalih panogah našega gospodarskega življenja je uspeh zagotovljen le tedaj, če je med vsemi dela ozka povezanost v cilju skupnega delovanja. Uspeh trgovinske politike ni torej odvisen od dobrega proizvoda in dobrih trgovinskih sporazumov, temveč od koristne zunanje in pametne finančne politike. Vzgled takega dela je lahko preteklo leto, ko so bili doseženi res zavidljivi gospodarski uspehi. Uverjeni smo, da smo slednjič na poti popolnega gospodarskega ozdravljenja, kar nam je dokaz naša zunanja trgovina, od katere imajo koristi ie posamezniki, temveč celokupno naše narodno gospodarstvo in vsa naša država. n glasilo dr. Mačkg, ki pristavlja, da je te poskuse smatrati za dokaz, da tudi komunisti priznavajo, da predstavljajo mačkovske organizacije, glavno hrvatsko narodno silo. Vse rovarjenje teh vtihotapljenih komunistov pa je po zatrdilu omenjenega časopisa brezuspešno. Komunistična gesla med hrvatskim narodom nimajo nikake privlačnosti. Hrpati so daleč cd tega,'da bi mogli komunisti med njimi računati na kak uspeh. Da so se Mačkovi poslanci pri tožita proti odločbi, s katero jim je okrožno sodišče odreklo volilno pravico pri volitvah senatorjev, smo pisali za tem mestu Splitsko kakor tudi zagrebško apelacljsko sodišče je sedaj pritožbi ugodilo in odredilo, da ie imajo vnesti v volilne spiske tudi oni narodni poslanci z liste dr. Mačka, ki niso šli v parlament v Beogradu ter so ostali doraa. Tako bodo tudi ti poslane! smeli voliti senatorje. V narodni skupščin! hočejo nekateri poslanci osnovati nov klub. Med tremi malimi opozicijski klubi (delovni, rEdikslni in neodvisni) se vrše tozadevna pogajanja, da bi pri bodočem delu v skupščini nastopili enotno. Novi klub se naj bi imenoval ..Blok sporazuma". Na čelu nemške države je prišlo do važnih sprememb. Nenadoma je odstopil dolgoletni vojni minister maršal Blomberg. Vzrokov njegovega od stopa jc več. Eni trdijo, da je mora! odstopiti radi nedaune poroke, ko se je maršsl, ki bo kmalu imel 40 let, v drugič poročil z neko 28 letno zavarovalno uradnico. D/ugi pa vidijo v njegovem odstopu pcsledice hudih notranjih nasproiij med voditelji nemške države. Predsednik Združenih držav Amerike je izdal oklic vsem ameriškim državljanom, v katerem poziva, naj darujejo ameriškemu Rdečemu križu najmanj en milijon dolarjev za podporo kitajskih civilistov, ki su v sedanji kitajsko-japonski vojni izgubili vse svoje imetje. Kako je angleška javnost sovražna Japoncem, je najbolj razvid no iz tega, da neka japonska ladja ne more iz angleškega pristenišča, ker ni najti delavcev, ki bi jo hoteii nat~voriti. Albanski kralj se je zaročil z Geraldino Appony;jevo in je bila njegova zaroka tudi že uradno objavlje-ca. Kakor se je pa kasneje dognalo, je bodoča albanska kraljica češkoslovaška državljanka. Romunski kralj Karol je nekemu ameriškemu časnikarju rekei, da je židovsko vprašanje v Romuniji najbolj pereče, ni pa še končne odločitve kako se bo rešilo. Na vsak način se bo Ru-munija pri reševanju tega vprašanja izognila vsakemu nasilju. Kar se tiče zunanje politike, hoče Rumunija v sporazumu in ob sodelovanju s svojimi starimi prijatelji in zavezniki Francijo, Anglijo, Balkansko in Malo antanto nadaljevati politiko miru. V zvezi z napadom na angleško ladjo v Sredozemskem morju trdijo Italijani, da je to delo Sovjetov, ki želijo na vsak način zanetiti svetovno vojno, ko vidijo, da drugače ne morejo premagati sil reda in miru v Evropi. V Avstriji je na podlagi zakona o obveznem delu uvedena pomožna vojaška služba. Služba bo trajala eno leto. Obvezancl bodo delali v pomožnih in upravnih vojaških ustanovah. Važnost gozdarske prosvete Zima, doba mfru in odpočitka. Dela izven zakurjenih sob in gospodarskih poslopij skoroda počivajo. NajseS življenja je še v gozdu, kjer zamolklo odmevajo sekire, boječe pojejo žage, drugje pokajo biči — vlači se les iz dolov, grab fn jarkov. Na trdnih cestah se premikajo težko naloženi vozovi z okroglimi žagavci, tesanimi tramiči, železniškimi pragovi in drvmi. Lesni trgovci hodijo od hiše do hiše, od gozda do gozda, so zgovorni, odločnih prepričevalnih besed, drugod zopet poloi graje in vzdihovanja. Čemu ne — saj se jim vsaka beseda Izplača. Pri hiši je sk nogo malenkostnih opraviš kakor: popravilo orodja, naprava držajev vinogradniškega kolja i. t. d. Mncgi pri tem pozabljajo, da je potrebno kmetovalcu tudi duševno delo, šiiii gospodarski obzor, več izobrazbe. Razni obrtniški poklici so že zdavnaj spoznali potrebo po naročilu strokovnih knjig, časopisov, aačrtov in nasvetov. Pravimo, da gredo z modo. Prepotrebna kmečka izobrazba se