KATOLISK CERKVEN LIST.
,,Danica" izhaja vsak petek na celi puli, in velja po pošti za celo leto 4 gld. «Okr, za p..l leta 2 pl. 40 kr.. /a «t-i-it U-ta i ¿1 :>» k«. V tiskarnici sprejemana za celo leto 4 gl., za pol leta2gl., za certert leta 1 pl. ; ako zadene na ta dan praznik, izide ..I»*ni«;a'- -I tn poprej.
Tečaj XXXVI.	V Ljubljani, 2. listopada 1883.	List 44.
Spomkgaj se, Devica mila!
Spominjaj se. Devica mila, Da nikdar ni se slišalo. Če upno duša Te prosila, Da Ti prezerla bi prošnjo; Sej serce materno odreči Ne more detetom želja, Ne grešnika kedaj zavreči. Ki v brambo tvojo se poda.
Prešinjen ves s to živo nado, Marija, k Tebi pribežim, Zaupno, kakor dete mlado, O mati Božja! tu klečim. Objokan s sercem preskesanim Prevbogi grešnik, Mati glej! Bridkosti svoje Ti naznanim. Pomagaj v sili mi vselej.
Xe pust' me, Mati, brez utehe. Ki porodnica Božja si; Pomagaj meni iz pregrehe, Presveto Serce mi odpri! Čuj. ko iz revne solz doline Zdihujem k Tebi prebriako; Tolaži, Mati. bolečine, Molitev usliši milostno!
Zgubljene sprejmi pod peroti, Prižgi jim zopet vere žar;
V	nezmerni svoji Ti dobroti Zaverzi nas nikolj nikar!
O stoj v ljubezni nam na strani
V	težavah, stiskah zadnjih dni; Še zlasti pa nas močno brani, Ko nam že grenka smert preti.
Radoslav.
Za vernih duš dan.
Kraljestvo mertvih. V Rimu ob tergu „Barberina" stoji kapucinska cerkev na nekoliki višavi. Zadej v samostanu stanuje general, ter veliki predstojnik kapucinskega reda. Cerkev se imenuje „Santa Maria" čistega Spočetja. Med drugimi počiva ondi sv. Feliks Kantališki.
Iz zakristije te cerkve se gre po ozkih stopnjicah v zemljo in pride se v „kraljestvo mertvih.'Šc>t med seboj sklenjenih lop al« nekacih kapel ie po vsih prostorih, po stenah, po stropih napolnjenih z zgoli merliči in mertvaškimi kostmi. Vse pa je v lepem redu. (rlave so zložene v skladavnico nakviško. v prednjih in zadnjih verstah. Vmes so druge kosti. Tudi s > vmes omare, in v vsaki stoji posebna podoba, mertcv kapucin v revnem „habitu." ki ga je v življenji nosil, s kapuco na glavi, brezmesne roke derži naskrižem in križec mu je v roke privezan. Vsak ima v roei listek s svojim imenom in z dnevom, kdaj je umeri. Tako n. pr.: rBrat Peter Ant. iz Rieti t majnika 1754 itd. Večina jih ima še kožo, pri nekterih je brada ohranjena. Nekteri stoje, drugi so položeni v podolgastih omarah, iu njih postelja so kosti umcrlih sobratov.
Zgorej pod obokom je celo peščena ura iklep-sidra), narejena iz mertvaških kosti: manjši kosti jo obdajajo v polkrogu. Ves obok je umetno okinčan z mertvaškimi kostmi, v sredi in ob kotih ^e s posebnimi okinčanji — vse iz mertvaških kosti, in z naj veči višave visi luster v podobo krone, ki je zložen iz reber in ročnih kosti. Na tleh je perst. in spodej počivajo naj poslednjisi pokopani; križi so na grobeli. Tako v 5 do »> kapelah; v vsaki je druui red. drugi fcitiči — vse iz človeških kosti.
Stoteri in tisočeri tukaj vstajenja čakajo. Tn to so sami kapucini. Svoje dni stanovali so zgorej po celicah, hodili molit v cerkev, ki je zdaj ravno nad njimi: tudi so hodili po potih, kakor drugi ljudje, čutili veselje in žalost, lakoto in žejo, skušnjave in nevarnosti: zdaj je vojska za nje minula, v miru počivajo, njih mertvaške glave pa so žive pridige za žive.
Kaj praviš pa ti k temu. umni čitateljV Vem. da v Terstu in po druzih „liberalnih" mestih ni brez tacih ljudi, ki bi v divji jezi hiteli in zdajci s kladvom zdrobili in z ognjem požgali vse tiste mertvaške kosti! Pa kaj to pomaga, ker pa duše stleči in sežgati ne morejo! Ravno tako bi taki možje vero. vest. vice in pekel radi poterli in požgali: pa tudi to se ne da. Fanatizem le sam sebe vjeda. Vem, da te reči Te grizejo, pa pomagati Ti ni drugač. kakor: pojdi, spokori se, in fanatizem se bo v sladki mir spremenil, — minula Te bo želja merliče smoditi in paliti, kakor le klavci z nekakimi živalmi delajo, ne pa umni ljudje z merliči. ktere
miloserčni ljudje tudi po smerti spoštujejo, kajti bojo od smerti vstali svoj dan, če jih tudi brezverci stokrat požgo:
Zdaj pa še eno vprašanje do ljubljanskih čitateljev:
Na pokopališu pri sv. Krištofu je te dni vse nezmerno lepo ozališano, vse svitlo od lučic, vse prijazno od cvetlic; tedaj: na kterem prostoru bi se Tebi bolj prijazno in domače zdelo: pri sv. Krištofu v Ljubljani, ali na rimskem kapucinskem pokopališu. Premisli . . . Mislim, da se boš odločil za kapucinsko. Zakaj V?. . . Zato, ker je vse upanje, da izmed vsih unih 1000 in liKJO na kapucinskem pokopališu je komaj kteri pogubljen. in morebiti njih le malo še v vicah ... V kako raznih, čudnih, žalostnih okolišinah so pa muogi pri sv. Krištofu pokopanih umerli, in — kdo nam bo povedal: koliko je sprejetih, koliko odverženih pri sodbi; — koliko že rešenih iz ognja očiševauja, koliko pa jih še v njem terpi? — Molimo in delajmo za njih rešenje.
Alojzij,
po Božji iu sv. a post oljskega sedeža milosti knez-nadskof goriški, doktor sv. Bogoslovja, častiti duhovščini in preljubim vernim te nadškoiije pozdrav in blagoslov!
