VESTNIK
atmmmtnmttomtmttmtmmttmmmtmtnmtmm.
Poštni urad 9020 Ceiovec E Veriagspostamt 9020 Kiagenfurt E	izhaja v Ceiovcu
Erscheinungsort Kiagenfurt
E	Posamezni izvod 3 šiiinge
E mesečna naročnina 12 šiiingov E E ceioietna naročnina 120 šiiingov š
P. b. b.
...........tim«).tnntm..
*-^TN)K XXXV
CELOVEC, PETEK, 2. MAJ 1980
ŠTEV. 18 (1966)
M'NULi TEDEN V CELOVCU iN NA DUNAJU:
Protestna zborovanja proti NPD in neonacističnim organizacijam
Cedaije večja dejavnost neonacističnih organizacij ^°t so ANR, NDP in druge neonacistične grupacije ^ avstrijski javnosti povzročajo močno zaskrbijenost ogorčenje v vrstah avstrijskih antifašistov in demokratov. Posebno zaskrbijujoče je dejstvo, da bo Po vsej verjetnosti možna četo kandidatura neonacista Burgerja na prihodnjih voiitvah za zveznega
Predsednika.
To pa so dogodki, ki presegajo meje demokratič-c°stj in bi po veijavni avstrijski zakonodaji moraie "Mi prepovedane. Žai pa temu ni tako, saj te organizacije neovirano širijo svojo neonacistično misei-Pcst. Prot; tem pojavom so se strniti avstrijski anti-.sšisti in demokrati, ki so pretekii teden v Ceiovcu m na Dunaju demonstrirati proti taki dejavnosti in
notranjega ministra pozvati, da se tem organizacijam prepove njihovo protiustavno dejavnost, kakor tudi zabrani kandidaturo Burgerja pri prihodnjih predsedniških voiitvah. Na demonstracijah v Ceiovcu in na Dunaju, kjer se je zbraia večtisočgiava množica antifašistov, so govorniki raznih demokratičnih organizacij in naprednih strank odtočno zahtevati prepoved vseh neonacističnih organizacij in udruženj, ki detujejo proti narodnim manjšinam in demokratični ureditvi v Avstriji.
Na demonstraciji na Dunaju pretekio soboto, je med drugimi v imenu Zveze stovenskih organizacij in Narodnega sveta koroških Siovencev govorit dipt. inž. Fetiks Wieser. Njegova izvajanja v stovenskem jeziku povzemamo v cetoti:
:to demokratov in antifa!i:tov :e je prejšnji četrtek popotdne udeteiito demonstracije na Movem trgu v Cetovcu Proti kandidaturi Burgerja na predsednikih voiitvah
Letos praznujemo 35-letnico ^tiage nad fašizmom, obletnico, ki Pomeni za celotno demokratično ^/ropo konec strahovlade nacifa-'^na in začetek svobode.
Narodi Evrope so darovali svoje 3)boljše sinove za svobodo, za na svetu in za enakopravnost p'ikih in malih narodov. Tudi naj-°jjši avstrijski antifašisti so daro-3" svoja življenja za samostojno, ^obodno in demokratično drugo vstrijsko republiko in s tem vsaj p^rto oprali avstrijsko nacijo sra-°te, ki so jo povzročili tisti, ki so dvignjenimi rokami pričakali in ^dravili prav tukaj na Dunaju
Res je sicer, da so stari in novi
nacisti, daleč od tega, da bi v Avstriji segali po oblasti, kajti demokratične sile so dovolj močne, da se jim uprejo. Toda aktivnosti nekaterih nacionalističnih in neonacističnih organizacij nas opozarjajo, da mora avstrijska vlada povzeti vse, da prepreči javno nastopanje in delovanje ljudi in organizacij, ki se javno priznavajo k nacistični ideologiji.
Slovenska narodna skupnost na Koroškem je vodila težak in neizprosen oborožen boj proti nacifa-šizmu. Slovenska partizanska vojska je na dvojezičnem ozemlju koroške vezala nad 15.000 nemških vojakov. S tem smo koroški Slovenci prispevali velik delež k osvo-
Slovenski narod počastil obletnico OF
27.
Letos
mineva 39 !et odkar so
^ apriia 1941 v Vidmarjevi hiši Ljubijani ustanoviti Osvobodiino onto siovenskega naroda. Torej sto vseijudsko množično poiitično '9anizacijo, ki je združita vse na-tJ^dne in svobodoijubne Siovence . ' jih vodiia v boj za osvoboditev družbeno preobrazbo, v *ej priiožnosti so po vsej Sio-. ^'ji prirediti števiine prosiave, na ateriti so se spominjati tega zgo-°vinskega dogodka, ki je sioven-emu narodu naposied prinese) obodo in samostojno državno °rnost v sociaiistični federativni Ugostaviji. Ob praznovanju OF pa sako )eto podeiijo tudi priznanja svoboditne fronte tistim zasiuž-družbenopoiitičnim detavcem, ' so in še doprinašajo k razvoju 3R'edne demokratične družbe. Odiičja OF so podeiiii na stav-°stni seji pretekio soboto v dvo-
rani skupščine SRS. Siavnostni govornik je bit predsednik RK SZDL Mitja Ribičič. Siednji je v svojem govoru nagiasit vetik pomen OF ter da si brez množice aktivistov ni mogoče predstavtjati sociaiistične-ga samoupravtjanja, niti pomembnih družbenih akcij.
Vsako teto podeiijo dvajsetim za-stužnim kutturnopotitičnim deiav-cem ziato priznanje Osvobodiine fronte. Med njimi je bit tudi Franc Picej, čtan Upravnega odbora Zveze stovenskih organizacij na Koroškem, občinski mandatar Gospodarske tiste v Škocijanu in dot-gotetni narodnopoiitični deiavec. Priznanje je prejet za „Doigotetno kutturnopotitično detovanje v borbi za pravice stovenske narodne skupnosti na Koroškem". Tovarišu Piceju k visokemu odiikovanju čestitamo.
boditvi Avstrije. V tem času so se skovale tudi trajne vezi antifašizma in skupnega nastopanja slovensko in nemško govorečih ljudi na Koroškem in v Avstriji. Tudi danes se koroški Slovenci borimo proti vsem oblikam oživljanja nacistične miselnosti, saj smo to dolžni tudi našim izseljencem, padlim partizanom in ostalim žrtvam oborožene antifašistične borbe.
