Državni zbor Dunaj, 17. junija. Pretekti teden se je vršila v državnem zboru :prra razprava o proračunu. Poslanci so dbbili po 3 iietih zopet enkrat priložnost, da govorijo od srca, ueovirano in svobodno. Zbornica se je razdelila v 2 labora, ki sta se skrajno ostro napadala, v enem taboru so bili poslanci nenemških narodnosti in socialdemokrati. na drugi nemške stranke. Nenetmfeki in sooialdemokražki poslanci so napadali, Nemci so odbijali in se branili. Zmaga je očividno na strani nenemških narodov; kajti v soboto je razprava minila, in vlada grofa Klam-Martinica, ki se jo popolnoma zapisala Nemcenip se je zaftelamai a t i. Mogoče, da je že več ne bo, ko izide Vaš lisit. Poslanci so razkrivali vse, karkoli se je Hudstvu v teh treh letih slabega prigodilo. Seveda Nemcem to ni bilo ljubo in zato zmerjajo vsi aemfiki listi orl ,,Neue Freie Press«" do ubogega ptujskega ..Stajerčka" čez nenemške poslaiice. Toda Iiudstvo samo ve, kdo iraa prav, ali tisti, ki govotrijo o 1 j u 'd s k i fa k r i ž i h i n t e ž a v a h, ali isti, ki Imajo od vojske samo d o b i 6 e k in ravno zato žeHjo, da bi vse molčalo. Vsak pravičen Clovek mora priznati, da se je v vojski velikokaj zgodilo, kar ni bilo prav. V soboto, dne 16. junija, se je proračunska. razprava končala. Pri prvi razpravi se ne glasuje, ampak se tvarina kratkim potom odstopi v pesvetovanje izvoljenemu proračunskemu odsekn. Ta se bo posvetoval v torek, sredo ih Cetrtek, torej 19., 20. in 21. t. m., v petek pa se začne v zbornici druga razprava. Glasovalo se bo šele v pondeljek, dne 25. jnalja. Seveda ta časovni razpored volja le za slučaj, -da vlada že prej ne pade, kar pa je jako verjetno, k«r so ji tudi Polja-ki dne 16. t. n. od! o 5 n o odpovedali prijateljstvo. S samo nemškimi strankami pa se v 'Avstriji ne da veft vladati. V prvi proračunski razpravi je gororilo tudi rej jugoslovanskih poslancev. Dr. Korošec gorori. ;r ¦ ,¦ ^^^m^m^m1 Izmed jugoslovanskih poslancev j« govoril kot iprvi zastopnik Savinjske doline dr. Korošet, uač«laik Jugoslovanskega ldnba. Najprej se j» spOHfunjal uaših j u u a k o v - y o j a k o y n a b o j i š 6 u, \s- Dr. Laginja govorl. Zastopnik istrskih Slovencev iu Hrvatov je goiTOril: Narod strada. Umira. MoškS so v vojni. 2enske trpe. Veliko žensk in otrok so odvedli z doma. NaS ljud trpi neprimerno ve6 kot drugi deli države. ProSnje in pritožbe stoletij so neuslišane. Pritisk uradništva je vedno hujši. Razumete sedaj li rtaS krik iPO lastni državi v okviru habsburške monarliije? Zaitevamo lastno državo, da si bomo svoje dohodke in Szdlatke določali sami v soglasju s presvitlim našim ^ladarjem, kjer nas ne bodo tlačili Nemci ali MadŽari. (2ivab.no odobravanje in ploskanje.) In Bog, ki je pustil železo rasti, ni hotel nobenih sužnjev. Or. Ravniliar govorl. Zastopnik ljubljaiiskiega mesta je izvajal: Z Marklom se no&em nadalje baviti, ker je mož obrekojral. Da smo Jugoslovani polnovreden narod, to so Bokazali naši vojaki na bojiščih, to smo s potoki kr.vi zabilježili v knjigi zKodovine. Mi ne zahtevamo