Nekaj več ko sedem mesecev je, od kar sem se, potem ko me je naj visi glavar sv. Cerkve poklical bil v lutro vladat ondašuji oddelek čede Kristusove, od Vas, častiti bratje iu preljubi sinovi, globoko v sercu ginjeu ločil. Žalosti, ki sem jo ta čas občutil, nisem zakrival. Prav žalosten sem l»il — ne samo zato, ker sem „odšel iz svoje dežele in od svoje rodoviue in iz hiše svojega očeta" (I. Moj/. 12, 1.), temveč zavoljo težkega bremena. s katerim sem se čutil obloženega. Ali, moja žalost je bila združena s popolno vdanostjo v voljo božjo, iu s terdnim zaupanjem v pomoč nebeško; pripravljen sem bil resnično in popolnoma svoje življenje darovati /a predrage otroke zedinjeuih škofij poreške iu puljske. katere sem bil v duhu vse skup objel tisti dan. ko sem bil škol posvečen, in za katere bi bil rad dal vse. kar sem iu imam.
Ali — rkako nerazumljive so sodbe božje iu neizvedljiva njegova pota" Iiimlj. 11, 33). Kdo bi bil takrat mislil, da že čez malo dni ostane pervostolua Gorica bre/ častitega svojega pastirja? da jez v tako kratkem času izgubim Njega, ki mi je bil dvakrat oče. posvetivši me masnika in škofa V Kako krepek je še bil in kako dostojno je opravil škofovsko posvečbo preteklega jauuvarija! Iu vendar se je zgodilo tako: skoraj prej. kot se je izvedelo, da je zbolel, bil nam je vzet častitljivi starček, knez-uadškof Andrej Gollinavr, ki je bil celih "J*"1 let svojega stauovitno delavnega življenja posvetil duhovnemu blagostanju te drage mu nadškotije, od katere je imel mnogo dokazov verlo zaslužene pokorne vdanosti iu ljubezni.
Sicer pa ni bilo videti, da bi utegnila, malo da ne. nagla nadškofova sinert imeti za-inc še kakih druzih nasledkov. Ce je kdo popred menil, da bodem kateri dan morebiti jez na goriški Sedež poklican v tedaujih okolnostih, zdelo se je to nemogoče. Pretekli so bili namreč še le trije tedni, odkar sem se bil med ljube svoje ovčice v Poreč preselil, sostolnice puljske pa ui-sem bil vzel še v posest.
Bog. ki serca do dna preiskuje, ve, kakošne misli so me tisti čas obhajale, ko sem molil, česa želel. Bog ve. tla sem odkritoserčno tolažil serca svojih vernih podložnikov. ko je bil počil neki glas, in so se začeli bati. da bodem premeščen. Iu res, njihov strah se je čez nekaj časa opravičil; za prazni raetropoliški stol goriški so izvolili mene, ki sem bil še le začel malo
ladijo kermiti in še le poskusil nositi težko breme, ki ga škofom njihova služba naklada.
V najvišem sklepu Njegovega Veličanstva presvetlega našega cesarja Franca Jožefa I od dne 22. junija t. 1., s katerim me je iz posebne, nezaslužene ljubezni imenoval nadškofa iu Pastirja Vašim dušam, — kakor tudi v slovesnem oklicu svetega Očeta papeža Leona XIII, ki me je — poterdivši v konsistoriji od 9. avg. t. 1. cesarjevo imenovanje — rešil zaveze z ljubima škofijama poreško-puljsko in me prestavil na odlični metropoliški Sedež goriški, moral sem spoznati nov, dasi nepričakovan sklep volje božje. Božjo voljo so videli v tem tudi moji častiti bratje in ljubi sinovi. Zbirali so se okoli mene resnično žalostni, pa uklanjali se sklepom Gospodovim in slednjič vdali se v svojo osodo kot sirote. Naj bi jih Bog, v čegar rokah je človeška osoda in „ki vodi človekove stopinje" (Pregov. 20, 24), berž potolažil in dal jim Pastirja, ki naj bi jih z gorečnostjo in razsvetljeno pobožnostjo vodil po poti zveličanja!
Jez pa imam česa bati se, če po eni strani pomislim, da mi je zdaj veliko veče breme naloženo, ker moram večo škofijo vladati in je torej veča tudi moja odgovornost, zakaj, „kedar so se pomnožili darovi, rase tudi račun, ki ga je treba dati o porabi darov" (sv. Greg.); po drugi strani pa prevdarjam, kako slabe so moje moči. Toda ponižavši se pod mogočno roko Gospod Boga ,.ki je rekel, „da naj iz teme luč sveti" (Kor. 4, 0); „ki zna Abrahamu iz kainnja otrok obuditi" (Mat. 3, 9); „ki vzdigue iz luže reveža, da ga postavi med pervake svojega ljudstva" (Psalm 112, 7. 8.); ki svoje izvoljence „stori pripravne služabnike nove zaveze" (II. Kor. 3, 0.) — smem terdno zanašati se, da od njegove milosti dosežem priseduico modrost njegovih sedežev. Z njeno pomočjo bom lože opravljal, malo da ne, brezštevilne in prav težavne svoje dolžnosti in hranil in varoval izročeni mi zaklad do tistega dne, ko bom moral pravičnemu Soduiku račun dati o ovojem oskerb-uištvu.
Ako poverhi tega še pomislim, da nisem tujec, ampak da sem se vernil v škofijo, v kateri sem rojen iu odgojeu, katero kolikor toliko poznati imel sem priložnost v raznih službah, ki sem jih skoz 2i> let tukaj opravljal, smem zaupno stopiti pred Vas, častiti bratje in preljubi sinovi nadškoiije goriške! Tisto ljubezen, ki ste mi jo preteklih let mnogotero, sosebuo pa takrat izkazovali, ko sem bil za škofa posvečen iu sem imel zapustiti Gorico, povračam zdaj s tem, da Vas vse skupaj in slehernega izmed Vas iz dna svojega serca v pervo kot Vaš Pastir pozdravljam in po očetovsko blagoslavljam. Mir z Vami!
Kaj pa hoče reči ta moj pozdrav in blagoslov? Zapopadeua so v njem vsa moja vošila: vošim Vam priserčno vse nebeške milosti, prav živo Vam vošim pervo, glavno Vašo srečo; goreča moja želja je darovati se za Vas. Pastirski moj blagoslov še posebno pomenja, da želim Vas videti zedinjene vse v edinosti vere božje. V tem pa, da želim Vas videti v veri edine, posnemam željo Jezusovo, ki je po besedah sv. Pavla do Efežanov določil in svoji cerkvi zapovedal, da naj „se snidemo vsi v edinosti vere" (Ef. 4, 13). Da se pa to vošilo vresniči, treba je, da vsi k temu pripomorejo, da vsakdo izdatno sodeluje. In k temu Vas, častiti bratje iu preljubi sinovi, ta dan svojega vhoda v pervostolnico opominjam.
Po uaturuem redu smo med seboj različni glede na značaj, navade in jezik, različni posebno v tej naši deželi; ali po nadnaturuem redu neha vsak razloček in vse nas druži sv. vera, — tista vera, ki je dar nebeški, ki ga je Bog sam vžgal v naših dušah, da nam je mo-
goče skoz megle tega sveta spoznati našega Stvarnika, spoznati, od kod smo in kam smo v tej solzni dolini namenjeni. Vera nam pravi, da v slehernem izmed nas prebiva duša, ki jo je Kristus se svojo dragoceno kervjo odrešil, ter da je vsakemu določen večno-srečen cilj in konec. Ta vera je občna vez, ki ne dopušča razločka med (človeškimi) plemeni; ona ne pozna bistvenih razlik in razdelitev, temuč ima vse ljudi za ude ene družine, ki imajo enake dolžnosti in enake pravice, ker so vsi otroci enega Očeta, kateri je v nebesih.
