Leto XVII.. St. 9.
Poitnlna platana v gotovini
V Ljubljani, 10. maja 1930.
V organizaciji Je mot, kolikor moti — toliko pravica.
Uredništvo in uprava: Ljubljana, poštni predal 290.
Dopisi morajo biti frankira-ni in podpisani ter opremljeni s štampiljko dotične organizacije.
Rokopisi se ne vračajo. Ček. račun 13.562
STROKOVNI ČASOPIS.
Izhaja 10. in 25. dne v mesecu.
Stane posamezna številka Din 2.—, mesečno Din 4.—, celoletno Din 48.—. Za člane izvod Din 1.—.
Oglasi po ceniku. Teleion šlev. 3478.
Srčkov:
Kraljestvo človeka.
Tone na 1. maja ni delal. Sporočil je to svojemu delodajalcu, da hoče solidarno z drugimi svojimi sotrpini praznovati praznik Dela. Delodajalec je vzel to prijavo na znanje in tako je bil Tone ta dan prost.
Dasiravno je bilo vsako zunanje vidno praznovanje zabranjeno, je sklenil sam s seboj in v krogu svoje družine, posvetiti ta dan spominu na one, ki so bili borbo za uvedbo tega praznika in ki ga sami morda niti enkrat niso praznovali. Bilo je sicer bolj krmižljavo vreme, vendar se je oblekel naš trpin v najlepšo praznično obleko, vzel najmlajšega sinka s seboj in šel na izprehod. Zakaj bi se tudi on enkrat ne pokazal na cesti kot človek, ki ima pravo tudi na vži-vanje svobodnega spomladanskega zraka, ker to, kar imajo nekateri vsak dan, je njemu odmerjeno v tako skromni porciji.
V svobodnem zraku so mu postajale tudi misli svobodne in vedno jasnejše. Sami smo vstali iz mrtvila, mu je šinilo skozi razgubano čelo. Delavec sam se je začel probujati, zavedajoč se, da le edino od.njega samega mu more priti pomoč, otresel se je lastnega »jaz«, sledil sotrpinom, ki so se strnili v močan »MI«, in to jmu je dajalo moči. Začutili smo v žilah kri, je pomislil dalje, otajala se mu je tista ledena skorja, ki mu je tičalo okrog srca. Spoznal je, da tisto, kar mu kroži po žilah, ni zgolj strojno olje, ki maže stroj v njegovem pogonu, da se kaj ne zaustavi, dasiravno je on sam, uprežen največkrat kot stroj, uvidel, da je to res tista topla kri, ki kroži po njegovih žilah, ki mu daje moč in življenje, da si more zaslužiti sicer skromen košček kruha zase in za svojce. Ko je tako mislil dalje, se mu je v hiši zbudila zavest. Rodila je spoznanje: Človek sem ..., človek sem! Kako svobodnega se je počutil ob tej misli, kako samozavesten mu je postal korak, močnejšega, mlajšega se je čutil. Nič več ga ni težilo tisto trpljenje, ublažile so se mu gube na raz-oranem, od znoja izsušenem licu, in pri srcu mu je bilo tako lahko.
Danes, na sam praznik Dela, na to delavsko veliko noč, mu je prišlo to spoznanje. Kako prijetno bi bilo na svetu, ko bi ne bilo izkoriščevalcev in ne izkoriščanih, da bi se premostil ta prepad med njimi, da bi priznali drug drugemu: človek si... In jaz sem tudi človek ...
Vedel je, da mora biti na svetu nekdo, ki bode ukazoval, ki bode vodil stvari, vendar se ne bo čutil več kakor človek in ne bo, kakor se to godi sedaj, nekak poosebljeni bog. Kraljestvo človeka bo takrat na zemlji...	^
S temi in sličnimi mislimi se je bavil naš Tone na izprehodu in zadovoljen se je vračal proti domu, dvakrat zadovoljen, da je baš na ta njegov praznik pričel tako jasno misliti. Z vedrim čelom je korakal proti svoji borni bajti, nič mu ni grenilo tega spoznanja, da ni mogel praznovati tako, kakor bi si morda sam zaželel. Jasno mu je bilo samo eno: Vztrajati pri tej močni falangi, kateri se je bil pridružil, privabiti vse one sotrpine, ki morda še stojijo izven tega »MI«. In s tem sklepom se je vrnil drugo jutro zdrav in vesel na svoje delo, v trdni veri, da bo tudi zanj prišel dan, ko si bo delavstvo samo odvalilo kamen od duri groba zaspanosti in nezavednosti, ter bo vstalo v novo, boljše življenje, ko bomo na zemlji ustvarili kraljestvo človeka.
Postani član organizacije!
Neorganizirani: Ker dnevno predolgo delam, sem postal bolan. Potem sem dobil delo za nizko plačo, pa sem bil vsled nekih sporov odpuščen. Ker nisem imel pravnega zastopstva, sem sedaj zopet brezposeln.
Organizirani:	Dragi	sodrug,	baš
v tem pogledu ti morejo strokovna organizacija in njene ustanove nuditi pomoč in te ščititi pred izkoriščanjem ter podpirati v stiski.
Postani član svoje strokovne organizacije.
Biti strokovno organiziran, pomeni — zavedati se samega sebe. . . . Kdor noče biti organiziran, odobrava molče vse, kar se mu prigodi. Delodajalci nastopajo vedno organizirano in vedno internacionalno . . . Zboljšanje položaja delavcev je v delavcih samih.
Delavska zbornica je poslala trgovskemu ministru svoje mnenje o načrtu obrtnega zakona. Ta zakon mora jamčiti delavstvu tiste pravice, ki mu jih daje zakon o zaščiti delavcev in socialna zakonodaja sploh. V vseh sporih, ki bi nastali med delodajalci in delojemalci, se zahteva sodelovanje in odločitev Delavske zbornice kot glavne inštance. Položaj delavstva v raznih obrtih, ki je nadvse slab, se mora zboljšati.
Novi obrtni zakon in delavstvo.
Ministrstvo za trgovino in industrijo je izdalo osnutek novega obrtnega zakona, ki naj bo veljaven za vso državo.
Kakor znano, je bil že enkrat izdan tak načrt. Delavstvo in obrtniki so ga pa sprejeli z velikim nezadovoljstvom — in je odšel v večnost.
Obrtni zakon ni važen samo za obrtnike vseh vrst, nego tudi za pomočnike in vajence. Obrtni zakon je velike važnosti za pridobitek in za vse ljudske sloje. Ustroj obrtnega zakona, t. j. ureditev obrtnih odno-šajev je osnovna podlaga, iz katere izvirajo vse ostale socialne razmere, socialne pravice in s tem torej položaj delavcev in nameščencev. Zato ni vseeno, kakšen bodi novi obrtni zakon.
Na prvi pogled vidimo, da sloni načrt zakona na odredbah obrtnega zakona, ki velja sedaj v področju Hrvaške, Slovenije, Vojvodine ter Slavonije, Dalmacije, Bosne in Hercegovine. Oceniti ta osnutek na prvi mah ni mogoče, a bomo to storili v prihodnjih številkah »Delavca«. Vendar v glavnih potezah lahko podamo okvir, v katerem se gibljejo odredbe tega osnutka.
Najprej je važno, da konštatira-mo, kaj vse in kdo spada pod sankcije novega zakona.
Osnutek obrtnega zakona smatra za obrt vsako redno, samostojno in dopustno pridobninsko delo. Izvzeti so med drugimi: poljedelstvo, gozdarstvo, rudarstvo, državna podjetja, pomorstvo, zračni promet, železnice, svobodne obrti, hišni posli
in zadruge, osnovane na principu samopomoči.
Obrti se dele na tri grupe. Obrt, za katero je potrebno, da se sme opravljati, strokovno znanje, koncesijoni-rana obrt, ki se opravlja z obrtnim dovoljenjem in obrt, za katero ni potrebno strokovno znanje, tako-zvana svobodna obrt.
Tako torej spadajo v obrt ne samo rokodelstvo nego tudi trgovina in industrija.
Od specijalnih odredb v načrtu tega zakona so za delavstvo posebno važne one, ki se nanašajo na obrtno pomožno osobje.
Razločuje se dve vrsti pomožnega osobja. Obrtno pomožno in pomožno osobje.
Obrtno pomožno osobje so tiste osebe, ki opravljajo poverjeno delo v obrtnih podjetjih in ki stoje v službenem razmerju z obrtnikom-delo-dajalcem.
