Aktualno
Slovenija • Zakaj so cene v avstrijskem Hoferju nižje kot v slovenskem
O Stran 3
Kronika
Velika Nedelja • Nosečnica pred ognjem v pižami, invalida reševali skozi okno
O Stran 3
s Štajerski
Ptuj, torek, 6. marca 2018
Letnik LXXI • št. 18 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,20 EUR
t
RADIOPTUJ
89,8° 98.2 °I04t3 www.radio-ptuj.si
Danes priloga
pnm
Politika
Slovenija • Lekarne neupravičeno služijo z denarjem ZZZS
O Stran 4
Podravje Središče ob Dravi
• Zdravnik samo trikrat na teden
O Stran 5
Podravje Ormož • Po petih letih spet skoki na »prleški Planici«
O Stran 10
Izobraževanje Slovenija • Kaj
storiti, ko naš otrok odklanja šolo
O Stran 10
v
Šport
Rokomet • Ormož, Drava in ŽRK Ptuj do zmag za samozavest
O Strani 18 in 19
Ptuj • Puhov most od julija 100-odstotno bolj obremenjen
Avgusta čez most več kot milijon vozil
Po zaprtju starega mostu čez reko Dravo na Ptuju, za leto in pol so ga zaprli zaradi temeljite prenove, seje prometna obremenitev Puhovega mostu več kot stoodstotno povečala. Do julija, ko so stari most zaprli, je Puhov most povprečno mesečno prevozilo okrog pol milijona vozil, od julija pa seje številka podvojila, saj most povprečno mesečno prečka dobrih 900.000 vozil. Rekordno število vozil so na Direkciji RS za infrastrukturo (DRSI) našteli v avgustu. Več na strani 2.
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj •
Ni pločnikov, kolesarskih stez, prehodov za pešce ...
o Stran 4
Prvenci •
»Gorelo je kot bakla«
o Stran 32
Ormož •
Zaradi previsokih cen ponudnikov manj urejenih cest
o Stran 5
Nekatere mestne tržnice vrvijo od
2 Štajerski
Aktualno
torek • 27. februarja 2018
Ptuj • Starosta slovenskih mest postaja mesto garažnih hiš
Bodo na Ptuju gradili kar dve garažni hiši?
Da bi prišli do skupnega cilja in boljših razmer za parkiranje v centru Ptuja, so nekateri pomembni akterji strnili vrste; potekajo namreč pogovori o tem, da bi gradili kar dve garažni hiši: ob Mercatorjevi Blagovnici in za stavbo Upravne enote.
Po seji delovnih teles Mestne občine Ptuj konec februarja je znanih nekaj več podrobnosti v zvezi z načrtovano gradnjo garažne hiše na Ptuju. Sejo je župan Miran Senčar sklical na podlagi pobud mestnih svetnic in svetnikov, na njej pa so govorili o ureditvi mirujočega prometa v starem mestnem jedru. Senčar je med drugim povedal, da bo v času obnove območja mestne tržnice in okoliških ulic prišlo do sprememb dostopa in parkiranja v mestu: „Vemo, da bo v tem času treba zagotoviti parkirne prostore za dostavo, stanovalce in stranke. Navade vseh se bodo morale prilagoditi situaciji v času obnove, mi pa se bomo potrudili, da bo promet tekel varno, mirno ter da bodo stanovalci, ponudniki in obiskovalci imeli informacije o možnostih parkiranja in dostave."
Na Ptuju bodo parkirna mesta, ki jih bodo izgubili pri tržnici, nadomestili z novo garažno hišo ob Mercator-jevi Blagovnici.
Do maja dokončna odločitev o parkirni
■ «v«
hisi
Mercator svojega zemljišča na Novem trgu na Ptuju še ni prodal, kar je potrdil tudi Iztok Verdnik iz tega podjetja in dodal: „Dokončne odločitve še sicer nismo sprejeli, je pa zanimanje za lokacijo veliko. V zvezi z razvojem te lokacije sodelujemo tudi z občino Ptuj. Ocenjujemo,
Foto: Črtomir Goznik
da bomo dokončno rešitev našli do maja letos."
Potencialni investitor garažne hiše na tej lokaciji je podjetje GP Drava, kar je potrdil tudi direktor Sašo Kovačec, češ da je odločitev o izgradnji odvisna (le še) od dogovora z Mercatorjem: „Pri tem pa ne gre le za parkirna mesta, ampak za ureditev celotnega kompleksa.« Dodal je še, da odločitev za gradnjo garažne hiše ni povezana s prenovo tržnice. Če bodo sklenili dogovor z Merca-torjem, bi dela lahko začeli jeseni, za gradnjo pa bi potrebovali približno leto dni. V pritličju bi uredili trgovino, ob njej pa zgradili štirinadstropno garažno hišo, v kateri bi bilo okrog 300 parkirnih mest.
V igri za gradnjo tudi Javne službe Ptuj
V igri pa je po novem tudi možnost, da naj bi garažno hišo gradile kar Javne službe Ptuj. Na ptujski občini tega ne potrjujejo, odgovarjajo le, »da je območje za predvideno gradnjo garažne hiše v zasebni lasti in da bo odločitve o izvajalcu projekta sprejemal investitor projekta«.
Da se s potencialnim investitorjem že pogovarjajo o možnosti sodelovanja v tem projektu, pa je potrdil Alen Hodnik, direktor Javnih služb Ptuj: »Ne pogovarjamo se z Mercator-jem, temveč s predvidenim kupcem Mercatorjevih zemljišč. Sami imajo
namreč interes za obnovo Blagovnice, mi pa bi z njimi lahko sodelovali s parkirno hišo. Možen bi bil model, da bi si po zaključku investicije obojega (Blagovnice in parkirne hiše) razdelili lastništvo vsak na svojem delu. Dogovor bo odvisen od pogojev in izračunov, ali bi se parkirna hiša pod takšnimi pogoji izplačala ali ne,« je pojasnil Hodnik in še dodal: »Če bi šli v investicijo, bi najeli posojilo pri banki.«
Gradnja parkirne hiše bi bila za podjetje Javne službe zelo verjetno rentabilnejša kot njen najem, saj naj bi letno za najem zasebnemu lastniku plačevali 120.000 evrov (v desetih letih torej kar 1,2 milijona evrov)!
Dženana Kmetec
V načrtu dve parkirni hiši in posledično manj parkirišč
Ob gradnji parkirne hiše pri Mercatorju po novem na občini razmišljajo o še eni lokaciji; dodatno parkirno hišo naj bi zgradili tudi pri stavbi Upravne enote, kar je potrdil tudi Senčar: »Javne službe Ptuj bomo takoj pozvali k pripravi idejnih rešitev za parkirno hišo pri Upravni enoti."
Nekaj parkirnih mest bodo v kratkem (za čas obnove tržnice) uredili še na drugih lokacijah: levo pod cerkvijo svetega Jurija štiri mesta za kratkotrajno parkiranje, na nasprotni strani pa dve za invalide. Pri Bocafeju in Roži bosta dve mesti za dostavo, osem mest za brezplačno kratkotrajno parkiranje, dve za motorje in eno za invalide. Parkirna mesta za hotel Mitra bodo zagotovili v Prešernovi ulici od križišča s Cankarjevo ulico naprej. „Parkirišča v starem mestnem jedru bomo postopno zmanjševali, ko jih bodo nadomestila nova v garažni hiši,« je še povedal Senčar.
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • Puhov most od julija 100-odstotno bolj obremenjen
Avgusta čez most več kot milijon vozil
Po zaprtju starega mostu čez reko Dravo na Ptuju, za leto in pol so ga zaprli zaradi temeljite prenove, se je prometna obremenitev Puhovega mostu več kot stoodstotno povečala.
Do julija, ko so stari most zaprli, je Puhov most povprečno mesečno prevozilo okrog pol milijona vozil. Od julija dalje se je številka podvojila, most povprečno mesečno prečka dobrih 900.000 vozil. Rekord vozil so na Direkciji RS za infrastrukturo (DRSI) našteli v avgustu, ko je šlo čez most več kot milijon vozil, natančno 1.000.391. Največja obremenitev s tovornim prometom je bila v oktobru, ko je most prečkalo 35.741 tovornih vozil. Medtem ko se je ves promet čez Puhov most v obdobju po zaprtju starega mostu povečal za dobrih sto odstotkov, pa pri tovornem prometu ni takšne razlike. To pomeni, da je bolj ali manj ves tovorni promet čez Dravo na Ptuju že pred zaprtjem starega mostu tekel čez novi Puhov most. Kljub temu se je povečal za nekaj tisoč vozil mesečno. Junija, pred zaporo, je bila mesečna obremenitev mostu dobrih 47.000 tovornih vozil, juli-
ja, ob zapori, blizu 51.000. Povprečen dnevni promet tovornih vozil se je v lanskem letu gibal med
1.200 in 1.700 vozil, povprečen dnevni promet vseh vozil pa med januarjem in junijem od 11.000 do
19.000 vozil dnevno, med julijem in decembrom pa med 30.000 do
32.000 vozil dnevno.
Direkcijo RS za infrastrukturo, ki upravlja z obema ptujskima mostovoma, smo zaprosili za pojasnilo, kako je trenutno z deli na starem mostu. Povedali so, da so zaradi ostrih zimskih razmer dela trenutno ustavljena. Kljub temu obnova poteka v skladu z zastavljenim terminskim planom. „Zaradi izredno nizkih temperatur so dela začasno ustavljena,
nadaljevala se bodo prihodnji teden. Zaključek del po pogodbi je 30. september 2018. Kot smo napovedali ob obisku ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča na Ptuju, se bo izvajalec potrudil, da bo promet čez most lahko stekel pred začetkom šolskega leta, torej 1. septembra letos," so za Štajerski tednik navedli na DRSI.
Mojca Zemljarič
i Povprečni dnevni promet čez Puhov most, 2017
Foto: Črtomir Goznik
Pred zaprtjem starega dravskega mostu za ves promet (januar-junij 2017) je Puhov most v polletnem obdobju prevozilo 2,6 milijona vozil, od tega nekaj manj kot 250.000 tovornih. V drugi polovici leta (julij-december), ko je bil stari most zaprt, se je celotni promet več kot podvojil: most je prevozilo 5,7 milijona vozil, od tega 295.000 tovornih.
Mesec	I Vsa vozila I	Tovorna
Januar	11.543	966
Februar	12.810	1.216
Marec	14.539	1.484
April	14.266	1.368
Maj	19.227	1.589
Junij	17.197	1.581
Julij	30.809	1.641
Avgust	32.271	1.585
September	32.241	1.682
Oktober	31.734	1.734
November	30.762	1.681
December	29.148	1.298
Vir: DRSI
torek • 6. marca 2018
Aktualno
Štajerski	3
Ormož • Ogenj je vzel dom 12 stanovalcem
Nosečnica pred ognjem v pižami, invalida reševali skozi okno
»Čisto vse nama je zgorelo. Vzel sem le nekaj oblačil, pobral dokumente, prenosni računalnik in ključe od avta. Svetlana je iz gorečega doma bežala kar v pižami tako kot marsikateri drugi,« je spomine na uničujoč požar v večstanovanjskem objektu pri Veliki Nedelji, kije vzel streho nad glavo 12 ljudem, strnil mlad par.
Ogenj, ki je v noči na sredo v nekaj minutah zajel večstanovanjski objekt v Veliki Nedelji, poznan pod imenom Marof, je v celoti uničil sedem stanovanj, dom 12 ljudem. Za sabo je pustil pravo razdejanje, v nekaj minutah so stanovalci ostali brez vsega, lahko so bili veseli le, da jim je uspelo odnesti celo kožo. »Bilo je grozno. Naenkrat vse v plamenih. Komaj smo se rešili. Lovili smo zadnje trenutke. Niti v sanjah si nisem predstavljala česa takega ... Ko to doživiš, vidiš, kako hudo je ... Te noči ne bom pozabila nikoli. V slabe pol ure smo ostali brez vsega,« s solzami v očeh katastrofalen požar po-doživlja ena izmed stanovalk Marija Lah, ki si ne upa niti pomisliti, kako bi se vse skupaj lahko končalo, če tiste usodne noči njun 17-letni sin, ki se je vrnil domov nekoliko pozneje, ne bi prvi zaslišal nekakšnega pokanja in zavohal dima ter takoj zbudil očeta
tali so k sreči že bili na varnem, nekateri kar v pižami.
»Čisto vse nama je zgorelo. Vzel sem le nekaj oblačil, pobral dokumente, prenosni računalnik in ključe od avta. Svetlana je iz gorečega doma bežala kar v pižami tako kot marsikateri drugi. Tudi sam sem sicer slišal, da nekaj poka, a niti v sanjah si nisem mislil, da gorimo,« pripovedu-
je Štefan Rajh, ki s svojo partnerico Svetlano Korošec pričakuje naraščaj. »Bila sem panična. Nisem vedela, kam bi se obrnila, kaj bi vzela. Na hitro sem pograbila jakno, ki jo imam zdaj na sebi, telefon in se obula. Po glavi mi je rojilo samo to, da je treba čim prej ven ... Niti živali nisem uspela pobrati, a hvala bogu jima ni bilo nič,« še pristavi noseča Svetlana.
Hvaležni za pomoč
Poleg štiričlanske družine Majcen--Lah in mladega para so brez strehe nad glavo ostali še štirje samski ljudje ter zakonca Možina.
Stavba, kjer je bilo sedem najem-niških stanovanj, je v lasti križniškega reda, kot je slišati, pa ni bila zavarovana. Stanovalci so za zdaj streho nad glavo našli pri sorodnikih in prijateljih, slej ko prej pa bodo morali poiskati dolgoročnejšo rešitev. Zato bi jim najbolj prav prišla prav denarna pomoč. Sicer pa so obupani stanovalci nadvse hvaležni sosedom in prijateljem za vso pomoč, še posebej požrtvovalnim gasilcem, ki so v neznosnem mrazu dali vse od sebe.
Monika Levanic
Janko Majcen in Marija Lah ter Svetlana Korošec in Štefan Rajh
Za nesrečne družine, ki jim je uničujoči požar v mrzli noči vzel praktično vse, je med drugimi Rdeči križ Slovenije, Območno združenje Ormož, začel zbirati finančna sredstva za nakup potrebne stanovanjske opreme, zbirajo pa tudi dobro ohranjeno pohištvo in belo tehniko: »Z oblačili, hrano in pralnim praškom smo prizadete že preskrbeli in tudi v naslednjih mesecih bodo prejemniki potrebnega. Finančna sredstva zbiramo na poravnalnem računu Nove kreditne banke Maribor št.: SI56 010000000400014, sklic: SI111682750-30000044458, v namenu, prosim, navedite: ZA POŽAR. Številka računa je objavljena na spretni strani RKS - Območnega združenja Ormož.«
Pomoč svojim zaposlenim, prizadetim v požaru, zbirajo tudi v podjetju Safilo.
Takšno razdejanje je povzročil katastrofalen požar ...
Janka. »Takoj, ko me je sin prebudil, sem odhitel do prvega soseda, ki je dejal, da je pri njem vse v redu. Nato pa sem stopil na hodnik in zagledal plamene na ostrešju objekta. S kričanjem in trkanjem po vratih smo prebudili druge sosede, odhitel sem ven in z avtom teh nekaj metrov oddrvel do gasilskega doma,« se spominja Janko Majcen, ki je še dodal, da so v trenutku ostali brez vsega, kar so ustvarjali več kot 20 let.
»Po glavi mi je rojilo samo to, da je treba čim prej ven«
Na prizorišče je prihitelo več kot 100 gasilcev, ki so v izredno težkih razmerah ob sibirskem mrazu takoj pričeli evakuacijo objekta, nato pa gasiti. Tri stanovalce so evakuirali - med njimi tudi nepokretnega moškega, ki so ga uspeli izseliti kar skozi okno, os-
Foto: PGD Trgovišče
Foto: ML
Foto: ML
Slovenija • Zakaj so cene v avstrijskem Hoferju nižje kot v slovenskem
Blender v Sloveniji dražji za 10 evrov
Prejšnji teden smo v roke dobili Hoferjeva prodajna promocijska kataloga za avstrijski in slovenski trg. Kar nekaj izdelkov v istem času prodajajo na obeh trgih, zasledili pa smo razlike v ceni.
Otroški športni čevlji za prosti čas (enaki) so v Avstriji za evro cenejši. Popolnima enak mešalnik za pripravo sokov in napitkov (t. i. blender) pa je v Hoferjevih trgovinah v Avstriji cenejši za celih deset evrov: v Sloveniji stane 39,99, v Avstriji 29,99 evra. Med primerjavo cen smo dobili kar malo velike oči. Že zaradi tega, ker so v Sloveniji standard ter plače, pokojnine in vsi drugi prihodki precej nižji od avstrijskih.
Iz Hoferja so sporočili, da na prodajno ceno izdelkov vpliva mnogo dejavnikov, zaradi česar prihaja do razlik v cenah izdelkov na posameznih tržiščih držav, vključenih v skupino Aldi Sud. »Četudi so izdelki enaki, so nabavne cene za avstrijski in slovenski trg pogosto različne, razlikujejo se tudi logistični in drugi stroški poslovanja. Pri oblikovanju cen se vedno prilagodimo lokalnemu trgu in pričakovanjem naših kupcev. Tako boste našli precej izdelkov, ki so cenejši kot na avstrijskem trgu, seveda
Premium Smoothiemak
S^CSE» fS&gSSfiáW
•ssasf*"-»——
. Ii. , aschlnefl9eeigrHM WHMngutarta 700w

O!>IF0
kmoo^ti
í'&^í™-■. ... ¡ajHttie 2 er»oc:„IIT,
so primerni» pontar»
vp.unLvcitiei- v.[:,u
Mutiiur
Kavni aparat Chic
zs cavne kapsule
Hofer sicer ni edini trgovec, ki posluje v različnih državah z različnimi cenami. Tudi veriga trgovin Lidl v svojih reklamnih prospektih navaja za nekatere artikle različne cene za trg v Avstriji (Avstrijci imajo za različne dele države celo dva različna kataloga) in Sloveniji. Razlike so včasih v našo, včasih pa v avstrijsko »korist«. Iz zadnjega kataloga npr.:
•	delovne hlače brez oprsnika (slov. katalog, str. 12):
SLO 12,99 € - AVS 11,99 €; z oprsnikom: SLO 14,99 € - AVS 14,99 €
•	delovni čevlji (ista stran): SLO 16,99 € - AVS 19,99 €
•	kovinski regal (str. 10): SLO 29,99 € - AVS 27,99 €
• orhideje (str. 4): SLO 7,99 € - AVS 6,99 €	JŠ
Foto: Črtomir Goznik
»Četudi so izdelki enaki, so nabavne cene za avstrijski in slovenski trg pogosto različne, razlikujejo se tudi logistični in drugi stroški poslovanja,« so pojasnili v Hoferju.
pa tudi takšne, ki so dražji. Ne glede na to poudarjamo, da pri Hoferju vse prihranke, ki nastanejo z zniževanjem stroškov, v obliki znižanih cen v celoti prenesemo na svoje kupce. To je najpomembnejši princip diskontne prodaje, ki na vseh ravneh optimizira procese z namenom kupcu ponuditi največ. Kupcem lahko tako brez dodatnih popustov ali kartice zvestobe
ponudimo zelo konkurenčne cene. Osnovna filozofija podjetja Hofer je osredotočenost na samo 'bistvo' trgovine. Naše glavno vodilo je kupcem vedno nuditi izdelke najvišje kakovosti po najnižji ceni, čemur so podrejeni vsi naši poslovni procesi,« so navedli v Hoferju, eni izmed največjih trgovskih verig na evropskem trgu.
Mojca Zemljane
4 Štajerski
Podravje
torek • 6. marca 2018
Ptuj • Kar 17 črnih točk oz. nevarnih lokacij v cestnem prometu
Ni pločnikov, kolesarskih stez, prehodov za pešce, varnih avtobusnih postajališč...
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu mestne občine (SPVCP MO) Ptuj je nezadovoljen s stanjem prometne infrastrukture na območju občine. Lokalni skupnosti je lani uspelo odpraviti tri tako imenovane črne točke, medtem ko jih na seznamu ostaja nerešenih še 17.
Trije infrastrukturni projekti, ki so bili izvedeni za izboljšanje prometne varnosti, so obnova regionalne ceste skozi Podvince, ureditev dela pločnika in označba prehoda za pešce v Grajeni ter pločnik, avtobusno postajališče in prehod za pešce pri novem rogozniškem pokopališču. Na podlagi podatkov o prometni varnosti za obdobje petih let je SPVCP sestavil seznam 17 črnih točk na območju občine . Gre predvsem za neurejene prehode za pešce, pomanjkanje pločnikov, kolesarskih stez in avtobusnih postajališč. Tudi podžupan MO Ptuj Marjan Kolarič je na nedavni seji SPVCP izpostavil, da so številne ceste na Ptujskem nevarne in da bi lokalna skupnost morala več denarja nameniti za varnost v cestnem prometu. "Zame je prometna varnost na prvem mestu, pred zdravstvom in šolstvom. Žal sami teh težav ne moremo rešiti, škarje in platno pri delitvi denarja ima politika," je poudaril podžupan.
Predsednika sveta Franca Koze-la ob že tako podhranjeni in neprimerni cestni infrastrukturi skrbi, kako bo z zagotavljanjem prometne varnosti, če se ne bo gradila južna obvoznica: „ Država ima sedaj v načrtu rekonstrukcijo regionalne ceste od Budine skozi Spuh-

Statistika prometnih nesreč v MO Ptuj
Foto: Črtomir Goznik
Cestna infrastruktura je na območju MO Ptuj resnično dotrajana in zelo podhranjena. Številni cestni odseki kar cuetijo od lukenj, manjkajo pa tudi varne poti za pešce in kolesarje.
ljo. Lani od začetka leta do sredine oktobra je mejni prehod Središče ob Dravi prečkalo 106.000 tovornih vozil in mejni prehod Zavrč 180.500. Ves ta promet je šel skozi Spuhljo, Budino in Ptuj. To je na dan v povprečju 780 tovornjakov. Puhov most tega prometa ne bo zdržal. Napeti moramo vse sile in v odnosu do države zahtevati,
Foto: Črtomir Goznik
Vsa šolska avtobusna
, . 1.VV .	v
postajališča niso niti označena
Veliko kritike je bilo na seji ptujskega Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu izrečene na račun neurejenih avtobusnih postajališč za šolske prevoze. Članica sveta, sicer tudi mestna svetnica Tanja Meško Tonejc je poudarila, da vsa avtobusna postajališča v občini niso niti označena: „Na območju šolskega okoliša OŠ Ljudski vrt sem sama lani avgusta pregledala avtobusna postajališča. Vsa sploh niso označena. Informacije sem prenesla službam v občinski upravi, pa se ni nič uredilo. Ne do začetka šolskega leta in ne do sedaj. Želela bi več učinkovitosti. Ne gre za reševanje težav, ki bi terjale ogromne vsote denarja, treba bi bilo samo urediti signalizacijo. Ali pa denimo primer umirjanja prometa na Volkmerjevi cesti in v blokovskem naselju. Tukaj so šole, dom za ostarele, zdravstvene ustanove. Predlagali smo, da se vzpostavi omejitev prometa na 30 km/h, pa se v letu dni ni nič spremenilo. Saj ne gre za investicijo, ki bi terjala 100.000 evrov, ne gre za zahtevno nalogo. Žalosti me, da ne moremo postaviti nekaj tabel, da bi povečali prometno varnost."
Na neurejenost avtobusnih postajališč je opozoril tudi predsednik sveta Franc Kozel: „Postajališča niso urejena v skladu s pravilnikom. Zlasti v zimskem času so učenci pri vstopanju in izstopanju iz avtobusa ogroženi. Ne bi imel nič proti, četudi se uredi samo makadamska površina, samo da bodo postajališča za učence varna."
da se zgradi južna obvoznica. Pu-hov most ni bil zgrajen za takšne prometne obremenitve. Most bi moral biti štiripasovnica. Jaz ga poimenujem bob steza."
Lani 442 prometnih nesreč in ena smrtna žrtev
Predsednik F. Kozel je na seji predstavil podatke o prometni varnosti na območju MO Ptuj za lansko leto: „Prometnovarnostne razmere so bile v primerjavi z letom 2016 manj ugodne, policisti so obravnavali skoraj petino več prometnih nesreč. Predlani jih je bilo 364, lani 442. Ena nesreča je terjala smrtno žrtev, to je bil kolesar v Ki-carju, 96 nesreč je bilo s telesnimi poškodbami in 354 z materialno škodo. Največ prometnih nesreč na območju MO Ptuj so povzročili vozniki osebnih (266) in tovornih vozil (34). 15 prometnih nesreč so povzročili kolesarji, vozniki mopedov in motornih koles pa 13. Med otroki kot ranljivo skupino udeležencev v cestnem prometu sta bila lani na Ptujskem v prometni nesreči udeležena dva v starostni skupini od 7 do 14 let. V enem primeru je šlo za lažje telesne poškodbe v prometni nesreči, ko je bil otrok sopotnik v vozilu, v drugem je bil kolesar in je prav tako dobil lažje telesne poškodbe. Mladi vozniki z vozniškim stažem do treh let so bili lani udeleženi v 70 prometnih nesrečah, v 38 primerih so bili povzročitelji. Vozniki, starejši od 64 let, so bili udeleženi v 117 prometnih nesrečah (predlani 69), v 68 primerih so bili povzročitelji. Za 27 prometnih nesreč je bil vzrok alkohol, kar je manj kot v letu 2016, ko so vozniki pod vplivom alkohola povzročili 40 prometnih nesreč. Največ prometnih nesreč na območju MO Ptuj se je lani zgodilo junija in novembra."
Mojca Zemljarič
2010	449
2011	515
2012	447
2013	322
2014	337
2015	384
2016	364
2017	442
	Vir: MO Ptuj
Umrli v prometnih nesrečah v Sloveniji	
2010	138
2011	141
2012	130
2013	125
2014	108
2015	120
2016	130
2017	104
Vir: MO Ptuj	
Slovenija, Podravje • KPK na nepravilnosti opozarja že tri leta
Lekarne neupravičeno služijo z denarjem ZZZS
Kot kaže, lekarne, ki poslujejo s proračunskimi uporabniki, dobro služijo na račun Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Protikorupcijska komisija je znova opozorila na pomanjkljivost sistema nabave zdravil iz javnih sredstev, ki gre v škodo Zavoda za zdravstveno zavarovanje. Izpostavila je problematiko nakupov zdravil v lekarnah mimo javnih razpisov in neustrezne rabatne politike. Lekarne namreč rabate, ki jih naknadno dobijo od veletrgovcev, zadržijo zase. Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je v sporočilu za javnost zapisala, da je na omenjeno pomanjkljivost opozorila že leta 2014. Svoje ugotovitve je posredovala tudi računskemu sodišču, »ki jih je potrdilo, a sprememb na tem področju tudi v prihodnje kljub pozivom Zavoda za zdravstveno varstvo Slovenije (ZZZS) ni na vidiku«.
Odgovor Lekarniške zbornice na očitke
V Lekarniški zbornici Slovenije trdijo, da so popusti, kijih lekarna doseže z veledrogeristi, popolnoma pravno pogodbeno razmerje in s tem Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenje (ZZZS) nima nič. Odvzem dodatnih popustov lekarnam pa bi bil po njihovem mnenju v nasprotju s 155. členom ustave.
Popuste zadržijo zase
Po navedbah KPK gre za oškodovanje ZZZS, saj lekarne rabate, ki jih naknadno dobijo od veletrgov-cev z zdravili, zadržijo zase, javni zdravstveni blagajni pa zdravil ne zaračunajo po dejanskih nabavnih cenah, temveč po najvišjih dovoljenih: »Rabati se tako prelivajo v
dobičke lekarn, ne pridejo pa do dejanskega plačnika zdravil ZZZS.« Ob tem je KPK spomnila, da je agencija za varstvo konkurence KPK že aprila 2014 obvestila o zaznavi suma korupcije na področju priznavanja rabatov v postopkih nabave zdravil iz javnih sredstev. Istega leta je KPK ugotovila, da so lekarne neupravičeni končni prejemniki rabatov, »saj bi rabate moral dobiti ZZZS kot končni plačnik zdravil«. Veletrgovci lekarnam letno odobrijo rabate v višini več kot osem milijonov evrov.
Manj denarja za bolnike
Po navedbah KPK je zavod za zdravstveno zavarovanje izrazil interes, da se v splošni dogovor za leto 2018 vnese določba, »ki bi lekarnam določala zaračunavanje zdravil na recepte ZZZS po nabavni ceni, znižani za vrednost vseh popustov, za naknadne popuste pa bi lekarne ZZZS izdale dobropise«. Vlada in ministrstvo za zdravje pa predloga nista sprejela. Posledično rabati še naprej ostajajo lastnikom lekarn in niso prihodki ZZZS, kar pomeni, da hkrati ne morejo služiti pokrivanju stroškov zdravljenja bolnikov, so še poudarili v KPK.
Žiga Kartz
Foto: Media24
torek • 6. marca 2018
Podravje
Štajerski	5
Ormož • Za prvi sklop ponovili razpis, za druga dva izbrali Asfalting
Zaradi previsokih cen bodo modernizirali za kilometer manj cestišč
Ljubljanski Asfalting bo do konca letošnjega avgusta na območju ormoške občine moderniziral 22 cestnih odsekov v skupni dolžini okoli 6.200 metrov. Pri razpisu za izbiro izvajalca del za prvi sklop modernizacije cest pa so naleteli na težave: ker so najugodnejšega ponudnika morali izločiti iz postopka, cene ostalih ponudnikov pa so bile previsoke, so načrte zmanjšali za približno kilometer.
Občina Ormož je izvedla javni razpis za modernizacijo cest in ga razdelila na tri posamezne sklope. Za sklop ena nobenega izmed šestih na razpis prijavljenih ponudnikov niso izbrali. Najcenejšo ponudbo v vrednosti okoli 560.800 evrov je sicer pripravilo podjetje Asfalting, a je bilo izključeno iz nadaljnjega postopka: »Ponudba As-faltinga, d. o. o., v sklopu 1 ni bila skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, zato jih je naročnik pri sklopu 1 izključil iz nadaljnjega postopka. Vse ostale ponudbe so presegale naročnikova zagotovljena sredstva, zato so se zavrnile. Za sklop 1 je bil objavljen že nov postopek javnega na-
ročanja,« je pojasnila Klavdija Bac z Občine Ormož. Ker so tako bile cene preostalih ponudnikov, ki so se potegovali za ta posel, previsoke (cena drugega najugodnejšega ponudnika je bila za dobrih 96.000 evrov višja od najcenejše ponudbe) oz. višje od sredstev, ki jih ima občina za to investicijo namenjenih v proračunu, so v ponovljenem razpisu črtali približno kilometer cestišča v Pavlovskem Vrhu. Namesto sprva predvidenih 1.200 metrov omenjene ceste bodo namreč modernizirali le 150 metrov. Nov sklop tako skupno obsega 13 cestnih odsekov v skupni dolžini 3.635 metrov, razpis za izbiro izvajalca pa bo odprt do 14. marca. Poleg Asfaltinga so ponudbe za prvi sklop oddali še:
To cesto naj bi namesto v dolžini 1.200 metrov modernizirali le v dolžini 150 metrov.
Ponudniki s cenami v tisoč evrih
Asfalti Ptuj skupaj s Komunalnim podjetjem Ormož, Nograd iz Lendave, Gradnje Žveplan iz Celja, Cestno podjetje Ptuj in Nigrad iz Maribora.
Asfaltingu posel v višini 634.000 evrov
So pa podjetje Asfalting kot najugodnejšega ponudnika izbrali za preostala dva sklopa (2 in 3). Modernizacijo cestnih odsekov v skupni dolžini okoli 6.200 metrov (za sklop 2 4.255 m in sklop 3 1.951 m cest) bo izbrani izvajalec opravil za slabih 634.000 evrov (vrednost javnega naročila za sklop 2 je 425.219 evrov, za sklop 3 pa 208.620 evrov). Poleg Asfaltinga so ponudbe za omenjena sklopa oddali še: Gradnje Žveplan iz Celja, Cestno podjetje Ptuj, Asfalti Ptuj v skupni ponudbi s Komunalnim podjetjem Ormož ter Nigrad iz Maribora. Razlike med ponudbami po posameznih sklopih so znašale od nekaj 10.000 evrov do tudi več kot 100.000 evrov.
»Delati bodo pričeli po podpisu pogodbe oziroma ko bo vreme to dopuščalo. Pogodba je bila izbranemu ponudniku že posredovana v podpis, vendar še ni bila vrnjena,« so še pojasnili z občine. Dela naj bi bila končana do konca avgusta.
Monika Levanic
Središče ob Dravi • Zdravnik samo trikrat na teden
Potrebujejo ga pet dni
Zdravnik je v ambulanti Središče ob Dravi prisoten tri dni, kar je premalo. Župan Jurij Borko pravi, da bi moral biti prisoten pet dni, kot je tudi zobozdravnica. Direktorica ZD Ormož Vlasta Zupanič Domajnko odgovarja, da se bo to zgodilo, a takrat, ko bodo njihovi specializan-ti končali specializacije, kar bo morda že jeseni.
»Zobozdravnico imamo, kdaj pa bo realno možno, da dobimo zdravnika za pet dni, kar je potreba v Središču ob Dravi?« se je na zadnji občinski seji spraševal župan Jurij Borko in dodal, da je z direktorico ZD Ormož v stiku in jo venomer opominja na potrebo po zdravniku za pet dni. »V kratkem bomo morali povabiti direktorico na sejo in zahtevati zdravnika,« je dodal podžupan in svetnik Roman Medik.
Zdravnik Ivan Meško je v splošni ambulanti Središče ob Dravi prisoten trikrat tedensko, ob ponedeljkih in petkih dopoldan in v sredo popoldan. Direktorica Vlasta Zupanič Domajnko pravi, da ima ZD Ormož trenutno tri specializante družinske medicine; ena bo specializacijo naj-
verjetneje končala jeseni (Martina Gašperič), dva pa naslednje leto (Anita Ferjuc in Goran Hekič). Takoj, ko bodo imeli prvega zdravnika z opravljeno specializacijo, bo ta delo opravljal v središki ambulanti in bo tam prisoten pet dni. Vsi speciali-zanti so podpisali izjave, da se bodo po končani specializaciji, ki traja štiri leta, zaposlili v ZD Ormož. Zaveda se težave v središki ambulanti, kjer zdravnik ni vedno prisoten, in dodaja, da je največ težav v času koriščenja dopusta, ko zanj nimajo nadomeščanja ali ga težko najdejo.
Še večje težave pri Sv. Tomažu
Direktorica se zaveda, da je težava tudi pri Sv. Tomažu, kjer zdravnica včasih pride dvakrat tedensko, včasih je pa ni in zato nima veliko pa-
Fotografija je simbolna.
cientov. S stalno prisotnostjo zdravnika pridejo tudi pacienti.
»Malo je še treba vzdržati,« pravi in dodaja, da bosta v letu ali dveh obe ambulanti imeli mlade zdravnike s končanimi specializacijami -Središče ob Dravi pet dni, Sv. Tomaž pa na začetku trikrat tedensko.
Trenutno imajo v ZD Ormož zaposlenega 3,6 zdravnika splošne medicine, po normativu pa bi jim pripadalo 4,5 zdravnika. To pomeni, da so zdravniki preobremenjeni, saj imajo nekateri tudi 2300 pacientov. Z zaposlitvami mladih specializan-tov bi radi obstoječe zdravnike razbremenili, da bi vsak imel postopno 1500 opredeljenih bolnikov, in bi zapolnili manjkajočo vrzel v zunanjih ambulantah. Lani zaposlena mlada zdravnica Tamara Drevenšekje ostala v zdravstvenem domu v Ormožu, saj pokriva tudi bolnike iz doma starejših občanov in je niso mogli dati v zunanjo ambulanto.
Zobozdravnikov je trenutno v ZD Ormož dovolj; pet dni v tednu sta prisotna tudi v tomaževski in središki ambulanti. Pri Sv. Tomažu dela zobozdravnik Jovan Peševski, v Središču ob Dravi pa Marjana Kumer.
Do pomanjkanja zdravnikov splošne medicine je po mnenju direktorice prišlo zato, ker zdravniška zbornica ni razpisala dovolj specializacij za primarni nivo, pač pa več za sekundarnega. To je privedlo do pomanjkanja zdravnikov splošne medicine v primarnem zdravstvu. Roman Medik pa pravi, da zdravnika že dolgo obljubljajo, in če ne bo šlo drugače, bodo morda poskusili v okviru koncesije.	^
Sklopi del in ponudnik	Asfalting, Ljubljana	Asfalti Ptuj in KP Ormož	Nograd, Lendava	„ Gradnje Žveplan, Celje	Cestno podjetje Ptuj	Nigrad, Maribor
Sklop 1	560.856	657.417	674.462	696.252	699.522	720.555
Sklop 2	425.219	504.253	/	498.395	500.393	527.852
Sklop 3	208.620	259.697	/	251.865	242.888	249.419
Vir: Občina Ormož
*Za sklop 1 ni bil izbran noben ponudnik
Razlike med ponudbami po posameznih sklopih so znašale od nekaj 10.000 evrov do tudi več kot 100.000 evrov. Vse cene so z DDV.
Ptuj • Dobrote slovenskih kmetij 2018
Začeli ocenjevanje izdelkov
Na Ptuju že intenzivno potekajo priprave na letošnjo 29. državno razstavo Dobrote slovenskih kmetij. V minoritskem samostanu bo potekala od 18. do 20. maja.
