Domoljub V CitM&liiini 6. novembra 1940 ^ — — — Mašo mladino nam! V času, ko snM) doživeli strašno katastrofo francoskega narodnega življenja, se mora marsikateri evropski narod vprašati, kako je z njim, če morda ne kaže, da se bo tudi z njim lepega dne kaj takega zgodilo. Tem važnejše je to vprašanje za male narode, kakor smo tudi mi Slovenci. Ce gledamo teh 20 let samostojnega življenja, ko smo imeli dovolj prilike, da se utrdimo, moramo odkrito priznati, da se je tudi pri nas mnogo grešilo in da se morda še greši. Ali smo dovolj storili sami za3e, ali smo dovolj žrtvovali za narod, ali smo ga tako vzgojili, da je danes pripravljen sebe braniti, braniti svojo svobodo in svojo državo? Upamo, da smo v tem pogledu mnogo naredili. To upanje naj nas pa ne uspava, da bi danes v najresnejšem trenutku roke križem držali in mirno čakali, naj se zgodi i nami. kakor nam je usoda namenila. NI to motalo, ni vredno potem da živimo. Gotovo smo v tem oziru storili mnogo, a čas zahteva še več, zahteva temeljitega, globokega dela, zahteva trdne notranje odpornosti ne samo kakih številk ali plačanih parad. Tisti, ki je narod duhovno vzgajal, tisti, ki mu je nalival zdrave moči, tisti, ki je skoval iz mladih ljudi zavedne Slovence in Jugoslovane, tisti je prav delal in njegovo delo bo ostalo, čeprav se bo pokazalo morda šele takrat, ko bomo vsi skupaj stavljeni pred težke preizkušnje. Kaj je storila za našo narodno moč naša organizacija? Mislim na naše mladinske organizacije, ki so zajele v zadnjih letih vse plasti našega naroda. Mirno lahko trdimo, da je storila vse, kar je mogla, kolikor ji je dani okvir dopuščal, storila še več. V naših organizacijah se vzgaja mladina, ki je narodno, državno in versko zavedna, to se pravi, ki ima vse, kar se danes zahteva od celega Slovenca in celega Jugoslovana in celega katolika. Vsaka mladinska vzgoja, ki tega trojnega nima, četudi manjka samo eno, ni na pravi poti, narod kvari, ga mehkuži, njena vzgoja je le lepa beseda, je demagogija, pomeni razkroj in uničujoče delo. Naša mladinska organizacija, Zveza fantovskih odsekov in Zveza dekliških krožkov, vzgaja res v zdravem narodnem duhu. Kot kulturna in narodna organizacija ima iu mora imeti ta svoj program v svojem jedru. Težko je na tem mestu omenjati vse podrobno delo, ki se je v zadnjih letih izvršilo, a opozoriti je treba na uspehe, ki jih je ta vzgoja dala. Naši vidnejši možje, ki so na vodilnih mestih, številni naši slovenski župani in odborniki, ne samo na občinah, tudi v številnih drugih odborih, zlasti po kmečkih hranilni- cah so tisti, ki so izšli iz fantovske ali prej iz orlovske organizacije. Ne samo, da so zavedni uaiodni delavci, tudi sposobni in naravnost odlični gospodarji, ki dvigajo naše gospodarstvo, da gre po poti napredka narodu v korist. Narodnost nam ni samo puhla ali hinavska beseda, ne, to nam je vodilo pri delu, pa naj bo to delo za treznost, za plemenitost, pa naj bo tekmovanje ali podrobna vzgoja in izobrazba. Naša organizacija je usmerjena ne samo v narodno, ampak v isti meri tudi v državljansko vzgojo. Mnogo se ji je očitalo zlasti pred leti, da fe državljanske zavesti nima, mnogo je bilo podlega in zločinskega obrekovanja, da je zaradi tega morala za lepo dobo prekiniti z delom. Tisti, ki so imeli drž-avljansko zave j t v zakupu, tisti so se bali naše organizacije in dosegli, da je bila ukinjena. Dejstva, ki so bila vselej jasna, so jasna tudi danes in so najtežja obtožba proti onim, ki so zaradi lastne reklame njeno delo onemogočili. Resnica je, da so naše organizacije vselej budile v svojih članih državljansko zavest, zalo je danes priznano, da »o naši fantje najbolj vestni in najbolj zanesljivi branilci države. Pred vsem pa moramo omenili, da ni manifestiranje državljanske zavesti samo v zunanjih nastopih, marveč v podrobnem delu, ki se začenja pri najmlajših, ki se stopnjuje in ie tako morejo zrasti zavedni državljani. Očitek protidržavnosti je danes hvala Bogu izginil pod težo dejstev in ponovno smo v tem oziru dobili priznanja z najvišjih mest. Narodno in državljansko delo pri Slovencih bo pa pomanjkljivo, če bi pozabili na versko vzgojo. Nikakor vera in versko življenje ne moreta ovirati narodnega in državljanskega, nasprotno, dopolnjujeta ga. Naša mladina je pripravljena braniti vsak dan in proti vsakomur svoje narodne in državne svetinje, ne da si pa blatiti verskih svetinj in izročil. Kam pripelje narodna in državljanska vzgoja brez verske podlage, to pa najnovejša doba, pro- Ceto 53 . Stev. 45 padli in propadajoči narodi najbolj jasno kažejo. Plitvost, površnost, dovzetnost m vsa moderna razdiralna načela, to je lastnost plehke narodne vzgoje brez temeljitega verskega življenja. Le glejmo krog sebe iu si ne tajimo in znkrivajmo dejstev! Mladina, ki je veri odmrla, je nerabna, odmira tudi narodu, drsava pa dobiva v njej breme, dobiva vsak dan novih ruvarjev privržencev tistih pokretov, ki so zmožni državo čez noč uničiti. Verska vzgoja in življenje po veri, to je naša osnovna zahteva in prepriča-« nje, da brez tega ni dobrega Slovenca in Jugoslovana. Mnogi narodi so smatrali to za vsiljivo mnenje, ki je odveč, ki je naravnost škodljivo državljanski zavesti, a kaj kmalu se je pokazalo, da so sebe varali. Izpodkopali so si korenino in odmrli. V zimsko dobe prehajamo in ne bo odveč, če zdaj, ko so spel na stežaj odprti naši prosvetni domovi, ko se zbira naša mladina na sestanke, na prireditve, ko je dan za dnem na delu, znova poudarimo da imamo z ozirom na dejstva, odigrana v drugih državah, danes samo mi legitimacijo zbirati mladino. Prešla so leta, ko »o naše najmlajše razni preriape-teži kar po šolah hočeš-nočeš zapisali v ustanove, ki so bile in so daleč od slovenskih ia katoliških ciljev. Zato pa danes roke proč od naše mladino! Dovolj dolg« smo slepomišili, dovolj dolgo smo morali gledati, kako nam našo mladino odtujujejo, kako jo vzgajajo m. cilje, ki so za nas premajhni in preskromni. Naj ne bo naše hiše, naj ne bo naše družine, kjer bi iz katerihkoli vzrokov pošiljali svoje otroke v nasprotne organizacije, kar se je mnogokje dogajalo. Danes je še čas, morda ga je samo malo še, a prepozno še ni. Če bomo pa današnji trenutek zamudili, potem smo pa doigrali za vselej. Mal narod smo, a zat« imamo isto pravico do življenja, kakor jo imajo veliki narodi. A če naš narod propade, kakor propadajo drugi, potem se ne izgovarjaj mo na svojo majhnost, najti v marsičem bomo sami krivi. Preveč je razdiralnih sil danes na delu, da bi mogli mirno gledati, kako se naša mladina zastruplja, kako slepo tone za onimi, kl oznanjajo lažni evangelij. Delo naših mladin- Naročite fSlovenčev koledar1 pri zastopnikih ali po položnici! Ne pozabite na poslovni del! Berite današnji oglas o koledarja v listu! Prednaročila sprejemamo Se do 11. novembra 1810. »SLOVENCEV KOLEDAR« — LJUBLJANA — KOPITARJEVA ULICA ST. • Važna izjava naše vlade a H t i * urnim »tet« •mnu> ■**■■■ --hihif> "jimt '/.»- poni .(, Kli.».,! »aa* '.-m.fju t iagtttaii on !. ib ->»« »• - fodtn ;H «<•■ }>»<■>;.' }rv;t,;.li;- ltw II1J )J«!i»i. M« < i'-f F <>- *te»t. **'• minsmH' --''U-iiUri.; krtsr.ipj » ifci r Je ntKUimr »tnrtmv m-.v jm>>.mh<«fi ki »' •'-.< it« iuv-lbj cl 1, tekor tpeMmfuj' t f'" »»•-«>• .»nosi MI ura««! stfeuii mm-;-; Z .-•-'•--."..n. i.-.i.p'11 taste jititiite > Aittf**'" 'f- Sm?.lt» *ir-«»'.ii». ijutU^lt, ttr &Htg mn»s f m pqputa«uu. aad*»Ote »ud' »i« tme|» twe«nfj ka' i« nt t . dtete «*d*../u r ■ ■•■>•> f -''f^f: fw ,tuj»<"ili" Jii tte » v«it f I! Jtt, b.il. ,-ui >!■ >»■ kutot. t,i *vot figi - t 10/UKU* »..mu 't:.f.'t n*!tlit .ing,««.- )' 3sj.-f.fk. JI« /■ trfiteu"*.. oni*«* , vh. MtraMSMm. i> lisšju, ji. ut< --—M- W*s. t-AiiUk' lut mat j j •■'!'*<' • « jjk> I*' VOtilg. u; »> j« ,m)lhilm itijtu, tii ui • <*»'<>>" ■• J"** t, • v-:. ■■ »m* f oavfcit ^ . «bm aummm o-ifat afc.aj. - . » in .dna* strnili i «ui viiii:,. . " »v • _ ii. -.,-, jai^s -i , Si. ^ t.* t Za trdnost naših kmetij >"«x jt- n«« ua.-.u mmtejrc itusbiivm »-kmrtiii .satasige •!» .fe mtfcv i?, iti sit sr, m je tiifua;sil «tvii*. fciti'". t-r'.£--mm. «ju«ia.b Vbtti-r Ovtm,- ptmvtj ■.'.ui Li-f*: ■ » oni W1L. T fr--.sat aiiktt ws *- jrtmafirlTTinrr*- :Zii..-; emiru «► Istmei IM« sgilaKS^BMjt s»e! iteBjapa date^ w v«llte a» » Kiiisfc kineUj";. iu cuoit. u» umi. kukkiu mmn is kas ute radi teše SaaseSte igrutrt- draguii m ur.-.-ar^ teijM«r živijaBjtMis f^gi^ft. »Jad: ft«|w 1*r-jB« kar «ii dve sitsMsiiežj. t^inii n, ^»t. ta pwt~ SfeiSS, d« hraMim m sasarao,. obrnit, (todfiiuiub. la&ei* jim jt ck(itr>-rsB pr«d|iiBiii atteua. JiaOMljMj« BBK^ja. tete uredit varaiisv nje fiedščiae. m> feite pte nwtien« Uteip se tefr »rpumaaelj je x zadnjit Mih di vol) {b % iako. tb. mnart trjdtt: nfoslt-w a6fe»veku čatiar jiobebu«'- za mltanjo r»«> .tu »ssar jn« ae fcu »e ari&imi ir. ne Soia. Bnee še ii vš IK^J aa Sitete, Sil rekli jartti mn je poptwt» družiiis pr^ek itetokroj,- 3ss njegovo rast šola preveč k»ia ni febkrna in tako mlad 6ii»vei mora najti še •ete »ovci polje udejstvtivauja, mora imeti »'>. ao* vri*, fe? bo drttiinj in v »oli n«%'al. To pe «• naSe fmwv»*»fw» JJI kBlitfB«- ii au JSS. Oni. aM^eiHteesHii umu u tif-^tf.* m»■■■■»•»t i J««1- arMJI; pn suti: nt > -OHR;i'l (';il--'a. -;ksakli JSMOI C Vi OOrtU-.Kl i^V rad; iu:wtt » w> ium- uirui.asi. knKMK. -t Si-«' ; - ?•»• liaiMK |»6«- tt«B«i!«. it bir<- WUt w.-»nr- mu*- m umu k, si iotij«-jK s-vn- jat*t jti fMiMRva. 4iur'«nir?iiK>'.iuy« cjaeuR- a .amtm- mmtiit jsfmpnoii"«^. m« bib tetet ia»»«wijkrt!' »- umh> jvr»-jw!im: inamsr.vt m teoc siuktette. CKteMm.- v bi« teiiic. j dtrn- i** » 3», Ta« »otn. vi a; m mami &fi(*—t> jt*- f >t «?• ■s.!jas dma aa»oišal«i. »t ca fct! •*• »ajte-te i* tir jt amm st nnaihut-a«« 3t » ii; «:;tw. fum- nr^mrm £H*f*-» im s««> m»f; jKšanrab. te j«; » . nMiti■ ■ ■ i umt doa tek -m feunu. «tnaa -te KMtnaiu sa- vrt.t.-visijjB »JOK^spa f^itaoL i« l.ut «t. 1'rut;, udmvte. fc; je j«r»«t»L tsaet BpHtitL*. J»f pite- sTltet. te' t« *teii pna fai tetei sa riinžtei iipn~H. k- »i vadte i»«teeš3M> avaMn.-aai« ir- 'ate« primeraa w»ii ■» 1-vs.ai, — terj. žs'i, tiii—t »v sit ti; * t"- vsAm rmrr »f ptr.a»ta ttvsa Bjsrstt. te? }K"; ija&gvt Ii. k£k»w te; |vrU,'ui;-;j«i:6. ?*«; j«, uti.« i« w VHidte P'«*»-itiii upreva al, j«. 3wb tidinm nagib braidasir ie panoji >0«. tater.. ituii«- n«t Kn«f.i.:n. ipteiuao. V«K mi«pa?>a. 1'OBeiiBe i«B0.rtMMS K- V2iu ta, »JE mri*. kar. fc jt trdil, te aaj b: ae d^ii«. 1'rfodiia: 'k w srvsr na; .