Avstrijska državna pogodba je rezultat oboroženega antifašističnega boja avstrijskih državljanov, njen člen sedem pa je v naši zgodovini enkraten in nepreklicen akt z mednarodno veljavnostjo, ki so si ga narodne manjšine v Avstriji, predvsem slovenska na Koroškem, priborile same. Osnovna vsebina člena sedem je enakopravnost slovensko in hrvaško govorečih avstrijskih državljanov na vseh področjih družbenega življenja. Avstrijska vlada vse do danes ni izpolnila člena sedem državne pogodbe. Zakon o narodnih skupinah ni izpolnitev člena sedem. Zakon
Zdravstveno stanje Tita
ŠE VEDNO KRtTtČNO
Prerc^/i rct/tv? se zifniv-stveno sranje	FFFi
/Mgos/w;'je /osipa Proza Tira kritično posiaMafo. Po sporo-riiip zrfraunis/rfga ^onzifija ji' Fo/ni^ w<r Pni fežai v Pnrfi nezavesti in v šo^M. V te^% zari-n;ip lini pa ;e zJravni^orn Kspvfo premostiti /azo so^a. Vcntiar je zdravstveno stanje predsednica Pita se vedno ze-(o resno, intenzivno zdrav/je-nje se nadaijaje.
OB PETtNTRtDESETLETNiCi ZMAGE NAD FAŠtZMOM tN PETtNDVAJSETLETNtCt PODPiSA DRŽAVNE POGODBE
prirejata osrednji organizaciji — Narodni svet koroških Stoven-cev in Zveza stovenskih organizacij na Koroškem — v četrtek 15. maja 1980 ob 14. uri v veiiki dvorani Doma gtasbe v Cetovcu
manifestacij n koroških Siovencev
Govoriti bodo:
prof. Josef Hindeis dr. Franci Zwitter dr. Matevž Gritc
V okviru kutturnega sporeda bodo sodeiovati združeni pevski zbori iz Roža in Podjune.
ROJAK)! SLOVENKE tN SLOVENC), MLADtNA!
Zberimo se vsi na manifestaciji, na kateri bomo izpovedati našo neztomtjivo živtjenjsko votjo in podkrepiti našo zahtevo po gto-batni izpotnitvi čtena 7, ki je sad našega doprinosa v boju proti fašizmu.
V ČETRTEK 15. MAJA VSt NA
manifestacijo koroških Stovencev
Narodni svet	Zveza stovenskih organizacij
koroških Stovencev	na Koroškem
si/e
sfopa v ospred/e
Politika sile v mednarodnih odnosih vedno bolj stopa v ospredje. Potem ko je Sovjetska zveza pred meseci vkorakala v neuvrščeni Afganistan, zdaj tudi ameriški imperializem znova posega po vojaškem nasilju.
Po vsem svetu so ostro obsodili ameriško vojaško akcijo, s katero so minuli petek nameravali osvoboditi talce, ki so zaprti v bivšem ameriškem veleposlaništvu v Teheranu. Tajna akcija ameriških komandosov — Američani niso obvestili niti svojih najožjih zaveznikov — je spodletela zaradi nesposobnosti Američanov samih. Akcijo tudi v sicer proameriškem tisku ocenjujejo kot diletantsko in ameriškega predsednika Carterja, ki se bolj in bolj izkazuje kot vojni predsednik, odkrito grajajo. V Iranu pa so medtem premestili ameriške talce, v druga mesta, da bi onemogočili nadaljnjo ..humanitarno akcijo " ZDA.
Iz protesta proti Carterjevi politiki v zadevi ameriških talcev v Iranu je odstopil ameriški zunanji minister Cyrus Vanče, ki se poleg same akcije ni strinjal tudi s trenutkom, ko je namreč ravnokar uspelo evropske zaveznike pridobiti za gospodarske sankcije proti Iranu. Ta avanturistična vojaška akcija pa je diplomatsko in mirno akcijo za osvoboditev talcev zopet ogrozila.
V Teheranu je medtem iranski predsednik Bani Sadr poudaril, da talci niso bili edini cilj ameriškega napada, temveč je ameriška vlada upala, da bi izvedla nekaj podobnega kot pred 27 leti, ko so strmoglavili tedanjega iranskega predsednika Mosadegha in na njegovo mesto posadili šaha Rezo Pahlevija. Glede na obsežnost priprav bi to vsekakor bilo mogoče, in tudi sedež Komeinija je prav blizu Teherana, kamor so komandosi bili namenjeni.
Ne glede na to možnost pa je spodletela akcija pokazala, da je tudi ameriška administracija pripravljena, z najhujšimi sredstvi ogroziti svetovni mir. Glede na to, da je večina ameriških volilcev po najnovejših anketah podprla Carterjevo odločitev za vojaški poseg, je računati na nadaljnje zaostrovanje položaja. Položaj kaže na to, da v ZDA prebivalstvo sistematično pripravljajo na večje vojaške konfrontacije. Na to opozarja tudi Carterjev varnostni svetovalec Brzezinski, ki je po neuspelem desantu zagrozil z novimi akcijami.