Prijava izdelkov na ocenjevanje je končana. »Odziv kmetij je zelo dober, na ocenjevanje je prijavljenih več kot tisoč izdelkov v 14 različnih skupinah. Sodelovanje na razstavi je izziv tako za ljubiteljske pridelovalce kot tudi tiste, ki imajo registrirane dopolnilne dejavnosti na kmetiji in se s proizvodnjo domačih kmečkih izdelkov ukvarjajo profesionalno. Izdelki, ki jih pripravijo skrbne roke slovenskih gospo-
dinj in gospodarjev, so del kulturne dediščine slovenskega podeželja,« je pojasnil vodja organizacijskega odbora državne razstave domačih kulinaričnih kmečkih izdelkov Peter Pribožič.
Strokovne komisije so ocenjevanje pričele minuli teden. Ocenjevali so suho sadje, kise in konzervirane vrtnine. Na 28 dosedanjih razstavah Dobrote slovenskih kmetij so podelili 18.283 priznanj, od tega 5.019
bronastih, 5.958 srebrnih, 7.306 zlatih in 996 znakov kakovosti.
»Kot vsako leto bo tudi letos poudarek na eni izmed sodelujočih regij - tokrat bo Dolenjska z Belo krajino in Posavjem. Na letošnji razstavi bomo poudarili pomen zaščite slovenske potice, likovni natečaj šol in vrtcev pa bo na temo čebel in z nazivom Čebelice - moje prijateljice,« je še dodal Pribožič.
MZ
Foto: Črtomir Goznik
Konec maja bo na Ptuju ponovno zadišalo po dobrotah, ki jih pridelajo marljive roke slovenskih gospodinj in gospodarjev.
Foto: ML
Foto: KS
6 Štajerski
Podravje
torek • 6. marca 2018
Spodnje Podravje • V Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož predstavili načrte
Muzej je naštel 125 let, težav
V Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož (PMPO) so predstavili svoje delo v preteklem letu, razkrili načrte za letošnje jubilejno leto ter opozorili na problematiko ptujske arheologije, urejanja grajskega kompleksa z okolico, pomanjkanja delovne moči ter nenavadnega financiranja likovne in galerijske dejavnosti s strani Mestne občine (MO) Ptuj.
Tudi letos niso mogli mimo pereče problematike ptujske arheologije, ki je v muzejskih depojih še vedno dobro skrita očem javnosti. Direktor PMPO Aleksander Lorenčič je poudaril, da se v fizični obliki na tem področju ni nič premaknilo na bolje: »Lani marca je bila na pobudo župana MO Ptuj Mirana Senčarja ustanovljena strokovna komisija za arheološki muzej, ki je pravzaprav opravila vse naloge, ki so bile predvidene ob njeni ustanovitvi: proučila in ugotovila je dejansko
stanje ptujske arheologije, izdelala idejni koncept postavitve novega muzeja, proučila tudi že obstoječe projektne naloge in izdelala predlog projektne naloge za novi muzej oz. za novo razstavišče, delovne in depojske prostore.«
Direktor muzeja je opozoril, da za arheološke zbirke predvideni stavbi na Muzejskem trgu 2 a in 2 b za celostno rešitev težave ne bosta zadoščali: »Komisija za svoje nadaljnje delo potrebuje smernice MO Ptuj: ali bi se lahko vključila
tudi stavba bivšega Novega sveta, kakšni so načrti za dominikanski samostan itd.« Dodal je: »Želimo si, da bi čim prej prišli do vse potrebne dokumentacije (idejni načrt, gradbeno dovoljenje), ker je ta osnova za vse potencialne prijave na mednarodne razpise, ti pa so edina realna pot do rešitve. V celoti pričakovati sredstva lokalne skupnosti ali Ministrstva za kulturo (MK) je prej kot ne nerealno, bomo pa pri pripravljanju te dokumentacije pomoč MO Ptuj potrebovali.«
Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož ima vse več obiskovalcev
| Leto |	Stalne zbirke |	Prireditve |	Skupaj |
2000	55.643	3.357	58.991
2000-2016 (letno povprečje)	59.271	17.653	76.924
2017	64.024	3.647	67.671
Vir: Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož
Bibliotekar muzejske knjižnice Martin Šteiner je opozoril, da je bilo v obdobju 2000-2014 zajemanje podatkov o obisku prireditev zelo posplošeno: »Vključeni so bili obiskovalci vseh prireditev v muzejskih prostorih - tudi če organizator ni bil muzej in sam dogodek ni imel popolnoma nobene zveze z muzejem. Zato je dodana primerjava z letom 2000, ko je bila metodologija enaka današnji.« Poudaril je, da je rast obiska posebej pomembna pri stalnih zbirkah, za katere muzej praviloma pobere vstopnino.
Postregel je tudi s podatki o številu obiskovalcev posameznih muzejskih razstavišč: »Lani je ptujski grad obiskalo okoli 45.500 ljudi, Miheličevo galerijo 4.369, Salon umetnosti 1.814, novo urejeno arheološko razstavišče 586, mitreje 800 in zbirko Ptuj v 20. stoletju skromnih 84 obiskovalcev. Grajsko pristavo Ormož je lani obiskalo 2.096 ljudi, grad Velika Nedelja 985, še 878 obiskovalcev so v ormoški enoti muzeja našteli na prireditvah.«
Končno
konservatorski
načrt
Pojasnil je še, da mora PMPO kot upravitelj ptujskega grajskega kompleksa skrbeti za redno vzdrževanje, pa tudi številne investicije, redne in izredne: »Na MK so potrdili, da bodo letos izdelali konservatorski načrt za grajski kompleks, o katerem govorimo že nekaj let. Upamo, da bo načrt dal smernice tako za ureditev krajine kot tudi za vse objekte na tem območju. Zdaj se lahko po mnenju Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije v okviru kompleksa opravljajo le vzdrževalna dela, nujne investicije (npr. ostrešje in obzidje).« Priznal je, da delajo v okviru finančnih omejitev, a bi si želeli še veliko več: »Že samo osnovno vzdrževanje, npr. košnja grajskega kompleksa, terjajo kar precej lastnih virov. Za vse drugo smo seveda odvisni od pomoči države oz. lokalne skupnosti.«
Uspehe lanskega in načrte letošnjega leta so na tiskovni konferenci v sejni sobi Šteiner, direktor Aleksander Lorenčič in kustodinja Metka Stergar.
Ormož • Za male komunalne čistilne naprave na voljo 50.000 evrov
Odslej subvencije tudi tistim, ki so naprave zgradili že pred časom
V občini Ormož prebivalce s subvencijami spodbujajo, da postavijo male komunalne čistilne naprave, in sicer na tistih območjih, kjer se ne morejo priključiti na že obstoječe ali predvideno kanalizacijsko omrežje.
Ormoški svetniki so na zadnji seji med drugim potrdili spremembe pravilnika, s katerim so določeni pogoji in postopek dodeljevanja subvencij, namenjenih za nakup in vgradnjo individualnih ali skupinskih malih komunalnih čistilnih naprav (MKČN) do velikosti 50 populacijskih enot na območju občine. Kot je pojasnil občinski višji svetovalec za razvojne projekte, gospodarske
javne službe, prostor in varstvo okolja Roman Rozman, bodo manjše spremembe omenjenega pravilnika omogočile večjemu številu lastnikov stanovanjskih stavb, da se bodo lahko v prihodnje prijavili na razpis.
Za subvencijo tako lahko po novem zaprosijo ne samo občani občine Ormož, temveč vsi lastniki stanovanjskih stavb na območju te občine (fizične osebe), ki se ne mo-
Foto: Ekoprojekti
Za subvencijo lahko odslej zaprosijo vsi lastniki stanovanjskih stavb na območju občine Ormož, ki se ne morejo priključiti na obstoječe omrežje.
rejo priključiti na obstoječe omrežje. Prav tako so dodali, da so upravičenci tudi tisti, ki imajo vgrajeno malo čistilno napravo že pred uveljavitvijo pravilnika (pred letom 2016), saj kot so ugotovili, se je na lanski razpis prijavilo veliko tistih, ki so te naprave zgradili pred letom 2017. Črtali so, da mora imeti objekt, za katerega se dobavi čistilna, pridobljeno gradbeno dovoljenje ali potrdilo v skladu z zakonom, saj veljavna zakonodaja že zavezuje lastnike, da imajo stavbe zgrajene v skladu z zakonodajo. K vlogi morajo biti priloženi računi, ne glede na leto vgradnje.
Predlagane spremembe so pozdravili vsi svetniki.
Za priključitev na kanalizacijo nekaj 100 evrov, za vgradnjo male čistilne več tisočakov
Svetnik Emil Trstenjak pa je pripomnil, da bi občina v strnjenih naseljih morala sama poskrbeti za skupne čistilne naprave: »Subvencioniranje pomeni okoli 1.000 evrov na gospodinjstvo, mala čistilna naprave stane okoli 4.000 do 5.000 evrov. Pristoj-
bina za priključitev na kanalizacijo pa je znašala 400 do 500 evrov oz. maksimalno 600 evrov na objekt. Občina si mora prizadevati, da se v strnjenih območjih nadaljuje gradnja teh naprav in da se tam, kjer je 20 do 30 hiš, zgradi skupna čistilna naprava, kar bi bilo zagotovo ceneje za družine.«
Župan Alojz Sok je v zvezi s tem pojasnil, da so vrednosti čistilnih naprav različne, odvisne tudi od števila priključkov. Najcenejša skupna čistilna naprava je bila zgrajena v Veliki Nedelji, najdražja pa na območju krajevne skupnosti Miklavž. Kot je še pojasnil, občine s takim tempom ne bodo mogle več graditi čistilnih naprav, saj so omrežnine že zdaj zelo visoke. Ob tem je še dejal, da v tem trenutku evropska sredstva za tovrstne investicije niso na voljo. Po njegovem pa bo v primeru, če pri prebivalcih za gradnjo čistilnih naprav ne bo dovolj interesa, treba razmisliti o povišanju subvencije.
Dodajmo še, da je bilo na prvem razpisu za male komunalne čistilne naprave, ki je bil izveden v letu 2017, dodeljenih 25 subvencij, pet vlog pa še ni bilo odobrenih, saj morajo biti ustrezno dopolnjene. V letošnjem letu imajo v proračunu v ta namen rezerviranih 50.000 evrov.
Monika Levanic
Slovenija • Letošnja zimska sezona rekordna
Porabili že 40.000 ton posipnih materialov
Na Darsu so to zimsko sezono porabili izjemne količine posipnih materialov, ocenjujejo, da skupno že več kot 40.000 ton. Za prihodnje dni pa voznike opominjajo na previdnost pri vožnji, zaradi napovedanega dežja v kombinaciji z globoko zamrznjenimi cestami je namreč velika možnost poledice.
Na Darsu so samo v zadnjih devet dneh, od začetka zadnjega sneženja, porabili krepko več kot 10.000 ton posipnih materialov, v letošnji zimi pa skupno že več kot 40.000 ton. Tako zahtevni sta bili še zimski sezoni 2005/2006 in 2012/2013. Njihovo dolgoletno povprečje je sicer približno 25.000 ton. »Dolgoletna povprečna sezonska poraba posipnih materialov znaša približno 25.000 ton, v zadnjih treh zimskih sezonah pred letošnjo pa se je gibala med 13.000 in 17.000 tonami,« so pojasnili.
Zelo močno se je povečala poraba raztopine kalcijevega klorida, ki ga dodajajo soli za zagotavljanje njene učinkovitosti taljenja snega in ledu na vozišču tudi pri temperaturah, nižjih od minus pet stopinj Celzija.
Ob tem na Darsu voznike opominjajo na dodatno previdnost. Ozračje se bo namreč povsod segrelo nad ledišče, relativna vlažnost ozračja se bo oz. se je že zelo povečala, temperature voznih površin pa temu ne bodo sledile. »Vozišča so zamrznjena nekaj deset centimetrov v globino. Zato bodo posebno nevarnost predstavljale dežne padavine, ki bodo ob stiku z bistveno hladnejšo površino vozišča zmrzovale,« opozarjajo v Darsu.
(sta)
Foto: CPP
torek • 6. marca 2018
Podravje
Štajerski	7
pa tudi kar nekaj
Pojasnil je, da je bila že za lansko leto predvidena sanacija dveh delov grajskega obzidja (med por-talom in južnim okroglim stolpom ter na skrajnem vzhodnem delu,
pod konjušnico), a do realizacije ni prišlo: »Imeli smo že uvedbeni sestanek, vendar se je po do zdaj znanih informacijah zataknilo pri javnem naročilu MK, ki ni vsebovalo
Južnih sosedov skoraj ni bilo
Lani so v Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož našteli kar 21.804 obiskovalce iz tujih držav, torej slabo tretjino vseh obiskovalcev. Za primerjavo: leta 2000 je bilo tujih obiskovalcev 9.959, v obdobju 2000-2016je letno povprečje znašalo 15.806.
Bibliotekar Martin Šteiner je povedal, da obisk tujcev raste vse od vstopa Slovenije v Evropsko unijo leta 2004: »Lani je bilo največ obiskovalcev iz Avstrije (okoli 2.500), sledili so obiskovalci iz Izraela (2.394), Italije (2.370) in Madžarske (2.003). Več kot 500 obiskovalcev je bilo še iz Nemčije, Francije, Nizozemske, Belgije, Španije, ZDA, Poljske, Rusije in Velike Britanije. Obisk z območja nekdanje Jugoslavije je bil skromen, vsega 515 obiskovalcev, od tega iz sosednje Hrvaške 369.« Na seznamu so se sicer znašle tudi oddaljene dežele, npr. Afganistan, Singapur, Tajvan, Malezija in celo Severna Koreja.
knjižnice Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož predstavili (z leve) bibliotekar Martin
vseh potrebnih del. Upamo, da bo do sanacije teh dveh delov obzidja letos le prišlo.« V nekaj letih naj bi tako postopno sanirali celotno grajsko obzidje. Lani so odstranili garaže pod grajskim kompleksom, zgrajene na črno, poleti so težave povzročali neurja, toče in udari strele. »Na MK smo dobili odobrena sredstva za sanacijo ostrešja severnega trakta na osrednjem grajskem kompleksu in sredstva za novi alarmni požarni sistem. S tem bo sanacija ostrešja na celotnem grajskem kompleksu v celoti realizirana.«
Nujna bo mlada moč
Lorenčič je opozoril tudi na kadrovsko podhranjenost muzeja (ta trenutno zaposluje 33 ljudi, po sistematizaciji delovnih mest naj bi jih bilo 49): »Lani smo prek razpisa Zavoda RS za zaposlovanje za nekaj mesecev dobili dve osebi, žal le na kratkotrajno usposabljanje in brez možnosti nadaljnje zaposlitve. V muzeju si želimo okrepiti posamezne oddelke z mladimi ljudmi,
nekatere zaposlitve bodo nujne. Problem je tudi pri deficitarnih poklicih: v konservatorskih in restavratorskih oddelkih gre za izjemno specifična znanja, kjer je nujno predčasno usposabljanje, preden se bodo predhodniki upokojili. Na to opozarjajo tudi drugi muzeji in institucije.«
Zaradi spremenjenega financiranja od občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž so eno delovno mesto morali ukiniti. »To smo rešili znotraj hiše s premestitvijo na financiranje MK, saj se je kolegica na arheologiji upokojila. Upamo, da se je s tem agonija zaključila in da do odpuščanj iz poslovnih razlogov ne bo prišlo.«
Bibliotekar PMPO Martin Šteiner je opozoril še, da na MO Ptuj veliko govorijo o umetnosti, vzpostavili so novo galerijo in zanjo rezervirali precej sredstev: »Če bi že želeli dvigniti likovno dejavnost v mestu, bi okrepili Miheličevo galerijo, dali več sredstev za razstave in publikacije, morda tudi za razstavnine (to v Sloveniji pravzaprav ne obstaja) in odkupe.« Lorenčič je dodal: »Za delovanje Galerije mesta Ptuj občina letno nameni okoli 60.000 evrov, za program Miheličeve galerije 5.000 evrov in za Salon umetnosti, vključno z materialnimi stroški, 3.000 evrov. Da pokrije stroške, muzej precej krije tudi iz svojih virov.«
Letošnje dogodke bodo posvetili
jubileju
V PMPO so lani opravili vse naloge, predvidene v programu dela: poleg obstoječih stalnih 26 razstav so postavili dve novi, pripravili 11
novih razstav in gostili dve iz drugih muzejev, pripravili pa so še vrsto drugih projektov, dogodkov in srečanj. Kustodinja PMPO Metka Ster-gar je poudarila, da raznovrstne aktivnosti pripravljajo in izvajajo tudi za otroke, mladino, družine in odrasle: »Lani smo izvajali deset stalnih in tri nove pedagoške programe, udeležilo se jih je okoli 4.600 otrok in mladih, temu je treba prišteti še vodene oglede.« S svojimi programi so gostovali v Narodnem muzeju Slovenije, začeli pa so tudi izvajati tečaj za vodnike po muzejskih zbirkah (obiskuje ga 53 ljudi).
Izdali so 13 knjig in celo vrsto zloženk, letos bodo na svoji spletni strani objavili še elektronsko knjigo o Hardeku. S pomočjo lastnih sredstev in sredstev MK so odkupili nova eksponata, violino Blaža Demšarja in sliko Marjana Remca. Arheološki oddelek muzeja s sodelavci je lani prejel Valvasorjevo priznanje za pomembne dosežke na muzejskem področju. V ormoški enoti muzeja so pripravili pet občasnih razstav, šest medinstitucionalnih, pa tudi druge dogodke. Direktor je pod letom 2017 potegnil črto: »Delo muzeja je bilo, kar se strokovnega dela tiče, zagotovo uspešno.«
Letos bodo obeležili 125-letnico ustanovitve muzeja. Temu bodo posvetili kar nekaj dogodkov, predvsem razstavo Slovenski izdelovalci glasbil v luči novih ugotovitev in razstavo nakita. Ob jubileju bodo izdali zbornik Ptuj v 20. stoletju, v katerem bo 'pospešeno zgodovino' polpreteklega časa z različnih vidikov osvetlilo okoli 20 različnih avtorjev. Ptujsko-ormoški muzealci letos sicer načrtujejo še 32 drugih projektov ...
Eva Milošič
Središče ob Dravi • Kmalu razpis za kmete in obrtnike
Vsa sredstva porabljena, še premalo jih je
Središki svetniki in svetnice so na sredini seji soglasno sprejeli razpisa za kmete in gospodarstvenike.
Za kmete je na voljo 16.000 evrov, za obrtnike pa 15.000. Gre za denarne spodbude za pomoč pri naložbah, trženje kmetijskih proizvodov, začetne investicije v gospodarstvu in nova delovna mesta. Ves denar vsako leto razdelijo.
Kmetje lahko zaprosijo za pomoč v kmetijstvu pri treh ukrepih. Pri naložbah v primarno kmetijsko proizvodnjo je na voljo 12.000 evrov. Za naložbe v zvezi s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov je na voljo 3.700 evrov in za podporo delovanju društev s področja kmetijstva in razvoja podeželja 300 evrov. Direktorica občinske uprave Jelka Zidarič Trstenjak je dejala, da so vsa sredstva zadnja leta podelili, kar jih veseli: »Če sredstev ne bi porabili, se lahko razpis podaljša.« Je pa dobro tudi to, da sredstva, če se pri kateri postavki ne porabijo, razporedijo k drugim ukrepom, je dodal župan Jurij Borko. Zbiranje vlog se zaključi 29. junija.
Podoben je tudi razpis za spodbujanje gospodarstva. Na voljo je 10.000 evrov za naložbe in za samozaposlitve oz. nova delovna mesta. »Vsa sredstva so bila vsa leta
doslej porabljena, še premalo jih je ponavadi,« je dejala Jelka Zidarič Trstenjak. Med letom je sicer možno sredstva za razvoj gospodarstva povišati s soglasjem občinskega sveta. Prvič bodo vloge odpirali 1. junija, zbiranje vlog pa se bo zaključilo 28. septembra oz. ob porabi sredstev.
Oba razpisa bosta objavljena marca.
Podelili bodo lahko več plaket
Kar nekaj časa pa so se svetniki in svetnice ukvarjali s pravilnikom o priznanjih občine, ki je zdaj doživel prve spremembe od leta 2008. Še vedno bodo podeljevali priznanja za častnega občana (samo eno priznanje na leto) ter zlato, srebrno
in bronasto plaketo. Sprememba je, da je možno na leto podeliti več posameznih plaket, ne samo eno, kot je bilo to do zdaj. Posthumno priznanj ne bodo podeljevali. Novost je še, da mora med posamezno podelitvijo preteči pet let od prejema zadnjega priznanja. Izločili pa so tudi določilo, da se občanu odvzame občinsko priznanje, če je bil pravnomočno obsojen na ne-
www.tednik.si
IStajerskitednik Stajerskitednik
Slabo očiščena Sokolana
Svetnica Stanka Horvat je na seji opozorila na potrebno zamenjavo vrat na telovadnici in na čiščenje Sokolane, kjer so čistila pod ključem in zato uporabniki večkrat ne morejo do njih.
Svetnik Aleš Dogšaje opozoril na slabo čistočo te stavbe. Ko kdo vrne ključe dvorane, mora nekdo preveriti, ali je očiščeno: »To se zdaj vleče že leta in leta in je vedno enako. Nekdo bo to moral kontrolirati. Tisti, ki ima prireditev, naj za sabo počisti.« Kuhinjo bodo zdaj uredili, nekaj opreme so že nabavili, pravi župan Borko, glede drugega pa bodo ukrepali, čeprav sam ob zadnjem obisku v Sokolani ni opazil posebnosti ali vonjal smradu.
pogojno kazen zapora, daljšo od šestih mesecev, za naklepno storjena kazniva dejanja. Priznanje tako lahko odvzamejo samo takrat, če ugotovijo okoliščine ali dejstva nečastne narave, ki so bila neznana ali zamolčana ob podelitvi priznanja, bi pa odločilno vplivala na podelitev, če bi bila takrat znana. Nespremenjeno ostaja podeljevanje priznanj in posebnih priznanj.
Nespremenjena ostaja tudi višina nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ): vrednost točke ostaja 0,002910 evra, verjetno pa se bo čez leto po novih izračunih nekoliko spremenila. Svetniki so še podali soglasje k najemu kredita za Zdravstveni dom Ormož za investicije, ki se že izvajajo.
KŠ
Foto: CG
Foto: KS
8 Štajerski
V središču
torek • 6. marca 2018
Slovenija, Podavje • Tržnice kot prostor za prodajo, barantanje, srečanja, druženje in klepet
Nekatere mestne tržnice vrvijo od
Tržnice v slovenskih mestih so različno urejene. Na večini branjevcem in drugim prodajalcem omogočajo prodajo na odprtem ali v zaprtem in lokacije prodajnega mesta, statusa prodajalca (kmet, nabiralec plodov, podjetnik, obrtnik, gostinec...) ter letnega časa oz. sezone in vrs zelenjave ena cena najema, za prodajo mesnih, krušnih in mlečnih izdelkov druga, za med tretja, za gozdne sadeže in plodove četrta, za pr
Med slovenskimi mesti najbolj živijo tržnice v prestolnici -pet jih je na različnih koncih Ljubljane. Z njihovim upravljanjem je javno podjetje Ljubljanska parkirišča in tržnice v letu 2016 ustvarilo blizu 2,2 milijona evrov prihodkov in dobrih 200.000 evrov dobička. V manjših mestih, kot je denimo Ptuj, je upravljavec iz pristojbin za tržni prostor v lanskem letu zbral slabih deset tisočakov.
Poglejmo podrobneje, kako poslujejo tržnice v večjih slovenskih mestih in koliko prihodka dajo mestu oziroma upravljavcu.
Ptuj: 10.000 evrov
Prodajalcem na ptujski tržnici je na voljo 84 prodajnih mest, od tega 44 kovinskih stojnic dolžine dva metra, 30 lesenih stojnic in deset lesenih hišk. Javne službe (JS) Ptuj, ki upravljajo z območjem tržnice, so lani iz naslova najemnin in rezervacij za prostor na tržnici ustvarile blizu 9.800 evrov prihodka.
Na JS Ptuj pojasnjujejo, da je zasedenost prodajnih mest odvisna od letnega časa. V zimskih mesecih
je zasedenih okrog deset stojnic, v spomladansko-poletnem času pa je prisotnih od 25 do 30 prodajalcev. Največ jih je ob ponedeljkih, sredah in petkih. Večina branjevcev (okoli 70 odstotkov) je kmetov - fizičnih oseb, okrog 30 odstotkov je pravnih oseb oz. poslovnih subjektov. Prevladuje prodaja živil. Prodajalcem je na voljo samo odprt prodajni prostor. Cena dnevnega najema 0,5 m2 prodajne površine za klasične branjevce znaša od 31 do 71 centov, za pravne osebe 1,43 oz. 1,73 evra na dan. Za prodajni prostor se plača letna rezervacija. Podjetniki plačajo 93,5 ali 122 evrov, kmetje pa 40,66 ali 62 evrov. Nižja cena velja za prostor druge in višja za prostor prve kategorije. Branjevcem se obračunata uporaba tehtnice (61 centov na dan) in uporaba sanitarij (21 centov za enkratno uporabo).
Koper: 50.000 evrov
Mestna tržnica Koper obsega dobrih 5.800 m2 prodajnih površin, od tega 1.150 m2 odkritih in namenjenih stojnicam. Javno komunalno
Živahno tudi na mariborskih tržnicah
Kot je razvidno s spletne strani Snage Maribor, se cene prodajnega prostora na osrednji mariborski tržnici razlikujejo glede na tip in velikost, dan najema ter na vrsto blaga. Na osrednji mestni tržnici mizo za prodajo živilskega blaga v velikosti 0,75 m2 ponujajo od 1,35 evra do 1,80 evra na dan (odvisno od dneva), mizo v velikosti 1,5 m2 pa od 2,70 do 3,60 evra na dan. Za prodajo živilskega blaga nelastne predelave je miza v velikosti 0,75 m2 na voljo za 1,80 evra na dan, dnevni najem mize za prodajo cvetja znaša 2,10 evra (prav tako za 0,75 m2). Prikolica za specifično neživilsko blago stane 15 evrov, stojnice pa od 3,60 do 7 evrov (odvisno od blaga). Sicer pa je na mestni tržnici, ki je največja, a ne edina v Mariboru, na voljo približno 200 prodajnih mest na odprtem platoju, ki je primarno namenjen prodaji sadja in zelenjave, ter deset prodajnih mest v mlečno-mesnem paviljonu. Kot so še pojasnili v Snagi Maribor, so lani z naslova najemnin na vseh tržnicah ustvarili približno 250.000 evrov prihodkov. „Največjo zasedenost opažamo pozno spomladi in jeseni, ko je zasedenih 90 % prodajnih mest osrednje tržnice, medtem ko v mlečno-mesnem paviljonu ni dovolj prostora za vse, ki bi želeli prodajati. Dobra je tudi zasedenost prodajnih miz na taborski tržnici, ostale tržnice so po zasedenosti skromnejše," so povedali in dejali, da je število prodajalcev odvisno od letnega časa. Največ jih je ob petkih in sobotah, dobra tržna dneva sta tudi sreda in nedelja. V teh dneh je na osrednji tržnici v povprečju okoli sto prodajalcev, v najvišji sezoni prodaje imajo zasedena praktično vsa prodajna mesta.
Na tržnicah prevladuje prodaja živil, prednost pri dodeljevanju prodajnih mest imajo kmetje: „Prodaje na tržnici ne moremo in tudi ne želimo omejiti zgolj na domače pridelovalce, saj tržnica potrebuje širše vsebine in hrano, ki jo je v naših podnebnih razmerah nemogoče pridelovati, na primer agrume. Na tržnici se pojavljajo podjetja, ki prodajajo zelenjavo in sadje, ki pri nas v nekem letnem času ne uspeva, je pa več kot dobrodošla. Tako lahko kupci pridejo do eksotičnega sadja in nesezonske zelenjave, ki jih ta podjetja pripeljejo s kakovostnih borz zelenjave, kjer kupujejo zelenjavo kontroliranega porekla v zgodnjih jutranjih urah in jo na naši tržnici ponudijo že v dopoldanskem času. Dejstvo pa je, da ima prednost pri dodeljevanju prodajnih mest lokalna pridelava hrane, torej kmetje, ki na tržnici prodajajo to, kar jim zraste na njivah."
■ -v,-Ííiév.
Branjeuke na Ptuju nimajo stalnega prodajnega prostora - enkrat so na tržnici, drugič na Novem trgu.
podjetje Marjetica Koper upravlja z odprtim delom tržnice, kjer pridelke ponujajo branjevke. Prodajnih mest je 82, letni prihodek upravljavca od najemnin za tržni prostor znaša okrog 50.000 evrov.
Čez teden branjevci zasedejo med 10 in 15 odstotki razpoložljivega prostora na prodajnih mizah, ob sobotah okrog 80 odstotkov. „Ob sobotah na tržnici gostimo med 50 in 60 prodajalcev, nekateri uporabljajo tudi več kot eno tržnič-no mizo. Zasedenost prodajnega prostora se spreminja glede na letni čas in sezonsko ponudbo pridelkov. Največ prodajalcev je kmetov, pravnih oseb je zelo malo; ob največji zasedenosti jih je denimo kakšnih deset. Namen tržnice je podpora lokalni pridelavi in izdelkom kontroliranega domačega porekla, ki hitro najdejo pot do kupcev, saj taki ponudbi zaupajo, ker jo dobro poznajo. Na koprski tržnici imamo več
uveljavljenih kmetovalcev, ki tržnič-no mesto zasedajo več desetletij. Med rekorderji imamo kmetijo Kri-žman iz Strunjana, ki svoje izdelke pri nas ponuja že 39. leto zapored.
Na delu tržnice, s katero upravljamo, je izključno živilska ponudba, največ sadja in zelenjave, občasno imamo tudi ponudbo mesnin in krušnih izdelkov. V ribarnici, ki je sestavni del tržnice, oddajamo še sedem miz s petimi različnimi ponudniki svežih rib, rakov, mehkužcev in drugih morskih dobrot," so pojasnili v družbi Marjetica Koper. Branjevci, ki na mestni tržnici Koper ponujajo živila, za dnevni dopoldanski najem prodajnega prostora namenjajo dobrih osem in za celodnevni najem dobrih 13 evrov. V ceni so tudi najem tehtnice in stola ter možnost skladiščenja v priročnem skladišču. Rezervacija prostora branjevce mesečno stane dodatnih 5,6 evra.
Novo mesto: 19.000 evrov
„Tržnica je razdeljena na neži-vilski in živilski del. Na neživilskem delu so na voljo zaprt objekt - kiosk in deset klopi ter stojnic, na katerih se prodajata tekstil in obutev. Na živilskem delu obratujeta dva zaprta prostora - kioska za prodajo mesnin in 15 klopi za prodajo sezonskih pridelkov (zelenjava in sadje, pekovski izdelki, rože, sadike ...). Na spodnjem delu obratuje tudi eko kotiček, kjer je na voljo pet prodajnih pultov za ekološke pridelke iz certificiranih ekoloških kmetij. Pred tržnico sta na voljo dve prodajni mesti za prodajo lesenih izdelkov in suhe robe.
Lanski prihodki so znašali skupaj 19.642 evrov, od tega so 7.161 evrov prinesle najemnine objektov. V zimskem času je zasedenost
Cene najema prostora na tržnici so odvisne od standarda in lokacije prodajnega mesta, statusa prodajalca (kmet, nabiralec plodov, podjetnik, obrtnik, gostinec...) ter letnega časa oz. sezone in vrste blaga, ki ga prodajalec ponuja.
tržnice približno 70-odstotna, od pomladi do jeseni 100-odstotna. Mesnica obratuje vse dni v tednu (razen nedelje), obratovalni dnevi za drugo ponudbo so ponedeljek, petek in sobota. Ob tržnih dnevih je v povprečju stalno prisotnih 15 prodajalcev, največ ob petkih, do 25. Večina prodajalcev je pravnih oseb, v živilskem delu je do pet branjevk z lastno sezonsko ponudbo pridelkov. Največ je sezonske zelenjave, sledijo mesnine, ekološki pridelki in pekovski izdelki," so pojasnili na mestni občini Novo mesto.
Dnevna pristojbina za prodajno mesto na zunanjem delu tržnice znaša deset, za prodajo iz vozila pa 25 evrov. Dodatno se plačata še mesečna najemnina za prodajno mesto (devet evrov) in rezervacija: za klop v pokritem delu 10, za prodajno mizo na zunanjem delu 25 in za prodajo iz vozila 100 evrov mesečno. Upravljavec posebej zaračunava še najem tehtnic, hladilnih vitrin in skladiščne omare - po dva oz. tri evre na dan ter za skladiščno omaro 30 evrov mesečno. Cene zakupa in uporabe prodajnega prostora veljajo za poslovni čas tržnice (dopoldan). Za popoldanski čas so cene 50 odstotkov višje.
Celje: 135.000 evrov
Na mestni tržnici Celje je prodajalcem na voljo 24 stojnic za prodajo tekstila, bižuterije in usnjenih izdelkov, 198 stojnic za branjevke, 24 za prodajo sadja in zelenjave, 20 za prodajo cvetlic in ekološko pridelane hrane, šest zaprtih ogrevanih stojnic, 18 zaprtih neogrevanih stojnic ter trije gostinski in trgovski lokali v steklenem objektu. Z oddajanjem prostora na tržnici je podjetje Simbio, ki upravlja z mestno
Foto: MZ
torek • 6. marca 2018
V središču
Štajerski	9
V» I* • 1	V • 4 ••
življenja, druge životarijo
n prodajnem prostoru, na nekaterih je možno najeti tudi zaprt in ogrevan prodajni prostor ali kiosk. Cene najema so odvisne od standarda te blaga, ki ga prodajalec ponuja. Razlikujejo se tudi glede na ponudbo kmečkih pridelkov in izdelkov. Tako je denimo za prodajo sadja in odajo kisanega zelja in repe peta, za sadike in cvetje šesta...
Foto: Črtomir Goznik
Na ptujski mestni tržnici ni kaj dosti življenja ...
tržnico, lani ustvarilo 135.457 evrov prihodka. Povprečna zasedenost tržnice je 70-odstotna, dnevno povprečje je 50 prodajalcev. Ob petkih in sobotah jih je več, zasedenost prodajnih mest je 90-od-stotna. Okrog 80 odstotkov prodajalcev prodaja živila (v glavnem kmetije), 20 odstotkov je pravnih oseb. „Poleg sadja in zelenjave, ki sta v večini, branjevci in drugi prodajalci na mestni tržnici Celje ponujajo kruh in druge pekovske izdelke ter pecivo, sladice, jajca, domače piščance, domače meso in suhomesne izdelke, ekološko pridelano meso in mesne izdelke, mlečne izdelke iz kozjega in kravjega mleka, ribe in ribje izdelke, suho sadje, semena in sadike, izdelke domače lesne galanterije, copate, cokle, natikače, svečarske izdelke, tekstilne izdelke domače in tuje proizvodnje, usnjene izdelke in bi-žuterijo ter zeliščno kozmetiko. Na tržnici poslujejo tudi gostinski lokal s ponudbo raznovrstne veganske prehrane, cvetličarna in bistro," so razložili v podjetju Simbio.
Cena najema prodajnega mesta na odprtem delu tržnice za prodajalce sadja in zelenjave znaša 39 centov za pol metra prodajne površine na dan, za prodajalce drugih živilskih in neživilskih produktov pa 1,22 evra na dan. Mesečna rezervacija prostora stane 6,10 evra, zaračunavajo tudi najem tehtnice (2,03 €/dan), hladilnice (8,13 €/dan) in shrambe (1,02 €/dan). Za registrirane trgovce in gostince (pravne osebe) zanaša dnevni najem prodajnega prostora (dva metra) 7,12 oz. 8,13 evra. Mesečna najemnina za zaprti neogrevani del znaša 200 in za ogrevani del 280 evrov. Na tržnici prodaja 70 stalnih branjevcev in 38 stalnih registriranih prodajalcev.
Murska Sobota
Na mestni tržnici Murska Sobota je prodajalcem na voljo 36 prodajnih miz na živilskem in 30 na tekstilnem delu. „Tržnica je najbolj zasedena v času spomladanske prodaje (prodaja sadik zelenjave in okrasnih rastlin) aprila, maja in junija ter septembra in oktobra, ko se prodajajo sadike rož, solat in aranžmaji ob dnevu mrtvih. V najbolj zasedenih terminih je na tržnici dnevno po 30 prodajalcev. Med tednom je tržnica najbolj zasedena ob petkih in sobotah, saj so takrat prisotni prodajalci s svojo pridelavo zelenjave, sira in mlečnih izdelkov, kruha in medu. Najmanj je zasedena od januarja do marca, ko se pojavljajo prvi prodajalci s sadikami solat, rož in rezanega cvetja. V spomladanskem času prevladuje ponudba vseh vrst sadik zelenjave in okrasnih rastlin (neži-vilski izdelki), v poletnih mesecih je največ ponudnikov doma pridelane zelenjave, v ponudbi so domača jajca, mesni in mlečni izdelki, med, sadje in zelenjava, kruh in bučno olje, ob četrtkih imamo prodajo pogač iz avtomobila. V drugi polovici oktobra je v ospredju prodaja sveč, suhih in živih aranžmajev, lončnic in rezanega cvetja. Pri nas večinoma prodajajo fizične osebe," so povedali v Komunali Murska Sobota.