Ta vera tedaj naj se v Vas vterdi, naj v Vaših sercih čedalje rase; ona bode mogočen, najizdatniši pripomoček k miru in pravemu bratovstvu. katerega tolikanj pomanjkuje na svetu. Ljudje iščejo miru, zdi-hujejo po njem in po slogi, ali mnogokrat ne najdejo miru, ker mu niso napravili prave podlage — vere. Ker je „vera terdno čakanje upanih reči, prepričanje od reči, katere se ne vidijo" (Hebr. 11, 1), tolaži nas v stiskah in bridkostih, daje nam moč v skušnjavah, varuje nas nevarnosti, rešuje nas zlegov. Kdo bi mogel našteti vse, kar nam vera dobrega stori že na tem svetu? Vera je resnično izvirek blagostanja. — Toda ne vsaka kakoršna koli vera, ampak le Jezusova vera ima tako moč in take nasledke. Ta vera pa je ena sama, ker jo je sam Gospod Jezus Kristus iz nebes prinesel. En sam Bog je, za tega voljo mora biti tudi ena sama prava vera. „En Bog je, en Gospod, ena vera," pravi sv. Pavel (Efež. 4, 6).
Res, da vsi terdijo, da imajo vero; kakošna pa je ta njih vera, znabiti, da bi še povedati ne znali. Mnogi pravijo, da je vse eno, naj ima človek to ali to vero; spet drugi imajo nerodovitno in nedeiavno vero. Vseh teh raznih ljudi vera ne more imeti nič tistih dobrotnih nasledkov, o katerih sem govoril. Taka vera ne more ljudi ediniti in biti jim poroštvo miru; marveč dela med njimi razpor glede na njihovo mišljenje, ta pa rodi celo lahko razpor v sercih. Načelo verske malomarnosti, v kateri, mislijo nekateri, da so našli središče edinosti in miru, je nespametno in brezbožno načelo. Nespametno je reči, da je ta vera, kakor una, v tem ko še celo v tistih raznih verah, ki jih nahajamo med kristi-jani. v mnogih rečeh ena uči in terdi, kar druga taji in zameta. Brezbožnost je pa tudi, če kdo pravi, da je vse eno, naj ima človek to ali to vero, potem ko je Beseda božja, Edinorojeni nebeškega Očeta sam prišel na ta svet svojo vero oznanovat. In te svoje vere zaklad je izročil svoji Cerkvi, katero so tisti čas namesto-vali Aposteljni, dandanašnji pa jo namestujejo njihovi postavni nasledniki, papež in škofje, katerim je obljubil svojo pomoč do konca sveta (rekoč): „Pojdite in učite vse narode .. . izpolnovati vse, kar koli sem vam zapo-vedal; glejte, jez sem z vami vse dni do konca sveta" (Mat. 28, 19—20). Vera, katero papež in škofje uče, je edina vera, ki edini, pomiruje, rešuje in zveličuje. Ta je tista vera, ki je združila toliko raztresenih udov uekdanjega poganstva; ki je poderla zagrajo med Rimljani in divjaki, med Judi in ajdi, med gospodarji in sužnjimi; ki je tolikanjurat sijajno zmagala na svetu, tako da je ljubljenec Jezusov med Aposteljni lahko rekel: „To je zmaga, ki premaga svet, naša vera" (I. Jan. 5, 4).	(Konec prih.)
Kako se godi misijonarjem na Kitajskem.
Misijonske naznanila to-le pišejo iz južnega San-tunga. — Gosp. subdijakon Riehm poroča, da bi bil gosp. provikar J. B. Anzer zaradi vere skoraj muče-niško smert moral prestati. Piše namreč:
Bil je predvečer meseca maja t. 1., ko je gosp. provikar slovesno pričel v naši cerkvi šmarnice. Posebno goreče je prosil prečisto Marijo Dev. za dober izid svojega potovanja, in zlasti kristjane spodbujal, naj molijo za spreobernjenje Zautšaufu-a*.) Pervega maja okolo 5 zjutraj je sedel na voz. Spremljala sta ga dva katehista in voznik. Novice iz Zautšaufu-a niso bile ravno vesele, tedaj je bilo poslovljevanje nekako resno. Nekoliko dni pozneje smo prejeli pismo gosp. provikarja. Poročal nam je, da naše okolišine res niso vesele. Apostolski mož se vendar tega ni ustrašil.
Nekoliko pozneje nam je poročal, da bode prišel 5. maja v mesto. Brez ovire je prišel gosp. Anzer v mesto in je C. maja šel k mandarinu (višjemu vradniku). Sprejem je bil kratek in ne ravno prijazen. Mandarin ga je vprašal, če je prišel vporuikc podpirat. „Nikakor ne. Podpiram le tiste, kateri hočejo k sv. veri pristopiti, pa jih ukaz cesarjev pri tem ovira." Mandarin je vprašal dalje, če je mandarin v Jangku misijonarjem dobrohoten. Gosp. provikar je zanikal to vprašanje, ker je mandarin v Jangku naš sovražnik. Nato je bilo konec pogovora. Mandarin je rekel gosp. Anzer-ju. da se mora s svojimi tovarši poprej posvetovati: potem mu bode naznanil, kaj mu je storiti. V mestu Zauršaufu so trije mandarini, namreč: vojni, višji in nižji civilni.
Dne 11. maja so prišli vojaki v gostilno iu so gosp. provikarju zapovedali, da naj kolikor lnouoie hitro mesto zapusti. Gosp. Anzer se vsede na voz. Spremljan od mlajšega katehistn. voznika, vojakov iu velike množice ljudstva se je peljal, pa nc iz mesta, ampak pred hišo mandarina. Ker ie bila pa hiša za-perta, se je peljal iz mesta. Pred mestom se je začelo strašno mučenje. Vojaki so začeli najpervo katehista pretepati; ker je pa ta ušel, so potegnili gosp. provikarja z voza, in so mu obleko z života stergali. roki na herbtu zvezali in ga na drevo obesili. Sedaj so pričeli svoje grozovitosti; s cepci so ga neusmiljeno bili. Ko so mislili, da je mertev, so ga na tla spustili, in na to so hoteli še voz razdreti in polomiti. Vozni* se jim je ustavil in je rekel, da voz je njegov. Voz so le poškodovali nekoliko. z*\to so pa poropali vse: obleko, denar, mašne reči, in potem odšli.
