BanainJ« Itarllka obsega 10 straai „J\fovi 6as“ zhaja vsak petek ob t2, uri dopoldne. Uredništvo in upravništvo je v gosposki ulici št 6, drugo dvorišče. M9VICAS List stanc za celo leto . . . . 4 }C za?manj,premožne 3 „ v JVfemčijo .... 5 , posamezne številke 8 v Oglasi po dogovoru. Štev. 12. V Gorici, 22. marca 1912 Leto III. Naš sovražnik! Nasprotnike, ki jih imamo mi Slovenci vsakdo pozna. Med nje ne štejemo samo onih, ki so nam nasproti v narodnem oziru, ampak med nje štejemo pred vsem one, ki našemu slovenskemu ljudstvu hočejo zamoriti katoliško vero in izpodkopavati nravnost, ki je združena ž njo. Ti nasprotniki so mnogo hujši kakor naši narodni nasprotniki. Brez vere in brez nravnosti je ljudstvo hkrati tudi brez moči,brez zdravja: obsojeno je k smrti. Ljudstvo pa, ki je zdravo, ki je polno življenjskih moči in to more biti samo, če je verno in živi po božjih zapovedih —, ni nikdar obsojeno k smrti. Naj bo še tako malo po številu; nasprotnikov se ne bo zbalo nikdar in se ne bo nikdar pustilo premagati od njih. Kdor torej vero izpodkopuje in življenje po veri uničuje ta je prvi sovražnik ljudstva, tudi našega slovenskega ljudstva. Njegov sovražnik je, naj bo po rodu Nemec ali Lah ali Mažar ali Hrvat ali pa tudi Slovenec. Da, če je dotičnik Slovenec, tedaj je on med prvimi sovražniki slovenskega ljudstva še najhujši. Zato tudi smatramo liberalce in socialiste kot sovražnike slovenskega ljudstva. Oni so njegovi sovražniki ne samo radi tega, ker mu hočejo katoliško vero uničiti, ampak tudi radi tega, ker nasprotujejo njegovemu narodnemu razvoju. Slovenci in Hrvati. Slovenci se čutimo sedaj kot en nedeljiv narod, združen v Vseslovenski Ljudski Stranki. To stranko je porodilo katoliško gibanje med Slovenci. Namen te velike vse Slovence v Avstriji obsegajoče stranke je, doseči v okviru postavnih mej, da bodo vsi Slovenci tvorili eno pravno 'Ji politično celoto, ki bi spet s Hrvati združena ustvarjala jugoslovansko državo pod žezlom habsburških vladarjev. Poleg Ciprske in Avstrije bi imeli v habsburški Monarhiji še jugoslovansko državo, kjer bi bil Slovencem in Hrvatom kot popolnoma enakopravnim čiuiteljem zagotovljen ves razvoj, ki ga more kak narod doseči. To bi bil trializem v habsburški monarhiji. V njem je naša narodna rešitev, naš narodni razvoj! Naši voditelji za jugoslovansko skupnost. Zato je tudi dne 3. aprila 1910 govoril pri ljudskem shodu pri sv. Luciji naš dr. K r e k: »Pasti morajo meje! Eno telo smo. Imejmo se radi. Resni časi nas čakajo in veliki boji. Ljudstvo mora vedeti, kam spada. Eden prvih odgovorov našega ljudstva mora biti: Mi smo edini in se nikdar več ne damo raztrgati. Bratov pa ne bomo iskali na severu, ampak na vzhodu. Z brati Hrvati hočemo ustvariti novo, skupno, vsem sovražnikom kljubujočo boljšo domovino«. Prav isto sta razglašala pri zadnjem shodu zaupnikov S. L. S. v Gorici dne 29. februarija načelnik Vseslovenske Ljudske Stranke dr. Iv. Šušteršič in naš poslanec Jos. Fon. Prvi je izjavil »da moramo gledati in delovati na to, da se slovenski in hrvaški narod združita v eno narodno maso«. In posl. Fon je govoril: »Toda zvestoba proti Avstriji nam ne brani, da rabimo tudi pomoči v zvezi z našimi brati Hrvati. En narod smo ž njimi in treba je, da se na jugu monarhije ustanovi novo državno-pravno telo, ki naj bi obsegalo vse dežele, koder bivajo Hrvati in Slovenci. Mi zahtevamo jugoslovansko državo, upamo vanjo in se borimo zato z vsemi silami za trializem«. Neizmerno navdušenje je zavladalo vedno med onimi, ki so take besede slišali iz ust naših voditeljev, kar je podajalo prejasen dokaz, kako se tudi mi Slovenci na Goriškem zavedamo velikih nalog, ki so jih za slovensko ljudstvo sprejeli njegovi poslanci. Mi smo ž njimi z vsem srcem. Sovražnik naše skupnosti. l oda naš sovražnik! Glej liberalca, glej socialista, ki delu naših poslancev najhujše nasprotuje. Katoliška cerkev je ohranila slovensko ljudstvo v življenju; delo v smislu katoliških načel je slovensko ljudstvo popolnoma prerodilo; delo v smislu istih svetinj nam obeta najlepšo bodočnost. Ker pa liberalec in socialist sovražita katoliška načela, zato sta tudi najhujša nasprotnika dela naših poslancev, najhujša nasprotnika tudi boljše bodočnosti slovenskega ljudstva. Ni čuda torej, če je nekdanji glavar liberalcev dr. Ploj pisal 21. aprila 1910 v nekem dunajskem dnevniku proti triali-zinu; če je isti dr. Ploj 29. oktobra 1910 podal priznanje in zahvalo ministru Bu-rianu, ki je hotel prodati neki mažarski o-deruški banki naše hrvaške brate v Bosni in Hercegovini! Ni čuda, da je meseca maja 1910 glavno glasilo liberalcev v Ljub-, liani imenovalo škofa Slomšeka, prismo-jenca, dasi je bil on prvi, ki je naše ljudstvo učil ljubezni do maternega jezika in s tem polagal temelje one kulture, na kateri so Slovenci sedaj! Ni čuda, da so zastopniki liberalizma 7. avgusta 1910 v Trstu in 17. istega meseca po Ljubljani kar naravnost izdajsko vpili: Živela Srbija! Ni čuda, če je tudi »Soča« glasilo goriških liberalcev, dne 7. maja 1910 izdala geslo: Niti vinarja za slovensko gimnazijo! Da, liberalec je sovražnik slovenskega ljudstva in njegove bodočnosti. Zato pa tudi boj brez usmiljenja proti njemu. Nikdar zveze ž njim, nikdar bratenja, nikdar kompromisa ž njim! Kdor drugače dela, ta ne dela samo protikatoliško in neznačajno, ta dela tudi protinarodno. To je naš nauk. naše prepričanje, ki ga nam nihče ne more odvzeti. Boj torej proti liberalcem, proti liberalnemu učiteljstvu, proti liberalnemu časopisju, kajti mi vidimo v njih svoje verske in svoje narodne nasprotnike! Njih vpliv moramo razbiti na Krasu, v vsaki vasi. povsod v deželi! Naj si oni zapomnijo besede, ki jih je govoril dr. Krek 17. oktobra 1909, tedaj, ko se je vpričo tisočerih zastopnikov slovenskega in hrvaškega ljudstva vstanavljala Vseslovenska Ljudska Stranka v Ljubljani-»Vsem nasprotnikom naj bo današnji dan opomin k pameti in delu, ker slovenska zemlja ima še veliko grobov za naše sovražnike«. Vojna med in Turčijo. Italijo Z bojišča ni posebnih poročil. Turki izjavljajo, da ni res, da bi bili oni pred Bengazijem tepeni ter izgubili 1000 mož. Slo se je le za navadne boje, v katerem pa i so Turki malo trpeli. — Pač pa poročajo Državni zbor. Loterija se odpravi! Na dan sv. Jožefa je finančni minister Zaleski predložil načrt zakona, s katerim naj se odpravi loterija in nadomesti z razredno. Mnogi poslanci so živahno pozdravili to predlogo. Minister je izjavil: Loterija je v Avstriji vpeljana že od srede 18. stoletja. Kmalu pa so spoznali višji krogi, da loterija le škodi gospodarskim močem prebivalstva. Ze cesar Jožef II. je ukazal finančni upravi, naj proučuje to vprašanje. Cesar Leopold je naravnost obsodil to igro. V zbornici je pokojni dr. Roser 25 let ponavljal zahtevo, naj se loterija odpravi. Vlada pa se je vedno pomišljala zaradi finančnega efekta. Leta 1908 pa je zbornica naročila vladi, naj polagoma opusti kolekture in vpe-lie razredno loterijo. Tej zahtevi je sedaj vlada ustregla. Po razredni loteriji bo mogoče staviti le dvakrat v letu. sedaj pa se lahko stavi dvakrat v tednu. Sicer je ta loterija tudi vabljiva, a ljudstvu bo škodovala manj. Dalje pa »sanjske bukve« ne bodo nič pomagale in vse vraže bodo izgubile veljavo. S tem bo izumrl rod starih lotristovk. — Jugoslovanski poslanci so Listek. Junaštvo in zvestoba. Nemški spisal: JOŽEF SPILLMANN D. J. (Daljo.) Toda od dne do dne sem zastonj čakal na ugodno priložnost. Kar dobim pismo iz Žuga. Naslov je pisala Verenkina roka in ves vesel sem je odprl. Kako grenko razočaranje I Moje zadnje pismo, ki sem ji je pisal, je padlo neodprto iz ovitka. — Na malem lističu so ministerstvu vojne mornarice. Te dni so odprli podpise za novo posojilo 35 miljo-nov lir, tako da*jih stane vojska do sedaj 205,000.000 lir. K temu pride 10,600,000 lir, ki so jili dovolili za nujna dela v pristaniščih osvojenih afriških mest. Vprašanje je, če bodo zmogle italijanske finance te ogromne svotc, l Penin. Omeniti je vredno govor kardinala v Benetkah, ki ga je ime! ob tej priliki: med drugim le rekel: Hvalimo Boga. da ic ohranil kralja, a prosimo ob jednem. da' bi tisti, ki imajo moč v rokah skrbeli za boli-šo versko vzgojo mladine, da postanejo vsi taki slučaji sami od sebe nemogoči. stale besede: „Ljubi Daniian! Jaz sem se žrtvovala. Čemu znova odpirati rano brez potrebe? Prosim Te, ne piši mi več. V." Tako! Tu sem imel zagotovilo! V svoji jezi sem po krivici podtikal Vereni, da je storila to iz vzroka, ki bi privedel morda njenega očeta do tega, nikdar pa ne nje. „Odkar je s premoženjem mojega strica GOttija na slabem, me ne marate več," sem si mislil. „Lepi