Cena najema m2 prodajne površine na živilskem delu tržnice znaša od 73 centov do 1,37 evra na dan, rezervacija prodajne mize (3 m2) pa mesečno od 54 do 78 evrov. Najem hladilnega prostora stane 1,57 in skladiščnega prostora 1,05 evra na dan. Za prodajo iz avtomobila se plača pristojbina v znesku od 30 do 52 evrov na dan, na tekstilnem delu tržnice je dnevna najemnina m2 prostora od 83 centov do 1,78 evra, dodatna mesečna rezervacija pa še
32 oz. 37 evrov, odvisno od prostora. Pristojbine za prodajo aranžmajev pred prvim novembrov ter prazničnih aranžmajev in novoletnih jelk so od rednih 100-odstotno višje.
Slovenj Gradec: prostor oddajajo brezplačno
Da bi prodaja lokalne hrane čim bolj zaživela, je uporaba stojnic na mestni tržnici v Slovenj Gradcu, kjer nudijo okoli deset prodajnih mest, povsem brezplačna. »V Mestni občini Slovenj Gradec ne zaračunavamo najemnine za uporabo javne površine za prodajo na stojnici zaradi spodbujanja lokalno pridelane hrane na tržnici,« so zapisali. Kot opažajo, je tržnica najbolj zasedena spomladi, medtem ko v zimskem času beležijo največ enega ali dva prodajalca. V najboljših dnevih imajo okoli štiri prodajalce; v glavnem so to kmetje (fizične osebe), ki ponujajo lokalno pridelano hrano, kot so sadje, zelenjava, razne sadike ...
Nova Gorica: 10.000 evrov
Na mestni tržnici v Novi Gorici po podatkih, dostopnih na spletu, dnevni najem prodajne mize stane 3,05 evra, mesečna rezervacija pa 71,30 evra, medtem ko najem tržnega prostora ponujajo za 2 evra po kvadratnem metru na dan. Kot je pojasnil direktor Mestnih storitev Andrej Zucchiati, se tržnica deli na pokrit prostor s 23 stojnicami in nepokrito prodajno površino v velikosti 100 mJ. Lani je izkupiček od najemnin znašal slabih 10.000 evrov (brez DDV), od tega 6.262 evrov od miz ter 3.574 evrov od nepokrite
površine. Povprečna dnevna zasedenost tržnice med letom je osem prodajnih miz.
»Med tednom imamo v povprečju od šest do deset prodajalcev, ob sobotah od 20 do 30 (tudi po dva prodajalca na eni mizi). Na tržnici prodajajo živila samo kmetje, ki imajo lastno pridelavo in predelavo. Neživilske proizvode prodajajo samostojni podjetniki in prodajalci, ki imajo registrirano osebno dopolnilno delo (izdelki domače obrti, suha roba, cvetje, sadike),« je še povedal direktor Zucchiati in dodal, da na tržnici prevladuje živilska ponudba, kot so sadje, zelenjava, mlečni izdelki in pakirano meso.
Velenje: 15.000 evrov
Na mestni tržnici Velenje ponujajo prodajno mizo za 5 evrov na dan (prodaja poteka samo ob sobotah), mesečni najem prodajne hiške pa stane 40 evrov - prodaja poteka vsak dan razen ob nedeljah in praznikih. Lanski izkupiček od najema prodajnih mest je znašal okoli 15.000 evrov, od tega mesečno po-
rabijo okrog 300 evrov za postavitev stojnic, kar opravijo študentje. Na tržnici je 38 prodajnih miz in 12 prodajnih hišk. Kot opažajo na tamkajšnji občini, so najemniki prodajnih hišk večinoma stalni, vsi so kmetijski pridelovalci, večina z območja Šaleške doline.
»Med letom je tržnica zasedena 95-odstotno. Med tednom so prodajalci v treh oziroma štirih prodajnih hiškah, ob sobotah so zasedene skoraj vse hiške in vse prodajne mize. Sobota je tudi najbolj poln dan na tržnici. Večina prodajalcev je kmetijskih pridelovalcev, ki imajo registrirano kmetijsko gospodarstvo (53), pravnih oseb je sedem,« so povedali na MO Velenje in dodali, da prevladuje ponudba živil s približno 95 odstotki.
Kranj: 16.000 evrov
Na mestni tržnici Kranj se cena najema prodajnih mest razlikuje glede na vrsto in izvor blaga ter količino. Po podatkih, dostopnih na spletu, dnevni najem tržne klopi za prodajo sadja in zelenjave stane
od 4,58 do 9,15 evra, za prodajo izdelkov domače obrti, bižuterije in drugih neživilskih izdelkov pa 9,66 evra. Tisti, ki ponujajo mlečne in mesne izdelke (v skrinji), za dnevni najem tržne klopi odštejejo kar 12,20 evra. Na tržnici je vsega skupaj 97 prodajnih mest oz. tržnih klopi, izkupiček od lanskega najema prodajnih mest je znašal xxxxxxx.
»Pri nas v glavnem prevladujejo živila. Vedno se najde tudi kak sve-čar (prodajalec sveč in cvetja) ter prodajalec suhe robe. Povprečna zasedenost prodajnih kapacitet je okoli 50 odstotkov. Na naši tržnici prodaja od 40 do 45 različnih prodajalcev, v povprečju dnevno prodaja med 10 in 45. Glavni tržni dnevi so sobote, ko je tržnica polno zasedena. Načeloma dobri dnevi so še ponedeljek, sreda in petek, torek in četrtek pa sta najslabša,« so pojasnili na Komunali Kranj ter navedli, da so na tržnici prisotne tako fizične osebe kot tudi podjetniki: »Načeloma so eni in drugi nekako v ravnovesju. Večje kmetije prodajajo kot pravne osebe.«
Mojca Zemljane, Monika Levanic
Ljubljana pet tržnic, prihodki 2,2 mio evrov
V slovenskem glavnem mestu je pet tržnic: Center, Moste, Bežigrad, Žale in Koseze. Z njimi upravlja javno občinsko podjetje Ljubljanska parkirišča in tržnice. „Prodaja kmetijskih pridelkov, živil in drugega blaga poteka v zaprtih in odprtih delih tržnic. Na dnevno in mesečno oddajo prodajnih mest, namenjenih za prodajo zelenjave in sadja kmetijskih proizvajalcev, in prodajnih mest za prodajo sadik, zelja in cvetja imajo pomemben vpliv vremenske razmere in letni čas. Najmanj prodajalcev je na tržnici v zimskih mesecih od januarja do marca, največ v poletnih -julija in avgusta. Z izvajanjem dejavnosti urejanja in čiščenje javnih tržnic smo v letu 2016 dosegli nekaj manj kot 2,2 milijona evrov prihodkov," v poslovnem poročilu za predlansko leto navajajo v podjetju Ljubljanska parkirišča in tržnice. Cene za najem prodajnega prostora na ljubljanskih tržnicah so različne, odvisne od tega, ali je prostor odprt ali zaprt, in vrste blaga, ki se prodaja. Cene dnevnega najema klopi na odprtih prodajnih mestih se pričnejo pri 2,09 evra in segajo do 4,8 evra. Za m2 prodajnega prostora uporabniki plačujejo 71 oz. 96 centov na dan. Cene v zaprtih prodajnih prostorih, ki v večini vključujejo tudi najem hladilnih vitrin, po prodajnem mestu na dan znašajo od 3,7 do 5 evrov. Prodajalci se lahko odločijo za mesečno plačilo najemnine za stojnico. V tem primeru je cena nekaj manj kot 142 evrov. Za prodajo iz premičnih objektov prodajalci za uporabo m2 prostora plačujejo 11,3 oz. 21,7 evra mesečno. Kot na drugih tržnicah se plačuje tudi letna rezervacija, ta znaša od 2,7 do 4,8 evra mesečno. Prodajalci na tržnicah imajo možnost najema skladišč, hladilnic in opreme (tehtnice, senčniki...). V času določene sezonske prodaje, na primer pred 1. novembrom in decembra, so cene najema tržnega prostora višje. Upravljavec pa pod določenimi pogoji ponudnikom pri najemu prostora lahko priznava tudi popust oziroma olajšavo.
Foto: MZ
10 Štajerski
Ljudje in dogodki
torek • 6. marca 2018
Slovenija, Podravje • Mnogo otrok šolskega praga ne prestopi z velikim veseljem
Kaj storiti, ko naš otrok odklanja šolo
Občasna nejevolja in stavek »Mami, ne bi šel v šolo!« sta nekaj običajnega. Toda kaj storiti, če otrok začne kazati pogoste znake odpora do šole, če pogosto ostaja doma ali se začne izogibati šolskim obveznostim?
Prvi kazalniki resnejših težav so otrokova odsotnost pri nekaterih urah ali v nekaterih prostorih šole (ko se otrok na primer s težavo zadrži v jedilnici, pri telovadbi, pri katerem izmed učnih predmetov ...). Otrok na primer zjutraj toži o somat-skih težavah (boli ga trebušček, ima glavobol ...), vendar pregled pri zdravniku ne pokaže nobenih telesnih težav.
Odzivi staršev
Ob stiski otrok smo pogosto v stiski tudi starši. Včasih otrokovo zgodnje izogibanje sami še poglabljamo, če se odzovemo napačno. Ni redko, da starši napišejo opravičilo otroku brez pravega razloga za odsotnost od pouka. Starši se tako odločijo, da napišejo opravičilo za otrokovo odsotnost na športnih, tehniških dnevih, izletih in podobno, ker vedo,
da te dejavnosti otroku niso ljube. Včasih v družinah nimamo dobro razvite jutranje rutine, kaotičnost ob odhodih v šolo, vrtec ali službo pa povečuje verjetnost, da bo otrok od pouka izostal. Kadar otrok zamenja šolo ali raven šolanja, so seveda stiske večje in potrebna je toliko večja doslednost, empatičnost in pogovor staršev z otrokom, da bo ta svoje stiske lahko premagal in nadaljeval redni šolski proces.
Kako pomagati
V prvi vrsti je pomembno splošno ozračje, ki vlada na šoli. Vsi poznamo domove prijateljev, kamor vstopimo in kar zadiši po prijetnih medsebojnih odnosih. Na drugi strani pa včasih stopimo v hišo in nas napetost v njej skorajda odvrne. Enako je na šoli. Če namreč v njej vlada prijetno ozračje, če se otrok v razredu dobro
Foto: Dreamstime
Za lažji začetek načrt pomoči
Učenec lahko šolski dan začne v svetovalni službi in pozneje nadaljuje pri pouku, morda lahko prisostvuje le določenemu predmetu ali pride le na kosilo.
Nekateri otroci izražajo hudo stisko, ko je zjutraj treba zapustiti starša. Drugi otroci se včasih pri pouku grdo vedejo z namenom, da bi zaradi motečega vedenja lahko odšli domov.
počuti, če se učitelji zmorejo posvetiti otrokom in njihovim težavam, bodo otroci lažje prestopali prag šole. Tudi sam otrok naj prag šole prestopi s pozitivno naravnanostjo, naj ne pričakuje le od drugih, da mu bodo posvetili prijazno pozornost. Učimo ga, da bo tudi sam zmogel to pozornost namenjati drugim in sam prispeval k sprejemajočemu in prijaznemu šolskemu ozračju. Pri tem smo mu v prvi vrsti zgled starši. Kako
Podravje • Ob svetovnem dnevu civilne zaščite
Regijska slovesnost bo 14. marca
V Sloveniji prvi dan v marcu zaznamujemo mednarodni dan civilne zaščite. Namenjen je krepitvi zavestijavnosti o ogroženosti pred naravnimi in drugimi nesrečami ter vlogi civilne zaščite pri varstvu pred njimi.
1. marec je za svetovni dan civilne zaščite leta 1990 razglasila generalna skupščina Združenih narodov. V Sloveniji ga obeležujemo od leta 1992. Ta dan naj bi se vsako leto spomnili na pomen pomoči in solidarnosti pri spopadanju z vsemi vrstami nesreč in katastrof. Civilna zaščita je del organiziranih sil za zaščito, reševanje in pomoč na regionalni in državni ravni. Obsega organe vodenja, enote in službe za zaščito, reševanje in pomoč, zaščitno in reševalno opremo ter objekte.
Za opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči se organizirajo enote in službe civilne zaščite. Med
temi so enote za prvo pomoč, za prvo veterinarsko pomoč, tehnične reševalne enote, enote in službe za radiološko, kemijsko in biološko zaščito, enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi, službe za vzdrževanje in uporabo zaklonišč. V sestavi državnih sil za zaščito, reševanje in pomoč deluje tudi državna enota za hitre intervencije.
Osrednja regijska slovesnost ob mednarodnem dnevu civilne zaščite v Spodnjem Podravju bo v sredo, 14. marca, v vaškem domu v Prvencih v občini Markovci. Na prireditvi bodo posameznikom in organizacijam po-
delili priznanja za požrtvovalno delo na področju zaščite in reševanja v minulem obdobju. Bronasta priznanja bodo prejeli Aleš Frlež (Juršinci), Kristijan Kunac (Majšperk), Vincenc Širec (Žetale), Franc Zemljarič (Markovci), Vargas-al Kidričevo, Elektro Ptuj in Radioklub Cirkulane. Prejemnik bronastega priznanja je tudi Primož Korošak (Ptuj). Priznanje mu je bilo podeljeno na osrednji državni slovesnosti na Brdu pri Kranju. Srebrni priznanji civilne zaščite letos prejmeta Roman Cafuta (Videm) in Miran Horvat, komandir policijske postaje Ormož.
Mojca Zemljarič
Gasilci so u Sloveniji pomemben steber sistema zaščite in reševanja.
mi dojemamo šolo, šolski sistem, razrednika in preostale učitelje? Smo pozitivno ali negativno nastrojeni? Stopimo za vogal šole in kritiziramo v družbi še drugih staršev? Ali znamo biti podpora učiteljevi avtoriteti in spodbujamo otrokov odhod v šolo?
Ko postane prehudo ...
Za učence, ki zaradi različnih vzrokov ne zmorejo več redno hoditi v šolo, obstajajo različni načini in vrste pomoči. Šola in starši lahko skupaj izdelajo načrt, kako bo učenec zjutraj
Vse več staršev
otrok še ne želi vpisati v šolo
Število odlogov šolanja in s tem vstopa v prvi razred se iz leta v leto povečuje. V šolskem letu 2008/2009je bilo odlogov šolanja 762, v šolskem letu 2016/2017 pa kar 1754.
Na podlagi analize objektivnih razlogov za odložitev šolanja, ki so jo opravili v Zavodu za šolstvo, so ugotovili, da so objektivni razlogi, ki vplivajo na povečanje števila odlogov, naslednji: več otrok z odločbami v predšolskem obdobju, več otrok priseljencev vključenih v vrtce ter rojstvo otrok v zadnjih mesecih koledarskega leta. Staršem otrok s posebnimi potrebami, ki so vključeni v vrtec, se praviloma svetuje, da se njihovim otrokom za eno leto odloži šolanje zaradi pridobitve še enega leta v otrokovem razvoju. Enako velja za starše otrok priseljencev, ki se jim v vrtcu pogosto svetuje odlog šolanja oz. da se jih vključi v vrtec vsaj eno leto pred vstopom v šolo, predvsem zaradi učenja jezika okolja.
Prav tako je na povečanje števila odlogov vplivala sprememba zakona o osnovni šoli iz leta 2007. Ta je iz 46. in 47. člena črtala določila, povezana s komisijo za ugotavljanje pripravljenosti otroka za vstop v šolo in njeno sestavo, kar pomeni, da je staršem olajšana in prepuščena odločitev o odložitvi šolanja.
vstopil v razred in pri pouku za začetek vztrajal vsaj določen čas. Nujno pa je, da morebitna dopoldanska odsotnost učenca zanj ne pomeni le več prostega časa, preživetega za ekranom ali ob njemu ljubi dejavnosti. Za otroka, ki izrazito odklanja šolo, je nujno treba zagotoviti in poiskati ustrezno strokovno pomoč. Strokovni delavci šol se bodo o tej tematiki širše izobrazili v okviru
projekta Preprečevanje odklanjanja šole, ki ga izvajajo svetovalni centri po vsej Sloveniji, starši pa lahko otrokom najbolj pomagamo z iskrenim in konstruktivnim sodelovanjem s šolo, ki jo otrok obiskuje. Ustrezen in takojšnji pogovor o težavah, ki jih začnemo opažati, lahko reši marsikatero težavo, še preden bi nastopila zares!
Petra Rupnik
Ormož • Po petih letih skoki na »prleški Planici«
Zmagala Matjaž Habjanič in Matej Kostanjevec
Po petih letih je sredi februarja Športno društvo Mladost Miklavž pri Ormožu pripravilo pravi skakalni praznik na »prleški Planici« v Vuzmetincih.
Ugodne snežne razmere, s katerimi letošnja zima ni bila skopa, so ponudile članom ŠD Mladost Miklavž pri Ormožu priložnost, da po letu 2013 ponovno organizirajo smučarske skoke v Vuzmetincih. Zavihali so rokave in na tamkajšnji skakalnici, ki ji domačini radi rečejo prleška Planica, 11. februarja pripravili pravi skakalni praznik. Okoli 350 gledalcev si je ogledalo skoke 21 tekmovalcev iz športnih društev Polenšak, Destrnik in Kog, Aerokluba Ptuj ter, jasno, do-
mačinov iz ŠD Miklavž pri Ormožu.
Po poskusni seriji je sledil tekmovalni del, kjer je imel vsak tekmovalec tri skoke, štela pa sta dva najboljša. V članski konkurenci je med 15 tekmovalci zmagal Matej Kosta-njevec, ki je dvakrat poletel 22,5 m daleč in enkrat 20 metrov. Drugi je bil David Kvar, ki je dvakrat skočil 21 metrov, s 23 metri pa postavil rekord prenovljene skakalnice, tretji pa Uroš Kirbiš z dvema skokoma, dolgima 21 metrov, in enim 18,5 metra. Pri
veteranih je slavil Matjaž Habjanič -dvakrat je skočil 20 metrov in enkrat 19,5 metra. Za njim se je uvrstil Janez Jus, ki je poletel 19 metrov ter 19,5 in 20,5 metra, tretji pa je bil Stanko Tušek s 16,5 metra, 14,5 in 12,5 metra dolgimi skoki.
Po končanem delu je sledila podelitev pokalov in medalj. Kot je bilo slišati, so organizatorji pogrešali pionirje in mladince, saj na letošnjih skokih ni bilo niti enega samega.
Monika Levanič
-. Mu . V/-. ' - ^¿v
- -
' ^ «fiF J*
I
Wm
Foto: Boris Plohi
Na prenovljeni skakalnici se je pomerilo 21 tekmovalcev.
Foto: MZ
torek • 6. marca 2018
Izobraževanje
Štajerski	11
Ptuj, Podravje • Visokošolski študijski program Bionika v tehniki n • «1 • 1 • • V	• VI • •
Bionika in bionicno razmišljanje
»Na Visoki šoli na Ptuju že peto študijsko leto izvajamo visokošolski študijski program Bionika v tehniki. S sodobnim študijskim programom in inovativ-nim pedagoškim pristopom študente usmerjamo k razmišljanju, kako na podlagi poznavanja naravnih zakonitosti reševati zahtevne tehnološke probleme v industriji ali izdelati proizvode in materiale na podlagi odkrivanja naravnih procesov in lastnosti snovi,« je povedal dekan dr. Vladimir Korošec.
Zaradi omejenih naravnih virov se v vsakdanjem življenju, pa tudi v gospodarstvu in znanosti vedno bolj uveljavlja spoznanje, da je treba prihodnji razvoj graditi na principih trajnosti in v sozvočju z naravo. Človek iz narave nikoli ni črpal le surovin in materialnih dobrin, temveč je svoje tehnične, tehnološke in znanstvene dosežke gradil na poznavanju in razumevanju naravnih zakonitosti. Sodobna znanost nam danes omogoča, da še natančneje spoznamo lastnosti naravnih materialov, njihove oblike in naravne procese, ki so rezultat več milijard let zemeljske zgodovine, in jih lahko prenesemo v proizvodnjo ter kasneje v vsakdanjo uporabo. Pri tem seveda ne gre za slepo kopiranje narave, temveč za odkrivanje temeljnih načel, principov in zakonitosti, ki veljajo v naravnem okolju, ter njihovo prilagajanje potrebam v industriji. Govorimo o iskanju inteligentnih rešitev v naravi, ki posamezniku in celotni družbi izboljšujejo kakovost dela in življenjske razmere.
Bionika je sodobna interdisciplinarna znanstvena disciplina, ki s preučevanjem naravnih zakonitosti in lastnosti materialov rešuje zahtevne tehnološke probleme.
Študijski program Bionika v tehniki, ki ga v Sloveniji izvajamo samo na ptujski visoki šoli, temelji na povezovanju tehnike in naravoslovja ter obsega znanja s področja mehatronike, strojništva, računalništva, energetike, kemije,
biologije, biotehnologije in drugih disciplin.
Poklic bionika je nedvomno eden najperspektivnejših, saj lahko bionska spoznanja uporabljamo tudi na področju logistike, organizacije dela ali menedžmenta.
Franci Voglar, dipl. inž. bion.: Bionika bo ena vodilnih ved na področju inovativnosti
Po čem se, po vašem mnenju, program Bionika v tehniki razlikuje od drugih tehniških programov?
»Za razliko od drugih visokošolskih tehniških programov omogoča program Bionika v tehniki razmeroma širok vpogled v tehniško znanje. Program je interdisciplinarno zasnovan, saj povezuje različne discipline, kot so npr. strojništvo, elektrotehnika, kemija, biologija in druge. Le z natančnim spoznavanjem in razumevanjem posamezne discipline jih lahko učinkovito medsebojno povezujemo, kar omogoča razvoj bionskih sistemov ali izdelkov, ki so uporabni praktično na vseh področjih v vsakdanjem življenju.«
Kako bi vi predstavili bioniko osebi, ki še nikoli ni slišala zanjo, čeprav je prisotna v našem vsakdanjem življenju?
»Bionika je interdisciplinarna veda, saj povezuje naravne procese, principe delovanja in tehnike s tehnologijami, ki se uporabljajo v vsakodnevnem življenju. V prvi vrsti
Kaj o bioniki pratri Mitja Segula, študent 2. letnika
Po čem se po vašem mnenju program Bionika v tehniki razlikuje od drugih tehniških
\	programov?
»Program bionike je nova smer in v Sloveniji še ni tako poznan. Prednost tega študijskega programa je, da ponuja zelo širok spekter znanja v različnih smereh.«
Kako bi vi predstavili bioniko osebi, ki še nikoli ni slišala zanjo, čeprav je prisotna v našem vsakdanjem življenju?
»Bioniko po navadi predstavim na osnovi kakšnega znanega primera. Največkrat uporabim primere, ki jih zasledimo v vsakdanjem življenju, vendar o njih sploh ne razmišljamo. Primer izdelka na osnovi bionike je sprijemalna zadrga - ježek, ki se uporablja na oblačilih, obutvi in v gospodinjstvu. Švicarski znanstvenik je dobil za princip delovanja te zadrge navdih iz narave, kajti vedno, ko se je sprehajal s psom, sta bila oba prekrita z repincem.«
Kakšen pomen ima po vašem mnenju bionika za tehniko in okolje oz. kakšen vpliv ima na tehniko in okolje?
»Ima zelo velik pomen in vpliv, zato je zelo pomembno, da se izdelki reciklirajo in ponovno uporabijo. Z recikliranjem lahko ustvarimo veliko novih izdelkov, ki so oblikovani na bionski osnovi.«
Kje vidite bioniko čez 20 let?
»Predvidevam, da bo v prihodnje bionika bolj prepoznavna v gospodarstvu in vsakdanjem življenju tako v Sloveniji kot v svetu. Nekatere razvite države si že danes življenja brez razumevanja bionskih procesov ne morejo več predstavljati.«
Veliko običajnih izdelkov, ki jih vsakodnevno uporabljamo, je izdelanih na podlagi bionskih pristopov. Med najbolj znanimi so:
•	sprijemalna zadrga - ježek, ki ga uporabljamo na oblačilih, obutvi in v gospodinjstvu. Princip delovanja te zadrge je odkril znanstvenik George de Mestral. Ko se je nekoč s psom vračal z lova, je opazil, da so se njegovih oblačil in pasje dlake oprijeli suhi bodičasti cvetovi repinca;
•	lotosov učinek. Botanik Wilhelm Barthlott je z opazovanjem narave ugotovil, da so površine listov nekaterih rastlin, med njimi tudi lotosa, zmeraj čiste. Ugotovil je, da se delci prahu zaradi zapletene zgradbe listov ne morejo oprijeti površine in jih nato vodne kapljice odnesejo z njihove površine. Ta spoznanja uporabljajo znanstveniki pretežno za izdelavo materialov, ki imajo samočistilne sposobnosti;
•	razprta krila ptic. Ptice s krili med jadranjem na zračnih tokovih ustvarjajo številne majhne vrtince, kar pomembno zniža zračni odpor. Pri izdelavi sodobnih kril za letala danes upoštevajo ta spoznanja, kar povečuje varnost in kakovost letalskega prometa.

Franci Voglar, dipl. inž. bion.
moramo najprej dobro razumeti in poznati principe delovanja, ki se pojavljajo v naravi, da jih lahko uspešno prenesemo v nek izdelek, proces ali princip delovanja nekega tehnološkega izdelka oz. procesa. Pojem <bionika> je najlažje predstaviti na konkretnem primeru, saj menim, da je nekomu, ki te vede ne pozna, to najbolj razumljiva predstavitev.«
Kakšen pomen ima po vašem mnenju bionika za tehniko in okolje oz. kakšen vpliv ima na tehniko in okolje?
»Bionika ima za okolje in tehniko velik pomen in hkrati velik vpliv. Vsakodnevno govorimo o globalnem segrevanju našega planeta, saj so bile doslej vse tehnologije in vsi principi v industriji usmerjeni samo v proizvodnjo, ne glede na to, koliko virov, energije in drugih dobrin, ki nam jih ponuja mati narava,
bomo ob tem porabili. Ceno za to zelo drago plačujemo z globalnimi klimatskimi spremembami. Osebno mislim, da bo bionika postala ena vodilnih ved na področju inovativ-nosti. Narava je nekatere principe in procese izoblikovala in negovala milijone let in moramo se začeti učiti od nje, saj se narava ne bo prilagajala človeku. Žal pa po vsem svetu prevladuje kapital in na žalost si večina prizadeva samo za dobiček, ne glede to, kakšen okoljski odtis bomo pustili naravi in posledično civilizaciji.«
Kje vidite bioniko čez 20 let?
»Čez 20 let vidim bioniko kot eno izmed vodilnih ved na področju ino-vativnosti, v iskanju novih rešitev in procesov za boljše, kvalitetnejše in bolj zdravo življenje.«
Ervin Bratuša, dipl. inž. bion.: »Ne
I	V V« f
zavedamo se se širine bionike«
Po čem se, po vašem mnenju, program Bionika v tehniki razlikuje od drugih tehniških programov?
»Bionika v tehniki zajema večino tehniških programov. Pojem bioni-ka je zelo obširna tema in tega se ljudje ne zavedamo.«
Kako bi vi predstavili bioniko osebi, ki še nikoli ni slišala zanjo, čeprav je prisotna v našem vsakdanjem življenju?
»Bioniko bi predstavil v pozitivnem smislu, s primeri iz vsakdanjega življenja in rešitvami, ki nam ležijo na pladnju. Bionika pomeni uporabo izkušenj iz narave za reševanje kompleksnih problemov v tehničnih in socialnih sistemih.
Študij bionike sodi med mlajše znanstvene discipline in si svojo pot do realnih gospodarskih problemov šele utira. Tako kot je včasih bil neznan program mehatroni-ke, saj so vsi spraševali, kaj je to.
Bionika kot povezovalna znanstvena disciplina postaja centralno razmišljanje s tem, ko nam ponuja primerne vsebine. Je področje, ki spodbuja k reševanju tehniških problemov. Z bioničnim razmišljanjem in delovanjem se oblikujejo sposobnosti kompleksnega in povezovalnega načina mišljenja na osnovi medsebojnega prehajanja
Foto: Arhiv
Ervin Bratuša, dipl. inž. bion
tehnike in narave, ki lahko vodijo do izoblikovanja interdisciplinarnega razvojnega razmišljanja.«
Kakšen pomen ima po vašem mnenju bionika za tehniko in okolje oz. kakšen vpliv ima na tehniko in okolje?
»Z eno besedo: izboljševanje oz. ohranjanje okolja in inteligentnih rešitev v naravi, ki naši družbi lahko izboljšajo življenjske razmere. Povsem nesmiselno bi bilo, če človeštvo ne bi upoštevalo rešitve naravnega laboratorija>, ki je uspešen že več milijonov let. Namen ni kopiranje narave, ampak odkrivanje temeljnih načel in metod ter njihovo preoblikovanje glede na zahteve.«
Kje vidite bioniko čez 20 let?
»Bionika je v velikem razvoju, saj so njeni uporabniki po celem svetu.«
MV
Foto: Arhiv
Foto: Arhiv
12 Štajerski
Kultura
torek • 6. marca 2018
Benedikt • Lokalni program kulture 2018-2021
Ambiciozno, a tudi uresničljivo
Lokalni program kulture Občine Benedikt za obdobje 2018-2021 gradi na obstoječem stanju kulture v občini in prinaša vizijo. V tem času bodo skupaj za področje kulture, njeno delovanje in razvoj namenili 162.000 evrov oz. 40.500 evrov letno.
Kot pove župan Milan Gumzar je lokalni program kulture za naslednja štiri leta sicer ambiciozno zastavljen, vendar ob velikem angažiranju vseh, ki delajo na področju kulture, uresničljiv. Sproti pa bo treba spremljati evropske in druge razpise.
Vsako leto v tem štiriletnem obdobju bodo največ proračunskega denarja, 28.500 evrov, namenili za delovanje Knjižnice Lenart. 1000 evrov bo prejel JSKD - Območna izpostava Lenart, za javne razpise za ljubiteljsko dejavnost na področju kulture bo na voljo 4000 evrov, 7000 evrov pa za druge programe in projekte na področju kulture. Sicer pa je tudi iz Lokalnega programa kulture Občine Benedikt, na katerem je naj-
Foto: Črtomir Goznik
Med kulturnimi spomeniki lokalnega pomena na območju občine Benedikt je tudi podružnična cerkev sv. Treh kraljev. Pri njeni obnovi bo letos občina sodelovala s 4500 evri.
več delala Darja Zemljina, razvidno, da je kulturna dejavnost na njenem območju zelo bogata in raznolika. Še vedno pa so premalo izkoriščeni kulturna dvorana in drugi prostori za kulturno dejavnost, kot je tudi premalo povezovanja in sodelovanja med kulturniki v občini ter vlaganja gospodarstva na to področje.
Največje priložnosti in izzivi novega kulturnega obdobja so v razvoju atraktivnih kulturnih programov in projektov, v zagonu kulturnega turizma, razvoju alternativne kulture za otroke in mladino, pa tudi v mreženju med kulturo, turizmom, dediščino, naravnimi vrednotami in podjetništvom ter v povezovanju ljubiteljske kulture na celotnem območju občine. Tako bo občinski denar šel za sofinanciranje tistih prireditev in projektov društev, pa tudi posameznih ustvarjalcev, ki se bodo izkazali s kakovostjo.
V lokalnem programu kulture Občine Benedikt za obdobje 2018-2021 je posebna pozornost namenjena varovanju kulturne dediščine, tudi zato, ker ima na tem področju občina več pristojnosti: odloča o razgla-
sitvi spomenikov lokalnega pomena, izdaja dokumente in odločbe v zvezi z razglasitvijo kulturne in naravne dediščine ter zagotavlja sredstva za ohranjanje in vzdrževanje spomenikov lokalnega pomena in druge kulturne dediščine. V letu 2012 je občina z odlokom že razglasila 27 kulturnih spomenikov lokalnega pomena na svojem območju. Še naprej pa bo Občina Benedikt skrbela tudi za lastno promocijo. V zadnjih nekaj letih je izdala in založila skupaj kar petnajst brošur oz. zloženk, izdala pa je tudi zbornik Občine Benedikt z naslovom Stopinje življenja.
Nadvse pomemben dejavnik pri zagonu kulturnega turizma in turizma nasploh pomeni vzpostavitev Zavoda za turizem in kulturo, s pomočjo katerega bodo lažje in celoviteje vstopali na turistični trg, načrtneje in učinkoviteje ponujali kulturno, etnološko in naravno bogastvo svojega okolja. Zavedajo se, da pot ne bo lahka, a so odločeni, da jo prehodijo skupaj in vse trenutno še projekte na papirju v naslednjih štirih letih uresničijo.
MG
Ptuj • Tretji pohod z rdečimi baloni
Simbol in podpora bolnim
Tretjega marca je v dvanajstih mestih po Sloveniji, tudi na Ptuju, potekal vseslovenski Pohod z rdečimi baloni, ki gaje organiziral Zavod 13 iz Maribora.
in 8000 diagnostično opredeljenih redkih bolezni, v EU živi okrog 30 milijonov ljudi s tovrstnimi boleznimi, po celem svetu pa okrog 400 milijonov. Ker so bolezni redke, izkušnje pri njihovem zdravljenju pa omejene, je izjemnega pomena ozaveščanje tako zdravstvenih delavcev kot laične javnosti. Svetovni dan redkih bolezni je zato pri-
Z njim so pohodniki na simbolični ravni opomnili, da so med nami ljudje z redkimi boleznimi, posebni in pogumni, ki še kako potrebujejo tudi podporo okolja, ne samo domačih in stroke, ki jih vodi v njihovi bolezni. Ptujski pohod po starem mestnem jedru so vodile koordinatorice Aleksandra Pivec, Nuška Gajšek in Stanka Krajnc Letonja. Na Ptuju so ga organizirali že tretjič, v Sloveniji četrtič.
Prvi dan redkih bolezni, ki so večinoma genetskega izvora, je bil organiziran 29. februarja, zadnji dan v februarju, ker je tudi ta dan zelo redek. Sicer pa Dan redkih bolezni obeležujemo vsako leto zadnji dan v februarju, če je prestopno leto, pa 29. februarja. V EU je po opredelitvi redka bolezen, če zanjo zboli manj kot pet ljudi na 10.000 prebivalcev. Danes poznamo med 6000
Foto: Črtomir Goznik
S ptujskega pohoda z rdečimi baloni po starem mestnem jedru
ložnost, da se javnost opozori na probleme ljudi z redkimi boleznimi, končni cilj pa je, da se bolnikom z redkimi boleznimi omogoči kvalitetnejše življenje.
V Sloveniji je že vzpostavljena kontaktna točka za redke bolezni, ki povezuje medicinske institucije, strokovnjake, bolnike z redkimi boleznimi in njihove svojce ter jim omogoča dostop do kakovostnih informacij. V pripravi je register redkih bolezni, uresničuje pa se tudi postopek testiranja novorojenčkov za redke bolezni. Za vse bolnike z redkimi boleznimi, tako prirojenimi kot pridobljenimi, je v Sloveniji poskrbljeno ustrezno zdravljenje.
Vsaka taka manifestacija, tudi Pohod z rdečimi baloni, je dobrodošla, da se vsi skupaj zavemo, da so med nami ljudje, ki jih je bolezen, bodisi so se z njo rodili ali pa so zboleli kasneje, oropala za marsikaj in da skupaj poskušamo narediti svet lepši za vse, so povedali ptujski udeleženci pohoda, ki so prišli kljub nizkim temperaturam. Pridružili so se jim tudi obrtniki in podjetniki, lastniki in najemniki lokalov v starem delu Ptuja, ki tudi sicer aktivno prebujajo mesto ob vseh priložnostih.
MG
Ormož • Knjižnico obiskal Lev Detela
Pisatelj, ki korenini povsod, najbolj pa sam v sebi
Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož je zadnji februarski četrtek gostila na Dunaju živečega pisatelja, pesnika, dramatika, esejista, prevajalca in kulturnega publicista Leva Detela.
V pogovoru z bibliotekarko Mari-jano Korotaj je gost razkril nekaj podrobnosti iz svojega življenja, ki ga povezujejo s Središčem ob Dravi in njegovimi znanimi sorodniki, ki so živeli v isti hiši (z arhitektom Dušanom Moškonom, psihologom, parapsiho-logom in filozofom Martinom Koj-cem), ter pozneje s pesnico in ženo Mileno Merlak Detela.
Spregovoril je o okoliščinah, ki so ga v času študija, leta 1960, pripeljale do odločitve, da sta z ženo emigrira-la v Avstrijo. V izseljenstvu je postal bilingvist, piše v slovenščini in nemščini. Njegov knjižni opus obsega več kot 50 del poezije, proze, dramatike in esejistike. Prevajan je v več jezikov, za svoje nemško in slovensko literarno ustvarjanje je bil večkrat tudi nagrajen - v Trstu, Celovcu, na Dunaju. Leta 2010 so mu v Avstriji za dolgoletno povezovalno in posredniško de-
lovanje med Avstrijo in Slovenijo ter za zasluge na literarnem in kulturnem področju podelili častni naziv profesor. Zaradi emigracije so mu založbe v Sloveniji bile nedosegljive, zato je svoja dela izdajal v tujini, pri založbah slovenskih manjšin in izseljencev. To so za pisatelja in njegovo družino bili težki časi, saj je domovino lahko obiskal šele po preteku 30 let, in to ravno v času, ko mu je umrla mama.
V častitljivi starosti 79 let je Lev Detela še vedno poln ustvarjalne moči.