-7®is , dišavi., teta« jt jirea feU likvidatuio tnipi- | pqx>ljejt» aiatete t- tiste žh-5itjaie.. ki vskni f kros nte«TB Tine-Tte p pri rm. Kitate- tu »iteji w komo dt bi »ara TOtndinr, kvarili ii jc, SAprii^aii, m Ik-. 10 fecnrteU. naj bo tadi krinko aaivoCTHHdi. l'rai to se .f trm^o ilorahtj*)« m mt jt a t iferitaimimo s tistim,, mrnikit, k, so pod edino»,v«Mi^vnih idej paSli mlade Ijndi in vz^jilt iiv^nj« „,.. zmmm- lutke! I»rtbrft ^ »avedanto. .1« jo |„b. | temn. aarada nnSs mladina in v^jiH i() jH> a® tnte, kater a«m narelmla »t,»„,„ * saa. jUB^kM^U m UMU« MV! vs fMBfra;5K « a» r—»;>.., ' .. ' ' - a , lili. n. vt ny;m' umsmm. ".iti ii-c-"Jjjj Ji U.-tli pn -it. ;,- , t • ot«*«.' «» 8»»: Ga H-..";>hj-» p' imeao v»««*. v«^ ks**^* -» m «•<--0 il. 1» Ii »"Ci, tat « .-' «, kMi.&sr ii. nil- fitlifisesu asttf;; lifi t. .i«; vu^g u aa muaata w »■-ur p-StiraiM.t ''aatai 1« to. vmfa ••«au» a tt. ui putejanuait; uw« j» ir-rt-j— . - * bite- tetag MB iliHiii. a. teaun. jp »•• -vteS **tn'_tr t tetebla it; ate m Mite. j.-sa..3-uit. fenjižr, StalBsar s«- isr-ii ntrtii. s- -a« ;,s Hite tati a Taat, a tete ia d««c; \at; « t kak » iate «ra»-Tdfei Bit * jmyputf93S »«gsi- jese«« r«r«ae-r«. -jri jpaeeeraB te- i« t «>»- ® JwiisiiT aa-i»nteai. f.sinil s:.a s.«, atr pttna£ili uimr sa w«n» trte aa«* thf- z m«- atte jia tt «n -it "t' il la; Mkr w « uatirah'® te i>fri:*! » -'--»ožB Sfe.iaf (te. r« aana 7« m ia»HS«sJ Ot | i .ite išSj » mb ffims-. spite p p* wtj»oii«iiiii arapteM-St 7!7ijii;a» iteitetei kmeti,«, iric kii« -if^9xv fcMf-rr ta da te * ioasiiajeo. k«r ja h)i« pa »tettriaa itabrafsc ter- iye teko vdUk*. ji p* te mati otepaš te, 4»! te* je »nt hraniUut* »wii » teted- k«v km«Uj*. Ko ae » bis amteite 1* »sla d.»*> 4»XtkM f^- ^ » je a»ri Ti i ra^pnm »a -anaKsti in vso w tetefeiU asttema dve- luVvama tel katarz i® |tr«vml ipste-^sea pet tiae? diaarjev. V!( ni ki oj nove daljnosežne razvoje. V angleškem taboru je omembe vredna izjava ameriškega predsednika Roosevelta, da se Združene države oborožujejo tako, da bodo v orožju najmočnejše na svetu ter da bo Amerika Angliji pomagala / vsemi silami. Roosevelt je za enkrat izpovedal samo številke za letala, ki jih je Anglija v Ameriki naročila, namreč 38 tisoč. V zvezi s stališčem Amerike napetost na Tihem morju stalno narašča 111 je tudi tukaj potegnjena v igro poleg Japonske tudi Sovjetska Rusija, ki zasleduje tudi tukaj isti cilj kakor v Evropi, namreč, da naj se vojskujejo drugi, ona sama pa je pripravljena vse prestati in vse požreti, samo, da ji v vojno ni treba. 7 ur nad Berlinom Uradna angleška poročila o angleškem napadu 11» Berlin v noči od zadnjega petka na soboto pravijo, da je bil ta napad največji, kar jih je dozdaj bilo nad Berlinom. Trajal je sedem ur. Povzročenih je bilo več požarov. En sam požar se je raztezal dva kilometra daleč. Letalci, ki so se vračali iz tega poleta, so videli požar še na 200 kilometrov daleč, Bombardiranje je trajalo vso noč. V glavnem so bile bombardirane električne centrale v Khngen-bergu in C.harlottenburgu in tri glavne železniške postaje. Osiala letala so bombardirala rafinerije petroleja v Celsenkircbenu, Magc.ebi.rfdi in Osnabrucku. Bombardirali so tudi 16 letališč | v Nemčiji in v zasedenem ozemlju. ^ Zemljevid h grško-iiaiijanski vojni Grčija meri ob Albaniji v daljavo 150 km, ob Jugoslaviji 200 km, ob Bolgariji 300 km. Mejni prehodi na grškem severa-zapadu so izredno težavni. Tam je 2000 m visoko strmo gorovje Pindus in še višje Gramos. Pravili cest ni, tudi železnic je malo. Promet v gorovju se vrši z osli, mezgi in konji. Od Ko-rice (Korče) v Albaniji v vzhodno smer do Soluna je tSOkm zračne črte, do Kavale 300 km, do Aleksandropolisa 450 kin. Od tega kraja do Aten je 400 km. Pot od Koricc do Soluna gre preko silno težavnih gorskih cest 50 km vzhodno od Florine. Solun ima 250.000 prebivalcev. Tam je tudi veliko jugoslovansko prosto pristanišče. Tako imenovana Metaksasova črta utrdb se pričenja pri „ &ki Janini in gre do reke Marice na meji med Grčijo in evropsko Turčijo. Metaksasova črta obsega več kot 300 utrdb, položajev za topove, strojnic« iu nešteto onazovališč. • -* £).basa/tt. SAIOMCCO gl i '•//, 'v*. ' ' ffcOT - . j- r, '■/'/A/,/,0---------f \ /KUt/r? - ^- - { ( V ""E3MS f „ V- \lMmn VjfeSk«« y 0 \ t »W- \Krima, CisBn WM\ / \jaMiki PIČ I, V / ^Tri/ck^A' 1 ■ — 'vtT^ ) v • • X . Aria ( " O ^ cmAiir CEFAL0NIA jf&fer/iie^?' KAJ JE NOVEGA Dva jabiteia zvestega deia Jubilej 3(1 Mfter?« zvestega dela v Jugoslovanski tiskarni praznujeta faktor strojnega oddelka g. Jože G m e i n e r in njegov namestnik g. Loj ze Zajec. Obemš so- trudnikoma pri »Dot^oijuUu, ki sta tesno povezana s tehničnim delom pri stavljenju našega lista, k njunemu delovnemu jubileju iskreno čestitamo ter jima želimo v življenjskem poklicu 5« mnogo uspehov, napredkov in zdravja, da bi mogla še dolgo časa zvesto služiti podjetju ter našemu listu še posebej, j OSEBNE VEST i o 70 letnico rojstva je praznoval eno nedeljo banjaluški Škot fr, Jt»?o Garič, domače novice ----- ' ....... I mu lini..........................,- 1......11|1 ....... Illl IIHUIII.I. .lULJ d Izpopolnitev ljudske Po odredbi dr. Antona Korošca, ministra ia p ros veto, je glavni prosvetni svet te dni objavil učui načrt za višjo ljudsko šolo. Pouk na višji ljudski £oli bo trajal štiri lela in je obvezen za Učence, ki go končali štiri razrede ot/je ljudske šole in ne nadaljujejo šolanja na kakšni drugi šoli. Naloga te šole je razviti vse duhovne sile učenca s posebnim ozirom na to, da s e okrepi narodno čustvovanje, poveča izobrazba in gospodarska sposobnost najširših ljud.-kih slojev in da ustvari iz učenca dobiega, narodnostno zavednega in sposobnega državljana. Šola bo uvedla posebne predmete in z njimi učencem nudih takšno narodnostno in državljansko vzgojo, da bodo Izšla je DRUŽINSKA PRATIKA letnik 1941 ki se bj dobivala po ceni dia 6'—1 za izvod po vseh knjigarnah in trgovinah. Zahtevajte našo pratiko s podobo sv. Družine povsod! poslali zavedni člani narodne skupnosti in tvorni udje države in družbe in to bre< ozira na to a'i bodo pozneje v življenju ostali na vasi ali ,"a bodo delavci, obriniki, trgovci v mestnih ali pa v industrijskih naseljih. Splošna narodna in vzgojna naloga šole je v vseh naših krajih «!a. Dajala bo vsem učencem tiste m t lavine obče izoo -i vx», ki so potrebne, da bodo z razumevanjem spremljali vse kulturre napore svojega na oda in človeštva na sj ločno. Svojo vzgojo bo ta šola vsporedPa z razmerami sredine, v kateri živi. To se bo doseglo zlasti tako, da bo sola posebno upoštevala in se naslanjala na kulturne in gospodarske razmere v svojem kraju. V!5ja ljudska šola bo ustanovljena povsod, kjer je osnovna ljudska šola i vnfi ko enim oddelkom. Z uvedbo višjih ljudskih šol izpopolnjuje minister dr. Korošec tudi pii nas tisto praznino, ki je vladala pri nas z ozirom .".a naše kulturno razmer? in z ozirom na ne»/uko prosvetljenost naSega ljudstva kot c lote v nasprotju z visoko ?'opnj:>, ki «o jo - lein v zveri dosegli drugi kulturni narodi iu se je ta praznina morala že zdavnaj Izpolniti. Naravno je, da bo ta preureditev našega osnovnega pouka povzročila tudi potrebo za napredovanje in modernizacijo celokupnega pouka v naši državi. — Iskreno pozdravljamo sodobno izpopolnitev, ki pa bo seveda dosegla svoj namen le tedaj, če bo imela ra izvedbo —> sposobne učitelje. Če kje, velja pri vzgoji mladine pregovor: »Cesar sam nimaš, ne moreš dati drugim.« d Kadar potujete v Ljubljano, oglasite se pri stari firmi P. Čuden, nasproti frančiškanske cerkve, kjer dobite dobre budilke, stenske ure, lepo zlatnino, žepne in zapeslne ure, d 120 let ie obstoja Hranilnica dravske banovine, ki je nosila prej častitljivo ime Kranjska hranilnica. d Dijn štvo na vlakih, V »Slovencu« smo čilali te dni dopis iz Litije, ki je pomemben tu-li za mnoge druge kraje ob železnici in l»i ga merodajnim krogom nujno priporočamo v nujno izvršitev. Glasi se: Ker vstopi vsak dan na litijski postaji okrog 70 dijakov iit dijakinj, zato že od tu eno pripombo. -Slo. venski dom« je dne 24. t. m. prinesel |,ra, umesten članek z naslovom: »Mladina ima v vlakih šolo pohujšanja* in pristavlja, daje zadnji čas, da se uvedejo posebni vagon j dija-tvo. Ne samo da je zadnji čas, saj je sko-raj že prepozno, kolikor mladih ljudi w je v teli leh let med vožnjo pokvarilo; in |j t)0. do kvarili druge. Kdo bo odgovarjal u to? Vlaki in vožnja so ne samo šola pofiujševa. nja. Ne samo posebne vagone naj da želez, niška uprava, marveč tudi nadzorstvo v teh vagonih. Za nadzorstvo bl bili najbolj »a me-rlu profesorji. Naj napravi prosvetna oblast vrstni red učiteljskega zbora iz učnih Javo-dov, v katere se dijaštvo vozi. Ako rešuje, mo mladino, jo reSujmo temeljito, ali je pa sploh ne reSujmo, ker je « polovičnim delom ne bomo re-šiii, marveč se bomo samo oiinuv sili. (Lahko bi se k nadzorovanju pritegnili pod gotovimi pogoji upokojeni profesorji ali učitelji.) iz CeiKrctlne ftnarne i ... Elabllttnl bor! , saitoroljilj n Vaši; pivce najbolj! d Za božične praznike kakor skozi vos božični čas ie zelo primerna uprizoritev Edvard Gregorinov'i božiču« igre »Kralj i neba«, Sedem znamenj ob:času rojstva Kristusa Kralja. Igra je doživela |M>\'sod, kjer je biia uprizorjena, izredno velike itt lepe uspehe. Zlasti v t^h častil jo to delo zelo primerno. Knjiga stane 15 din. Dobi se v Jugoslovanski knjigarni. d Pri zaprtja ali pri motnjah v prebatl vzemite zjutraj na tefičo kozarec naravne »Franz-Josef« vode. d 20 let meščanske Sole aia Jesenifak Oni ponedeljek je meščanska šola dr. Franceta Prešerna na Jesenicah proslavila 20le'.