Uro po odhodu gosp. provikarja so prišli zopet vojaki v gostilno, so katehista oklofutali in mu veleli, naj hitro beži. Starejšega katehista ravno ni bilo doma. Mlajši je hitel iz mesta, in našel je ne daleč od mesta gosp. provikarija, pa v prežalostnem stanu, ker ni bilo pri njem več znamenja življenja. Še le čez nekoliko časa je zapazil, da kri zopet teče po životu, in da je še živ. Pride pa miloserčeu pogan ravno mimo in pomaga katehistu predrazega terpiua 7 Ji44*» daleč nesti. Tam sta najela voz in tako prišla v IS Ji" oddaljeno vas, kjer so katehumeni preganjane sprejeli. Bilo je že polnoč. Drugi dan proti jutru, okolo osmih, je gosp. provikar vžil malo čaja in nekoliko nerazumljivih besed govoril. Ob tem času je priderdral voz od mandarina. Ljudje, kateri so prišli z vozom, so rekli, da njih gospod ni vedel ničesar o tem hudodelstvu in to zelo obžaluje, ter ga prosi, naj pride k njemu. Pa kako? Gosp. vikar je bil tako poškodovan, da ni mogel sesti na voz.
*) Šantuug ali Šandun je primorska okrajina severne Kine, ob Rumenem morji z 29'/,, milijona prebivalcev, domačija Konfucijeva. Misijon južnega Šantunga je razdeljen v tri ,,Kue4< ali okraje: Jenišaufu, Itšaufu in Zautšaufu, njih glavna mesta se ravno tako imenujejo. Gosp. Anzer je hotel novo-verce Zautšaufua v veri poterditi in varovati, ker s silo so jih od keršanstva odvracevali.
**) „Liw je kitajska dolgostna mera — 300 stopinj.
Štirje možje so zadeli posteljo in ga nesli v mesto, starejsi katehist pa je sedel sam na vozu, ker mlajša oba sta bila pobegnila. To je pripovedoval zvest katehist, kateri je v ravno tisti vasi pridigoval. On je gospoda Anzer-ja videl in je mislil, da je gotovo mertev, tako so ga bili raztepli.
Tako je pisal gosp. Riehm, kateri je bil tadaj sam v Puoli, središči misijonskem. Pismo je došlo 20. julija t. L, in s temi vtisi so se štirje novi misijonarji podali 26. julija na pot v misijon. Hvala bogu, dajeprovikar smertne nevarnosti rešen in bo mogel v svoji serčnosti misijon v teh stiskah še podpirati. Žali, da noče o svoji nesreči nič povedati. Pisal nam je tako:
Danes vam pošljem letno poročilo; konec bodem prihodnjič poslal. V Zautšaafu so me hudo zdelali „in odium religionis," iz sovraštva do vere. O tem bom pozneje poročal; danes bolj potrebne reči. V Zautšaufu so mi ugrabili, okoli 170 tael (1 taela = okolo 50 kr.). V Zinanfu. Tschifu imam doljje, k temu moram pa še vsaki dan 70—SO oseb preživiti . ..
II koncu piše gosp. provikar ob kratkem:
„Prašal sem trinoge, zakaj da me tepejo V Ako so hoteli denar, naj bi si ga bili vzeli. Kričali so le: Nečemo tvojega imetja, le tvoje življenje hočemo. Ti si višji katoliške cerkve... Ti unraš umreti!" Na glavi imam šest ran. levo nogo so mi zlomili, in herbet je ves otekel od udarcev. Vsled udarcev me kri zaliva .
Sinom v spomin.
O nežno ti drevo, Te milo ogledujem. Ker zlo si še mlado. Zato te premišljujem.
Prelepa tvoja rast. lii udov tvojih zdravje, Je meni pač na čast. In lii oje je veselje.
Te Bog res stvaril je, A meni te je zročil. Skerbiin, da naj za te, Mi ostro je naročil.
Skerbel sem pač za te, Za majhino rastliko, Izredil da bi te V podporo si veliko.
Okopal mnogokrat Previdno okrog tebe, Porezal kterikrat Škodljivo sem za tebe.
Sem čedil, trebil te, Zamudil pač nič nisem, Ter storil vse za te; Pa brez skerbi še nisem.
Škodljivi se merčes Na tihem rad zaleže, Ki kuga je dreves. Življenje jim spodreže.
Sem gledal dan na dan Skerbno in zlo pazljivo, Da spravil vse bi stran, Kar deblu je škodljivo.
Strupeni zimski mraz Iu soluce ti pekoče
Govori tu v obraz, Ce storil sem mogo če ?...
Ve nogi ljubljeni, Ki toliko terpite, Ve roki revici — Ve sinu govorite!
Obili grenki pot, In žulji vi kervavi, Ti pričaj mnogi pot Na sivi moji glavi.
Poslušaj, ljubi sin! Kaj za te sem vse storil; Vse priča, da ti sin Si meni glavo obelil.
Naj bo — minulo je, Vesel se zdaj spominjam, Vživaje upanje, Da sad enkrat uživam.
Oh sin, preljubi sin! Ti zvezda moje sreče! Pri tebi bom terpin Hladil si čelo vroče.
Ti staro boš drevo Oskerboval, sin ljubi, Zatisnil mi oko, Pregernil mene v trugi.
O dragi, dragi sin! Mlado ti zdaj drevesce, Boš staremu še sin, Boš ljubo mi očesceV
R—r—n.
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Iz Ljubljane. (Vprašanja pri poslednji duhovski poskušnji od 2. do 4. vinotoka.) Ex Theologia dog-matica: 1. Ecclesiam esse infallibilem, probetur ex ejusdem fine et ageudi ratione. — 2. Ss. Eucharistiam esse sacrificium, probetur ex s. Uteris novi foederis et rationibus theologicis.
Ex Theologia morali: 1. Quaenam sunt causae ad peccandum incitantes? quid homini christiano respectu ad illas incumbit, ut peccata vitet ? — Descri-bantur peccata adversus bonam famam proximi, interna et externa, simulque gravitas eorum definiatur.
Ex Jure canonico: 1. Consuetudo, etiamne fons est juris canonici, et quibus tunc debet esse ve-stita conditionibus? — 2. Quidnam ecclesia, quidque potestas civilis respectu sepulturae praescribunt ?
Expositio exegetico-homiletica: Fiat lingua vernacula exegetico-homiletica expos: :io pericoparum epistolae atque evangelii, quae leguntur Dominica 22. post Pentecosten, nimirum epistolae ad Philipenses cap. 1. a versu 6. usque ad versum 11. inclusive, et evangelii s. Matthaei cap. 22. a versu 15. usque ad versum 21. inclusive.
Iz duhovnega pastirstva: 1. Zakaj je duhovnemu pastirju krotkost potrebna? — 2. Kako se od uderžanih grehov in kazen naravnost odvezuje? — 3. Katere pomočke naj duhovni pastir svetuje njim, ki hrepene po višji popolnosti.
Pridiga: Naj se napravi govor po besedah Jezusovih: „Ako ne vidite znamenj in čudežev, ne veru-
jete." (Jan. 8, 48.) Vpeljava naj se popolno izdela, izpeljava in sklep naj se pa le bogato osnujeta.