Zurlaubenski dvor zapade na koncu upnikom in mala hišica moje matere ni za tako frauenštajnsko princesinjo! No, Damian, ne bodi norec; če prenese to ona, moraš prenesti tudi ti." In vendar m je hotelo skoro srce počiti! Premišljeval sem, ali bi se ne obrnil do njenega očeta, Toda temu se je upiral moj ponos. Njenemu bratu pa tudi nisem hotel pisati. Zdelo se mi je, da je bilo iz Tripolitanije, da so v novem boju Lahi izgubili več sto mož, med njimi 3 častnike. Enega višjega častnika so Turki vjeli. V Sudni Ben Adcnu so laški aviatiki med Arabce vrgli 30 bomb, ki so zelo u-činkovale, dasi so se Arabci takoj razkropili, ko so laške aeroplane zagledali. Dne 19. t. m. zjutraj je vrgel aviatik poročnik Roberti pri Benghaziju na sovražnikovo taborišče nekaj bomb. Ko je letel 700 metrov visoko, je sovražnik nanj iz topov streljal, ne da bi bil aeroplan zadel. Dne 18. t. m. so sovražniki Lahe pri Perni napadli. Laška pehota je napad odbila. Zadnje čase se je mnogo govorilo o miru, ki ga pa Turčija noče. Ker je Turčija izjavila, da so mirovni pogoji, kakor jih je stavila Italija, popolnoma nesprejemljivi in ker v Tripolisu ni mogoče doseči uspehov, izjavljajo merodajni krogi, da začne Italija v par dneh ne le najenergičnejšo, ampak naravnost silovito akcijo proti Turčiji, da jo k takojšnjemu miru prisilijo. Baje obstoja v tem oziru dogovor med Italijo in Rusijo. Zato tudi Rusija zbira svoje čete ob turških meji. Laškega brodovja vsak hip pričakujejo pred Carigradom. Po svetu. po svojem govorniku izjavili, da bodo glasovali za novo brambeno postavo, ker vsebuje dveletno vojaško službo in druge za ljudstvo koristne stvari. To storijo iz ljubezni do države in ljudstva. Nočejo pa, da bi katera stranka s tem profitirala. Na Hrvaškem stavkajo dijaki in demonstrirajo po ulicah.. Sedaj so nekateri listi začeli opozarjati, da je to za mladino škodljivo ter da dijaštvo hujskajo hrvaški framazoni, da bi je lažje vpregli v svoj jarm proti veri. Vse hrvaške stranke so sklenile sporazum za prihodnje volitve, ki se bodo vršile 10., 11. in 12. aprila. Vsled tega bo ban Čuvaj najbrže odstopil. Na njegovo mesto baje pride Kršnjavi. Govori se, da se začno na Hrvaškem nove razmere? Kdo to ve? Na Nemškem bo baje odstopil državni tajnik Kinderlein Wachter. Zato se je nemški cesar zadnji čas obotavljal odpotovati na jug. — Na Francoskem so razmere tako žalostne, da se anarhisti v Parizu javno upajo nastopati z orožjem proti občinstvu, ki je navdušeno za vojake. Pne 16. t. m. je bil v pariških ulicah boj med anarhisti in drugimi. Najbolj smešno pri tej reči pa je to, da mora anarhiste krotiti vojni minister M i 11 e r a n d, ki je bil socialist najhujše vrste. Sedaj ko je po delavskih hrbtih spleza! kvišku pa delavcem fige kaže. — Na Češkem vsled nemške obstrukcije nikamor nemorejo. Pežela je na robu finančnega propada. Zato hoče odstopiti dež. odbor. Za upravo dežele naj vlada imenuje komisarja. — Rusija mobilizira številne čete ob turški meji, kar Turke že- lo skrbi. Mobilizirano je tudi rusko črnomorsko brodovje. — Na otoku Kreta se je kar natihem skuhala revolucija. Ondotno grško prebivalstvo nemara za Turke, ki vladajo deželo. Sestavila sc je že nova revolucijska vlada, ki se je brzojavno poklonila grškemu kralju. Krečani se namreč hočejo zediniti z Grško. — Na Angleškem je v poslanski zbornici lord Churchill izjavljal. da bo Anglija tako pomnoževala svoje brodovje. da bo na vsakih 10 nemških ladij zgradila 16 svojih. Zanimivosti \z italijanske politike- V Tripolitaniji igrajo Lahi veliko komedijo, ki se zna obrniti za Italijo v tragedijo .— žaloigro. Stroški te ekspedicije so vprav ogromni. Sposodili so si dozdaj 140 miljonov lir za vojno ministerstvo in 30 miljonov, ki so jih dali na razpolago neko njegovo pismo, ki ga je pisal sestri, krivo vsega nesporazum-ljenja. Ne, nisem se hotel udati! Ravno ko je divjal ta nemir v moji notranjosti, dobil sem od Marte Valdouleur listek, s katerim me je vabila, naj pridem popoldne k njenemu očetu. Danes se počuti nekoliko bolje ter želi govoriti z menoj o neki stvari, ki ga zelo skrbi. Marta je še pristavila, da upa, da se bodo želje njenega očeta združile z mojimi ter bova oba osrečena, to pa da bo zelo pripomoglo, da ozdravi njen oče. Na noben način naj očetu ne ugovarjam. Jeza, h kateri je nagnjen od narave, bi mu gotovo zelo škodovala. Kaj bi pač to utegnilo biti? Lomil sem si glavo nad tem, ko sem se preoblačil ter med potjo v Malteški hotel. V bolnikovi predsobi me je vsprejela Izabela. Zardela je, ko sem ji dal roko v pozdrav in vprašala, če me ni sestrino pismo kaj osupnilo. Rekel sem, da je res notri mala uganjka, na katero sem prav radoveden. V zadregi me je vprašala, ali nisem morda že uganil, za kaj se gre, in zardela je še bolj. In ko me je pogledala na pol zaupljivo, na pol boječe, se mi je zazdelo v duši, kaka bo ta uganjka. Predno pa sem se mogel ustaviti pri tej misli, že so se odprla vrata bolnikove sobe in Marta mi je pomignila, naj stopim noter. Tre-notek pozneje sem sedel ob markisovi postelji. Bolnik je težal zelo slab v svojih blazinah; njegov pogled pa je bil še poln ognja in življenja. Podal mi je shujšano roko in rekel: »Ljubi moj medved, (tako me je klical zmerom, ko je bil dobre volje) vi ste mi enkrat rešili življenje, drugič ste to vsaj pošteno poskusili. Zahvaljujem se vam za vašo dobro voljo. Prav za prav bi bil rajši umrl tam na tuilerijskih stopnicah, kakor pa da bi tukaj tedne in tedne trpel najhujše bolečine, nazadnje pa bi vseeno podlegel za ranami, ki so jih ti pobalinski narodni brambovci prizadeli meni, neoboroženemu staremu možu Lepa junaštva so to! A kaj de ? Za Boga in lilije! Dobil sem rane za svojega kralja, tedaj umrjem v njegovi službi, kakor je umrla večina Valdouleurjev. Jaz sem zadnji njih slavnega rodu. Skušal sem ga tolažiti. Zdravnik zelo upa in gotovo bo ozdravel ter znova služil svojemu kralju. Zmajal je z glavo in rekel : »Z menoj gre h koncu in jaz sem čisto zadovoljen. Z Bogom, sem poravnal; upam, da me milostno vzprejme. S svetom, kakeršen je zdaj, ne maram imeti nič opravila. Za Marto je preskrbljeno. Baron Reding ji bo dober mož. Ostane še Izabela. No, Marta mi je rekla, da se vidva ljubita. He, ni treba zardevati 1 Dobro vem, da bi morali prav za prav vi snubiti, ne pa da bi oče ponujal roko svoje hčere. A časi so nenavadni. Da niste plemenitega rodu, hočete ugovarjati. Spoštujem ta vzrok, ki vam je branil, da bi prosili za Izabelino roko. Toda po treznem preudarku, vam jo vseeno želim dati za ženo. Ne ugovarjajte! Če nočem jaz v oziru na srečo svoje hčere gledati na take težave, je moja stvar. Sicer pa dandanes nič ne gledajo na Plemstvo, saj so odpravili vse naslove in grbe! Torej pridi, ljubi moj medved, poljubi me, bodi mi dober sin in osreči mojo drago Izabelo! Oh 1 Kako me spet skeli bajonetova rana! Daj mi hitro kapljic in ne govori besedice, če ne me umoriš." Dobri mož se je zvijal od bolečin na svojem ležišču in jaz nisem ■niel srca, da bi mu ugovarjal. Še danes sem prepričan, da bi bil umrl, če bi bil odvrnil njegovo ponudbo. In nisem bil morda srečen, da sem istega dne, ko mi je dala Verena slovo, dobil tako lepo, izobraženo, dobrosrčno bitje, kakor je bila Izabela Valdouleur. Vendar mi ni bilo dobro pri srcu. Čutil sem, da Izabele ne bi mogel tako ljubiti, kakor sem ljubil Verenko. Mogel pa sem jo spoštovati, lahko bi jo nosil na rokah, razumevala bi se in ljubila bi se vedno bolj, več pa ni bilo treba za srečen zakon. In pred seboj sem imel še srnrtno bolnega očeta, kateremu bi tedaj zadal smrti udarec, če bi se branil. Ko si je Valdouleur toliko opomogel od svojega napada, da me je lahko poslušal, sem rekei, da morem ponuditi njegovi hčeri le skromno življenje; moj meč in moja poveljniška plača je skoro moje edino premoženje in sam ve, kako je vse to nestalno v sedanjih razmerah. Tu me je ustavil in rekel: „Moja otroka nista uboga. Vi ste Hienili, da so dragocenosti, ki ste jih rešili pri požaru gradu in ki jih je zastavila Marta pri zlatarju za 50.000 iiver, da je to vse njuno Premoženje. Pustil sem vas v tej veri. Po moji smrti boste videli, da Zapuščam desetkrat, dvajsetkrat toliko v bančnih papirjih, ki so popolnoma varno naloženi. Nalašč sem bil to zamolčal, ker nisem hotel Prodati svojih hčera ljudem, ki ljubezen hlinijo, a snubijo le mošnjiček. No, na tebe in Redinga se zanesem. Da bi bil vsaj vitez! A nič ne de; četudi nisi plemič po krvi, vendar si plemič po srcu. Tako. Zdaj Pa hočemo praznovati zaroko. Pokliči otroka 1“ Marta in Izabela sta prišli. Oče je del Izabelino roko v mojo in naju je blagoslovil. Midva sva poljubila njega, potem