-nieo svojega obstoja. Ob 8 zjutraj se je zbral* mladina pod vodstvom celotnega učiteljskega zbora v cerkvi na Savi, kjer je bila služba božja z zahvalno pesmijo. Po končani sveti maši je biia v šolski telovadnici proslava, na kateri je podal zgodovinski pregled o ustanavljanju meščanske šole gosp. duh. svetnik Kastelic, ravnatelj meščanske šole g. Gospo- Obiski gospoda bana Dne 30. oklobra se je pripeljal v Maribor ban dravske banovine dr. Marko Natlačen. V njegovem spremstvu sla bila načelnik kmetijskega oddelka inž. Podgornik in tajnik dr. Anton Kovačič. Po prihodu v Maribor se je g. han s spremstvom, ki se mu je pridružil tajnik JRZ v Mariboru Marko Kranjc, odpeljal v Svečino, kjer je kmetijskogospodinjska šola danes zaključila letošnji tečaj. Vodstvo šole in gojenke lega našega odličnega zavoda, kateremu g. ban, kakor vsem kmetijskim zavodom v Sloveniji posveča vso svojo skrb, je g. banu priredilo prisrčen sprejem. Ob 10 dopoldne )e svečinski župnik Babšek v šolski kapeli opravil slovesno sveto mašo, pri kafri so gojenke prepevale cerkvene pesmi. Takoj po sveti maši je v veliki predavalnici bil slo-man zaključek šole. G. ban je osebno razdelil dekletom izpričevala, ki nudijo zanimiv pogled v učni uspeh tega zavoda. Nad polovico gojeuk je izvršilo šolo z odličnim uspehom, vse druge pa s prav dobrim uspehom. Tak učni uspeli kaže, da jemljejo gojenke resno to šolo za življenje in da je zavod pod vodstvom agilne sestre Lidvine res na višku. Po izvročitvi izpričeval se je R. ban od gojenk, ki sedaj odhajajo v življenje, z lep"11 nagovorom poslovil. V svojem govoru je dekletom, ki liodo postale stebri naših kmečkih domov, zlasti poudarjal ljubezen do rodne gnide, kateri se toliko naših deklet, četudi brez potrebe večkrat izneveri, ljubezen do naroda in kmečkega stanu, kateremu je v našem narodnem Ijenjii odrejena odlična vloga. V popoldanskih urah si je g. ban ogledal posestvo v Lep«« dolu, katerega je pred kratkim kupil P[UZAI za znanstveno proučitev slovenskega sadjarstva. — Oni četrtek pa si je ban dr. Natlačen ogledal banovinsko kmetijsko šolo na Grmu in žcnsk<> k met.-gospodinjsko šolo v Smilielu. Vzgoja h samGpremagGvtanju Ali vidite, kako je domalcga vsak otrok nagnjen k jesti. Še se ne zaveda življenja, pa it vpije, bije okrog sebe, kriči in se zadira, da bi se kmalu pretrgal ,če ne gre vse po njegovi volji. Kaj pa žele potem, ko se zave in nespametni roditelji še kurijo k njegovi jezi. »Ti grda šiba ti, ki je našega fanta udarila, ti grda muca ti, ki ga je opraskala, ti ata ti, ki ni vzel našega fanta s seboj!« in tako daljo grme same pretnje in grožnje. Kar povejte mi, kaj bo zraslo iz tega otroka ? Nič prida ne bo. Tak otrok bo živel v veri, da se mora vse goditi po njegovi volji, da mora ves svet njega častiti in malškovnti. Nikdar ne bo zna! samega sebe obvladati, sebe premagati, drugim biti na uKlugo, bližnjemu pomagati. Tak otrok ne ho znal sodelovati z milostjo, ki m« jo je zaslužil naš Gospod, samopremagovanje mu bo nekaj tujega, poniževalnega, nezaslišanega, maščevanje pa bo njegov stalen spremljevalec skozi življenje, skozi težko pot življenja,.. darič pa je učencem in učenkam podal statistični pregled o delu in uspehih a> letnega delovanja meščanske šole. Čestitkam g. župana Markeža se pridružujemo vsi, želeč vzornemu učnemu zavodu še mitozo uspehov! d Naša vojna mornarica je 81. oktobra slavila praznik v spomin na M. oktober 1918, ko je na naših vojnih ladjah prvič zavihrala jugoslovanska zastava. d Prodaja gospodarskih podjetij. Iz Bel-grada poročajo, da bodo tudi za ostalo državo uveljavljene uredbe o prepovedi prenosa gospodarskih podjetij, ki sedaj veljajo na Hrvatskem. Tudi država bo najbrže osnovala veliko delniško družbo za prevzem podjetij, ki bi jih dosedanji lastniki hoteli prodati. d Sklep, ki ni preveč salamonsfci. Zaradi povečanja tovornega prometa na naših železnicah je, kakor znano, železniška uprava pred nekaj dnevi ukinila nekaj potniških vlakov, ker so ovirali hiter tovorni promet. Konferenca zastopnikov železniških ravnateljstev iz petih oblasti železu, ravnateljstev se je postavila na stališče, naj bi zaenkrat nfe bili ukinjeni tisti potniški vlaki, ki jih nameravajo sedaj ukiniti, temveč naj bi potujoči svet omejil svoja potovanja, kar bi se omejilo s tem, da bi se ukinile nekatere ugodnosti v potniški tarifi ter povišala sama tarifa. Ta zaključek je bil sprejet kot posledica sedanjega stanja na naših železniških progah, to je z ozirom na vse večji in močnejši tovorni promet. d Katoliško cerkev r spomin bratov Ka-dičev so postavili kmetje iz vasi Ludina na Hrvaškem. Kmetje te velike vasi so morali hoditi 7 km daleč v cerkev, ker svoje niso imeli. Zato so sklenili, da si bodo sami postavili cerkev in so zbrali ves potrebe« denar in material. Cerkev bo posvečena Kristusovemu trpljenju in bo stala v spomin na brata Stjepana in Antuna Radiča, ki sta bila voditelja hrvaškega naroda. Cerkev, bo posvečena prihodnjo spomlad. d Za enkrat samo načelni sklep. V Splitu so se zastopniki ljubljanskega in zagrebškega Pokojninskega zavoda dogovorili, da bodo dalmatinski zavarovanci prešli izpod ljubljanskega v zagrebški zavod. Ker pa ima ljubljanski zavod 60 milijonov izgub zaradi tega, ker mora danes v polni vrednosti izplačevati pokojnine tudi tistim zavarovancem, ki so še pod Avstrijo v kronah plačevali svoje premije, je bilo urejeno vprašanje na ta način, da bo država pokrila to izgubo, nakar bodo prenesli v Zagreb tudi okrog 90 milijonov premoženja, ki ga imajo dobiti dalmatinski zavarovanci od ljubljanskega Pokojninskega zavoda. Zaenkrat je bilo vse sklenjeno le načelno. d Enotno mletje moke! Iz Belgrada poročajo ,da je pričakovati v najkrajšem času uvedbo enotnega mletja moke, in sicer da se ukine dosedanji način in uvede nov način, ki da bo dal 80% enotne moke. Tudi bodo določene nove cene moke, ki bodo nekoliko višje kot dosedanje. Belo inoko bodo pa prevzele državne ustanove po dosedanjih cenah. d Cesta Slov. Bistrica—Opiotnica. Okrajni cestni odbor Maribor, desni breg, ki je res zelo delaven, je pred nedanim dovršil okrajno cesto Slov. Bistrica—-Opiotnica na svojem področju. Cesta, ki je za kraje pod Pohorjem velikega gospodarskega pomena, saj bo mnoge vasi slovenjbistriške, prihov-ške in oplotniške občine rešila mnogih neprilik, se odcepi od državne ceste Slov. Bistrica—Slov. Konjice pri Jeriču na Spodnji Ložnici ter pelje pod venčelsko šolo na Kor-plje, Gladomesfco, Okoško goro in dalje do meje konjiškega okraja. Dočim je s te strani gotova, pa so dela od Oplotnice proti Slov. Bistrici sorazmerno malo nupredovala. To ni ptavilno, ker se s tem ovira gospodarski napredek že itak zaostalih krajev, kateri se prav zaradi slabih zvez niso mogli povzpeti više. Opiotnica in ujena okolica nujno potrebujeta pot proti vzhodu. Njena lesna trgovina in industrija težita namreč k slovenjebi-striški normalnotirni železnici, kjer ne bi Narod ima siguren občutek za vse ono, kar je zdravilno. Ni ie slučajno, da se ravno pri nas popije toliko bele kave. Naše gospodinje jo vedd mojstrsko pripraviti. Naravno, s »Kollnsko« to vedno dobro usp£. I Z S E O N O 1 Z R A T M A KVAU1HHA CiKOIll* bilo nikakih stroškov s prekladanjem, čeprav je pot nekoliko daljša. Kakor izvemo, je bil na merodajnih mestih vložen predlog, da isti cestni odbor, ki je zgradil cesto do meje konjiškega okraja, nadaljuje z deli do konca. V koliko je ta predlog že prodrl, nam ni znano, dobro pa bi bilo, če bi. d Skrajšajte pot od obljub de dejanj. Prometni minster inž. Beslič je govoril te dni na zborovanju v Petrovgradu. Rekel ja med drugim, da je Vojvodina največja žito-rodna pokrajina v naši državi in da |e od nje mnogo odvisno, kako se bodo prehranili pasivni kraji. Letos je naša država pridelala 400.000 vagonov koruze in je ni niti zrna iz- Zahvalna nedelja naših kmetov V vseh slovenskih župnih cerkvah se je preteklo nedeijo razlegala- zahvalna pesem. Povsod so gospodje duhovniki s prižnice obrazložili ljudem pomen jesenskega kmečkega praznika zahvalne nedelje. Ta dan kmečki stan na slovesen način izrazi hvaležnost Bogu za sadove zemlje katerih količina in kakovost je vsako leto odvisna predvsem od činiteljev, ki jim ne more gospodovati kmet sam, temveč Bog, gospodar narave. Praznovanje zahvalne nedelje, ki je starodaven slovenski kmečki praznik, je bilo zadnje čase vse bolj pozabljen^, kakor je bil pozabljen in neupoštevan tudi kmečki stan sam. Kmečko ljudstvo se je pozivu Kmečke zveze rado in z velikim razumevanjem odzvalo. Povsod po župnijah, kjer Kmečka zveza deluje, so bile ua zahvalno nedeljo cerkve, spovednice in obhajilne mize številno obiskane od kmečkega ljudstva. Tam pa, kjer so ustanovljeni tudi že odseki Mladinske kmečke zveze, je dobila zahvalna nedelja še bolj slovesen in svojstven zunanji okvir. Članstvo Mladinske kmečke zveze je v sprevodu — s praporom na čelu, kjer ga že imajo, — prikorakalo v cerkev, na rokah in v košaricah noseč razne kmečke poljske pridelke, da jih duhovnik blagoslovi. Tudi to jata svoj pomen: izraža namreč prošnjo, naj bi Bog blagoslovil, kar smo pri- delali in željo, da bi mogli v miru uživati 9 trudom pridelane božje darove. Spričo dogodkov, ki se godijo vsenaokoli naše domovine, je letos bila taka prošnja še prav posebno potrebna. Razen dopoldanskega cerkvenega prazno* vnaja zahvalne nedelje so delavni odseki Mladinske kmečke zveze priredili marsikje tudi še poseSno popoldansko proslavo — kmečiko akademijo. Spored teh proslav je obsegal predvsem priložnostni nagovor o kmečkem stanu, o kmečkem delu in o pomenu zahvalne nedelje, nadalje nekaj primernih deklamacij« Pevci so zapeli par kmečkih narodnih pesmi, a zaključila je proslavo igrica iz kmečkega življenja. Pomen takih kmečkih prireditev je vtem, da se kmečki ljudje zberejo, da se zavedo svoje stanovske skupif s.i ir. povezanosti svoje usode ter da se navzamejo ljubezni in veselja do kmečkega življenja in dela. Letošnje prvo splošno slovensko praznovanje zahvalno nedelje je pokazalo, da je bila zamisel Kme&» ke zveze posrečena. n Hrastie pri Kranju. Naše prosvetno društvo zaiara v nedeljo, 10. t. m. ob 3 popoldne v svojem domu igro »Najdena hči-: kot začetno pred* Tvo letošnje sezone Vabimo vse prijate je da pridejo na tn igro. s katere ne bodo odsti raze- I čaranil g, Naša govorica in naša pesem Pod traa tt*si<-»«s» prmaS.ii »fcuro&ti SSo-Maec< t oda ji Ueti&i tep Humi. kjer med drofjaj o »Jurnkti govorica io »>W >ri,v»'«si<., naradm> dru/»u-hs^MKitrl fc4.n> je. 4» s a6adj*i»©jBo razode- ram nsjr tešil:___ bj nra je e^rorica. ui dmiiti materin jezik s^nnaido iete t »njim. kje. dola»Se btsde ci Uibti Ko čfcsveta oMaja tuje l,«6ti«. 1« C:w t»ao taja govorim, tedaj s« t srca rzl>od: damrtiofjt p« dtesnorinL po dragih in po oršrL Tedaj »e floitk ta ve, i-iit- dra^ii is viei* mg jt domač* beseda. Naj- < lepi* pesmi © sati fcmifi besedi in zemlji, so | te paradne v taje« nrto Pri »Hitih narodDih «SX.