Občinstvu, ki se je kljub obilnemu sneženju odzvalo povabilu knjižnice in prisostvovalo literarnemu večeru, je pisatelj zaupal, da mu idej za pisanje ne zmanjka in da bo kmalu izdal nov zgodovinski roman. Na vprašanje, kje so njegove korenine, pa je odgovoril, da so tiste zemeljske tu in tam, tiste zračne vsepovsod, a glavno korenino, ki nas ohranja pri življenju, mora vsak posameznik pognati globoko v sebi.
Marijana Korotaj
V letu 2017 je pri Mohorjevi založbi v Celovcu izšla njegova knjiga desetih liričnih pripovedi Panonska elegija, v katerih avtor stilistično in psihološko dovršeno prepleta aktualno tematiko s spomini iz otroštva, se vrača v preteklost in rojstno vas svoje mame, Središče ob Dravi, ter oživlja različna dramatična in travmatična doživetja vojnega in povojnega časa.
Foto: arhiv knjižnice
torek • 6. marca 2018
Na sceni
Štajerski	13
SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ - Ansambel Poljanšek
Ustvarjajo glasbo, ki jo čutijo
Člani ansambla Poljanšek prihajajo s kamniško-moravškega območja, njihov sedež je v Srednji vasi v Tuhinjski dolini. Povezala jih je skupna želja po preigrava-nju glasbe Rudija Poljanška, očeta Sandija Poljanška, vodje ansambla.
„Zelja po lastnem ansamblu je v meni tlela nekaj časa. V začetku leta 2013 mi je uspelo zbrati glasbene prijatelje s podobnimi željami, kot sem jih imel sam. Ze po nekaj vajah smo se odlično ujeli, energija je bila prava. Tako je nastal Ansambel Poljanšek. Pri izbiri imena nismo imeli težav. Ze ko smo se zbrali, je bilo ime tako rekoč določeno, smiselno je bilo uporabiti priimek Poljanšek, ki je bil že uveljavljeno ime v narodno--zabavni glasbi. Od vsega začetka smo v ansamblu: Sandi Poljanšek (vokal - 2. tenor, animacija, vodja ansambla), Marko Tome (harmonika, klaviature, vokal - 2. bas), Miha Cerar (kitara, vokal - 1. tenor) in Boris Koderman (bas kitara, bariton, vokal - 1. bas)."
Ansambel Poljanšek v glavnem preigrava pesmi Ansambla bratov
Brane Klavžar, Anže Zavrl in vodja Ansambla Poljanšek Sandi. Njihova najbolj znana pesem je Tvoja trma, tudi naslovna skladba prvega CD-ja. Med bolj znanimi in priljubljenimi so še: Komaj čakam na avgust, Pod belim pajčolanom, Gasilska veselica, Lepa grešna ... „Poljanški smo se odločili, da se festivalov za zdaj ne
bomo udeleževali, morda pa kdaj v prihodnosti. Nekako se nam zdi, da je Slovenija nasičena s festivali. Včasih so bili trije kvalitetni (Ptuj, Števerjan, Vurberk), le za te festivale se je ansambel pripravljal celo leto. Če je posegel še po festivalskih nagradah, je to imelo veliko težo v medijih. Današnjih zmagovalcev festivalov pa je toliko, da niti ne veš, kje je kdo dobil kakšno priznanje," pravijo. „Slovenska narodno-zabav-na scena je iz leta v leto kvalitetnejša. Veliko je kakovostnih ansamblov, kar zadeva izvajanje glasbe, vse premalo pa srca in duše v glasbi, kajti
tega te ne more nihče naučiti," še pove vodja ansambla. Še naprej se bodo trudili z ustvarjanjem avtorske glasbe, glasbe, ki jo čutijo. Ob peti obletnici si želijo izdati drugi samostojni CD. Polovico skladb je že pripravljenih, ostale nastajajo. Najbolj pa so veseli, kadar jih ljudje začutijo in je v zraku prava energija. To je ključno: da z dobro glasbo razveseljujejo ljudi in poskrbijo za odlično zabavo na porokah, veselicah, koncertih, prireditvah in ob drugih priložnosti. Igrajo po celi Sloveniji, nastopili pa so tudi že v Italiji in Avstriji.
MG
V
»AK ČETRTEK OB 20.
ORFEJČKOVA LESTVICA
DVA X TRI
Poljanšek, z veseljem pa zaigrajo tudi glasbo drugih odličnih ansamblov, kot so Avsenik, Slak, Mihelič, Brane Klavžar. Igrajo tudi zabavno glasbo, ki je ne manjka na njihovih nastopih, ter seveda lastne skladbe. V začetku leta 2016 so izdali prvi
samostojni album zli skladbami. Pri pisanju besedil sodelujejo z Darinko Kovač in Matjažem Vrhom, največ pa jih je napisal njihov harmonikar Marko Tomc, ki je vsa svoja besedila tudi uglasbil. Avtorji glasbe so tudi Sandijev oče Rudi Poljanšek,
ZABAVNA
1.	NATALIJA VERBOTEN - Del mojega srca
2.	NEJC KASTELIC - Rad bi
3.	MARJAN SMODE - Za lepPi svet
NARODNA
1.	NAVIHANI MUZIKANTI - Fontana, zeleno zlato
2.	FANTJE IZPOD LISCE - Bodi moja
3.	Ans. PLUS - Hodim po vasi
■X...........
NARODNA
ZABAVNA
Glasujem za:_
Glasujete lako tudi na: Luka Pepi
Tel. številka:_
Glasovnico pošljite na dopisnici na naslov: Mega Marketing d.o.o., p.p.13, 2288 Hajdina
Iz naše preteklosti - Pisalo se je leto 2001
nem bregu Drave bo stala velika m
Novi direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj je postal Aleš Arih, dosedanji pomočnik direktorja Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor. Skupina pohodni-kov tretje življenjske univerze Zreli vedež Ptuj je 2. januarja organizirala prvi spominski pohod po Potrčevi in Murkovi poti. Staro pošto bodo v dveh mesecih porušili, na njenem mestu bodo zgradili mino-ritsko cerkev z baročno fasado.
Na kolegiju županov Spodnjega Podravja in Prlekije so ponovno razpravljali o usodi nekdanje počitniške kolonije občine Ptuj v Bi-ogradu na morju. Obnovo podpirajo, vprašanje pa je, od kod bodo vzeli denar.
Velik problem je tudi odlaganje odpadkov, rok za zaprtje deponije v Brstju se nezadržno približuje. Kot vse kaže, bo nova deponija v Gaj-kah. Ne bo pa sežigalnice v Kidričevem, občani so bili odločno proti. Ob Puhovi ulici v industrijski coni Ptuja so odprli sodobno odkupno postajo surovih kož. Stare in dotrajane hiše na Potrčevi 15-17 ni več; na njenem mestu bo zrasel nov po-slovni-stanovanjski objekt zasebnega investitorja Janka Gabrovca.
Most za pešce je odprl novo poglavje v razvoju Ptuja v okviru priprave celovitega zazidalnega načrta za desni breg Drave. V dolgoročnem planu MO Ptuj je namreč to območje namenjeno razvoju zdraviliškega turizma, umestitvi turističnih objektov in veliki mestni dvorani z javnimi parkirišči, katere gradnja občane najbolj zanima. Nova rav-
nateljica Knjižnice Ivana Potrča Ptuj je postala Tjaša Mrgole Jukič. Za gradnjo večnamenske dvorane v Juršincih bodo letos namenili 100 milijonov tolarjev proračunskega denarja. Prvič se v projekt Kuren-tovanja vključujejo javna dela s 16 udeleženci, ki bodo šivali pustna oblačila in izdelovali pustne okraske. Novi vodja Okrožnega državnega tožilstva v Ptuju je postal Franc Legar. Dosedanji vodja Marjan Glavar zaradi domnevne vpletenosti v korupcijsko afero ostaja v priporu.
Župani 19 občin na območjih upravnih enot Ptuj in Lenart odločno zahtevajo, da se zakon o skladnejšem regionalnem razvoju dosledno uresničuje, sicer bodo sprožili ustavni spor. Država si ga razlaga po svoje, to pa pomeni manj denarja za Podravje, le 3,8 milijarde tolarjev od skupno 40 milijard razvojne pomoči. Ob upoštevanju zakona, torej delitvi statistične regije Pod-ravje na dva dela, pa bi na to območje prišlo 4 milijarde tolarjev več. Brstjani so postavili številne pogoje za baliranje odpadkov in začasno odlaganje odpadkov do konca leta 2002 pri njih, tudi še odškodnine do konca leta 2007.
Ptujsko gledališče je na 10., jubilejnih dnevih komedije v Celju doseglo izjemen uspeh: Marjetka, str. 89, je prejela nagrado za najboljšo komedijo, nagrado za žlahtno komedijo je prejel njen režiser Samo M. Strelec, igralec Gojmir Lešnjak pa si je za vlogo režiserja v Marjetki prislužil naziv žlahtnega komedijanta. V Ulici Viktorina Ptu-
Foto: Črtomir Goznik
Staro pošto so porušili na kalsičen način.
Na 32. seji so ptujski svetniki potrdili morebitni investicijski projekt za Gajke, regijski center za ravnanje z odpadki, ki bo služil potrebam 15 občin in se nahaja v neposredni bližini sedanjega centra za odlaganje odpadkov. V prvi fazi bo njegova ureditev stala 2,6 mili' jarde tolarjev, od tega odpade ena milijarda tolarjev za investicije na področju komunalne infrastrukture, ki so jih za „potrditev" lokacije
r—1_ zahtevali okoliški prebivalci. ^ *-g
jskega so odprli lokal za mlade, ki je skupna naložba Kluba ptujskih študentov in Kultuma, d. o. o. Ptujski taksisti so čez noč ostali brez parkirnih mest na ptujski avtobusni postaji. Perutnina Ptuj je prejela zlato odličje za poslovno odličnost, kakovost in komuniciranje Mednarodnega inštituta za spodbujanje odličnosti (BID). Predvidena gradnja obvoznice in avtoceste v Lenartu dvigujeta pritisk občanom.
Plastdispenser prodal že več kot 286 milijonov Pez figuric
Za samostojno občino se ogrevajo tudi pri Svetem Tomažu, kjer so na pragu tretjega tisočletja še vedno brez vodovoda. V bivši prodajalni Kekec na Ormoški cesti so odprli drugo lekarniško enoto JZ Lekarne Ptuj. Ormoška lepotica in manekenka Natja Borak je postala prva spremljevalka in mis fotogeničnosti na tekmovanju Miss Universe 2001 Slovenije. Ormoški Plastdispenser je doslej prodal že več kot 268 milijonov Pez figuric. Nova turistična
organizacija bo s svojo dejavnostjo pokrivala le MO Ptuj. Izšel je javni razpis za grajsko restavracijo, vprašanje pa je, ali bo najnovejši razpis prinesel želeno rešitev za to dolgoletno ptujsko turistično sramoto. Ptujsko turistično društvo je že drugič organiziralo pleskanje oz. obnovo starih vrat. Skupaj z Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor so jih za obnovo pripravili 20, starih nad 100 let. Že štiri leta si v največji ptujski MČ Ljudski vrt prizadevajo za ureditev kotalka-lišča, za katerega tudi zbirajo denar. Občina Destrnik je bogatejša za kabelski sistem in prvi kilometer kanalizacije. Na letališču v Moškanj-cih je potekal velik letalski miting v počastitev dneva letalcev Slovenije v spomin na prvega letalca Slovenije Edvarda Rusjana. Zdravstvena cona na Potrčevi se krepi, odprli so nove ambulante zdravstvenega doma. Zasebni zdravniki z območja UE Ptuj so ustanovili zdravniško zadrugo. Na enem največjih evropskih zborovskih tekmovanj v Olomoucu na Češkem so si člani moškega komornega zbora iz Ptuja pod vodstvom
Franca Lačna pripeli zlato medaljo, to je njihov doslej največji uspeh. Izjemen uspeh je dosegel tudi otroški pevski zbor OŠ Gorišnica pod vodstvom Slavice Cvitanič, ki je prav tako osvojil zlato medaljo. Območna obrtna zbornica Ptuj je ob 30-le-tnici povabila na razstavo drobnega gospodarstva. Ptuj uvaja mestnega redarja, da bi skupaj s policijo lažje obvladovali vse pojave vandalizma. V Cirkovcah bodo obnovili 102 leti staro šolo. Mladinski hotel in CID še vedno nista odprta, ker država ne izpolnjuje svojih obljub.
Tekaški klub Maraton je bo 10. obletnici razglasitve samostojne Republike Slovenije organiziral že 10. tek ob mejah Slovenije. 29. junija so položili temeljni kamen za novo minoritsko cerkev. To je bil dogodek za samostan in mesto. V občini Benedikt so ponosni na obnovljene slatinske vrelce. Ptuj je dobil drugo protokolarno vino, po renskem rizlingu iz mestnega vinograda še modro kavčino, pridelano iz trte na dvorišču gradu.
Temeljni kamen za novo grajensko šolo
Letno kopališče v Kidričem ostaja zaprta sramota za občino in Ta-lum. Novi trg naj bi postal center Ptuja, tudi s pomočjo načrtovane investicije v novi Volan. V Grajeni so 26. julija položili temeljni kamen za novo šolo. 32. festival domače-za-bavne glasbe na Mestnem trgu je bil za obiskovalce brezplačen. Dvakrat so slavili Ptujskih 5. Na izboru za mis Štajerske je prvič zmagala Ptu-jčanka, in sicer Mihaela Kukovec, kasnejša prva spremljevalka mis Slovenije 2001 Rebeke Dremelj.
V Ptuju dobesedno vre, saj naj bi zaradi predvidene gradnje 40 varovanih stanovanj podrli edine ptujske jasli. V Talumu uspešno gradijo novo elektrolizo, vredno 106 milijonov ameriških dolarjev. Ptujska trgovska firma Teve je prva trgovska
firma v Sloveniji z okoljskim certifikatom. Ptujska živinska klavnica ima novega lastnika, podjetje Žermes iz Podlehnika. Občina Majšperk bo za gradnjo župnišča prispevala 40 milijonov tolarjev. Osmega septembra je na dvorišču občinske stavbe v Markovcih potekal prvi tržni dan z 21 kmečkimi gospodinjstvi. Obogatili so ga z odprtjem vrtca, podelitvijo priznanj za najboljše kmetije ter urejene domove in poslovne objekte, z odprtjem asfaltirane občinske ceste Nova vas-Bukovci ter športnega parka v Novi vasi. V Zavrču obnavljajo Slomškov dom. Haloško žveglo so izbrali za turistični spominek Slovenije v letu 2001. Dekleta iz Hajdoš so že drugič osvojila zlato na gasilski olimpijadi. V Drava centru so ptujski zasebni zdravniki odprli nov medicinski center s kompletnimi medicinskimi storitvami za odrasle na enem mestu. V Leskov-cu se je pričela dolgo pričakovana gradnja prve faze osnovne šole - telovadnice in nekaj učilnic. Trgovsko podjetje Emona Merkur Ptuj je v hudih težavah, občasno vrata zapira tudi Tekstilna hiša v Murkovi; upajo, da bo sanacija uspešna. Ptuj in Burghausen sta podpisala listino o sodelovanju. V ptujski bolnišnici so z lastnimi sredstvi pričeli gradnjo nove dialize in fizioterapije. Merca-tor SVS, največja odvisna družba v lasti poslovnega sistema Mercator, je pridobil certifikat kakovosti ISO 9001.
Leto 2001 je bilo v družbi Radi-o-Tednik Ptuj leto investicij. V ureditev delovnih prostorov in novo opremo je bilo vloženih okrog 15 milijonov tolarjev. Radio Ptuj od sredine letošnjega leta oddaja na treh frekvencah: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz. Po najnovejših raziskavah je med 10 najbolj poslušanimi radii v Sloveniji. Javna zabavnoglasbena oddaja Radia Ptuj Peta noč gostitelja in voditelja Marjana Nahberger-ja je prvič potekala na odru.
Pripravila: MG
me in priimek
Glasujem za
Naslov
14 Štajerski
Ljudje in dogodki
petek • 2. marca 2018
Kaj bomo danes jedli
TOREK
pasta z domačo klobaso, havajske rože
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
SREDA	ČETRTEK	PETEK	SOBOTA	NEDELJA	PONEDELJEK
prežganka, mesna čufti v paradižnikovi zelenjavna juha, čebulna juha, teste-	goveja juha z rezanci, juha, kuhana
pita s svežim zeljem, omaki, pire krompir, ocvrt sir, krompirjeva nine s šampinjoni,	pečen piščanec, govedina, špinača,
rdeča pesa, skutni radič, sadje	solata, jabolčna pita tuno in smetano, zelj-	mlinci, motovilec, pražen krompir,
zavite	na solata, pohorska	haloška gibanica kvašeni flancati
omleta
Sestavine: 3 jajca, 4 dl kisle smetane, 200 g naribane mocarele, 300 g mletega mesa, 1 čebula, 2 stroka česna, 1/2 zeljne glave, 0,5 dl sojine omake, 1 žlica paradižnikove mezge, sol in poper, 1 paket vlečenega testa (listi).
Nasekljano čebulo prepražimo na olju, dodamo strt česen, minuto za tem pa še mleto meso. Pražimo, dodamo mezgo, sojino omako, sol in poper po okusu. Na koncu vmešamo na tanko narezano sveže zelje. Pekač premažemo z maslom, po njem razporedimo 3 plasti vlečenega testa in poškropimo z malce olja. Zmešamo kislo smetano in jajca ter je četrtino prelijemo po testu. Razporedimo polovico mletega mesa in zelja in posujemo s tretjino naribanega sira. Pokrijemo z 2 listoma vlečenega testa, poškropimo z oljem, prelijemo z drugo četrtino smetane in jajc, sledi druga polovica mesa z zeljem in druga tretjina sira. Spet damo dve plasti testa, olje ter preostanek sira in zmesi jajc in smetane. Pečemo pri 200 stopinjah približno 40 minut; temperaturo po 25 minutah zmanjšamo na 160 stopinj.
Sestavine: testo: 750 g moke, 40 svežega kvasa, malo mlačnega mleka, 3-4 jajca, 200 g sladkorja; nadev: 250 g margarine, 250 g sladkorja; preliv: 2 dl mleka, 1 vanilijin sladkor, 1-2 žlici ruma (za aromo).
Iz moke, kvasa, jajc, sladkorja in mleka zamesimo kvašeno testo ter ga pustimo, da vzhaja (30-45 minut). Vzhajanega razvaljamo na pomokani površini na debelino približno 4-5 mm. Razvaljano testo tanko premažemo z nadevom, ki ga naredimo tako, da penasto umešamo zmehčano margarino in sladkor. Premazano testo zvijemo kot rulado ter narežemo na kolobarje širine približnio 2 cm. Kolobarčke polagamo v pekač, obložen s peki papirjem. Med rožicami naj bo dober centimeter prostora, ker se razlezejo. Pred pečenjem jih lahko pustimo še enkrat vzhajati (pribl.30 minut), lahko pa jih takoj postavimo v pečico, ogreto na 175-180 stopinj. Pečemo jih, dokler ne dobijo svetlo rumene barve. Takrat vzamemo pekač iz pečice in jih prelijemo s prelivom, ki ga pripravimo iz 2 dl mleka, vanilijinega sladkorja in žlice ali dveh ruma - po okusu in želji (na vsako rožico zlijemo 2 žlici preliva). Postavimo nazaj v pečico in pečemo, dokler rožice ne dobijo zlato rumene barve.
Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
Mraz je popustil, zima pa še traja
Malo smo že pozabili, kako je videti prava zima a ne? Tudi naše snežne službe se niso najbolje znašle pri čiščenju cest v takem mrazu, kaj šele rastline. Upam, da ste jih v rastlinjakih dovolj dobro »pokrili«, da so preživele teh nekaj polarnih dni.
Kljub temu da je zunaj še vedno kar prava zima, pa na toplem že dolgo rastejo sadike nekaterih vrtnin. Mnogi boste že pikirali. Zato si poglejmo nekaj pomembnih dejstev.
Nekaj o pikiranju
Mnogi menijo, da lahko piki-ranje izpustijo, pikirajo samo še paradižnik, papriko in jajčevec. Zato bi vam rada povedala, da je pikiranje potrebno in uporabno pri vseh vrtninah in cvetlicah, ki to prenašajo. Kakšna pa je korist, se boste vprašali. Če pikiramo, se razvije veliko širši, gostejši splet manjših korenin, saj s pi-kiranjem nekoliko ustavimo rast glavne korenine. Tako dobimo večji volumen koreninskega sistema, na katerem je kasneje več koreninskih laskov, s tem pa več hrane in vode za rastlino. Zato priporočam pikiranje sadik vseh rastlin, ki jih lahko sicer presajamo tudi brez koreninske grude. Plodovke, paradižnik, papriko in njene sorodnike, pa tudi jajčevec pa zagotovo pikirajte. Posadite jih globlje, kakor so rasle prej, vse do kličnih listov. Ne bojte se, da
bo kaj narobe. Na steblu, ko ga boste potisnili v zemljo, se bodo namreč razvile še dodatne korenine. S tem bo koreninski sistem dvakrat globlji.
Solato, kapusnice, in predvsem gomoljno zeleno pa ne pikirati globlje, saj lahko povzročite gnitje in propadanje korenin in pred-
vsem rozet, zelena pa ne naredi lepega gomolja.
Še eno dejstvo o pikiranju, ki ga mnogi zanemarjajo in ne jemljejo povsem resno. Pikiramo takoj, ko se klični listi postavijo v vodoraven položaj, in do trenutka, ko opazimo prve prave liste. Takrat bo učinek pikiranje
najbolj pozitiven. Kasneje rastline že delajo liste, ustvarijo si tudi tak encimski sistem, ki bolj pospešuje rast listov kakor pa razrast korenin. S tem, ko jo pozno prisilimo k temu, da ustvarijo korenine, njihov ritem rasti porušimo. Pri paradižniku in papriki lahko celo povzročimo, da se prvi
Foto: Miša Pušenjak
cvetovi razvijejo kasneje ali pa, če smo še poznejši, celo propadejo. Zato pikirajte pravočasno.
Kaj že sejemo
Če želite, lahko zdaj posejete za sadike že veliko vrtnin. Mudi se že s setvijo čilijev in feferonov, pa tudi jajčevca. Tudi papriko le posejte, saj potrebuje veliko dalj časa, kakor paradižnik. Tudi prve paradižnike že lahko posejete; jaz bi sicer počakala še kakšen teden, če bodo potem sadike presajene na prosto. Poleg teh klasičnih vrtnin za sadike (razhudniki) pa zdaj posejte še zgodnje kapus-nice. Vsi, ki imate radi brokoli in cvetačo in imate možnosti za vzgojo sadik, zdaj je primeren čas za setev za sadike. Seveda pa bodo te sadike potrebovale ali rastlinjak ali pa, če bo treba, tunele ali prekrivanje. Do -5 oC mraza pa mlade rastline prenesejo. Na prosto jih boste sadili namreč okoli 1. aprila.
Še vedno sejemo tudi solate, predvsem mehkolistne sorte, ki potem vročine ne prenašajo dobro. Med krhkolistnimi sortami posejte ledo ali bistro ali
braziljanko. To so spomladanske sorte. Gentila in ameriška rjavka pa delata tako zdaj kakor v vročem poletju. Videla sem, da se v trgovinah dobi tudi seme stebel-ne solate. Tisti, ki imate radi in delate različne presne sokove, za vas je idealna. Pa tudi ljubitelji kitajske in azijske hrane ter kuhanja v voku si jo posejte. Pri njej je namreč užitno steblo, seveda pa obiramo tudi liste.
Glede na dokaj neprijazno vreme in mokro zemljo se bo setev graha in boba na prostem zakasnila. V rastlinjak ju pa seveda že sejemo. Lahko pa si vzgojite tudi sadike teh dveh vrtnin. V lončke premera 3-4 cm posejte dve (bob) do tri (grah) zrna izbrane stročnice. Ko bodo korenine prerasle grudo, bo tudi zemlja na vrtu zunaj že pripravljena nanje.
Tudi blitvo, francosko špinačo, jagodno špinačo, motovilec in navadno špinačo že lahko sejete za sadike (kar je bolj priporočljivo).
Vse setve naj bodo do vznika na toplem, ne jih dajati v rastlinjak, kjer bo podnevi pretoplo, ponoči pa prehladno. Ko pa opazite prva znamenja kaljenja, naj gredo v rastlinjak. Izjema je le solata, ki jo dajte na svetlo tri do pet dni po setvi. Zelo hitro namreč dobi podaljšano steblo, s tem pa lahko nastanejo težave že pri vzgoji sadik, pa tudi kasneje na vrtu ali v rastlinjaku. Pa še zadnje opozorilo: sadik solate in kapusnic ne vzgajamo na okenskih policah, tam je zanje premalo svetlobe.
torek • 6. marca 2018
Za kratek čas
Štajerski	15
Vidi se...
... da neki tuji trgovec, ki nam želi prodati svojo hrano, očitno ne ve, v katero državo je prišel. Da bi se slovenskim kupcem bolj prikupil, jim je pripravil domača živila - loj-trco domačih. In na lojtrci nam ponuja »peanut butter tasty ice cream« in »crunchy almond butter - all natural nut butter«. Čisto v skladu s sodobnimi trendi. Kako pa naj se slovenski izdelek drugače imenuje, če pa smo tra(m)pasti ameriški podrepniki!
Govori se...
... da je neki naš kolega ob kompliciranih zadevah rad citiral južnobalkanski rek: »Jebe ludzbunjenoga.« Na to smopo-mislili, ko smo brali pojasnila, zakaj še ni ptujskega urgentne-ga centra, saj si vroč kostanj odgovornosti po vrsti podajajo državna ministrstva: za delo, za finance, za javno upravo in za zdravje. Kdo je tu lud, zaradi varstva osebnih podatkov ne bomo zapisali, zbunjeni pa smo mi, ker nam nič ni jasno...
... da se da s statistiko marsikaj dokazati, samo malo po
LOJTRCADOMACIH.SI
O
Prireditvenik
HAND! &W®. WlüUWM
CRUNCHY
AIMGNMI^
MMMUÍ
svoje je treba interpretirati številke. Ste na primer vedeli, da so nealkoholiki na ptujskih cestah dosti nevarnejši kot alkoholiki? Lani so trezneži povzročili več kot 93 odstotkov vseh prometnih nesreč, tisti »ta veseli« pa le 6,1 odstotka.
... da so očitki markovskemu županu, da je (pre)pozno objavil razpis za organiziranje letošnjega fašenka, zelo zlonamerni. Kajti razpisal ga je že pred prireditvijo. 1 (en) dan
prej! Veste, kaj vse se da narediti v 24 urah!
... da to, da država ni v prihodnjih letih zagotovila niti evra za novo ormoško-ptu-jsko cesto, sploh ni naključje. Nekaj je treba pustiti kandidatom za državne volitve, da bodo lahko obljubili ljubim volivcem. In glede na to, da se Slovenci v zadnjem času navdušujemo nad kandidatom, za katerega sploh ne vemo, kaj bi rad in kdo bi to skupaj
z njim rad počel, bo tudi tovrstna cestna obljuba šla skozi brez problema.
... da je državna protikorup-cijska komisija spet opozorila, kako si farmacevti iz javnega denarja neupravičeno polnijo svoje žepe. In kaj se je zgodilo? To, kar se v primerih zlorabe na področju našega zdravja redno dogaja: NIČ. V zasebne žepe pa iz zdravstvene blagajne še naprej veselo pritekajo evri.
Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
			7			8		
		2		5				4
	8		3			7	1	
6		7			8			
	1						9	
			4			5		1
	9	4			3		5	
8				9		1		
		6			2			
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	¥¥	©©	€€€	QQQ
Bik	¥¥¥	©©	€	QQ
Dvojčka	¥¥¥	©	€€€	Q
Rak	¥¥	©©©	€	QQQ
Lev	¥	©©	€€€	QQ
Devica	¥¥¥	©	€€	QQQ
Tehtnica	¥¥	©©©	€€€	Q
Škorpijon	¥¥	©©©	€	QQQ
Strelec	¥	©	€€	QQQ
Kozorog	¥¥	©©	€€	OOO
Vodnar	¥¥	©©©	€€€	O
Ribi	¥¥¥	©©		OOO
Velja za teden od 6. do 12 1 znak - slabo, 2 znaka -
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
. marca 2018 dobro, 3 znaki - odlično
Torek, 6. marec
17:00 Lenart, Dom kulture, predstava za otroke Moja luna
18:00 Ptuj, Krščanska adventistična cerkev, Belšakova 71, predavanje Ženske zaupno, Kako vidim sebe, predava Mila Saftič
18:00 Ptuj, Super mesto Mercator center, Zlati kotiček, odprtje likovne razstave udeležencev likovno-literarne kolonije Malek 2017
19:30 Ptuj, Mestno gledališče, predstava Štefka Valentin, za izven v počastitev dneva žena
Sreda, 7. marec
17:00 Zgornja Ložnica, Telovadnica PŠ, Območno srečanje
otroških folklornih skupin 18:00 Cirkulane, športna dvorana OŠ: Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo 18:00 Slovenska Bistrica, galerija Grad, odprtje razstave Dva svetova, eno srce, iranske akademske slikarke Azite Hedayati
18:00 Ptuj, krščanska adventistična cerkev, Belšakova 71, predavanje Ženske zaupno, Kako vidim druge?, predava Mila Saftič 18:00 Zavod BodiDobro, Rajšpova ulica 14, 2250 Ptuj,
Predavanje: Koloidno srebro - miti in resnice, vstop je prost
Četrtek, 8. marec
10:00 Ptuj, Špajza modrosti: Družabna ustvarjalnica z OE
VDC Dornava, izdelava broš 11:00 Slovenska Bistrica, Slomškov kulturni dom: Festival vizije, območno srečanje mladinskih gledaliških skupin, predstava Košček iluzije, gledališke skupine Poezija čaja
12:00 Podlehnik, večnamenski kulturno-turistični center, redni
letni občni zbor DU Podlehnik 16:30 Ptuj, OŠ Ljudski vrt, dan OŠ Ljudski vrt, potopisni večer
Čarobna Šrilanka in ogled razstave Bil je stol 18:00 Ormož, Dom kulture, komedija Vaška Venera 19:00 Ptuj, dominikanski samostan, tradicionalni dobrodelni koncert ob dnevu žena
Petek, 9. marec
17:00 Vitomarci, večnamenska dvorana, predavanje Kaj je
biodinamično vrtnarjenje in kmetovanje 17:00 Ptuj, OŠ Ljudski vrt, Osrednja prireditev ob prazniku
OŠ Ljudski vrt, Kulturni dan 60 korakov naše šole 19:00 Majšperk, Breg, Picerija Špajza, Občni zbor UD Ustvarjalec Majšperk
Mestni kino Ptuj
Torek, 6. marec: 19:00 Teden z oskarjevci: Trije plakati pred mestom; 21:00 Teden z oskarjevci: Fantomska nit.
Sreda, 7. marec: 19.00 Teden z oskarjevci: Najtemnejša ura; 21:00 Teden z oskarjevci: Pokliči me po svojem imenu.
Četrtek, 8. marec: 19:00 Teden z oskarjevci/Dan žena: Lady Bird; 21:00 Teden z oskarjevci: Zamolčani dokumenti.
Petek, 9. marec: 17:00 Teden z oskarjevci: Mali šef; 19:00 Teden z oskarjevci: Najtemnejša ura; 21:00 Teden z oskarjevci: Fantomska nit.
Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji?
^ «V,. • ^ ■ - • ■-.'i {¿mm		
		f
Foto: ČG
Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago.
Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radi-o-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 12. marca. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kuponč-kom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si.
Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika lepe knjižne nagrade. Podarjajo Založba Učila. Zdaj pa veselo na delo.
Srečni izžrebanec Tednikove nagradne razrezanke je:
Tilen Čuček, Žabjak 13 G, 2250 Ptuj.
Knjižno nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke!
Qelix
UČILA
1G Štajerski
Križemkražem
torek • 6. marca 2018
MSDIñ¡24
Natka dopust izkoristila še za poroko
Potreba po izganjalcih seje povečala za trikrat
Na Filipinih je dahnila večni da Potrebujejo več izganjalcev hudiča
Ustanoviteljica, menedžerka in članica nekdanje popularne slovenske glasbene skupine Power Dancers ter lastnica plesne šole je dolgoletnemu partnerju, članu skupine Kingston Zvonetu Tomcu, s katerim ima tudi dva sinova Nika in Luko, obljubila večno zvestobo.
Za vstop v zakonski jarem pa se ni odločila v Sloveniji, ampak na drugem koncu sveta, na Filipinih. Natka in Zvone sta se poročila na otoku Boracay, v katerega se je plesna pedagoginja in koreografinja zaljubila med lanskim družinskim pobegom v tople kraje. Veselemu dogodku so poleg sinov prisostvovali tudi njuni
prijatelji z družinami. Natka je večni da dahnila v prelepi beli čipkasti obleki z odprtim hrbtom, Zvone pa je v zakonski jarem stopil oblečen v belo srajco z metuljčkom v peščeni barvi ter v hlačah in telovniku v enaki barvi. Večno zvestobo sta si obljubila na plaži, skupinsko fotografijo tik po veselem dogodku pa je Natka delila
Foto: osebni arhiv
s svojimi prijatelji na facebooku. Pod objavo je zapisala: »Naredila sva to!«
Nevesta se je za poročno slavje preobleka v krajšo oprijeto rožas-to obleko, ženin pa se je odločil za manj »radikalno« potezo, saj si je samo slekel telovnik in razpel srajco.
T.P.
Vatikan bo organiziral poseben tečaj za nove eksorciste, saj se je v Italiji potreba po izganjalcih hudiča v zadnjih nekaj letih povečala za kar trikrat.
Toda vse manj mladih duhovnikov se zanima za skrivnosti izganjanja hudiča, v Italiji imajo tako registriranih približno 240 eksorcistov. Sicilski duhovnik in šolan eksorcist Benigno Palilla je prejšnji teden za Radio Vatikan dejal, da v Italiji letno v kar 500.000 primerih zaprosijo za izganjanje hudiča. Po njegovi oceni je to tudi posledica tega, da se vse več ljudi za pomoč zateka k prerokovalcem prihodnosti.
Obsedenost
Takšne prakse pa »odprejo pot hudiču in obsedenosti«, navaja duhovnika italijanska izdaja portala The Local. Pri tem je sicer priznal, da v veliki večini primerov ljudi ni obsedel hudič, ampak gre predvsem za duhovne ali psihološke težave. Oktobra lani je organizacija Codacons objavila raziskavo o navadah italijanskih potrošnikov, iz katere je razvidno, da kar 13 milijonov Italijanov redno
Foto: Media24
obiskuje astrologe in različne pre-rokovalce. Leta 2001 jih je bilo še okoli tri milijone. V drugi raziskavi iz leta 2014 so sicer izpostavili, da je eden glavnih razlogov, zakaj se ljudje zatečejo k tovrstni pomoči, izguba službe. Palilla, ki bo vodil poseben tečaj, je pojasnil, da bodo
duhovnike izobraževali tudi različni strokovnjaki s področja sekt in satanizma. Vatikan je leta 2014 podprl Mednarodno združenje ek-sorcistov, ki ima okoli 400 članov z vsega sveta, od tega jih je okoli 240 Italijanov.
U.K.
H
delavka
za statvami
b02je-potnik
nemška znamka Športnih copat
zmečkan krompir z dodatkom masla
edvard rusjan
vdolbina, ki jo naredi voda, razjeda
avtor: marko drešček
poljsko-
ruski matematik (lazar)
LEON ŠTUKELI
slikar samouk
"nasa glasbena skupina
roger vadim
OZNAKA SPLITA
nas smuč. skakalec (primož)
SLIKAR VAN DERNEER
dirkanje z motorji po kr02ni progi
gladkost cestišča v zimskem času
mornar, ki določa p0l02aj ladje
SL. FILOZOF (ANDREJ)
ameriška igralka arden
IZREK, AFORIZEM
zidak iz malte in (laken, susen na zraku
izvrtana luknja
ruska 2gana pijača
kaveljček, privezan nalaks
nasad TRTE
RIMSKA BOGINJA JUTRANJE ZARJE
karambol
mesto na severu bosne ob hrvaški meji
južnoam. travnata pokrajina
majhen dirkalnik
prevleka
za prešito odejo
oznaka ukrajine
natrganje sklepnih vezi
indonez. otok ob sumatri
am. igralec (kevin)
francoski zgodovinar religue, pisatelj (ernest)
nik zupančič
našfar-makolog (mladen)
škotski polarni raziskovalec (john)
andrej hofer
afriška gozdna 2irafa
risto savin
lesen drobec, trska
KLINE, Kevin - ameriški filmski igralec, Poletne noči, LJUSTERNIK, Lazar - poljsko - ruski matematik, LLANO - rahlo valovita travna planjava v subtropskih delih Amerike, LOTI, Pierre - francoski pisatelj, Islandski ribič
Zaslužek na Instagramu
Takšno bogastvo zasluži Severina z eno objavo
V srbskih medijih je završalo. Revija Hit seje namreč dokopala do informacije, kije vzbudila nemalo zanimanja. Koliko zasluži Severina z objavami na svojem Instagram profilu?
Foto: Instagram
cena povzpela do 5.000 evrov. To je zelo visok znesek, ki ga zasluži v zgolj nekaj minutah. Poleg tega objavljene fotografije delijo tudi strani, ki jih upravljajo oboževalci, kar vodi v še dodatno reklamo,'' pojasnjujejo pri srbski reviji Hit.
V.M.
