142 ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 .1991-1 ZGODOVINSKO DRUŠTVO ZA KOROŠKO 1988—1990 Zgodovinsko društvo za Koroško je bilo ustanovljeno 15. 6. 1988. Svoj sedež ima v Koroškem pokrajinskem muzeju revolucije Slovenj Gradec, Glavni trg 24. Trenutno šteje 44 članov. Najpomembnejše akcije, ki jih je izpeljalo društvo: 5. decembra 1988 predavanje dr. Marjana Britovška o koreninah stalinizma in o vzrokih spora jugoslovanskega vod­ stva z Informbirojem; 10. januarja 1989 predavanje dr. Janka Pleterskega ob 70. ob­ letnici ustanovitve prve jugoslovanske države (v Slovenj Gradcu in na Ravnah); 17. maja 1989 predavanje dr. Ignacija Vojeta ob 600. obletnici kosovske bitke; 21. junija 1989 predavanje dr. Petra Vodopivca ob 200. obletnici francoske revolucije; 22. novem­ bra 1989 predavanje dr. Toneta Ferenca »Problematika zgodovine in zgodovinopisja NOB«; 6. marca 1990 seminar za učitelje zgodovine na osnovnih in srednjih šolah. Vse navedene aktivnosti so bile izpeljane v Slovenj Gradcu, predavanje dr. Ple­ terskega tudi na Ravnah. Zadnja akcija je bila izvedena v soorganizaciji z Zavodom za šolstvo, organizacijska enota Dravograd, vse prejšnje pa v soorganizaciji z Medob­ činskim študijskim središčem ZKS za Koroško, ki nam je navedene akcije tudi finan- sirala. Naj ob tem opozorim na finančne probleme društva, saj nimamo sistemsko urejenega finansiranja; le-to smo poskušali vzpostaviti, vendar nam ni uspelo. Samo iz proračuna SO Ravne smo letos dobili 1.000,00 din. Poleg navedenih akcij se je društvo ukvarjalo tudi z drugimi aktivnostmi, kot je na primer dajanje strokovnih mnenj in podobno. V zadnjem času je delo društva ne­ koliko zastalo. Vzrok za to je pomanjkanje sredstev, preobremenjenost vodstvenega kadra s poklicnimi nalogami ter splošno nerazpoloženje in negotovost, ki vlada v družbi. Tajnik: prof. Marjan Linasi ZGODOVINSKO DRUŠTVO PTUJ 1988—1990 Zgodovinsko društvo Ptuj je jeseni leta 1988 organiziralo 24. zborovanje sloven­ skih zgodovinarjev. V letu 1989 smo največ pozornosti posvetili strokovnim ekskurzi­ jam in predavanjem. Organizirali smo dve strokovni ekskurziji. Spomladanska nas je vodila na Dunaj in v Brno, jesenska pa na Primorsko. Ekskurzij se je udeležilo 140 udeležencev. Oktobra 1989 so Ptuj obiskali priznani slovenski zgodovinarji dr. Tone Ferenc, dr. Miroslav Stiplovšek in dr. Milan 2evart, ki so predstavili problematiko pro­ učevanja sodobne zgodovine. Nato je sledil pogovor o problemih poučevanja sodobne zgodovine, ki sta ga vodila dr. Ljubica Suligoj in Ivan Sernec. Na občnem zboru smo člane društva seznanili z značilnostmi novega Vodnika po Ptuju in okolici, ki ga je izdalo naše društvo. Na letošnjem občnem zboru je naš član Franci Golob, predstavil svojo zbirko razglednic Ptuja. Spomladanska ekskurzija nas je popeljala na Koroško. V prihodnje nameravamo še naprej posvečati največ pozornosti organiziranju stro­ kovnih ekskurzij, strokovnih predavanj in predstavitvi naše bogate kulturne dedi­ ščine. Naša najpomembnejša naloga v naslednjih letih bo organiziranje 100. obletnice društva leta 1993. Ob tej priložnosti načrtujemo tudi izdajo Ptujskega zbornika VI. Društvo ima po spisku 240 članov. Do sedaj je za leto 1990 članarino poravnalo 150 članov. Predsednik : prof. Bojan Terbuc ZGODOVINSKO DRUŠTVO ZA POMURJE 1988—1990 Več let je minilo, dokler ni skupini prizadevnih pomurskih zgodovinarjev uspelo ustanoviti svojega lastnega zgodovinskega društva. Letos praznuje