pa drug drugega in Izabela je točila solze pri tej žalostni zaroki ob postelji težko bolnega očeta. Tudi Martine oči so bile mokre in jaz sem bil tako razburjen od nasprotujočih si čustev, da sem se komaj premagoval. „Dobro je," je rekel markis. „Zdaj lahko mirno umrjem. Moja otroka sta preskrbljena." Bil je res dobre volje in se je še pošalil, ko sem se poslavljal od njega: „Čuj, če te kralj vendarle povzdigne v viteza, moraš vzeti medveda v grb." XXX. Beg v Varennes. Reding je šele debelo gledal, ko sem mu povedal, da bova svaka. Ko pa sem mu pojasnil vso stvar, voščil mi je srečo od srca. Sicer ne pozna osebno gospodične Keyser, vendar misli, da jo moja nevesta presega v vsakem pogledu. Potem sva se zmenila, da ne poveva svojim tovarišem ničesar o tej stvari, ker je bila poroka odložena na nedogleden čas. Sem-li hotel tudi velikemu sodniku povedati kaj o svoji zaroki? Bilo bi mi zelo težko in rekel sem si, da za zdaj tudi ni treba. Mislil sem, da je Verena sporočila svojemu očetu, da je pretrgala zvezo z menoj. Pater Sekundus, ki sem mu povedal vso stvar, ni bil popolnoma zadovoljen z mano. Izprva ni rekel nič, marveč je dvakrat prav na debelo ponosljal. Potem je omenil, da ga veseli, če je moja mati tako zadovoljna z novo plemenitaško nevesto, kakor s zugškim dekletom. Moja mati I S te strani si stvari niti ogledal nisem. Se bo mogla sploh moja nevesta vdomačiti v naših skromih razmerah? Pater je videl mojo zadrego in je rekel, da bi bil moral to že preje premisliti. Sicer pa sem s svojim naglim sklepom naletel še na dobro. Kolikor pozna on mlajšo gospodično Valdouleursko, ve da je dobra deklica in zato mi lahko vošči srečo k zaroki. Vprašal sem ga tudi, da li ne veruje, da se mi je Verena Keyser odrekla popolnoma resno. Tedaj je dvignil P. Sekundus svoje obrvi kvišku in je dejal: ,,Dragi moj gospod Muos, kako naj to vem ? Mislite li, da lahko vidim iz Pariza kakemu zuškemu dekletu v srce? To bi bila težka reč, tudi če bi bil tam. Da, Verenka ni nazadnje niti sama vedela, ali misli z odpovedjo zares ali ne. No, kar se je zgodilo, se je zgodilo in izbiti si morate zdaj mlado Keyserko iz glave ter podariti svojo ljubezen lepo in pošteno gospodični Valdouleurski. Nazadnje vaš je vodila• krščanska ljubezen do bolnega moža in jaz upam, da vam prinese srečo in blagoslov." Ko mi je redovnik tako nekoliko hladno čestital, sem odšel. Sedel sem doma, da bi pisal o tem svoji materi, kakor sem ji pisal vedno, če se mi je kaj dogodilo. A pismo mi ni hotelo od rok. Pomazal sem več listov papirja, a nazadnje sem jezen vrgel pero proč. Pisma za enkrat nisem pisal. Zopet sem se začel pečati samo s političnimi dogodki. V začetku aprila 1791 je umrl Mirabeau (r. Mirabč). Dvor je stavil nanj zadnje upanje, da bi ž njegovo pomočjo rešil monarhijo na Francoskem. Pokopali so ga z velikimi slovesnostmi in zdelo se je skoraj, da po-grebajo francosko krSljevstvo. Kakor je Mirabeau umrl prezgodaj, ker je živel v mladosli nezmerno in razuzdano, tako je tudi kraljevstvo smrtno zadeto klonilo v grob radi grehov in zapravljivosti preteklih časov. To sem omenil mlademu švedskemu grofu, ko sva šla po pogrebu čez Notredamski most. Seznanil sem se bil ž njim na neki gostiji. Pritrdil mi je, potem pa je rekel, da bi rad govoril z menoj in Redingom, ki je šel z nama, o neki stvari, o kateri ne moremo razpravljati na prosti ulici. Prosil sem torej oba, naj gresta v moje stanovanje; bilo je staro stanovanje v ulici Saint-Honorč, kamor sem se zopet preselil, ko sem bil povišan. Švedski grof se je imenoval Aksel Fersen in je bil na dvoru v veliki časti. Šepetali so, da ga je cesar naskrivoma poslal kraljici. Ali je bilo to res, ali le samo govorjenje, nisem mogel nikdar zvedeti zagotovo. Ko smo bili v moji sobi, me je Fersen naprosil naj zaprem vrata. Vprašal je tudi, če nam morda kdo ne prisluškuje, potem je začel zelo previdno govoriti o nekem novem načrtu za beg kraljeve rodbine. (Dalje pride.) U kantrad noblih. Zanut: O Žef, Žef, kaku s se shujšu. Pej ki te martra? Žef: Gliste sa me martrale cela zima. Srn biu ane tri bote u špecerji aiiu sa mi dal ana flaška črne reči, k je bla Klili ku tinta. Dohtar m je reku, ncj spijem usak dan tri žlice; pa jest b biu hitra rad ozdra-bu anu sm spin use na 11 krat. Potle me je šele šraufala. Zanut: Ma Kvišna te ni tku šraufala kakr Kaspuda dohtarje Tema, kadr je ma-širu z Lokauca damou. Žef: Pa ki je biu u Lokaucu? Zanut: Al nis slišu? Tema je sklicu s h a d anu je žlabudru, de ni biu nkul konca, kakr pr klabas, če ji an konc odgriz-neš. Anu zastopš, je pršu an štadent, ki štadira na cesarskemu Duni anu mu je tašne pravu, de sa Ide paKrabli metle anu sa Knal Tuma prut Ajduščni. Ja, muj Žef, ki pa marataš, naš juristi sa tiči, kar jih je. Žef: O saprabolthinajne. Rad b ga bidu. Pagledi, pagledi, Zanut tam s I d a-š k a m u z k a anu cebelisti marširaje za njo s pušem na ramih. Pa ki je tu-le, a sa rekruti? Zanut: Ja se vid Žef, de nis biu že du-ga 11 Garic. Tu-le sa štedenti, k se hodje učit strejlet, de uzameje Lahem crkvena držaua anu de je daje nazaj papežu, kakije pravu 11 Šempalaju sadrug Krampač s Trsta. O ti frderban sa djal dejma krast, al jih pravje kasmate. Žef: A, se tud leberalci nisa neč bujš. Ni duga k sa gnal žendarmi tistga Kanjeje-dca, k je sprabu Tišlerska zadrga v Soukani na bubn, u arešt. Pasluši, kašn špas je biu. Kanjejedic je pršu čez grenca u Tomin, ma žendarmi sa ga kmal zašnufal. Moš se je zbau anu se je skriu u ana nta-rajna al omara. Marajne pa na abcdna viža nisa magli odpret, pa sa paklical anga uoznika s param uolou anu sa sprabli ma-rajna s Kaujejedcam na škalir. lii-jesaje rezal kar po cest u Garica. Na vrhi omare sa s svedrom nardil ana lukna, de sa pa-tislni mažu n mala cukra anu balzama notre, zatu k ni še neč frušku. U Plavih je uoznik futru žvina anu sa ga prašal, kam pejle ta marajna. Reku jem je, de 11 Soukan h tišlerjem de je papravje. Kadr je moš u marajn tu-le slišu, je začeu tku zdihouat, de je uoznik mogu hitra furat naprej. U Soukani je uoznik reku tišlerjem, de jem da marajna papravit če čejo, ma je u marajn začela tku pihat, de sa uoli šli u galop prut Garic; šele na Kornu sa jih ustavli anu na dougani so pod kan-trula samega pulicajgantmana kostlc ad-prli. Kadr je Kanjejedic stopu ucn, je ues moker ku meš vesela pagledu anu je reku: »O luiala Bagu, de sem le an bot na gviš-nem!« Ma viš kej Zanut, adna se m pa le dapade pr leveralcih, de ga lepu pijeje anu se ga nažlajfaje anu moučije. Ma socjalisti pa pridgaje anu pridgaje prut alkaholu, pr štirih stenah ga pa zlivaje, de sc ni bat suše. Zanut: Tud ad tega sm t mislu povedat, muj Žef. Zastopš dohtar Tema je uzeu s saba u Lokauc tud dohtarje Za- maška. de b ja lisi vidli, de socjalisti je-maje flaškc zmeram zamašene. Kadr sa leberalci zagledal dohtarje Zamaška, sa začel rjut: alo Zadk uen, alo ucn! potle je šele začela uojska. Tuma je kriču prut vinu, Zamašk se je ban, de b mu kdu ne zavrtu šraufncijerje 11 ta gorejn štuk, prd-sednk k je biu an muzikantar je začeu plo-zat, usi hudiman, cen peku je biu. Patle je pršu naš štadent anu kaku je biu uaprei, sm t pa že pravu. Žef: Ja, jest sm tud slišu ad anga Benečana, de sa na Laškem pa še hujš sacjalisti kakr tu, anu de se kličeje a 11 a r-h i s t i. Zanut: Pej ki sa anarhisti? Žef: Bejn, de t še bujš pavim: Anarhisti sa tiste baže sacjalisti, k love cesarje anu krajle. Zanut: Bejži. bejži. Žef: Po šiša, de je res. Prejšn tedn je adn tak jogr trikrat strejlu na laškega krajle, ma ga huala Bagu ni trofu. B, gun-cvati sa. guncvati. Lde de b uzel palca a-nu gnal ta zverina, če še kam prideje držat kašne pridge. Zanut: Braua Žef, ti s moš, kakr jih je mala tajšnih. Žef: Le brz strahu, muj Zanut, čeglih se me gliste spurgirale, ma useglih sm še teč za pulitika. Zanut: Kam greva pa zdej? Žef: Al biš ki Zanut, an prejon trip b na sturu slaba. Zanut: Alora, pa pejva, sej dans pla-češ ti, k je biu ta tedn tuj gud. Iz naše organizacije. Glasnik „Slov. kršč. soc. zveze“. Pasijonsko igro bode prestavljalo »Katoliško delavsko društvo v Mirnu« na tiho nedeljo dne 24. marca 1912. točno ob 3l,._. uri pop. v »Društvenem domu« v Mirnu. Vstopnina: L in 2. vrsta K 3.—; 3. in 4. vrsta K 2.