Da pri tem ne gre le za zaprte ameriške talce v Iranu, je jasno. Poleg političnega prestiža, ki ga ZDA zgubljajo v političnem spopadu z Iranom, in poleg neposrednih gospodarskih interesov zaradi naftnih virov je v ozadju svetovni konflikt s Sovjetsko zvezo, ki se je trenutno osredotočil prav v tem prostoru. Medtem ko je Sovjetska zveza v ofenzivi, kar kaže primer Afganistana, pa so ZDA v tem prostoru zgubile svoje oporišče v Iranu. To jih dela nervozne in zaradi tega skušajo spet prevzeti iniciativo. To pa dela ZDA nevarne. To prav tako kot sovjetska intervencija v Afganistanu ogroža svetovni mir.
Proslava 50-ietnice občine Borovije v znamenju narodne nestrpnosti
FRANC PICEJ dobitnik priznanja OF
Prane Picej doigoietni odbornik Zveze siovenskih organizacij in funkcionar raznih naprednih siovenskih društev in občinski mandatar Gospodarske iiste v škocijanu, je na ietošnji osrednji prosiavi ustanovitve Osvobodiine fronte v soboto 26. apriia 1980 bii od Repubiiške konference SZDL odiikovan s PRIZNANJEM OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA in sicer za doigoietno kuiturnopoiitično de-tovanje v borbi za pravice siovenske narodne skupnosti na Koroškem.
Ko smo tovarišu Piceju k visokemu odiikovanju izraziti naše iskrene čestitke, smo ga zaprositi še za kratek pogovor z našim uredništvom.
Mesto Borovije je v soboto 26. aprila praznovalo 50 let odkar je to naselje južno od Drave dobilo pravice mesta. Prišli so številni gostje, tudi najvišji predstavniki dežele. Kljub temu velika dvorana mestne hiše ni bila povsem zasedena, kar za prireditelja, občino Borovlje, ni najbolj razveseljivo. Vsekakor pa tudi ni razveseljivo, da na tej proslavi ni bila izrečena niti ena sama slovenska beseda, čeprav je znano, da v občini Borovlje živijo številni pripadniki slovenske narodne skupnosti in da v Borovljah deluje tudi Slovensko prosvetno društvo ter da so v občinskem odboru zastopani tudi Slovenci. Tako obnašanje boroveljskega župana nikakor ni v skladu z duhom mirnega sožitja obeh narodov v deželi in dobrososedskih odnosov. Premalo je, priznati, da v občini živita dva naroda ob tem pa prezirati oz. drugemu jemati najosnovnejše pravice enakopravnosti. Na to dejstvo so slovenska društva in slovenski občinski mandatar boroveljsko javnost opozorili potom letaka. Akcijo je podprl tudi zastopnik KPA v Borovljah Evvald Grab-ner. Toda kljub temu župan, ki dobro obvlada slovenski jezik ni spregovoril niti ene slovenske besede, kaj šele, da bi ob tej priložnosti dal besedo slovenskemu odborniku.
Zgodilo se je namreč nasprotno.
V govorih je prišlo do izraza to, da so v Borovljah vojno občutili šele, ko je tja prišla partizanska vojska. Ni pa bilo omenjeno, da je tam dva dni po uradni kapitulaciji Hitlerjeve Nemčije padlo nad sto partizanov, ki so se borili proti ostankom nacizma in da je ta kraj šele potem bil dokončno osvobojen. Zato tudi ni bilo omenjeno, da v Borovljah počiva vrsta padlih partizanov, kakor tudi ne, da je vrsta Slovencev za to svobodo, ki so si jo priboriti, plačala s svojimi življenji. Odbornik Feliks VVieser ni ime) možnosti, da bi na tej proslavi spregovoril, zato je svoje misli ob jubileju mesta Borovlje posredoval našemu listu.
Danes praznujemo 50-letnico mesta Borovlje. Če pogledamo nazaj na desetletja, ki smo jih skupaj slovensko in nemškogovoreči občani prehoditi, smo lahko veseli, da se je naše mesto v zadnjih petdesetih ietih razvito v najmočnejši industrij-sko-gospodarski center južno od Drave. Oba naroda v naši občini sta prispevala k temu. Ko se oziramo nazaj pa nam mora biti jasno še nekaj: Konfiikti, ki so v tem obdobju nastajati zaradi naciona-iizma, ki je v vsakdanji praksi onemogočat narodno in sociaino enakopravnost siovensko in nemško-govorečih občanov, je škodoval vsem in pogosto spravljal v slabo iuč našo občino.
V	imenu siovenskih občanov mesta Borovlje in občine in v imenu vseh, ki so za narodno enakopravnost, poudarjam, da moramo vsi skupaj v naslednjih ietih ustvariti pogoje za narodno in sociaino enakopravnost vseh občanov ne glede na narodnost, spot aii vero. Dejstvo, da sta naša občina in mesto Borovlje dvojezična ni samo objektivno dejstvo, temveč je tudi ustav-no-pravno zapisano v čienu 7 avstrijske državne pogodbe in v drugih tozadevnih odlokih.
Letos praznujemo 35-ietnico zmage nad fašizmom in 25-ietnico podpisa avstrijske državne pogodbe in se s tem spominjamo vseh tistih, ki so v borbi za svobodo darovati svoja živijenja. Zato je prav v tem času tem boij pomembno, da tudi mesto Borovlje in s tem mestna uprava stori vse, da bo enakopravnost vseh občanov zaživeia tudi v vsakdanjem živijenju v občinskem vrtcu, občinski knjižnici, občinskem uradu, na pošti in v vseh tistih institucijah ki so javne in ki jih morajo vzdrževati vsi občani, siovensko in nemškogovoreči.
V	svojem imenu in v imenu vseh Siovencev občine Borovije želim mestni upravi in vsem občanom, da bi se mesto Borovije tudi v naslednjih 50 letih kar najbolje razvijaio na vseh področjih in postaio center vseh občanov, ne giede na narodno pripadnost.
#	A/eJ JvgjseNTTM t/oF/fM/FZ z/dfeg%
prtZfMnjd OF M fM</Z 7';, Fd; profili F	M /etos FZ/ ZzFrdM r<WMO
F/, tov%r;s FZce;?