Pomožno osobje so pa vse tiste osebe, ki redno delajo v tovarnah.
Posebni oddelki zakona regulirajo delavske pogoje pomožnega osobja.
Delovno razmerje se sklene na podlagi svobodnega dogovora. Dogovor je lahko individualen ali pa kolektiven, to je, da velja za vse osobje enega obrata. To je delovna pogodba.
Plača se mora izplačati v denarju. Zabranjeno je dajati v naturi, mesto v denarju. Dogovori, ki bi bili protivni, so neveljavni.
Razveza službenega razmerja. Odpovedni rok morejo obe stranki v
medsebojnem sporazumu določiti poljubno. Ako ni takega dogovora, velja 15 dnevni odpovedni rok.
Brez odpovednega roka sme odpustiti delodajalec svojega uslužbenca le iz posebej naštetih razlogov. (Prevara, nezvestoba itd.)
Ako ima delavec službeno stanovanje, ga mora izprazniti 14 dni po prestanku službenega razmerja. V slučaju smrti pa smejo ostati svojci še dva meseca v stanovanju.
V osnutku tega zakona so tudi posebne odredbe o vajencih.
Za vajence se smatrajo vse osebe, katere stopijo v kako obrt z namenom, da se praktično vežbajo v toliki meri, da morejo postati pomočniki.
Vajenci morejo postati le osebe, ki so dovršile 14 leto starosti in izvršili 4 razredno ljudsko šolo.
Minister za trgovino sme pa osnovati poseben zavod, ki bo sodeloval pri poklicni izbiri vajencev.
Ko stopi vajenec v učenje, se mora takoj sestaviti pismena pogodba pred upravno oblastjo prve stopnje. Čl. 186 določuje, kaj vse mora obsegati taka pogodba.
Vajenec mora biti tudi zdravniško preiskan, da se ugotovi, če je sposoben za učenje. Naslednji členi določujejo, koliko časa traja učna doba, kdaj sme učenec razvezati učno razmerje in kdaj mojster.
Strokovne zadruge, odnosno u-pravna oblast prve stopnje morajo voditi tudi register vajencev.
Vsak vajenec mora napraviti pomočniški izpit pred komisijo, katero sestavljajo trije člani: predsednik in dva prisednika. Predsednik in dva njegova namestnika so iz kroga mojstrov dotične stroke in jih imenuje pristojna zbornica za dobo treh let, dočirn se imenujeta prisednika za vsak izpit posebej.
Po tem osnutku se pa ne smatrajo za obrtno pomožno osobje in ne za pomožno osobje sluge, ki so v domači ali osebni službi podjetnika.
Kakor vidimo, krog »pomožnega osobja« po definiciji tega zakonskega načrta ni v celoti identičen s krogom »delavcev in nameščencev« po definiciji »Zakona o zaščiti delavcev«. In to bo treba izboljšati.
Obrtno-nadaljevalne šole predvideva osnutek zakona, da morajo biti v vsaki občini, v kateri je 50 vajencev. Stroške za njo nosi občina. Šolski pouk se vrši med delovnim časom in ga morajo obiskovati vsi vajenci.
Nadaljne odredbe govore o reševanju medsebojnih sporov med delojemalci in delodajalci. Zato bodo posebni odbori za poravnavo sporov manjšega značaja in obrtna sodišča.
Posebni oddelek osnutka prinaša obvezne strokovne organizacije delodajalcev (gremiji) in posebne pomočniške odbore. Poleg tega se govori tudi o ustanovitvi in delovanju neobveznih strokovnih organizacij.
Danes omenjamo samo to. Pač pa bomo podrobneje govorili o vsem tem. Strokovne organizacije in Delavske zbornice že sklicujejo ankete, kjer bodo razmotrivale ta osnutek obrtnega zakona in dale svoje pri- „ pombe in predloge.
Delavsko gibanje posveča temu zakonu največjo pažnjo.
Naredbe tega zakona, oziroma način, kako se naj točno glase, so velikega pomena v vprašanju revizije socialno-politične zakonodaje. In tu bo aktivnost naših strokovnih organizacij morala pokazati svojo voljo in od te aktivnosti je odvisno, kako in v koliko bo ta novi obrtni zakon dal mogočnost za nadaljno izgraditev splošnega in dobrega delovnega prava.
Protituberkulozna liga in borba proti ’ tuberkulozi.
Tuberkuloza je pred vsem bolezen obratov in tovarn, torej delavska. Ker za mizerne plače trdo delati in v pomanjkanju, v nehigijeni živeti, si ničesar mogoče privoščiti, ni čuda, da je ona zato zvesta tovarišica in razjedalka delavskih! življenj.
Sedaj se po Sloveniji vrši propaganda za protituberkuloz.no ligo. Piše se mnogo in daje raznovrstna navodila, kako se zdraviti, kako živeti itd.
V konkretni obliki nikdo ničesar ne pove, namreč o vzroku, zakaj tuberkuloza domuje največ v delavskih družinah.
Boljše plače delavstvu, dobra stanovanja delavstvu in boj proti tuberkulozi bo uspešen. Pri ustanovitvi protituberkulozne lige je Strokovna komisija dala svojo izjavo, ki se glasi:
Kot predstavnica okrog 12.000 organiziranih delavcev v Sloveniji je Strokovni komisiji čast izjaviti, da se rade volje odlzove plemenitemu stremljenju koristne ustanove, ki se je danes ustanovila in katera si je nadela težavno nalogo, započeti borbo proti največjemu socialnemu zlu — tuberkulozi.
Pripominjamo pa takoj pri tej priliki, da bi bil vsak poizkus zaman in neresen, ako se zadeve ne bi lotili tam, kjer je potreba. Začeti je potreba odpravljati vzroke tej bolezni.
Zgolj ironija bi bila, ako bi se tem
najbednejšim hotelo odpomoči samo v obliki tiskanih navodil in nasvetov: kako naj se hranijo, kaj naj uživajo, da naj obiskujejo zdravilišča, kako naj skrbe za higijeno, snago* in čistočo itd., ko pa verno, da si le ti ne morejo vsled svojih gmotnih razmer zdaleka tega privoščiti,
Ako hočemo, da obvarujemo človeštvo pred katastrofalnimi posledicami te takozvane proletarske bolezni, mora osnovana »protituberkulozna liga« predvsem usmeriti svoje sile, da se uveljavi naslednje:
1. da se vse tovarne in delavnice že v smislu uveljavljenih zakonitih predpisov uredijo hlgijeuski tako, da bo delavčevo in nameščenčevo zdravje v resnici zaščiteno;
2. da se v vseh obratih uvede 8 in 7-urni delovni čas;
3. da se da delavstvu in nameščen-stvu take plače, s katerimi jim bo omogočeno ohraniti zdravje in se uspešno zdraviti v slučaju bolezni, da jim bo omogočeno stanovati v zdravih, človeku primernih stanovanjih, ter da jim bo v obče omogočeno človeka dostojno življenje.
Ako se bo osnovana ustanova lotila svojega tozadevnega posla s te strani, bo Strokovna komisija z veseljem in z vsemi silami sodelovala (saj mi pravzaprav v tej smeri delujemo že desetletja), ker v svesti si bomo, da vršimo eno izmed najvažnejših kulturnih del le dobe, ki bo brez dvoma kronano z uspehom.
Na to našo izjavo opozarjamo javnost zopet danes. Lotite se pozitivnega dela za pobijanje tuberkuloze.
Koliko velja naša beseda ?
(Nekaj misli o priliki občnega zbora Bratovske skladnice.)
Bolniško zavarovanje delavstva je staro nad 40 let. Delavstvo samo je ustvarilo to zavarovanje, počasi, korak za korakam ga zboljševalo. In ker ga je samo ustvarilo, je tudi pri tem svojem delu imelo glavno besedo, je pri tej svoji instituciji, pri tej svoji zaščiti v slučaju bolezni moralo imeti glavno besedo.
Ali — ko je iz majhnih bolniških blagajn počasi nastala velika blagajna, ko so iz desettisočakov postali milijoni, recimo milijarde, ko je iz majhnih bajt vzrastla mogočna palača, delavstvo nima več pri tej svoji ustanovi besede.
V Jugoslaviji imamo sedaj že tri delavske ustanove bolniškega zavarovanja:
Središnji ured za zavarovanje delavcev in njegove okrožne urade;
Vsi zavedni delavci morajo biti strokovno organizirani.