—; 5. in 6. vrsta K 1.50; 7. in 9. vrsta K L—; stojišča 60 vin.; otroci 30 v: stojišče na galeriji 80 vin.; sedeži na galeriji K 1.50. Člani, ki se izkažejo pri blagajni z izkaznico in imajo plačano članarino, plačajo polovico vstopnine, sedeže popolnoma. Opomba: Ž ozirom na mir, ki mora biti med dejanji in z ozirom na resnobo predstave je otrokom pod 14. letom dovoljen vstop le v spremstvu odraslih, ki so naprošeni. da nanje pazijo. -— Odbor. Novo društvo v Kožbani. Ustanovni obč. zbor kat. slov. izobr. društva v Kožbani bo 25. marca popoldne ob 3h. A. Plesničar, sklicatelj. Iz Cerkna. Na dan sv. Jožefa je imelo naše izobraževalno društvo svoj letni redni občni zbor. Po volitvi novega odbora, ki so ostali isti kot lani razun tajnika za kterega je bil izvoljen g. kaplan, nas je g. kaplan v daljšem govoru bodril in navduševal za uspešno in živahno društveno življenje v odločno katoliških načelih sv. vere. Sklenilo sc je ob tej priliki to poletje blagosloviti krasno novo društveno zastavo pod ktero naj bi se zbirali naši člani ter navduševali za višje vzore in sv. načela. Nabl'e/.iu;i. Fri nedeljskimi,,,predavanju Kal. j slov. izob. društva v Nabrežini je bilo nepričakovano ! število poslušalcev. Predavatelj č. g. Franc Švara je v dolgem govoru pojasnil pomen Kat. slov. izob. društev in kako potrebna je izobrazba. Nadalje je govoril o naših narodnih in verskih nasprotnikih; za kar mu bodi izrečena naj iskrenejša zahvala. Hvala tudi g. T. Gruden, ki je daroval za društveno knjiž- I nico 5^K. Pri zabavnem večeru dne 11. t. m. sta darovala društvu: g. Martin Radovič 2 K, g. Martin Gaharija 1 K za kar se jim zahvaljujemo. Želimo, da bi jitna sledilo mnogo posnemovalcev. llavnica. Na praznik dne 25. t. m. popoldne bo imelo naše „kat. slov. izobraž. društvo” občni zbor, združen s predavanjem. Govoril bo odposlanec Slov. kršč. socialne zveze iz Gorice. Začetek hitro po blagoslovu. K obilni udeležbi vabi odbor. Solkan. Vabimo k občnemu zboru katoliškega slovenskega izobraževalnega društva" v Solkanu, ki se bode vršil v pondeljek dne 25. marca 1912 t. j. na praznik Oznanjenja Marije Device, koj po biagoslovu v dvorani gosp. Ivana Nibraut, z obl- ! čajnim dnevnim redom. K obilnejši udeležbi uljudno vabi odbor. Batuje-Selo. V društvu so se zaklučila zimska predavanja, kterih je bilo /22. Predavalo se je o zgodovini kmečkega prašanja, domače župnije in o zgodovini Goriškega. Naša mladina. Šempas. V nedeljo dne 17. t. m. je bila v Šempasu revizija telovadnega odseka „Orel“. Revi- '■ zorja sta morala z veseljem priznati, da se odsek ; prav lepo razvija. Po reviziji je imet črniški g. kaplan govor o naših nasprotnikih m naših ciljih m ! nalogah. Za tem je sledilo nekoliko telovadbe in i tamburanja. K reviziji je prišlo mnogo domačinov ; in šest črniških .Orlov”. — Sempaskim, ozeljanskim 1 • in šmihovskim .Orlom” kličemo : Naprej in Na zdar! | — Tamburaški zbor v društvu, ki se je osnoval pred i kratkim, se lepo razvija. Šteje že 13 članov. Dornberg. Naš Orlovski odsek je imel, dne | 13. t. m. jako poučno predavanje. Predaval je naš vrli in neumorni č. g. župnik Fr. Lavrenčič o socialni demokraciji. Pokazal nam je v bengalični luči i njene pogubne in sleparske nauke, ki vodijo narav- j nost v propad. Mi fantje smo zelo hvaležni č. g. župniku ter se mu ob tej priliki najtopleje zahvaljujemo za njegov trud. Za prihodnjo sredo nam je ! obljubljeno že drugo predavanje. Želeti bi bilo, da bi se udeleževali tudi naši docri očetje tako lepih j m zanimivih predavanj. Jim bo koristno — in to v vsakem oziru. Našim pogumnim fantom pa kličemo : Le tako naprej vslrajno in veselo tja do cilja 1 Gabrje. Občni zbor tel. odseka „Orel“ se vrši 24. t. m. ob 3 in pol pop. Vspored navaden. K pre- j davanju g. jurista Zavadlala, ki bode po občnem zboru vabimo tudi vse prijatelje in somišljenike. — j Odbor., Srednje Vipavsko okrožje. Okrožna seja bo v nedeljo dne 24. t. m. ob 3 m pol v Ratujah. Zadružništvo. Št. Peter. Vabilo na redni občni zbor »Hranilnice in posojilnice v St. Petru pri Gorici, registrovana zadruga z neomejeno zavezo«, ki se vrši na belo nedeljo dne 14. aprila 1912 ob 4. uri popoldne v »Zadružnem Domu«. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in računskega pregledovalca. 2. Potrjenje računskega sklepa za 1. 1911. 3. Volitev načelstva, računskega pregledovalca in njega namestnika. 4. Slučajnosti. 5. Predavanje. — Odbor. Glasnik ..Kmečkih zvez“. Ajdovska »Kmečka Zveza« sklicuje sejo odbornikov in zaupnikov dne 31. marca, to je na cvetno nedeljo v Vel. Žab- ljah v gostilni g. Vertovca. Seja bo važna, ker se bodo storile razne resolucije. Somišljeniki in prijatelji pridite! Delavski vestnik. Iz Rablja. (Koroško). V cesarskem ru-dokopu v Rablju dela gotovo dve tretjini slovenskih delavcev, a uradništvo je večinoma vse nemško, ki ne razume ali noče razumeti niti besedice slovenski. Tudi pravila so tiskana vsa v nemškem jeziku in vsaka reč, ki pride od c. kr. oskrbništva, česar seveda nihče skoraj ne razume. Se ualje na Sebastjanih, kjer ni vsega skupaj niti dvajset Nemcev, sta oba paznika Nemca. be razume, če kdo kaj potrebuje, da večkrat rajši moiči, ker se ne zna zgovo-riti. Se norca sc dela nekdo iz slovenskih besed in uboge delavce zmirja s svinjami, k delu pa tako priganja, da marsikdo mora proč iti, ko bi sicer nikdar ne šel. Tisti gospod, ki mu je bila pred nedavnim časom slovenska trobojnica na visoki smreki na poti, da jo je dal odstraniti, naj se rajši pobriga, da po sobah, kjer delavci spijo, ne bo po zimi po o do 4 stopinje mraza, da delavci še spati ne morejo. Zjutraj ob 4. i>a vstani spet in liajdi na delo! Ni čuda, da je toliko bolnih. Doslej so ubogi delavci molčali in trpeli, zdaj se jim je pa jelo svitati. Upanje je, da se tudi naši gg. državni poslanci ozrejo na nje in jim pomorejo do pravega reda in zaslužka pri tej draginji, saj večina delavcev je v taboru »Slovenske Ljudske Stranske«. Nabrežinskim socialistom se je »Novi čas« zelo priljubil. Komaj čakajo trenutka, da ga pripelje pošta, pa vže padejo po njem kakor po plenu gladili volkovi. Mi bi rdečim sodrugom priporočili, naj bi Me čitali samo dopisov iz Nabrežine, ampak cel »Novi čas«. Iz ene same številke njegove^ se bodo več koristnega naučili, kakor če celo leto prebirajo cunjasto »Zarjo«, ki druzega ne zna kot »žreti farje«. Slovanski delavec r\a Vestfalskem. Derne, 15. marca 3912. Poročati moram iz kraja, kjer si toliko slovenskih bratov služi svoj vsakdanji kruli. Pred nanri stoji nemirna prihodnost, kateri zremo s stiahom v oči, ki o-beta bedo in pomanjkanje miljonom delavcev. Na drugi strani pa nam zopet sije [iPanje, da se bode naše delavsko stanje zboljšalo s pomočjo štrajka, ki se je začel JI. t. m. Povprečni zaslužek je doslej zna-šal6 K 10 v na dan. Zahtevali pa so delavci 15 odstotkov poviška. Marsikomu se bo sedanji zaslužek zdel zadosten. Kdor l/a količkaj pozna dcio in trpljenje v tukajšnjih rovih, bo priznal, da je zaslužek prej ničel ko velik. Oblast postopa s štrajkovci vsaki dan strožje. Naj navedeni en vzgled! Delavci so priredili shod, ki se ga je udeležilo 4000 iTemogarjev. Shod se je vršil na prostem, ker za toliko množico ni bilo nikjer dobiti Prostora. Naenkrat pridere policija peš in na konjih ter prične s sabljami udrihati po udeležencih shoda. Kri je tekla. In takih vzgledov je več, ki ne delajo časti kulturni Nemčiji. — Kakšen uspeh bo pa imela stavka, tega neve nihče. Matija Kend a. Opomba uredništva: Po poročilih, ki jih imamo do danes, se je štrajk popolnoma ponesrečil. Uspeha za delav-tvo ni nobenega. Pač pa je socialna demokracija, ki je delavstvo brez vzroka nahujskala v ta štrajk, pomagala angleškim kapitalistom, ki so se bali konkurence nemškega premoga, izboljšanje plač pa bi se bilo ualo doseči brez štrajka, kakor je to imela krščanska delavska organizacija že skoro doseženo. Da preprečijo zvišanja plač s pomočjo katoliških organizacij, so socialisti nahujskali ubogo delavstvo v brezupen štrajk, ki se je ponesrečil. Tako socialisti skrbe za ubogega delavca! Pač pa se je sedaj marsikak soid, namenjen za podporo delavcem ob štrajku prijel smola-tih rok rdečili voditeljev. Rojakom našim na VVestlalskim pa sporočamo bratske pozdrave z željo, naj se ondi oklenejo krščanskih delavskih organizacij. Bog vam daj srečo, slovenski trpini v daljni Nemčiji! Štrajki premogarjev. Na Angleškem vlada lakota radi štraj-ka. 1 >an za dnem odpuščajo gospodarji iz služb nove delavce, fe dni bo odpuščenih 120 tisoč železničarjev, ker vsled štrajka ni premoga. V Olasgovu je brez dela 300 inženirjev. Povsod vlada veliko pomanjkanje. Z dežele se poroča o strašni lakoti. Veliko delavskih rodbin je veselih, če na teden z eno krono razpolagajo. Delavstvo strada. V Stockhintu se boje, da vsled lakote umre na tisoče otrok. V Liverpoolu razdele delavcem vsak dan 2000 kosil zastonj. Župan v Stoek-upon-Trentu piše: Vsak dan potrebujem 10.000 kron, da nasitim otroke, ki jih je 80.000, ki ne štejejo še 14 let. Z ozirom na resen položaj, ki ga je stavka povzročila, so že papirji na