Marija Makarovič Prispevek k zbiranju ledinskih in parcelnih imen Na primeru izročilne pogodbe iz Orehovice V članku je objavljeno gradivo o prevladujočih ledinskih1 in redkih parcelnih2 imenih, ki so bila leta 1863 vpisana v izročilni pogodbi Marjane Fabčič iz Orehovice št. 34 v Vipavski dolini. Razen tega je ugotovljeno, katera od navedenih zemljišč so se do danes obdržala pri Fabčičevi (po domače Polenakovi) domačiji, omenjene pa so tudi razlage domačinov za ledinska imena. In comparison with common place names plot names were very rare. The article deals with such place and plot names listed in the 1863 deed of bequest by Marjana Fabčič from Orehovica No. 34 in Vipavska dolina. Aside from mentioning explanations for local place names by the local inhabitants of Orehovica the author has also ascertained which plots of land mentioned in the deed are still in the possession of the Fabčič family (vernacular name: Polenakovi). Do druge svetovne vojne so znane le redke obravnave ledinskih imen (npr. Mišič). V zadnjih dveh desetletjih se je povečalo zanimanje strokovnjakov in laikov za ledinska in parcelna imena na slovenskem etničnem ozemlju. O tem pričajo objave gradiva v različnih, zlasti krajevnih publikacijah (npr. Zupan: 13; Rosa: 4; Bratož: 12; Čop: 133; Roblek: 257; Rosa: 4; Zupan: 13), vabilo k zbiranju gradiva (Premrl: 44) in tudi že tehtnejše obravnave gradiva (Zdovc). O ledinskih imenih za večje zemljiške komplekse in parcelnih imenih za posamezne njive, travnike in gozdove so znani poleg ustnega izročila še različni drugi, zlasti ' Ledinsko ime označuje bolj ali manj sklenjen del vaškega zemljišča z nekaterimi skupnimi geografskimi značilnostmi (Premrl, Imena). 1 Parcelno ime označuje zemljišče oziroma zemljiško posestno enoto, ki ima v katastrskem narisu vpisano svojo številko (Premrl, Imena). arhivski viri. V njih so, npr. v katastrskih mapah,1 vpisana ledinska imena predvsem večjih zemljiških kompleksov. V nekaterih izročilnih ali ženitovanjskih pogodbah pa so poleg ledinskih tu in tam navedena tudi imena za posamezne njive, travnike in gozdove, ki so pripadali posameznim kmetijam in kajžam. Zakaj izročevalci posestva -večinoma so bili starši - so si nemalokrat izgovorili za preužitek tudi kakšno njivo, travnik ali del gozda. Notarji so potem - ne glede na to, ali so pisali v nemškem ali v slovenskem jeziku - vedno zapisali ime zemljišča po krajevni narečni izgovorjavi. V izročilnih pogodbah pa le redko seže število vpisanih ledinskih in parcelnih imen čez deset. Zato sem bila tembolj vesela, ker sem v arhivu mesta Gorica naletela na izročilno pogodbo iz Orehovice, v kateri je vpisanih 26 ledinskih in vsaj dve ali tri parcelna imena. (Pogodba) Naj razmeroma redko, čeravno samo arhivsko rožico poklonim akademiku dr. Milku Matičetovemu ob njegovem življenjskem jubileju z največjim spoštovanjem do njegovih znanstvenih prizadevanj. Ledinska in parcelna imena v »čezdajanjski pogodbi« Marjane Fabčič iz Orehovice Marjana Fabčič, posestnica iz Orehovice št. 34, je »z dovoljenjem svojega moža Franca Fabčiča in sina Jože Fabčiča« dne 19. januarja 1863 izročila sinu Jožetu »v polno in pravo vlast, vse premakljivo in nepremakljivo blago, brez vsega razločka in izjemka in sicer: nivo na gmajnci dolnja iz eno planto, nivo na gmajnci gorenjo, nivo na bregu, snožet nad Jezerco, vinograd Križavka v Orehovi dragi, vinograd Keznivnik, puščavo Malenca, gmajnske dele, enega v verbidnem borštu, dva nad gornjo Rovnjo v Kunovci, enega v osredki pri Kiceli, dva v škafniki, enega v čeledinci, enega pri cesarski derči, enega v gornji preski, enega v dolnji preski, enega pri kapelci, enega za Gradiščam, niva brajdo pri žakli ali za to primenjane senožeti v ložci in na Kamniči, nivo pri pili, senožet na Delcih, senožet Lesičnik, senožet pri velikim mostu, vinograd za podražko cerkevijo ... nivo vert pred hišo z eno planto, nivo brajda za štalo, nivo na gmajnci zelnik ... vinograd v Kunovci, vinograd v Kunovci drugi, puščavo za volčico ...