Kerščanski nauk: Za učence ljudskih šol višjih razredov naj se vprašaje razloži resnica: Sveti Duh je oseba in sicer tretja božja oseba.
Z Vač. (Križev pot na Slemšeku.) Ljuba „Dan.!" prepričan sem, da rada naznanjaš, kadar se v kaki fari kaj posebnega stori v povikšanje božje časti; nesi, ako te je volja, še naslednje verstice med branja željni keršanski svet.
Dvajseto nedeljo po binkoštih, v dan sv. Hieronima, je bil blagoslovljen nov križev pot pri podružnici sv. Križa na Slemški. Povod k temu je bila dobrotnica s podružnice sv. Leonarda v Kanderšah. ki je v svoji po-sljedui voji 173 gld. za križev pot na Slemški darovala.
Res. da novega in od mnozih zaželjenegaTkriže-vega pota ni kak domač podobar slikal, tudi okvirov ne napravil, in to za to ne, ker se pri domačih podo-barjih, če tudi so nekteri vse hvale vredni, delo predaleč zavleče. Prepričan sem pa tudi iz lastne skušnje, da se tudi na ptujem dobro slikani križevi poti dobijo s primernimi in okusnimi okviri in po nepretirani ceni. — Križev pot, za Slemšek naročen, je bil všeč slehernemu, ki ga je videl, ne le priprostcmu kmetu; tudi takim, ki se na slikarijo umevajo, iu cena se nikomur ni previsoka zdela. Naročil sem ga pri gosp. Heiudlnu na Dunaju. — Čast komur čast, — hvala, komur hvala.
Ob O se je razvila procesija izpred duhovnije po 3/4 dolgem, skoraj vedno stermem in zavoljo dežja sem ter tje močno blatnem potu. Postaje_j(L_neslo 14 poštenih fantov iz fare, vsaki eno. Zji_postajami je stopala duhovščina in za njo možki in ženske v lepem redu. Tako smo prišli med lepo vbranim zvoneujem, pokanjem mo^iarjev iu molitvo^s^ rnžuivenca .okoli desetih na prijazni .^termi hrib, kjer stoji lepo zidana in okinčana cerkev ^vv Križa.
V cerkev pridši je pred veliki altar sv. Križa postavljene postaje čast. P. Leonardi iz Brežic blagoslovil in potem vsako na odločeno mesto postavil, pri kteri je ob enem obmolil zadevni oddelek sv. Križevega pota. Na lečo stopivši je kratko in prav poljudno govoril o pomenu križevega pota, pa kako naj se moli, in o odpustkih, kterih se zamore taisti vdeležiti, ki sv. križev pot prav moli. — Po pridigi je bilo darovanje za križev pot, in po darovanji je imel čast. P. Leonard slovesno sv. mašo.
Obžalovati je, da se take, nenavadne slovesnosti keršansko ljudstvo ni v obiluišem številiTvcTeležilo. Res, vreme je bilo deževno; pravi kristjan in častivec sv. križa pa mora vedeti, da pot, ki v nebesa za križanim Jezusom pelja, je robata in sterma, da sv. križ .je kristjanu na zemlji luč in v nebesa ključ. Jan. Biulnar,
župnik
Gorica. Milgsp. kuez-nadškof, kakor piše „Soča," so 24. vinot. pervič po svojem prihodu imeli vradni shod s svojimi svetovalci. — Zjutraj ob sedmih so maše vali v kapeli usmiljeuih bratov, ki so obhajali svojega varha nadangela Rafaela. — Potem so se odpeljali v samostan čč. oo. kapucinov, kterih gvardijan je P. Rafael. — Pretekli četertek so bili podali se obiskat Videmskega nadškofa preč. Andreja Casasola; ondijebil tudi msgr. Cappellar, naslovni škof s Cirene.
Serčna angleška deklica.
Pri sodniji v Nottinghamu na Angleškem je imela 171ena deklic^ hitj davna priča in ob enem priseči. Sodnik je"zahteval, da ftaj priseže na biblijo (nrotestan-sko), čemur pa se je deklica uperla, rekoč, da je ka-toličanka in na protestanško biblijo ne bode prisegala. Sodnik ji ^ri^ovarja, da tudi katoličan dr. H^nes je več
keU50kra<j>4segeLft^ t^b&lijo. na kar mu pa deklica odverne: „Jest nisem^iiJžaJ^	toda ua to
biblijo, ktere raoJI^SFČlTnepofe^uii^ie prisežem."
Sodniki si ne vedo sveta, razun da obravnovo od-lože in sklenejo, da hočejo izprositi si katoliško sv. pismo od katoliškega Škota, na ktero ie deklica z dobro vestjo smela priseči. — Oast in poštenjeneprestrase ui sfjoznovavki katoliške vere!
Od te 171etne gospodičiue se imajo marsikteri katoličani kaj učiti na pr.:
1.	Bukvarji katoliške vere, kteri brezvestno prodajajo luterauske biblije, pa še celo brezbožuosti. ki so zoper nauke vsake biblije. In ne rnauj katoliški časnikarji, ki take reči priporočajo. (Celo eden vladuih listov si je tako očitanje v svojih inseratih že nakopal.)
2.	Učiti se ima od značajue katoliške deklice „katoličan" (?) ali saj po katoliško keršeu Slovenec, ki je po Slovenskem protestauške biblije trosil.
3.	Učiti bi se imeli od te deklice tudi gospodje nekje tam doli blizo Turškega, ki hočejo vestne katoličane siliti, da bi judom v roko prisegali na sv. pismo, ter na svete Evangelije! „Vestna svoboda," pa tortura vesti: kako se to zlaga?
Ta je vojak, da je kaj!
V „Missiousblattuu pravi nekdo v pogovoru z vojakom: „Pri soldatih je nekaj čudnega, česar ne razumem." — „Kaj pa?" vpraša soldat. — Gotovo nad vašo pogumnostjo nobeden ne dvomi. Serčni vojšak se zažene v sovražne verste, tudi če ima gotovo smert pred očmi. Pogumen, ueprestrašeu je preu topovskimi žreli : in vender ima malokrat tisto serčnost, da bi v kasarni pokleknil iu molil, kakor ga je mati učila. „Tega ne razumem." — „Od kod je to V"
Gospod, zdaj sem se nekaj spomnil, kar se je ue-davno zgodilo prav v moji sobi. odgovori vojak. „Klen novakov, predno se je vlegei spat. je pokleknil k postelji in opravljal svojo večerno molitev. Iu naj bi bili Vi vidili, kaj se je počenjalo! Eden je vcrgel vanj svojo kapico, drugi kaj druzega. To ti je bil smeh, žvižganje, neki glumač je sedel na posteljo iu mu je v uho kričal. (Ker je bilo to v drugoverski deželi, je mogoče, da so bili med temi vojaki tudi kaki drugo-verci, zakaj katoličan mora biti že prav hudo zaveržeu in nesramen, kteri zoper svojo lastno vero tako rohui!) Toda naš novak ostane stanoviten in nič se mu ne mudi, da bi zato svojo molitev obkrajšal. Drugi večer je vse radovedno, če bode novak zopet poklekuil. Pa res, poklekne, in nespodobnosti se vnovič prično, huje kot poprej. Novak moli kleče, kakor ko bi bilo vse mirno okrog njega. Tretji večer ravno tako stori, iu tu je bilo ropotanje že nekoliko pojenjalo. Oeterti večer je bilo še bolj tiho. Šesti večer je eden „kamerailov* zaklical: „Ta je soldat, da je kaj: on se ne ustraši ognja!" In od tistega časa je vsak imel spoštovauje pred novakom. To se pač pravi svojo vero pošteno in stanovitno pričati.