Zanimanje je zlasti veliko med navadnimi smrtniki, ki tako visokega zneska ne dosežejo niti z večmesečnim delom. A nekateri elitni vplivne-ži, med katere sodi tudi hrvaška pevka Severina, lahko z zgolj eno objavo zaslužijo znesek, ob katerem se vam bo zavrtelo pred očmi. Če slednje pomnožimo z več mesečnimi objavami, hitro ugotovimo, da se na spletni platformi ustvarja pravo bogastvo.
Koliko torej zasluži balkanska kraljica družabnih omrežij?
"Severina ima dobro ceno na In-stagramu, ker je slavna po celi bivši Jugoslaviji. Poleg tega, da dobiva brezplačna oblačila, nakit, torbe in ročne ure, ji podjetja za posamezno objavo namenijo tudi finančno plačilo. Ko je bilo tovrstno spletno reklamiranje še v povojih, je zaslužila po 1.000 evrov na objavo, sedaj se je ta
KOLOFON
Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj
Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič
Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Eva Milošič, Monika Levanič
Fotoreporter: Črtomir Goznik
Lektorica: Lea Skok Vaupotič
Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič
Grafični oblikovalec: Daniel Rižner
Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16
Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d.
E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si
Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Mojca Vtič (02) 749-34-30, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Megamarketing, d.o.o.: (02) 749 34 27 Internet: www.radio-tednik.si, www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek.
Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 107,85 EUR, v petek 112,25 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo.
Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a-členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
3 B 5
^Har'-V
Nogomet
Konec agonije, odšel na Poljsko
Stran 18
Rokomet
Sedma v vrsti na Hard-eku
Stran 18
Rokomet
Zmaga za samozavest in prednost v končnici
Stran 19
Rokomet
Pomembna zmaga za sredino lestvice
Stran 19
Tenis
Izjemno naporno, a tudi izjemno uspešno
Stran 20
Strelstvo
Venta zamudil lepo priložnost za finale
Stran 20
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
iPoiluiajh nai na ífjítoumm íjibtuí
RADIOPTUJ
tut áptetec
www.radio-pluj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • Josip Zeba, Aluminij
Odličen igralec, obogaten z romunsko izkušnjo
Josip Zeba se je v zimskem prestopnem roku ponovno vrnil v Kidričevo, kjer je pred polletno avanturo v Romuniji že uspešno igral v sezoni 2016/17. Gre za izkušenega 27-letnega obrambnega igralca, ki za moštvo Oliverja Bogatinova zagotovo pomeni dodano vrednost. V ekipo vnaša zanesljivost, mirnost, čvrstost ...
To se je izkazalo že na prvih dveh srečanjih z Ankaranom in Mariborom, ko je bil standardni centralni branilec, ob njem sta igrala Denis Šme (v Ajdovščini) in Ilija Martinovič (v Mariboru). „Čestital bi svojim soigralcev za borbeno predstavo v Ljudskem vrtu. Tekma morda ni bila lepa za oko, predvsem z naše strani, a proti Maribora enostavno ne gre drugače. Poudaril pa bi, da je celotna ekipa odlično odigrala v obrambi, disciplinirano in čvrsto. V napadu pa ... Maribor ima velik ugled doma in tudi v Evropi, zato je proti takšni ekipi težko pričakovati kontinuirane napade, bolj gre za to, kaj lahko naredimo s protinapadi. Osvojena točka nam veliko pomeni predvsem v psihološkem smislu," je povedal Zeba.
Ljubitelji nogometa še pomnijo njegov zadetek proti Mariboru v lanski sezoni, ko je v Ljudskem vrtu zabil s peto. O tem ima Zeba svojo različico pripovedi: „Igra Maribora nam na neki način ustreza, čeprav ne znam razložiti vzroka. Seveda ne v napadalnem smislu, bolj v smislu branjenja. Sicer smo lani imeli prebliske tudi v napadu, tudi tisti moj zadetek je bil takšen: še danes ne vem, kako je žoga prišla do mene in kako sem jo spravil v mrežo. Potem me je samo zajel val čustev, stekel sem in verjetno je to bil najhitrejši tek v moji karieri (smeh)."
Dragocena romunska
• I v •
izkušnja
Zaradi dobrih predstav je prišla priložnost prestopa v tujino, odšel si v Romunijo: „Odločitev je bila res odhod v tujino, ali pa je bila prava, težko pritrdim. Vsekakor je bila to zame dragocena izkušnja, saj je romunska liga kakovostna, igra se dober nogomet. Glede samih klubov pa je finančna situacija težka, zato je več nereda pri izplačilih."
Začetek je bil sicer dober, bil si član začetne enajsterice. „J a, začetek je bil obetaven, a so se pozneje začele majhne težavice. Prišlo je tudi do zamenjave trenerja, vsak trener pa ima svoje videnje glede igre in taktičnih za-
Dinamo je Dinamo, Maribor pa zbira lovorike
V	prejšnji številki Štajerskega tednika mi je Matija Kovačič dejal, da na Hrvaškem navija za Dinamo. Za koga navijaš ti? „Za Osijek, saj sem iz tistega dela Hrvaške in sem v mlajših kategorijah tudi igral zanj. Želel bi si, da Osijek postane konkurenčen najboljšim in da naredi odmeven rezultat, a Dinamo je Dinamo, to je na Hrvaškem in tudi širše v tem delu Evrope prava nogometna institucija," je dejal 27-letnik.
V	Sloveniji izstopata Maribor in Olimpija. „Gre za različna kluba z različnimi filozofijami. Maribor sploh težko pojasnim: vsi mislijo, da lahko igrajo proti njim, a oni enostavno zmagujejo in pobirajo lovorike. Mi smo jim npr. lani odvzeli kar nekaj točk, a na koncu so se sprehodili do naslova prvakov. Gre za zelo strpno ekipo, ki zna kaznovati vsako napako tekmecev.
Olimpija je drugačen klub, sam osebno proti njim igram veliko težje, a ne znam pojasniti zakaj. Igrajo napadalnejši nogomet, a pri tem delajo več napak, to je mogoče ena od razlik. Sta pa oba kluba za slovenske razmere pred vsemi, težko bi se odločil, komu bi letos podelil vlogo favorita."
misli. Za vsakega športnika je to težko, res je treba ohraniti mentalno trdnost. Vsekakor je bila to zame odlična šola in v bodoče bom že vedel, kako je treba reagirati. Če bi še kdaj odšel v tujino, se bom vsekakor prej natančneje pozanimal o klubu, v katerega bi šel. Nogomet je velik biznis, zato so interesi različni, prihaja do menjave uprav, igralcev . Težko se je znajti v vsem tem. Včasih te samo kakšna malenkost deli od tega, da bi ti uspelo skleniti dobro pogodbo, velik met, a že v naslednjem trenutku se lahko to razblini. Vsi znajo igrati nogomet, obstaja res ogromno število dobrih igralcev, zato je še posebej pomembno ohraniti psihološko trdnost. In trdo delati na treningih, druge možnosti za uspeh ni."
„Poznam pričakovanja"
Romunska avantura je bila kmalu zaključena, sledila je vrnitev v Aluminij. „Z vsemi dečki sem tudi po odhodu v Romunijo ostal v kontaktu, tudi s predsednikom kluba, s katerim imam zelo dober odnos. Vsi me cenijo, zato mi je
Namesto prvenstvene prijateljska tekma: Aluminij - Fužinar Ravne 3:2 (1:1)
STRELCI: za Aluminij Nunič, Tahiraj, Štor, za Fužinar Gajič, Poglajen.
ALUMINIJ (1. polčas): Kovačič, Ploj, Zeba, Martinovič, Jakšič, Petrovič, Vrbanec, Marinšek, Mensah, Nunič, Ivančič. Igrali so še (2. polčas): Janžekovič, Kepir, Zeba (Martinovič), Jurčevič, Pušnik, Tahiraj, Rogina, Makengo, Krajnc, Štor, Kidrič. Trener: Oliver Bogatinov
Nogometaši Aluminija so odpoved petkove tekme 1. lige proti Krškemu izkoristili za igranje prijateljske tekme; v soboto je bila njihov tekmec na igrišču z umetno travo ekipa Fužinarja, ki nastopa v 2. ligi. Srečanje se je končalo z minimalno zmago domače vrste.
JM
Foto: Drago Wernig / Ekipa
Josip Zeba (Aluminij, desno): „Prišel sem z enostavnim namenom, da storim najboljše zase in za klub. Poznam pričakovanja vseh, zavedam pa se tudi, kaj lahko sam prispevam k skupnim ciljem."
bilo lažje, takoj sem se vklopil. Prišel sem z enostavnim namenom, da storim najboljše zase in za klub. Poznam pričakovanja vseh, zavedam pa se tudi, kaj lahko sam prispevam k skupnim ciljem. Klub se iz leta v leto dviguje, to se jasno vidi tudi po samem videzu stadiona, po delu v mladinski šoli ... Aluminij je stabilen prvoligaš, želja v naslednjih letih pa je učvrstitev v sredini lestvice."
Na uvodnem srečanju si v centralni branilski vrsti igral s Šme-jem, v drugem pa z Martinovičem. „Z vsemi v ekipi se dobro razumem, tudi z omenjenima dvema. Vsi trdno delamo za to, da bi nas trener uvrstil v ekipo, in ne glede na to, da sta to moja konkurenta za mesto v ekipi, lahko o njiju rečem vse najboljše."
Kot branilec si v lanski sezoni v dresu Aluminija zabil zavidljivo število zadetkov, kar pet. Pri skoraj vseh ti je asistiral Matic Vrba-nec. „Jaz sem mu samo pomignil z roko, kje približno pričakujem žogo, in se je enostavno zgodilo. To je tudi velika mera sreče, saj tekmeci poznajo naše akcije. Zame ni toliko pomembno, ali jaz
dosegam zadetke, pomembno je, da jih dosega ekipa. Najboljše bi bilo, da jaz ne dam nobenega zadetka, ekipa pa ima tri ali štiri točke več.
Nogomet • 1. SNL
Lani sem bil res v dobri strelski formi, omenila sva že tisti zadetek v Mariboru, ko nisem točno vedel, kaj bi z žogo. Tudi na letošnjih pripravah sem zadeval, nato pa
sem npr. v Ajdovščini s pol metra zgrešil nekaj, kar je bilo praktično nemogoče zgrešiti. To je nogomet."
Jože Mohorič
20. krog zvečine prestavljen, v torek in sredo vendarle na igrišča?
Nogometaši v 1. ligi za zdaj nimajo sreče z vremenskimi razmerami, močno okrnjen je bil tudi 20. krog (prestavljene so bile tekme v Kidričevem, Velenju, Domžalah in Kranju). Odigrano je bilo zgolj eno srečanje, med Gorico in Olimpijo. Po boljši igri skozi praktično celotno srečanje so jo dobili Ljubljančani in s tem ob tekmi več prevzeli vodstvo na lestvici.
V vodstvu tekmovanja so že poiskali nove termine igranja preostalih tekem 20. kroga, vse bodo odigrane v aprilu.
Bo v sredo v Stožicah serijo zmag nadaljevala Olimpija, ali serijo remijev Aluminij?
Nov poskus igranja tekem bo v torek in sredo, ko je za prvoligaše na sporedu 21. krog. Nekatere napovedi glede vremena so obetavne, druge pač ne .
Nogometaše Aluminija čaka obračun z Olimpijo, ki je rezultatsko odlično začela drugi del sezone 2017/18, z dvema zmagama. Ljubljančani so tudi edini, ki so odigrali obe predvideni tekmi: doma so z zadetkom Alvesa v sodnikovem podaljšku ugnali Celjane, v soboto še Gorico. Ji lahko tretjo
1. SNL, 20. krog:					
Gorica - Olimpija 0:1 (0:0); strelec: 0:1 Oduwa (55.).					
Novi termini prestavljenih tekem:					
11. 4. ob 15.00: Triglav	' - Maribor				
12. 4. ob 15.00: Rudar	- Ankaran				
18. 4. ob 16.00: Domžale		- Celje			
25. 4. ob 17.00: Aluminij -		Krško			
1. OLIMPIJA	20	14 4	2	33:9	46
2. MARIBOR	19	13 5	1	32:11	44
3. DOMŽALE	18	9 4	5	33:16	31
4. RUDAR VELENJE	18	9 2	7	23:17	29
5. CELJE	19	6 6	7	23:26	24
6. GORICA	19	7 2	10	21:27	23
7. KRŠKO	18	5 4	9	24:34	19
8. ALUMINIJ	19	4 6	9	20:28	18
9. TRIGLAV KRANJ	19	3 5	11	16:34	14
10. ANKARAN HRVATINI	19	2 6	11	18:41	12
zaporedno zmago prepreči Aluminij?
Kidričani so tega vsekakor sposobni, nenazadnje so to pokazali v Ljudskem vrtu, kjer so proti visoko favoriziranemu Mariboru zdržali celotno tekmo brez prejetega zadetka. Obramba bo ključ do uspeha držala tudi tokrat . Trener Oliver Bogatinov je na dveh dosedanjih tekmah pokazal, da ekipo prilagaja glede na tip igre tekmecev, zato bo zanimivo videti, kako se bo odločil v sredo. Z letošnjimi okrepitvami je igralski kader lepo razširjen in osvežen, zato je morda to primeren trenutek, da prvič v tej sezoni prekriža-
jo račune Olimpiji. V obeh dosedanjih srečanjih v tej sezoni je bila namreč uspešnejša, v 3. krogu je v Stožicah slavila 4:0, v 12. krogu pa v Kidričevem 1:2. Vsekakor primeren trenutek za zasuk te krivulje navzgor .
JM
RAZPORED 21. KROGA, TOREK ob 14.00: Ankaran Hr-vatini - Domžale; OB 16.00: Maribor - Rudar Velenje; OB 18.00: Krško - Triglav Kranj; SREDA OB 16.00: Celje - Gorica; OB 18.00: Olimpija - Aluminij.
18 Štajerski
Šport
torek • 6. marca 2018
Nogomet • Žiga Škoflek
Nogomet • NK Drava
Konec agonije, odšel na Poljsko Test za »petico«
23-letni Žiga Škoflek je bil v zadnjih treh sezonah in pol eden najpomembnejših članov ekipe Aluminija, ki si je najprej priigrala napredovanje v 1. ligo, nato pa se v njej tudi obdržala. Pred
pripravami na spomladanski del sezone mu je uprava ponudila v podpis novo pogodbo (stara bi mu potekla konec junija letos), ki pa je ofenzivni vezist ni želel podpisati. Zato se je znašel na
Žiga Škoflek je na Poljskem podpisal pogodbo z ekipo Stal Mielec.
stranskem tiru, treniral je z mladinsko ekipo.
Agonije in statusa quo je sedaj konec, saj se je Žiga dogovoril za sodelovanje s poljsko drugoli-gaško ekipo Stal Mielec. Ta trenutno v 18-članski druščini zaseda 5. mesto, v izjemno izenačeni poljski 2. ligi pa po 19. odigranih krogih za vodilnim Chojniczankom (35 točk) zaostaja zgolj 4 točke. Drugi del sezone se bo začel konec tedna.
Mielec je mesto v južnem delu Poljske in šteje približno 60.000 prebivalcev. Stadion v mestu sprejme 5500 gledalcev.
Škoflek je v vseh tekmovanjih za Aluminij odigral več kot 100 tekem, pri čemer je dosegel 35 zadetkov. V letošnji sezoni je nastopil na 17 tekmah 1. lige in se dvakrat vpisal med strelce, v Pokalu Slovenije pa je na štirih tekmah dosegel tri zadetke.
JM
Rokomet • NLB liga
Sedma v vrsti na Hard-eku
Jeruzalem Ormož -Urbanscape Loka 29:25 (11:12)
JERUZALEM: M. Šulek, Balent (10 obramb); Čudič 8 (2), Krasnič, Niedorfer, Žuran 7 (1), T. Hebar 2, T. Šulek, Šoštarič, Ozmec, Ciglar, Mesaric 4, Vujovič 7, Rajšp, Cirar, M. Kavčič 1. Trener: Saša Pra-potnik.
URBANSCAPE: A. Vrbinc (7 obramb), Božnar (1 obramba), Ju-ričan (1 obramba); Rakovec, Gartner 1, M. Vrbinc 2, Dolenc, A. Kavčič 12 (3), Jamnik 2, M. Jesenko, Bradeško 2, Jeseničnik, M. Pipp 4, Bergant 1, A. Jesenko, Marinovič 1. Trener: Robert Beguš.
SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 4/3; Urbanscape 4/3. IZKLJUČITVE: Jeruzalem 6; Urbanscape 4 minute. IGRALEC TEKME: Frano Vujovič (Jeruzalem Ormož).
Zadnji krog rednega dela prvenstva so Ormožani zaključili z zmago nad Loko. To je bila sedma zaporedna zmaga ormoške ekipe na domačem parketu (šest prvenstvenih in ena pokalna) in tretja zmaga v sezoni 2017/18 nad Gorenjci, ki so se kljub črnemu nizu z Ormožani uvrstili v Ligo za prvaka. Da je poraz v Mariboru pustil globoke posledice, se je videlo že na uvodu v tekmo tako na igrišču kot na tribunah, kjer se je zbralo nekaj več kot 200 gledalcev. Organiziranega navijanja ni bilo in vzdušje je bilo »gledališko«.
Domačini so pričeli v krču, zapravili so tri čiste priložnosti za zadetek, kar so s pridom izkoristili
NLB liga
REZULTATI 18. KROGA: Koper -Krka 26:29 (16:13), LL Grosist Slovan - Riko Ribnica 21:25 (9:10), Trimo Trebnje - Herz Šmartno 30:28 (16:15), Dobova - Maribor Branik 25:25 (14:10), Jeruzalem Ormož -Urbanscape Loka 29:25 (11:12).
1.	RIKO RIBNICA	18	15	1 2	31
2.	URBANSCAPELOKA	18	11	1 6	23
3.	KRKA	18	10	1 7	21
4.	KOPER 2013	17	9	3	5	21
5.	JERUZALEM ORMOŽ 18	9	1 8	19
6.	TRIMO TREBNJE	18	8	2	8	18
7.	MARIBOR BRANIK	18	8	2	8	18
8.	DOBOVA	17	4	3	10	11
9.	LL GROSIST SLOVAN 18	3	2	13	8
10.	HERZ ŠMARTNO 18 3 2 13 8
gostje in v 10. minuti povedli za dva zadetka (2:4). Prednost Loke bi bila lahko še višja, a je to z nekaj obrambami preprečil domači golman Tomislav Balent. Da je prednost Loke v 1. polčasu znašala največ dva zadetka, je bil še en »krivec«, ki je oddajal daleč največ energije na igrišču. To je bil Frano Vujovič, ki je do odmora dosegel štiri točke in pokrpal številne
Drava - Odranci 5:0 (3:0)
STRELCI: Bizjak 4 x, Cuffaro.
DRAVA PTUJ: Šeliga, Vezjak, Flis, Lonzarič, Pirtovšek, Cuffaro, Šporn, Školnik, Šalamun, Bizjak, Rešek. Igrali so še: Petek, Pani-kvar, Prince, Kukovec, Džafič. Trener: Simon Sešlar.
Čeprav so si nogometaši ptujske Drave želeli poslednji test pred nadaljevanjem sezone v 2. ligi odigrati na igrišču z narav-
no travo, se jim želja ni izpolnila. Glavno igrišče na Mestnem stadionu namreč še vedno prekriva sneg. Glede na to, da je tekma 18. kroga Drava - Fužinar delegirana za nedeljo, 11. 3., čaka organizatorje do takrat še veliko dela ...
Varovanci Simona Sešlarja so tekmo odigrali v okviru pričakovanj in imeli pobudo celotno tekmo. Gostje iz Odrancev, ki v zelo močni 3. ligi - vzhod zasedajo mesta pri vrhu, so le redko prihajali v situacije za zaključek, še manj
pa je bilo poskusov strelov na gol - le peščica.
Pri domačinih je izstopal Jaka Bizjak, ki je pokazal veliko učinkovitost, saj je kar štirikrat po njegovem strelu žoga končala v mreži. Že v prvem polčasu je dosegel klasičen »hat-trick« (tretji gol je dosegel iz prostega strela), četrti njegov gol pa je bil obenem zadnji na tekmi za končni rezultat 5:0. Med asistente so se tokrat vpisali Vezjak (dvakrat), po enkrat pa še Flis in Školnik.
Realen pokazatelj dobrih Dravi-nih dosežkov v pripravljalnih tekmah bodo seveda prvenstvene tekme, zdi pa se, da so Ptujčani še dvignili nivo svoje igre glede na jesenski del prvenstva.
JM
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Drave so poslednjo tekmo pred nadaljevanjem prvenstva v 2. ligi odigrali z Odranci.
Foto: Črtomir Goznik
Frano Vujovič je bil najbolj razpoložen igralec ormoške ekipe na tekmi z gosti iz Škofje Loke.
luknje v obrambi. Vinarji so v 1. polčasu vodili le enkrat in to v 14. minuti (5:4).
Vujovič je odlično pričel tudi 2. polčas in dvakrat izid izenačil (12:12, 13:13). Počasi so se pozitivne energije Vujoviča nalezli tudi soigralci in igra domačih je končno stekla tako v napadu kot v obrambi. Prebudila se je domača izkušena trojka Bojan Čudič - Rok
Žuran - Danijel Mesarič in Jeruzalem je v 39. minuti povedel za gol (17:16). Loka je v svojih vrstah imela le razpoloženega Aleksa Kavčiča, kar je bilo premalo za enakopravno borbo z gostitelji v 2. polčasu. V 44. minuti je prednost Jeruzalema še vedno znašala le + 1 (20:19), nato pa je v naslednjih šestih minutah padla odločitev o zmagovalcu. Domačim je uspelo mrežo tekmecev zatresti štirikrat, ob tem pa niso gola prejeli celih osem minut. V zadnjih deset minut tekme so jeruzalemčki krenili z varno prednostjo petih golov (24:19) in tekmo mirno pripeljali k srečnemu koncu.
Nazadnje so točke iz domače dvorane izpustili pred petimi meseci, 7. oktobra 2017, ko je trdnjavo Hard-ek z veliko pomočjo sodniškega para Kavalar-Nahtigal zapustil Koper.
Vinarji so tako ostali le korak pred uvrstitvijo v Ligo za prvaka. Verjamemo, da bo drugo sezono prav za ta korak bolje. Naslednji nasprotnik Jeruzalema v 1. krogu Lige za obstanek bo Slovan. Tekma bo v Ljubljani.
UK
Odbojka • 2. DOL vzhod (ž)
Nepričakovano težko
Frano Vujovič, Jeruzalem Ormož: »Poraz v Mariboru je seveda pustil posledice na ekipi, saj smo izpadli iz boja za uvrstitev v Ligo za prvaka. Cel 1. polčas smo se lovili in še sreča, da si Loka ni ustvarila večje prednosti. Dogovor med odmorom je bil, da v 2. polčasu stisnemo iz sebe zadnji atom moči in prehitimo nasprotnika ter razveselimo svoje navijače. Uspelo nam je in zadovoljen sem. To je za nas pomembna zmaga, saj smo se z novima točkama še bolj oddaljili od zadnjih dveh mest v ligi, tako da lahko mirno nadaljujemo v Ligi za obstanek in se mirno pripravljamo na pokalno tekmo proti Gorenju. Hvala trenerju, soigralcem in navijačem, da so verjeli vame. Na zadnjih treh tekmah sem dobil priložnost in jo, menim, dobro izkoristil ter dokazal, da si zaslužim igranje v ormoškem dresu.«
Robert Beguš, trener ekipe Urbanscape Loka:
»Na začetku nismo najbolje izkoristili slabe igre Ormožanov, ki so zaigrali v krču. Ustvariti bi si morali precej višjo prednost kot le dva gola. V 2. polčasu so nas domačini nadigrali in zasluženo zmagali. Mi smo kljub porazu zelo zadovoljni s sezono. Grenak priokus so le trije porazi z Jeruzalemom, ampak z uvrstitvijo v Ligo za prvaka bomo to lažje preboleli. Praktično smo se s 95 % igralcev iz lastnega bazena še tretjič zapored uvrstili med najboljše v državi. To je posledica dobrega dela z mladimi v klubu in to je edina prava pot nas malih klubov, da posegamo po visokih uvrstitvah. Letos smo ekipi priključili šest mladincev in enega kadeta. Podobna zgodba nas čaka tudi v prihodnosti. Tudi Ormož odlično dela z mladimi in bo v kratkem nagrajen z uvrstitvijo v Ligo za prvaka.«
KLS Ljubno -ŽOK GSV Zava Ptuj 1:3 (22, -22, -28, -16)
ŽOK GSV ZAVA PTUJ: Stavbar, Sakovič, Praprotnik Flisar, Gajser, Horvat, Gričnik, Frumen, Oancea, Novak, Pušnik, Pignar. Trener: Bojan Novak.
Tekma med domačinkami in odbojkaricami Ptuja je bila odigrana v zelo majhni dvorani v Ljubnem. Majhnost so domačinke znale izkoristiti v svoj prid, kot so to v tem delu prvenstva storile že s številnimi drugimi ekipami.
Gostje so medlo pričele obračun in so imele največ težav s sprejemom. Na drugi strani so domačinke dobro servirale, kar jim je prineslo rezultatsko poravnanost. Ob koncu tega niza so Ptujčanke nazadnje vodile 17:19, a nato naredile kar štiri napake v napadu. Igralke Ljubnega so vzele ponujeno in niz dobile s 25:22. Osvojeni niz jim je dal krila, nezaustavljiva je bila predvsem sprejemalka-na-padalka Brglezova. V napadu ji je uspevalo praktično vse, s tem pa je potegnila naprej tudi svoje soigralke. Na drugi strani mreže so Ptujčanke igrale dobro, vendar je ob sprejemu v prvih dveh nizih šepal tudi blok. V odločilnih trenutkih so na papirju favorizirane gostje iz Ptuja vendarle unovčile kvaliteto in predvsem izkušnje ter niz dobile z 22:25.
Izenačeno dogajanje na parketu se je nadaljevalo tudi v nizu številka tri, v katerem je bil odigran pravi maraton. Igralke Ljubnega so še vedno igrale izvrstno in so se predvsem izkazale z igro v polju,
kjer so pobrale številne žoge. Na drugi strani so v napadu celotno tekmo dosegale največ točk Sa-kovičeva, Pušnikova in Prumnova. V končnici so domačinke vodile s 24:22, pri čemer je treba izpostaviti drugo set žogo pri 24:23, ki je bila zares zelo dolga, na koncu pa jo je za izenačenje zaključila Sa-kovičeva. Ptujčanke so zaključile četrto žogo za niz in ga dobile z rezultatom 28:30. To jim je dalo dodatno energijo, kar jim je hitro prineslo vodstvo 4:8, kasneje pa so prednost samo še višale. Igralke ŽOK GSV Zava Ptuj so težje od pričakovanj strle odpor Ljubnega za novo zmago.
V soboto ob 17.30 v športni dvorani Gimnazije Ptuj čaka ekipo GSV Zava Ptuj »tekma leta« proti vodilnim v ligi, ekipi Nova KBM Branik II. V primeru izdatne zmage bi lahko Mariborčanke prehitele na lestvici 2. lige vzhod.
David Breznik
2. DOL vzhod (ž)
REZULTATI 18. KROGA: Swa-tycomet Zreče - Korvolley A 3:0, S volley - Braslovče 1:3, Prevalje
-	ŽOK Ljutomer 3:0, Nova KBM Branik II - Benedikt 3:0, KLS Ljubno - ŽOK GSV Zava Ptuj 1:3, Celje
-	Mozirje 2:3.
1.	NOVA KBM BRANIK II 18 18 0 54:13 51
2.	ŽOK GSV ZAVA PTUJ 18 16 2 50:11 49
3.	SWATYCOMET ZREČE18 15 3 49:19 43
4.	PREVALJE 18 10 8 36:32 29
5.	MOZIRJE	18 10 8 36:32 29
6.	ŽOK LJUTOMER 18 9 9 37:31 29
7.	BRASLOVČE 18 7 11 26:38 21
8.	KLS LJUBNO 18 7 11 27:40 19
9.	CELJE	18 5 13 27:42 18
10.	KORVOLLEY A 18 5 13 23:42 18
11.	S VOLLEY 18 5 13 22:46 13
12.	BENEDIKT 18 1 17 12:53 5
torek • 6. marca 2018
Šport
Štajerski	19
Rokomet • 1. A SRL (ž)
Zmaga za samozavest in prednost v končnici
ZRK Ptuj - Jadran Bluemarine Hrpelje Kozina 29:22 (13:12)
ZRK PTUJ: Piki, Pušnik, Kac 2, Koienko, Keic, Marčič, Žeij 4, Boicar 2, Čagran, Bedrač, Puž, Borovčak 8, Seiinšek, Majcen, Ko-rotaj 10, Frangež 3. Trener: Ivan Hrupič.
SEDEMMETROVKE: ŽRK Ptuj 1/1, Jadran Biuemarine Hrpeije Kozina 6/4. IZKLJUČITVE: ŽRK Ptuj 4 minute, Jadran Biuemarine Hrpeije Kozina 2 minuti.
V soboto popoidan je ekipo ŽRK Ptuj čakaia ena najpomembnejših tekem v tem deiu sezone, njihove tekmice so biie neposredne konkurentke v boju za obstanek. Pred pribiižno 100 giedaici so
naiogo uspešno opraviie.
Optimizem je viivai že pogied na spisek igraik, saj je biio mogoče v domači ekipi zasiediti Katjo Bol-car, nekdanjo odiično čianico ptujske ekipe, ki je nazadnje igraia v Avstriji. »Katja je absoiutno veiika okrepitev naše ekipe, predvsem v obrambi. Vedno nam je manjkaia ena igraika v obrambi, sedaj jo imamo. Prikijučiia se nam je šeie pred kratkim, zato se iahko podoba ekipe še izboijša,« je vrnitev izkušene Boicarje ocenii trener Ivan Hrupič, ki se je med tednom veiiko ukvarjai tudi s poškodbo Patricije Korotaj: v sredo si je na treningu zviia gieženj, a so jo z masažami in obvezami vendarie pripraviii za nastop na tekmi.
Domača vrsta je povedia na začetku tekme (3:1), prednost pa
držaia ceioten prvi dei. Priiožnosti za višje vodstvo pa kot po praviiu ni izkoriščaia, čeprav je nekaj priiož-nosti biio pri rezuitatih 9:6 in 10:7.
»Vedeie smo, da nam ta tekma prinaša prednost domačega terena v morebitni tretji tekmi končnice, zato je biio nekaj nervoze. To smo poskušaie nadoknaditi z borbenostjo in v tem smo biie uspešne. Sicer smo v obrambi prejeie nekaj iahkih zadetkov, a prednost smo držaie skozi ceiotno tekmo,« je povedaia Patricija Korotaj.
V drugem poičasu se je siika po-noviia, v 44. minuti pa je prednost ie narasia na + 4 (20:16). Gostje so biie vztrajne vse do 53. minute, ko je bii rezuitat 23:20. Nato je domača vrsta z igraiko manj povišaia prednost na 25:20 in tekma je biia odiočena.
Rokomet • 1. B SRL (m)
Pomembna zmaga za sredino lestvice
Drava Ptuj - Brežice 28:23 (17:13)
DRAVA PTUJ: Osterc, Miač-Čer-ne 1, Reisman, Maroh 2, Bračič 3, Gregorc 5, Poiutnik, Rožman 4, Faiež, Bedrač, Koštomaj 9, Krajnc, M. Žuran, Krabonja 4, S. Žuran; trener: Viadimir Vujovič.
SEDEMMETROVKE: Drava Ptuj -, Brežice 2/3. IZKLJUČITVE: Drava Ptuj 10 minut, Brežice 10 minut.
Rokometaši Drave so po nizu porazov iskaii zmago na tekmi z Brežicami in jo s kompaktno igro v vseh deiih igre tudi dosegii. Ves čas so dobro igraii v obrambi, svoj deiež sta dodaia vratarja, medtem ko so še najboij nihaii pri re-aiizaciji v napadu. Zeio učinkoviti so biii v prvem poičasu, medtem ko so v drugem imeii krizo, a so jo uspešno premagaii.
Že na začetku so Ptujčani kazaii veiiko mero motiviranosti in zavzetosti, kar jim je hitro prinesio visoko prednost. Z racionaino in uspešno igro v napadu, v kateri je izstopai Koštomaj (ta je neumorno zadevai z ievega kriia in iz protinapadov ter skupno do-segei 9 zadetkov, op. a.), so v 13. minuti povedii 9:4. V tem deiu so domačini igraii v obrambni postavitvi 6-0, nekaj obramb je nanizai vratar Žuran in po uspešni reaii-
zaciji je siediio ekspresno visoko vodstvo. Zaostanek Brežičanov ni demotivirai, z nekaj učinkovitimi minutami so na odmor odšii z zaostankom štirih zadetkov.
Takoj v nadaijevanju sta zadeia Gregorc in Koštomaj (19:13), nato pa so siediie »črne minute« Drave. Popoinoma se jim je ustaviio v napadu in kar 12 minut niso dosegii zadetka. Brežičani so dvigniii intenzivnost svoje obrambe, v vratih je bii soiiden vratar Jagrič in po seriji 0:3 so znižaii zaostanek na minus tri (19:16). Nadaijnje prib-iižanje je preprečii domači vratar Poiutnik, ki je zares imei svoj dan, saj je od konca prvega poičasa do konca obračuna zbrai zavidijivih deset obramb. S tem je ohranjai soiidno prednost svoje ekipe, ki se je ponovno začeia povečevati, ko so njegovi soigraici začeii zadevati v napadu. Po zadetkih Košto-maja in Rožmana je biio v 51. minuti 23:17, kar je Dravi omogočiio mirno končnico.
Za varovance Viadimirja Vujo-viča je to zeio pomembna prva
1. B SRL (m)				
REZULTATI 18. KROGA:				Drava
Ptuj - Brežice 28:23, Sviš Ivanč-				
na Gorica - Siovenj Gradec 2011				
38:25, Doi TKI Hrastnik -				Butan
plin Izola 20:19, Krim -			Grosupije	
26:25, Rudar -	Škofljica Pekarna			
Pečjak 31:29, Krško -		■ Radeče papir		
Nova 28:21, Črnomelj -			- Skerjanc	
Jadran Hrpeije Kozina 32:30.				
1. SVIŠ IVANČNA GORICA 18		15	2	1 32
2. DOL TKI HRASTNIK	18	12	3	3 27
3. ŠKOFLJICA PEČJAK	18	13	1	4 27
4. KRŠKO	18	11	0	7 22
5. SLOVENJ GRADEC	17	7	4	6 18
6. RUDAR	18	9	0	9 18
7. DRAVA PTUJ	16	6	3	7 15
8. BUTAN PLIN IZOLA	17	7	1	9 15
9. RK KRIM	18	6	3	9 15
10. JADRAN HRPELJE	18	6	2	10 14
11. BREŽICE	18	6	1	11 13
12. ČRNOMELJ	18	5	1	12 11
13. RADEČE PAPIR NOVA 17		4	2	11 10
14. GROSUPLJE	17	3	3	11 9
Boštjan Koštomaj, RK Drava: »Ta zmaga nam veiiko pomeni, je pa tudi dokaz, da se počasi vzpenjamo v svoji igri. Igraii smo hitro in uspešno v napadu, kar je tudi žeija našega trenerja, a do zmage še zdaieč nismo prišii na iahek način - Brežičani so biii za nas res trd oreh. Boijši smo biii večino tekme, kijuč do zmage pa je biia koiektivna igra.«
Foto: Črtomir Goznik
Ptujske rokometašice so v derbiju začelja proti Primorkam pokazale, da si zaslužijo obstanek v 1. A-ligi.
Trener Ivan Hrupič je v svoji ekipi zaradi pomembnosti tekme opravii manj rotacij kot običajno, med streike se je zato vpisaio ie šest igraik; odiikovaii sta se Pa-tricija Korotaj (10) in Barbara Bo-rovčak (8). Prav vse, ki so stopiie na parket, pa so daie svoj veiiki prispevek v igri v obrambi.
1. A SRL (ž)
REZULTATI 16. KROGA: ŽRK
Ptuj - Jadran Biuemarine Hrpeije Kozina 29:22, Ljubijana - Miino-test Ajdovščina 22:23, Ž.U.R.D. Koper - Zeiene doiine Žaiec 33:33, Z dežeie - Krka 25:21, Zagorje -Krim Mercator (7. 3.).
1.	RIM MERCATOR 14 14 0 0 28
2.	Z DEŽELE	16 11 14 23
3.	ZGORJE	14 10 1 3 21
4.	KRKA	16 10 1 5 21
5.	MINOTEST AJDOVŠČINA15 9 2 4 20
6.	ZELENE DOLINE ŽALEC 16 7 3 6 17
7.	LJUBLJANA	16 4 1 11 9
8.	ŽR.D. KOPER 15 4 1 10 9
9.	ŽRKUJ	16 2 0 14 4
10.	JADRAN HRPELJE 16 1 0 15 2
Pri gostjah, ki so na Ptuj pripo-tovaie ie z 11 igraikami, so se iz-kazaie tri igraike: sestri Suzana (7
zadetkov) in Anamarija Popiašen (5) ter Kaja Šiškovič (6).
Jože Mohorič
Patricija Korotaj, ZRK Ptuj: »Doigo je kazaio na tesno končnico, saj si proti tekmicam nikakor nismo uspeie priboriti višje prednosti od treh zadetkov. A smo nato pred končnico vendarie zbraie do-voij moči, da smo odigraie čvrsto v obrambi in z nekaj nasprotnimi napadi tekmo mirno pripeijaie do konca. Giede na zvin giežnja v sredo sem osebno zeio zadovoijna s tem, da sem iahko pomagaia ekipi.«
Ivan Hrupič, trener ZRK Ptuj: »Ekipa Jadrana je vztrajna in po-trpežijiva, v napadu igrajo na doige napade, zato je z njimi težko igrati. Imajo nekaj dobrih streik in v primeru nepazijivosti bi se iah-ko tekma hitro obrniia v drugo smer.