Humanitarni fond železničarjev in
Bratovske skladnice za rudarje in plavžarje.
Bil sem na predkonferenci II. skupine, t. j. delavske skupine Bratovske skladnice, ki se je vršila 26. IV. 1930 v Ljubljani, ker je drugi dan, v nedeljo 27. IV. 1930, bil občni zbor.
Poslušal sem poročilo predsednika te delavske skupine, oziroma podpredsednika Bratovske skladnice (ker predsednik je vedno delodajalec). Ta konferenca je pokazala, s
kakšnim razumevanjem se delegati zavedajo važnosti, da smejo in lahko razpravljajo o svojem bolniškem, nezgodnem in podpornem zavarovanju in kako stvarno znajo razglabljati o tem ali onem zboljšanju te svoje zavarovalne institucije. ,
Predsednik je v svojem poročilu povdaril, da je II. skupina poslala ministru za šume in rude delegacijo, ki je predala predloge, ki se naj uveljavijo z zakonito uredbo. Ti predlogi se tičejo pravilnika za Bratovske skladnice, ki bi se naj na kak način uzakonil. Prva skupina Bratovskih skladnic (to so delodajalci) ni marala sklicati nobene ankete. Po starem pravilniku, ki ga je uzakonila stara Avstro-Ogrska, je imelo delavstvo dvetretjinsko zastopstvo. In Bratovska skladnica je imela težkih 9 milijonov zlatih kron kapitala. Sedaj, pri nas v Jugoslaviji določa pravilnik paritetno zastopstvo, t. j. polovica delavskih zastopnikov, polovica delodajalskih. A še ta pariteta ni pravična, kajti recimo: če je delavsko zastopstvo soglasno za, a delodajalsko zastopstvo soglasno proti, ko tedaj odločuje samo en glas, to je glas predsednika, predlog delavskih zastopnikov propade. Kajti: predsednik je vedno delodajalec in ne bo glasova) proti »dalekovidnejšim in razumljivejšim« mnenjem I. skupine, t. j. delodajalske skupine. To je delegacija v ministrstvu za šume in rude obrazložila in dokazala, da ni pravilno in da je to krivično. Priznali so ji sicer to, da ima delegacija prav in da bodo to upoštevali, vendar dosedaj se ni še nič popravilo.
Pokojninsko zavarovanje je poslabšano. Iz 35 let so naredili 40 let. 5 let, tako pogledano, je morda videti malo. A kdor se mora 40 let pustiti izmozgavati z napornim delom, za slabe plače, gladovati, trpeti brezplačne dopuste, redukcije, je ta doba 40 let strašno dolga doba in le redek je, kdor jo doživi. In kaj pomaga rudarju in plavžarju pokojninsko zavarovanje po smrti? Zato je 35 letna doba dovolj dolga čakalna doba in pomeni 5 let veliko.
Vojna je tudi strašno udarila po
PRVI MAJ
I
je potekel. Kako si, poverjenik, zaupnik, funkcionar, izvršil svojo nalogo glede Cankarjeve družbe? Citatelj, ali si postal
član Cankarjeve družbe!
Ali si ji pridobil mnogo članov? Oktobra dobiš 4 lepe in zanimive knjige za članarino 20 dinarjev!
delavskih zbirkah, na starostno in bolniško	zavarovanje. Bratovska
skladnica je imela, kakor že rečeno, 9,000.000 zlatih kron. Če bi ji to ostalo, namreč ta vrednost v zlatih dinarjih, bi Bratovska skladnica lahko plačevala pokojnine. Ali vojna odškodnina ni namenjena za delavske institucije in zato je devalvacija valute udarila tudi po Bratovskih skladnicah. Staroupokojenci so delali in plačevali v zlatih kronah in pokojnina se jim je izplačevala v zneskih 20 do 25 zlatih kron. Za silo se je s tem živelo. A sedaj dobivajo isto v dinarjih. In tako tak siromak, ki je plačeval za svoje starostno zavarovanje v zdravi valuti, sedaj trpi in gladuje s par dinarji.
Naša delegacija je zahtevala anketo, ki bi naj redigirala pravilnik in postavila 35 let čakalne dobe za polno pokojnino. Naši predlogi so bili v projektu pravilnika upoštevani. Anketa se je sklicala. Ali zastopniki delodajalcev so izjavili na anketi, da niso pripravljeni razpravljati, ker niso imeli časa projekta preštudirati. Naj se anketa preloži.
Protestirali smo zoper to, Del. zbornice so protestirale, a ni pomagalo. Zveza industrijcev je stala na tem, da se ima anketa odgoditi in ona se je odgodila. 8 dni na to se je izvršila sprememba v ministrstvu in vse je padlo v vodo. Sedaj je pravilnik uzakonjen, intervencije več ne morejo pomagati — trpin trpi!
Tako stoji socijalno zakonodajno vprašanje našega zavarovanja za bolezen in starost.
Dosedaj je bil vedno v Bratovski skladnici deficit. Letos izkazuje blagajna 2,596.000 prirastka. To je sicer malo, a plaz, ki je drvel, je ustavljen.
Zanimivo je poročilo o globah. Globe gredo v bolniški sklad Bratovske skladnice. Globe, to so kazni in večina so radi »plavega«. Ni tu kriv alkoholizem, kakor dejstvo, da so rudarji tudi iz kmečkih sinov, ki jim doma ne diši kmečko delo. To se vidi prav očito iz krajev, kjer so taki momenti.
Hrastnik je na primer plačal v tem letu 138.000 Din glob. To je vsota, ko lahko človeka glava zaboli. Ker rudarji-kmeti poznajo 3 praznike v tednu: v soboto judovskega, v nedeljo krščanskega, v pondeljek šuštarskega. Reči se pa mora, da pravi rudarji, ki so navezani samo na svoj zaslužek, »plavega« ne delajo. To se vidi na pr. v Zagorju. Tu je bilo 27.000 Din glob. In v Trbovljah. Tu je bilo 202.000 Din glob. In kaj je Hrastnik proti Trbovljam? Jesenice so imele samo 3000 Din glob.
Imamo delavce, ki so recimo 30 let stari, a so že sedaj zlomljeni in ostareli. To vse vsled sistema, ki je
Strojevodjem, strojnikom in kurjačem parnih kotlov.
Ker je bila že večkrat izražena želja, rda naj ipresknbiimo v slovenščini popis gradbenih snovi in njih sestaivine, iz katerih so zgrajene lokomotive, loikomobile in painni kotli, ustrezamo tej želji, v kolikor nam je bilo mogoče to snov zbrati.
Nekaj o gradbenih snoveh:
Vprašanje: Katere graidlbeme snoivi so najvažnejše pri graidbi parnega kotla in parnega -stroja?
Odgovor: Najvažnejše v poštev prihajajoče snovi so različna železa, kakor Icoivsno 4n taljeno žele/-o, kovno in taljeno Teklo in železna litina, dalje (baker, cin, cinik, antimon in druigie kovine. Iz slednjih kovin dobivamo takozvane kovinske sestavine, kakor rdeča 'kovina, rdeča litina, medenina in bela kotvina. Poleg tek uporaibljamo še kaitnčuk, usnje, ai&best in druge snoivi.
Ta navajamo le najvažnejše o teh kovinah (cin-kositer).
Železne sovrste:
Železo, kii ga uporabljamo za izdelovanje vseh teh razniiih predmetov, ni kemično čisto, temveč mešano z drugimi snovmi. Najvažnejši je tu pač ogljik, 'ker ima na lastnosti železa velik vpliv.
Ako primešamo železu ogljik, se laižje topi, a postane tudi bolj krhek. Železo, ki ima malo oigljika, ije raztezno in trpežno, toda težko rtaljivo.
Razločujemo dvoje vrst železa:
1. Surovo železo.
2. Kovno železo.
Surovo železo delimo v belo in sivo surovo železo.
Kovino železo je pa ali tekoče ali pa nietekoče ;(miehko). Iz mehkega železa pridelujemo varilno želeizo in varilno jeklo. Tekoče železo nam pa daje taljeno železo in taljeno jeklo.
Različne sovrste železa vsebujejo ogljika:
Belo in surovo železo imata po 2.3 do 6% ogiljika. Varilno <sivo jeklo in taljeno jeklo imata po 0.25 ido 1.6% ogljika. Kovno žeileao in taljeno železo pa vsebujeta 0.05 do 0.25% ogljika.
Surovo železo.