Jezus naša \jubezen.
Jezus, vir ljubezni svete! Tvoje Božje je Serce; Od ljubezni Tvoje vnete Naše serca naj gore.
Nas pogube odrešiti, Te ni stalo pretežko, Se za nas učlovečiti In stopiti na zemljo.
Grozne muke na telesu In na duši si prestal, Ko pribit na terdem lesu Si življenje za nas dal.
In še zdaj za nas daruješ Se Očetu večnimo, Naše duše nasituješ Z lastnim mesom in kervjo.
Oh, odpusti, Jezus mili! Zdaj Te prosimo lepo. Ker smo tolikrat žalili Serce Tvoje presladko.
Zdaj želimo Te ljubiti, Gnade nam le k temu daj, Te nikoli ne žaliti, K Tebi priti v sveti raj.
Da bi Te še kdaj zgubili, Tam se bati več ne bo; Večno bomo Te ljubili, To veselje bo sladko.
A. V.
Borba v sedanjosti.
(Dalje.)
1. Dejanje. 2. Prizor.
(Soba. kjer rudeckar piše.)
Zariel časništvu. Zatiraj vsako dobro branje, Okuži bukve in pisanje, Lagaj, da duše človek nima nič, Da basen je, kar zove se hudič; Ak bomo jim na pekel vero vzeli, Tud' na nebo ne bodo več verjeli. Povsodi hlini prav se ko možak, In ti verjel nemarnež bode vsak. In mnogo od stoletja tega grudi. Kako se svet zastran napredka čudi. Bod' gibčen za zanikernost, za greh, Napaki vsaki urno daj pospeh. Jaz iskal misli ti bom navdihniti, Pero strupeno vselej ti voditi. Pomagaj mi, potem je naša zmaga: Jaz hočem čast le: tebi cvenka, blaga! Jaz dam obilni tebi honorar: Napredstva sloves, — tu imaš pa d'nar!
Časništvo. Nad gojim čem. o čem se maščevati,*) Nad tem kerščanstvom. ki ga serce čerti, Prišel je čas to sužujost zakovati, Težil nje jarem nas je v temo smerti. Predolgo smo terpeli in molčali, Zdaj bomo svojo silno moč skazali. Jaz služim tebi, knez mogočni mraka, Vklonit' pred nami moč se mora vsaka!
Zariel.
Končala delo pervo zdaj je noč, In že pripravljen veri je pokop. Podpira javni tisk že našo moč: Evropa, tresi se, odpert je grob! Odide.
*) Gojim, t. j. nejud, kristjan in pogan.
Zbor. (Na odpertem odra.)
Mi čertimo, kar smo iz raja pregnani, In večno mi zlobuosti bodemo vdani! Sladkost, ki jo zdaj še čutimo, Je ta, da vse Božje čertimo, Sovražimo božjo ljubezen, Mi čertimo vekomaj kar Vso sleherno boštveno stvar. Človeka končajmo, končajmo, Mu trona posesti ne dajmo, Ki dal mu ga Božji je spas, A v pekel zavergel je nas! Končajmo človeka do dna! To sladka je radost pekla!
3. Prizor.
(Prostor pod milim nebom.)
Evropa.
Kako se žalost moja bo končala, Kdo mi osušil solzno bo oko? Oj, groza merzla me povsod obdala, Luč vsake nade zgini'a mi bo! Merliški že obdaja me zavoj, Kot mertva godba čut navdaja moj! Podobe radostne mi vse bežijo, Temnejši, bolj černa prihaja noč; Obrazi černo-grozni mi pretijo: To pekel sam je, vsa njegova moč. Satanska radost moj pogin jim je Oko v prihodnjo8t rada bi dvignila In zerla, kaj mi ona krije še; Kako pogledat' še bi se derznila? Prizore kaže morda bolj temne . ..
Zgodovina.
Tako bridko ti nisi še tožila, Tako nis' bila žalostna nikdar; Sicer si mnogo rano že dobila, Pri tebi šel je mimo mnog vihar. Ak černa noč pokrila je tvoj tir, Že z jutrom prišel radosten je mir. Pisala prošlih časov res sem dela, Začertala sem mnogo tud' s kervjo; Pač nikdar nisi bila prav vesela, A zlo je kmalu zopet memo šlo: Evropa, vzrok povej, kaj te teži, Kje je nesreča, kaj te tak skerbi?
Evropa.
Odkar sem se s teme spreobernila, Ko nad menoj je plaval božji duh, Odkar nebesa 80 me poljubila; In me navdal je: „Bodi" drug; Odkar deležna sem postala blišča, Resnice luči večne Kristove, Odkar so s križem krone, vsa svetišča, In persi hrabre lesketala se. Odkar je Bog svoj nauk posejaje Na zemljo svojo zernice vsejal, Namen z božanstvom združen mi je dal; Ko je počasi tajala se skorja In Bog pri tem nas združil je svetlo: Odkar je luč sijala od obzorja Na narode nove kresno, svitlo: Od takrat ni bilo tako mi tesno, Ak tud' nevarnost je velika b'la. A kjer stojim zdaj, to zares je brezno, Ni b'lo še tako strahovitega. Da večkrat res mi luč je že gorela,
Kot bi se celi svet majal; A zdaj, da bi prevaro z vati smela ! Jaz slutim, svet moj bo se vžgal AT ni pomoč zame res ene? Mogoča li rešitev zame —
Glas Zarielov: Ni nobene!
Zgodovina. Kedo? sam dajmon*) guči to! Ki storil delo je bridko; To, kar Evropa sluti, mar Ni to le sen, le prazna stvar? Evropa (se ozira) reva že je odšla, — Njej bom besede balzama Na rano hudo zdaj kapnila, Z besedo milo jo hladila.
Zbor. Kdo je kot Bog, Otme z nadlog! Zaupaj vanj! Peklenski stan In knez noči Nima moči
Proti neskončnemu tebi Bogu; Vselej pomoreš krepostnemu.
Božji sinovi, Ki ste njegovi; Ste mu zvesti, Blizo stoji; Stojte serčno, Zmaga vam bo! Jezdeca, voz je pogreznil Gospod, Izrael rešil je, slava mu bod'!