širi dandanes na najrazličnejše načine. Znana so: kmečka predavanja, tečaji, filmi razstave i. t d. Vsi ti načini podajanja pobud za izboljšanje kmečke ga gospodarstva so dobri in najbolj uspešni pri onih, kateri so si že prej pridobili cenovne pojme s čitanjem dobrih kmetijskih strokovnih knjig. Slednje veija še prav posebno o gozdnem gospodarstvu, katero se b!stveno razlikuje od gospodarjenja na polju. Gc-zd je panoga zase, tafco po namenu, kateremu služi, kakor (udi po proizvod h, katere deje. Razumljivo je, da je kmetovalec najbolj irt nujno na-vezan na pridelovanje sadežev za prehrano in takih, kateri se hitro in dobro vnovčijo. Pojmi o važnosti in vrednosti gozda so med širokimi plastmi naroda še zelo primitivni, vzgoja je prepužčena samo počasni naravi, vr-šeni način vrgoje in oskrbovanja pa se največkrat objavljajo nasprotno z naravnimi zakoni, po ksterih se raz vija gozd. Pešanje rasti, slabšanje kvalitete lesa, je v gozdu vsled dolge dobe zelo težko zasledovati. Vsa večna gozdno gospodarska vprašanja pa more kmetovalec vsaj deloma in površno spoznati iz raznih gozdarskih knjig, katere so spisali strokovnjaki širokega obzorja in bogatega izkustva. Knjiga more odgovoriti vsak čas na stavljena vprašanja, čeprav morda le po ovinkih. Pisatelj knjige je proučil prej mncga dela drugih piscev in znanstvenikov, prinašal svoja izkustva in vse to prikrajih kraju primerno. Koliko naporov, prečutih noči ter lastnega požrtvovanja je vloženo v delo knjige. Knjiga te vodi od osnove — goda kct celote do neštetih malenkosti, ki so potrebne zn razvoj posameznih drevesnih vrst. O vsem, karkoli je potrebno da veš tako: D. Ž. T. F«ry. Kmalu na to je gospod namestnik razdelil listke in je sejo za par minut prekinil. Dame so brenčale kakor čebele. Soba je bila polna težkih in globokih vzdihljajev. Šepetale so, spraševale druga drugo, katero bi volile' katera bi bila zato najsposebnejša. Zunaj pa so lajali psi in začel je padati prvi januarski sneg. Po enourni prekinitvi seje — tedaj ko je že namestnik sortiral vse listke, je prišel na vrsto moment, katerega so pričakovale vse dame z največjim zanimanjem. Ia ko je vstal in se posta- vil v govorniško pozo, ga je v trenutku obsulo stotero radovednih pogledov. »Oprostite, moje dame", se je globoko odahnil. Kakor sem ugotovil, na današnji seji ni bila izvoljena nobena cenjena dama. Mogoče je to prvi primer v zgodovini vašega društva in zato sprejmite moje najtoplejše čestitke 1" Dame so z zadovoljstvom sprejele to novico. Ugajalo jim je — Bogve zakaj? Nekaj časa so še kramljale, potem so počasi kakor pošastne sence, zapuščale dvorano. Kako so potekle druge volitve in katero plemenito srce je bilo izvoljeno, mi ni znano. Mislim, da zanima vsako damo in tudi mene. Po A. F. pravilno sajenje, pravilna izbira drevesnih sort, o merjenju lesa, o prodaji in izdelavi lesnih sortimentov; o najvažnejših določilih gozdnega zakcna i. t, d, Ali naj bodo knjige spisane za kmečko ljudstvo le v založnlštvih in knjigarnah ? Ali niso spisane gozdarske knjige za narod? Aii ni potrebno to znanje tebi, kot upravitelju svojega gozda ? Pa boste ugovarjali češ, ni denarja za nakup knjig in časa za čiianje ia ni pravih koristi od teorije. Toda dovolite primere: Krnetšč je prodal 10 borov stoječe na »čez". Kupec si jih je prej dobro ogledal, precenil in obljubil „700 dan". Pogodila sta se, brez, da js £?5iet!č vedel, koliko so pravzaprav vredni. Pozneje je kupec nameril 15 m3 ?sega lesa po ceni 90 Din 1 n.3, pa je dobil vsoto 1350 Din, torej že 650 Din več kot je plačal. Pa vzsmimo slučaj, da je pogreška samo za 2 desetinki m3, kar je pri 15 n,3 — prava ma lenfcosi, bi že bil znesek 18 Din torej toliko, kolikor stane knjiga „o merjenju lesa". Če bi si bil posestnik prej pazljivo prečital to knjiž co, bi si bil s precejšnjo sigurnostjo prihranil vsaj 400 D n. Ali bi se mu torej knjiga ne izplača ? Zopet drugi posestnik je zasadil zamočvirjen travnik z akac jo. Plačal je za sadike 240 Din, za prenes sadik 30 din, za sadite? 