«4 je >rj.Ua:!fli ravno v tujini :1» Inrimra Oo 6c ro-iiv uttv tek- HUMi k« f<> izrančl« — CiBalo pripombi je e»a-ij»r iz žirljisjii ttci*iMlt|» vo.a&a, ti je bil raajra letos u Fnac<»k«a ia ti je ieiai v U>ii*Mi»ci sam i trojani hoie^uiacii Tu ft < &»jbuj»j tK-k-ani skraesuto »pregovoril H> vr toiaiil n&tkr pa je w.iai »4o»fnt,ki ian.le.pre, ga opo*orii ia toteiil slovensko. ia pmuia »ta vriika prijutcija. H koncu naglici: 'c> 3000 k^ lega blaga, pa ga ni hotel dati v promet, ker je čakal na višje eene. Sedaj bo moral odsedel i kazen in bo todi ob zaw«o ki so jo zaplenili v korist sklada za revne prebivalce. d Ki in ni reda Kmetijska zbornica je prejela pritožbe, da breztrošariuski sladkor za slajenje vinskega mošta ie ni prišel čeravno so bila od finančnega ministrstva izda-na dovoljenja. K tem« se pripominja sledeče-Kmetijska žarnica je že 30. avgusta 1040 posredovala pri finančnem ministrstvu, da mla čimprej uredba o oddaji trošarine pro slega sladkorja in je «o prošnjo ponovila dne a septembra. Uredba je it=!a I 1940 m je bila objavljena v T„dj fedaj, ko je zvedela, da sladkorji prispel je brzojavno posredovala pri kmetijskem in finančnem ministrstvu, da se sladkor t,ki odpremi Nato je dobila brzojavni Cvo^ kmetijskega ministrslv«, da je d,4 ^ »I od. centrali za sladkor, da ae sladkor poilj«. Kakor je bilo sporoč*.-*,, sladkor da ie prihaja. d C je m pa drsri? Soriat-*. c, - 0 je dovolilo, da »e izplača nam^ičentr-rn š,'j. io»;a nabavni prifp^-Hc ki zr.?".« u sike s plačo do JW0 dis — pof^r -a w p!* o d *ad divje rriaje p«j vabljeni da ie kr.t udeleže. a 17. ^•inje -■Ijh-laaju. IZ DOMAČE POUTIKE p Bi raorai* »eljari tmdi aa »avenija. Poslanec HSS dr. Tomaač je imel na sestaaka v Zagrebu govor, v katerem je zahteiai aa be baiiovimij uradniki, ki delajo sabotažo ali ki nastopajo proti politiki katero vodiU v imenu naroda ban is ban .-ta oblast, ne odpuste le iz .' Juibe. temveč tudi f>«-4jejo aa prisilno delo. To naj velja za ne m ud u najvišje uradnike. p Pravilna. Akademskim ustano.am HSS v Zagrebu je dr. Maček dodelil l»všega po-slaoca dr. Jaakovita, Za našo državo in za ves Balkan nastajajo mučni di3:>vi. V takih okoliščinah je najvažnejše za našo državo in za p.aš narod, ohraniti hladnokrvno-!, da se morejo vsa dejstva in vsi Sav*< dr. J*11" ko iifiger. — Naj počivajo v minil RAZGLED PO SVETU Anglija je zadovoljna Angleško letalsko ministrstvo uradno sporoča: Nemške letalske sile so v 12 tednih, odkar traja njihova ofenziva na Anglijo, izgubile za vsako sestreljeno angleško letalo tri svoja letala, za vsakega ubitega angleškega pilota 14 svojih pilotov. Od dne 8. avgusta dalje, ko se je začela letalska bitka proti Angliji, so Nemci izgubili 2433 letal, bombnih in lovskih, medtem ko znaša število izgubljenih pilotov in letalskih strelcev najmanj 6000. Angleške izgube znašajo ;if/3 letalcev. Najhujši je bil boj dne 15. avgusta, ko je prišlo nad Angljo 1000 nemških bombnikov in lovcev. Takrat so angleški lovci in protiletalsko topništvo sestrelili 234 bombnikov in 162 lovskih letal. Od takrat naprej so tako imenovani «,lu n -kerjevi« strmoglave! popolnoma izginili z angleškega neba. Samo v drugem tednu v septem- bru se jih je nekaj pojavilo in sta bila sestreljena dva. Potem spet nič več uj petkovega napada na angleški konvoj trgovskih ladij. Tudi novega .Junkerja 88« ni na spregled. Nemci se poslužujejo za napade na Anglijo sedaj silno visoko letečih »Messerschmittov«, ki so lovska letala, ki pa nosijo s seboj nekaj manjših bomb. liomhniki čez dan ne prihajajo več nad Anglijo, ponoči pa je vsak bombnik obdan od štirih lovcev. Nemške izgube so bile v zadnjem času manjše, toda kljub temu so angleški lovci sestrelili dne 7. oktobra še 27 takšnih lovcev-bombnikov, zadnji torek pa 33. Cez dan se je kljub velikanski višini, v kateri letijo, in kljub oblačnosti neba le nekaterim redkim letalom posrečilo priti do Londona. Anglija je z bilko za London in Anglijo zadovoljna. GRŠKA s Opomin grške vlade italijanskemu poveljstvo. Predsednik grške vlade Metaxas je »poročil italijanskemu vrhovnemu poveljstvu, da so Atene razglašene za odprto mesto :n naj italijanska vojska to upošteva. To sporočilo je bilo poslano zaradi tega, ker so Italijani prva dva dni spopada hudo bombardirali atenska predmestja. Grški listi pišejo v zvezi s tem, da je grška prestolnica ravno tako zgodovinski spomenik za Ves svet, kakor jc Rim. Ce se bodo napadi na ta zgodovinski spomenik nadaljevali, grozi grški tisk, da bo Rim v kratkem deležen brezobzirnega bombardiranja. ANGUJA s Angleško poročilo o mirovnih pogojih med Francijo in Nemčijo se glasi: 1. Francija odstopi Alzacijo in Lotaringijo Nemčiji. 2. Pomorska in letalska oporišča v zasedenem delu Francije ostanejo na razpolago velesilam osišča dokler traja sedanja vojna z Anglijo. 3. Francija stavi svoje vojno brodovje na razpolago velesilam osišča. 4. Francija odstopi Indokino Japonski. 5. Severni del Maroka odstopi Francija Španiji. 6. Francija odstopi Italiji večji del Tunizije, košček Alže-rije in del francoske obmorske alpske pokrajine (Alpes Maritimes). 7. Francoske kolonije pridejo pod skupno francosko-neraško-italijansko upravo do konca sedanje vojae. zgradbe, ki je zgorel, so bila po policijskih poročilih šifrirana poročila vojnega ministrstva. Vendar pa šifer tam niso hranili. Eden od čuvajev zgradbe je izjavit, da je bil ta del zgradbe najvažnejši v vojnem ministrstvu. TURČIJA AMERIKA s To Ia ono. V Clevelandu je umrl Franc Volk iz Zabičja, Julija Povše roj. Peterlin iz Boba pri Velikih Laščah in Marija Leben iz Hrušice pri Ljubljani. — V Pueblo Colo se je smrtno ponesrečil rojak Jože Dejak. — V E!y Minn. so pokopali Frančiško Koščak iz Trške gore. — V Davisu je odšel v večnost Andrej Arhar iz Cerknice pri Rakeku. — V nekem detu zgradbe v Vašingtonu, v kateri je vojno ministrstvo, je iz dozdaj neznanih razlogov izbruhnil požar, katerega so mogli pogasiti čez eno uro. V tistem delu s »Znali bomo storiti svojo dolžnost.« Ob priliki 17-letnice ustanovitve turške republike je imel ministrski predsednik Refik Sajdam govor, v katerem je dejal, da se v imenu Turčije klanja spominu ustanovitelja Turčije Kemala Ataturka, ki da je na ta slovesni dan v duhu prisoten med turškim narodom. Nato je nadaljeval: »Vsako leto ras temo in postajamo močnejši. Življenje nikdar ni bilo brez nevarnosti. Življenje turškega naroda je vedno bilo obdano od njih. Toda v vsaki nevarnosti, pa naj je bila še tolikšna, je turški narod našel pravo orožje za obrambo svoje svobode in svoje varnosti v strnje-nosti in edinosti, v globoki ljubezni do narodne časti ter v mirnem in dostojanstvenem obnašanju. S tem orožjem Turčija sme mirno gledati v bodočnost. Turški narod je tudi vedno zaupal v svojo moč in nikdar ni omahoval, kadar je bilo treba braniti svojo neodvisnost. Naš duh požrtvovalnosti in naše zaupanje v oboroženo silo našega naroda ie večje danes kot je bilo kdaj prej. Svet okrog nas se zvija v neredu, toda naš položaj je dober. Znali bomo storiti svojo dolžnost, če bi nastopili časi, da bi bila v nevarnosti naša svoboda. Takrat bo zavladal med nami duh našega velikega Ataturka. DROBNE Po vsem katoliškem svet« bodo 24. novembra molitve za rešitev sveta iz sedanje stiske, je odredil sv, oče. Madžarski tisk navdušeno pozdravlja italijanski vdor v Grčijo. Nemška letala so potopila 43,000tonski angleški parnik »Empress ot Britain«. Grčija blike dob', v Rusiji 100 tisoč to« žita po ceni 57 dolarjev za tono. ha/ccU? ve da Je A.SP I MI N sredstvo proti hripi in prehladu* Pri kupovanju treba paziti, da j« vsak zavitek • in'vsaka posa| mezna tableta*obeležena z „Bayer"-jevim križem.. Nikoli ne pozabite, da Aspirina breA „Bayer"-jevega*križafni!i 0%; ■ >*;-£>, i. »i ii »sa Ji . •**!>§•-■>«. ki kake »<«»« »ti ukijotLa p«:U tltit;* kr.j ia sEZ*»*f>a.,a; V Bhij ia > bj> ia »t r»»iiL Oink-i i »laveajebi-.trUki lirotitaiei. Rojaki 11 a Iruuii kumtij takajo aa f a dopise. Slika aarn kaie prizor, ko ..klada;« pošiljko c'a-»-pisor, ki je pravkar « s.iki ga >idiau» skupaj s svojo /eno ua stanu->aoju v bližini Običaja Si>w«ti&i por. K;c I f,r«.% j» .„!„ tdraija ia mori - ' i,.»;il i. .|de.»tl*taiea Uj, pUdea^aeea tMjae,*. bi *».>®d jn.d.o.j- )iUt««l>l t« "-»ji« •«»••;» »tj Pogled na gržko glavno mesto Atene t rnamenito Akropolo t oiadju. Mesto ima danes s predmestji nad 1 milijon ljudi. Ti rej, najrefje grško pristanišče. ki je prav za prav predmestje glavnega grSkcga mesta Aten. 1'ircj ima 350.000 prebivalcev. Znamenito mesto Solun, drugo najvefje grško pristanke v severm Grf.ji. Solu jc vaien *ara''..pr0£, tai zdravje. Nedavno se je celo poroči". ■■ *"ki ga vidimo skupaj s svojo /eno na stanovanju v bližini Chica^a. INroei v slovenjeliistriški slrotiSniri. Pire j, največje grško pristanišče, ki je prav za prav predmestje glavnega grškega mesta Aten. 1'irej ima 350.000 prebivalcev. Znamenito mesto Solun, drugo največje grško pristanišče r severni Grčiji. Solun je vaten zaradi svoje lege, kjer je naravno izhodišče vsega Balkana na Egejsko morje )•»•lav.ja .» a * Solunu svobodno luko Solun ima 245.000 prebivalcev, po večin. Grkov Mesto J® u8,»?ov i« sestra &leks»ndra Velikega, 'iesaionika, lena makedonskega kralja Kasandra. — fla siiki je prikazan del pristanišča. Ko so bolgarski vojaki zasedali I) o li r u d i. o , j« Srišlodo ginljivih srečanj. Slika nam kaze prizor, o sta se srečala brat in sestra, ki sta Šivela ede* t Bolgariji, drugi pa v Romuniji. Pogled na grško glavno mesto Atene * znamenito Akropolo v ozadju. Mesto ima danes s predmestji uad 1 milijon ljudi. Metaxas, grški ministrski predsednik, ki nosi v sedanji vojni veliko skrb in odgovornost za svoj narod. Na pobudo italijanskega ministra zn narodno kulturo so na stebru dg Piazza Colonna nalepili zemljevid Afrike, kjer se Rimljani vsak čas lahko prepričajo. kje trenutno stoje italijanske četu na afriških bojiščih PO DOMOVINI Po štiridesetih letih pričakovanja (Seka lr*;iax.) Scha krajina nima u(Ai«a» t«taJ> voio. Tudi senio kapaic je Um primetjau majhno. Xik/er t Stores.j. prebivalstvo cfc ae trpi tako t.vto, lil« prebivalci cube trtfme. Ob suši morijo reda današa i :i V>:ine Krke. rftšk tri do ikri B-i« diiri. >4 : >'«\ ii Si Ho kr«'vis t v, -»5-5 obiskujejo aatmlji«? oietai gfiie -3 titSSJL Krajinfaci so te 45: tej prosili ta Egraditer vodovoda. Zdaj gre een-isla jari-us« b {/•-ki upravi ia »vMjrara gospoda bann dr. SiitMras. ki ni odnehal. dokler at zagotovil najpotrebnejših de-oaraih sreostev ta ign>«liier sulsokrajinskega vodovoda. KKCJU O K Že pred leti j* Higienski zavod izdelal načrt za vodovod, s katerim uj tj se oskrbovala Suka krajša* » pitrso vodo. Ta načrt določa dva vodovoda: gravitacijski vodovod ra Velike Lašče, Dobre-psšj* ia Stroge ia »odo-vod t iajetjea izvira Gto-bočea pri Zagretim za pravo sabok*ajinskc pianom. Najprej je pršila sa vrsto graditev vodovoda v (Motbočm. od koder je treba črpati voda na planoto Suhe krajine. Po načrtu naj bi U vodovod oa planoti oskrboval t vodo 2S vasi s 37» prebivalci Prav tako t>i is izvira Gtobofca napajalo še posebno vodovodno omrežje od Zsgrsdra do Dvora is 2užemberk. Ta bi dobilo vodo 17 vasi tis okrog 30» prebivalcev. V kraškem studencu Globocee zajeto vodo bi bilo treba seveda črpati okrog 200 m »isoko na planoto. Za višje kraje ni planoti pa t*? zgrajena že posebna črpalna postaja, ki bo dvigala pri vasi ViSaje vodo v drug, še višji rezervoar. Ii tega rezervoarja bodo oskrbovane še višje težfie vasi ca planoti. Proračun za to ogromno gradbeno deio. ki naj bi po dograditvi imelo skupaj 12 rezervoarje. 