« (Lozar). O današnjem poznavanju in rabi navedenih ledinskih in parcelnih imen Večina ledinskih imen, ki so bila zapisana leta 1863, razen - po vsej verjetnosti -parcelnih imen »keznivnik« in »pri žakli«, je v Orehovici znana še danes. Večinoma so še v vsakdanji rabi, le da nekatera od njih domačini nekoliko drugače izgovarjajo, kot so bila zapisana leta 1863. Gmctjnca, Breg, Malenca, Orehova Draga, Osredki, Škafnik, Če/edinca, Preska, Lesičnik, Brajda se v današnjem govoru ne razlikujejo od zapisanih imen. Jezerce pa izgovarjajo 1’zrce, Križavka je Kržavka, zemljišče »verbidni boršt« se imenuje Rehiden-ca, Gornja Roven je Gornja Rovan, Kunovca je Kenovca, Kicel je K’cel, na Kamniči je Na Kamničji, na Delcih je v Devcah, Zelnik je Zev’nk in Volčiča je Voukousče. •’ Orehovica spada li k. o. Št. Viti. V katastrskih mapah iz leta 1K22 je navedenih 23 ledinskih imen: Koin, Tura, Smeti, Hrib, Mlake, Kiunuza, Loka, Presinza, Duschieza, Holouna, Na Matovti, Per Tabor, Klasche, Pri Malinizi, Ostri Verdi, Sehlime, Pasy Kep, Na Cierky, Brig Škerle, Hromacza, Usky Put, Per Krasche, Bruscha. Večina ledinskih imen, razen imena Hrib, Duschieza, Na Marovti, Klasche, Brig Škerle, Hromacza, Usky Put in Per Krasche, je znanih še danes, le da nekatera drugače izgovarjajo. Planta pomeni tudi danes eno vrsto trt, ki so običajno posajene po dolžini njive. Torej pomeni »niva na gmajnci z eno planto« njivo na gmajnci z eno vrsto trt. Z besedo puščava, v narečju p’ščava, označujejo neobdelano, opuščeno obdelovalno zemljišče. Naj še omenimo, da se je do neke mere spremenila namembnost zemljišč, ki jih označujejo navedena ledinska imena. Tako je nekdanjo »puščavo Malenco« zarasel gozd, »puščavo za volčico« pa meja, to je z grmičevjem in nekvalitetnim drevjem poraščen svet. Nekdanjo »senožet Lesičnik» deloma še kosijo, deloma pa je zasajena z vinogradi. »Vinograde v Kunovcu« je zarasel hrastov gozd. Ljudska razlaga nekaterih ledinskih imen Gmajnca, ki leži na vzhodni strani vasi Orehovica, je bila nekdaj verjetno skupna zemlja, skupnina, kjer so poleg kmetov lahko pasli tudi kajžarji. Breg je nel oliko višji svet na vzhodni strani vasi. Iz'rce so večji tolmuni v strugi Močilnika, ki so primerni tudi za kopanje. »Kopat so se hodili in se nekateri še hodijo na Iz’rce.» Kržavka je severno iz Orehovice. Izročilo ne pozna razlage. Orehova draga bi se lahko imenovala po orehovih drevesih. Malenca je na jugu vasi v smeri Vrabč. Tam so bili nekdaj mlini, ki sta jih gnala potok Bajnkovec in Mrzlica. Rehidenca je vzhodno od Orehovice nad Lozicami. Na Rebidenci uspevajo robide, po orehovško rebide. Gornja in Spodnja Rovan je zemljišče, ki sta ga sestavljali nekakšni širši terasi, zato se je morda poimenovalo gornja in spodnja raven. Kenovca: tam so se lahko zadrževale kune. Osredk: na levi in desni so bile lastniške parcele, na sredi, torej v osredku, je bila skupna zemlja, skupnina. K'cel: vrh hriba nad Orehovico. Škafnik je gozd v smeri Lozic. Ena od možnih razlag bi bila: v Škafniku raste posebna vrsta hrasta, cer, ki se zelo rad kolje in so iz njega lahko delali škafe. Preska pomeni v narečju nekakšen mejnik. V Ložci izvira Lože. Pri pili: zemljišče leži okrog kamnitega križa, pila, ki je postavljen med Šentvidom in Podrago. Brajda je zemljišče z vinogradi. Zev’nk je manjša njiva, kjer so sadili zelje in drugo zelenjavo. Še zdaj pravijo manjši njivi zev’ uk, pa čeprav na njej ne sadijo zelja. Današnja zemljišča pri Fabčičevi, po domače Polenakovi domačiji Pri Polenaku premorejo od nekdanjih, v izročilni pogodbi navedenih parcel, samo še sedem, in sicer njivo na Bregu, ki je spremenjena v travnik. »Niva vert pred hišo z eno planto» je zdaj samo njiva, »niva brajda za štalo in niva na gmajnci zelnik» sta pa ostali. Stari oče sedanjega gospodarja Jožeta Fabčiča je kupil senožet v Sinje Brdi, oče Franc pa njivo v Zrejkah in travnika na Hribu in na Jelencah. Sedanji gospodar je kupil senožet na Pasku. Vinograd Bankovec je prinesla k Polenakovim za doto stara mati sedanjega gospodarja Ivana Rosa iz Šentvida. V gozdu na Nanosu pa imajo Polenakovi po eno parcelo v Vražjem dolu, za Slemenom in za Javorco. ^ t»Mi «yy{& ■*/■&.SV -*■' '1/jC TPÖ'lSt)^’ Bt^A*rr%S, j'tkS /tA'' '^J■ *"Jsrrt*&', /tS ^ /W^W • >^» *s'^?'T*to rc**j/ ^ s^MS-4 ^n 4/ -*> jpL£A;C0 / /ts+r* 0^SlA J '/'tA+ß a^/S&AS ,ifJ yfl£fß6^ftc