200 Din; torej skupno 470 D n. Tretje leto je cpgz!S, da se je večina akacij posušila, in da tudi ostale nimajo pravega prirastka. Ni izbral pravilne drevesne vrste za detična zemljišča ;n zato je izgubiš vsoto 470 Din in še prirastek za 3 leta. če bi si bil prej prečital eno od gozdarskih knjižic," katera stane le 6 ali 8 dinarjev, bi se bil sigurno odvrnil od napake, katera ga je pa stala 470 din. Nekateri posestniki računajo v vsakem primeru na uspešno naravno pomladitev gozda. V nekaterih primerih so tla že ob času sečnje obraščena s plevelom, posebno vresjem, trnjem in travo ter nesposobna za kalitev od padlega gozdnega semenja, ali pa se v neposredni bližini sploh ne nahaja odraslih semenskih dreves. Oblast mu je dovolila sekanje s pridržkom, da v roku 3 let poseko pomladi. Po preteku te dobe pregleda gozdarski organ poseko, katero najde le zspleveljeno. Sledi opomin ali podaljšanje za 1 ali 2 leti. Zopet ogled, ie ni dovolj pomlajeno. Ovadba, globa, pot, stroški, prisilno pogozdovanje, zraven pa še izguba na prirastku za 6 let. Kriva je bila temu nevednostim trma, da ni treba umetno pogozdovati. Vse to bi v veliki meri moglo obložiti čitanje gozdarskih knjig, poslušanje gozdarskih predavanj in ožji stiki z gozdarskimi organi pri srezu. Gozdarska predavanja se vrše v posameznih krajih le v presledkih, zato naj bi nobeden ne zamudil te priložnosti. Ne odlašaj, posvetuj se s tem ali onim, katero in kje bi si naročil primerno poljudno gozdarsko knjigo. Sreski gozdarski referent ali podšumar sta ti za dajanje nasvetov vedno ra-devolje na razpolago. M p Italijamsko-madiarsko prijateljstvo Kakor poroča neki madžarski časopis, je Mussolini izjavil, da je vedno bil in bo tudi ostal prijatelj Madžarske ter da bo madžarska prizadevanja vedno podpiral. Že davno se je bavil z mislijo, da bi posetil v Budimpešto, kar bo vsekar storil, a tedaj ko tega nihče ne ba pričakoval. Naša banovina v številkah. Po uradnih podatkih, ki jih je pied kratkem objavila banska uprava v Ljubljani ima Slovenija 1,113 298 prebivalcev. Število moških znaša 551.211 a žensk 593 087. Po zadnji statistiki je znatno porasti« število žensk. Povprečna naseljenost znaša na kvadratni kilometer 73 oseb. Največja gostota prebivalstva je v laškem srezu (123 na kvadratni kilometer), najmanjša v srezu Gorsji grad (33 na kvadratni kilometer.) Od celokupnega prebivalstva je 60,35 odstotko? poljedelcev kar znaša 690 561 ljudi. V industrijskih podjetjih ia obriih delavnicah je zaposleno 223 017 preolvalcev ali 19.49 odstotkov. Upravno je Slovenija razdeljena na 25 srezov. Osnovnih šol je 861 od teb 848 državnih in 13 zasebnih V gornje število je všteta tudi ena šola za slepo deco, dve za de-fekino, ena za gluhoneme, ena manjšinska šola, štiri ambulantne šole. 24 Šolskih stanic ter 10 začasnih šol. Šole obiskuje 93 155 učencev in 92 172 učenk, skupno 185 327 otrok. V vseh šolah je 3947 cddeikcv. Število učiteljev znaša 1536, število učiteljic 2597. Učilnic je 2692. Meščanskih šol je 44 od teh 36 državnih in 8 privatnih. Meščanske šole imajo 247 oddelkov v katerih je 4286 učencev in 3573 učenk, skupaj 7859. Slovenija ima 16 gimnazij cd featerih so štiri privatne. Učiteljskih šol je pet: dve državni in tri privatne. V decembru 1937 so narasle vloge pri 15 slovenskih hranilnicah za 6,377.080 dinarjev. Po podatkih Zveze jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani so znašale 31. decembra 1937 vloge pri 29 slovenskih hranilnicah 1 005,391 520 Din. Od tega odpade na vloge na knjižice 603 milj., na tekoče račune 402,3 milj. V primeri s prejšnjim mesecem so torej narasle vloge na knjižice za 2,9 milj., vlege v tekočem računu za 3 5 milj, skupne vloge pa za 6 4 milj. dinarjev. Posebej je treba povdariti, da v teh številkah niso vsebovane obresti za leto 1937, ki se bodo izkazale šele v poznejših izkazih. Prirastek pri vlogsh na knjižice izkazuje 13, pri vlogah v tekočem rakunu tudi 13 (od 20 hranilnic, ki imajo takoče račune), pri vseh vlogah celo 15 hranilnic, torej večina. Število vlagateljev na knjižice je naraslo pri 7, v tekočem računu pri 13, skupno število vlagateljev pri 8 hranilnicah. Znaša pa 135 506. Od leta 1931 se še ni zgodilo v nobenem mesecu, da bi bile narasle vloge nele v celoti, temveč tudi vsaka izmed obeh skupin. Lepšega dokaza o vračajočem se zaupanju vlagateljev v hranilnice in denarne zavode sploh skoro ni mogoče misliti. Zelo ugodno na dotok novih vlog je vplivala akcija Narodne banke in Poštne hranilnice za mobilizacijo denarnih zavodov s pomočjo likviditetnih kreditov, ker vidijo vlagatelji, da imajo sedaj de. narni zavodi vseh vrst zaslombo pri obeh omenjenih zavodih, ki sta jim priskočila na pomoč. Nekateri narodi so že pričeli oproščati vloge, dočim bodo pri drugih rešene različne formalnosti v najkrajšem času. Po oprostitvi vlog se more računati s še večjim dotokom novih vlog, nego se je pokazal dosedaj pri vseh zavodih, ki so del starih vlog oprostili, dočim so nove vloge vedno razpoložljive. DOMAČE \?EST ITlurska $obota: — Slovo. Radi nenadne premestitve mi žal ni mogoče poslovili sa osebao od vseh svojih številnih znancev v Murski Soboti. Poslužim