Surovo železo vsebuje največ ogljika. Pridobivamo ga v iplarvžih iz raznih železnih rud, in sicer s pomočjo koksa.
P redno denemo razne železne rude iv plaivž, jih moramo za talljenje posebej pripraviti, t. j., primešamo jim razne snovi (n. pr. apno) izatio, da se vse zmesi železnih rud spremene v plaivžu v lahko tekočo žlindro.
Ako se iz plavža dobljeno tekoče železo hitro ohladi, ostane ogljik kemično z njim združen (spojen) in dolbimo belo surovo železo.
Če se pa surovo železio polagoma ohlaja, tedaj se izloči del ogljika kot grafit in dobimo sivo surovo železo. Poleg tega pa igrajo važno viloigo pri dobivanju belega in sivega surovega železa tudi še razne surovemu železu primešane snovi in razna vročina plavža.
Belo surovo železo.
Bedo surovo železo vsebuje kemično združen 2.3 do 6% ogljika. Prelom je svetel in list mat, posebno se to opazi pri sijajnaku (Spiegel e is en).
Belo surovo železo se topi pri 1100° C. Ne moremo ga dobro liti, ker težko teče in ne zaliva dolbro kalup. Je zelo trdo, krhko in ga težko obdelujemo. Iz njega pridobivamo raizno kovno železo.
Sivo surovo železo.
Sivo surOTo železo izločuje ogljik (2.3 do 6% deloma kot grafit; madi tega dobi sivo, oiziroma tein nos ivo barvo. Lom je več ali manj debelo zrnat. Tali se pri 1100 do 1200° C. Sivo surovo želeizo je zelo knhko toda zelo rado se tali, ker lostane zelo tekoče in ivsled teiga dobro spopolni kalupe. Lahko ,ga dobro predelamo. Sivo siurovo železo 'porabljajo v livarnah kot železen liv. Zaito ga v posebnih topilnih pečeh s pomočjo koksa pretapljiajo in se imenuje livno železo.
Da izločijo v sivem surovem železu še ostale tuje 'snovi, primešajo iziopet apno, da postane to železo laihko tekoča žlindra, kljer se te snovi praiv rade izločijo. Ako potrebujemo malo livnega železa, ga topimio v piskemih pečeh. Livno železo vlivajo iv posebne v pesku narejene kalupe, kjer se polagoma hladi.
Polovično surovo železo dobimo, ako sivo in 'belo surovo železo v določenem razmerju stalimo.
Iz njega izdelujemo predmete, ki moraijo prenašati hude pritiske, oiziroma močne obrabe, n. pr. parne cilindre. Livar imenuje to železo kratko »cilindrovo železo«. Tu in tam mu primešamo tudi nekoliko cina. Trdo litino dobimo, ako ga v kalupe vtliteiga na površju hitro ohladimo, ali pal, če posamezne dele ohladimo s tem, da uporabljamo le delno železne kalupe, Id hitro ohlade to železo. S tem nastane na gotovih delih belo
surovo železo, kajti grafit se ne more vsled hitrega ohlajenja izločiti 'in ostane kemično vezan.
Na takih mestih je vlita stvar prav trda in proti obrabi skrajno odporna. Lito železo vzdrži tudi pritisk, vendar ima malo odpornosti.
Ker se v notranjosti vlitih predmetov dobe polovična ali porezna mesta ali mehurji, vsled tega je lito železo zelo nezanesljivo.
Zato je pa uradno tako omejena uporaba litega železa pri izdelavi parnih kotlov.
Varilno železo.
L e-to spada med kovaška železa. Pridobivajo ga iz beletga železa v takozvamih pasjih pečeh ali svežih ognjiščih. Pasja peč je plamemska peč, ki se kuri le s premogom, kjer pa surovo železo ne prihaja v stik z gorivom, temiveč le s plamenom in se vsled tega stali. Vsled vpliva plamena, kisika iz zraka in žlindre, kakor tudi trajnega mešanja tekočega surovega železa, se le temu odvzame skoro ves ogljik. Dobimo nekako testeno snov, ki jo s parnim 'klaidivom ali valjem še dalje olbdelujemo.
Slednjič se na ta način dobljeno železo še v varilni peči stanjša ter 'diva ali trikrat zvari.
Sveža pečica ima mnogo sličnosti kovaški pečici. Kot kurivo za taljenje surorveiga železa vporahlja/mo oglje. Tu dobimo viarilno železo posebno čisto in dobro, takozvano »ogljeno železo«, ki ga ralbimo za posebne stvari.
Tako varilno železo je posebno ravno na ogljiku, kajti vsebuje le 0.05 do 0.1 % Ogljika. Je sivobele ibanve in ima kitasti lom. Je zelo trpežno, dobro varilno in kovno, vendar ne trdo. Tali ®e pri 1500° C.
10. maja 1930	  »DELAVEC«	Stran	3
zavladal v rudnikih, to je »priganjaški sistem«. Delavci so pa pozabili, kdo so in ne vedo, kam spadajo in kako se naj zaščitijo. Drug drugemu ne zaupajo. Pride paznik in reče: To in to mora biti gotovo. Delavec si ne upa reči, da ne bo zmogel. Če to reče, mu reče paznik: »Idi, ne potrebujemo te!« Na primer slučaj, ki jih je mnogo podobnih in enakih: Rudar je pri neki priliki stavil v rovu stebre. Videl je, da je nevarnost, da ga zasuje. O pravem času je zbežal. Zato je bil kaznovan s 100 Din globe ... Vročina v rovu je 32 stopinj. Ker ni rudar vzdržal v tej vročini določene dobe, je bil kaznovan s 50 Din.
Jeram iz Jesenic je rekel pravilno: Pri rudarjih vlada absolutna volja podjetnika, zato so takšne kazni in tako postopanje z rudarji. Rudarji pa nimajo volje, pokazati svojo voljo. In če je med rudarji toliko zaupnikov, kakor jih vidim tukaj, ki znajo misliti, se temu lahko odpomore. Več mi' ni treba govoriti, ker današnja konferenca ni zato sklicana, da bi razpravljala o vrednosti in pomenu strokovne organizacije. Vendar moram povdariti to kljub temu, da zato, ker pri rudarjih ni volje biti in veljati ne-
kaj, trpimo tudi mi plavžarji. Ker to,
kar dela podjetnik z rudarji, hoče tudi pri nas poskušati, da bi tako delal. Ali mi smo organizirani in imamo zaščito.
Bilo je še mnogo zanimivih predlogov in debate, kar pa vsled pomanjkanja prostora tokrat ne morem napisati.
Zapisal sem samo ta poročila, da se vidi, kako zna delavec-zaupnik stvarno misliti in delati in kako je važno, da delavske institucije upravlja delavstvo, da mora beseda delavca tudi veljati.
Glede na ostali dve bolniško-za-varovalni instituciji, Središnji ured in Humanitarni fond, Bratovsko sklad-nico že vendar kolikortoliko upravlja delavstvo, dočim, kakor že rečeno, v Središnjih uredih in Okrožnih uradih nima ničesar več za govoriti, v Humanitarnem fondu pa samo pro forma.
A vse to zopet kliče glasno in odločno:
Strokovne organizacije so prepotrebne in zaščita delavstva v vseh vprašanjih. Zato organizirajte se še, ki še niste, da bo beseda delavca držala.
Za skrajšanje delovnega časa.
Nekaj misli o naraščanju nezaposlenosti.
Glavni krivec nezaposlenosti je v neracijonalnem gospodarstvu, ki je utemeljeno v kapitalističnem gospodarskem sistemu, deloma pa je povod . sedanje tako silno naraščajoče nezaposlenosti gospodarska anarhija po svetovni vojni.
Kapitalistično gospodarstvo stremi po dobičku, živi od dobička. Dobiček je kapitalizmu bog, čeprav hlini, da veruje v druge vidne in nevidne bogove.	,
Svetovno gospodarstvo je važen problem, ki bi se moral vršiti in razvijati v interesu splošnosti, kar pa ne more biti, dokler je glavni cilj kapitalizma dobiček.
Izpolnjuje se znanost, tehnika. Produkcija se vrši vsak dan bolj moderno, z novimi stroji, ki nadomeščajo delavce, delavci pa ostanejo brez dela, brez kruha. In producira se neverjetne množine blaga, za katero ni konzumentov — zgolj iz spekulacije, zaradi boga dobička. V tem obstoji nesmotrenost kapitalističnega gospodarstva, ki ga bo prej ali slej nadomestilo svetovno racijonalno gospodarstvo z ozirom na produkcijo, zlasti pa z ozirom na splošne potrebe človeštva. Problem nezaposlenosti se olajša z nujnimi ali javnimi deli le začasno, le trenutno. Prava rešitev tega problema pa more biti le v tem, da se moderne tehnične pridobitve
porabljajo v interesu splošnosti in produkcija blaga vrši po potrebi konzuma.