Ne ve?n zaF%;. sew se roJZ/ Fo; F/ouenec nZ wo;% dwpd^ zds/^gd fTMtere. Dd sew osfd/ 5/oveMec pd MZ Zds/^gd, TMdrueč (/o/ŽMort.
#	Fg; SHMtrds Zd t/o/ŽMost 5/o-WMCd?
Dd o/jrdHjd Jet/ZsčZno svopF preJ-MZFof Zn se zd oFrgMZfeu /e-te ForZ Md vse/; /?o</roč;ZF, poseFno nd FK/tKr-Mt'M?, gospoe/drs^ew Zd M%ro</Mopo/Z-fZČMCM! po/;d.
^ PrZzMdMje sZ </oFZ/ Zd Jo/go/etMO Je/ovdM/e v ForFZ Zd prdvZce s/oven-$Fe Mdro</?2e ^FKpMosfZ Md NoroiFeM!, tore; ot/ F</a; se dJe;stvd;es v te; HdšZ s^KpnZ ForFZ?
No sew se t/ecetn^rd /etd /943 vr-wZ/ Zz djctdZštvd v č/orMovZno, sew TTHs/Z/, e/d ;e /dsZzetM dr:Zeer; tde/Z Md NorožFfM?. Žd/ pd ;e Mro;d ZzFxiM;% FZ/% e/rdgd. NeF%; e/M/ po svo;Z vr-M/tvZ setM oF/s^d/ ^d/tdrMo pr/ret/Ztev v /<^oeZ;dMM. FdM! pd ;e FZ/% zFrdMd vsd MdcZstZČMd e/r/jd/, e/d FZ M?otZ/d ozZroMtd preprečZ/d s/ovcMsFo prZre-e/Ztev. A/e e/ to e/rdšcZMo so FZ/Z Z?ZvsZ FF-ovcZ, Fc/og%rJZytZ, e/owoFrdMcZ, HStdšZ ZM žd/ tde/Z td^Z, FZ so se wor-e/d Fe/d; pre; stMdtrd/Z Zd ^/ovCMCC. FZ /;de/;e so MdMte FrZčd/Z: „^e eM etes ;e prZše/, FZ ;e teee/Z zd dFZt/". Fee/d; seMt se oe//očZ/, e/d e/e/d;ew sd-Mto v oFvZrte OF s Fdtcro se ;e MeoŽMo ForZrZ Zd oFsto; s/oveMsFe Mdroe/MC ^F^^MOirZ Md NorosFeMt.
#	Not tdFcgd SMto te res srečcvd/Z po vsew MdseM! ozeMt/;d, Mdjpre; Fot Mt/de/ZMsFegd ^dMFcZoMdr/d, potew Fot f%;MZF% OF ZM pozMe;e DFDF zd oFrd; Fe/;dF, Fot Zgrd/cd ZM vse e/o e/dMes Fot č/dMd L/prdVMegd oe/Ford Z^O. ProsZMto, pove; MdMt se Fd; MteMZš o trcMMfMZ Mdroe/MO po/ZtZČMZ sZtd.dfi;; Md NorošFeMtf
A/MeM;d seMt, e/d se Mtord Mdšd For-Fd Zd Mds oFsto; Mde/d/;evdtZ tdFo Fot v povo;MZF /etZF /M s/cer sFtepMo z Mdpree/M/MtZ sZ/dMtZ, Fer std MdZde/M;d-stvo ZM FoMzervdtZzeM? vee/MO FZ/d /c groFoFop zd vsdFo MtdM;sZMo. Sevee/d poze/rdv/;dMt rdzvo; e/oFrososee/sFZF oe/Mosov wee/ ZvstrZ;o /M /eegos/dvZ;o. /7pdw pd, e/d Fowo ForosFZ F/oveMcZ
oF teF oe/MosZF /M teee/Z tozde/evMZF pogd;dM;ZF, Fdr zete/evd MtdM;sZMO, ostd-/Z s%F;cFt ZM Me oF;'eFt vZs;ZF e/rždVMZF cZ/;ev. Ze/ZlMe, <e/d FZ oF teM! prZjdte/;-stvte FoMČMO Zzvee//Z e/eM sce/eM: e/r-ždVMe pogoe/Fe, FZ ;e ee/ZMZ gdrdMt zd oFsto; Mdšegd Mdroe/d Md NorošFerM,
sd; td e/oFdMteMt zd;cM!d vse ^/oveM-ce oe/ 3MtoFor;d e/o FdFotd. Few oe/-/oČMo prot/ tdFoZMeeMovdMZ see/rMo;d-/Z;sFZ protZrMdM;sZMsFZ zdFoMoe/d;Z, FZ< recZrMO oFč/Mo 3FocZ;dM ZzF/;eeeM;e Fot e/vo;ezZČMo oFč/Mo, čeprdv vsZ vee/o, e/d ;e tre sZtKdcZjd tdFd, e/d S/ovene! tvorZveo MtočdM Mdroe/Mopo/ZtZeMZ /dF-tor.