Naša dekieta so biia nekoiiko v krču, kar je povsem normaino, saj že doigo nismo zmagaii. Zdeio se je, da si ne upajo prestaviti v višjo prestavo, in posiedično se je zgodiio nekaj napak, nekaj je biio tudi nesrečno odbitih žog, nekaj streiov je končaio v okvirju goia .. Na koncu je vendarie pomemben končni rezuitat, ki je poka-zai sedem goiov v našo korist, ob tem smo prejeii maio zadetkov, ie 22. S to izjemno pomembno zmago pričakujem še večjo mero samozavesti pri naših igraikah, kar je iepa popotnica pred končnico, v kateri bomo prav proti ekipi Jadrana moraii potrditi obstanek (zadnji dve ekipi rednega deia se bosta med sabo pomeriii za obstanek v treh tekmah, op. a.).«
Rokomet • 2. SRL (m)
Poraza z vodilnim in zadnjim
zmaga v drugem deiu prvenstva, ki jih ohranja v sredini iestvice 1. B-iige. V primeru poraza bi se iah-ko hitro znašii v nevarni coni ...
David Breznik
Velika Nedelja - ŠD Mokerc-Ig 22:31 (7:17)
RK VELIKA NEDELJA: Jaušovec, Zorec 7, Kosi 1, Bombek 1, Mavrič 4, Bezjak, Bokša, Fekonja, Sok 6, Meško 2, Škrjanec, Lorenčič 1. Trener: Robi Mesarec.
Rokometaši Veiike Nedeije so z veiikim spoštovanjem pričakovaii vodiino ekipo iige. Gostje so takoj na začetku tekme pokazaii svojo kvaiiteto in že v 4. minuti povedii 1:4, kar je bii raziog za prvo minuto odmora na zahtevo domačega trenerja. Poteza domačih se je obrestovaia, saj so se v 8. minuti pribiižaii na samo goi zaostanka. Gostje so v nadaijevanju tekme ponovno zaigraii, kot najboije znajo, in izkoriščaii napake domačih. Do konca poičasa so si priigra-ii prednost desetih zadetkov.
Potek tekme v drugem poiča-su je bii povsem drugačen kot v prvem deiu, domači so zaigraii precej boije. Gostje so imeii na kiopi veiiko menjav, kar je trener izkoristii in v igro posiai skoraj vse igraice. Domači kaj dosti niso
2. SRL (m)
Foto: Črtomir Goznik
Ptujski rokometaši so v soboto dosegli prvo zmago v drugem delu sezone.
1. MOKERC - IG	13	12	0	1	24
2. AJDOVŠČINA	14	10	1	3	21
3. POMURJE	14	7	3	4	17
4. ALPLES ŽELEZNIKI	13	7	2	4	16
5. METLIKA	14	7	0	7	14
6. CERKLJE-RADOVLJICA	13	5	1	7	11
7. MOŠKANJCI - GORIŠNICA12		4	2	6	10
8. SEVNICA	14	4	2	8	10
9. VELIKA NEDELJA	14	3	3	8	9
10. ARCONT RADGONA	13	3	0	10	6
11. KRONOS	12	3	2	7	6
menjavaii, saj je njihov kader skromen, vendar so igraici držaii enakomeren tempo igre. Gostje so prednost iz prvega poičasa uspešno braniii, domači pa so z borbeno igro dobiii drugi dei tekme, kar je zadovoijiio njihove navijače.
Gostom čestitke za zmago in skoraj zagotovijeno uvrstitev v 1. B DRL, domačim pa za predstavo predvsem v drugem poičasu in iepo popotnico pred nasiednjo tekmo v Gorišnici.
Janko Meško
Kronos - Gorišnica-Moškanjci 24:21 (12:11)
RD GORIŠNICA-MOŠKANJCI:
Arnuš 6(4), B. Geč 5, N. Geč, B. Bedrač, N. Bedrač, Ozmec 4, Leto-nja, Zorii 3, Ranfl, Mendaš, Topiak, Forštnarič, Vesenjak 3, Horvat, Te-ment. Trener: Jaka Lozinšek.
Čeprav se zdi ekipa Kronosa iz Logatca na papirju ena najiažje premagijivih v 2. iigi, je očitno to ekipa, ki Moškanjcem-Gorišnici ne ustreza. Rumeno-črni so namreč izgubiii že prvo medsebojno srečanje v tej sezoni na domačem terenu. Giede na prikazano tudi drugi poraz proti temu moštvu v tej sezoni ni bii nezasiužen.
Začetek srečanja gioboko na Notranjskem je nakazovai drugačno siiko, saj so Štajerci tekmo odprii zeio dobro in biii najmanj enakovredni domači ekipi praktično ves prvi poičas. Prav v zadnjih minutah prvega deia igre so Logatčani preobrniii potek igre in
na odmor odšii z minimaino prednostjo 12:11.
Podobno igro smo spremijaii tudi večji dei nadaijevanja, saj so gostje narekovaii tempo igre, a na koncu je tisto najpomembnejše - točke - ostaio doma. Varovanci Jake Lozinška so tokrat nastopiii brez prvega ostrostreica Šandorja (zaradi zioma diančnice bo bržkone odsoten do konca sezone, op. a.), ob poičasu je bii zaradi poškodbe roke zamenjan tudi Arnuš. Daieč od pričakovanega učinka je bii tudi Nino Bedrač, zato so Gorišničani na nek način sami poskrbeii, da jim je biio tokrat bistveno težje, kot bi jim biio sicer. Tudi nadaijevanje je biio pri gostih dokaj soiidno, obramba je biia na nivoju in je poskrbeia, da so Štajerci ostaii v igri za pozitiven rezuitat vse do zadnjih minut. Žai se je v končnici tekme Štajercem v napadu prikradio v igro preveč napak, nikakor niso našii poti do goia ekipe Kronosa in na koncu je siedii poraz ...
V nasiednjem krogu čaka moštvo Moškanjcev-Gorišnice iokaini derbi proti Veiiki Nedeiji. Strateg rumeno-črnih Jaka Lozinšek je pred tekmo povedai: »Zagotovo bomo daii vse od sebe, saj žeiimo ponoviti prvi ietošnji obračun v Veiiki Nedeiji. Verjamem v kvaiite-ten trening med tednom, obenem pa upam da bomo saniraii manjše poškodbe nekaterih igraicev, ki nas tarejo, in se tako na najboijši možen način uprii iokainemu tekmecu.«
tP
20 Štajerski
Šport
torek • 6. marca 2018
Tenis • Mednarodni turnir
Izjemno naporno, a tudi izjemno uspešno
Na uradnem profilu ITF-organi-zacije piše, da je najljubša igralna podlaga Tamare Zidanšek beton, a očitno se odlično znajde tudi na pesku. Kako drugače razložiti dejstvo, da se je v Braziliji po skorajda petmesečnem igranju na betonu ekspresno prilagodila na pesek in naredila res lepo serijo zmag.
Zidanškova (205. na WTA) se je skupaj s trenerjem Zoranom Krajncem po slavju na turnirju v Curitibi odpravila nekoliko sever-neje, v 12-miIijonski Sao Paulo. Tudi tam je potekal turnir z nagradnim skladom 25.000 dolarjev, Tami pa je bila 5. nosilka.
Prva dva kroga je znova opravila povsem suvereno, 19-Ietna Tessah Andrianjafitrimo (283.) in 23-Ietna Laura Pigossi (397.) nista imeli realnih možnosti za uspeh. Veliko več dela je imela v nadaljevanju turnirja.
V četrtfinalu jo je čakala 3. nosilka Conny Perrin (182.). Izkušena 27-Ietnica je doslej osvojila 12 ITF--turnirjev med posameznicami in 19 med dvojicami. Švicarka je bila enakovredna do rezultata 5:5 v drugem nizu, sledil je veliko boljši zaključek Zidanškove, ki je oddala le še dve igri. Končno razmerje
ITF-turnir v Sau Paulu (25.000 dolarjev):
1.	krog: Zidanšek (5.) - Andrianjafitrimo (Francija) 6:1, 6:1;
2.	krog: Zidanšek (5.) - Pigossi (Brazilija) 6:2, 6:2;
četrtfinale: Zidanšek (5.) -Perrin (Švica, 3.) 3:6, 7:5, 6:2;
polfinale: Zidanšek (5.) -Doque-Marino (Kolumbija, 1.) 5:7, 7:5, 6:2
finale: Zidanšek (5.) -Grabher (Avstrija, 6.) 4:6, 6:3, 2:6.
Tamara Zidanšek (desno, ob njej Julia Grabher) se je lepo pouzpela na WTA-lesttrici, u tem tednu je z 205. skočila na 177. mesto.
točk je bilo 107:91.
Polfinale ji je prinesel dvoboj s 1. nosilko Mariano Doque-Marino
(114.). 28-letna Kolumbijka je bila
pred dvema letoma že 66. igralka sveta. Dvoboj je bil izjemno izenačen od samega začetka, prelomnih trenutkov je bilo kar
Strelstvo m ISSF WC Guadalajara Mehika
Venta zamudil lepo priložnostjo za finale
V mehiški Guadalajari v teh dneh poteka prvi letošnji ISSF svetovni pokal v streljanju s puško, pištolo in puško šibrenico, na katerem med 50 državami udeleženkami in več kot 400 nastopajočimi strelci nastopa tudi štiričlanska slovenska reprezentanca s puško in pištolo. Medtem ko se Rajmond Debevec in Robert Markoja pripravljata in čakata na svojo edino preizkušnjo z maloka-librsko puško v trojnem položaju (10. 3.), sta Živa Dvoršak in Kevin Venta v soboto že opravila nastopa z zračno puško oziroma zračno pištolo. Dvoršakova se je uvrstila v finale in tako z dobrim dosežkom kot edina izmed slovenskih strelcev čaka še na svoj drugi nastop z malokalibrsko puško v trojnem položaju (8. 3.).
Ormožanu
koncentracijo zmotila sodnica
Milijon in pol velika Guadalajara s petmilijonskim okrožjem, ki je od glavnega mesta Mexica Citya oddaljena dobrih 600 km, najboljšemu slovenskemu strelcu s pištolo in 49. uvrščenemu na ISSF svetovni jakostni lestvici Ormoža-nu Kevinu Venti ni prinesla želene uvrstitve v finale. S 568 krogi je osvojil 16. mesto in se uvrstil v prvo polovico nastopajočih.
Venta je tekmo dobro začel in s serijami 96, 96 in 95 že bil na pol poti v finale, nato pa v drugi polovici tekmovanja ni zmogel nadaljevati v podobnem slogu. S serijami 93, 93 in 95 je tekmovanje končal šest krogov za finalno osmerico, ki je bila tokrat dosegljiva kot že dolgo ne.
»Tekmo sem začel odlično in že v prvih treh strelih padel v globoko koncentracijo. Potem pa me je zmotila sodnica, ki mi je nekaj pojasnjevala, vendar niti jaz niti vodja reprezentance Andreja Vlah
nisva razumela, kaj želi. Po naslednjem strelu je ta sodnica znova prišla do mene in povedala, da je vse OK in da naj nadaljujem. Nekaj strelov sem še oddal, potem pa zapustil linijo, ker mi ni dalo miru, kaj je bilo narobe. Ugotovili smo, da je črni trak na Sius tarči delal prevelik razmak med streli, zato so me spraševali, ali želim zamenjati strelsko mesto, saj tega v pripravljalnem času sodniki niso opazili. Streljal sem naprej, ampak se enostavno nisem mogel več skoncentrirati dovolj dobro. Boril sem se tudi z utrujenostjo, saj po 31-urnem potovanju v dveh dneh nisem bil dovolj spočit. Žal se mi po tej zmešnjavi ni več uspelo dovolj dobro zbrati in odmisliti težav. Z rezultatom 568 krogov nisem zadovoljen, 16. mesto pa je solidna uvrstitev. Za uvrstitev v finale je bilo dovolj 574 krogov, kar sem sposoben, ampak ... Časa ni mogoče zavrteti nazaj,« nam je pojasnil slovenski državni rekorder.
V kvalifikacijah je blestel nemški olimpijski prvak s hitrostrelno pištolo Christian Reitz, ki je bil s 588 krogi (100, 97, 100, 99, 95, 97) vsaj za razred boljši od konkurence. Nemcu so sledili trije Indijci, prva trojica v kvalifikacijah pa je ostala na vrhu tudi po finalu, le da je Nemca v finalu presenetljivo premagal 24-letni novinec na svetovnih pokalih in azijski prvak iz leta 2016, Indijec Shahzar Rizvi, ki je slavil svojo najodmevnejšo zmago.
Živa Dvoršak kljub težavam s tarčo do finala
Da tokrat sodniška ekipa in opremljevalec strelišča v Mehiki nista dovolj dobro opravila svojega dela, priča tudi podatek, da je bila Živa Dvoršak z zračno puško med tekmovanjem prestavljena na drugo strelsko mesto. Že v prvi seriji se ji je po petih strelih za-
Športni napovednik
Nogomet • 1. SNL
RAZPORED 21. KROGA, TOREK ob 14.00: Ankaran Hrvatini -Domžale; OB 16.00: Maribor - Rudar Velenje; OB 18.00: Krško -Triglav Kranj; SREDA OB 16.00: Celje - Gorica; OB 18.00: Olimpija - Aluminij.
Odbojka • Turnir za pokal Urban
Odbojkarska sekcija Športnega društva Destrnik letos že četrto leto zapored organizira turnir za pokal Urban. Potekal bo v nedeljo, 11. 3., od 9.30 naprej v športni dvorani OŠ Destrnik. Turnirja v centru Slovenskih goric se iz leta v leto udeležuje večje število ekip iz SV Slovenije. Informacije: 041 209 654 (Aleksander Potrč).
nekaj, večina v 2. nizu. Eden je bil zagotovo pri rezultatu 5:7,1:1, ko je bilo na servis Zidanškove samo v tej igri odigranih kar 32 točk! Tamara je pri tem rešila osem break žog, na koncu pa prišla do vodstva 2:1 v 2. nizu. Drugi »trenutek resnice« je bil pri rezultatu 5:7, 4:5, ko je Kolumbijka že servirala za zmago. Tamara se je ubranila, nato pa sama nanizala šest zaporednih iger - 5:7,7:5,3:0. S tem si je močno utrla pot do zmage, do katere je po dobrih dveh urah in pol igre tudi prišla. Razmerje točk je bilo primerno trajanju dvoboja
17 dvobojev v 15 dneh!
Tamara Zidanšek je mini brazilsko turnejo res v popolnosti izkoristila za igranje tekem. Tako je prvi teden v Curitibi od 18. do 25. februarja odigrala skupno 10 srečanj (kvalifikacije + glavni turnir + dvojice), drugi teden jih je v Sau Paulu med 27. februarjem in 4. marcem dodala še 7 (glavni turnir + dvojice).
Skupno v 15 dneh domala neverjetnih 17 dvobojev ...
- 139:126. Ena najdragocenejših zmag za 20-letno Konjičanko ...
Nagrada za izjemno borbenost je bila finalna tekma proti Avstrijki Julii Grabher (251.). 21-letnico je Tamara pretekli teden premagala v polfinalu Curitibe, zaradi dveh zaporednih izčrpavajočih dvobojev proti Perrinovi in Doque-Mari-novi pa je bila tokrat že v začetku v podrejenem položaju. Kljub vsemu je z izjemno racionalno igro prišla do izenačenja v nizih, moči pa je enostavno zmanjkalo pri rezultatu 2:3 v 3. nizu, ko je servirala za izenačenje. Po seriji 11 zmag med posameznicami je vendarle sledil poraz .
Dve uvrstitvi v finale v Braziliji, od tega ena turnirska zmaga, je zagotovo odličen izkupiček mini brazilske turneje za članico TK Terme Ptuj.
Zoran Krajnc je po turnirju sporočil: »Brazilska turneja je služila kot uvod za spomladansko na-
daljevanje sezone v Evropi. V teh dveh tednih ni bilo veliko prostega časa, Tamara je namreč igrala tudi dvojice, kar bomo letos prak-ticirali še nekajkrat. Zelo dobro je odigrala tudi zadnje tri dvoboje, ko je bila že zelo utrujena. V teh trenutkih je igrala zelo racionalno, so še pa določene rezerve.
Sedaj sledijo trije tedni treninga, kakšnega v strnjeni obliki nismo izvedli vse od novembra. Na teh bomo poskušali odpraviti malenkostne slabosti, ki so še opazne, da bo še bolje pripravljena za evropski del turneje. Napredek je viden, in če se le ne bo pojavila kakšna poškodba, ni bojazni za nadaljevanje sezone.«
Tamara v tem delu sezone ne brani nobenih točk iz lanske sezone, zato je spomladi možen kar lep napredek na WTA-lestvici. Že z brazilskimi 80 točkami se bo povsem približala 170. mestu.
Jože Mohorič
Motokros • Nova sezona SP
Na uvodni dirki tesen dvoboj Herlings - Cairoli
Foto: Strelska zveza Slovenije
Ormožan Keuin Venta si je u mehiški Guadalajari s 568 krogi priboril 16. mesto z zračno pištolo, kar je njegoua druga najboljša uurstiteu u tej disciplini na 1SS? suetounih pokalih.
taknil trak na tarči in streljanja ni mogla nadaljevati. To je ni zmedlo in si je z odličnim streljanjem in 626,8 kroga (104.7, 103.9, 104.2, 104.5, 104.8, 104.7) kot šesta najboljša v kvalifikacijah pristreljala svoj drugi nastop v finalu svetovnega pokala z zračno puško. Zaradi bolj nemirne roke v finalu in z nekaj slabšimi zadetki je tekmovanje končala že po 12. strelu in osvojila osmo mesto, a je bila kljub temu zadovoljna z dosežkom, saj je dosegla osnovni cilj z uvrstitvijo v finale.
Rezultati:
Zračna pištola 10 m:
1.	Shahzar Rizvi, IND	579 + 242.3
2.	Christian Reitz, NEM 588 + 239.7
3.	Jitu Rai, IND	578 + 219.0 16. Kevin Venta, SLO 568
Zračna puška 10 m
1.	Laura-G. Coman, ROU 626.8 + 251.5
2.	Hong Xu, CHN	627.0 + 251.0
3.	Mehuli Ghosh, IND 629.1 + 228.4 8. Živa Dvoršak, SLO 626.8 + 121.2
Simeon Conc
Argentina je konec tedna gostila uvodno dirko svetovnega prvenstva MXGP v motokrosu. Nočna, katarska preizkušnja se je po nekaj letih poslovila z mednarodnega koledarja, zato je startna rampa letos prvič padla v Argentini, ki je bila lani ocenjena kot ena najbolje organiziranih dirk.
V	Neuquenu v nedeljo še ni bilo slovenskih predstavnikov, Tim Gajser, Klemen Gerčar in Jernej Irt se bodo karavani priključili v Evropi.
V	Neuquenu je prvo vožnjo elitnega razreda dobil Italijan Antonio Cairoli, a je bil Nizozemec Jeffrey Herlings tik za njim. Tretji, Belgijec Clement Desalle, je
zaostal že pol minute. Podoben je bil razplet v drugi vožnji, le da je tokrat Herlings za dve sekundi ugnal Italijana, še enkrat pa je bil na tretjem mestu že precej oddaljen Clement.
Razplet obeh voženj je tako ponudil skupno zmago Herlingsu, s 47 točkami pa je preizkušnjo v Patagoniji končal tudi Italijan. Tretji Desalle je uvod sezone končal pri 40 točkah, četrti je bil njegov rojak Jeremy van Horebeek (34).
V koledarju svetovnega prvenstva je letos 19 dirk. Motokrosisti se bodo iz Argentine vrnili v Evropo, kjer bodo čez dva tedna na Nizozemskem odpeljali dirko za Veliko nagrado Evrope.
sta
Gajser počasi stopnjuje treninge
V uvodu sezone 2018 ni bilo slovenskih tekmovalcev, predstavnikov AMZS. Tim Gajser si je na pripravljalni dirki v Italiji zlomil čeljust in trenutno še okreva po poškodbi. »Stanje se iz dneva v dan izboljšuje. Sem razočaran, ker nisem mogel biti na prvi dirki v Argentini, vem pa, da bom kmalu spet na motorju in bo letos še precej priložnosti, da se dokažem. Počasi, ampak res počasi, že začenjam fizične in kondicijske treninge, ki jih iz dneva v dan stopnjujem,« je povedal Gajser, ki ga je poškodba zelo pretresla. Sezono svetovnega prvenstva bo član Hondine tovarniške ekipe Team HRC, zmagovalec lanske argentinske dirke, začel čez dva tedna na Nizozemskem.
Je kmetijstvo strateška panoga?
Kmetijstvo je panoga, ki ni odvisna le od znanja pridelovalcev/ proizvajalcev in povpraševanja na trgu, temveč tudi od vremena. In v zadnjih letih je podvrženo številnim novim izzivom, ki jih narekujejo podnebne spremembe. Spomnimo se le zadnjih dveh let, ko je pravo opustošenje povzročila zmrzal, nato pa vročinski valovi, ki so rastlinje na poljih posušili.
Kako na te izzive odgovarjajo kmetje? Proti toči se je večina sadjarjev že opremila s protitoč-nimi mrežami, a žitnih polj pred točo s tem ukrepom ni mogoče rešiti, proti zmrzali naj bi pomagali oroševalni sistemi, proti suši namakalni sistem ... Rešitve so, a ne za vse. Za vse jih niti nikoli ne bo. Kljub temu pa so tovrstne zaščite ali zavarovanja tolikšen strošek, da si jih kmetje ob obstoječih odkupnih cenah in pridelovalnih stroških ne morejo privoščiti. Seveda pa bi lahko rešili tisto, kar se rešiti da. Nedotakljive in skrivnostne marže trgovcev! Razumlji-
vo je, da želijo z akcijskimi, vedno nizkimi, najnižjimi, zagotovljenimi cenami pridobiti čim več kupcev, a razliko med akcijsko in redno ceno plačajo tisti, ki so nižje v tej prehrambni verigi. In ker je kmet najnižje v tej verigi, ne preseneča podatek, da vrednost njegove pšenice v ceni kruha predstavlja le 6 % cene.
Kmetijstvo je edina strateška panoga, brez katere človeštvo ne more obstajati. Žal se zdi, da se tega premalo zavedamo. Tudi tisti, ki kreirajo našo kmetijsko politiko. Kaj se nam namreč obeta, če bodo ti še naprej spodbujali le velika kmetijska gospodarstva
(kmetijska podjetja) in bodo na haloškega kmeta gledali kot na sanjača? Biti kmet žal ni poklicna, temveč življenjska izbira. Tako bodo kmetje še naprej tnalo, po katerem udrihajo in kujejo presežke najemodajalci slovenske zemlje, prodajalci, trgovci in bankirji.
Upamo, da bo vsaj narava letos naklonjena slovenskemu kmetu. Obeti so, sodeč po starih vremenskih pregovorih, zaenkrat dobri. Navsezadnje je bil na svečnico sneg, in kot pravi slovenski pregovor: ,Bolje volka v hlevu imeti, kot se ob toplem soncu v svečni-ci greti.'
Pomlad na deželi - oglasna priloga Štajerskega tednika
6. marec 2018
Urednica priloge:
Mojca Vtič Avtorji prispevkov:
Marketing družbe Radio-tednik Ptuj
Fotografije:
Črtomir Goznik,
arhivi Štajerskega tednika
Lektoriranje:
Jože Šmigoc
Tehnično urejanje:
Daniel Rižner
Trženje:
Marketing družbe Radio-tednik Ptuj
VRHUNSKI IZDELKI ^M
za vašo kmetijo in vrt
©
Možnost naročila izdelkov po meri
Možnost dodatne obdelave Najvišja kakovost (eloksiranje in barvanje)	materialov
✓	Lamelne in žičnate ograje ter napenjalna žica
✓	Pohodna - rebrasta pločevina
✓	Spiralne palice za paradižnik
✓	Profili in cevi različnih oblik in dimenzij
✓	Gospodinjska, gostinska, frizerska in izolacijska folija
2
_ POMLAD NA DEŽELI, oglasna priloga Štajerskega tednika
Sladkorna pesa - finančni rezultati izredno dobri
Promocijsko sporočilo
Po večletnem prizadevanju Združenja pridelovalcev sladkorne pese Slovenije (ZPSPS) in od 2016 leta Zadruge Kooperativa Kristal, z. o. o., smo lani ponovno vrnili sladkorno peso na naša polja. Pogodba o odkupu je bila narejena s hrvaško tovarno sladkorja »VIRO« Virovitica. Kljub poznemu začetku podpisovanja pogodb za pridelavo smo lani imeli 35 pridelovalcev na površini od 74,8 ha. Vsem pridelovalcem smo preskrbeli seme sladkorne pese, organizirali setev, organizirali nabavo zaščitnih sredstev, spremljali in svetovali pri zaščiti ter uspešno organizirali spravilo in odvoz. Do 23. decembra smo vso sladkorno peso plačali in takoj začeli novo kampanjo za pridelavo sladkorne pese. Ker so rezultati prejšnjega leta po pridelku in finančni plati izredno dobri, smo pristopili k nabavi lastne mehanizacije za pride-
lavo sladkorne pese. Za tekoče leto je pogodb že za 180 ha, podpisovanje pa še poteka do zapolnitve dogovorjenih površin, to je 200 ha. Številni kmetje so spoznali prednosti pridelave sladkorne pese, predvsem mladi. Pridelava je organizirana preko Zadruge Kooperativa Kristal, z. o. o., ki poskrbi za organizacijo setve, zaščito in spravilo. Ob podpisu pogodbe pridelovalec dobi znane pogoje pridelave in odkupa. Na osnovi lanjskih izkušenj smo letos pristopili k registraciji dodatnih zaščitnih sredstev in nabavo lastne mehanizacije, predvsem za spravilo. Prekladalno-čistilna rampa je že »na dvorišču«, stroj za pobiranje pa je naročen. Zelo pomembno je, da so kmetje združeni v zadrugi, kajti pridelava in nabava mehanizacije morata potekati načrtno.
Baterije iz sladkorja
Na visoki tehnični šoli v Darmstadtu so razvili nekaj proizvodov iz sladkorja. Najzanimivejša sta baterije in tekstilna vlakna iz sladkorja.
Novo baterijo je treba razumeti kot gorilno celico. To pomeni, da ne hrani energije kot običajna baterija, ampak jo proizvaja v biokemičnem procesu s pomočjo sladkorja. Ko se baterija izprazni, vanjo enostavno nasujemo sladkor. In vlakna? Predvidevajo, da bodo vlakna, ki bodo temeljila na sladkorju, popolnoma zamenjala tekstilne sintetične materiale. Prednost teh materialov je, ker se dobijo na popolnoma naraven način.Vla-kna zrastejo na mešanici sladkorja, zelenega čaja in kvasovk.
Vir: http://www.schmecktrichtig.de/1-preis-die-zucker-batterie/
Prednosti pridelave sladkorne pese
Sladkorna pesa jezelo pomemben pridelek v EU, goji se v 19 državah na skoraj 1,6 milijona hektarjih. V pridelavo je vključe-
no 140.000 kmetij, v predelavi pa sodeluje še 180.000 delovnih mest v 109 tovarnah. Vsako leto kmetje in proizvajalci sladkorja ustvarjajo milijarde evrov vrednosti za podeželske skupnosti v svojih regijah.
Sladkorna pesa ima pomembno vlogo pri kolobarjenju v povezavi s koruzo, pšenico in ječmenom. Ob tem povečuje plodnost tal, strukturo, zmanjšuje zakisanost tal, pomaga pri preprečevanju erozije, učinkovito zajema dušik (N) in druge hranilne snovi, s čimer zmanjšuje onesnaženje podtalnice, zmanjšuje potrebo po gnojilih, zmanjšuje raven plevela, bolezni in škodljivcev ter s tem zmanjšuje količino uporabljenih FFS. Pridelovalci izbirajo sorte, ki so bodisi tolerantne ali odporne na eno ali več teh bolezni in imajo višjo vsebnost sladkorja,
optimizirajo pridelavo, da proizvedejo več na manj zemljiščih. Posledično temu se je v zadnjih desetih letih pridelek sladkorja v EU povečal za več kot 40 %, medtem ko so se površine pod sladkorno peso praktično prepolovile.
Poleg koristi, povezanih s kolobar-jenjem, je pomembno zmanjšanje uporabe mineralnih dušikovih gnojil (N). V EU je v zadnjih 10 letih bilo doseženo 30-odstotno zmanjšanje uporabe dušika in približno 50% zmanjšanje FFS. Pridelava in predelava ima velike pozitivne učinke na naravo. Sladkorna pesa je energetska rastlina z veliko »porabo« CO2. V primerjavi z koruzo ima več kot 3x več energije in porabi 10x več CO2. Poleg pozitivnih energetskih in okoljskih učinkov pri pridelavi in predelavi imamo veliko delovnih
mest. V EU so te učinke prepoznali in zato so jo v sladkorni reformi zadržali zase.
Pridelava in predelava sladkorne pese - naravni cikel
Sladkorna pesa je ekološko in gospodarsko dragocen pridelek. Iz nje z največjo pozornostjo in po najvišjih standardih pridobimo kakovosten sladkor. V tem proizvodnem procesu se proizvajajo tudi visoko kakovostna gnojila in živalska krma, tako da se vse sestavine sladkorne pese reciklirajo in vrnejo v naravo. Razvoj gre naprej in danes poznamo veliko izdelkov iz sladkorne pese. Kaj pa mi? Bomo stopili na ta razvojni vlak?
Zadruga Kooperativa Kristal, z. o. o.
Mislinjska dolina je ena treh dolin koroške pokrajine, obdana s Pohorjem in Uršljo goro, in obiskovalcem ponuja svojo zeleno gozdnato podobo skrivnostnosti ter miru, ki postaja v današnjem urbanem svetu vse bolj cenjena vrednota. Slovenj Gradec, kulturno, upravno, in gospodarsko središče Mislinjske doline, si je svoje zavetje našel med Pohorjem in Uršljo goro. Mesto je poznano po številnih umetnikih in prireditvah, središče kulturnega in družabnega življenja pa je še vedno mestno jedro, ki je ohranilo neokrnjeno podobo iz preteklosti. Slovenj Gradec s starim srednjeveškim mestnim jedrom ponuja pristno doživetje kulturnozgodovinske dediščine v povezavi s sodobnim utripom majhnega mesta. Med sprehodom skozi mestno jedro boste lahko spoznali kulturne bisere v zbirkah Koroške galerije likovnih umetnosti in Koroškega pokrajinskega muzeja ter podoživeli otroška leta skladatelja samospevov Huga VVolfa v njegovi rojstni hiši.
Turistična ponudba Slovenj Gradca je pestra in raznolika, primerna tako za tiste, ki iščejo kulturna doživetja, kot za tiste, ki želijo svoj prosti čas preživljati v objemu neokrnjene narave ob obilici možnosti za športne, rekreacijske in tudi kulinarične užitke.
Turistične informacije: Javni zavod SPOTUR, TIC Slovenj Gradec, Glavni trg 24, 2380 Slovenj Gradec
T:+386 2 88 12 116, +386 51 320 978, tic@slovenjgradec.si, www.turizem-slovenjgradec.si
_ POMLAD NA DEŽELI, oglasna priloga Štajerskega tednika
3
Promocijsko sporočilo
Pomen mineralov in vitaminov v prehrani krav molznic
Pravilna oskrba krav v različnih stadijih laktaci-je, kakor tudi v presušitvi, s potrebnimi minerali in vitamini je izjemnega pomena za vzdrževanje zdravih in visoko proizvodnih živali. Premajhna pozornost vsakodnevni oskrbi je pogosto vzrok za povečan pojav različnih bolezni, reprodukcijskih težav, vsekakor pa za zmanjšano proizvodnjo kakovostnega mleka. Dodatna oskrba s potrebnimi vitamini je zelo odvisna od vrste in kakovosti osnovne krme. Za ohranjanje vitaminov je siliranje načeloma boljše kot priprava suhe mrve. Med minerali so najpomembnejši makromine-rali, med katere prištevamo kalcij, fosfor, natrij, magnezij, kalij, klor in žveplo. Minerali, po katerih je potreba veliko manjša oziroma v sledovih (mikrominerali), so predvsem jod, železo, kobalt, baker, mangan, cink in selen. Povprečen obrok za krave molznice v Sloveniji je sestavljen iz koruzne in travne silaže ter dopolnjen z nekaj mrve ali slame. Vsebnost mineralov v osnovni krmi je glede na potrebe molznic še najbolj podobna v travi, saj je tudi govedo v naravi prilagojeno na koriščenje travinja. Kljub temu travne silaže v povprečju vsebujejo premalo natrija. Koruzne silaže pa veljajo na splošno za siromašen del obroka, po večini primanjkuje mineralov, zato obroki z veliko koruzne silaže potrebujejo načeloma bogatejšo dopolnitev obroka z minerali.
Dopolnitev dnevnih obrokov s kalcijem, fosforjem ali natrijem se izvaja že desetletja, vendar pa je za doseganje konstantne visoke proizvodnje mleka potrebno veliko več kot le to. Pogosto je zaznati v obrokih krav molznic visoko vsebnost fosforja, posledično pa zaradi antagonizma premajhno količino kalcija. Prav tako je po do sedaj znanih podatkih visoka vsebnost kalija v travnih
silažah vzrok za povečano potrebo po magneziju in natriju, ki bi jo morali obvezno nadomestiti. Tako so torej pomembne ne samo vsebnosti mineralov, temveč zaradi interakcijskih vplivov tudi potrebna razmerja med njimi. Veliko manj pozornosti je videti pri usmerjanju k oskrbi s potrebnim žveplom, katerega potrebna koncentracija je primarno odvisna od vsebnosti beljakovin v obroku. Pomanjkanje žvepla posredno vpliva na zmanjšano tvorbo žveplo vsebujočih aminokislin (metionin, cistin) in s tem na zmanjšano mikrobno rast. Po drugi strani pa prevelika količina žvepla v času laktacije povzroča nezaželen padec pH v organizmu, dodatno pa se zmanjša resorpcija bakra in selena. Prav zagotovo je izjemnega pomena pravilno dopolnjen obrok presušenih krav, kjer je zaznati največ pomanjkljivosti. Obrok s potrebnimi vitamini in minerali v tem obdobju se zelo razlikuje od potrebnega obroka krav v laktaciji. Prav v času presušitve lahko z neprimernim mineralno--vitaminskim dodatkom povzročimo več škode kakor koristi, saj v tem času že vzpostavljamo pogoje za uspešno bodočo laktacijo molznice. PP-AGRO, d. o. o., vrsto let uspešno deluje pod blagovno znamko Agronatur, kjer za oskrbo krav s potrebnimi vitamini in minerali proizvajamo »K-MINVIT« za visoko proizvodne molznice in »K-MINVIT PK« za presušene krave. V zadnjih letih se vse več rejcev odloča tudi za kompletne in individualno pripravljene mešanice z vključenimi vitamini in minerali iz programa »K-MIXMINVIT«.
Da bi lahko pričakovali želene rezultate in s tem izboljšali ekonomiko na kmetijah s proizvodnjo mleka, je prednostno treba kravam ponuditi ustrezen dnevni obrok.
Pripravil: Marko HOHLER, svetovalec za prehrano, PP - AGRO, d. o. o.
K-MINVIT agronatui
w
dopolnilna krmna mešanica za krave molznice za izravnavo obroka
PREDNOSTI
-	Višja mlečnost,
-	višje vsebnosti maščob in beljakovin v mleku,
-	večja stabilnost vampa,
-	povečana mikrobna rast
UPORABA
-	Zelo primerna v mešalnih prikolicah,
-	enostavna uporaba pri ročnem krmljenju.
VKLJUČUJE
-	Vse potrebne vitamine in minerale,
-	visoko vsebnost magnezija,
-	dodane puferske snovi.
Naročniška služba:
T: (02) 654 40 90 ali (02) 654 40 91 M: 051 333 090 ali 051 333 091
Svetovalec za prehrano živali:
M: 070 777 763
PP - AGRO d.o.o. Tržaška cesta i(-la 2000 Maribor
www.agronatur.si
LARIXGT d.o.o.,
Belska cesta 38, 4205 PREDDVOR, tel., fax.: 04/ 255 66 10, 04/ 255 66 11 gsm: 041 624 863 e-mail: larixgt@siol.net
www.lindner.si
SEZNAM OPREME TRAKTORJA LINDNER LINTRAC 90
Motor: 102 KS Perkins EURO 3B - skupni vod, 3400 ccm, navor 420 Nm/1400 Menjalnik: ZF menjalnik - BREZSTOPENJSKI
L-DRIVE gumb za upravljanje vožnje In prestavljanje Zavore: hidravlične lamele v olju, prednje avtomatske - Optl stop ob zaviranju Kardanska gred: 4 stopnje - 430/540/750/1000 Hidravl. dvigalo: 3500 kp, EHL - elektrohidravlično s tipkami zunanjega upravljanja Bosch-Rexroth
i m
-;
Li --
Hidravl. izhodi: 2x dvojni ventil, 4 cevi In 1 povratna zadaj, spredaj OPCIJA Kabina: varnostno trojno testirana, panoramska, ogrevana, strešno okno, zračni sedež Grammer, nova armaturna plošča, sovoznlški sedež, prednji brisalec dvojna ventilacija, tonirana stekla... Nima naprava: DOPLAČILO
Zavore prikolice: OPCIJA: hidravlični ventil zavor prikolice, kompresor
Gume: serijske 375/70 R20 In 420/85 R30 Continental - možnost dvojnih koles ali
nastavljivih platišč Višina traktorja: 238 do 241 cm Širina traktorja: 202 do 230 cm Teža traktorja: 3750 kg
Serijsko pri vseh modelih: ločeno olje v menjalniku In hidravliki Opcija:	VODUIVA ZADNJA KOLESA DO 20 stopinj
Nad hitrostjo 20 km/h - avtomatski Izklop krmiljenja zadnje osi Manjši obračalni krog za 2 m Možnost »pasjega hoda« pri nižji hitrosti Spisek preostale dodatne opreme dobite pri zastopniku. Pridržujemo si pravico spremembe opreme.