Zgodovinsko dru­ štvo za Pomurje svojo peto obletnico. Pomembnih pet let, v katerih nam je uspelo s pridnim in razgibanim delom povezati dve pokrajini s tako različnim zgodovinskim razvojem v nekaj, čemur lahko rečemo tudi enoten slovenski panonski prostor. Zaradi dosledno zastavljenega regionalnega programa se v delo našega društva aktivno vklju­ čujejo zgodovinarji vsega Pomurja, pridružili pa so se nam tudi nekateri ljubitelji in zbiralci. Tudi delo med obema skupščinama Zveze zgodovinskih društev Slovenije je po­ tekalo po zastavljenem programu, ki ga sproti oblikujemo na rednih letnih skupšči­ nah društva in na sejah izvršnega odbora. ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 . 1991 . 1 143 Ob obletnici nastanka jugoslovanske države in bojev za severno mejo je bila pri­ pravljena razprava z več referati, ki so nato do februarja 1989 kot nadaljevanje izha­ jali v lokalnem časopisu Vestnik pod naslovom: 70 let slovenske odločitve za Jugosla­ vijo. Na to temo pa je izšla tudi posebna številka društvenega glasila Kronika Po- murja. Poleg te smo izdali še dve številki glasila, eno splošno, drugo pa posvečeno 70-letnici priključitve Prekmurja k Jugoslaviji. Tej obletnici smo oktobra 1989 name­ nili tudi strokovno posvetovanje: O nekaterih temah naših prevratnih dni z nasled­ njimi referati: Rudi Cačinovič: Madžarsko-slovenski stiki v preteklosti in danes, Bran­ ko Zunec: Radgonski kot za majniško deklaracijo, Franc Kuzmič: Prekmurje na mi­ rovni konferenci v Parizu, Stefan Ftičar: Hrvaška zasedba dela Prekmurja, Metka Fujs: Predstavitev portretov Vilmoša Tkalca in Vinceta Serüge, dr. Vanek Šiftar: V Prekmurju so živeli Slovenci, nezanesljivi ljudje in madžaroni. Ob redni letni skup­ ščini nam je pripravila zanimivo predavanje dr. Jana Rošker z naslovom: Načini in posledice sprememb v družbenem ustroju Kitajske pod vplivom zahodnih gospodar­ skih in duhovnih smernic — prvi ekspanzivni vdor zahodnega kapitala in njegove miselnosti na pragu 20. stoletja. Posebej smo se posvetili tudi zgodovini Murske So­ bote, predvsem predlogu mestnega grba in preimenovanju Murske Sobote nazaj v So­ boto, kakor se je imenovala pred prihodom Madžarov in kakor jo domačini še danes kličejo. Kot uvod v to akcijo je bila pripravljena okrogla miza z naslednjimi pri­ spevki : dr. Jožef Smej : Prizadevanja Sobočanov za mestne pravice od leta 1366, Ivo Orešnik: Soboška zgodovinska razglednica, Franc Kuzmič: Oris konfesionalne podobe Sobote skozi stoletja, Franc Obal: Arhitekt Lâszlo Takâcs 1880—1916. Po zanimivi razpravi se je izoblikoval predlog, ki smo ga posredovali občinski in mestni skupščini, o njem pa smo pripravili tudi širšo javno razpravo, v katero sta se vključila lokalni radio in časopis. Poleg navedenih akcij so potekale tudi priprave publikacije o prekmurski partij­ ski organizaciji med vojnama, zbiranje gradiva o pomurskih mlinih, oljarnah in malih pretočnih elektrarnah in seveda najpomembnejše in najbolj zahtevno delo: priprave 25. zborovanja slovenskih zgodovinarjev, ki bo oktobra 1990 v Murski Soboti. Zaupa­ nje, ki nam ga je s predajo organizacije zborovanja izkazala Zveza zgodovinskih dru­ štev Slovenije, razumemo kot priznanje našemu petletnemu delu in kot vzpodbudo za prihodnje. Ne nazadnje pa je bil že čas, saj je naša pokrajina ob Muri zaradi dejstva, da je »-na robu noči« (kot se je nekoč nekdo slikovito izrazil) vse premalokrat deležna pozornosti slovenskih zgodovinarjev. Predsednik : prof. Metka Fujs