8 nzteiilmkor in okrog 55 km cevnih vodov, je znašal leta 1935 nad 15 in pol milijona din. Limbarekf: OČIM Povesi iz domačega življenja. »Zdaj gremo, oj zdaj gremo...« Zvijafnik se je delal, kot bi hotel res oditi. V resnici pa je zavil v gostilno. Pri Andrejcu sta se na-ia s Kuštrinom, vaškim postopačem. »Nekateri ptiči skupaj letajo,: pravi pregovor. lo.de je imel denar, pridobljen z jezikom. Njegov pajdaš pa je bil suh in žejen. Pila sta in razlivala vino, d« je teklo od mize. »Denarja kot črepinj! Ne more zmanjkati:« sta kričala. PU je vsak, kdor je prišel v gostilno. Orešci so se spraševali, odkod je Brezni-kova darežljivo«. Uganili so, da se boji capina, ker ga je spravil ob domačijo. Zdaj pa popravlja, da bi ra pomiril in odvrnil pretečo nevarnost Kaj drugega mu res ne kaže; s člo-jesom. ki nima vesti, ni varno živeti v sovra- liko'denar?a''lP* Skoda dati "P^Uvicu to- Breznii je bil prevaran. Skrivaj si je pulil lase. vedoc, da bo capin skoro razmetal Henar m prišel Da noro nagrado. Seveda se mu bo postavil po robo; toda t skrajnem primeru bo treba se« v žep, alt pasti v sramoto. Odločitev bo huda; ko se je spomnil, kaj ga še čaka. ga je zabolelo. Časti in denarja - oboje bo škoda zrtvovatL Z denarjem, kar mu ga je še ostalo, se ie "olde res nekam izgubil. Minilo je leto, ne da ga je kdo videl. »Morda se je le oprijel kake službe,« je bila zadovoljna vsa vas, najbolj pa Breznik. »Ali pa je kje poginil?« so menili, ker se tudi drugo leto ni bil oglasil, »škoda ga ni. nam v^aj ne bo delal sramote.« Tudi stari Brajdež sc je nehal prikazovati. 7* Velik det te vsote J- uUmb seveda velika vadaa naprava pri Gtobočru. Tu je bil o treba najprej ra.ieti kraški izvir, ki ima po dosedanjih roe-nivab najmanj 70 litrov na sekundo, največ pa •*s.WO iiliov ta sekundo. Zajetje takega kraškega izvirka o* je ndM negotova zadeva Za tem je bilo treba urediti i tekla voda at, vasi na planoti. V marca 5339 je ban dr natlačen zasadil prvo lopato ob izvirku OloMet v znamenje, da v naj vodovod začne graditi. V januarja 1939 ie gradbeno podjetje »Tefenae iz Ljribljan« prevzelo prva gradbena dela. Dne 27. oktobra 1&40 so vodovodno progo ii Ambrusa odprli. Sedaj opravljena dela obw gajo prvi del velikega načrta. Vendar je naj-večja rn-sreža za Suho krajino ie odpravljena. Ce bo slučajno nastala suš«, bodo vodo razvaiali po visoki ptanoti od Ambrusa ia dragih v a.«, ki »o le dobile vodo. Po svojem ud vse soeUdaem namenu in na-radsozdrarstvettem pomeša je vodovod v Olotiočen podjetje, ki ga vsa Suha krajina z velikansko radostjo pozdravlja ter se obenem z globoko hvaležnostjo spominja dobrotnikov, ki »o ji pripomogli do njega. Iz paznih krajev St Vid jm' StMai. Zapadli sneg je sicer sfcop-nel, s smo pa zato zelo oblagodarjeni z velikimi množinami vode, posebno po niže ležečih krajih, kjer so poplavljeni posevki in pozni jesenski pridelki. Zahvalno nedeljo smo slovesno obhajali. Mladinska Kmečka zveza je po svojih zastopnicah poklonila v izmt hvaležnosti na oltar nekaj poljskih pridelkov. Po končani cerkveni slovesnosti smo imeli Je proslavo v Domu, kjer je imei šolski upravitelj lep, vzpodbuden govor. Pozival je mladino, da vstopi * vrste K Z. prav tako p4 t^j gospodarje. ?Rcii me<, pevci zapojo in za rajne molijo pred spomenikom, ki je ves v rožah, veneih, cvetju in točkah. Ka vernih duš dan je tudi peta sv. maša za rajne tojabe-larane. — Zadnjikrat »o ae udeležili kot faraui cerkvenih slovesnosti za rajne prebivalci iz vasi Malo Mratevo in Rrod. Ti dve vasi prideta po škofijski določbi ie dni pod svetokri-ško faro. kjer imajo veliko bliže v cerkev kot pa v oddaljeni Leskovec. — V petek je bil pokopan oiročiček leskovškega učitelja g. Petra Lipovža, na vernih duš dan pa je po cerkvenih opravilih na pokopališču zemlja zakrila pridno Zofko Zoni iz Vemš. — Prosvetno delo se je pomlajeno "ačelo. Sestanki Fantovskega odseka bodo vsak VIL Za toplim poletjem je aariopHa hladna jesen V Oresjn so sejali in spravljali obilne pruleike. Breznik je napeljal velik kup koma* pod kozolec, kjer jo je lička) pozno vsak večer. ko so drugi že paspali. Ličkanje je bilo možu prijetno jesensko delo. . Pa ?p drugi nagibi so ga vabili v okrilje noene tišine. Njegove misli, ki so romale .hI dceodka do dogodka, so zahtevale miru Vse laz_e se je zaglobil v premišljevanju tedaj, kadar ea ni nihče iroiil. V spominu mu je oživela Marica, s katero se je v dahn pogovarjal. Ako se ziv, Je zda, že velika. Kje je našla svojo novo domačijo? želel ji je s^eči in zavračat vse, kar bi ji utegnilo škodovati " ie pogovarjal z deklico, sta m« ostala v srcu samo ie strah in kazen. Nekaj ffJ-u T ? posledicami, ki bodo skoro na-stopsle. »Poprej mi pa nisi pov^al.« se je jezil na hudobca. »Takrat si mi kazal dejanje v drugačni luči Samo denar in vel . *T, mi trobil na usesa. Vse drugo si zamolčal.« »In Polde?« - Spomnil se je človeka, ki mn je najbolj nevaren. Ako je živ. se bo še o .S Želel mu je smrti, da bi bil čist p^ed svetom, se bi žrtvoval kak tisočak z.a tako poročilo K J° ^zdelo. da ču^ stopi„je Kakor !m bila ob kamnu spodrkniia človeška noga. Prenehal je z delom in poslušal. Ži ^te-brom se je premaknila sumi ji,V senca ' ml dogovora. ' B« je >pom- »Nisem mislil, da bom prišel. Imp! sem t^T3' č*kriao bi ne bil (lal T" Tse ob kruh me je spravila bolezen, V bolnišnici ^^e sicer pozdravili, nisem pa še za naporno delo. Slab sem. da komaj stojim.« je lagal in se zavalil v mehko perje. Breznik je l?zel v tla in si sladil oznojeno čelo. »Snet ga imam na rami; bolnega se dela, da me 1» laže mrcvaril.« _ Rekel pa ni besede. »Ali sva sama?« mu je počepnil vsiljivce. »Ne vem.« — Odgovor je bii hladen. >7.ate tuc; nisem vede!,. « »Pa me vidite, da sem tukaj?« Breznika je razdražilo: »Zavezal si se in Podpisal... Ako bi držal na čast, bi se ne prikazal ...« , »Koliko mi daste, da izginem? Noe me je aala noč me bo vzela ...« »^rag naj te vzame!« — Jeza. ki mu j« razganjala prsi. je iskala duška. Toda strah ji je zapiral izhod — bal se je potepina. Ako se mu zameri, ga bo onesrečil. »Kar sem namenil, sem ti dal.« je rekel prav tiho in počasi. »Od mene ne dobiš več niti beliča.« »Oho, gospod Breznik!« — Zasadil je roki v bok m stopil predenj. »je li to vaša poslednja beseda?« »Kar sem rekel, sem rekel,« je ostal pr' svojem sklepu ter se zamislil v delo. lolde je udaril na drugo struno. »Kako je bilo ze takrat, ko je izginil« tista deklica, ki se se do danes ni vrnila? Njen očim jo je izdat ciganom... Dokaze imam tukaj na dlani. Ali naj zamahnem z roko? Doslej še nisem te.W »•»r. - Toda, če me zavržete v potrebi — veni. kaj bom napravil.« . Moi jc omahoval kakor bilk«, s katero se poigrava veter. Dati je bilo hudo. upreti sc p* m imel poguma. »Tedaj sem uničen!« je vzdihuii in zaječal- Želrtek zvečer ob 7 v dvorani Pod lipo, mladčev-ski sestanki pa bodo vsako nedeljo od 11—12, pr.iv tako pa bo knjižnica odprta vsako nedeljo in na praznik po deseti sveti maši. Sv. Andrai v Halozah. V nedeljo, 27. oktobru nas je presenetil zgodnji sneg, ki je napravil sadnemu drevju veliko škodo — Vino kolikor ga i i na III o. gu prodajamo po 3.50 in 10 din. — Pri naših trgovcih že delj ta*a ni dobiti petroleja in jedilnega olja, kakor tudi drugih potrebščin ne. Ljudje hodijo v Ptuj nakupoval raznih potrebščin. Promet po naših občiutltih cestah je skoraj nemogoč. Letošnja deževna letina cestam ni prizanesla. Najslabša cesta je po Snereku, kjer je prevoz skoraj nemogoč. —■ Kakšne časopise bomo na-ročili in čitali prihodnje leto? Naročili bomo že sedaj >Domoljuba«, tisti, ki imajo malo več pod palcem, pa tudi »Slovenca* aii pa »Slovenski dom«. Novi naročniki, če naročijo sedaj »Domoljub in plačajo celoletno naročnino za prihodnje leto, dobivajo list do novega leta zastonj, zraven teira s>o pa še zavarovani za 1000 din v primeru požarne nesreče. — Smrt je pokosila skrbno gospodinjo Barbaro Hvaleč roj. Meri iz Vel. Okiča. Naj pršiva i Botru! Preostalim naše sožalje! Kolovrat. Pri nas je umrl 26 letni splošno priljubljeni Pod-m i 1 j ž a k Janko. V najlepših fantovskih letih, poln upov in lepih načrtov, se je moral ločiti od nas. Vsa zdravniška znanost mu ni mogla več rešiti življenja in je moral leči v prezgodnji grob. Rajni Pod-milšak je z veliko vnemo deloval v naših društvih, prav posebno pa v K. O. in gasilski četi. — Dragi Janko, uživaj plačilo pri Bogu! Moravče. Sneg, ki nas je neprijetno iznenadil med pospravljanjem zadnjih poljskih pridelkov, je napravil zlasti po nioravšUib hribih mnogo škode sadnemu drevju, pa tudi gozdovom. Drevje je skoraj še kar zeleno, zato je moker sneg ostal na vejak, ki so se pod silno težo polomile ali odčeh-nile od debla. Vzlie temu pa smio le veseli, da je tako uagloma izginil, ker še nismo pripravljeni za zimo. — Na Hudeju je umrla ugledna posastnica SMRT Dan na dan ljudi srežujež, znana ti jc slednja pot; nad življenjem gospoduješ, polna tuge in grozot. Tvoja roka je koščena, krepko žanjc in kosi; ko objema, jc ledena, trda, kadar nam grozi. Koder hodiš, rišeš sonce, ki oznanjajo pogin; trgaš cvet in vi ješ vence svojim žrtvam za spomin. No izbiraš, vse pobiraš, kor razliko ne poznaš, grobna vrata vsem odpiraš, na besede nič no daš. Ti nikogar ne pozabiš, tiho pritloš kakor dih; 2 zadnjo solzo še izvabiš iz srca poslednji vzdih. Neža Bariič, vdova po pokojnem županu bivše peške občine Fr. Barllču, ki je kot zaveden in izobražen mož krepko oral celino s tedanjimi morav-škimi župani ter je še danes ohranjen med nami v najboljšem spominu. Blaga pokojnica je 33 let gospodarila sama na obsežnem posestvu kot priJ na gospodinja in zavedna krščanska mati. Ves čas je bila naročena na »Domoljuba« in Mohorjevo družbo, pa tudi drugih dobrih knjig in časopisov ni manjkalo v njeni hiši. Omagala je šele v pozni starosti in odšla izmučena, toda bogata z dobrimi deiiopo večno plačilo. Počivaj v miru! Žalujočim naše sožalje! — Na Martinovo