Racijonalizacija obratov, ki meče na cesto stotisoče delavcev, nosi dobiček kapitalu, človeški družbi pa škodo.
Zato so se pričele baviti strokovne organizacije vseh bolj industrijskih držav z vprašanjem skrajšanja delovnega časa. Peturni delovni dan bi bil z ozirom na današnji napredek tehnike zadosten. Peturno dnevno delo bi veliko nezaposlenost vsaj za krajši čas znatno omejilo, ker trajen tudi ta pomoček ne more biti, dokler svetovno gospodarstvo, ki stremi samo po eksploataciji človeške družbe, ne bo rešeno kapitalističnih okovov.
Kapital se zdru2ujev kaj pa delavci?
Ameriški delavski dnevnik »Prosveta« je zapisal sledeči članek:
Ni ga dneva, da ne bi ameriški listi poročali o kaki združitvi podjetij in korporacij. Tu se združijo dve ali tri banke, tarrv železnice ali jeklarne in spet taimi premogovniki in rudniki. Vse se združuje. Korporacij je vedno manj in one. ki ostajajo, so vedno večje.
Ameriški kapital se združuje. Organizacija kapitala postaja enotna in solidna, zato pa močna. Kapital se združuje po industrijah, kar je nekaj naravnega. Bližamo se dobi, ko bo v Ameriki le toliko korporacij, kolikor bo industrij. Vsaka industrija bo trust zase.
Organizacija kapitala pomeni napredek v ekonomiji. Konkurenca medi posameznimi magnati in družbami dela stroške, ki odpadejo, ko se tekmeci združijo in delajo dalje sporazumno. Milijoni dolarjev, ki jih požre konkurenca, se potem pri-štejejo dobičku in privatno bogastvo se koncentrira v manj rokah, zato ga je več.
Kaj pa delavci? Ali se tudi oni združujejo za svoje koristi kakor se združujejo kapitalisti?
Ako se razgledaš po Ameriki, ne vidiš med delavci posebnega navdušenja za svoje organiziranje. Zakaj čakajo? Ali čakajo, da jih kapitalisti vzamiejo v svojo kompanijo? Dolgo bodo še čakali! —
Delavci še vedno tekmujejo med seboj, še vedno zbijajo in odgriza-vajo drug drugemu mezde, še vedno se pisano gledajo in so nevoščljivi drug drugemu. To je magnatom; in
njihovim političnim ter verskim' hlap-čonom jako po volji. Hlapooni skr-be, da so delavci razdeljeni politično, versko, narodno in plemensko. Dobro je to za — hlapoone in magnate. Bogme slabo za delavce!
Ameriška delavska federacija ima že dolgo vrsto let le okrog dva milijona članov. Morala bi jih imeti najmanj 25 milijonov! Federacija še vedno šepa po berglah svojega starega craft-sistema, namesto, da bi bila organizirana no industrijah kakor so magnatje kapitala. Delavci, kolikor je organiziranih, so razdeljeni po strokah kakor so bili za časa obrtnikov in malih delavnic, ko ni še nihče sanjal o strojni in masni produkciji. Stotina strok v eni sami industriji! Na primer v stavbinski. Namesto da bi bila za vso stavbin-sko industrijo ena sama delavska organizacija, pa je cel kup zidarskih, opekarskih, tesarskih, pleskarskih, ometaških in drugih unij, ki imajo vsaka svoj kontrakt in svoje pogoje. To je zelo nazadnjaško in žalostno.
Ni čuda, da je v Ameriki velika prosperiteta med magnati industrij, med delavci vsake vrste pa velika — žalost.
STROKOVNI VESTNIK.
KOVINARJI.
Zakaj so organizirani?
Predsednik železoindustrijcev v Nemški Avstriji priobčuje v »N. W. J.« od 19. aprila t. 1. članek, v katerem navaja dohodke podjetnikov in delavcev. Pisec članka že po svoji poziciji ne more biti naklonjen delavstvu, ker taka mesta po navadi zavzemajo najreakcijonarnejši podjetniki. Članek sam pa ima namen pokazati podjetnikom, koliko bi bil njihov profit večji, ako bi delavstvo ne bilo organizirano.
Leta 1911 so imeli podjetnik? 2350 milijonov šilingov dohodkov, medtem ko so imeli delavci le 1500 milijonov šilingov dohodkov. V letu 1926 so se pa številke znatno spremenile in so imeli delavci 3300 milijonov šilingov, medtem ko so imeli podjetniki le 2369 milijonov šilingov dohodkov.
Iz tega je mogoče razumeti, zakaj da so mesto Dunaj in ostala industrijska mesta tako močna napredovala. Le radi tega, ker je ta veliki plus dobička prišel med široko maso delavcev, iz katerih je zopet občina in država črpala svoje davke.
Kako je pa pri nas? Tudi naša podjetja delajo sijajne dobičke. Vendar izkazujejo bilance koncem leta tako majhne vsote, da se človek nehote vpraša, ali se res naši podjetniki celo leto pehajo za teh borih par dinarjev. Pa so delavci v tej ali oni tovarni vložili zahteve po večji plači in če so bili vztrajni in solidarni, so si tudi nekaj izvojevali. Vsled tega bi morala tovarna koncem leta pokazati v bilanci manj dobička ali pa zgubo. Bilo je pa ravno narobe, koncem leta smo videli ravno toliko ali pa še več dobička, kakor ga je imelo podjetje poprej. Da pa so delavci v večini podjetij slabo plačani, so si tega krivi
sami. Za vzgled si naj vzamejo delavce v Nemški Avstriji, kako vztrajno in pogumno so oni organizirani, ne samo zato, da stav-ljajo vedno nove zahteve svojim podjetnikom, ampak, da ono, kar so si priborili, tudi obdrže. Pri nas si je delavstvo že tudi priborilo lepe pridobitve, ki jih je pa po preteku nekaj časa zopet izgubilo.
RUDARJI.
Premogovnik Leše.
Kaj pa to? Zadnji čas, ko je nastala kriza v premogovni industriji in se premog zalaga, ker ni odjemalcev, se je začelo tu^ kajšnje delavstvo še intenzivnejše izkoriščati, kakor bi šlo za stavo in bi premog odjemalci kar v aeroplanih odvažali. Človek bi mislil, da se bo za večje storitve tudi več plačalo in bo delavstvo deležno pri večji produkciji tudi večjega zaslužka. Je pa ravno narobe. Več premoga — slabše plače. Akordne postavke se menjavajo dnevno, kakor veverično gnezdo.
Obratovodstvo in pazništvo zahteva trboveljsko »leistungo«. A samo »leistungo«, plače ostajajo leške. Strojnih naprav in dovoza potrebnega lesa kakor je to pri trboveljski družbi, ne zahtevajo, nego samo storitev.
Gospodje! Vpeljite že isti sistem tudi pri plačah in ne pridigujte vedno o tistih Trbovljah: ne znižujte vedno, ako delavec doseže višje storitve, plače. Leški rudar.
V revirjih T. P, D. se praznuje dalje.
Zadnja poročila o sporu med T. P. D. in ministrstvom prometa, češ, da je isti v toliko poravnan, da bo uprava drž. železnic vsaij polovico prejšnjih nabavk vzela od T. P. D., dokler ne pride do .končnega sporazum a, se žal niso -uresničila. Zakaj takoj po 1. maju je hotela T. P. D. znova ustaviti
Varilno jeklo.
Pridobivam« ga. ravno talko, kakor varilno železo, samo da ima več ogljika, namreč 0.5 do 1.6%.
Lom je sivobel in zelo drobnozrnat. Varilno jeklo je zelo tndino in trpežno. Je dlolbro kovno, varilno in trdo. Tali se med 1300 do 1400° C.
Taljeno železo.
Pridobivamo ga iz belega surovega železa v Maintinovkah ali pa v Bessemerjevi hruški.
Martino vika je pLamemska peč, kjer se s pomočjo plina proizvaja velikanska vročina. V Martinovikaih se predeluje staro kovno železo. Ta način pridobivanja je boljši, kakor pa pridobivanje v stari Bessemerjevi hruški.