I®
•:• s-JšSom
Tovarna traktorjev in transporterjev Lindner ima sedež v Kundlu - majhnem mestecu v bližini avstrijskega mesta Innsbruck. Že 70 let je v rokah družine LINDNER in ima zaposlenih približno 220 ljudi. Letno proizvede 1.500 traktorjev in okrog 300 transporterjev. Kljub novodobnim procesom združevanja tovarn in blagovnih znamk, hudi tržni konkurenci in recesiji tovarna močno kljubuje vsem pritiskom in vsako leto vztrajno povečuje prodajo in tržni delež. To ji uspeva le z visoko kakovostjo proizvedenih traktorjev, opremljenih z najnovejšimi motorji 3B in že znani premoči na strmih terenih oziroma pri delu na gorskih kmetijah. Tako se za traktorje LINDNER poleg novih kupcev velikokrat odločajo kupci, ki že leta uporabljajo traktorje LINDNER in so zvesti tej priznani blagovni znamki.
Tudi v Sloveniji je takšnih strank veliko in nekatere imajo v lasti že peti ali celo šesti traktor
Promocijsko sporočilo
znamke LINDNER. Ker je tovarna v privatnih rokah, je prilagodljivejša in zato ceni zvestobo strank, kar se odraža tudi pri ceni ob nakupu novega traktorja. Traktorji imajo moč od 76 KS pa vse do 144 KS. Nedavno pa je bil skonstruiran traktor, ki združuje tri v enem: dvoriščni traktor, traktor za izredne strmine in traktor za hmeljarje. Gre za traktor LINTRAC 90 moči 102 KS z brezstopenjskim menjalnikom. Za vse informacije vam je na voljo zastopnik družba LARIX GT, d. o. o., Belska cesta 38, 4205 Preddvor, ki že preko 20 let zastopa to blagovno znamko, skrbi za pooblaščene servise, prodajo in dobavo originalnih rezervnih delov v čim krajšem času. Gre torej za vsestransko uporabne, vzdržljive, prilagodljive, zmogljive in varčne traktorje, ki so in bodo dolga leta služili na marsikateri Slovenski kmetiji.
GENERALNO ZASTOPSTVO TOVARNE LINDNER NA SLOVENSKEM TRGU: LARIX GT, d. o. o., Belska c. 38, 4205 Preddvor
Tel. 04 255 66 10, fax 04 255 66 11, Elektronska pošta: larixgt@siol.net, Spletna stran: www.lindner.si
4
_ POMLAD NA DEŽELI, oglasna priloga Štajerskega tednika
Cestne nesreče traktorjev
Ob vožnji in delu s traktorji se dogajajo tudi nezgode. Pri nezgodah s traktorji ločimo delovne nesreče in cestne nesreče. Prve se dogajajo izven cestišča, druge pa na vozišču. V zadnjih letih je opazen trend povečanja delovnih nezgod pri delu s traktorjem v gozdu, saj se za tako delo odloča vedno več ljudi tudi iz ekonomskih razlogov. Pri delu v kmetijstvu in gozdarstvu se je od leta 2000 naprej smrtno poškodovalo v povprečju 32 ljudi na leto. Malce pobliže pa bi si pogledali cestne nesreče s traktorji. Analiza podatkov slovenske Policije za obdobje od 2014 do 2016 nam pokaže, da so zabeležili 473 dogodkov (nezgod), kjer je vključen traktor oziroma traktorist. Med traktoristi je bilo 11 žensk (2,3 %), preostali pa so bili moški.
Kot povzročitelj nezgode je zabeleženih 293 voznikov traktorjev, od tega sta bili le dve ženski. Največ traktoristov (18,2 %) je bilo v starosti med 21 in 30 let. Sledi jim skupina ljudi v starosti med 41 in 50 let.
Šest traktoristov ali 1,6 % udeležencev je med letoma 2014 in 2016 umrlo v cestnih nezgodah. 82,9 % traktoristov je preživelo nezgodo brez poškodbe. Lažjo poškodbo je dobilo 13,1 % ljudi, težjo pa 2,7 % ljudi. Največ nezgod se je zgodilo junija, julija in maja, najmanj pa februarja. Najpogostejša ura nezgode pa je bila med 11. in 12. uro. 432 oseb ali 91,7 % je napihalo 0,0. Do 0,3 mg alkohola/l izdihanega zraka je imelo 11 ljudi ali 2,3 %. Od 0,31 in do 0,6 mg alkoho-
Tudi traktor spada med vozila in sodeluje v cestnem prometu. Ob tem pa se dogajajo tudi nezgode. Med letoma 2014 in 2016 je bilo 473 cestnih nesreč s traktorji.
la/l izdihanega zraka pa je imelo 12 traktoristov (2,5 %) Nad 0,61 mg alkohola/l izdihanega zraka pa so pokazale meritve pri 3,4 % traktoristov, vključenih v nesre-
če. Za varno vožnjo bi morala tudi pri traktoristih sicer veljati ničelna toleranca - torej vožnja traktorja brez alkohola. Rezultati Policije kažejo, da je skoraj 92 % trakto-
ristov vozilo brez alkohola in da je to dejstvo daleč od mita, da so traktoristi pogosto pod vplivom alkohola.
Največ nezgod, kar 28,3 %, se je
zgodilo zaradi bočnega trčenja, sledi oplazenje s 16,9 % in prevrni-tev traktorja z 12, 9 %. So pa traktoristi povozili tudi 5 pešcev.
Tomaž Poje
Vzreja nesnic s 25-letno tradicijo
Smo kmetija z dolgoletnimi izkušnjami na področju vzreje perutnine. Specializirani smo za vzrejo nesnic različnih pasem, predvsem pa prodajamo rjave, grahaste in črne nesnice.
Naši objekti za vzrejo so novejši ali pa popolnoma tehnološko posodobljeni, kar pomeni, da celoten proces reje nadzira računalniški sistem, s čimer dosegamo najboljše kakovostne parametre vzrejenih živali. Pri vzreji jarkic je namreč najpomembnejša ustrezna tehnologija, kar zagotavlja dobro počutje živalim. Zavedamo se, da je ustrezno zdravstveno stanje živali pogoj za doseganje dobrih
rezultatov v času nesnosti, zato jarkice preventivno cepimo proti številnim boleznim. Obdelujemo preko 50 ha kmetijskih površin, tako da sami zagotavljamo večino potrebne hrane za naše živali. Imamo tudi lastno računalniško vodeno mešalnico krmil, kar pomeni celoten proces, od njive do končnega produkta, s čimer je zagotovljena sledljivost in hkrati tudi varnost.
Celotno prodajo vzrejenih živali zagotavljamo sami, saj lahko le tako dosegamo neposreden stik z našimi kupci, jim svetujemo, torej v vsakem trenutku stojimo ob strani. Z vsemi
kupci gojimo dolgoročen, partnerski odnos, saj z nekaterimi sodelujemo že več kot 25 let in takšno zvestobo nagrajujemo
Promocijsko sporočilo
tudi z najugodnejšimi cenami na tržišču.
Vzreja nesnic Tibaot Babinci 49, 9240 Ljutomer
VZREJA NESNIC TIBAOT
Brezplačna dostava na dom! BiSaSKr—
Promocijsko sporočilo
VZGOJA SADIK IN ZELENI POKLICI NA BIOTEHNIŠKI SOLI SC PTUJ
Ena izmed praktičnih dejavnosti na Biotehniški šoli Ptuj je vzgoja lastnih sadik vrtnin, okrasnih rastlin in zelišč, ki poteka v rastlinjakih na posestvu na Turniščah. S to dejavnostjo se pri praktičnem pouku ukvarjajo cvetličarji in hortikulturni tehniki, ki skozi praktično delo spoznavajo veščine vrtnarstva in utrjujejo strokovna znanja. Z vzgojo sadik se seznanijo tudi dijaki kmetijskih programov Gospodar na podeželju in Kmetijsko podjetniški tehnik. Že
v februarju setvene platoje napolnijo s substratom in vanje posejejo prva semena. Ob zagotavljanju ustreznih rastnih pogojev dijaki pod budnim očesom učiteljic praktičnega pouka spremljajo razvoj sejancev. Ko so rastline dovolj velike, jih pre-pikirajo v večje lončke, v katerih se rastlina dobro ukorenini in ostane v njih vse do presaditev na vrt, v okrasne grede ali cvetlična korita. Del vzgojenih sadik dijaki posadijo tudi v šolski plastenjak, na kmečki vrt oz. na
šolski (ipoenterptuj
biotEhniška šola
KMETIJSTVO
-	kmetijsko podjetniški tehnik
-	kmetijsko podjetniški tehnik (3 + 2)
-	gospodar na podeželju
* pomočnik v biotehniki m oskrbi
OKOLJEVARSTVO
■ okoljevarstveni tehnik
HORTIKULTURA
*	hortikulturni tehnik (3 + 2)
•	cvetličar
GASTRONOMIJA
■ g astronom hotelir
http://kmetijska .scplui.si/.
https ://www. facebook. com/bio tehniška, sola.ptuj/
njivo, kjer pridelujejo sezonsko zelenjavo. Večina vzgojenih sadik je namenjena prosti prodaji, ki že tradicionalno poteka v rastlinjakih na Turniščah ali v šolski prodajalni. Ob tem se dijaki učijo tudi prodaje lastnih proizvodov.
Na šolskih površinah in v delavnicah Biotehniške šole je najbolj živahno spomladi, saj je v tem času treba pripraviti obdelovalne površine za setev in sajenje. Na Grajenščaku se spomladi dijaki kmetijskih programov učijo obrezovati vinsko trto in sadno drevje. Rez je za vsakega vinogradnika in sadjarja izjemno pomembno opravilo. Še posebej pa je navdušujoč pogled na šolski sadovnjak in vinograd v času cvetenja in zorenja plodov. Dijaki pri strokovnih modulih med celoletno vegetacijo skrbijo, da so rastline ustrezno oskrbljene in da je pridelek čim bolj kakovosten. Zdravo pridelavo hrane spremljajo tudi naši dija-
ki v programu Okoljevarstveni tehnik, ki spomladi opravljajo vaje na terenu in skrbijo za urejeno in čisto okolje. Seznanjajo se tudi z ohranjanjem naravnih vrednot, kot so parkovne površine in mokrišča z mnogimi rastlinskimi in živalskimi vrstami. Zelenjavo in sadje, ki jih pridelajo na šolskem posestvu, s pridom uporabijo gastronomi hotelirji v šolski kuhinji za pripravo jedi, pri praktičnem pouku različnih strokovnih modulov.
Zavedajo se pomena in prednosti uporabe svežih, lokalnih, sezonskih živil. Jedi, ki nastajajo pod budnim očesom mentoric, niso samo za vajo, temveč tudi za goste na različnih prireditvah v šoli in izven nje. V šolski kuhinji del praktičnega pouka opravljajo tudi pomočniki v biotehniki in oskrbi, ki imajo zanimiv in pester pouk. Seveda je čutiti spomladanski utrip med dijaki vsako leto tudi v učilnicah, še posebej v
zaključnih letnikih. Dijakinje 4. a razreda kmetijsko podjetniški tehnik so se letos prijavile na natečaj za izbor najpodjetni-ška ideja 2017, ki ga organizira Manager klub Ptuj. V kategoriji dijaki so po izboru komisije dosegle 1. mesto. Dijakinje Eva Leskovar, Urška Korošec in Urška Vesenjak so pripravile poslovni načrt za olje iz grozdnih pečk, "Zlate pečke" d. o. o., pri strokovnem modulu podjetništvo in trženje. Maturanti se s plesnimi vajami pripravljajo na maturantski ples, ki bo v marcu. Ob tem se pridno učijo in pripravljajo na zaključne izpite in poklicno maturo. Hkrati pa se večina dijakov že odloča o izbiri nadaljnjega izobraževanja ali študija. Nekateri nameravajo opravljati tudi dodatni, peti maturitetni predmet, ki jim bo omogočal nadaljevanje študija v univerzitetnih programih. Ob številnih obveznostih jim je toliko lažje, saj jim pomagajo prizadevni profesorji.
POMLAD NA DEŽELI, oglasna priloga Štajerskega tednik
5
Promocijsko sporočilo
Kako izbrati primerno hrano za vašega psa
Na policah trgovin lahko zasledimo ogromno hrane za pse in pogosto se nam v tej poplavi ponudb zgodi, da se nikakor ne moremo odločiti, katero naj izberemo. Hrana je proizvedena pri številnih domačih in tujih proizvajalcih ter različne kakovosti. Najpogosteje je cena tisti odločujoči faktor, na podlagi katerega izbiramo hrano za svoje ljubljenčke in se končno odločimo za nakup. Veterinarji pa danes vedno glasneje opozarjajo, da vsaka hrana ni dobra. S prehrano krojimo zdravje svojih živali. Neustrezna hrana slabe kakovosti jim lahko škoduje, medtem ko z uporabo uravnotežene hrane, ki vsebuje dovolj kakovostnih, nujno potrebnih hranilnih snovi za življenje, skrbimo za zdravje in dobrobit svojih živali. Katera hrana je najboljša, je vsekakor težko reči. Podobno kot ljudje imajo tudi psi različne individualne potrebe in zahteve in se na različno hrano lahko odzivajo drugače. Pri izbiri moramo v prvi vrsti predvsem upoštevati potrebo po hranilnih snoveh glede na starost in aktivnost našega psa. Pri izbiri pazljivo preglejmo tudi sestavine. V obroku naj bo večji delež mesa, meso pa naj bo boljše kakovosti (sveži viri mesa, dehidrirano meso, mesna moka), saj je takšno bolje prebavljivo in polno-
vrednejše. Izogibajmo se hranam, ki namesto mesa vsebujejo »samo« stranske proizvode iz proizvodnje mesa in večji delež žitaric.
Če smo lastniki psa, ki ima težave s prebavo, dlako, alergijami ipd., moramo vedno pomisliti tudi na to, da mu morda hrana, ki jo uporabljamo, ne ustreza. Včasih je potrebnega kar nekaj časa, da najdemo hrano, ki bo našemu psu ustrezala. Vedno pa je pomembno tudi to, da vsakokrat, ko menjavamo hrano, to storimo postopoma, da se pes in njegova prebavila nanjo privadijo. To storimo tako, da novo hrano kakšen teden mešamo s trenutno hrano, ki jo dajemo, dokler povsem ne preidemo na novo vrsto hrane. Če je treba, se posvetujte z veterinarjem, ki bo odkril vzrok vaše težave ter obenem pomagal pri izbiri hrane.
Z izbiro in nakupom popolne hrane v veliki meri vplivamo na zdravje in življenjsko dobo svojih domačih živali. Rezultati testiranj ter izkušnje s trga nam zagotavljajo, da smo s hrano DINO® sestavili optimalen in okusen obrok za vašega psa, ki skrbi za vse njegove najpomembnejše življenjske funkcije in s tem pomembno vpliva na zdrav-
je vašega psa.
Lek Veterina, d. o. o.

lek veterina
predanizdravjwzivaU
Ditjooi popoln obrokza vašega psa DiSvci prilagojen starosti in aktivnosti psa Dkdo» sestavljen iz najboljših sestavin
Pišite nam in pošljemo vam brezplačni vzorec hrane
DIDDG»
Diodo
premium hrana za pse
Ifffffi^Lffl^^CTmjjiiM BJ I I ]T!]B]
Lek Veterina d.o.o. ♦ Lipovci 251 a ♦ Beltinci info@lek-veterina.si ♦ telefon; 02 5413 400 www.moj-dino.si ♦ www.lek-veterina.si
Kmetijsko gozdarska zadruga Z. o. o.
POMLAD JE PRED VRATI!
DAN ODPRITH VRAT
\ KT LOVRENC .
SEMENSKA KORUZA MARTON GENETICS
Promocijsko sporočilo
Da traktor ne bo počakal na njivi
S prebujeno vegetacijo bodo zabrneli tudi kmetijski stroji. Da kmetijska mehanizacija ob pravem času pravilno deluje, mora biti vzdrževana in pripravljena na nove obremenitve. »Osnovne podatke o vzdrževanju uporabnik pridobi že ob nakupu stroja oziroma priključka. Pridobljeno tehnično dokumentacijo mora dobro preučiti. Ravno v tej dokumentaciji je namreč navedeno, na koliko ur je treba kaj pregledati ali menjati, kakšen servis je potreben. To je temelj. Sicer pa pred sezono navadno odpravimo napake, ki so jih kmetje opazili med delom v pretekli sezoni,« je povedal Peter Štangler, ki se že od leta 1972 ukvarja s popravilom kmetijske mehanizacije.
Tako je treba pred pričetkom dela s strojem ali napravo ugotoviti stanje stroja. Preveriti je treba stanje goriva v rezervoarju, nivo olja v motorju in nivo hladilne tekočine. Če je mogoče, je treba skrbno spremljati informacijski sistem stroja oziroma naprave. Ob ugotovitvi večjih pomanjkljivosti je treba stroje in orodje poslati v za to pooblaščene servisne delavnice. In katere so največje napake, ki jih počnejo lastniki strojev? »Najpogosteje pozabijo ali ne pregledajo olja v menjalniku, ki je obenem tudi
olje za hidravliko. Vemo pa, da danes praktično vsi priključki delujejo na hidravliko. Posledica je lahko odpoved lamel na zavorah, pa tudi na menjalnik pomanjkanje olja slabo vpliva,« je opozoril Štangler, ki ima pred novo kmetijsko sezono največ dela ravno s popravilom menjalnikov. »Seveda pa sedaj, ko zemlja počiva, opravljamo tudi večje servise in popravila, kar pomeni, da popravljamo sklopke, odpravljamo napake na motorjih. Dobro pa je, da se kmetje pravočasno odločijo za popravilo. Ne samo zato, ker bodo tako pripravljeni na novo sezono, tudi popravilo bo cenejše zaradi normalne dobave rezervnih delov,« svetuje Peter Štangler, ki ima delavnico v Račah in je pooblaščen servis za Steyr in Regent.
Kmetijska dejavnost danes od kmeta zahteva, da je strokovnjak za rast rastlin, razvoj živali, predelavo, ekonomijo, pa tudi za strojništvo. »Svojim rednim strankam vedno svetujemo, kdaj naj se obrnejo na nas, kdaj lahko sami odpravijo napake ali pomanjkljivosti. To pomeni, da gradimo na zaupanju, pa tudi znanju in opremi. Smo namreč pooblaščen servis in tudi zaradi tega moramo spremljati novosti in kakovost,« je še dodal.
Popravilo kmetijskih strojev in prodaja
zastopamo:
SERVIS ŠTANGLER d.o.o. Brezula 1 5a, 2327 Rače Tel.: 02/ 609 51 20, 041 625 978, 031 733 433 www.stangler.si, E-mail: peter.stangler@siol.net
SLOGA - pravi naslov za vrtičkarje in kmete
Promocijsko sporočilo
Kmetijsko-gozdarska zadruga SLOGA vas vabi v svoji poslovalnici v Šikole in Lovrenc na Dravskem polju. V njih ste dobrodošli kmetje, vrtič-karji in drugi potrošniki, saj boste zagotovo našli kaj zase.
V svojih trgovinah ponujajo razna organska in umetna gnojila, krmila za vse živali, beljakovinske in vitaminske dodatke, razna posamična krmila (sojine in sončnične tropine, koruzo, ječmen, pšenico ...), sredstva za varstvo rastlin, travne mešanice, vrtna semena različnih znamk, semena žit, sadike zelenjave in sadnega drevja, čebulice, različne silažne mreže in folije, barve, osebna za-
ščitna sredstva, veliko znamk motornih olj ter še veliko več.
Trenutno imajo pestro izbiro semenskega krompirja in koruze. V lanskem letu so na slovensko tržišče pripeljali semenski material semenarske hiše MARTON GENETICS. Semenska koruza je v lanskem »stresnem« letu dala dobre pridelke in se tako pokazala kot zelo primerna za naše območje. Prav zaradi tega planirajo, da bo v tem letu koruza MG rasla še na več hektarjih. V začetku leta se jim je pridružila nova sodelavka, ki bo na razpolago strankam za razna svetovanja na terenu.
m BOCK
njU ^ ^^brttnfanglllnfl
V ' «SILAŽNE PODFOLIJE •SILAŽNE FOLIJE •SILAŽNE MREŽE •SILAŽNE VREČE
OBIŠČITE NAS V NAŠIH KMETIJSKIH TRGOVINAH
KT SLOGA Šikole, Šikole 25a, tel: 02 79 53 065,051 629 054 KT SLOGA Lovrenc na Dravskem polju 8, tel: 02 79 53 055,051629 049 PRODAJA KMETIJSKE MEHANIZACIJ Perič Močnik Aleš 051 312 443
DELOVNI ČAS: vsak delavnik od 8" do 17". sobota od 8" do 13".
V petek, 23. marca, bodo imeli v KT LOVRENC DAN ODPRTIH VRAT. Ta dan bo veljala še posebej ugodna ponudba. Vsi, ki bodo ta dan kupili vsaj dve vreči semenske koruze MG, bodo prejeli 10 % popusta.
6
_ POMLAD NA DEŽELI, oglasna priloga Štajerskega tednika
Škoda v gozdovih zaradi vetroloma tudi v Podravju
Sanacijo opravite čim prej, predvsem v smrekovih gozdovih
Močen veter in deževje konec lanskega leta sta v gozdovih ponovno povzročila obsežne poškodbe. Izruvanih dreves, odlomljenih debel, poškodovanih krošenj je po podatkih KGZS Slovenije za več kot dva milijona kubičnih metrov. Največje poškodbe zaradi vetrolo-ma so v gozdovih na Kočevskem, Notranjskem in Koroškem. Močno poškodovana gozdna območja so tudi v Dravski dolini, na Jezerskem, Solčavskem in v zgornji Savinjski dolini. Do poškodb je prišlo tudi v nekaterih drugih predelih Slovenije.
Do konca marca 2018 nujen posek
Pri poseku poškodovanega drevja ima izključno prednost sanitarna sečnja iglavcev, da se prepreči ponovna razmnožitev podlubnikov,
predvsem smrekovega lubadar-ja. Roki za posek poškodovanega drevja iglavcev se določajo na podlagi ocene ogroženosti gozdov zaradi podlubnikov. Na s podlubniki ogroženem območju, kjer gre za večje količine iglavcev in je bil njihov napad prisoten že v lanskem letu, je treba iglavce posekati in spraviti iz gozda do konca marca 2018, v drugih iglastih gozdovih, predvsem smrekovih, pa do sredine maja 2018. Ob tem na KGZS poudarjajo, da ob sanitarni sečnji velja, da lahko lastniki poškodovanih gozdov začnejo sekati poškodovana drevesa že brez izdane odločbe, vendar morajo o tem predhodno vsaj ustno obvestiti pristojnega revir-nega gozdarja.
Bodo pa v prihodnji mesecih organizirane okrepljene aktivnosti svetovanja, izobraževanja in povezovanja lastnikov poškodovanih gozdov za skupno izvedbo del v gozdovih z usposobljenimi izvajalci, še posebej na območjih z
drobno gozdno posestjo. »Posek in spravilo polomljenih in prevr-njenih dreves sta izredno nevarni opravili, zato lastnikom priporočamo, da se za samostojno izvedbo sečnje odločijo le, če so za to usposobljeni in opremljeni, drugače naj raje najamejo usposobljene gozdne delavce,« opozarjajo na KGZS.
Za posek možno pridobiti evropska sredstva
V skladu z evropskimi predpisi se nekateri ukrepi obnove gozdov po naravnih ujmah lahko financirajo tudi iz programa razvoja podeželja 2014-2020. Vrsta in obseg obnovitvenih del sta določena v načrtu sanacije po vetrolomu poškodovanih gozdov, ki ga je izdela Zavod za gozdove Slovenije, zato naj se lastniki poškodovanih gozdov glede obnove pogovorijo s svojim revirnim gozdarjem, še svetujejo na KGZS.
SPC TOPLAK d.o.o.
Pooblaščen prodajalec in serviser traktorjev SOLIS Dežno 1 d, 2286 PODLEHNIK Tel. 02 788 40 50 E-mail: sonja.jelen@spctoplak.si
Ekskluzivni zastopnik za Slovenijo GORENJE GTI d.o.o.
S«»«îîîHSÎS^
âowji-iiSt
Biotehniški poklici -zanesljiva pot v prihodnost
Da je izobraženost ključni dejavnik razvoja kmetijstva, je prepričan Cvetko Zupančič, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije. To potrjujejo tudi ugotovitve Konzorcija biotehniških šol. »Na uspešnih kmetijah je praviloma vsaj en član družine s kmetijsko izobrazbo,« je utemeljil Tone Hrovat, vodja konzorcija. Hrovat je še poudaril, da za razliko od računalništva, elektronike, strojništva, kjer je vse bolj v ospredju globalno, javnost pri hrani vse bolj išče in zahteva lokalno. »Zato je znanje, ki ga mladi pridobijo na biotehniških šolah, temelj, ob tem pa pridobijo praktična znanja, tako da lahko zelo samostojno in samozavestno sprejemajo odločitve pri svojem delu,« je strnil misli.
»Ceniti moramo poklice v kmetijstvu«
Predsednik strokovnega odbora za šolstvo, svetovanje, raziskave in razvoj na KGZS Peter Pribožič pa je izpostavil, da je pomembno, da se otroci s kmetij vpisujejo v biotehniške šole, posebej tisti, ki imajo namen kmetovati in biti mladi prevzemniki. »Ceniti moramo poklice v kmetijstvu. Kdo jih bo, če ne kmetje in tisti, ki delamo v kmetijstvu? Kmetje se morajo kritično odzivati na stanje v kmetijstvu in na kmetijsko politiko, vendar morajo znati tudi pozitivno govoriti o svojem poklicu. Temelj za to pa je dobra izobrazba s praktičnimi znanji, ki jih je moč pridobiti na biotehniških šolah, za kakovost izvedbe pa morata kmetijsko in šolsko ministrstvo zagotoviti sredstva za delovanje,« je zaključil Pribožič.
»Noben sošolec ni brez zaposlitve«
Mladi kmet Aleš Kirbiš iz Šikol pri Cirkovcah je končal Srednjo biotehniško šolo v Mariboru in nadaljeval študij zootehnike na
Datuma cepljenja proti steklini ne smemo zamuditi niti za en dan
Cepljenje je preventivni poseg, s katerim žival zaščitimo pred neko boleznijo. Edino predpisano cepljenje je za pse proti steklini, vsa druga so prostovoljna. Cepljenje proti steklini je obvezno tudi za mačke in bele dihurje, če želite z živaljo potovati v tujino ali če se želite z njo udeležiti lepotnega oz. kakšnega drugega tekmovanja.
Žival cepimo, ko je povsem zdrava! Cepljenje v času bolezni bi ji lahko hudo škodovalo. Če imamo žival z resnimi zdravstvenimi težavami ali tako, ki alergično reagira na cepivo, se pred cepljenjem posvetujemo z veterinarjem. Pred cepljenjem tudi odpravimo notranje zajedavce. Za mačke obstajajo tri osnovne vrste cepljenja: proti steklini, kužnim boleznim in levkozi. Če vaša mačka živi zunaj ali v stanovanju z možnostjo izhoda ven, vam priporočamo, da jo cepite proti
kužnim boleznim ter proti levko-zi. Če pa živite na območju, kjer vaša mačka lahko pride v stik s steklimi divjimi živalmi, se vsekakor odločite tudi za cepljenje proti steklini. Če pa mačka živi le v stanovanju in ne prihaja v stik z drugimi mačkami, zadostuje cepljenje proti kužnim boleznim. To cepljenje je potrebno kljub izolaciji mačke od drugih mačk, saj lahko viruse prenesete do svoje ljubljenke povsem nevede na oblačilih ali predmetih, ki jih prinesete od drugod.
Prvo cepljenje proti kužnim boleznim se izvede, ko žival dopolni 8-10 tednov, nato pa v razmiku 4 tednov še dvakrat. Dalje se cepljenje ponavlja vsako leto, nato pa čez eno do tri leta, odvisno od tega, kje mačka živi. Proti steklini se prvič cepi le enkrat, prav tako mladiček. Cepljenje ponovimo po enem letu, naprej pa po navodilih proizvajalca cepiva.
Levkoza se na začetku cepi dvakrat z enim mesecem razmika, ravno tako pri mladičkih. Cepljenje se nato ponovi čez eno leto, nato pa obnavlja na 2-3 leta. Za pse velja, da poznamo dve osnovni vrsti cepljenja: proti steklini ter proti kužnim boleznim. V Sloveniji je cepljenje proti steklini obvezno za vse pse, starejše od treh mesecev, ki ga je potrebno obnavljati letno prva 3 leta pasjega življenja, nato pa vsako drugo ali tretje leto oz. po navodilu proizvajalca določenega cepiva. Datuma cepljenja proti steklini ne smemo zamuditi niti za en dan, lahko pa se izvede pred predvidenim datumom.
Obstajajo pa tudi zaščitna cepljenja, ki ščitijo psa pred najpogostejšimi kužnimi boleznimi (kužni kašelj, parvoviroza, pasja kuga, leptospiroza in kužno vnetje jeter). Mladič se prvič cepi med 6. in 8. tednom starosti, na-
Biotehniški fakulteti v Ljubljani. »Šel sem skozi izobraževanje v kmetijstvu in dobil širino. Znanje nadgrajujem kot mladi prevzemnik na kmetiji, ki se ukvarja s prirejo mleka in pitanjem govedi. Moja izkušnja je, da smo tisti,
ki smo prišli z biotehniških šol, v večjem deležu dokončali študij kot tisti, ki so prišli z gimnazij. In kar je najpomembnejše: nobeden izmed njih ni imel težave z zaposlitvijo, bodisi na lastni kmetiji ali drugje,« pove Kirbiš.
1872
F5l%\\ \	Biotehniška šola Maribor
2000 MARIBOR, Vrbanska cesia 30
Na Biotehniški šoli Maribor v šolskem letu 2018/2019 vpisujemo v naslednje izobraževalne programe:
4-letni programi:
NARAVOVARSTVENI TEHNIK VETERINARSKI TEHNIK KMETIJSKO-PODJETNIŠKI TEHNIK
KMETIJSKO-PODJETNISKI TEHNIK-RTI
3-letni programi:
MEHANIK KMETIJSKIH IN DELOVNIH STROJEV CVETLIČAR
Informacije o vpisu dobite po tel.: 02/235 37 00 ali na internetu: www.bts.si.
to se cepljenje ponovi še dvakrat v intervalu 3-4 tedne. Odgovorni rejci običajno poskrbijo, da so mladiči iz njihove vzreje pred odhodom v nov dom že vsaj enkrat cepljeni proti kužnim boleznim. Tovrstno cepljenje ni obvezno, je pa izjemno priporočljivo zaradi varovanja zdravja vašega štiri-nožca in tudi vašega zdravja (za leptospirozo lahko zbolijo tudi ljudje).
Cepljenje je način, kako uspešno preprečimo, da bi se naša žival okužila s katero od hudih nalezljivih bolezni, ki se večinoma končajo s poginom. Redno cepljenje živali je tako pokazatelj resnosti in odgovornosti lastnika. Je gotovo čustveno in finančno ugodnejša možnost kot zahtevna in draga zdravljenja, ki so večinoma neuspešna in žival kljub vsemu trudu pogine.
Sara Ogrin in Nuša Schumet, dr. vet. med.
+fe
ïETf¥Rmvo
Damijan Peklar, dr. vet. med., s. p.
Slovenja vas 2 b, Hajdina, tel: (02) 782 10 16, GSM: 041 537 439 www.veterinapeklar.com, info@veterinapekiar.com
•	ZDRAVLJENJE IN CEPUENJE HIŠNIH
ŽIVALI V AMBULANTI IN NA TERENU
•	ZDRAVLJENJE IN OSEMENJEVANJE
VELIKIH ŽIVALI NA TERENU
• DIAGNOSTIKA (LABORATORIJ, RTG, ULTRAZVOK...)
• OPERATIVNI POSEGI
HVALA, KER ŽE 10 LET ZAUPATE NAŠEMU ZNANJU IN IZKUŠNJAM!
7
POMLAD NA DEŽELI, oglasna priloga Štajerskega tednika
Nova serija Manitou kmetijskih nakladalnikov NewAG
Varčnost, udobnost, učinkovitost

m-
_ novih m V modelov y
do -5% manjša poraba goriva do -15% manjši stroški vzdrževanja najnižji skupni stroški lastništva (TCO)
LinFis d.o.o. Ponova vas 4c 1290 Grosuplje 01 781 00 40 info@linfis.si www.linfis.si
PRODAJA - SERVIS - NAJEM
Zasnovano za udobje
Udobje in produktivnost sta močno povezana. Naši stroji nudijo optimalno stopnjo ergonomije in vse funkcije, ki jih potrebujete, da se lahko popolnoma osredotočite na svoje delo.
Avtomatsko spreminjanje smeri ventilatorja
Funkcija avtomatskega spreminjanja smeri ventilatorja spremeni smer pretoka zraka vsake tri minute (za 10 sekund), ne glede na hitrost motorja. Hlajenje je vedno optimalno, še posebej v zelo prašnih okoljih.
Brezstopenjski menjalnik (CVT), M-Vario Plus
S tem menjalnikom je mogoče brez težav doseči 40 km/h, ne da bi bilo treba menjati prestave! Brezsto-penjsko spremenljivi prenos CVT sestavljata dva hidro motorja z radialnimi bati, ki ju poganja hidravlična črpalka. Pri nizki hitrosti sta dejavna oba motorja. Vlečna moč je tako primerljiva z močjo prenosa pretvornika navora. Pri visokih hitrostih je dejaven samo en motor. Največjo hitrost dosežete brez izgube energije, pri čemer je ohranjena visoka moč vlečenja. Poraba goriva je optimizirana in hrup, ki ga povzroča prenos, je zmanjšan. M-Vario Plus združuje natančnost in učinkovitost ter užitek pri uporabi celo za najbolj neizkušene.
»Aktivni CRC« blaženje nihanja teleskopa
Ta sistem ublaži udarce teleskopa, ko vozite s tovorom ali brez. Komponente so zato podvržene manjšim obremenitvam, vaš tovor je varen in udobje voznika je zagotovljeno.
Priključke zamenjajte v nekaj sekundah
ECS® (sistem enostavnega priklopa) spusti tlak iz hidravličnega priključka, ne da bi bilo treba ugasniti motor, zato je menjava vašega hidravličnega priključka hitra in enostavna.
V KMETIJSKIH PRODAJALNAH KZ PTUJ VAS PRIČAKUJEMO S ŠIROKO
PONUDBO ZA
kmetovalce
- - :Í SÜ
SEMENSKA KORUZA hibridi vseh semenskih hiš
GNOJILA
za založno gnojenje za gnojenje tik ob setvi ali sajenju za dognojevanje
specialna gnojila, aktivatorji, gnojila s podaljšanim delovanjem...
FITOFARMACEVTSKA SREDSTVA
PREDSEZONSKA AKCIJA NA IZBRANA FITOFARMACEVTSKA SREDSTVA OD 28. 2. DO 20. 3. 2018 OZ. DO PRODAJE ZALOG
OB ŠIROKI PONUDBI SMO VAM NA VOLJO TUDI S STROKOVNIM SVETOVANJEM
vrtrčkafje
S 1. 3. 2018 NOV DALJŠI DELOVNI ČAS KMETIJSKIH PRODAJALN
SEMENSKI KROMPIR
celovita ponudba sort semenskega
krompirja
VSE ZA SETEV IN OSKRBO
POSEVKOV
semena
sadike zelenjave sadike okrasnih rastlin zemlja
tekoča gnojila ...
SADIKE SADNEGA DREVJA IN TRSNIH CEPLJENK
VSE ZA OSKRBO VAŠEGA SADOVNJAKA IN VINOGRADA
lnfo@kz-ptuj.si
www. kz-ptuj.si
8
_ POMLAD NA DEŽELI, oglasna priloga Štajerskega tednika
Promocijsko sporočilo
Urejena in prijetna okolica
Da hiša postane prijeten dom za bivanje, je pomembna tudi urejena in prijetna okolica, ki poskrbi, da se v svojem okolju dobro počutimo. V podjetju Vrtnarstvo in urejanje okolja Franc Horvat, s. p., se v sodelovanju s podjetjem
Urejanje okolja (Greendesign) Aleš Horvat, s. p., s to dejavnostjo ukvarjamo že več kot 15 let. Velik poudarek dajemo pri urejanju okolja na vzdrževanje okrasnih zelenic, športnih terenov, vzdrževanje večjih podjetij in ob-
CVETLIČARNA
(Rožmarin
W
Zima se bo počasi poslovila in končno bo prišla težko pričakovana pomlad. To je čas, ko začnemo razmišljati o zasaditvah okenskih in balkonskih korit z rastlinami. Na naši vrtnariji vam ponujamo
in priporočamo različne kombinacije rastlin, s katerimi si boste zagotovo polepšali vaš dom. Na vašo željo vam tudi uredimo in zasadimo vaš vrt, v katerem boste uživali v vseh letnih časih.