se zato te poti, ds se zahvalim vsem onim Sa-"bcčanom, ki so mi v kratkem času mojega službovanja v tem kraju izkazali fciiko ljubeznive pozornosti In jih iskreno pozdravljam, — Cvirn Otmar . sodnik v Dolnji Lendavi * — Dospeli so najnovejši veliki spotnlad*nsici in poletni snodnljour-naii. Dobijo se v knjigarni HAHN I. v Murski Sobot!. — S, K. Mura se tem potom naj-topleje zahvaljuje vsem, ki so na katerikoli način pripomogli, da je športni ples 1. febr. 1938. v vsakem oz'ru tako dobro uspel. — Poroka. Prad dnevi sta stopila pred oltar gdč. A. Pečkova priv. uradnica in g. Trucl Ciril uradnik v tuk. bolnišnici. Simpatičnemu paru želimo v novem življenju mnogo sreče ! — Župančičev večer. V soboto, dne 5. marca priredi dijaški nar, odsek soboškega Sokola Župančičev večer v proslavo pesnika — šestdeset-letniku, na kar že sedaj opozarjamo. Vsem lastnikom motornih uozii V smislu razoisa kralj, banske uprave v Ljubljani z dne 31. I 1935 No 1154/2 se bo vršil redni letni pregled vseh motornih vozil po točki 4 pravilnika ministrskega sveta dne 26. IX 1928, Ur. list 336/110 po zato določeni komisiji dne 18. februarja 1938 ob 11 uri v Murski Soboti pred hotelom »Krone". Vsak lastnik motornega vozila ima prinesti s seboj: 1.) Prometno knjižico z državnem kolkom 100.— Din po tarifni postavki 90 a. t. z. potrdilo v prometni knjižici. 2.) Takso za komisijski pregled v znesku 54 — Din za vsak avtomobil, odnosno 27 — Din za vsako motorno kolo ter na stranko pripadajoči del potnih stroškov komisije za pregled motor, vozil. Vozila morajo biti privedena v očiščenem stanju in uporabna za vožnjo. Pregledi se bodo vršili z vso strogostjo, zlasti se bo gledalo na stanje iasije, peres, vzvodov, zavor, kretala, žarometom, i. t. d. Ako bi se lastniki motornih vozil iz ute meljenih razlogov ne mogli udeležiti pregleda, naj se pravočasno upravičijo, s'cer ne bodo smeli voziti z ne-pregledanimi vozili. Takoj po pregledu se bodo razdelile nove tablice in bodo plombirane. Kdor še ni poslal odreska o plačani banov, trošarini za I četrt. 1938 naj to čimpreje izvrši, ker sicer ne bo dobil tablic. Sreski nače!nik: Dr. Brati na, s. r. Tri va2ne Številke iz lanskega leta. Kar je važno sa življenje, to si človek navadno zapomni. . Iz življenja zavarovanja „Karitas" v preteklem letu so zlasti tri številke tako važne, da bi si jih naj vsakdo ogledal, zapomnil in se po tem, kar molče ravnal. Prva številka je 25.000; pomeni, da je „Karitas" v preteklem letu s številom svojih zavarovancev dosegla (in že prekoračila) eno četrtino stotisočaka. Druga številka je 8000; ta številka pove, da je „Ka-ritas" v preteklem letu dobila toliko novih zavarovancev. Tretja številka je 240; v toliko slučajih je „Karitas" lani izplačala po-smrtnino. Podane številke so zelo zgovorne. Prva pove, da je zavarovanje „Karitas", ki obstoja šele nekaj let, zelo razširjeno. Druga priča o tem, da se v enem samem letu pri njej zavaruje več tisoč ljudi. Tretja pa opozarja, da smrt nikdar ne počiva, zato je prav, da vsakdo misli na bodočnost in poskrbi, da svoje domače v večji ali manjši meri reši denarnih skrbi, ki jih bodo imeli ob njegovi smrti. Če bi mogle navedene številke glasno govoriti, bi vsakemu zaklicale: »Zavaruj se čimprej, prej danes ko jutri 1" Zavarovanje pri „Karitas" ne stavlja nobenih težkih pogojev, tako da spada med najugodnejša zavarovanja. Pri »Karitas" so zavarovani ljudje iz vseh stanov, zlasti pa kmetje in delavci. „Karitas" ima skoraj v vsaki župniji svojega zastopnika, Izvzemši Slovensko krajin®. Za njo pa prideta v po-štev zastopnika: Jožica Skalar v Murski Soboti (Cerkvena u. 5.), Joško Zver, tajnik posojilnice v Crensovcih. Obrnite se na domačega zastopnika, ali na vodstvo Karitas v Maribora (Orožaova u. 8.) Pri teh dobite vse podatke in se tudi lahko zavarujete. Odgovor Slovenski vasi Neki dopisnik iz Prekmurja je dostavil Slovenski vasi, ki izhaja v Ljubljani in velja kot glasilo slovenskih Mačkovcev, nesramen dopis tičoč se političnega delovanja sobočanov in narodnega poslanca g. Benko Josipa ob zadnjih državnozborskih volitvah in nameravanem vstopu g. Benka v Mačkovo stranko. Slovenski vasi in njenemu dopisniku naj služi v znanje, da je postopanje narodnega poslanca g. Benka, vedno prilagodeno tekočim razmeram. On ni ablcijozen človek, ki bi delal za svoj princip, ampak deluje vedno v skladu tekočih razmer z najboljšim namenom, da bi svojim volilcem čimveč pomagal. To ve vsak naravno misleč človek ne ie v Prekmurju, marveč tudi drugod in to bi mogel vedeti tudi dopisnik Slovenske vasi, ako bi hotel veljati za zmernega in