za vse, kar smo storili za državo, nobenega plaSila, nobenega odlikovanja, mi hočemo le to, k&r imajo Nemci že v obilici: svobodo, neodvisnost, samostojnost v narodnem oziru, enakopravnost pred zakonom in v javnem življenju. (Viharno odlobravanje in ploskanje.) Dr. Trešifi-Pavlfiič govori. Dalmlatinski poslanec dr. TrešiC-PavičiČ je goivoril zelo kratko, vendar je vzbudil veliko pozornosti. Rekel je: Ker mi sedanji nafiin, kako vlada postopa, ne nudi jamstva za to, 6e bi slikal na tem mestu po svoji najboljši vesti razmere v jugoslovanskih cteželah, da bi se mojih parlamentaričnih govorov v te; zadevi pozneje še enkrat ne inkrimimrvalo in bi se me spravilo na zatožno klop / zažuganjera srartne kazni in ker so vrhutega gOv'ori v državncm zbot.v podvrženi strogi cenzuri, moram v tej velevažni politični razpravi opustiti svoj govor. Bianklni govori. Drug dalmatinski poslanec Juraj Biankirii je razpravljal o avstrijskem vprašanju ter rekel, da je hotela sedlanja vlada obnoviti Avstrijo z nemškim državnim jezikom. Sedanja vlada ne pozna avstrijskih zahtev. Dalmaoija nujno potrebuje večjega dovoza živil. Pomanjkanje je veliko. Dr. Krek govori. Zastopnik kamniškega okraja dr. Krek je izvajal v svojem govoru: Ako ne nastopamo proti delovanju uradništva (birokratizem), bo propadla država, bo izginila dinastija, ne bomo prišli v Evropi do nobenega miru. -Uradništvo mora pod nadzorstvom drŽavnega zbora služiti Ijudstvu. (Živahno pritrjevanje.) Govor ministrskega predsednika je bil tako prazen, kakor še ni bil govor nobenega ministrskega prgdsednika dosedaj. Kot ciJj svoje vlade je proglasil: 1. Nemški državni jezik in druge nemške zabteve; 2. plačujte davke; "3. sklenite nagodbo z Ogrsko, ne da bi vedeli, kakSna je ta nagodba, koliko bomo morali za Ogre plačevati. S temi to&kaimi hoče v sedanjih 6asih, ko je vse polno drugih skrbi, vladati in državo voditi. Veliko svojo nezmožnost je Klam dokazal s tem. da v svojem govoru ni omenil glavne rane, ki nas sedaj vse boli. Ta rana je nezakonitost, s katero se postopa med vojsko. Ako bi povedal, da so se zgodile napake, a da je sedaj naša naloga, popraviti te napake in zakone spraviti sedaj in za bodočnost zopet v veljavo, bi cela državna zbornica vzdihnila, kakor da ji kamen pade s srca. Te rane Klam niti ne vidi. Sklepam: Največja nesrečazaAvstrijo, odkar imamo ustavo, je bil mož kot Stiirgkh. Sedaj preti druga nesrefia za našo domovino. Ta nesrefia se imenuje Klam-Martinic. Gospoda moja! Ali ima državni zbor dovolj moči, da obrani domovino pred to nesrečo? (Zivahno pritrjevanje in burno ploskanje.) X9aK3ElŁ-*^ ... . . Naši poslancl v odseklli. V proračunski odsek so bili izvoljeni: dr. K orošec, Laginja in dr. PogaCnik; v linančni odsek: dr. B e n k o v i č. Cingrija, Demšar in ar. Ravnihar; v pravni odsek: Baljak in Rybar; v vojnogospodarski odsek: Dulibič, Jarc. Krek in Ravnihar. Kmetske zadeve. V sedanjem zasedanju so kmetski poslanci vseh strank že opetovano opozarjali vlado na razne krivice, ki se godijo kmetom z raznimi