londonski borzi padli. Najbolj pa dokazuje resnost položaja dejstvo, ker sta kralj in kraljica opustila svoj načrt, da obiščeta evropske dvore in se jim predstavita. Morda vendar le kmalu pride do sporazum-ljenja. Na Nemškem so rudarji že sklenili, da pojdejo oni delat. S tem je stavka nesrečno začeta tudi nesrečno končala. Na Severnem Češkem se stavka rudarjev razširja. Socialistiško delavstvo pa je tu razdeljeno v dva tabora. V centraliste, ki imajo za komando dunajske nemške jude in avtonomiste, ki jih vodijo domači češki sodrugi. Tako se sovražijo med seboj, da bodo avtoministi nasprotovali štrajku, ki ga hočejo dunajski judje. Vsled tega bo stavka najbrže brezuspešna. Naša nova bojna ladja. Včeraj so spustili v Trstu v morje našo novo bojno ladjo »Tegetthof«. Kuino-vala je slovesnosti nadvojvodinja Blanka. Po slavnosti je bila v tržaškem pristanišču vaja ondi zbranega brodovja. Vojno brodo-vjc .so napadle torpedovke. Vaje so se u-deležili tudi časnikarji in slavnostni gostje. Ze v sredo so se pripeljali v Trst nadvojvoda Leopold Salvator, nadvojvodinja Blanka s svojima hčerama liadvojvodinja-ma Maria de los Dolores in Marijo Imma-culato. V 1 rst se je pripeljala c. kr. eskadra, ki jo sestavljajo tri vojne ladje, dve križarici in več torpednih rušilcev, kakor tudi rezervno brodovje, ki je sestavljeno iz treh vojnih ladij, ene križarice in več velikih torpedovk. Brodovju poveljuje podadmiral grof Lanjus. Naš novi dread-nought se imenuje na cesarjev ukaz »Tegetthof«, stara oklopnica, ki se je dozdaj po slavnem zmagovalcu pri otoku Visu Tegetthoffu imenovala, se bo zdaj naziva-la »Mars«. Izpuščena je bila leta 1878. v morje in je zdaj namenjena obrambi obrežja. Do leta 19U0., ko so »Habsburg« v morje izpustili, je biia ladja »Tegetthoff« naša največja vojna ladja. Ladja je zgrajena iz trdnega jekla. Dolga je 150, široka 29 in globoka 8.2 metra. Obsega 20.000 ton. Oklop sam tehta 4500 ton. Jeklo je po Kruppovem načinu izdelano. Pri gradbi ladji je delalo 10.000 ljudi skozi 600 dni. Topovi so v štirih oklopnih stolpih nameščeni. Veliki topovi s 30.5 cm. širokim žrelom, lahko ustrele dvakrat vsako minuto. Topovi so dolgi nad 12 metrov, vsak je težak 52.000 kil. Kroglje so težke do 450 kil ter nesejo nad 14 km. daleč. Ladjo gonijo trije turbinski stroji z brzino 21 do 22 morskih milj. Premoga vozi ladja 2000 ton in vozi ladja lahko 2000 morskih milj po morju, ne da bi premogove zaloge izpopolnila. Posadka »Tegetthoffa« bo močna 1000 mož. »Tegetthoff« so pričeli graditi že novembra 1910. V morje daje zato tako dolgo niso v morje izpustili, ker so ladjo, predno jo v morje izpuste, bolj dovršili, kakor »Viribus Unitis«. Službo prične »Tegetthoff« delati letos poleti ali pa v jeseni. Novice. Dunajski kardinal in nadškof Nagi in »Novi Čas«. Ob sprejemu tržaške duhovščine, v Trstu dne 20. t. m. je dunajski kardinal Nagi navzočim slovenskim duhovnikom povedal, da čita rad slovenske in hrvaške katoliške časnike;zlasti, da se zanima za poročila o katoliškem gibanju, ki jih prinaša »Novi Čas« iz raznih županji tržaško-koperske škofije, kjer je on 8 let pastiroval. »Novi Čas« ima za stalnega naročnika in čitatelja tudi kardinala-nadškofa dunajskega. Visoki gost v Gorici. Kot gost našega knezonadškofa se mudi danes v Oorici vojaški škof B i e 1 i k, ki se vrača iz Trsta. Najbrže pride še danes v Gorico kardinal dr. Nagi. Češčenje Presv. Rešnjega Telesa — politika. Našim liberalcem in socialistom je klerikalna politika vse, kar je katoliško. Le tupatam pohvalijo kakega boječega duhovnika, ki se iz strahopetnosti pred njimi boji vršili svojo dolžnost in svariti vernike pred volkovi. Vsak goreč katoliški duhovnik je tem ljudem »politikujoči tar«. -— Jeseni se bodo zbrali na Dunaju katoličani celega sveta, da počaste Kristusa v Presveti Evharistiji. Procesije v čast Presv. Reš. Telesu se bo udeležil tudi cesar, ki ho.če s tem pokazati, da je tudi on dober sin katoliške cerkve. Sedaj pa pridejo socialisti in liberalci in kriče, da bi se naš presvitli vladar nesinel udeležiti procesije, ceš, da je tu shod politična stvar. Prvič ima cesar menda ravno tako ali pa še precej večjo pravico biti p o b o ž en kristjan, kakor so socialisti in liberalci frarnazoni. Drugič pa naj pribijemo, da je tem ljudem politika vse: papež, zakramenti, verske resnice, versko življenje, pobožnost ljudstva vse to je »klerikalna politika«. Ce torej kriče, da se bore proti klerikalni politiki, tedaj vemo, da se bore proti veri sami. — Izdali so se sami. Menda jiii spozna te ljudi vsak slepec, kaj hočejo. Poiivalno priznanje častniku. Poročnik Angelj M riba r, računski vodja pri 47. pešpolku, je dobil od kornega poveljnika pohvalno priznanje za neumorno pridno in vestno službovanje, združeno s temeljitim strokovnim znanjem, Oospodu poročniku iskreno častitamo! Kardinalski jubilej. 14. t. m. sta v Rimu praznovala za katoliško stvar veleza-služna kardinala Serafm Vanutelli in Ram-polla petindvajsetletnico, kar sta bila pov-zdignena v kardinalsko čast. Podpora zoper bedo in poslanec Fon. Ker liberalci zabavljajo, da so naši poslanci krivi, da se podpora proti bedi še doslej ni razdelila, je posl. Ir on svojim volivcem to stvar pojasnil. Iz tega pojasnila pa snamemo te le misli: ,r Nujni predlog za podporo je posl. Pon vložil že meseca julija v državnem zboru. S to zadevo se je pečal tudi »Hrvaško slovenski klub« pod vodstvom dr. Šušteršiča. Doseglo se je, da se je stvar pospešila. Pospešila pa se je za vse druge okraje, le goriško okrajno glavarstvo ni dalo od se-oe nobenega poročila, akoravno je tudi že namestništvo zahtevalo poročilo prav odločno. Kar dela glavarstvo je nekaka pasivna rezistenca, ki je pa v škodo ljudstvu. — Sedaj bo glavarstvo naposled vendar le oddalo nekaj od sebe. Toda to poročilo je za sedaj le za ajdovski okraj, kjer je liberalec dr. Gregorin za poslanca. In v tem grmu tiči zajec. To se dela namenoma, da bi liberalci imeli priliko agitirati proti naši stranki. — To je nekak izvleček z Fonovega pojasnila volilcem. Razvidno je, da glavarstvo postopa prav nedopustno ter da je g. poslanec Pon prav imel, ko je na shodu zaupnikov zaklical: »Taki u-radniki zaslužijo, da se jih spodi iz službe.« Smrtna kosa. V Š c b r e 1 j a h je u-mrla 7. t. m. po enomesečni hudi bolezni Katarina L a p a n j a, soproga obč. odb. Jožefa Lapanja; dne 10. t. m. zvečer 16-letna deklica Juljana Podobnik; dne 13. Marija Rjavec po domače »Utrinka«; dne 15. Frančiška Tušar, stara 30 let, ki zapušča 4 nedorasle otroke eden star šele poldrugi mesec, Bile so vse pre-videne z svetimi zakramenti. N. v m. p. V goriški bolnišnici usmiljenih bratov je umrl 66 letni vpokojeni nadučitelj g. Jernej 1'roha, rojen v Pečinah na tolminskem. S e m p o 1 a j. Umrla je v sredo 34-ietna žena Frančiška Adamič iz Sempo-laja lišt. 11. Ob 11 uri je bila še po konci, ob 2 pop. je vže izdihnila svojo blago dušo. Ob njenem preranem grobu žaluje zapuščeni mož in troje nedoraslih otrok, od katerih najmlajši ne šteje niti tri tedne. -Naj v miru počiva! Za župana v St. Ferjanu je bil v sredo 20. t. m. izvoljen g. Karl P r i n č i č, posestnik v Cerovem, vrl somišljenik »Slov. Ljudske Stranke«. Za podžupane so izvo-ijeni: Jožei Maraž prvi podžupan, dalje franc 1'er p in, Kari Hlede, Janez Škorjanc. Ti so iz St. Ferjana. Iz Dol. Cerovega sta: Izidor Bizaj in Anton Podveršič; iz (Jor. Cerovega pa Jožei Martinčič in Anton Colja. — Vsi so vrli pristaši naše stranke. Liberalec m noben prišel v županstvo, liog živi nove starešine z županom na čelu! Po volitvi so zbrali možje 17 K za »Slov. Stražo«. Za župana na .iesenicaii je bil izvoljen vnet pristaš S. L. S. g. Anton Ce b u 1 j. Razmere v goriškem okraju, kolikor se tiče učiteljstva, naj bi po željah vlade ostale kakor doslej. Mi pa pravimo, da ljudstvo odločno zahteva spremembe! Vlada ne bo norcev brila iz katoliškega ljudstva, ki je pri volitvah v okrajni šolski svet pokazalo, da hoče drugih razmer in drugih oseb. Ce bi ne videi, bi ne verjei. Pod tem naslovom nam pišejo: Na tukajšnje žensko učiteljišče prinaša pošta kar cele kupe »U-čiteljskega Tovariša«. Nikakor nam ni mogoče misliti, da se rabi ta časopis za učno knjigo iz pedagogike, a vendar dejstvo je, da se sme razdeljevati po razredih in da ravnateljstvo tega ne vidi. Radovedni smo samo, ali podučujejo tudi politiko naše kandidatinje. Kakor kaže, se to pač mora vršiti, če ne bi ne prihajal »Učiteljski Tovariš« v takem številu na učiteljišče. To pa povemo in pribijemo, da ne bomo trpeli, da bi se na tak način vzgajala naša učiteljica in pod takimi vplivi. Nobena politika ne spada na učiteljišče, a najmanj politika »Učiteljskega Tovariša«. Kdor ima v ti stvari besedo, naj jo tudi uveljavi in zato opozarjamo ravnateljstvo v prvi vrsti, da to izvrši.. Učiteljici dajmo drugega kulturnega dela, a ne take politike! -To za enkrat! Sicer pa take razmere vladajo tudi na moškem učiteljišču. Zato naj tudi tam prizadeti gospodje blagovolijo s pridom prebrati in uvaževati te vrstice. »Novi Cas« se prodaja v Solkanu v tobakarni g. Avg. Ciorniščeka nasproti one poti, ki vodi z glavne ceste k Soči in dalje čez most v Št. Maver. V isti tobakarni se dobi tudi »Slovenec« naš prvi katoliški dnevnik, na kar Solkance tudi opozarjamo. O starostnem zavarovanju kmetov so začeli pisati liberalci, ki pravijo, da naša : stranka ni poskrbela, da bi se bili kmetje o zavarovanju podučili. Resnica pa je, da se je o tem predmetu vršilo nešteto predavanj po (ioriškem in se razdelilo na stotine dr. Krekovih knjižic med kmečko ljudstvo, ki je o teni mnogo bolj podučeno ko liberalni abecedarji. Prepovedane knjige. V Ljubljani je nekdo prevel na slovensko roman francoskega pisatelja Zola. V »Gorici« od 16. t. m. beremo oceno tega prevoda. Na koncu pravi ocenjevatelj g. dr. B.: »Roman b'o starejšim, resnejšim bralcem vsekakor zanimivo čtivo. Mladini in razburljivim čita-teljem pa bi ga nikakor ne priporočal«. Da ne bo nesporazuinljenja povdarjamo, da je sveti Oče z dne 1. septembra 1. 189-:$ ] prepovedal brati vsa Zolajeva dela, vsled česar jili pod smrtnim grehom ne sme brati nooen katoliški kristjan - torej tudi ne 1 resnejši in starejši bralci — če nimajo za j to izrecnega dovoljenja od višje cerkvene oblasti. Zola jc namreč popolnoma brezverski pisatelj, ki je s svojimi brezverskimi in umazanimi romani povzročil, pose- ! bno med mladino že neizrečeno gorja. Slovi tudi kot zasramovalee lur- j škili čudežev. Zato ga je Cerkev prepove- ; dala. Porotne obravnave se bodo pričele ' 26. t. m. Na vrsti je razprava proti laške- : mu kršč. socialnemu listu »L’Fcco« ter razprava proti detomorilki T e r č i č. Proti njenim starišem je državni pravdnik obtožbo ustavil. Kako najboij razveselimo svojega prijatelja ali prijateljico za Veliko noč? S tern, da jim odpošljete obe razglednici, kateri je narisal akadcinični slakar gospod Vavpotič za Velikonoč in ki jih je založila »Slovenska Straža«. Ti razglednici se od-likujeti od tujih mažaškilt razglednic s tem, da so res umetniško izdelane, da so vseskozi domače umetniško delo, ki predstavljati velikonočne prizore iz'naše slovenske domovine. Cena posamezni razglednici 10 vin. Danes se je pričelo z razpošiljanjem teh prekrasnih razglednic. — ; Zahtevajte jih povsod v vseli trgovinah iu trafikah in dajte jim prednost pred tujimi! Nakupite jih takoj, ker bo gotovo veliko povprašanje po teh izredno lepili razglednicah. Večji odjemalci dobe znaten popust in sicer pri odjemu 50“do 100 komadov 20 odstotkov, do 200 komadov 25 odstotkov, d 300 komadov 30 odstotkv in nad 300 komadov 35 odstotkov. Naročila sprejema tudi prodajalna »Kat. tisk. društva« v Gorici. Proti liberalnim lažtiikom. (Ravnica). Zelo nas je užalilo, ko smo izvedeli, da je neki človek iz Ravnice napadel v »Soči« našega g. vikarja. Zlagal sc je tako debelo, da se mora studiti vsakemu poštenemu človeku. Pravi, da je g. vikar pozival Ravničane, naj protestirajo proti izletu ter s tem hotel reči, naj se izletnikom na proti postavijo. Pravi dalje sin laži v liberalnem listu, da naš gospod uči društvenike sovraštva, da bo iz njih napravil napadalce, da tuj človek v naši vasi ne bo več varen. Kakšne grozne laži so vse to! Naš gospod t vikar nas je samo opozoril, da naj zraven ne gremo. Ta pa je čisto kaj drugega, kakor piše kljukec* v liberalnem listu. Tako debelo se more zlagati le človek, ki je izgubil vse poštenje. Od kar je gospod vikar pri nas, dela in skrbi več ko je njegova dolžnost, v cerkvi in zunaj cerkve. V društvu po več ur na teden poučuje naše fante v nemščini. To delovanje pa bode nekatere zapeljance v oči; zato ga napadajo. Mi pa ga spoštujemo in zavračamo vse lažnjive napade na našega gospoda vikarja. V imenu vseli poštenih vaščanov: Anton Rijavec 1. r., podžupan; .lanez Pavlin I. r„ podžupan, Jožef Cej 1. r., staraši-na; Andrej Pavlin I. r., starašina. Iz Ravnice! Pretekli teden se je oglasil v »Soči« in »Primorcu« nek človek ter z ostudnimi lažmi obrekoval našega preč. g. vikarja. V svojem dopisu pravi, da hoče naš gosp. vikarij mirno ljudstvo podivjati, da uči v svojem izobraž. društvu sovraži tako, da kmalu ne bo varno tujemu človeku iti skozi našo vas, itd. Na vse te in druge laži mi odločno protestiramo in izražamo sožalje oni nesrečni duši, ki je vzela pero in začela pisati in obrekovati našega tako dobrega dušnega pastirja. — Nesrečnež, jedino zaslepljenost, hudobija ali pa tiho sovraštvo, ki je na skrivnem gojiš proti kat. cerkvi te je do tega pripravilo in ti te lažnjivosti narekovalo. Naj bo to ali ono: reva si in pomilujemo te, da si moraš na tako umazan način hladiti svojo vest! Če hočeš pa vedeti, kaj nas naš g. vikari v društvu uči — pridi poslušat, se navadiš marsičesa, ljubezni do bližnjega in pa tudi resnico govoriti. Bilo bi ti zelo koristno! Vsej občini je znano, koliko se ljubljeni in spoštovani naš gosp. vikarij za naš dušni in telesni blagor trudi, v cerkvi in društvu in mi smo mu za to tudi hvaležni in se mu srčno zahvaljujemo. Prosimo ga, naj nas le še nadalje tako uči in Podpira. Bog Vas živi, gospod vikarij!- Mi smo in držimo z Vami in sv. kat. cerkvijo, ktero zastopate. Cc se pa drzne kaka izgubljena »suha veja« na Vas z blatenjem *n obrekovanjem. Vas prosimo da Vas to ne žali in si tega ne jemljete k srcu! 2a izobr. društvo: Odbor. Liberalni učitelj toži krščansko mater. Iz Devina 20. marca 1912. — »Ali ste vi kakšen učitelj? Najboljše bi bilo, če bi šel svinje past«. Radi teh besed se je morala zagovarjati pred sodnikom neka devinska mati proti g. učitelju. Ker je g. učitelj sam Priznal, da je to rekla v ve 1 i k i r a z b ur-[ e n o s t i, bila je dotična mati oproščena. Ta slučaj nam kaže kaka nevo-lja vlada med našimi stariši proti g. učitelju. Stariši vedo, da g. učitelj ne izpolnu-ie nobenih krščanskih dolžnosti, pravijo, da gleda med molitvijo najrajše skozi o-kno, zdi se jim pa tudi njegovo življenje zunaj šole nekako preveč svobodno. Iz tega izvira neka razburjenost« ki nima za slovensko stvar najboljših posledic. Liberalizem nam izpodkopuje tla v narodnem oziru. Za vodovod v Poljanah pri Cerknem je dež. zbor določil 900 K, ne pa 200 K, kakor se je pomotoma poročalo. Novice iz Šebrelj. Zadnji teden je s m r t hudo gospodarila v naši občini v teku enega tedna je pokosila 4 osebe. Za našo duhovnijo preveč v tako kratkem času. — O b č. p o t i se izvanredno pridno popravljajo in posipljejo. Letos nam je posebno dobro došla podpora, katero nam je izposloval g. župan Ant. Rejec od države za popravo občinskih poti. Se vidi, da vlada občino vsestransko priden in požrtvovalen mož. Iz Labinj pri Cerknem smo dobili z ozirom na poročilo »popotnika« o plesu, naslednje pojasnilo: V Labinjah niso plesali že več ko 2 leti, (Vsa čast! Uredil.) celo pred pustom ne. Ce pa je kak nezrel pobič iz naše vasi v kaki drugi vasi plesal, tega mi nismo krivi. — S tem je torej zadeva rešena. Vjiel se je v grofovi suknji. Predčasoiti je bilo v našem listu razglašeno, da je nekdo izgubil suknjo z voza od Gorice skozi Volčjo drago do Bukovice. — Suknjo je zgubil grof D e 1 m estri, lastnik opekarne v Bukovici; nihče pa se ni oglasil. Ni dolgo pa, kar je prišel nekdo iz O. k grofu plačat obresti in — oj smola! — imel je oblečeno grofovo izgubljeno suknjo! Moral jo je seveda, osramočen sleči in tam pustiti! — Rudolfa Konjedica, o katerem smo zadnjič poročali, so prijeli v Tolminu v neki omari, v katero se je skril. Baje so ga v zaprtem vozu prepeljali v Gorico, da ne bi po železnici vzbudil preveč pozornosti. -Najbrže ne pride še pred to porotno zasedanje. Škrlatica v Cerknem nehala. Na cer-, kljanski ljudski šoli se je po presledku 7 tednov zopet začel redni šol. poduk, ki je bil vstavljen radi pojavljajoče se nalezljive bolezni »Škrlatice«, ki se je zanesla k nam iz bližne idrske okolice koder je razsajala več mesecev. K sreči je nastopala bolj milo — in zahtevala ves ta čas le dve žrtvi kterej sta podlegla dva otroka, dasi je bilo več slučajev v raznih podružnicah. Značilno je to, da nas je ves ta čas obiskal komaj enkrat okrajni g. zdravnik. K volitvam v Oseku. Iz Oseka: Dopisnika iz Oseka v Soči št. 31. poživljamo, l. da nam pojasni, kaj naj pomeni prvi stavek njegova dopisa: »Pri občinskih volitvah smo padli v 3. razredu za dva glasa, v 2. razr. za eden glas, volitev 