pravičnega. Vse politične neprilike, ki jih je g. poslanec v zadnjih letih doživel, je prenesel hladno krvno in ni nikoli po-duzel ničesar, kar bi povzročilo ne-razpoloženje. Tako bo delal tudi v bodoče in sicer iz razloga, ker želi imeti v srezu mir, strpnost in složno sožitje vseh, neglede na politično ali versko pripadnost. Glede pristopa v Mačkovo stranko, naj se dopisnik nikar ne beli glave — v tem pogledu mu g. poslanec nikoli ne bo na poti. Kar se pa tiče pripombe o maške radi z mačkom po ulicah Murske Sobote ob zadnjih volitvah, opozarjamo dopisnika naj ne raznaša v časopisih dogodke, ki se v tej obliki nikoli niso pripetite, ker stem ne žali samo eno osebo, ampak ves narod M. Sobote. Trgovina z živino je pa poglavje zase. Ona se giblje vedno v duhu tekoče konjukture. Nikdo nI dopisniku silil, naj proda svojo živino tovarni Benko. Naj bi jo prodal drugam — morda na Hrvatsko Mačkovskim agitatorjem za boljšo ceno. O tem pa dvomimo, kajti tudi mnogi Hrvati, čeravno so od Murske Sobote precej oddaljeni, dovažajo svoje živinske produkte v tovarno g. Benka v Mursko Soboto, kar bi gotovo ne delali, ako bi jih dopisnikovim somišljenikom dražje prodali. Proda se hiia z vsemi pritiklinami in lepim fundušom na dobrem mestu t Murski Soboti. Več se po-izve v KMEUCI POSOJILNICI v M. Soboti. — Razveseljiva vest. Komisija sestavljena iz lokalnih faktorjev in štirih odposlancev banske uprave si je 3 februarja 1938 ogledala gimnazijsko in ljudsko šolsko poslopje. Ugotovili so, da jc sedanjo gimnazijko poslopje, z ozirom na predstoječo iz popolnitev gimnazije v 8 razredno, premajhno, ljudsko šolsko pa, z ozirom na staro stavbo šn silno vlažno zido?je, popolnoma neuporabno za šolske namene. Po ogledu raznih stav-bišč, je komisija našla stavbišče v parku v neposredni bližini gradu, najbolj prikladno za gimnazijsko poslopje, ljudska šola za okolico naj bi se pa preselila v sedanjo gimnazijsko poslopje, za mesto pa sezidalo novo ljudsko šolo. V tem smislu so sestavili tudi zapisnik z povdarkom občine, da se mora z zidavo novega gimnazijskega poslopja najkasneje v letu 1939 začeti. Izvanredno nas veseli, da so odposlanci banske uprave imeli priliko na licu mesta videti obupno stanje naših poslopij, posebno ljudsko šolsko in da so ugotovili nujno potrebo zidave novega poslopja za gimnazijo, pri čemer bi vendar enkrat prišla ljudska šola v odgovarjajoče prostore, to je v sedanjo gimnazijsko poslopje. Novo poslopje gimnazije v parku, bo poleg tega služilo tudi v okras našemu mestu. Upamo, da b~ mogoče načrt v doglednem času uresničiti in s tem odstraniti nedostatke, ki nam delajo že več iet mnogo skrbi. — Veselica naših obrtnikov. Kakor vsako leto, se je tudi letos prav dobro obnesla. Obširni prostori restavracije g. Baca so bili nabito polni udeležencev vseh slojev našega mesta. Domača godba pod vodstvom g, Laha, je neumorno igrala in s tem povzdignila razpoloženje občinstva. Obrtniki si štejejo v veliko zadoščenje, da so bili od strani občinstva tako počaščeni in se prisrčno zahvaljujejo vsem na udeležbi. DOPISI: — Ber&ovci. Na splošno poznani trgovec z mešanim blagom g. Horvat Ferdo iz Bogojine se je 27. januarja 1938 zaročil z ugledno in simpatično gospodično Gizelo Lajnščekovo iz Berkovci. čestitamo 1 Društvo kmetskih fantov In deklet Černelavci-Veščica. Zadnje čase je zapustilo naše Društvo kmetskih fantov in deklet znatno število naših dobrih sodelavcev in sodelavk, ki so stopili v zakonski stan. Poročili so se: Tov. predsednik Kumin Franc iz Černelavci z tov. Janža Karolino iz Černelavec, tov. Kumia I?an iz Černelavci z gospodično Mikola Marijo iz Gradišča. G. Števanec Alojzij iz Tišine z tov. Balaško Kristino iz Vešči-ce. Našemu agilnemu predsedniku, borcu in ustanovitelju našega društva in vsem ostalim želi v njihovem za konskem stanu obilo sreče in zado voljstva ter upamo, da ostanejo vsi še nadalje naklonjeni našemu gibanju — Petanjci. Pretekli teden smo pokopali Kreft Ivana, uglednega po sestnika, dolgoletnega župana in dosmrtnega odbornika Radenske posojilnice. Pokojni je doživel visoko sta rost, bil je dobrodušen, vedno vese in je prav rad vsakemu pomagal raznovrstnih neprilikah. Kot župan je vstrajal na svojem mestu tudi v zelo nepovoljnih prilikah kot so bile v ča ■u evalucije, komunizma in dalje ob priključitvi Prekmurja k naši državi Kot zaveden Slovenec se je veselil da je bilo Prekmurje priključeno naši državi in je kot župan z največjo radostjo vršil svoje dolžnosti in davar javnim organom raznovrstna pojasnila Na zadnji poti ga je spremljalo veliko število naroda, kar je jasen