nepremišljeniini odredbami v sedanjem vojnem času. Naši slovenski poslanci so v tem oziru že vložili več predlogov in interpelacij in bodo v bodočih sejah še v posebnih govorih opozorili vlado, kako oblasti postopajo s kmeti pri raznovrstnem rekviriranju, vojnih dlajatvah i. t. d. Krš5ansko-aocialni poslanec Stockler je očital vladi, da je napravila velik pogrešek, ko je kar na slepo rekvirirala razna živila, a se pri spravljanju rekviriranega blaga ni ozirala na strokovnjake, valed česar je mnogo živil šlo v izgubo. Vlada kliče v razne odbore večinoma bogate liferante, trgovce in mestne zastopnike, toda le malokedaj kmete-strokovnjake. Zato vsa zadgva glede preskrbe z živili ni na najboljši poti. Minisfer Hofer je hotel dati sladlkor za vkuhavanje sadja samo bogatim tovarnarjem, malim posestnikom pa ne. Uradniki, posebno dav&ni, so mnenja, da je kmet napravil v sedlanji vojni tako velike dobičke kot milijonarji. A to so samo sumničenja in namigavanja meščanov. In kljub temu so kmetje razmeroma ve6 vojnega posojila podpisali ko< vojni lilerantje. Vse druge stanove se pridno oprošfta od vojne službe, le kmeta, ki redi vse stanove, pa ne. Približno v enakem smislu je govoril v seji dne 13. junija kmetski poslanec Dam, ki se je posebno pritoževal o bobnefiem ognju raznih odredb, naredb, razglasov, oklicev in enakih uradnib. papirjev, ki prav mnogokrat napravijo samo nepotrebno razburjenje in zmešnjavo. Krščansko-socialni poslanec Hoh&r pa se ie pritoževal, da se pri rekviriranju meri z dvojno mero. Avstrijski kmetje morajo vedno muogo re6 dftii in za slabše cene kot ogrski. Ceh dr. ViSkovsky je tudi krepko branil kmetski stan in je z dokazi navajal, kako so oblasti pri rekviriranju postopale z našimi kmeti. Mesto da bi kmet dobil priznanje za svojs veliko delo v sedanji vojski, se vsakojake nemogoia refii zahtevajo od njega, se ga šikanipa1 in preganja kakor kakega zločinca. S takim postopanjem se pa kmetskega stanu ne bo pospeševalo. ';t Osmi podpredsedolk. V seji dne 15. junija je bil za osmega podpEBcl-« sednika, katerega določa nov državnozborski poalnsnik, izvoljen 5e§ki sociaMemokrftt Tusar z 209 gla* sovi. Predlogl in interpelaclie iugoslovansklli poslancev. Poleg že imeuovanih so naši poslatioi vložiliSe sledeče predloge in interpelacije: Roškar zavoljo oprošfienja in dopustOT za samostojne posestnike in rokodeloe; Jarc in R o š k a r zavoljo vzueniirjajočib iasnikarskih poro8il o primernih oenah za vino", dr. Jankovift zavoljo potrebnih zdravstv«nih odredb zoper kužne bolezni in tuberkulozo; dr. Krek je interpeliral zavoljo pošte t Podlnbelju aa KoroSkem, ki ni hotela sprejeti slovensklh pošiljatev: dr. Korošec v zadevi dozdevnih ugodnosti. ki jih je Avstrija priznala Ogrski v nagodbi; dr. KoroSec zaradi postopanja vojaških in oivilnih oblasti proti slovenskemu ntirodu v.-a uasa vojske; dr. B e n k o v i 6 zavoljo podpore po uimi zn brežiški okraj; dr. Ravnihai- v zadevi kršeuja uarodne onakopravnosti pri razpisu službene^ga mesta pri osredDjem uradu za krmila za Stajersko.