V Miartinioivkah se vsa zmes, sestoječa iz belega surovega železa (rene) in raizmilh primesi razistopi in oprosti ogljika. Ta postopek se ipa vrši tudi s tern, oziroma posipe-ši, da primešamo talke železne rude, ki imajo mnogo kisika, dodamo še razne primesi in to raztopimo,
Fosfora bogatemu surovemu železu dodamo še ogljikokislega apna kot primes. Leta odvzame surovemu železu fosfor in kakor žlindra, ostane fosfor kislo apno. Iz tega pridobivamo Tomaževo žlindro, ki jie dragoceno gnojilo.
Iz Martino vik pridobljeno lito železo vlivajo v posebne, piramidam podobne kalupe. Te kose enakomerno razbelijo v talnih Pečeh in predelajo iv valjarnah.
Starejši način pridobivanja, takozivani Bessemer jev, je tia-le:
Tekoče surovo železo vlijejo iz pllavža ali talilne peči v pregibljivo, hruški podobno
posodo, Bessemerjevo hruško, ki »e v tej smeri vrti in v primeren položaj spravi. Ko je hruška polna, jo postavijo pokonou in potisnejo skozi -dno vroč zrak, ki izloči iz železa ogljik.
To debelo surovo železo mora imeti primemo količino silicina in mangana, kajti td dve telesi tvorita v Bessemerjevi hruški gorivo, da ostane železo tekoče. Fosfora bogatemu surovemu železu se primeša istotako dolomit in tudi Bessemerjeva hruška se znotraj obda z dolomitovo plastjo.
Tudi to taljeno železo se vlije iz Besse-merjeve hruške v piramida podobne kalupe in se na to predeluje.
Pridobivanje raoaiiega železa v Marti-novikah je prava podlaga novodobnih vele-železarn.
Taljeno železo je sivobel« barve in ima enakomeren, finozmat lom. Ogljika ima 0.05 do 0.25%. Taljeno železo ®e da dobro kovati, variti, ni pretrdo in se topi pri 1400 do 1500° C.
Taljeno železo ima radi svoje enakomerne sesta/ve večjo vrednost pri vporaibi kakor pa varilno železo, ki vsebuje češče slabe varilne dele, mehurje in škril. Trdnost taljenega železa je večja, kakor pa varilnega.
Taljeno jeklo.
Taljeno jeklo pridelujemo na isti način kakor tailjemo železo. Ima pa več ogljika, namreč 0.25 .do 1.6%,
Lom je sivolbel in posebno drobnozrnat. Tali se pri 1300 .do 1400° C.
Taljeno jeklo ima veliko jakost, prožnost in trdost. Je kovno, varilno in trdo.
Opomba: spoznavanje varilnega in taljenega železia, kakor tudi varilnega in taljenega jekla ije večkrat težko. Posebno tež-
ko je določiti mejo, kedaj je železo mehko in kovno, kedaj je pa še jeklo. V naijnovejšem času so pa določili trdnost železa na ta način, da imenujemo železo, ki ima 50 kg odpornosti na 1 mm* prereza, jeklo.
Piskerno varilno jeklo.
Jeklo prevare v ipiskrih in ga poplemene in tako jeklo imenujemo ipotem »piskerno varilno jeklo« ali kratko »piskerno jeklo«.
Če mu pridenemo posebne primesi, kakor maJngan, krom,' volfram, nikelj, vanadium molibden, dobimo posebne vrste jekla posebnih lastnosti, kakor posebno trdoto, odpornost, trdnost in prožnost.
Imiemujemo ta jekla po njih primesih, kakor: mangamsko jeklo, kromisko, volfram-sko, nikeljasto jeklo itd.
Pri navadnem jeklu se pri trajni obremenitvi, pri tresenju ali pri udarcih najmanjši drobci premaknejo, kar povzroča predčasni prelom, prelom osi, ročic itd. Jeklo se utrudi. Posebna jekla pa, kakor: krom-vana-diium, nikelj-vanadium ,jeklo, imajo pa nenavadno trajnost radi svoje vztrajnosti proti utrujenosti.
Električno pridobivanje jekla.
Poleg že imenovanega pridobivanja železa, ipridobivajo v naijnoveijšem času železo, posebno pa jeklo električnim potom.
To pridobivanje je pa mogoče le v nud-nin-bogatih krajih, kjer ni premoga in kjer je mnogo vodne moči za ceneno pridobivanje električne moči.
Za topitev teh tvarin v električni peči vporabljaimo hudo vročino električnih žarnic, .ali pa hudo vročino električnih tokov ▼ topilmh predmetih. Izdelki iz električnih peči so posebno čisti.
Vtrdenje z vložki.
Strojni deli, ki mnogo trpe vsled raibe, n. pr. puiša, klin, krmila, gonilni in spojni čep, križni klin itd., s<e izdelujejo iz taljenega železa in z vložki vtrdijo ali kratko »vlagajo*.
Za to določeni predmeti se vlagajo v železne omare, kjer so tvarine, bogate na ogljikovih spojinah, kakor: kostna moka, ogljen praih itd.
Omare na to dobro zapro, da ne pride zrak do njih, nakar jih vlože v žarilae peči, kjer se dalj časa nahajajo.
S takim vlaigantjem, t. j. žarenjem, kjer se nahajajo ogljika bogati (predmeti v hermetično .zaprtih omarah, se navzame taljeno železo, seveda le na površini ogljika, in železo » po jekleni«.
»Pojeklenje« je .do 2 nun debelo, če pa hočemo, da ostanejo posamezni deli mehki, fih moramo namazati z ilovico. Iz te peči , vzete predmete ugasimo v vodi, da postanejo »steklenotrdi«.
Pri vlaganju j« treiba skrajne previdnosti, da ne pokvarimo predmetov in da ne dobe pri gašenju razpok. Slednjič se td predmeti, kakor puže, klini, na brusiloici zbrusijo.
Dobimo tudi lahiko majhne trde plasti, ako pomalžemo iz taljenega ali kovnega železa narejene predmete na posameznih krajih .z železnim ciankalijem in jih denemo v ogenj. To se ponovi paTkrat. Slednjič ®e predmet ugasi v vodi. Na ta način dobimo kakor papir debelo plast trdote. S takSm postopanjem prav lahko ».utrdimo« posamezne predmete, da se ne obrabijo tako hitro.
Kovna litina.
Manjšim predmetom lahko vzamemo krhkost, kakor malim oporam, ključem itd. Lahko jih napravimo kovne, ako jih zavijemo v kisika bogate stvari in jih več časa žarimo v peči, kamor zrak nima dostopa.
Razbeljene predmete moramo počasi ohlajevati. Z žarenjem, kjer uporabljamo kisika bogate snovi, odtegujemo kaljenemu železu ogljik. Železo postaja s tem ogljika revnejše in ijie tedaj kovno. Za tako železo je tedaj najbolja kovna litina.
Napake železa.
Ako ostanejo pri predelavi železa v železnih rudah se nahajajoče snovi, kakor žveplo, fosfor, silicij, če tudi v majhni množini, vendar zapuščajo pri predelavi občutne posledice. Železo ima napake; Železo, ki vsebuje še fosfor, se rado lomi mrzlo. Železo, ki vsebuje še žveplo, se žareče rado lomi. Silicium povzroča, da se železo rado lomi žareče in mrzlo. Tudi druge primesi slabo vplivajo na železo. Železo ima tudi napake, če vsebuje še žlindro, Skrilj itd. Zato se mora železo, predno se prevzame v skladišča, dobro preiskati in preizkusiti.
Baker.
Dobimo ga čistega in v drugih rudah, iz katerih ga pridobivamo. Baker je drobnozrnat, raza in barva sta mu rdeči. Je težji kakor železo, vendar ni tako trpežen in se tali pri 1050" C. Baker je tanko koven in na zraku ostaja dolgo neizpremenjen. Baker je za vlivanje slab, toda zlitine njegove s činom, cinkom in drugimi rudami, so neprecenljive litine.
Cin-kositer.
Cin dobivamo iz rud. Je skoro srebmo-bel in ima blesteč sijaj. Kositer lahko kujemo, valjamo, vlivamo in talimo pri 230° C. Ako ga zvijamo, slišimo nekako pokanje. V vodi in na zraku je neizprememfjiv. Z njim
preoblačimo druge kovine. Posebno železo in železno pločevino, ki se imenuje bela pločevina, a tudi baker itd.