Pomagajte
Rdečemu
križu
pomagati
Pr/red/Yv/ o problem a ?/7<r/ /lac/o/iaF/sf/čn/b pojavov v j&vsfrj/;
Pretekli teden sta bili v Salzburgu dve prireditvi o problematiki nemškonacionalističnih pojavov v Avstriji. V okviru splošne agitacije komunistične stranke Avstrije je Komunistična študentska zveza na salzburški univerzi priredila informativni večer o kandidaturi Norberta Burgerja za zveznega preziden-ta. V okviru te informativne prireditve je prišlo do širše razprave o nemškem nacionalizmu v Avstriji in v tej zvezi o dejavnosti koroškega Heimatdiensta. Svoj obisk v Salzburgu je namreč napovedal tudi predsednik koroškega Heimatdiensta. Po tej napovedi se je v Salzburgu osnovala širša akcijska fronta, ki si je zadala nalogo, da informira tamkajšne študente o aktivitetah te organizacije. Organizacijski komite je izdal v ta namen poseben letak, v katerem obvešča študente o vlogi koroškega Heimatdiensta ter o sedanji situaciji koroških Slovencev. Komite je povabil na predavanje v Salzburg dr. Avguština Malleja, ki je pretekli četrtek na salzburški univerzi govoril o Heimatdienstu ter sedanji situaciji koroških Slovencev. V svojih izvajanjih je referent poudaril, da moč te nemškonacionalistične organizacije izhaja predvsem iz dejstva, da je zakoreninje-
na v strukturah strank, ki so zastopane v koroškem deželnem zboru in da predstavlja praktično vlado v vladi, ki odločilno vpliva na vsa vprašanja, ki zadevajo slovensko manjšino na Koroškem. Vsa zakonska določila, ki jih je avstrijska zvezna vlada sprejela po podpisu avstrijske državne pogodbe, so bila praktično formulirana najprej v vrstah te organizacije. Tako ni čudno, da so vsi manjšinski zakoni pomenili poslabšanje dotedanjega pravnega položaja manjšine. Dr. Malte je poudaril, da so osrednje organizacije koroških Slovencev zahtevale v svojih vlogah na zvezne oblasti stalno prepoved organizacij, čigar dejavnost je usmerjena proti manjšini. Prav na tem vprašanju se je razvila širši debata, ki je izzvenela v ugotovitvi, da bo prepoved organizacije, ki je zasidrana v vseh treh strankah, zelo težko doseči. Bilo bi po mnenju nekaterih diskutantov bolj umestno, če bi se javnost sproti informirala o aktivitetah te organizacije. V nadaljnji diskusiji je tekla beseda predvsem o strategiji nastopa vseh v organizacijskem komiteju zastopanih organizacij proti nastopu predsednika koroškega Heimatdiensta na salzburški univerzi.	-W4.
OOOOOOOOOOOOOO^C-OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO^OOOOOOOOO-OO^OO^C«: 00<<00000000<30C 00000000000000000000000000000000000000000000000000000003
Kako sem doživet konec tisočletnega „rajha"
Letos mineva 35 let konca druge svetovne vojne in s tem tudi konca Hitierjeve strahovlade in njegovega „ti-sočletnega" rajha. Ob tej priložnosti bom opisai, kako sem doživet propad fašizma.
V svoji mladosti sem kot šestleten deček zbolel na kostni tuberkulozi. Po okrevanju sem posta) pohabljenec s krajšo desno nogo. Zato mi pri Hitlerju ni bilo treba iti v vojsko. Bil sem sicer dvakrat vpoklican, a so me zaradi okvare na nogi morali poslati domov.
Ker je bila izselitev koroških Slovencev 15. aprila 1942 opoldne ustavljena, sem s svojo in še nekaterimi slovenskimi družinami v Šentjanžu v Rožu ostal doma. Postalo je meni in vsem, ki nismo bili izseljeni, jasno, kaj nas čaka, če Hitler in njegova klika zmagata. Zato je vsak zase sklenil, da bo po svojih skromnih močeh storil vse, kar je možno, da te zmage ne bo. Po zasedbi Jugoslavije je bila Gorenjska do Ljubljane priključena nemškemu rajhu. Tako se je razširil „Gau Karnten" do predmestja Ljubljane in do Litije. Na Karavankah ni bilo več meje, odpravili je niso Slovenci, ampak Nemci! Razlika je bila samo ta, da so južno od Karavank izseljevali slovensko inteligenco v Srbijo, na severu pa v staro Nemčijo, a tudi
to se je s časom spremenilo, tudi iz novega „Gau-a" so začeli vlačiti ljudi ne sever.
Oborožen odpor se je začel južno od Karavank in se je kmalu razširil proti severu in zajet vse kraje stare Ko-
roške, kjer so naseljeni Slovenci. Tudi jaz sem dobil stike z uporniškim gibanjem, z Osvobodilno fronto slovenskega naroda.
Začeli smo organizirati odpor, več naših se je pridružilo slovenskim partizanom. Tudi vojaki, ki so prihajali na
dopuste iz nemške vojske, se niso več vračali nazaj na nemško fronto, ampak so šli v gozdove. Njim so se pridružili fantje in dekleta, ki so morali iti služit takoimeno-vani ..Arbeitsdienst" ter še drugi. Mi, ki nismo bili sposobni za oborožen upor in starejši ljudje, smo po vaseh organizirati krajevne odbore OF, ki so imeli nalogo naše ljudstvo politično zbuditi, skrbeti za živila in druge potrebe partizanov ter opravljati kurirske posle.
Ko so nacistične oblasti zaznale upor, so povsod okrepile policijo in napravile nove policijske postojanke. V Borovljah je bit nameščen cel regiment policije. Kljub konsekventni konspiraciji smo imeti veliko žrtev. Prve žrtve so bile iz Sel in okolice. Te so bile obglavljene. Tern je sledilo še mnogo partizanov in organizatorjev, ki so žrtvovali svoja življenja ali pa so postali invalidi. Ne bom popisoval vsega tega gorja, ki so ga prizadejali nacist' koroškim Slovencem, ker je vse to že popisano.
V stalni življenjski nevarnosti smo pričakovali konec te strahovlade in dočakali smo vigred 1945. Poslušali smo radio London in tako bili dobro informirani o dogajanju ^ svetu. Šestega maja 1945 smo zvedeli o delni nemški kapi* tulaciji v Schleswig-Holsteinu, pri nas pa se je cel dan čute streljanje v Medvedjem dolu pri Bistrici v Rožu. Žena partizana Franclna iz Podsinje vasi je prišla z naročilom, da se takoj javim na Sinah nad Bistrico. Nemudoma sem se odpravil na pot. Tam sta bila Kokrški in Koroški odred. Po kratkem posvetovanju smo sklenili, da pozovemo vojaško posadko v Bistrici k predaji. Tov. Blatnik Karel ib
Seminar za učitelje slovenščine na višjih šolah
Mirtuii teden je od 24. do 26. apri!a Detovna skupnost za stoven-ščino na višjih šotah v sodetovanju z Dežetnim šotskim svetom za Kokoško v prostorih Zvezne gimnazije za Stovence že peto teto prirejata siavistično-pedagoški seminar za učitetje stovenščine na višjih šotah.