dokaz, da je vžival splošno spoštovanje- Naj blagemu možu sveti večna iuč, njegovim domačim pa izrekamo svoje sožalje. — Satahovci. Po dolgi in težki bolezni je v preteklem tednu v 66 letni starosti umrl ugleden in v gospodarstvu jako spreten posestnik Ž6kš Matija. Pogreba se je udeležilo veiiko število prebivalcev. Naj počiva v miru. Preostalim naše sožsije. — Pordaššnci, Našemu občinskemu tajniku g. Koloia Aleksandru je pred dnevi umrla 8 letna hčerka Idul-a Pat in Paiachonu, ki sta s svojimi alami izvrstno zabavala občinstvo. Zabavo so obiskale tudi lepe maske. Vsem iskrena hvala. — Pijača in tobak. Človeška grla so kaj rada suha, zato ni nič čudnega, če se po njih pretakajo različne pijače, med katerimi alkohol ne zavzame zadnje mesto. Dokaz temu so razne :statistike, ki jih objavljajo koncem leta časopisi in ki so v mnogočem zrcalo posameznih krajev. Maožina popitega alkohola je že sama ob sebi dovolj jasen dokaz na kakšni stopnji je ljudstvo, če pa upoštevamo še denar, ki se izda za pijačo, se mora vsakdo resno zamisliti, saj je poleg zdravja načeto tudi premoženje naroda. Pri tem predvsem mislimo na čezmerno uživanje alkoholnih pijač, ki nosi v sebi vse kali nesreče. Takšne misli nas obdajajo, ko čitamo statistike popitega alkohola iz drugih krajev. Pa tudi o našem srezu ne moremo trditi, da bi stal v protialkoholnem taboru. To nam dokazujejo številke, iz katerih je razvidno koliko alkohola se je iztočilo v mursko-soboškem srezu leta 1937. Količina popitega vina je znašala 422.663 1, za ksr so plačali pivci nad 5 milijonov dinarjev. Poleg tega so izpili še 43 256 1 piva, kar je stalo nad 400.000 din ter 3137 1 žganja, likerja i. t. d. v vrednosti nad 125.000 din. Skratka : po grlu je steklo 469 tisoč 56 1 pijače za nad pet in pol milijonov dinarjev. V dolnjelendavskem srezu so bili bolj skromni. Tam so popili 129.892 1 vina, 14.816 1 piva ter 3104 I. žganja, likerja. Mnogo tobaka pa so tudi skadili. Tako so v mursko-soboškem srezu pokadili za 3.789 064 din tobaka, kar je za 149 tisoč 687 din več ko leta 1936. K vsemu temu bi še pristavili, da smo v našem srezu lansko leto porabili 565 240 kg soli. Za trgovce! Lep trgovski lokal ob cesti dam v najem. Trgovina že vpeljana. KttHAR JOŽEF trgovec v Gor. Lendavi. Izid volitev v senat V nedeljo dne 6. februarja so se vršile po celi državi izuzemši Zetske banovine, volitve senatorjev. Lista J. R. Z. je dosegla absolutno večino in dobila 17 mandatov od skupnega števila 23. GASILSTVO: Z gasilskim križcem III. vrste je Vatro-gasni savez kraljevine Jugoslavije odlikoval sledeče člane župe Murska Sobota: Černeka Zvonimir, predsednik čete D. Slaveči. Paulik Ivan, poveljnik čete Gornji Petrovci. Danč Ludvik, poveljnik čete Hodoš. Riluper Alojzij, vodja motorke, čete M. Sobota. Obal Evgen, predsednik čete Pertoča, Peterka Štefan, poveljnik čete Rakičan. Sohar Štefan, član župne uprave. Bako Karol, predsednik čete Strukovci. Stefanec Franc, poveljnik čete Šalovci in član župne uprave. Kuhar Štefan, predsednik čete Tešanovci in član župne uprave. Rehn Janez, predsednik čete Tišina. Landi Franc, poveljnik čete Križevci. Titan Josip, bivši poveljnik čete Puconci. Titan Ivan, predsednik čete Kupšinci. Novak Aleksander, predsednik čete Černelavci Na odlikovanju vsem iskreno čestitamo. Vabilo k rednemu občnemu zboru ki bo v soboto, dne 5. marca 1938, ob 8. uri zvečer v klubovi sobi (gostilna Banfi). Dnevni red: 1.) Volitev dveh članov za overitev zapisnika o občnem zboru in imenovanje zapisnikarja; 2.) Poročilo predsednika; 3.) Poročilo funkcionarjev kluba; 4) Poročilo revizorjev; 5) Sklepanje o samostojnih predlogih ; 6.) Določitev pristopnine in članarine ; 7.) Volitev novega upravnega odbora; 8.) Volitev revizorjev; 9.) Volitev častnega razsodišča ; 10) Slučajnosti. Samostojni predlogi članov se morajo predložiti odboru s podpisi najmanj 10 do glasovanja upravičenih članov vsaj 8 dni pred občnim zborom. Občni zbor je sklepčen ob navzočnosti ene tretjine do glasovanja upravičenih članov. V slučaju nesklepčnosti se mora vršiti eno uro kasneje občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu navzočih. Dolžnost vsakega člana je, da se občnega zbora udeleži. ODBOR. SOKOL »Vesela božja pot" dne 19. in 20. II 1938 v SofcoSsisem Domu. V igri, ki smo jo zaceli opisovati v zadnji štesiiki našega iista srečujemo poleg že Kavedsrsih oseb, med drugim še sledeče karakteristične osebe: Staro „G untarico" vzor dobre sna tere. Svojega sina toplo ljubi, kar je pa nt zavede, da ne bi 24 ietnemu ^smrkovcu" — ko ta to zasrnži, — postregla s klofuto. Njena