Cink.
Cink dobivamo iz rude, raza je svetla in listnata, barva pa modrobela. Na mrazu je krhek, pri 100 do 150° C se pa da kovati, valjati in vleči. Se tali pri 415° C in je kot tak v veljavi. Je neobčutljiv proti vremenu in ga zato rabijo kot dobro sredstvo proti rji. Železo pocinkujejo.
Svinec.
Dobivamo ga tudi iz rud. Je siva, mehka kovina, da se upogibati in je odporna proti vremenu. Lahko iga valjamo, .stiskamo in ulivamo. Tali se pri 330° C. Njega gostota je 11.4.
Antimon.
Antimon je srehrnobela, svetla in krhka kovina. Tali se pri 425° C in na zraku se ne spreminja.
Zlitine.
Zlitine dohimoi, če zlijemo več navadnih kovin. Razločujemo sledeče za strojništvo važne zlitine; Rdeča zlitina: Rdeča zlitina, tudi tomibaik imenovana, je zlitina bakra im cinika, ki vsebuje do 90% bakra in 10% cinka. Ima rdečo barvo, je dobra litina, se da likati in je skoro neiizpremeniljiva na zraku. Med (Messing): Je tudi zlitina bakra in cinka. Navadna med ima 70% bakra in 30% cinka. Je rumene barve in se da kovati, valjati in vleči. (Medena pločevina, medena žica.) Med se da lahko liti, likati in se malo spreminja na zriaku, vendar ni tako trpežna in trda, kakor rdeča zlitina. Kovina med vsebuje 60% bakra in 40% cinka. H kovni medi prištevamo še:	Eichmetall,	Deltametall,
Muutzmefall in slične zlitine, ki vsebujejo razven bakra in cinka še druge primesi. Eichmetall in Deltametall sta zlitini iz bakra, cinka in železa, Te zlitine so zelo tr-
pežne, žilave in odporne proti vremenskim spremembam in proti raznim tekočinam.
Bron.
Bron, tudi rdeča zlitina, je zlitina bakra in kositra. Čim več se kositra doda, tem trši je. Navadni strojni bron vsebuje tudi nekaj cinka. Bron je zelo trd in žilav. Se rad lije, lika in je malo spremenljiv na zraku. Ako hočemo imeti zelo trd in žilav bron, mu moramo dodati nekoliko fosforja. Na ta način dobimo »fosforni bron«, ki ima kovinsko razo. Če mu pa dodamo mangan, ga zovemo »mamganski bron«.
Bela kovina.
Bela kovina je zlitina bakra, kositra in antimona. V kakršnem razmerju mešamo to zlitino, taka je tudi njegova trdota; kakršno pač ravno rabimo.
Vprašanje; Čemu rabimo gradbeno snov?
Odgovor: Gradbeno snov rabimo za izdelovanje sledečih delov:
Lito železo.
Iz litega železa je parni valj, valjni pokrov, parni bat z mašilnimi obroči, batni razvodnik z mašilnimi obroči, v- in izstopni zaklopnik krmila, strojni okvir z glavnim ležiščem, nasprotno ležišče in pa zamašnjaik. Pri parnih turbinah je okrov tudi iz litega železa. Pri parnih kotlih so istotako iz litega železa rešetnica, ognjena shramba, cevni zavijač in pa shramba (okrov) za zaklop-nike.
Taljeno železo.
To je najvažnejša gradbena tvarina za parne kotle in cevni vod. Kotlena pločevina, vrelne in kurilne cevi, plamenske cevi so iz taljenega železa. Kurilna peč strojnega kotla je najčešče iz bakra. Pri parnih strojih so cevi za’ dovod in odvod pare, razno' drogovje za porabljanje pip in zalkloipni-kov, poganjači zamaanjaka, varovalna ogra-
ja zamašnjaka, ročična omarica in podaljšani betni bat iz taljenega železa.
Opazka: Imenovana deli so tudi lahko iz kovnega železa.
Taljeno železo je boljše kakor kovno, ker je vsled svoje sestave jednakomemejše in zanesljivejše v svoji sestavi in ima tudi večjo žilavost.
Taljeno jeklo.
Iz tega izdelujejo: betne droge, ojnične droge, ročice, ročične gredielje, kurilne gre-delje, izsredniške drogove, ventilna vretena, cevi za odvod in dovod in druge krmilne dele, dalje vse podložene in prečne zagozde.
Piskerno jeklo.
Iz tega jekla napravljajo vse odvodne in dovodne ventile, krmila, ravnala, peresa itd.
Nikeljevo jeklo.
Gredelji in ploščna kolesa parnih turbin so kovana iz nikeljevega jekla. Lopatice parnih turbin za jaki in šibkotlačni pritisk so iz nikeljevega jekla.
Baker.
Iz njega napravljajo: Kurilno peč, raz-pornike in podložne plošče stropnega sidra pri parnih kotlih. Baker je dober tudi za manjše kovne cevi, odvodne cevi pri vodni višini, poskusne pipe itd.
Med.
Iz medi delajo: hladilne cevi pri površinskem kondenzatorju, mazalnice itd.
Bron.
Rabimo ga: za ležišča ojnic, vodokazna stekla, poskusne pipice, varnostne ventile etc.
Bela kovina.
Rabimo jo za izpolnitev osične školjke ročičnega ležišča, nasprotno ležišče in gonilne droge, popolnitev mašilke.
Tu se pa porablja bela kovina, zlitina antimona, svinca in kositra.
vse obrate, vendar je konično iapremenila ta skleip v toliko, da se bo v prihodnje vsaj 3 šihte delalo ledeniško. To je sicer nekaj, a vendar še to daleč ni toliko, da bi se rudarji s tem .zaslužkom mogli preživljati.
Izgleda, da je bil začasen sporazum mod T. P. D. in ministrstvom prometa v zadevi nabave premoga samo navidezen zaradi tega, da se je razpoloženje rudarjev čez velikonočne praznike nekoliko dvignilo. Zakaj takoj po praznikih je zopet došla vest, da so pogajanja na mrtvi točki in, kakoT je bilo zadnje poročilo Zvezi rudarjev, bi imel sporazum biti dosežen do 7. maja. Ako pa do tega časa ne bo, potem se bo pa zopet obratovanje popolnoma ustavilo.
V zadnji plačilni periodi je T. P. D. izplačala 1 milijon Din podpore svojemu delavstvu v obliki nakaznic na živila. Dobili so to podporo vsi tisti, ki v prvi periodi meseca aprila niso napravili več kot 8% šilita, razen večjih posestnikov in gotovih samcev zaradi »plavega«. Delež na moža in ženo je znašal po 90 Din in na vsakega do 14 let starega otroka po Din 45. Način delitve te podpore kritizira delavstvo upravičeno iz razloga, ker se je isto delilo po storjenih šihtah, ne pa po višini zaslužka, kakor je to predlagala Zveza rudarjev po svojem zastopniku v II. skupini rudarske zadruge v Trbovljah in 'kar je zastopnik T. P. D. odklonil vsled pasivnosti ostalih zaupnikov. Mi gotovo nismo proti temu, če je ta ali oni to podporo dobil, ker vsak je upravičen do tega, kar je na zaslužku izgubil, vendar pa če to ne gre, in gre samo za v pomoč najbedmejšim, ni pravično to, da je en starejši kopač, ki dela na gospodski dnini z dnevno 40 Din, dobil enako kakor njegov mlajši tovariš, ki je na odkopu zasluižal 100 Din dnevno'. Vendar pa vsa ta kritika sedaj nič ne pomaga, a priporočali bi predvsem Trboveljčanom, da si svojo organizacijo Zvezo rudarjev spopolnijo tako, dla bo imela ista tudi v II. skupini tak vpliv, da se ne ho v prihodnje izgodilo to, kar se je danes. Kajti ne gre, da se v gotovem času kdo izogiblje odgovornosti tam, kjer je ista najbolj potrebna.
Strokovna komisija za rudarje.
Pred prazniki je Strokovna komisija nakazala Zvezi rudarjev v Zagorju 5000 Din, ki jih je nabrala med strokovnimi organizacijami, kot podporo najbednejšim članom. Vodstvo Z. R. J. je to vsoto razdelilo med svoje podružnice v revirjih T. P. D. ipo sledečem ključu: Zagorje 1800 Din, Trbovlje 1200 Din, Hrastnik 1200 Din in Rajhenbung 800 Din. Ta denar se je imel razdeliti po 40—50 Din med člane z večjimi družinami. Ta razdelitev je bila izvršena med velikonočnimi prazniki, in prizadeto članstvo Z. R. J. daje s tem Strokovni komisiji in strokovnim organizacijam izraz zadovoljstva za tak praktičen dokaz solidarnosti
SPLOŠNA DELAVSKA ZVEZA.