Prvi dan seminarja, v četrtek 24- 4. je dvorni svetnik dr. Valentin Inzko pozdravit vse navzoče ter spregovoril nekaj uvodnih besed. Poslevodeči predsednik Deželnega šolskega sveta direktor Karl Kir-cher je seminar otvoril ter med drugim poudaril, da se naj Zvezno Simnazijo za Slovence vrednoti kot vsako drugo srednjo šolo na Koroškem. Sledila so tri predavanja, ^opoldan je dvorni svetnik dr. Ed-^und Zimmermann, inšpektor debetnega šolskega sveta za višje šo-^ na Gradiščanskem, govoril o mestu jezika v izobraževalnem sistemu avstrijske šole s posebnim °iirom na etnični položaj na Gra-'ščanskem. Popoldan pa je sprva Predaval višji svetnik mag. VValter Klaus z zveznega ministrstva za Pouk in umetnost o glavnih aspek-dh šolskih poizkusov na višji stopnji splošnoizobraževalnih višjih šol, Pakar je sledilo predavanje kulturnega urednika Horsta Ogrisa (Mu-^'čno področje — vzgoja k ustvarjalnosti s posebnim ozirom na kul-tOro sosednih dežel).
V petek dopoldan je prof. Helmut Jehart govoril o obrambnih bojih 'P plebiscitu v delu J. F. Perkoni-9a. Poudaril je, da je J. F. Perko-PI9 I. 1938, ko je Avstrija bila priključena Nemčiji, sprva to pozdravil toda kasneje za časa izseljevanja koroških Slovencev pa, da je dodobra zavedal, kateri sistem ie prvotno zagovarjal. V nadalj-
njem izvajanju je bilo rečeno, da se je Perkonig tudi kot pisatelj smatral za objektivno pričo koroških bojev. Profesor Scharf pa je v tej zvezi poudaril, da ima ravno to Perkonigovo gledanje dvojno vrednost, ker pisatelj izhaja iz nemškega jezikovnega območja. Referent je ugotovil, da v Perkonigovem romanu ..Patrioten", ki se bavi s plebiscitno tematiko, na prvi pogled ne najdemo jasne vsebinske opredelitve in v zvezi s tem poslušalce opozoril, da je le-to treba videti v detajlih, v stranskih osebah romana, ki so predstavljene kot žrtve dogajanj. Ob koncu je poudaril, da je ravno v tem treba razlikovati umetniško delo od znanstvenega, češ, da umetniška dela nikdar niso bila čista resničnost ampak le oblikovana resničnost.
Univerzitetni docent dr. Jože Koruza z ljubljanske univerze pa je prikazat problematiko obmejnih bojev 1918-1920 v literarni obdelavi Prežihovega Voranca. Povedal je, da je Prežihov Voranc posegel v plebiscitno obdobje z 2 deloma (novela Odpustki, ki je vključena v Samorastnike ter roman Požga-nica). Poudaril je, da je Prežihov Voranc na eni strani propagiral bojkot plebiscita, na drugi strani pa, da je svoje rojake ozaveščal, da se naj zavejo svojega pravega porekla. V nadaljnjem izvajanju je omenil, da je Prežih v romanu Po-žganica ostro polemiziral s ple-
biscitno komisijo v Guštanju ter s socialnodemokratsko stranko v Avstriji. Rekel je, da je bil plebiscit za Prežiha neopravičen, kajti delovni človek je bil po mnenju pisatelja izigran in se ni mogel vključiti v nobeno stranko. Koruza je ugotovil, da je roman Požganica deloma posnet po realnih dogodkih, deloma pa, da predstavlja tudi pisateljeve želje. Zaključit je z mnenjem, da sta v romanu navzoči 2 različni podobi: publicistična in intenzivno literarna, ki pa da imata skupni imenovalec Prežihovega vpogleda, ki se je izoblikoval v samem dogajanju časa in ki se pozneje ni bistveno spremenil.
V petek popoldan je bilo na sporedu predavanje univ. prof. dr. A. Brandstetterja z inštituta za germanistiko na celovški univerzi (Pomen literature z ozirom na kulturo in izobraževalni sistem avstrijske šole) ter predavanje strokovnega nadzornika msgr. dr. Colerus-Gel-derna (Mesto verouka v izobraževalnem sistemu avstrijske šole).
Zadnji dan seminarja pa sta spregovorila univ. asistent dr. Macho z inštituta za filozofijo na celovški univerzi (Filozofija kot povezovalni predmet vseh učnih področij) ter maturant ZGS dr. Jože StrauB, zaposlen pri Evropski organizaciji za jedrsko raziskovanje v Ženevi (Naravoslovni predmeti v avstrijskem šolskem sistemu).	-mm-
Uspeh slovenskih giedaiiščnikov na Sterijinem pozorju
Stovenski PEN prireja 13. mednarodno srečanje pisatetjev
Stovenski center PEN in Društvo Slovenskih pisatetjev tetos prirejata že 13. mednarodno srečanje pi-Batetjev in sicer v času od 6. do maja na Btedu. Letošnje srebanje bo poteg tega še povezano ^ skupščino deiegatov PEN-cen-r'°v, kar pomeni, da bo srečanje jokrat imeto še večjo mednarodno adetežbo. Tako prireditetji pričakujejo, da bo na Btedu zastopanih °ko[j 35 PEN-centrov z raznih dr-3av sveta. Na tej skupščini bodo Obravnavati tudi sprejem kitajskih P[sate]jev v to edino mednarodno **'satetjsko organizacijo sveta.