goreča želja je, da privede sinku čimpreje dobro iti pridne žeako v hišo. Zato se zaobljubi Materi na Gori. France njen s o. Veternjak, obla« godsrjen z bohems&o dušo, v jedru pa mehak in do skrsjnosti pošten. Išče vedno kak „dogodek"l Starin, gorska grča, niaio trmast v jediu pa mehak kot vosek. Edina nje gova želja na tem svetu je še: Nesli bandero k Mariji na Gori. Končno še Katra, farovška kuhari ca, gospodinja in stvarni vladar v žup nlžču, Trdovratno pazi na red hi snago; čista tla, dobra jedača in pijači;, to je .njen ideal. Poleg navedenih, sodeluje pri igri še nad 30 oseb, godba t. d. Je torej prava ljudska igra. Vse teži nazaj k naravi, zdravo žn krepko — in to zdravje plapola tudi v prelepem etosu, bandera, procesije ... To je vse ! Košček človeškega bitja, hotenja in nehanja in nič več .. . Predstava bo v soboto ob 20 30 uri (i/2 9 uri zvečer; v nedeljo pa ob znatno znižanih cenah ob 15. uri) 3. uri popoldne. Vstopnice so v predprodaji v trg. Hahn Izidorja. Igro režira znani rež!ser ljudskih iger br. Nišelvicer. Ugodno prodam novo enonadstropno hišo z vrtom, letni donos 20.000 Din. Potrebno 110.000 Din, ostalo v 5 letih. Sernc, Studenci — Maribor, Obrežna 13. KITO J SIVO Metiljavost povzročajo pločnati 2—5 cm dolgi in okrog 1 cm široki črvi, ki se razvijajo v jetrah ovc, kcz, goved, svinj, zajcev, srn in druge divjačine, sem ter tja celo ljudi, ako dospejo v nje zarodki metilja z vodo ali krmo. Mladi metilji se zabodejo v jetra, hranijo se s krvjo in so jako požrešni. Ti izločujejo tudi neki strup, ki razkraja kri. Radi tega tako oslabi na metiljavost! bolana živina, ta začne hujšati, kri postane vodena in srce slabše dela. Metilji izležejo v jetrah velikanske množine jajčic, katere izločuje živina z blatom. Izven živalskega telesa se razmnožuje metiljav zarodek v malih polžih, ki žive do 1 cm dolgih hišicah. Ti poiži žive in se razvijajo v vodi plitvih potokov, jarkov, mlak In luž v močvirju, ki zaostane po poplavah. V te polže se za«leče iz meiiljevih jsjčec nastal zsrodek, ki se v njem naprej razvija in razmnožuje. Ko se ti zadosti razvijejo, predrejo iz polža, plavajo nekaj časa po vodi, dokler ne pridejo do kake trave, na katero se primejo in kjer se zabubijo. Tu čakajo teko doigo, da jih živina popase ali poje s posušenim senom ali otavo. Tako zabubljeni metiljevi zarodki ostanejo živi in sposobni zs razmnoževanje nad 6 mesecev. Iz želodca in črev govedi ali dru ge živine pride v jelra, kjer dalje ras te, dozori, leže jajSfca in povzroča bolezen: metiljavost. Predpogoj za nastanek in širjenje metiljavcsti so povodnji in mlake ter polži s podolgastimš hišicami, le v nj-h žive Zato v suhih letih «1 te bolezni Metilj lahko živi v jeirsh tudi več let, jajčka pa začne izločevati Is le ko je žs dva do tri mesece v jetrih- Metilj izleže okrog 37 000 jajčk, h teh bi se razvilo pod ugodnimi pogoji' do 10 miljonov metiljev. Dost krat se zgodi, da živina, ki popase ali poje s krmo dosti teh ire-tiijevih zarodkov, hitro pogine. Naua aena živina lahko znotraj izkrvavi skozi poškodbe, ki jih napravijo ti na potovanju po živalskem telesu. aH pa zamašijo ti zarodki rcajhne krvne žilice v možganih i n tyko povzročijo naglo smrt. Navadno pa majhna množina metiljev ed pocetka ne škod? in se na živini ne pozna, da je že okužena. (Dalje sledi) Izdelovanja Združbe trgovcev v Murski Soboti. Zapisnik sestavljen na širši konferenci vseh trgovcev sreza Murska Sobota. 12. Zahtevamo, da se na pošti M. Sobota, ki je center pošt v Prekmurju uvede red, posebno pa v telefonski službi, ker se ugotavlja, da so že mnogi telefonski abonenti prosili za izmenjavo njihovih aparatov, vendar se tem ni ugodilo. Poštna služba v Murski Soboti se pa naj spravi na isti nivo, kakor je bila pred leti. Obenem se pa naj tudi zasigura vsaj redna dvakratna dnevna dostava pisem in drugih poštnih pošiljk, ker i®amo sedaj sa mo enkratno dnevno dostavo. Nato se prijavi k besedi zastopnik oblasti sreski načelnik g. dr. Bratina, kateri izraža zadovoljstvo in veselje nad tako krasno uspelo konferenco in tako visoko stanovsko zavest, katero smo dokazali s tako lepim številom prisotnih, saj so nekateri morali priti na konferenco nad 30 krn daleč. Ko ristne so take konference, kajti dobro je, da se tako javno in primerno pO' kaže javnosti in oblastem razne nepravilnosti In težnje trgovskega stanu, po sebno pa v tako dostojni obliki. Zato tudi obljublja. vso pomoč pri višjih oblastih. Nadrejene oblasti bodo infor rairatie in zaprošene, da nedostatke odpravijo. Pray posebno pa odobrava poisamezse točke dnevnega reda in je