Kdo je, kot Bog, Rešil z nadlog? Velik, močan — Izrael bran', Zlobni v morje Se potope. Pojdite urno in serčno na boj, Nič ne premore peklenski vam roj. Pojte na boj! Satanov roj Nima moči, Zmagate vi! Bode naj vsak Božji vojšak! Naj le divja temote oblast; Delajte vi za Zveličarja čast!
(Dalje prih.)
Razgled po svetu.
Dunaj, ki ima vsakterih „tičev," ima tudi nekaj tacih študentov, ki hočejo 4001etnico Lutrovo proslavljati. O nekem klicu „bemoster Häupteru k temu, ki vse pred Lutrovim časom tako rekoč v nič deva, pravi „Vaterland," da to „so prav za prav zgoli vpijoče ža-ljenja zoper vse Nemce, kteri so pred Lutrom živeli, in zoper vse katoliškeučenjake in študente na Nemškem po Lutru. In tega naj bi se nemški dunajski študentje vdeleževali ?!" — „Missionsblatt" v Diilmenu 28. okt. pa pravi, da „na-
* Dajmon je hudobni duh.
stopno lutrovanje protestantje vpeljujejo z nezmernim hvalisanjem Lutra samega in z neverjetnim psovanjem katoliške Cerkve. Temu poboževanju (Vergötterung) pa uporuje prav posebno zanimiva knjižica: „Luther gegen Luther" (4 natis), ki se za nektere krajcarje lahko naroči v katol. bukvami.
Rimsko. Buteniev je postal ruski poslanec v Vatikanu. — Dunajski knez-nadškof dr. Ganglbauer je bil 27. okt. pred sv. Očetom.
Kolera v Egiptu, kakor pišejo, jih je pobrala čez 28 tisuč; drugi mislijo pa, da jih je veliko več umerlo. — Sedaj se je boje zopet začela — blizo Aleksandrije.
V	Monsu na Belgiškem so katoličani pri poslednjih srenjskih volitvah dosegli zmago, ki je vredna daljnega slovesa. Mesto Mons je dozdaj veljalo za močen ostrožnik frama8onstva; snovali so ondi očitno, da hočejo vse usmiljene sestre pregnati iz mesta. Katoliški kandidat je dobil 852 glasov, frajmavrarski kandidat Pecher pa, ki se je za „kulturtrobentarja" razglasoval, jih je vjel samo 427. — Vse pravice lahko dosežejo katoličani, samo če so zuačajni in edini.
V	Varšavi v neki višji ženski šoli, ki je bila pod cesarskim varstvom, je policija zasačila rudečkarsko gnjezdo. Bila je v tej napravi živa kuga za um in nravo; celo samomori so se godili med temi goskami. Mnoge neslanosti in napake so se slišale nedavno tudi o tistih rusiujah, ki so hodile v svobodnjaško Švico v visoke šole, ne da bi bile doma pri inetii iu kuhalnici ostale. Sej se vidi, kolikim celo moškim se možgani zmešajo, kadar mislijo, da so se učenosti nazobali. — kaj še le ženske!
Amerikanske novice. Brezverskešole. Tudi amerikauski krivoverci priznavajo, da brezverske šole so popolnoma nezmožne nravuo dobre iu koristue ljudi odgojati. Zarad tega je tudi shod temuo-rujavih pridigarjev episkopalnih krivovercev v novem Jorku krepko priporočil, da naj zamurci na Jugu napravljajo farne ali srejijske šole (namreč brez verskim šolam nasproti).
Čebelarji v Viskousinu se hvalijo. Eden piše: Se nikoli se ni toliko medu pridobilo, Kakor letos. Jan. Motel v Hustisford-u je od 2UO rojev dobil 4 tone (nekake sode) medu.
Ropar je z življenjem plačal. Avg. Kindorf je na Viskonsinskem ustrelil orla, ki je po perutnicah meril 7 čevljev. Tolovaj je bil ravno napadel neko tele, ko je Kindorf prišel inemo.
Toča je v dolini Ohio ob koncu kimovca šla tako strašna, da je končala vse, kar še ni bilo pod streho; 2—4 palce na debelo je pokrivala zemljo.
Kako železnica ljudi žre! V deržavi m«vo-jorški je v pervih «> mescih tega leta l«'»o ljudi na železnicah konec storilo, 4<)1 pa jih je hib ranjenih.
liratovske zatleve.
Zalivala.
Stotisočkrat bodi prav serčna zahvala Mjiteri Božji 7 Žalost in 7_Veselj in sv. Jožefu, ko sem se TmT njima priporočil pri sv. maši. in sem resnično uslišan in bilo mi je res pomagano v mojih dušnih in telesnih potrebah O Marija in sv. Jožef, prosim vaji iu priporočim se vama, pomagajta mi še enako za naprej!	(S. J.
Koledar za prihodnji teden:
5. listopada. S. Emerik. — G. S. Lenart. — 7. S. Engelbert. — 8. Gotfrid (Bogomir). — 9. Obletnica posvečenja stolnice najsv. yZveličarja v Rimu. — 10. S. Andrej Avelin. — 11. Šest in dvajseta nedelja po Bink. (5. ostala po Razglaš.). Varstvo Marije Dev.
Listek za raznoterosti.
Iz Ljubljane. Srednje-afrikanski misijonar Jan. Dichtl, rojen Štajarec, se je 30. t. m. zvečer samo za nektere ure mudil tukaj. Prestavši v Hartumu grozni legar, ki sicer vsacega Evropejca v nekterih urah v grob spravi, je prišel v Evropo zdravje si vterdit; pa na novo ga je mačuh smertno napadel, ter se je komaj še obranil. Hotel se je že zdaj verniti v Afriko, pa zdravniki mu ne pustijo. Povernil se je torej iz Verone v Gradec. Bog vterdi zdravje preblagemu misijonarju!
V	Vsih Svetnikov praznik so knez-nadškof v Gorici p9 sv. maši podelilj papežev blagoslov.
Oast. gosp. Blaž Šoklič, mestni župnik v Škofji Loki,.je postal knežje-škofijski duhovni svétnik.
Čast. gosp. Žiga Bohinec, kn. šk. kaplan in tajnik, je izvoljen za pravega kn. šk. konzistor. svétnika in preglednika cerkvenih poštevov.
V	Polji so preteklo nedeljo slovesno sklenili 4 nedeljsko slovesnost v spomin lOOletnega obstoja ondotne farè. Pridigali so dopoldne milostni gosp. stoiai__prošt Jj> ž ef Zupan, ki so tudi popoldan sklenili slovesnost po litanijan s Te-Deum-om in pontifikalnim blagoslovom. Ljudje so bili silno razveseljeni ; — sej tudi lahko po lepih slovesnostih, ker je upati, da cela fora je lepo z Rogom spravljena, ker je naj veči sreča, ki se pod nebom more misliti. Bog jih tudi ohrani v svoji gnadi!