nedeljo obhajamo god našega farnega patrona. Ta dan se radi nekoliko porazvedrimo, ker je Martinova nedelja že od nekdaj fantovska nedelja. V teh resnih časih pa naj ho zabava dostojna in poštena. Našli jo hotno v Ljudskem domu pri lepi in poučni predstavi, kjer nam bodo igralci pokazali »Razvalino življenja«. Vabljeni vsi, posebno mladina! Metlika. .Sneg tudi nam ni prizanese!; zapadel je kar 20 cm na debelo in napravil dosti škode po drevju iu gozdovih. — Sladkor za slajenje mošta je dospel, samo malo prepozno. Treba bo umetnih glivic, da ae obudi kipenje mošta. Letos bo zopet kmetijsko nadaljevalna šola za fante od 16 leta naprej in za dekleta pa gospodinjska šola. Prijave sprejema upraviteljsivu šo!e v Metliki. — Ker ob nedeljah ne uraduje blagajna na pošli, opozarjamo naše naročnike, da lahko plačajo naročnino za naše tiste zastopniku: Bajuk Jože iz Drašič, katerega dobile v Metliki vsako nedeljo po osmi sv. maši. liazkmje pri Ljutomeru. Dne 27. oktobra je umrla Lukman Alojzija v starosti 28 let. Bila je komaj leto dni poročena, pa je že morala leči v prezgodnji grob. Kajna je bila dobra katoličanka ter naročnica mnogih katoliških listov. Naj v miru počiva blaga ptikojuica, družino pa naj tolaži Bog. Vepolje pri Ko '*>»>§ menili. V mesecu oktobra je obhajala devetdesetletnico rojstva Zorm&nova mama Uršula Verhovuik. Ko-jer.a je bila dne 11. oktobra 1850 na Visokem pri Kranju. Z 21 letom se je primožila k Zormanu v Vojiolje. V zakonu se ji je rodilo 9 otrok, izmed katerih jih še 5 živi. Sin France je padel v svetovni vojski. Ju-bilantka je bila vedno zdrava in čvrsta in takšna je še danes. Imajo še vedno dobre oči in radi prebirajo »Domoljuba«, na katerega so naročeni, odkar izhaja. Imeli so vedno skrb, da so »Domoljuba« vedno spravljali in danes ga iinajo že cele skladovnice, katerega vedno radi prebirajo. Naj omenimo še, da je biia vedno globoko verna in je tudi svoje otroke vzgojila v pravem krščanskem duhu. Ob devetdesetletnici želimo dobri mamici, da bi jo Bog ohranil do skrajnih mej človeškega življenja. Radeče. V kratkem času so zapustile radeško šolo tri učne moči: gdč. Potokarjeva in g. Ilratok sta odšla na višjo pedagoško šolo v Belgrad, dočim je šolski upravitelj g. Božič premeščen v Kozje, okraj Šmarje pri Jelšah. S temi premestitvami je nastopilo pomanjkanje učiteljstva tudi na naši šoli, zlasti v obrtno-nadaljevalnein oddelku, ki ho »Sedaj še ne,« ga je zavrnil brez sočutja. »Toliko, kolikor želim, daste lahko brez -kode. Pes vas ne grizel zaradi tega. Suj bi ne maral ničesar, ako bi ne bil res potreben. Bolezen me je vrgla ob tla, pa nimam nikogar, ki bi mi pomagal. čim se pozdravim, pojdem nazaj, od-koger sem prišel. Potem lKwte imeli mir na večne čase.« »Poprej si tudi rekel,« nm je očital. »N;;te se ver ne zanesem.« »Prisegam!« — Capin je dvignil prste in zavijal oči proti nebu. »Takrat si tudj prisegel. Takemu človeku ni sveta nobena beseda.« »Premislite ae, ali pa —,« mu je nakratko zagrozil. Groženj se je ustrašil. Mukoma je spravil iz. sebe, koliko še zahteva. »še en tisočak,« je dejal in naglasih »Toliko. kot zadnjič.« Mož se je prijel za glavo. Počasi jc vstal in odšel v hišo. Caj>in ga je čakal pred vrati kakor vrag na dušo. Vrnil se je a tisočakom *er mu ga dal z besedami: jPiižri ga! Na duši ti bo gorel.« Polde je hlastnil po denarju, ne da mu je kaj odgovoril. Naj reče, kar hoče; samo da je dobil, kar je zahteval. »Pa tole podpiši!« — Dal mu je svinčnik in listič, na katerem je bilo zapisano, koliko je prejel denarja. Capin je podpisal, ne da je kaj prečital. Za tako plačilo podpiše vse, kar kdo hoče — četudi smrtno obsodbo. »Zdaj pa beži!« — Pokazal mu je pot po ■vasi. »In nikdar več se mi ne prikaži!« Postopač mu je voščil lahko noč in izginil v temo. Drugi dan ga res ni bilo v Orešju. Nihče Ra ni videl: ne na poti ne pod kozolcem. Breznik se je oddahnil; spet je bil rešen za nekaj časa. »Ža vselej!« se je zarekel sam pri sebi. Odslej bn trd ko jeklo. Tudi vrag ga ne bo premagal. Po tisočaku se mu je tožilo. Koliko je trpel za denar, a ga meče zapravljivcu v nenasitno žrelo I O. če bi vedela njegova žena, kako bridko bi jokala! Vse bolj ji je skrival denarnico, da ni zapazila primanjkljaja. Ivana se ni bal; fant se še ni vtikal v njegove denarne zadeve. I/guba bi ga toliko ne bolela, če bi vedel, ali mu bo denar kaj zalegel. Toda na človeka kot je Polde se ni mogel več zanesti. Izda ga bo prav gotovo, če že ni kje kaj izb eknil. V skrbi pred razkritjem so mu potekali dnevi, dolgi kakor večnost Kadar je videl na vasi ljudi v zaupnem pogovoru, tedaj je menil, da se pogovarjajo o dogodku pri ciganskem šotoru. Koliko noči je že prečul zaradi tistega nesrečnega trenutka! Zakaj ni ostal hlapec, pa bi bil miren in zadovol jen. Žena je opazila, da je mož nekam zamišljen in otožen. Vprašala ga je ka j se mu je pr-petilo. Ali mu je spodletela kaka kupčija? Ali pa je doživel kako neprijetnost. Zanikal je oboje. Priznal pa je, da ne čuti več veselja, naj se oprime tega ali onega dela. »Tedaj si bolan?« jo je zaskrbelo. 1 udi njen prvi mož je bil tak v začetku bolezni. »Bolan menda nisem.« se je spet izvual. Svetovala mu je, naj gre k zdravniku. Nekoč se je skoro že odločil — zato, da bi Ji ustregel. Za zdravila je bilo škoda denarja. »Pojdem pa jaz,« je sklenila v skrbi za njegovo zdravje. »Najprej v kočo h Grdinovi tmi, ki pozna domača zdravila.« »Pelina ne bom pil,« je že vnaprej povedal. »Nimam naduhe.« Ema se je na vso'moč zanimala za njegovo zdravie, »Ali kašlja in kakšen kašelj ima? kako je s slastjo do jedi in pijače? ln s trganjem ob slabem vremenu? Nevarno je ludi jutranjo potenje.« »Menda slabo spi in do dela ne čuti veselja.« — To je bilo na jvažne jše, kar je vznemirjalo skrbno ženo. Bianjevka je prinesla na reni žerjavice iu vsala nanjo pest zdravilnega zelišča. Oblaček dišečega dima se je dvignil pod strop v tankih kolobarjih. »Posebne bolezni še ni,« je sklepala, ker se dim ni vlačil nizko po sobi. »Mortia ima mož na srcu kaj takega, kar ga vznemirja.« Njenega razlaganja pa Breznica ni pravilno razumela. Doma ie sporočila možu, da ima srčno napako. Ta boJezen mu še ni bila znana, zato je neverjetno zmajal z glavo. »Starici se sanja. Vem, da nimaš take bolezni.« ga je tolažila, ko sta bila sama. »Srčno napako iinajo mladi ljudje — taki. kot je naš Ivan ...« »Ivana bi že jaz ozdravil. Tako kot moj oce mene ..« »Fant je nekam pameten,« je pohvalila sina. da bi mož ne sitnaril »Dozdaj še ni bilo slišati kaj slabega...« »Da bi le tako ostalo.« je dejal ter se zamislil po svoji stari navadi. Žena je imela še nekaj drugega na srcu. Mož je v zadnjih letih prodaja! živino, tudi v gozdu je nekaj posekal; pa je bila radovedna, kam ie spravil toliko denarja. Dokler ji ni skrival denarnice, ga je preštela večkrat na teden. Zakaj ji ne privošči veselja? Začela je jx> ovinkih prav rahlo in previdno, da bi se izognila prepiru. »Denarja ni varno imeti doma in posojati ga je škoda brez zanesljive priče. Upnik umrje in dolžniki se po-skrijejo.« — Žena mu je naštela več takih primerov. .„,,,. i Štefana je vščipnilo v prsih. Vedel je, kam žena namiguje. Radovedna je, kje je denar, kt ga je prigosjKKlaril. Ako ji poreče, da ga hrani doma, bi mu prigovarjala, naj ga ponese v hranilnico.. Bolje je - ako »e zlaže, da ga je komu posodil. pomerili svoje pretepažke sposobnosti delavci, zaposleni pri gradnji norih stavbnih objektov. Zlasti je izkazal svoje junaštvo nek tfijr. ki je z nc<žem zabodel svojega tovariša v koleno take cevsrae, da je moral iskati hitre zdravsrške pomoči. Junaka noia so tukajšnji orožniki ai»li:5.. 8ji na ljubo in v čast domačim fantom pa t oramo pripomniti, da s« bili udeleženi pri pretepa sami tujci. — Pri spravljanju drv v gozdu g. Lotriča se je pripetila vrlim Bosancem teija nesreča. Zaradi razmočenega terena je dvema konjičkoma na neki strmini zdrsnilo in sta padla Uko nerodno, da sta se ubila. Iz eeljskeea »kraja. Cena živine v našem okraju skoraj čisto stoji. V porastu, ki Da ni znaten. je- cena krav in mlade živine. Debeie živine je še kar dovolj in je t«) sedaj po setvi Se več na trgu. Sejem v Vojniku (Lukežev) je bil pa dogoaa ia kupčiji bolj slab, dočim je bit šentjurski (Simonov) boij živahen. Prihodnja sejma v našem okraju bosta 19. novembra pri Sv. Juriju pri Celju in 24. novembra na Tebarjih. Rak« pri Krškem. Starši šoloobveznih otrok naprošajo n.erodajno c-Uast, da bi se v zimskih u«d« d ji*, k* je pod streh« ie letina »sa — takrat >e kmečk* let* konča! Vse let« kmet spal j« ia trepetal, se mraza ia ioče ia suš« je bal, vse let* je delal ia pr**il Boca. naj drla ajegoienia blagoslov da: zdaj keaer ia Set«-» je dela. skrbi, k« polne »o kašče. polne kleli. Je prav in pmrebo«. ia je lepo. da kmetje z družin* »»• v cerke« gredo, se B«;s zahvalit za vse, kar je dal, za v*r»fv* prositi (Ja it »dsihmal, saj kar kit.it pridela i« t-r kar ima, prejel jt is nke dobrotne — Boga! Posebna mladina, naš np ia naš cvet, aaj daje v hraleiaosti dragim lep vzgled; po»sod vsaj v bodoče, če ais« dozdaj, zahvalna nedelje praiar jejo aaj: ■aj praznik vse kmečke mladine b* t* — ia zemlje plodove aaj t cerkev nes*! mora dajati !e »kamenje Da zelje, praiiča pa na cesto.