1. razr. se niso naši udeležili, pa v zložnosti smo ostali za 40 glasov«. Smisel neumljiva —-zelo čuden slog! — 2. Da nam dokaže, da je razlika med končnimi volivnimi rezultati v 111. vol. razr. (125 — 117) samo za »dva glasa«. Izjavljamo pa, da smo dobromisleči občani duhovnije Osck-Vitovlje popolnoma zadovoljni z delovanjem č. g. vikarja, nismo pa zadovoljni s hujskanjem, obnašanjem in delovanjem nekoga, ki se dela bolnega ter pohajkuje okoli! Poskrbeti pa hočemo, da o tem zvedo tudi njegovi predstojniki ter ga pošljejo tja, kjer bi moral delovati. — Volivci S. L. S. v Oseku. Ogenj. Iz Cerkna: Ravno med cerkv. govorom g. dekana je na praznik sv. Jo- žefa vznemiril vse v cerkvi zbrane glas zvona — naznanjajoč nevarnost požara, ki je zbruhnil v bližini cerkve v trgovini g. Jernej & Štravs. G. dekan je moral prekinit svoj govor ker je začelo prestrašeno ljudstvo drveti iz cerkve. K sreči je še pravočasno zapazil lastnik in gospodar trgovine v štacuni dim ki so ga ognjega-sci hitro zadušili, da se ni razširil sicer bi bila gotovo uničena vsa bogato založena trgovina. Škoda se ceni na več 100 K. — Ogenj je moral nastati vsled neprevidno zavržene neugasle cigarete. Sneg na Cerkljanskem. Iz Cerkna: V soboto nas je za slovo še enkrat obiskal snežni mož ter pobelil nekoliko naše hribe ki ga je pa že pregnalo ljubko i toplo pomladansko solnce. Tako smo — upamo srečno prestah letošnjo razmeroma jako milo zimo. Umazano »Jutro«, ki se je iz Ljubljane preselilo v Trst, ondi sedaj umira ter utegne kmalu prenehati izhajati. Jokal za njim ne bo nihče, razun kdor mu je kaj posodil. Smrt v cestnem jarku. V četrtek zjutraj so blizu Črnič našli v cestnem jarku mrtvega nekega Berbuča iz Sela. Moža, ki je bil okrog 60 let star, je umorila pijača. Nagle in neprevidene smrti obvaruj nas. Gospod! O tem nesrečnem slučaju še poročajo iz Črnič: Včeraj dne 21. t. m. zjutraj ob 6 in pol je zapazil postiljon človeka, ki je ležal v jarku ob cesti z glavo navzdol. Do-spevši v Črniče je naznanil županstvu, ki je takoj prišlo na lice mesta in spoznalo L. B. iz Sela. Imenovani je bil vdan pijači zlasti žganju. V četrtek večer so ga videli v Črničah iu najbrž, ko se je vračal domov je padel in obležal. Gotovo da je bil celo noč zunaj. Prenesli so ga v mrtvašnico v Selo. Redka prikazen med ptiči. Poročajo nam, da so včeraj zjutraj na Lijaku opazili celo jato vran, med katerimi je bilo kakih 50 čisto belih. Res redka prikazen bela vrana! Na semenj sv. Jelerja so pripeljali v Gorico 625 govedi, 650 svinj, 28 konj, dalje tudi 130 vozov krompirja. Italijanska zastava v goriškem gledi-j šču. V ponedeljek so v goriškem mestnem gledališču igrali precej umazano igro »Sultana«. Pri tej priliki je nastopilo več plesalk, ki so se z zastavami v roki nečedno zvirale. Ena je mahala z laško trobojnico. Lahi so zato nalašč ploskali laški zastavi. Vsled tega je navzoči policijski komisar zaplenil zastavo. Laški iredentovski list »Corriere«, ki se je radi tega drl na vse pretege, je nato oblast tudi zaplenila. Laško gledališče v Gorici razvija nekaj življenja, kadar prihaja to življenje iz blažene Italije. Sami goriški Italijani niso vstanu, gledaliških iger prirejati. Tako tudi sedaj! Toda kar hočemo pribiti, je to, da ne vidijo ne naša slavna policija pa tudi ne laški katoliški činitelji v Gorici tistih skrajno nedostojnih pohujšljivih plakatov, s katerimi Lahi iz Italije vabijo občinstvo k svojim predstavam, pri katerih se potem še za laško misel demonstrira za zastavo iz bližnjega kraljestva kakor se je to zgodilo prejšnji pondeljek. To zadnje prepuščamo policiji, ki je sicer storila svojo dolžnost, ko je zastavo konfiscirala; ampak mi menimo, da moramo vsi brez izjeme, tudi katoliški Italijani, protestirati proti pohujšanju, ki je razširjajo bodisi laški kinematografi, bodisi 1 aš k e prireditve, bodisi knjigarne in t o b a-k a r n e! Samomorilec, ki se je pret. teden vrgel v Sočo, se ne piše Devet, ampak Devetak. Iz preiskovalnega zapora so spustili prodajalca koles Tabaja, ki so ga zaprli radi goljufije. Strelne vaje dijakov. Pod vodstvom častnikov se vrše strelne vaje srednješolskih dijakov. V sredo so dijaki s puškami na rami in godbo na čelu korakali v Pa-novee streljat in nazaj. Solnčni mrk bomo videli tudi pri nas 17. aprila ob 11. uri 54 min. dopoldne. Prorok v Gorici. Neki čudak iz Dunaja ima različna predavanja po Gorici, sedaj v kavarnah, sedaj v hotelih, sedaj v oštarijah. Govori, seveda brez cerkvenega dovoljenja o vseh mogočih verskih rečeh, trdi kako je svet nastal in kako svet konča. Kaže biti zelo razsvitljen, ne vemo pa, od katerega duha. Morda je špiritist, kajti prorokuje, da bo za dvajset let prav gotovo konec Gorice, konec vosjska, konec Italijanov in Slovencev, ker bo tedaj konec sveta. So nekateri bedaki, ki hodijo poslušat njegove čenče, ker jim ni treba za to nič plačati. Da pa dunajskega preroka ne vidijo nikjer radi, kaže posebno to, da mora za razprodajanje svojih novover-skili kvant vedno iskati novih prostorov. Zrakoplov se je včeraj t. j. v četrtek okrog 1 Oh dopoldne dvignil zopet visoko v zrak ter odplul v smeri proti Trstu. Vsled slabega vremena se je kmalu vrnil. Popoldne okrog 4h je zopet odplul proti Trstu. Vrnil se je kmalu. Čudna knjigarna v Ljubljani je Klein-mayr & Bamberg. Dala je lani natisniti slovensko prestavo evangelija po sv. Matevžu, seveda brez vsakega cerkvenega dovoljenja ter brez opomb in razlage, kakor zahtevajo cerkveni predpisi. Prote-stanski barantači pa sedaj to prestavo širijo med ljudmi. Mi svarimo naše ljudi, naj čudne agitatorje kar zapodijo od sebe, če pridejo k njim; protestanski evangelij pa naj vržejo v gnoj! Vlomilec pribil svojo žrtev na posteljo. V ruskem mestu Ušlabina je neznan človek vlomil v hišo nekega posestnika, če-gar ženo je našel samo doma. Prestrašena žena je hotela pobegniti in klicati na pomoč, a lopov jo je zagrabil in ji zapretil, da jo ubije, ako zine le besedico. Nato je začel iskati po hiši denarja. Ker ni ničesar našel, je hotel izsiliti od žene. da bi mu izročila denar. Začel jo je pretepati, a žena je molčala. Vlomilec je vsled tega ves po-besnil. vrgel je ženo na posteljo ter jo pribil nanjo z žeblji in ji hotel pribiti tudi roke. V silni bolesti pa je mučena žena zagrabila zločinca za obraz ter mu iztrgala oko. Vlomilec je vsled bolečin zakričal ter nato pobegnil. Na ženino vpitje so kmalu prihiteli sosedje. Našli so ženo vso v krvi ter so ji s težko muku izruvali iz nog žeblje. Uboga žena je izgubila mnogo krvi in dvomijo, ako bo ostala pri življenju. Kupujte srečke v korist »Slovenske Straže«! V tem oziru opozarjamo na današnji oglas! »Slovensko Stražo« je daroval g. Jožef Klavčič iz Podgore 1 K. Iskrena hvala. Za podgorsko domačo godbo na lok jc darovala g. Kocjančič za nje god 10 K. Preserčna zahvala. Listnica uredništva. Šmartno: Ni podpisa. Kr zel j: Je že zastarelo. Iz Trsta in Istre. Dunajski kardinal in nadškof dr. Nagi je dosepel v Trst 19. t. m. ob 7h 57 min. zvečer. Na postaji ga jc čakal tržaški škof premil, g. mons. dr. A. Karlin, namestnik knez Hohenlohe, in mnogo drugih dostojanstvenikov ter mnogo ljudstva, ki je svojega bivšega škofa živahno pozdravljalo. Trst. Vse kat.-narodno misleče slovenske može in mladeniče vabi odbor slov. kat. izobr. društva v Trstu na sestanek in važen pogovor, ki se bo vršil na tiho nedeljo. 