Xa Videmskem je une dni stekel pes oklal več dečkov in deklic. Kolik strah, in nevarnost pa nesreča ! Ubogi otroci in njih starši ! — Taka stekla zvér pa nam nar bolj živo pred oči stavi tudi stekle ljudi, kteri s pohujšanjem mladino in odrašene okužujejo, ali pa drugač terpiučijo. Une dni je na starem tergu neki °*"potepuh dečku, ki mu je naproti prišel, iz porednosti nogo nastavil, da je revež na kamuiti tlak na usta te-lebnil. se okervavel in na ves glas milo jokal ! Ali ni vreden taki brezserčen zanikarnež. da bi se tri dni ob suhem kruhu in vodi postil? — Še hujši okuževalci so tisti, ki očitno preklinjajo, se pridušajo in rohnijo po zverinsko; nad vse pa vlačugarstva po očitnih krajih iu raznih prostorih. Če za koga, bode za take strašna sodba, pa tudi za tiste, ki to terpijo.
Rim je bil roženkransko nedeljo zvečer v preslav-ljanje tega praznika tako zalo razsvetljen, da celo naj bolj liberalni listi to popisujejo in „Messaggero," priznava, da prostomišljaki niso bili nikdar kaj tacega zmožni, kar so zdaj katoličani skazali.
V	Teiovcn je 5. okt. umeri ondotni stolni prost P. A. Pichler, star H2 lét. Rojen je bil na Zilskem v Mavtenu 1. 1 «SO 1, posvečen 1. 1825, stolui prošt je postal 1. l-SOS. Pri svoji zlati maši je bil dobil od cesarja red železne krone III verste. Svojo veliko bukvarno je zapustil bogoslovskemu semeuišu. R. I. P.
Sivi lasje — od kod? Zdravnik Evg. Fazio, kakor piše „Eco,* je sostavil tehtno poročilo o potresu v Iskiii nri Neapolu. Pravi, da tudi v tisti strahoti so nekterim lasje nagloma osiveli. Neka gospa "ki je imela poprej temno-rujave lasé, je o potresu vsa osivela. Dva dečka med, 10. in 14. letom, ranjena na glavi, imata sem ter tje čope ali pa posamfizne_hele_lase. Zdravnik Cocchi pravi, da je vidil 4—5 dečkov med 12 in 14 leti s čopki belih las, ki so jih dobili od strahú in groze pri potresu. — Pogumni brigadir Bernasconi je vidil v kasarni, da se mu stopnice vdirajo pod nogami in ob enem je padajoč obok žugal ga skvečiti, zraven njega je že strela predrazega tovarša mu ubila; on pa je urno tekel po grobljah ljudi otevat. Ta
verli vojak je bil med drugimi od svojega višega poslan tudi na Iskijo, — in tudi on je imel čope osivelih las na glavi. — Topliški predstojnik v Bellazzi, neki Vin-cencij, je bil 16^ dni j>o_potresu skoraj ves osivel, čudno pa, da polovica glave mu je bila bela, .druga pa ostala rujava.	__
Duhovske spremembe.
V	Ljubljanski škofiji. Kanoniško vmeščeni so bili naslednji prečast. in čast. gg.: Jan. Bab ni k na du-hovnijo Topliško (25. kim.); Jan. Urbanček na Ter-novo. in Al. Rožič na Krašinjo (26. kim.); Jan. Šafur na duh. Grahovo in An t. Stenovec na Sela pri Kamniku (8. okt.); Ferd. Kogej na Zgornji Tuhinj (22. okt.).
Prestavljeni so čč. gg.: Mart. Malenšek iz Cer-nomlja k sv. Petru v Ljubljano; Jož. Poklukar iz Srednje vasi v Bohinju v Spodnjo Idrijo; Fr. Perpar iz Kostanjevice v Trebno; Jan. Šega iz Radeč v Kostanjevico ; Jak. Strupi iz Ternovega na Notranjskem v Radeče. A nt. Brodnik iz Postojne k Sv. Križu pri T.; Jan. Lavrenčič iz Logatca v Postojno; Jak. Ferjančič z Rovt v Logatec; Pet. Ogrin iz Bo-štanja v Podzemelj; S i m. Ažman iz Bohinjske Bistrice v Boštanj; Fr. Rozman z Jesenic v Boh. Bistrico; Jan. Šlakar z Gorij na Verhniko; Fr. Gregori z Brezuice v Görje; Andr. Karlin iz Smlednika v Šent-juri; Jan. Molj iz Teržiča v Smlednik; Matej Kljun iz Šmartina pri Litiji v Polhov gradeč; Rok Merčun iz Stare Loke v Šmartin pri Litiji; Jan. Piskar iz St. Lorenca ob Tem. v Černomelj; Gabriel Weiss z Verhnike za administratorja v Zaplano; Jož. Lavtižar iz Šeutjurja za administr. v Bukovšico; Fr. Jančar, duh. pom. v Podzemlji, je za farnega oskerbnika poklican na Dunaj; doktoraud Jan. Janežič za duh. pom. na Breznico; novomašnik Jan. Vavpetičv Metliko; Fr. Doli nar iz Polhovega gradca gre v začasni pokoj — v Horjul, A. Türk v Teržič.
V	knežje-škofijsko seme niše so na novo sprejeti gg.: Jan. H1 a d n i k z Rovt, Jož. P i r c z Dobrave, in Jan. Volk z Brezovice.
V	Goriški nadškofiji. Čč. ug. so tako-le imenovani, postavljeni ali prestavljeni: Jan. Gerbec je imenovan nadškofov kapelan; Hil. Zorn namestni katehet na realki; Angel Centozzo, namestni ka-tehet za^delavnl^ke šole; Fr. Goljevšek postane kapelan v predmestji Piazuti; Mih. Vuga. kap. v Bi-ljani; Jak. P i r i h. kaplan v Merni; Val. Brezavčič, kapi. v Kanalu; Fr. Bavden, kaplan v Mossi; Fr. P avle ti č, kaplan v Lučiuiku; Jan. Kokošar kaplan v Cirknici; Ferd. Tomaži č, kaplan v Košani; Štef. Brežan, vik. v Doberdobu; Fr. Pipan, kaplan v Rončiui; Barban M oran, kaplan v Ogleju; Fr. Rožič gre v začasni, Jan. Sera val le v stalni pokoj; čast. g. Kastelic je postal katehet v uršul. šolah.
Dobrotni darovi.
Za študentovsko kuhinjo: Čast. g. A. Vonča 1 gld. Neimenovan čast. P. 2 gld. — Čast. g. župnik Fr. Le-vičnik 5 gld.
Za sveto Detinstvo: Iz Ž(rtine po čast. g. župniku 10 gld. •
Za cerkev Jezusovega presv. Serca: Iz Zaline od udov in dobrotnikov 15 gld. 70 kr. po čast. g. župniku.
Za afrikanski misijon: L. Velkaverh 1 gld.
Za sv. Očeta: A. Peharec 1. ces. cekin.
Za vstav, duhovnov prestopivših iz razkolništva v Carigradu: Čast. g. Fr. Marešič 2 gld.
Odgovorni vrednik : Luka Jeran. — Tiskarji in založniki : Jožef Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.