popelnotra na mesiu, da tudi trgov-stvo izvede socijalna zavarovanja, kakor ga ima delavstvo. Prav posebno bo pa poročal in zaprosil nadrejena oblastva, da se ugodi željam nareda pri dobavi soli. Povdarja, da prekmursko ljudstvo v najodličnejši meri izpopolnjuje svoje državne obveznosti v plačevanju davkov. Glede krožnjarstva pa omenja, da isto že ni tako rssišir-jeno, kot prejšnja let*, konstatira pa, da od Sreskega načelstva v M Soboti ni bila izdana nobena krolnjarska "e gitimacija za manufakturo, ker se je smatralo to za nedopustno. Kartele pa čutimo vsi rs&jbu-lj na lastili koži, prav tako tudi obrtništvo in trgovstvo veleblagovnice in industrijske prodajalnice, zato se morajo tudi le odpraviti in ups, da bo Kraljevska vlada tudi v tem smislu rešila to vprašanje. R-idž zadrug pa pripominja, da se morajo te ločiti in s icer je rr;nogo zadrug v našem kraju, ki so dosti pripomogle članstvu, tako r .zne kreditne zadruge, zadruge z regulecijo potokov, za živinorejo ?td. Ne soglaša pa z prodajnimi zadrugami, kjer pride par ljudi, ki delajo samo za s?ojo komodlteto in v lastno korist tako na škodo članstva kot trgovstva. ter posšujejo protizakonito. Poziva pa navzoče, da prijavijo toSno take slučaje in se pridejo na Sresko načelstvo informirati, kako po slovsnje sme izvrševati ta ali ona za-diuga. ker so od vseh zadrug tam pravila na razpolago, kjer je točno določen od vsake zadtuge delokrog. Imamo pa dokaz da kjer se odvija solidna trgovina, kar je pa v Prekmurju iisk v veliki večini, tudi zadruge ne morejo obstojati, ter bodo tako tudi zadruge polagoma izginile. Tudi ne dostatki v obrtni zakonodaji se bodo polagoma sistematizirali in zbcljšali, V splošnem se je pa posrečilo tekom časa zboljšati marsikaj, ksr je Judi prekmursko trgovstvo Čutilo pod vzorno upravo svoje Združbe in pod vod ■ sivem fgUnega predsednika g, Ceha. Tudi g. spedarsk* položaj se boljši, vloge pri denarnih zavod h se večajo, ter so že na vidiku zopet* normalne razmere. Prosi pa, da tudi v naprej pošteno in odkrito sodelujemo z državno upravo, ker je le tako upati vedno na boljše gospodarske razmere. Predsednik g. Čeh se prav iskreno zahvaljuje na obljubljeni nam pomoči g. Sreskega načelnika, kaJero bomo znali vedno ceniti in ker se več nihče ne javi k besedi zaključi konferenco z zahvalo na prisotnosti ob pol 13. uri. Predsednik: Zapisnikar: ČEH FRANC 1. r. POLLAK BELA 1. r. Da soglaša gornji prepis točno z originalom potrjuje: predsednik: ČEH FRANC 1. r. (Konec). CENIK najvažnejših življenskih potrebščin Sladkor v kockah in prahu 1 kg Din 16.— Sladkor kristalni 1 kg Din 14.50 Sol mleta morska z vrečo 1 kg Din 3.— Sol mineralna z vrečo 1 kg Din 2.75 Sol min. za živ. z vrečo 1 kg Din 1.75 Moka pšenična Ia. Ban. Ogg 1 kg Din 4,— Moka pšenična domača Ogg 1 kg Din 3.75 Moka ržena Ia. 1 kg Din 3.50 Moka ržena Ha. 1 kg Din 3.25 Kavini surogati »Franck" 1 kg Din 18,— Kava pražena „Minas" 1 kg Din 68,— Kava pražena „Santos" 1 kg Din 80,— Riža glazirana navadna 1 kg Din 7,— Riža karolina 1 kg Din 10.— Rozine grške navadne 1 kg Din 12,— Rozine grške prima 1 kg Din 16,— Milo „Zlatorog" in „Schicht" 1 kg Din 12,— Milo „Zlat." in „Schicht" terp. 1 kg Din 13,- V bodoče bodemo od časa do časa objavljali vedno dnevne cene raznemu blagu na domačem tržišču. SREČNE ZURDCHE PRSTANE V VELIKI IZBIRI, V RAZNIH CENAH VAM NUDI D1TTRICH FRANJO URAR, DRAGULJAR IN OPTIK MURSKA SOBOTA KOLODVORSKA 1. V rj3je.-r= sa hiša in eden oral zemlje v Andrejcih. Poizve se pri HORVAT IVANU v Andrejcih štev. 37. Proda na neleposssfuu y Raftičanu! 1 komad sečkara m ekktr. aH Loko- mobilski pogon. 1 komad Gopei kompletno. 1 komad C rkularna žsga na elektr. aH iokcmobiiski pogon, 1 komad Siihlachse (nared) 60 mm 6 m dolgo za uporabo v mlin. S s?beni les, tesan in okrogel v Ra-kičanu in v Vada c h Št fine. letne«e, žrde, kolje za sadso drevje, škrgetlne okrogle ia žagane, (akacijove, jalove in borove), brejde za trse. Preds sa tudi %?©ig IfrosiscsSov plemenskih bifcOV. različne starosti od enega leta naprej. Uprava« Posl. št. I 439/36 Dražbeni oklic Dne 8. marca 1938 ob l/29. uri 00 pri tem sodišču v sobi štev. 18 dražba nepremičnin: hiše, njiv i. t. d. Zemljiška knjiga: Rogaševci i/2 vi. št. 175, 207, 273. Cenilna vrednost: 9882 Din. Najmanjši ponudek: 6588 Din. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču rsajpozneje pri dražbenetn naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne moglo uveljaviti glede nepremičnin v škodo dražiteija, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Srssiio sodišče s Murski Soboti, odd. IV„ dne 27./I. 1938