Na tetošnjem srečanju bodo pi-atetjj obravnavati tri pisatetjske te-"ja in sicer „Kritika in uspešnica",
list" Le-Bte-
j'^ht)k kot ustvarjatec ati kroi d ..Kritik in kutturna potitika. °§nje pisateijsko srečanje na
du pa bo povezano tudi z drugimi prireditvami pri čemer bo imeta posebno mesto predstavitev knjig avtorjev drugih narodov, katerih deta so stovenske zatožbe izdate v zadnjem obdobju. Na srečanju pa bodo predstaviti tudi antotogijo svetovne poezije, ki jo je uredit profesor prottandske univerze v Ameriki Sam Oaktand. Knjiga obsega nad 500 strani in predstavtja 150 avtorjev 42 narodnosti. Med njimi so zastopani štirje stovenski pesniki in sicer Edvard Kocbek, Cirit Zto-bec, Dane Zajc in Veno Taufer; razen tega pa je v knjigi zastopanih še devet pesnikov ostatih jugo-stovanskih narodov in narodnosti.
Na tetošnje btejsko pisatetjsko srečanje so prireditetji spet povabiti književnike koroških Stovencev.
Pretc^/Z feJfH $o v Nove??; za^/j%čZ/Z TMjvečjo trMZcZo?M/MO srečanje jagos/ovans/J/) c/cr/a/Zsč „SierZ-j/770 pozorje, tokrat jaMcjno 25. po vrsrZ. Na te/? srečanj//? oJ vsega začetka sor/e/ajejo rMZ g/er/a/Zš^e nsfa-nove $77 ,S7ovcnZjc. O/? rej j5r//ožnostZ razr/e/Zjo tMZ vsaM/etne Nagrade ,,/ZrerZjZnega pozorja". Ta.4o je za naj-/?o/jšo prer/stavo Mo Zmenovano g/e-<7a/ZsM t/e/o A/aMt/onca 5tejawowM-ga „DZvje meso", ^Z ga je apr/zorZ/ Drams^Z reafer (z $Mpja.
G/avno nagrado /etosnjega SterZjZ-nega pozorja za rež/jo pa je preje/ AfZ/e Koran za rež/jo ce/js^e apr/zo-r/tve Cankarjeve „T.ep'e VZ<7e". Nagrade za Zgro pa so preje// /gra/c/ zlnZca Namrova /n Dare Va/Zč, me<7-tem ko je nagrar/o oMZnstva JoMa A/Zna NjaJer kor nos/te/j/ca g/avne v/oge mar/korske aprZzorZtve 3e/Zgo-ve „Z.epe VZr/e".
7*o je za 5/ovensko g/e<7a/Zs^o amet-nost krez r/voma- /epa a/Zrmac/ja v jagos/ovanskZ g/e<7a/ZskZ ka/rarZ.
Z naslovne strani hudomušno gleda poljsko strašilo, kar pomeni, da tokrat gre za poletno številko Mladega roda, ki je s številko 9-10 spet dvojna, obenem pa zadnja v tem šolskem letu.
Spet gre za zanimivo čtivo za šolsko mladino od prvih razredov ljudske šole, pa tja do nižjih razredov gimnazije, seveda pa je Mladi rod namenjen tudi obiskovalcem glavnih šol. Skratka, gre za paleto prispevkov, ki niso le zanimivi za učence, ampak bodo tudi učiteljem služili kot podlaga učnega gradiva. Tako so v tej številki, če omenimo le nekatere, zastopani avtorji Cvetko Golar, Juš Kozak, Danilo Gorinšek, Cvetko Zagorski, Leopold Suhodolčan, Meta Rainer, Florjan Lipuš, Milena Pipp, Niko Grafenauer, Neži Povše, Oton Župančič, Josip Ribičič, Prežihov Voranc, Valentin Vavti, Tomaž Ogris, Marta Velik, Milica Hrobath. Pišejo razne pesmi, kratke zgodbe, domoznanske sestavke, uganke, potopise in drugo.
Mladi rod pa tudi ni šel mimo večjih dogodkov, ki smo jih doživeli ali bomo še doživeli v bližnji prihodnosti. Spominja se svojega svetovalca in prijatelja pisatelja Suhodolčana, ki je tako nepričakovano moral odložiti svoje plodovito umetniško pero. Potem je tu jubilej 35 let druge republike in 25 let avstrijske državne pogodbe, katerima revija posveča celo stran in tako mlade bralce seznanja o teh pomembnih dogodkih zgodovine naše države. Ostalo branje pa je razumljivo posvečeno svetu otroške domišljije, ki mladini lajša učenje. Pričujoča številka Mladega roda je vsekakor privlačna za našo šolsko mladino, ki prav v tej reviji lahko spoznava lepote slovenskega jezika.
„Vi, ki ste preživeli"
literarni večer in film v spomin selskim žrtvam
Delovni krožek galerije Hildebrand, Akcija koroških kristjanov za sporazumevanje narodnih skupin in Filozofski inštitut univerze izobraževalnih ved, vsi v Celovcu, so za 25. april 1980 vabili v dvorano Mestne hiše v Celovcu na spominski večer povsvečen spominu 13 selskim žrtvam, ki jih je okupator zaradi upora proti nacizmu zverinsko umoril. Večer je bil tudi posvečen spominu Peršmanove družine, ki jo je skupina SS-ovcev tik pred koncem druge svetovne vojne umorila na njihovem domu v Kropivni. Na sporedu je bilo literarno branje pisatelja Florjana Lipuša in Valentina Polanška ter video-film „Vi, ki ste preživeli", ki ga je posnel Miha Zablatnik. Lipuševo črtico „škornji" je v nemškem prevodu bral Horst Ogris, medtem ko je Polanšek bral svojo pesnitev ..Preštevanje preživelih" izmenoma v slovenskem in nemškem jeziku.