« — Naša nadebudna mladina noče zaostajati za mladino drugih krajev. Ljubljana, kjer se prodaja višja in nižja učenost je tako blizu. Pa viko zadnjič iteli: 29 fantov in deklet hodi v ljubljanski šole. Eni tam »tanujejo. drugi se z raznimi vozili prepeljavajo. V nedeljo se hočejo na odru pokrepiti. Ob treh popoldne bodo v našem Doma igrali igro iz dijaškega življenja »Luč z gqja«, Uanci in okoličani pridite pogledat, kaj znajo! — (Ponovitev 24. novembra ob pol 8i| Prankeleve. Na nedeljo Kristusa Kralja je imel opravilo g. provizor Suntič v prijazni podružnični ce-fcvi Sv. Trojice na Gojki, ki je romarska cerkev. G, provizor je pred mašo blagoslovi! vse zemeljske sadove, ki nam jih je Bog dal to leto. Obenem pa smo se zahvaliti Bogn, da lli.ES V E R BI GOSPODAR SVETA Prečadac skrivnosti Orlovskega gnezda Gorski hrbet, ki leče vzporedno z ameriško obalo Atlantskega oceana, se imenuje Apa-laško [»-je. Obstoji iz dveh razčlenjenih gorskih sleme«; Kuiuberleodsko pogorje ia Modre gore. Dasi se to po-orje lazte/a t dolžini IbOO km. vendar nima nobene« znatnejšega vrha: najvišji dosega komaj 1900 in. Ta Telika zemeljska hrbtenjača, ki sega na enem koncu v vode oceana, na drugem pa v roko sv. Lovrenca, dosedaj ni bog ve kako privIsk-cvaia liribolazcev. Vrhovi pač niso to. likaaj zanimiri kot dru^e ponosne gore starega is novega svet« Pa vendar je na tem ogromnem slemenu ležal vrh, na katere-a ai dosedaj splezal še noben turi«. zdel se je povsem nedostopeu. Čeprav so hribolazci zanemarjali t« ■ vrh. ime-ZHsvaa Orlovsko gnez-lo. je vendar ta točka prskega slemena postala tako zanimiva, da je kmalu obrnila nase pozornost široke jav. ■osti In to iz prečud.iik razlogov, katere moram na početku te zgodbe popisati. Da svojo lastno osel>o Tmešarain t to zadevo, naj ne opraviči je okolnost. ker sem »il tesno povezan t izrednim pojivom. ki je bil pač edinstveni od vseh. kar jih je ugledalo naše drajseto stoletje in kar jih bo še mogel u gledati naš prihodnji vek. Resno se včasih izprašujem, ali se je res vse tako zgodilo kakor se mi sedaj poraja pred dušo. bedeti morate, da sem kot nadinšpektor va-TOgtonske poiicije že jvo poklicu rado-v eden, poleg tega pa se že petnjjst let bavim z najrazličnejšimi zapletenimi slučaji čim bolj težko so razrešljivi, tem bolj me podžigajo m sihjo k resitri. Ni torej nič čudnega, da so mi moji predstavniki poverili tudi to neverjetno težko nalogo. Pri reševanju tega zamotanega slučaja p* sem nehote odkril tako čudovite stvari, da mora svet nad njimi str. meti_ Razume se, da vas moram že naprej vljudno prositi, da verjamete vsaki besedi kar vam bom sedaj pripovedoval. Na žalost pa ne morem navesti, kot dokaz resničnosti teh dogodkov n«Ue„e dru-e pnee, razen svoje lastne osebe. Ce kdo ne ▼erjatae... tndi dobro. po svoji volji. Ka, ,c torej s tem Orlovskim gnezdom' Ah je vredno teja ponosnem imtL llTJ rega so mu dali domeni? Ce ^ že tako imenuje, ali re, na njem tudi gnetlij„ orH jastrebi ia kondorji? Je-!, njegov vrh r« „r Z7cl>\vTa^ ^ »""h "ja- dralcev? Ah j,k ,e v. leti kdaj. kako plovejo nas je obvaroval toče ia drugih nadlog. preteika in Toplice na trgu pred e-rkvijo v Toj>-lit-ah v pobožni molitvi za mir. Ljudstva se j« zbralo do dva tisoč. Že zgodaj zjutraj so prihajali v procesijah s sosednjih vasi in fara in napolnili pN>stor pred cerkvijo, kjer je bil na vzvišenem prostoru pripravljen oltar in govorniški oder. Ob desetih m je začel« sr. maša. darova! jo je doma?i župnik g. Oražem. Ljudsko petje, ki je krasno odmevalo, je vodil g. župnik Kres iz Vavte vasi, Po evangeliju s? je pojavila častitljiva postava novomeškega prosia g Karla Cerina. ki je v skle- nad vrhom in iščejo primernega kraja r.i »'aeztio? Ne. te ptice se tn nikd.ir ne pojavljajo ▼ večjem številu, kot r.a ostalem A[«ilaškem pogorju. Nasprotno! Gotove dneve ie mogoče opazovati, kako orli, ki so «e približali temu vrhu, z divjim lir ušiv m be.;e iz njegove bližine. Gora je bila zavita v skrivnost. Včasih so poljedelci, ki so obdelovali polj* v okolici poi: iločenio mir, ne vojske. Ne v tem znamenju, ampak v križu sta naša rešitev ln miri Litija. Na praznik Kristusa Kralja so v litijski župni cerkvi oznanili, da bo v Litiji od 30. novembra do 8. decembra sv. misijon. Misijon bodo vodili duhovniki iz Rakovnika. Ce je bil kdaj potreben misijon, je potreben v današnjih časih, ko je poleg gospodarske stiske tudi kriza duha. Sv. misijon jo najprimernejše sredstvo, da se vzdignemo ia minljivo vsakdanjosti, v duhovnost, fe hočemo, tla bo človeštvo vdano prenašalo bedo današnjih dni. je nujno potrebuo, da usmeri svoje misli v višje nadnaravne vrednote. Rešitev človeštva nI v telesnih užitkih, ampak v duhovni obnovi, v globoki veri in praktičnem katoličan-Etvu! Misel roma Pozdravljen, moj dom! lhlim iz daljave tja v tužno jesen, srce mi potuje v vasico, v lepo dolenjsko, ta mrzli večer. Pozdravljen, moj dom! Pozdravljen, moj dom! Najlepši kotiček, kjer srce počiva, uživa milino pretekle mladosti, ah, solze v tujini utirani in te. Presrečen moj domek, pozdravljen! Pozdravljen, moj dom! Iz duše dekliške mladostnih moči dn zadnjega bom te ljubila, glej, tvoja sem hči, dolenjske'krvi. 0, zlati moj domek, bodi pozdravljen! T. K. n Št. Jakob ob.Suvi. Tukajšnje prosvelno dru-Šlvo bo začelo igralsko dobo dne 10. novembra ol) 3 popoldne s prekrasno ljudsko dramo >Krivo-prisežiiik<. Zato vsi iskreno vabljenji n Olšcvck. Prosvetno društvo bo priredilo dne 17. novembra 1040 ob 3 popoldne igro v ireh dejanjih »Grobovi«, katero ie spisat Janez Jalen. Igra je zelo primerna za mesec november. Vljudno vabljeni k obilni udeležili. Lovro Planina 50 lelnik Božja milost mu jih je dala — 50 let — dočakati, ne toliko v neskaljenem veselju, kot v boju, delu, pa tudi v ponižanju in trpljenju. 1'lodonosne-mu delu naj velja nekaj več vrst, kakor se ponavadi pišo ob slič-nih prilikah. Zakaj naš sfavljenec zasluži to v zvrhani meri. Življenje banov, svetnika Lovra Planine je bilo od rane mlados'ra dobe posvečeno javnemu delu. Kjer je bilo največ dela, lam je prijel: bil je tujuik Kal. prosv. društva, knjižničar, predsednik, deset let blagajnik, V letu 1907 je bil v prvih vrstah med ustanovitelji škofjeloškega >Orla«. Več let je bil predsednik orlovskega okrožja, ki mu je izposloval ime: Krekovo. Med drugim j« dal pobudo, da se je vzidala spominska jilošča dr. Kreku na Stoku v Selcih. Po nemali Planinini -zaslugi je dobila Školja I.oka sprva okrajno ekspozituro (okrajno načelstvo). Poseči pa moramo malo nazaj tudi v dobo preganjanja in trpljenja, ki ga je prestal v doiii diktature. Ker je imel pogum ob državnozborskih volilvah leta 1931 sploh zaprosili za javen shod, je bil kaznovan z 10 dnevnim zaporom in globo i000 din. Nihče ga ni smel obiskati v zaporu, zato pa so mu hodili društveni fantje vsak večer prepevat pod njegovo jelniško okence. A ž<; naslednji dan po prestani kazni ga vidimo na sestanku l voditeljem dr. Korošcem pri Sv. .lošlu. L 1927. je bil Planina izvoljen kot oblastni poslanec v samoupravno skupščino, sedaj pa se bori 7,a pravice svojega loškega okraja kot član bano-vinskega sveta. Obsežno torišče njegovega delovanja je zlasti gasilstvo. Saj je on dejanski organizator tega v okraju, Najvišje priznanje svojega dela je naš slavljenec prejel, ko je bil odlikovan z redom Sv. Save IV. stopnje. Organiziral je več poučnih polovaiij za kmete in obrh.ike. Mnogo si je prizadeval za prospeh šolstva in v prosvetnem delu; zlasti vneto se je udejstvoval na Škofjeloškem odru v vodilnih vlogah. Nešteto častnih služb izvršuje ob 50 letnici ob vsej čilosti: je podžupan, podnačelaik cestnega odbora, član ban. sveta, predsednik kmet. odbora, starešina gas. župe, predsednik zajednice, doma in šole in upr. odbora meščanske šole, član mestne hranilnice in še mnogih ustanov, ki jih ni mogoče vseh našteti. — Bog ga živi do novih jubilejev! K. Blagoslovitev nova gm doma V Ormožu bo v nedeljo, dne 10. novembra otvoritev in blagoslovitev novega prosvetnega doma. Prireditev bo popoldanska z začetkom ob 14, ko bo cerkveno opravilo. Povabljeni so številni častni gostje. Skoraj dve leti je že minilo, ko so zapele prve lopate na stavhišču nasproti žujme cerkve. Z velikim navdušenjem in dobro voljo je šla vsa župnija, mladi ia stari, na delo. Saj ni bilo niti dinarja, ki bi bil v naprej zbran v ta namen. Toda volja in požrtvovalnost za skupno delo sta storila svoje. Cez J 10.000 din so zbrali župljani sami v gotovini in čez 100.000 znaša vrednost doma zbranega gradbenega materiala, voženj in dela. Največja zasluga, da dom stoji, pa gre gradbenemu odboru, ki je, sestavljen iz predstavnikov vse župnije, s svojo služnostjo, čutom za skupnost in požrtvovalnostjo v resnici zgradbo in nje dovršitev omogočil. Sedaj dom stoji, dovršen, lep in prostoren, v ponos vsej župniji, ki ga je zgradila ter v vzpodbudo mladini iz ormoške župnije in vsega okraja. Mladina, izkazi so vredna svojega doma. Vse prijatelje naše prosvete vljudno vabimo, Litija. Akademija Kristusa Kralja, ki sta jo priredila FO in DK v Litiji je odlično uspela. Zlasti pa so bili gledalci zadovoljni z duhovno igro »Sultan in njegova hči«. Igra je bila podana ves nad vse dovršeno. FO in DK v Litiji gre za izvedbo vse priznanje. — Prostovoljna gasilska četa v Litiji je priredila v mesecu septembru sa-maritanski tečaj za dekleta. Tečaj je posečalo 24 deklet. Ob priliki zaključnih izpitov, ki so bili v nedeljo doc 13. oktobra je več ilušateljic položilo izpit z odličnim uspehom. Ker so saiiiariianski tečaji v današnjih časih izrednega pomena, jih bo žela j>o možnosti še prirejala. Vabimo vse! preplezal sten, ki ga obkrožajo; bržkone tudi ni bilo nikjer kuke odprtine, ki bi omogočala prehod. Bi se li morda iz kakega bližnjega vršaca moglo pogledati v Orlovsko gnc.do? Ne; več kilometrov naokrog ni lnlo vrha, ki bi presegal višino Orlovskega gnezda. Najvišji je bil vrh Welington, ki pa je bil preveč oddaljen. Na vsaik način je bilo potrebno, da se ta vrh preišče že zaradi tega, da se z gotovostjo dožene, če morda vrh ne krije v sebi vulkanskega žrela, zaradi katerega bi ves severni del državice Karoline bil v stalni nevarnosti ognjeniškega izbruha. Zaradi vsega tega je bilo več kot nujno, povzpeti se na vrh in najti vzroke prečiidnim pojavom. še pred poskusom vzpona na vrh, ki bi bil brezdvoma zelo težaven, pa sc je nudila še ena možnost, da ni j»gied.ili v notranjost Orlovskega gnezda. Prve dni septembra naj bi se dvignil iz Morgantona balon z zrakoplovcem Vilkerjein. Ob ugodnem vzhodnem vetru bi bilo možno preleteti vrh in če bi se balon nnhaja! nekaj slo metrov nad vrhom, ki Vilker z dobrim daljnogledom lahko opazil, če se res nahaja mod nepristopnimi stenami vulkansko žrelo, fe se enkrat to dožene, bi bilo rešeno vprašanje bojazni ognjemškega izbruha. Balon se je res dvignil ob zelo ugodnem vetru. Dan je bil jasen in sončni žarki so razkrojili jutranjo meglo. Če ni notranjost Orlovskega gnezda napolnjena z meglo, jo bo vsekakor lahko natančno pregledati. Če se bodo iz nje dvig-ile pare, jih bo moči videli. V tem primeru bo povsem jasno, tla je vrh Orlovskega gnezda ugaisli ognjenik. Balon se je dvignil kakih 1500 m in je nato -dober četrt ure stal skoraj nepremično, dasi je nad zemljo pihal veter. Na največje razočaranje pa je halon zašel v drugo zračno strujo, ki ga je naglo gonila na vzhod. S tem se je na žalost oddaljeval od gorskega grebena in upanje, da se spet vrne, je bilo vre manjše, v kratkem ja izginil iz obzorja. Spustil se jc nekje v severnem delu Karoline. Ta jw>sikus se je torej popolnoma ponesrečil in bilo bi brez pomena, da bi se ponovil. Iz vrha pa so se še vedno čuli čudni glasovi, proti nebu se je valila pura. pomešana z dimom, z oblakov pa je odseval žar ognja. Nemir med prebivalci je bil vedno večji. Aprila meseca prihodnjega leta je grozilo, da se strah spremeni v pravo paniko. V noči med 4. in 5. aprilom je prebivalce zbudil potres, združen s strašnim ropotom, in misliti je bilo, da ,se je del gorske pečine moral zrušiti. Vse je bežalo iz iiiš in se pripravljalo na beg, meneč, da prične zdaj pa zdaj ognjenik bruhati. Noč je bila temna. Težki, črni oblaki so viseli nad zemljo. Niti ob belem 'hievu ne bi bilo mogoče videti vrhove modrih gera. V tej temi ni bilo mogoče ničesar ukreniti. Od vsepovsod je bilo slišati klice na pomaganje. .... »Potres!