Tržič.
Vodstyo naše podružnice je za nedeljo, 27. aprila, sklicalo v Zadružni dom člansko zborovanje in povabilo iz Ljubljane tajnika naše Zveze, sodr. Jakomina.
Zborovanje je bilo kljub lepemu vremenu za naše razmere primerno obiskano. (Nekaj jih je pač šlo k sv. Juriju.) Zborovanje je otvoril in vodil podpredsednik so-drug Zupan. Jakomin je v enournem referatu temeljito obrazložil položaj delavstva, pomen in potrebo močnih strokovnih organizacij. Delavstvo, ki je govorniku z zanimanjem sledilo, je prišlo do zaključka, da je izboljšanje in ureditev mizernih mezdnih in delovnih razmer mogoče le z dobro in močno strokovno organizacijo.
O poročilu se je razvila lepa debata, kjer sta zlasti z razumevanjem položaja iznesla svoje misli ss. Stegnar in Zupan.
Zborovanje, ki je bilo lepo in poučno, je naše članstvo poživilo, in bo šlo z novo vnemo na delo. Sploh pa je pri podružnici opažati precej poživljenja in agilnosti.
Takih zborovanj je potreba in si jih želimo več. _
ŽIVILCI.
Peld Ljubljana.
Prvi maj je za nami. Bil Je sicer oblačen in deževen, vendar v nas delavcih je vzbudil izavest, ida smo ljudje. Narava, ki je spala zimsko spanje, se je prebujala in tudi za njo je ima j takorekoč mesec, ko zaživi novo življenje.
Tudi pekovski pomočniki so se prebudili iz zimskega mrtvila, ki vlada po zimi povsod. Vršijo se redni sestanki, ki so db-bro obiskani ter je zanimanje za organizacijo od strani neorganiziranih vedno večje. Počasi, toda temeljito, prodira zavest in zaupanje med tiste pekovske pomočnike, ki do sedaj niti niso vedeli, kaj in zakaj je organizacija. Vendar kdor ima le količkaj svoje prirojene samozavesti in občutka za samoohranitev, bo uvidel, da je edino varno pribežališče samo idobna in krepka organizacija. Čim močnejša je, toliko uplivnejša je in iiz tega sledi, da je moč samo tam, kjer jih je več. Vendar da to misliti. Kajti še vedno jih je mnogo, ki nočejo ničesar vedeti o organizaciji. Naloga naših članov bodi, da se požrtvovalno poprimejo dela, da pridobe še tiste, ki še niso organizirani in da poučijo in pojasnijo vsem, ki še vedno hodijo po stranskih potih, da je izboljšanje položaja pekovskih pomoičnikov v rokah pekovskih pomočnikov samih.
Vsakdo izmed nas je že gotovo na sebi okusil bridko zavest, da mu gospodar ne da ničesar sam od sebe, nego vedno le na zahtevo. In če zahteva nima hrbtenice, t. j. organizacije, je tudi ne posluša. Zato, sodrugi, glavo po konci in na delo za organizacijo.
MONOPOLCI.
Petindvajsetletnica.
Dne 7. januarja 1905 se je vršil prvi občni zbor organizacije tobačnega delavstva v Ljubljani. Minulo je 25 let in monopolsko delavstvo namerava proslaviti ta jubilej dne 1. junija 1930 z vrtno veselico v Zadružnem delavskem domu na Glin-cah. Navzočih bo tudi 12 slavljencev, ki so skozi 25 let člani organizacije, katere bo organizacija tudi primerno proslavila. Vljudno opozarjamo svobodne strokovne organizacije in društva, da ne prirejajo na ta dan drugih prireditev in se po možnosti udeleže te proslave.
Podrobnosti objavimo pozneje.
Razno.
Zdravniške ordinacije v ambulatoriju OUZD v Ljubljani
Vsak delavnik ordinirajo:
Za splošne bolezni:
od 8—10	.... g. 'dr. Janežič Pavel
od 10—12	.... g. dr. Kanc Pavel
od 14—16	.... g. dr. Trtnik Albert
od 16—18	.... g, dr. Maicen Martin
Za notranje 'bolezni:
od % 12—% 14	.	.	g.	dr.	Drobnič Ivan
Za pljučne bolezni:
iza moške v torek, četrtek, soboto, za ženske v pomdeljek, sredo, petek od 11—13 .... g. dr. Jamar Tone
Za kirurgijo;
od 13—15 .... g. dr. Krajec Pavel
Za kirurgijo in ortopedijo:
od 9—11 .... g. dr. Minaf Franc
Za ženske bolezni in porodništvo:
od Yi 12—% 14	.	.	ig.	dr.	Pintar Ivan
Za otroške bolezni:
oid % 14—% 15	.	.	g.	dr.	Derč Bogdan
Za očesne bolezni:
od 8—10	. . . . g. dr. Dereani Ernest
Za ušesne, nosne in vratne bolezni:
od 13—15	....	g.	dr.	Pogačnik Josip
Za kožne in spolne bolezni:
za moške v torek, četrtek, soboto, za ženiske v pondeljeik, sredo, petek od 13—15 .... g. dr. Jakša Jožef
Za živčne bolezni:
(ordimra na stanovanju: Dalmatinova ul. 10) od 14—% 16	. . . g. dr. Robida Ivan
Matija Jankovič
splošno kleparstvo
Ljubljana, Rimska cesta št. 19
Proračun brezplačno! Za delo se jamči!
Zobni oddelek:
od 8—10 . oid 10—12 .
g. dr. Logar Franc g, dr. Pavločič France
Rentgenološki oddelek (diagnostika in terapija):
od 'A 12—1414	. . g. dr. Hebein Jože
od 14—16	....	g. dr. Kunst Alojzij
Fizikalno zdravilišče:
za moške v torek, četrtek, soboto, za ženske v sredo in petek sprejemanje novih bolnikov od 10—11 .... g. dr. Zajec Stane terapija
od 11—12 .... g. dr. Zajec Stane Obsevanje s svetlobnimi žarki:
za moške v torek, četrtek, soboto, za ženske v 'pondeljek, sredo, petek od 8—14
Diagnostični laboratorij:
od 13—14	. . . . g. dr. Košir Alija
Posvetovalnica za matere:
vsak torek in petek od 16—18	. . '. . g. dr. Dragaš Bogomil
Lipičeva ulica št. 2 (Zavod za zaščito dece). Nadpregledi in zdravniške komisije: ob 12 uri.
»Ljudski kino« Vič-Glince,
ki se sedaj nahaja v strokovnih rokah Franjo Aleša, prinaša vsalkio soboto ob 8. uri in nedeljo ob 4., 6. in pol 9. uri zvečer izbor najboljših in najpestrejših filmov z zabavno in tudi socijailho vsebino. 9. in 10. maja ima na sporedu veleaktualni avAjatični (aeroplansiki) velefilm »Wings«, ki je mestoma prirejen tudi kot zvočni film. — Delavcem prav toplo priporočamo obisk »Ljudskega kina«. — Zasledujte njegove izložbe!
Potrebujem
delavca strokovnjaka
za tovarno kisa. Vpraša se na naslov: Neumann - Zagreb Martičeva ulica 21.
^■	PRIPOROČAMO VAM ^ ki so najbolj trpežna!	Prispela Je velika poSilJka najnovejših modelov za leto 1930 koles znnmhe flnKer
L. MIKUŠ, LJUBLJANA MESTNI TRG 15		
Na malol Na velikoI USTANOVLJENO LETA 1839	Dobijo se po solidni ceni xSrnfs/\ tudi na obroke le pri tvrdki: IG N. VOK, LJUBLJANA vlllpSp \fllp	katera so vedno v zalogi. Nizke cene. — Ugodni plalilni pogoji. Jof ip Kveder, Ljubljana Kolodvorska ulica štev. 27 (na dvorišču)
	TAVČARJEVA ULICA 7	
Izdala konzorcij »Delavca«. Predstavnik Ivan Vuk, Ljubljana. — Urejuje ter za tiskarno odgovarja Josip Ošlak v Mariboru. — Tisk Ljudske tiskarne
'd. d. v Mariboru.