24. t. m. v novem.»Marijinem domu«, in sicer v čitalniških prostorih, v ulici Risorta, ob 10. uri predpoludne«. Sv. Ivini pri 'irniu. Tukajšna „dekl. Marijina družba" bode imela dne 25. t. m. zjutraj ob 7. uri svoje skupno velikonočno obhajilo. Popoldne ob 6. uri pa bode v društvenih prostorih občni zbor. Poročilo o delovanju in stanju v minulem letu 1911. Volitev, oziroma potrditev novega odbora za to leto in slučajnosti. Dekleta so sedaj pridno učijo igro ,;Vestalka“, katero upajo uprizoriti na belo nedeljo, 14. p. m. aprila ako ne pride kaka zapreka. Sv. Križ pri Trstu. Naši sodrugi so torej imeli v postu veselico s plesom in tako rešili draginjsko vprašanje. Hoteli so se tudi prepričati, koliko vspeha so že do-segit s svojo protiversko gonjo. Koliko baharije bi bilo, če bi bila vdeležba pri tem plesu velika! Računali so tudi na lahko-mišljenost mladine, češ dekleta pridejo radi plesa vse na veselico. Pa razim par prismojenih deklet so ostale vse lepo doma in tako pokazale, da so ne dajo dobiti za tako izrecno protikrščanske prireditve. Priznavamo, da nismo pričakovali od njih tolike odločnosti. Vsa čast jim! Pa da bi vsaj vsi domači demokratje prišli na veselico: še teh je mnogo ostalo doma, ker niso odobravali izzivanja večine Občinarjev. Tudi krčmar Maganja ne bo zlepa pozabil, kdaj je dal svoje prostore za prvi socialistični ples v postu. Sodrugi so se hoteli norčevati iz verskega mišljenja Občinarjev, naši ljudje pa so odgovorili z bojkotom veselice in gostilne Maganjove. Le tako naprej izzivajte, sodrugi: sčasoma se boste zabavali čisto sami med seboj, kar vam vsi naši somišljeniki radi privoščimo. Dopisnik »Z a r j e« priporoča tuk. žu-nniku čiste račune. Mi pa bi radi vedeli, ako imajo križki sodrugi natančne izkaze stroškov in dohodkov vseh njihovih dose-danjiv veselic. Če križki sodrugi prepustijo župniku Furlanu, da sme pregledati vse njihove društvene blagajniške dnevnike. prepričani, da jim potem zelo rad poda natančen račun, kam stavi desetake in stotake, ki mu jih prinašajo župljani. Dragi prijatelji sodrugi! ljudje niso dandanes več tako neumni, da bi kar tako na slepo metali desetake in stotake. In če jih Križani prinašajo svojemu župniku, vedo, komu jih zaupajo: ker hodijo redno v cerkev, vidijo, da se v cerkvi in za cerkev vedno kaj novega napravi. In to jim daje veselje, da radi dajejo in bodo še dajali, ne da bi prašali za svet rdeče brate. In tako se bodo sodrugom še nadalje cedile sline, pa svitlih kronicah, ki prihajajo v cerkveno blagajno! Dve nesreči ob istrski obali. V nedeljo zjutraj je v puljski luki parnik »Istria« zadel v parnik »Sebenico«, ki je zelo poškodovan. Prepeljali so ga s težavo do obrež- l ja. Škode je na »Sebenicu« 40—50 tisoč kron. Dne 20. t. m. ponoči pa je zadel pri Pulju parnik »liosnia« v vojno ladjo »Satir«. Pri tem je bil ubit nadkurjač Spanjol z Reke. Ranjenih pa je 22 oseb, med temi mornar Šuligoj. bacUeiij. V esenca ki jo je priredila naša Marijina družba dne 3. in 10. marča je lepo izpadla. Igra .Smrt Marije Device" je napravila globok uti-sek. Najbolj važne in težavne uloge Marije Device in Kleone so se srečno igrale. Tudi druge so svoje uloge dobro razumele. NajlepSi utis pri igri so napravile žive slike. Pri burki .Prisiljen stan je zaničevan” ni manjkalo smeha. Poseben smeh je zbujala Katra svojo kmetsko ulogo. Lepe in spodbudne govore je imela Marijin družbenica gčna. Julija Ratej do družabnic in do občinstva, v katerih je dokazovala kako se pod zastavom Matere Božje, v Marijini družbi najbolj varno živi. Ljudstvu so veselice zelo ugajale, ker je dokazala tudi obilna ude-ležoa pri obeh veselicah. Le želeti bi bilo, da bi se splošno po tržaškem prirejale take veselice, ker naše ljudstvo ima zelo malo poštenega razvedrila. Neki šolski voditelj v tržaški okolici ne naznani nikdar roditeljskega sestanka katehetu. Radovedni smo, ako je še kje na Slovenskem tak čudak. Šolski zakon res ne govori izrecno da mora voditelj to javiti katehetu; vendar je pa samo po sebi umevno, da ima katehet kot član učiteljskega zbora pravico biti obveščen, kakor vsi drugi učitelji in učiteljice. Iskre. Praznik sv. Jožefa, 19. t. 111. se je v Gorici in tudi drugod prav lepo obhajal. Prav nič se ni poznalo, da ni več zapovedani praznik. Ljudje so prostovlj- ii o šli v cerkev in jili pri službi božji polnili, da jc bilo res v vspodbudo. Ljudstvo je vendarle še dobro. Odnikoder nismo dobili poročil o kikem odporu proti papeževem odloku glede odprave nekaterih praznikov. Ljudje so namene papeževe takoj razumeli in spoznali, da jim papež hoče dobro na treh straneh: prvič ker jim daja priliko, pridobiti pri Bogu toliko večje zasluženje s tem, da si prostovoljno ob odpravljenih praznikih vdeležujejo službe božje; drugič, ker jim daja priliko, da morejo brez vsakega greha tiste dneve opravljati navadna siljena težka dela; tretjič, ker je s svojo odredbo preprečil, da tiste dneve ne grešijo več oni. ki bi tudi drugače ne bili šli k službi božji. — Prepričani smo, da bo obisk službe božje ravno tako vspodbuden v pondeljek 25. marca in velikonočni pondeljek. Jpranc Iiehan v gorici, Y. Mnnicipio 8 (nasproti nninicipija > izdeluje monštrance in druge cerkvene posode. Priporoča se preč. duhovščini. Naznanilo. \? poveličanje velikonočnih praznikov streljajte s „papirnatimi topili Makuc“ in razsvetlite z bengali nimi lučmi procesije »Vstajenja", katere se vršijo zgodaj v jutru ali pozno v mraku. Potrebno blago vdobite pri tvrdki: Prva primorska tovarna umetnih ognjev v Gorici ulica Adelaidc Ri- stori št. 6. Telefon št. 205. Lastnik: Ferd Makuc, poobl. in priti, pirotehnik. Jožef Medvešček, čevljarski mojster pri Soškem mostu v Gorici uljudno priporoča svojo delavnico. Zagotavlja sl. občinstvo točne postrežbe ter — — — zmernih cen. — — — Vid Rojic v Gorici, RaštelJ št. 23 priporoča svojo krojaško delavnico, posebno čast. duhovščini za talarje in v to stroko spadajoča dela. PETER GORJUP čevljar v Čepovanu, naznanjam slav. občinstvu in sosednjim občinam, da sem odprl trgovino z usnjem in čevljarskimi potrebščinami. Izdelujem vsako vrste čevlje in imam v zalogi tudi čevlje za mrliče. Cene konkurenčne. Priporoča se Jakob Gril, pekovski mojster zaloga moke, koruze in raznega žita v ulici sv. Klare št. 4. v Gorici. A b——ar Prodajalna „Katol. Tisk. društva44 GORICA, Semeniška ulica št. 10. priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih molitvenikov, rožnih vencev, svetih podobic in večjih podob za okvirje, svetinje, predmete za TTlarijine družbe. Razglednice od navadnih do najumetnejših izdelkov. Velika zaloga trgovskih knjig in papirja. Za župne in druge urade ima v zalogi najraznovrstnejše tiskovine in druge pisarniške potrebščine. V zalogi ima dr. Pečjakovo »Etiko". Zaloga cerkvenih muzikalij. — Cene konkurenčne. = V • — ==• —j mm nrrnr ir n ^nrrrrr rmn n * irrmn Goriška zveza gospodarskih zadrug in društev v Gorici reglstrovana zadruga z omejeno zavezo posreduje pri nakupu kmetijskih potrebščin in pri prodaji ^ ^ ^ kmetijskih pridelkov. ^ Zaloga je v hiši „CENTRALNE POSOJILNICE1' v Gorici, ITEKALIŠČE JOS. VERPI ŠT. 32. 1 ® Čevljarska zadruga v Mirnu M priporoča sl. občinst\ u, da se pri nakupu obuvala za bližnje rji velikonočne praznike posluži naših Izdelkov, ki se prodajajo v naslednjih naših prodajalnah: jjj JjJ — " -- V Gorici .. == V p u na Starem trgu št. 1. (na vogalu Rabatišča). m SV TRSTU, Earriera vecchia 38. V SPLITU, ulica staroga suda 314. V kri TRSTU, Via dei Rettori 1. Prodajalnice so preskrbljene z vsakovrstnim U črnim in barvanim obuvalom za vsaki stan. Čevlji »Čevljarske zadruge" v Jo Mirnu se glede ličnosti kosajo z vsakim tujim izdelkom, a so poleg tega p* trpežni, ker se za izdelovanje istih rabi le usnje prve vrste. Ročno delo. Nizke cene. M U Sprejemajo se naročila po meri. Izvršuje se poprave A Kr —.-1 r—i r_^ r—.'« r—-i r~^t r—'i wgi r_.nr—ir—.-« » —. „Zastavljalnice in ž njo združene hranilnice" za leto 1911. > >60 Itn 0 vina K v > OJ >55 Dobiček K v i Račun obresti vlog 1033622 55 1 Račun obresti posojil 1247059 46 2 „ inventarja 1215 41 2 najemščin 14521 69 3 „ davkov 34692 8! Računi raznih dohodkov 2080 83 4 „ upravnih stroškov 69043 57 n Dobiček leta 1911 125087 64 Skupno .... 1263661 98 Saldo .... v 1263661 98 GORICA, dne 16. svečana 1912. Vodstvo. PETER LUKMAN, krojač v Gorici Križna ulica štev. 8 (Via della Croce) -priporoča slavnemu občinstvu iz mesta in dežele svojo krojaško delavnico Točna postrežba. Cene zmerne. Odlikovana delavnica z električnim obratom brusač in nožar jKjrjojv JEjvtiii Gorica - Verdijevo tekališče 1 - Gorica (Marzinijeva hiša.) Zaloga britev in brivskih varnostnih priprav od 2 K naprej. Škarje in noži vseh vrst. Izdelki slavn. znano tvrdke Sol in gen. ZMERNE CENE. Mrimniiti in zobotehništi atelje Dr. I. Eržen GORICA Jos. Verdi tekališče štev. 37 Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone zlate mostove, zobe na kaučukove plošče uravnavanje krivo stoječih zob. Plombe vsake vrste. 19 Ordinira v svojem ateljeju od 9. ure dop. do 5. ure pop. gt. 20 fcvcji k mojim.’ Svoji k svojim MIHALJ TURK GOF^IGA — Tla Kornu štev. 6. — GORICA priporoča slavnemu občinstvu svojo brivnico. — Zagotavlja točno postrežbo. Sprejema naročila za markiranje po zmerni cenah! Št. 4 Mirodilnica, Papirnica in Tovarna ■■ šolskih zvezkov-------- KOŽNO S C., Gorica, Tekališče los. Verdija St. 7. Srečke v korist Jev. Straži". Glavni dobitek turških srečk pri žrebanju dne 1. aprila 400.000 frankov. Vsaka srečka mora biti izžrebana, najmanjši dobitek znaša 230 kron. Turške srečke na mesečne obroke po 4 krone 75 vin., še tri druge dobre srečke zraven z glavnimi dobitki skupaj čez 2 miljona kron vsako leto na mesečne obroke po 6 kron 75 vin. Pojasnila daje in sprejema g. Valentin Urbančič, Ljubljana, Kongresni trg 19. Lastnik ,Kat. tiskovno društvo* v Gorici. — Tiska »Narodna Tiskarna* v Gorici. — Odgovorni urednik: A. Šinigoj v Gorici.