Vse informacije lahko dobite v naših cvetličarnah, ki se nahajajo:
-	Miklošičeva ulica 10, Ptuj, telefon 02 776 40 01
-	PE Bukovci 4a, Markovci, telefon 02 766 20 31
Vrtnarsto Horvat Franc
urejanje celotne okolice okrasne grede
obrezovanje živih mej in dreves
čin celotno leto . Ponujamo vam ureditev celotne hišne okolice vse od načrtovanja do končne podobe.
Urejamo tudi grobove s polaganjem travnega tepiha, polaganje tlakovca in pohodnih plošč, oblikovanjem raznih živih mej, namakalni sistem, zasadimo vam različne rastline, uredimo okrasne grede in vam nudimo vzdrževanje celotno leto. Ker imamo v podjetju bager, smo zadnja leta uredili več kanalizacijskih priključkov, izkopali jarke, uredili brežine. V svojem programu vam ponujamo veliko izbiro enoletnic, dvoletnic in trajnih rastlin, primernih za zasaditve, vse od cipres do večjih okrasnih dreves.
Sami smo usposobljeni za fito-farmacevtska sredstva, tako da vam ni treba skrbeti za škropljenje okrasnih rastlin, dreves in zelenice, prav tako pa vam nudimo vso pomoč in strokovno znanje. Trenutno imamo pet zaposlenih, prav tako pa vso mehanizacijo, ki je potrebna za izvajanje te dejavnosti.
Priporočamo se: 041 625 559 /
041 612 181!
Sajenje sadnega drevja
Promocijsko sporočilo
Če nas je zima pri sajenju prehitela, bo sedaj zopet čas, da se lotimo dela v našem sadnem vrtu ali sadovnjaku. Posadimo lahko še vse vrste sadnega drevja, trsnih cepljenk in jagodičevja. Preden se odločimo za zasaditev sadnega vrta, je zelo pomembno, da poznamo lastnosti posamezne sadne vrste:
•	kakšna lega in tla sadni vrsti ustrezajo oziroma kakšne so njene zahteve,
•	kakšna je pričakovana višina in širina izbrane sadne vrste oziroma koliko prostora ji moramo nameniti, zato je pomembno, da poznamo lastnosti posameznih podlag ter skladnost s sorto. Pri izbiri šibko rastočih podlag (M9) bomo imeli sadiko nižje rasti, kar ima prednost, da nam hitro zarodi in ne potrebuje veliko dela pri rezi. Pri izbiri bujnejših podlag (MM 106, MM 111, sejanec) potrebuje sadika več prostora (večja razdalja pri sajenju), rodnost pa se začne pozneje. Na bujnejših podlagah režemo drevesa v mladosti minimalno;
•	da sadike ne posadimo pregloboko (cepljeni del mora biti 15-20 cm nad površino tal), v nasprotnem primeru lahko iz žlahtnega dela sadike poženejo korenine, drevo pa začne bujno rasti, kar pomeni, da podlaga izgublja svojo funkcijo;
•	pri gnojenju ne smemo pretiravati (negativno vpliva na razvoj korenin), uporabljamo le dobro dozorela organska gnojila. Glede na sadno vrsto se gnojenje razlikuje. Hruške, breskve in jablane na šibkih podlagah gnojimo normalno (5L organskih gnojil na sadiko), jablane na bujno rastočih podlagah, slive, višnje in češnje nekoliko manj.
Rez sadnega drevja
Z rezjo sadnega drevja uravnavamo razmerje med novo rastjo in rodnostjo. Ker se pa pri različnih sadnih vrstah (jablana, hruška, breskev, marelica, češnja) rodni les razlikuje, jih obrezujemo
Promocijsko sporočilo
Sekira Tovarne kos in srpov je trajna
Skorajda vsaka hiša premore vsaj kakšno lopato ali koso, trsne škarje. Ste pogledali, kje je nastalo orodje, s katerim opravljate najrazličnejša zunanja dela? Velika možnost je, da je vaše orodje nastalo v Tovarni kos in srpov, d. o. o., ter Bukev, d. o. o., iz Lovrenca na Pohorju.
Podjetji iz Lovrenca izdelujeta kose, srpe, lopate, motike, sekire, kladiva, vejnike, strgala, gozdarska orodja in razne lesene ročaje že več kot 135 let! Podjetje Tovarna kos in srpov je leta 1881 ustanovil gospod Heinrich Kieffer, ki je bil eden pionirjev industrijske izdelave kos in srpov v Evropi. Danes se naše podjetje uvršča med večje proizvajalce kovanih in pločevinastih izdelkov. Več kot 135-letne izkušnje in tradicija v tej obrti tvorijo osnovo našega dela, ki se kaže v kakovosti in trajnosti proizvodov. Naši glavni trgi so Slovenija in države, ki so
nastale po razpadu Jugoslavije, ter skoraj vse druge evropske države. Več kot 90 % naše proizvodnje se proda neposredno v tujino. Zaradi zahtev po višji kakovosti smo v zadnjih letih veliko posodabljali in investirali v proizvodnjo. Naše hčerinsko podjetje Bukev, d. o. o., pa je specializirano za obdelavo lesa. Med drugim izdeluje lesene ročaje za naša orodja. To nam omogoča celovito ponudbo proizvodnega in storitvenega programa, kjer so vsi izdelki razviti, izdelani in dobavljeni na enem mestu. Na ta način imamo neposreden vpliv na celotne proizvodne procese in tako lahko zagotovimo najvišjo kakovost.
Naše izdelke lahko kupite v skorajda vseh prodajalnih in v vseh večji trgovskih centrih po Sloveniji. Vabimo tudi k nakupom v naši spletni trgovini, kjer je pri nakupu nad 50 evrov dostava brezplačna.
različno. Predvsem pri češnjah, marelicah in slivah režemo čim manj, samo v primeru goste krošnje izrežemo celotne poganjke. Najbolj priporočljivo jih je rezati po obiranju plodov, saj jim tako preprečimo prebujno rast poganjkov. Rez opravimo v suhem vremenu, ki naj traja vsaj še nekaj dni po končani rezi, večje rane pa namažemo s cepilno smolo. Ko končamo obrezovanje dreves, razkužimo vse orodje (škarje, ža-gice). Še boljše je, da razkužimo orodje takoj po zaključenem obrezovanju posameznega drevesa. Obrezovati lahko začnemo, ko je zunaj vsaj nekaj stopinj nad ničlo. Poznavanje rodnega lesa je torej osnova za pristop k rezi sadnega drevja.
S pravilno rezjo dosežemo: • pravilno razmerje med letnim prirastom in rodnostjo,
•	boljšo zračnost krošnje in manjši pojav glivičnih okužb,
•	zadostno osvetlitev krošnje, kar pomeni boljši rodni nastavek.
V naši trsnici in drevesnici Putar, d. o. o., vam ponujamo za sajenje širok izbor kvalitetnih, doma vzgojenih sadnih sadik in trsnih cepljenk. V naši ponudbi lahko izbirate med starimi in novimi sortami sadnega drevja na različnih podlagah (jablane, hruške, nešplje, slive, marelice, breskve, nektarine, murve, skorš, češnje, višnje, fige, aronija, goji jagode, ribez ...) ter trsnih cepljenk vinskih, namiznih in hibridnih sort. Pri nakupu v naši drevesnici in trsnici Vam tudi svetujemo in damo napotke za nadaljnjo oskrbo.
Ivanka Kolman, inž. kmet., ekon.
metka.Dreloeiasmaii.com
Frana Kovačiča 10,9241 Verze]
tel.: 02/ 587 lk 63 www.prelogkm.si esm: Okli 963 098 infoßöDreloekm.si
Obiščite nas na sejmu v Komendi in izkoristite 5% oooust na vse izdelke.
Proizvodni program:
■	Hidravlični predsetveniki do 5,5 m delovne širine
■	Strniščni plugi od 2 m do 4,50 m (hidravlični) z električno sejalnico
■	2,4,6 redni okopalniki za koruzo z dognojevalno posodo IN0X mehanski ali hidravlični
■	Vinogradniški in sadjarski podrahljač
■	Čelni strniščni plug 2,5 m in 3 m
■	Podrahljači na 3,5 in 7 klinov
■	Podrahljač na 1 klin
■	Linija za buče: okopalnik, plug, pralni stroj z ventilatorjem, sušilnice, polirec, čistilec
■	Popravila raznih kmetijskih strojev in rezervni deli
■	brnvan vinske trte in nrminpvia
torek • 6. marca 2018
Šport, zanimivosti
ŠtajerskiTEBNSK 21
Hura, prosti čas
Odličen odziv na počitniški športni program
Zimske počitnice si bodo nekateri otroci tudi letos zapomnili po projektu Hura, prosti čas, katerega organizator je Zavod za šport Ptuj, glavni izvajalec programov pa RUD Eleja.
Ti so pod vodstvom bratov Ma-lek in njunih sodelavcev strokovno izpeljali začrtane programe od ponedeljka do petka, ko so otroci od 1. do 4. razreda v športni dvorani Mladika uživali v športu, različnih igrah, delavnicah in druženju. Vodja športnih programov na Zavodu za šport Ptuj Boštjan
Zemljarič je ob koncu projekta Hura, prosti čas povedal: »Otrokom smo ponudili zanimiv nabor aktivnosti vsak dan od 7. do 15. ure, tudi letos pa smo zadovoljni z udeležbo. Z aktivnostmi so bili zadovoljni tudi starši, saj smo za njihove otroke zagotovili varstvo, hkrati pa so otroci zares uživali v naših športnih programih.«
Športne programe zadnjih nekaj let izvajajo člani RUD Eleja, ki so tokrat pripravili športne igre, športno animacijo, ustvarjalni-ce, cirkuško animacijo, družabne
igre, motorične igre, igralni kotiček, plasma cars ... Na presenečenje Gašperja Maleka je bilo med otroki zaznati zelo veliko zanimanja za gimnastiko in njene osnovne prvine: prevale, stoje in salte. Vse aktivnosti so bile brezplačne, strokovno vodene in nadzorovane.
Vsak dan je v dvorano Mladika prišlo okrog sto otrok, občasno pa so se jim pridružili tudi otroci iz Vrtca Ptuj. Vsi skupaj so preživele lepe počitniške dni.
David Breznik
Počitniške športne aktivnosti so v dvorano Mladika privabile lepo ponujenim.
Foto: Črtomir Goznik
število otrok, ki so bili navdušeni nad
Kolesarstvo • Marko Hozjan, KK Perutnina Ptuj
Tenis • Blaž Rola
Marko Hozjan z reprezentanco v Belgiji
Hiter konec na Kitajskem
Še nekaj časa loči ptujske kolesarje od začetka sezone 2018. Kljub polarnemu mrazu in izdatni snežni odeji fantje pridno in zavzeto vadijo, čeprav je vožnja po cestah seveda trenutno potisnjena na stran. V ospredju je delo v klubskih prostorih, telovadnici in fitnesu, takoj ko bo možno, pa bodo kolesarji KK Perutnina Ptuj sedli na kolesa.
Prav zaradi vremena letos mladi ptujski kolesarji prvič po res dolgih letih niso opravili tradicionalnih priprav v Strunjanu, saj je pretekli teden, ko so bile priprave planirane, snežilo tudi ob morju, svoje pa je dodala še izjemno močna burja. Prav zato priprave ne bi imele pravega smisla.
In medtem ko ima večina fantov v KK Perutnina Ptuj še nekaj časa do pričetka sezone, pa to ne velja za prvega ptujskega aduta letos. Marko Hozjan si je namreč v nedeljo, 4. marca, prvi od ptujskih kolesarjev pripel številko na dres in se podal na start. Hozjan je trenutno v Belgiji s slovensko mladinsko reprezentanco, kamor
Foto: Marjan Keiner
Marko Hozjan (KK Perutnina Ptuj) je bil vpoklican u mladinsko reprezentanco Slovenije.
je bil prvič vpoklican lani, ko je nastopal z leto starejšimi vrstniki. Reprezentanca je 4. marca nastopila na dirki GP Zepperen, 10. marca pa fante čaka še dirka Danilith Nokere Koerse. Vmes bodo kolesarji ostali v Belgiji in
napravili ogled proge in trening na terenu za prestižni dirki Gent--VVevelgem ter Paris-Roubaix. Ti dirki čakata reprezentante konec marca in v začetku aprila. Seveda je nov vpoklic izjemno priznanje za mladega Ptujčana, a hkrati ob-
Strelstvo • Regijsko tekmovanje v Ljutomeru
Odlični dosežki ormoških tekmovalcev
Strelsko društvo Mesto Ljutomer je pripravilo regijsko tekmovanje v streljanju z zračno puško (standardna, serijska) in pištolo. V ljutomerski dvorani ŠIC je bilo nameščenih kar 36 strelskih mest za skupaj 231 nastopajočih tekmovalcev. Odlične rezultate so dosegli strelci SD Kovinar in SD Tovarna sladkorja iz Ormoža ter SD Jožeta Kerenčiča iz Miklavža.
Zmagovalci po
posameznih
kategorijah
Zračna puška (standardna):
-	cicibani, ekipno: SD Kovinar Ormož (Vočanec, Škorjanec, Rudolf),
-	cicibani, posamezno: Lucas Vočanec (Kovinar Ormož),
-	cicibanke, posamezno: Olivia-
Vočanec (Kovinar Ormož),
-	mlajši pionirji, ekipno: SD Kovinar Ormož (Majerič, Majhen, Ciglar);
-	mladinci, posamezno: Aljaž Čučko (SD Tovarna sladkorja Ormož);
-	mladinke, ekipno: SD Mesto Ljutomer (Kosi, Špindler, Žižek);
-	mladinke, posamezno: Nuša Žnidarič (SD Kovinar Ormož);
-	člani, ekipno: SD Kovinar Ormož (J. Šumak, Horvat, R. Šumak);
-	člani, posamezno: Jan Šumak (SD Kovinar Ormož);
-	članice, ekipno: SD Tovarna sladkorja Ormož (Muhič, Mele, Tetičkovič Ranfl);
-	članice, posamezno: Urška Kuharič (SD Kovinar Ormož).
Zračna puška, serijska:
-	članice, posamezno: Vesna
Mele (SD Tovarna sladkorja Ormož).
Pištola:
-	člani, ekipno: SD Jožeta Kerenčiča Miklavž (Ciglarič, Simonič, Miholič);
-	člani, posamezno: Aleksander Ciglarič (Jožeta Kerenčiča Miklavž);
-	članice, posamezno: Stanka Miholič (SD Jožeta Kerenčiča Miklavž),
-	kadeti, posamezno: Žan Habjanič (SD Jožeta Kerenčiča Miklavž);
-	kadetinje, posamezno: Nina Bogša (SD Jožeta Kerenčiča Miklavž);
-	mladinci, posamezno: Žan Bogša (SD Jožeta Kerenčiča Miklavž).
veza za še zavzetejše treniranje in nadgradnjo preteklih zelo uspešnih sezon. Slovensko mladinsko reprezentanco, ki jo kot selektor vodi Andrej Cimprič, bodo v Belgiji zastopali: Marko Hozjan, Aljaž Omrzel, Blaž Avbelj, Anže Skok in Jan Trotovšek.
»Če bo imel še kanček potrebne sreče ...«
O pripravah na novo sezono je Marko Hozjan povedal: »Kolesarji treniramo na polno že od decembra. Dolgo smo imeli na Ptuju lepo vreme in ni bilo treba potovati v tople kraje. Zadnje tri tedne nam malo nagaja sneg, ampak delamo po začrtanem programu.« Klubski trener Matej Marin je o Markovi belgijski izkušnji dejal: »Verjamem, da je Marko dobro pripravljen, obenem pa upam da bo imel tisti kanček potrebne športne sreče. Iz lastnih izkušenj vem, kako je kanček sreče v Belgiji zelo pomemben za dober rezultat.«
Klubska kolesarska sezona se sicer za starejše mladince prične 17. marca z dirko v sosednji Italiji, medtem ko bodo letos prvič vse selekcije ptujskega kolesarskega kolektiva aktivne na velikonočno soboto, 31. marca, ko bodo nastopile na dirki v Domžalah.
tp
Ptujski teniški igralec Blaž Rola (203. na ATP) je končal daljše prip-ravljno obdobje in se vrnil na svetovno teniško turnejo. Za začetek si je izbral challenger turnir na Kitajskem.
V mestu Zhuhai na JV kitajski obali poteka turnir z nagradnim skladom 75.000 dolarjev, 27-le-tnemu Ptujčanu pa je žreb v 1. krogu namenil Nemca Matsa Mo-rainga (163.). 25-letnik iz okolice
Dusseldorfa je letos odlično začel sezono, saj je osvojil turnir v Ko-blenzu, še enkrat je igral v finalu in dvakrat v polfinalu. Za Blaža je bil v tem trenutku prevelik zalogaj, čeprav je bil prvi niz izenačen do konca, do podaljšane igre, ki jo je Nemec dobil 4:7. V 2. nizu je Moraing hitro ušel na 0:4. Končni rezultat po urni in pol igre je bil 6:7(4), 1:6.
JM
Nogomet • NK Farmtech Veržej, 2. SNL
Veržejci z okrepitvami v spomladanski del
Slab jesenski izkupiček nogometašev veržejskega Farmtecha v 2. SNL - osvojili so vsega 10 točk -je bil glavni razlog, da se je uprava Prlekov odločila za korenite spremembe v igralskem kadru. Nova imena so 33-letni igralec sredine igrišča Andrej Fanedl (Pohorje), 22-letni napadalec Štefan Horvat, 20-letni obrambni igralec Anton Ftiča (oba Nafta), 35-letni vratar Matej Peršak (Radgona) ter tujci: 22-letni bosanski igralec zadnje vrste Elvin Pargan, 21-letni hrvaški napadalec Emanuel Cehic (Ivanja Reka) in 23-letni hrvaški igralec sredine igrišča Toni Martinac (In-
ter Zaprešič). Veržejsko ekipo so pred nadaljevanjem prvenstva zapustili Luka Lazar (Fužinar), Miha Vidmar (Ilirija), Matic Ficko in Anej Meznarič (oba Avstrija).
V pripravljalnem obdobju so Veržejci odigrali pet tekem: premagali so Tromejnik (4:2), izgubili z Dravinjo (2:4) ter igrali neodločeno s Polano (2:2), Radgono (1:1) in Dravogradom (0:0). Nogometaše Farmtecha, ki ga bosta s klopi vodila Boris Radoš in Janko Irgolič, čaka v uvodni tekmi spomladanskega dela prvenstva ekipa Brava v Ljubljani.
NŠ
Nš Utrinek s tekmovanja v ljutomerski dvorani ŠIC
Foto: NS
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 2. marca 2018
Lepi spomini ne bledijo!
Mali oglasi
Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovalivas ali vaše bližnje, in si naročite arkivsko številko Štajerskega, tednika. zase alijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu!
Ker temelji prihodnosti ležijo v preteklosti!
Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj, tel. 02 749 34 10. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov.
Postanite imetnik kartice zvestobe Radia-Tednika Ptuj
Izkoristite ugodnosti pri 50 p^dmM najrazličnejših storitev in izdelkov ter prihranite vse do 50 %!
Biti član Kluba Radia-Tednika Ptuj se splača!
Kartico zvestobe lahko naročite v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena kartice je zgolj 20 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 15 evrov.
//y
Veljavnost kartice je 1 leto.
Več informacij na www.tednik.si in www.radio-ptuj.si
kartica zvestobe
Radio-Tednik Ptuj
^¿¿TEDNIK	j
i
OOOOOI
Janez Novak *
I»
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170.
BUKOVA drva prodam. Razžagana na 25, 33 ali 50 cm. Brezplačna dostava. Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče. Tel. 041 893 305.
ODKUPUJEMO hlodovino hrasta. Vlado Medved, s. p., Tel. 041 610 210, www. gozd-bioles.si.
PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, predvsem hrast in bukev. Možnost odkupa tudi na panju. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318.
KMETIJSTVO
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
KOKOŠI nesnice v začetku nesnosti, redno cepljene^ Možna brezplačna dostava. Kmetija Šraj, Poljčane. Tel. 031 751 675.
DOM IN STANOVANJE
DAJEMO v najem 1,5-sobno stanovanje na Volkmerjevi 65 na Ptuju. Telefon 041 69 29 69 ali 031 503 142.
NEPREMIČNINE
PRODAM trisobno stanovanje v bloku, v centru Ptuja, CMD5, 3. nadstropje. Stanovanje je bilo adaptirano l. 2000, je vzdrževano, svetlo, vgrajena so novejša PVC--okna z roletami in vhodna vrata. Stanovanje zajema tri sobe, kuhinjo, kopalnico, wc, dva balkona oz. loži in en francoski balkon, k stanovanju spadata ozimnica in drvarnica. Blok, zgrajen l. 1961, je dobro vzdrževan, nova fasada, urejena streha. Tel. 070 770 234.
HETA ASSET RESOLUTION AG,
Alpen-Adria-Platz 1, 9020 Klagenfurt/Celovec, Avstrija
objavlja
JAVNO DRAŽBO
za prodajo stanovanjsko-poslovnega objekta na naslovu Tržaška ulica 21, Celje, in pripadajočega stavbnega zemljišča.
Stanovanjsko-poslovni objekt in pripadajoče stavbno zemljišče, ki se prodajata, predstavljata parcelo 1077 1027/1 in parcelo 1 077 1 027/2, obe k. o. Celje. Vrednost nepremičnin je bila ocenjena na 178.300,00 EUR. Nepremičnini se prodajata po skupni izklicni ceni 89.150,00 EUR.
Javna dražba bo 23. 3. 2018 ob 14.30 uri na Okrajnem sodišču v Celju, v sobi št. 200/II, Izvršilni oddelek, Ljubljanska 1 a, Celje.
Zainteresirani kupci morajo najkasneje v torek, 20. 3. 2018, položiti varščino v višini 1 7.830,00 EUR na račun Okrajnega sodišča v Celju, št.: 0110 0696 0022 409, referenca: 00 2070-646-2016, namen nakazila OTHR. Zainteresirani kupci, ki so položili varščino, morajo pred začetkom dražbe sodišču predložiti dokaz o položitvi varščine.
Ogled nepremičnin je mogoč na zahtevo, ki se vloži pri Okrajnem sodišču v Celju najkasneje do 9. 3. 2018.
Z GLASBO DO SRCA
koncert v sklopu dneva ¿ena in materinska dne VAbljENi k oglEdu oddAjE
REPORT,
v TOREk, 6. 3. 2018, ob 17.30 na
kjER bo Marjan NAhbERgER pREdsTAvil
lETOšNjO VSEbiNO koNCERTA.
Z GLASBO DO SRCA
Koncert v sl&pu dneva žena in materinska dne
.Šra/mfe'TEDNIK
Nedelja, 25. marec 2018, P^P A I _
ob 16.00
VEČNAMENSKA DVORANA JURŠINCI
Cena vstopnice: 10 €. Predprodaja vstopnic: tajništvo Radio-Tednik Ptuj, bar Kavčič in okrepčevalnica Darinka v Juršincih ter dve uri pred prireditvijo v večnamenski dvorani Juršinci. Informacije na tel. 02 749 3410.
i /j

Šikž	% flP1 r •	
, w ' 4i W " JF ■ j		
	£	BEL. J* [¡¡F1'
[i*
as
B&j

Ii
3838898114427
petek • 2. marca 2018
Oglasi in objave
Štajerski	, 23
Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo.
Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Cirkulane vabi na prireditev
OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO.
Z nami bodo peli slovenske pesmi učenci Osnovne šole Cirkulane.
Vidimi se v sredo, 7. marca, ob 18. uri v športni dvorani Osnovne šole Cirkulane.
Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok.
Vstop je prost.
lOdem
Projekt podpira župan občine Cirkulane,JanezJurgec.
^MDIOFTUJ
www.radio-ptuj.siwww.tednik.si
PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV
' 5r
I Barak Ozefufi
faunMMnqa Turfa a teHHMfc

Rep
Rano so se zacelil«, brazgotine ostajajo
Skupna I ¡«ta Združene desnico in SLS bi lahko dosegla 10 mandatov
2 Zrdanikom nisem bil nikoli sprt, on ms ni Izključil (x SLS
Sram me je, da Je bil Miro Cerar moj pravni svetovalec
uzivnp; Raittriti podatki d gledanosti slo.ensl.ih televizij
www.reporter.si
POLITIKA - Katastrofalna bilanca vlade Mira Cerarja
MEDIJI - Ekskluzivno! Razkriti podatki o gledanosti slovenskih televizij DOSJE - Seksualni turizem: Nemčija je največji evropski bordel FENOMEN - Burak Ozgivit, čedni Turek iz telenovel
Štajerski 1	rEDNl	IK
www.tednik.si		
Í3stajersk¡tedn¡k	3stajerskitednik	
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
•	20% popust pri malih oglasih
•	brezplačne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta ...)
•	poštna dostava na dom.
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
08:00 09:30 10:30 i 2:00 15:00 18:00 20:00 21:30 23:00
Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je ...
OSMRTNICA
Po kratki in hudi bolezni je v 69. letu umrl
Miroslav Goj kovic - Stari
Z VOLKMERJEVE CESTE 17 NA PTUJU
Pogreb bo v sredo, 7. marca, ob 14. uri iz vežice na ptujskem pokopališču.
Žara bo položena v vežico uro pred pogrebom.
On in njegova glasba bosta za vedno ostala v naših srcih.
Žalujoči: brat in sestri z družinami
Seja sveta občine Destrnik Gostilna pr' Francct' Oddaja iz preteklosti Vidco strani
Italijanska trgovina - v živo Oddaja iz občine Majšperk Soddaja n obilne Dcstmik Oddaja iz preteklosti Vidco strani
SIP
PROGRAMSKI NAPOVEONIK
več na spletni strani www.siptv.si
08:00 VAvlističnih 11 09:30 Ljudski pevci se predstavijo 11:00 Utrip iz Ormoža 12:00 Vidco strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Oddaja iz preteklosti 20:00 Kronika iz občine Domava 21:00 Utrip iz Ormoža 23:00 Vidco strani
Uredništvo: Domava 116d. 2252 DORNAVA; inlo@siptv.si
kontakt: 02 754 00 30; 041 61S 044; www.siptv.si Marketing: Megamarketing d.o.o.; 02 749 34 27; 031 627 340
I 08:00 Kronika iz občine Hajdina 1 10:00 Kronika iz občine Starše 11:05 Gostilna pr' Francct' 12:30 Vitleo strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Oddaja iz občine Starše 20:00 Košicnbal v Slovenja vasi \ 21:00 Kronika iz občine Hajdina 22:30 Sreda v sredo 23:30 Vidco strani
program v živo tudi preko spieta: www.siptv.si
MESNOCA FONGUŠT
KUPUJTE DOBRO IN POCENI, KUPUJTE V MESNICAH FINGUST.
KRVAVICE IN KAŠNICE
4,48 €/KG
PREKAJENE SV. KOSTI 1,80 €/KG
SV. POLOVICA BREZ GLAVE 2,99 €/KG
SREMSKA SUHA SALAMA 500 G 1,90 €/KOM
I
Pragersko Spodnji Gaj 9 Tel.: 02/80-39-150
NOVO! PREK. W JUNEČJAREBRA f 4,88 €/KG
VSE ZA KOLINE, VSE VRSTE DROBOVINE, NAKOCKANA HRBTNA SLANINA TER UMETNA IN NARAVNA ČREVA!
@mesnineFinGust
Z VAMI ZE OD LETA 1988!
Umrli so
Miran Potočnik, Sela 38, roj. 1952 - umrl 16. februarja 2018; Jožef Zelenko, Kicar 38 b, roj. 1952 - umrl 22. februarja 2018; Ljudmila Jerenko, roj. Kozel, Ptuj, Ulica Šercerjeve brigade 28, roj. 1927 - umrla
22.	februarja 2018; Marija Svenšek, Popovci 9, roj. 1935 - umrla 22. februarja 2018; Konrad Kostanjevec, Mala vas 19, roj. 1944 - umrl 22. februarja 2018; Marija Čuš, roj. Pukšič, Hlaponci 24, roj. 1928 - umrla
23.	februarja 2018; Marija Pukšič, roj. Horvat, Mezgovci ob Pesnici 36, roj. 1926 - umrla 24. februarja 2018; Jožef Munda, Bratonečice 21, roj. 1939 - umrl 24. februarja 2018; Neža Pišek, roj. Solatnik, Cirkovce 68 b, roj. 1927 - umrla 26. februarja 2018; Sebastijan Vogrinc, Nadole 37, roj. 1933 - umrl 27. februarja 2018; Stanislava Rizman, roj. Žalar, Ormož, Skolibrova ulica 6, roj. 1936 - umrla 1. marca 2018.
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
majdo.segula@rodio4ednik.si, tel. 02 749 3416 ali marjana.pihler@radio4ednik.si,
tel. 02 749 34 10, za večje objave predhodno pokličite.	Štajerski TEDNIK
ZA TORKOVO IZDAJO
ZA PETKOVO IZDAJO
Prvenci • V požaru uničena mizarska delavnica
k iv
»Gorelo kot bakla«
V petek okrog poldneva je zagorela mizarska delavnica v Prvencih v občini Markovci. Pri gašenju je posredovalo okrog 70 gasilcev iz 11 gasilskih društev.
Vpoklicana so bila vsa gasilska društva občinskega gasilskega poveljstva Markovci, pa tudi sosednja društva Zagojiči, Moškanjci in Ptuj.
Zagorelo je na robu objekta, od koder se je požar razširil po celotnem ostrešju. Objekt je lesene montažne izvedbe, zato se je ogenj širil z bliskovito hitrostjo. »Gorelo je kot bakla,« je dejal Matej Bezjak, eden izmed dveh vodjev intervencije. Drugi vodja intervencije je bil Franc Bezjak.
Polovica ostrešja se je v požaru zrušila, kar je precej oteževalo reševanje in gašenje v etaži, kjer so nameščeni stroji za mizarsko de-
javnost. V drugem delu objekta, ki je prav tako poškodovan (streha in ostrešje v celoti), so v pritlični etaži pisarne, kuhinja in jedilnica. Iz tega dela so gasilci po končanem gašenju izselili inventar. V delu, kjer je delavnica, je bilo po gašenju najprej potrebno zagotoviti varnostne pogoje za nadaljnje reševanje. Podrto streho so s pomočjo avtomobilskega dvigala odstranili. Gasilci so na pogorišču ostali še več ur, pomagali pri selitvi inventarja in opreme ter držali požarno stražo.
Požarišče sta si v petek popoldan ogledala tudi dežurni preiskovalni sodnik in okrožna državna tožilka.
Lastnik gospodarskega objekta Andrej Maučič ocenjuje, da je v požaru nastalo za okrog pol milijona evrov škode.
Gasilci so ob prihodu na požar imeli tudi težave s pridobivanjem vode iz hidrantnega omrežja. En hi-drant je bil zamrznjen, do drugega pa je bil otežen dostop. Pogoji za gašenje so bili zahtevni. Zaradi nizkih temperatur je voda zmrzovala, tudi na oblekah gasilcev. V nedeljo je na pogorišču znova zagorelo. Vnel se je material, odstranjen z objekta. Požar so pogasili gasilci PGD Prvenci-Strelci.
MZ
Uskok bremeni skupino zaradi zločinskega združevanja ter ilegalnega vstopa, gibanja in bivanja na Hrvaškem. Najmlajši član skupine je star 21 let, najstarejši pa 55. Prvoob-toženi 31-letnik je v Karlovcu med
5. junijem in 10. avgustom lani povezal druge obtožence v skupino zaradi tihotapljenja večjega števila tujih državljanov. V približno dveh mesecih so iz BiH na Hrvaško in nato v Slovenijo pretihotapili 469
Na lesenem montažnem objektu se je ogenj hitro širil.
Foto: PGD Nova vas
Najbolj poškodovan je zadnji del objekta, v katerem je bila mizarska delavnica s stroji, vrednimi več sto tisoč evrov.
Slovenija • Vstopna točka v evropski raj
Pretihotapili 469 ljudi, zaslužili 72.000 evrov
Hrvaški urad za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu (Uskok) je vložil obtožnico proti petim hrvaškim državljanom zaradi tihotapljenja ljudi iz Bosne in Hercegovine čez Hrvaško v Slovenijo.
ljudi. Za svoje delo so prejeli 71.950 evrov in 6400 kun (865 evrov). Tožilstvo je predlagalo tudi podaljšanje preiskovalnega pripora za četverico obtoženih.
SS

TRAKTORSKI HIRRIKLORNI KOV,
s sklepanjem zavarovanj Zavarovalnice
Sava,Triglav in Adriatic Slovenica ter registracijo.
Tehnični pregledi se bodo izvajali po naslednjem razporedu
POMLAD 2018
Četrtek	08.03.2018		08.00 - 09.45 10.00 -12.00 13.15-15.00		Župečja vas -kmetija PernatZvonko Lovrenc na D. polju -športno Igrišče Lovrenc Apače -vaški dom
Petek	09.03.2018		08.00-11.00 12.15-15.30		Dragonja vas - Plastika Medved Mihovce - avtoservis Dobič
Sobota	10.03.2018		08.00-11.00		Žetale - igrišče za Osnovno šolo
Ponedeljek	12.03.2018		08.00-11.00 12.00 -16.00		Juršinci - bencinski servis Zagorci - gasilski dom Grabšinski breg
Torek	13.03.2018		08.00-11.00 12.00 -14.00 14.30 -16.30		Gabrnik - trgovina Hrga Lasigovci - kmetija Kukovec Polenšak - parkirišče pri cerkvi
Sreda	14.03.2018		08.00-11.00 12.15-15.00		Majšperk - parkirišče pri pokopališču Stoperce - gasilski dom
Četrtek	15.03.2018		08.00 -10.00 10.15-12.00 13.15-15.00		Zg. Leskovec - gasilski dom Pobrežje - vaški dom Nova vas pri Markovcih - sevis Kekec
Petek	16.03.2018		08.00-11.45 13.00 -15.00		Jablane - kmečki turizem Medved Njiverce - kmetija Podgoršek
Sobota	17.03.2018		08.00-11.00		Cirkulane - Bar Marinka
Ponedeljek	19.03.2018		08.00 -10.00 10.15-12.00 13.15-15.30		Podlehnik -MarketZerak Tržeč - gasilski dom Gerečja vas - gasilski dom
Torek	20.03.2018		08.00 -10.00 10.15-11.30 12.30 -15.00		Cvetkovci - gasilski dom Moškanjci - bencinski servis Žiher Dornava - kmetija Cigula (Vilček)
Sreda	21.03.2018		08.00 -10.00 10.15-12.00 13.15 -14.30		Zamušani - Guma bar Gajevci - gasilski dom Grajena - Dom krajanov Grajena
Četrtek	22.03.2018		8.00-10.15 10.30 -12.00 13.15-15.00		Stražgonjca - vaški dom Sestrže - športni park Sestrže Draženci - gasilski dom
Petek	23.03.2018		8.00-11.00 12.15-13.00 13.30 -15.00		Stojnci -gasilskidom Lancovavas - športni park Zg. Pristava - kmetija Muzek Ivan
Dominko d.o.o.
TEHNIČNI PREGLEDI, Zadružni trg 8, 2251 PTUJ, TEL: 02/ 788 I


■Cb

C?
C?»
"C? '

o
~	Cs
Cb 3

Rodile so: Vanja Ernejčič, Hlaponci 44, Polenšak - deček Tim; Lena Simonič, Miklošičeva ulica 1, Ptuj - deček Niko; Sanja Kešpert, Kungota pri Ptuju 61, Kidričevo - deček Maj; Valentina Ranfl, Ciril-Metodov drevored 15, Ptuj - deklica Izabel; Žana Vraz, Vegova ulica 28, Kidričevo - deklica; Nina Vindiš, Podlehnik 5 G, Podlehnik - deklica Lara; Gabrijela Milec, Bukovci 26, Markovci -deček Kevin; Anja Žnidarič, Tibolci 21 B, Gorišnica - deček Adam; Snežana Šmigoc, Podlehnik 6 A, Podlehnik - deklica Zala; Lidija Benko, Svetinci 7 A, Destrnik - deklica Tinkara; Nina Nemec, Sveti Tomaž 20, Sveti Tomaž - deklica Ajda; Irena Jovanovska Pleste-njak, Črni Vrh 32, Polhov Gradec - deček Maksim.
o
*
o
o
C
tb«
C?«
o 1
Sušca sneg je setvam kreg.
Danes dopoldne bo na jugu sneg prehajal v dež. Čez dan bodo padavine večinoma ponehale, le na zahodu se bodo občasno pojavljale še do noči na sredo. V severovzhodni Sloveniji se bo popoldne oblačnost trgala. Najvišje dnevne temperature bodo od 1 do 6, na Primorskem do 8 °C.
4 dnevna napoved za Podravje
Torek	Sreda	Četrtek	Petek
06.03.2018	07.03.2018	08.03.2018	09.03.2018
	**		
i	0	0	3
Dopoldan	Dopoldan	Dopoldan	Dopoldan
7	10	12	14
Popoldan	Popoldan	Popoldan	popoldan
V	A	V	A
Hitrost vetra 3 mk	Hitrost vetra 3 ttVs	Hitrost vetra 3 nVs	Hitrost vetra 3 nVs