« se je čulo med zbeganim ljudstvom. »Izbruh vulkana!« »Toda odkod?« »Iz Orlovskega gnezda!« Pretirane vesti o tem groznem dogodku, češ da pada žareče kamenje in pepel, da se že vali dim iz žrela, so se čule prav do Morgantona, Vendar bi hrušč in trušč — vsaj pri izbruhu ognjenika — moral biti vse večji in močnejši, plameni vse silnejši in žareče reke lave bi se tudi v tej temni, megleni noči mogle opaziti. Pa na to ni nihče mislil. Smrtno prestrašeni ljudje so trdno verjeli, da so čuli v svojih hišah potres. Možno pa je bilo, da je odlom kake gorske pečine v resnici povzročil potres zemlje. Žrtve smrtnega strahu so se že pripravljale na beg. Tako je minila ura. Ničesar več se ni zgodilo, da bi ljudi znova zagrabil strah. Vsakdo je nestrpno pričakoval zore. Okrog tretje ure zjutraj pn je prišlo do novega vznemirjenja. Preko pečin Orlovskega gnezda so naenkrat švignili goreči plameni. Istočasno se je od bregov sem slišalo čisto jasno neko čulno prasketanje. »Ognjenik bruha!« je naenkrat planilo meti prestrašene ljudi. Torej vendarle skriva Orlovsko gnezdo res vulkansko žrelo v sebi. In zdaj, ko je počival toliiko let, morda stoletij, hoče spet s svojim pepelom in lavo uničiti in opustošiti mesta, sela in farme daleč naokrog. Strah je presegel vse meje. Žene, preplašene od groze, pehajo svoje otroke po vseli potih proti vzhodu, samo tla se čimprej rešijo pred strahotnim pokončanjem. Možje praznijo svoje .domove in rešujejo najpolrebnejše. živino izpuščajo kar iz hlevov, da beži na vse strani. Mogoče pa beguncem prepreči umik goreča lav«, ki se prične valiti s pobočij? 'Nadaljevanje prihodnjič) Vozni sklepi Kmetijskih zbornic St* SMte.t. . ja. JM..B. lihi' lil1. 4. p -,sm- £3.. lil lifti li * JfvrifritAs. -t^mjfi »st >u»a «un>i> nahcia « juijutrs« Kt km*v, 'ir-ckts ja, j« ia , •>e»MO.jc fcatagm «r m gsat*. hm tkbm'M liKjr. kimfiijaklk rMrar e sa »»'ikj-ji. smetm .^.-rtaa ti. aae SMS. :m. >or-t }Mr ' » 1V-.4SMB2. t aijutjtitjta. jwcrw«a; j kan^m a iaattAcp «amj * «■ » • r»»t » jmaraa«> j«*-**'"«-Tt is*. ; i^RušanjeK U' * /r •»»»."i« na m irfar« t it ■ -»itv aržifniM j»s«.>caef» nmhkj*. mgltnm-i a jto je utU 3ni.ješe.p»jt sir j»"«iaa->» ae- { m&Ma&t a» ene***'«* r»toe vnatrtm penim- t ijr jr )mrtaxmd jpamt mei i Lnmfcm pp^ranr«^« suš« aaaMai r le je čas! I* totaa arr*™» M * htt »Ml £ — v kra*«« m ^ m » tre**.** fes* ivsutm. » . m «kmk «bp*ar!t st^*niw#nea apramiimmei a «iwta>»*»*» fanti »»,£; « »»cr..» «r<» asr m i*«.» «» aw*. m ar .famnitii jš irici! rit tira-ri » suše sasra&ae jtranipr j- -ii su^a f JEJ. via*. huts&siba. 'znfvntB&n čarasij «t )m«ih'.J8 »»Iti* «.: » Mqsai>jt » fnx.rvfmm£ matpi prt&r* ■&- stet it ir m ,> sžjuejt ^nr2> m«* .«*% Al*** aNkira o S. ča M i «#» dhi bar^du * aafc-.su* 3r**.s«»,w» pnutrmti j««' "-....i i,i.r»*>:'«. i u«it»-a»ža »'r i® j p^jMASi -pniSm. »s«.)t MB&ir^Eajassi acvijt m a*pm»i». tt *jgra&S<i tgp&rv*.-. as»- isK-pt, aer * trs-ijCr: a ^H^ajt to- i. 4* » Es>jst» tste-t ifeži« • Mahi« matroep* iensja. Laae- , tj&ri i ia te * «H»i9 jKijfieE^iik tnei^tcr * kan-vj« r.Kf«^occbk .i-t-i • t *riS. >> uiSr-t: t. sjagg* raa»"»; --»r« a »*Kač ?« »;: .-i,. >'■-' Sirabi, toat, t« vtfej s*«s»t ka-js- iaiefej-:* a 1 zaaee>Mwi naKsaii '-*T«IIM j« * cadB*ens» u fe jjjt, naKjaaa (»»» Mfeurame a» kauctjsfci' »ri-.-tar kam Mfc »»« »f- -.nsr^.aa tnut- Caa al-.-ratj^, edkfcd&t pri ar®a-** sffleiua u sait i>- t ssSaEsv«. ii jaatfc-j® li—Hin ■rviMum. k Szr ^tao »»sata.. Pr.-a*«ri rjr Pmit^nai šcrnoaa Var^Aia hnAa l"pr>.a dribrsA irbm rMresla* i/«- a ^ i* m yrj%(k, Aiafi, U e«aaor- 1.«sb r»ai aftibbmak. ia pri :rg».t a in-ara ia^u^ij, ^ !er » irfeai tuUi Vs fe«. 4cfco&jj te ^rvtf M ic; vMetajeJa akw raii»iŽ4L. » l»v»riai, v trartijAo »m»Ss»r«»*» ^n^Sne* ttV/to^j lanetijHkagpi 6. Sa »e caajfjfi %tžje Unii» d&rtjuk »iS aa r šra>iejeaa ^-»ife M na i dri-gaiejfas rB&Vrijie. 7. »ajes is »kr-p »Trt 7«e-» isBeJijstiSi oi>tii. naj ztiadB fesrfjSe pneduiie paktaJb bajn s tura« ado-. lai brnpltfta pmm SriftspkA potnAm* po it irn^m. ;,-*titi* »iAi rrr<-» **>m. hr ta HUua: Mo»rsa » nea^tri«. ti; >» ««» MraH^^it tvesavma ifavc^a.:« ,t* ffl'. T»«tJ4 at tote te-aess ta «"** a kJB»4a. fc*&w afo-j -u a i«rie t« .-w«i» 4ar!«t'te «iB» nfttraa. »«iw j« ^ ««-D; » v-«** » u«žj tuf.se ibnscfe kast Ve nsr« '-.»Mat »•"•Jrt-^ vrnunbm a Mft« ta Uliti« »>r» Ja-sdtifsa *wc®itf»f-»« (totar^ja, ««E» ad-i *ja»« t»Wwe. k»tw k»Wsw. ilii|-_ rai-, MKbc^A Al al fKTM* ta -aes. Z* rvmk te m- Sj.e: tai»š»rBfc dr. fc i« .jmi ta ja »Hi&emmtfv ftofatort 69 fmfi s« po#i& pw Ijttdi! f^ammHmammmmmmtmmtammmmmmmmm aam ii um 'naMmanaMaHHaaMaD Za doplačilo 6 dinarjev iaako ssak dobi >Sk>«eam koledar f i dod«lkoaa za piske. X -rma^mm r^mn imt* mm-vi ie S.-iast I HsSa. M fpna? £aime a n.-n>» Uti ia i« ta ctJ ajtfii a t»?«»*». fcj « ca »»t* *wmi* »n,. »dvet^si, M«ar|i mh t '-»a ie paedMs MrecS caiemt ^»■-.•nte« pwta. fci asa fi .!!G . it« "';Rita t>ai«nijaka ^ trass. T* pri^«« Za sar»Fafte >SS#T«-as.kf-|a šmmtr m >D«m»ip.fc»< h* ris! teafeT k 10 «a»rjet. Vsal fjr^sst uročiti Se- es Za rse »eurtliike fei«T fe kaviar f« 28 » urai, ki.r > prj»rj « «rar;«B katosi *» «aie« t« ^fc, e- L kaviar ptt ssaaifc la^paika * vti^m kr**. ^ae «, aa a«!«-: K^tat^a «&, t _ ^ ^ Ui^ M ^ „ »1» mzntr ia » w««a sat ^»»Aj ta tri «#««, »fi r^umrHjahi aa letm. Iadaslrijci obrtaiki. za vaše osiasf ]e .Siovračev koledar^ aaj- pn®ernej>c glasilo, zaio si rezervirajte v a jen. primere« prodor! Pobiti«* c m»ms& 4* hmam taosi- šadjrfi «b prav*«, ham m * «a*etxj aakladi. Naročila bomo sprejemali še do 11. tso*easbra 194«. ..SLOVENCEV KOLEPJIR" UIBLJANV Kni:anfTa aika štev. 4 fcierakal. še -ia p««*«* V »rf«* hrane pri-pdj* r U kraj- fe rdaj «k*Vr ta doroJi^« « rr?Eseaiie rszajere. t diKEjS kaartje-doU&Bau nAStiio nred tog"?>' k; U w ^^ »i^ t^radi f»a «rwfti © miriti kraeSoT; » d, «• r^a nMike *»de ki 10 Jo »rp«, tamko Irto, 3». »a »e btodaje e*oe tobaka niith ^rtnrijjanje nakti jf-.rdor ia oretSe r-^n r^ pri p«jcf(maj« ti ar »e »- "4 n ofedrkn-aaje. i«- da Eij «■ • foiskni. ki bodo ia^mo predstavljal« »<«•«*■ »utvarjafaM^a tako « našrm gCttpodaitft« kažor Sadi « kaStamih stn^jnjSL Bo^arSa a* teU • tSb ro,,am' Kravo s teletom dva prašiča za rejo. [ Zore, Marenčlčeva '4, Moste, Kmetski fant koleselj v dobrem sta- | vaj9n ff0veje živine nju, drevo za oranje In gosti greben za ko- ln molže krav — ae sprejme na večje po- fnico. proda Alojzij I seBtv0 prl Ljubljanl , Ifav^nlk nr»pnnior nI... , . .. Kavčnik, Dragomer, p Brezovica. Borova polena suha, 33 m. prodam. F. Klmovec, Bukovca St. 48, p. Vodice. Kupim takoj 1—2 kg jabolčnih pečk tudi mešane. - ©orne Anton, Za vasjo it. t, Ljubljana VII. I 15. decembrom ali 1. J januarjem. - Ponudbe I v upravo »Domoljuba« pod »Zvest In trezen« I št. 18411. Krav« t telita dobro mlekarlco, proda Perko, Ljubljana, Vodnikova 111. Izrabite prilike! Partija ilvalnih strojev prvovrstnih znamk x garancijo, je po Iz- 1S do 2« let starega. I redn0 nUklh cenah n»-vajenega živine In prodlJ »rl »Promet«, konj. epi-ejr.e Marija Iaa>;protl krlževntike Hribar, Rudnik 47. I «"kva. - Odprtd tudi I ob nedeljah dopoldne. Hlapca Krojaškega vajenca Vajene« * V™ »'^bo v hiSi, I mizarskega, In pomoS-sprejmem takoj. Lovro l|kai ralftJ4o ^ _ Vrta«, Zg. Duplje 28, Gorenjsko. | »prejme Jan. Tavčar, Forme 1, Skofja Loka. Krojaškega vajenca Šivalni stroj sprejmem. Frane Vid- j poceni prodam. Sploi-mar, kroja«, Mekinje I na trgovska družba, it. 81, Kamnik. 19t. Vid »1 nad LjuhlJ, Z naSo umetno esenco Mostin si lahko vsakdo * malimi stro-Ski pripravi izborno, obstojno fn zdravo domačo pijačo. Cena I ste Iti. za 160 litrov din 25 ~, r> poŠti din 45--, 2 steklenici po poŠti din 76--. steklenice po poŠti din 10fr—. i»»*aja drogerija Kam, IjaMJasa. aLi Na deieli d« zahtevajte Mostin pri Voščit, trgovca ali zadrugi, ker al prifertinit« poštnino. Mestna hrauriiliilcai ljubljanska je največji slovenski pupilarnovarni denarni zavod, Dovoljuje posojila na menice in vknjižbe. -- Za vse vloge in obveze hranilnice jamči Mest ua obalna ljulblj anskm Ksmirm&iss t-::/%fimm | 1 , Smols-Ma® Črpalk« J bnop3i?l!f«iyj novi tnodeii, »iSefe ifovrienostt, odlični v rabi, HMetoa garancija, najnižja oene, izdeluj9 P&aritai Clrfl, In 14? pri ijabijas. Hov redltai nraie k »REDIN« za prašiče. — Vsak kmetovalec si lahko hitro in z malimi stroški zredi svoje prašiče. Zadostuje že 1 zavitek za 1 prašiča ter stane t zav. 7 din. po pošti 18 din, 3 zav. po pošti 82 din, 4 zav. po pošti 89 din. — Mnogo zahvalnih pisem. Pazite: pravi Redin se dobi samo z gore jo sliko. Prodaji dmgsrila to, Sjabijaaa, tltovm «u. Na deželi pa zahtevajte Redin pri Vašem trgovcu ali zadrugi, ker al prihranite poštnino. ZAHTEVAJTE BREZPLAČEN KATALOG fHEINEL HE&OU) ai-muKKuae MARIBOR Jt 10? BREZPLAČEN POUK V IGRANJU! t ji 3 t t H U »! F 12 1» »| 16 ,T 1 18 i«! j 20 |21 122 KI i 24 • 27 2> 30 j JI » 33 34 1" 1 33 ! »1 »| S59 1 1 ! odoravno: 1. posledica vojne, 7. žito, tO. del njive, It. se devlje v potico, 15. neprijeten mrčes, 10. del kolesa, 17. obrtnik, 18. kipi, 19. ptica, 20. rastlina, 21. vas pri Ljubljani, 22. moško ime, 25. vrsta žarnic, 28. otroSki svetnik, 32. potrebujemo za žimnice, 35. mišljenje, 38. kratica za naSo agencijo, 37. moderno orožje. 38. sad, 39. Belilo, 40, začimba. Navpično: 1. steber družbe, 2. vrsta blag«, 3. otoki v Atlantskem oceanu, 4. domače žival, a. žensko ime, 8. srd, 8. obrtnik, 0. padavina, 11. pijača, 12. Vino, 13. naselje, 14, površinska mora, 21. oslovski glas, 23. otroška bolezen, 24. sovražnik železa, 26. kuhinjska priprava, 27, moško ime, 29. posoda, SO. kraj n« Notranjskem, 31, predplačilo, 33. poljska rastlina, 84. žensko ime (tretji sklon). LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI aadraga a neomejenim jamstvom UmMJmm. MIMogj|@¥i ct$!a g v lastni palači obrestuje hrauik« vlog« n&šugmin&ie Nove b »tare rioge, ki so v celoti vsak čas izplačljive obrestuje po proti odpovedi po