Čeprav prireditev ni bila dobro obiskana — vsega skupaj okoli 25 ljudi in še med temi precej slovenskih rojakov, je vendarle treba priznati, da je prireditev vsekakor bila pozitivna že s tega vidika, da so prireditelji bili iz vrst večinskega naroda in da s tem tudi v vrste večine le pronica spoznanje, da so koroški Slovenci bili tisti, ki so se uprli okupatorju in da so v tem boju doprinesli velike žrtve. In prav je, da se jih spomnimo ob 35-letnici zmage nad fašizmom.
Na prireditvi je bilo malo ljudi, a ti so večinoma bili mladi, ki bodo gotovo ponesli svoje vtise med svoje domače, znance in prijatelje. Posebno impresivna je bila Lipuševa črtica, pa tudi Polanškov pesniški cikel, posvečena tistim groznim dogodkom, ko je Hitlerjev škorenj dobesedno teptal ljudi samo zaradi vere v svoj rod in lepšo bodočnost. Tudi video-film Zablatnika je gotovo zapustil vtise. Pripovedi ljudi, ki so preživeli strahote trpljenja, so pretresljive. Na vsak način pa kvaliteta filma, kljub vnaprejšnjemu opravičilu, ne dosega norme najosnovnejših prijemov amaterskega snemanja, kar je tudi za potrpežljivega gledalca silno utrudljivo.
Kljub temu pa je seveda prirediteljem treba čestitati k dobri volji in upati je, da bo do takih akcij v prihodnje prišlo še večkrat in da bodo v javnosti naletele na večjo odzivnost.
^^ooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooocoooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo
^ sva se ponudila, da greva tja kot parlamentarca. Se-^etarka je takoj natipkala pismen poziv k predaji in midva šla z belo zastavo v Bistrico. Na poti tja sva ugoto-da so Nemci že precej demoralizirani, nikjer ni bilo zasede ali straže. Tako sva brez vsake težave dospe-^ do komandanta, ki je imel kapetanski čin. Ne da bi se avaiji, se še danes čudim moji tedanji korajži, če bi tedaj ^del, da so Nemci par ur pozneje v Borovljah ubili dva Parlamentarca, bi se ne upal tako drzno nastopati. Kapetana pozoveva k predaji, ker je Nemčija itak že kapitulirala. K° sem mu hotel izročiti pismeni poziv za kapitulacijo, ga ' hotel sprejeti, ampak je nervozno stopal sem ter tja.
. snadoma se pojavi „Obergefreiter" z naperjeno puško P reče komandantu: „Am besten gleich umlegen". Jaz Pa ogorčen stopim pred njega, razgalim prša in mu za-rusirn: „Wir sind unbevvaffnete Parlamentarier, wenn Sie feige sind, schieBen Sie doch". Tedaj kapetan stopi Pavmes in reče vojaku: ..Lassen sie die beiden" in vojak je nevoljen odstranit. Komandant je nato brez vsake be-^de odhitel ven, midva pa kar na občino.
Prebivalci Bistrice, ki so dogodek opazovali za zadrtimi okni in videli, da ni več nevarnosti, so se začeli pirati na trgu pod Jungferjevo tovarno. Takoj sem poslal d*rirje po člane našega odbora OF in na Sine s sporoči-da partizani lahko vkorakajo, da ni več nevarnosti! ovariš Blatnik pa je poslal sporočilo OFF (Osterreichische r^iheitsfront). Kmalu zatem smo videli, kako skozi okna Občinskega poslopja skačejo vojaki, med njimi tudi ko-
mandant, in se bašejo na avtomobile, nakar pa so izginili kot kafra proti Celovcu. Med tem so že pričeli prihajati naši odborniki in tudi partizani so vkorakali. Le-ti so zajeli celo „Grenzwachkompanie", ki ni bila motorizirana. Podali so se, podali so se brez odpora in ni padel niti en sam strel.
Naš občinski odbor OF je bil v najkrajšem času na mestu, pri OFF pa sem moral ugotoviti, da so poklicali tudi tovarnarja Jungferja, ki ni bil antifašist. Edino Ervvin Mobins je bil leta 1938 od nacistov spravljen ob službo v Beljaku. Pozvali smo župana Marinitscha naj pride na občino in preda posle predsedniku odbora OF Janku Ojctu; vse je šlo gladko in v redu. Ko smo ravno zasedali prikoraka oddelek bistriške policije in komandant strumno javi: ..Leutnant Ganekl mit 16 Mann, meldet sich zur Stelte." Zahtevali smo, naj odložijo orožje in počakajo, kar so tudi nemudoma storili.
Tako se je dne 6. maja 1945, dva dni pred popolno kapitulacijo Nemčije, v Bistrici v Rožu končala druga svetovna vojna in s tem tudi ..tisočletni rajh".
Seja s komisarji in komandanti koroškega in kokrške-ga odreda na občini je trajala daleč preko pol noči. Jaz sem prespal pri znani družini. Zgodaj zjutraj sem čut, da vozijo avtomobili po Bistrici. Zaskrbelo me je, če se niso vrnili Nemci? Ko pa sem pogledal skozi okno, sem ugotovil, da vozijo partizane. Javiti so, da je ponoči prišel dolg vlak z Nemci, ki so bežali iz Jugoslavije. In tega so partizani na bistriški postaji ustavili, prišlo je do streljanja,
tako da je nekaj Nemcev padlo, druge pa so ujeli in namestili v šoli, njihove avtomobile in drug material pa so raztovorili.
Istega dne sem se peš podal domov v Št. Janž. Pri Podsinji vasi mi pride najmanj tisoč taboriščnikov (kacet-larjev) z ljubeljskega taborišča naproti. Spremljali so jih še težko oboroženi esesovci. (Na Bistrici boste doživeli lep sprejem, sem si mislil). In res, ko grem proti Št. Janžu slišim vzklike iz tisoč grl „Tito! Tito!" Doma me je žena sprejela s solzami v očeh, ker je na Bistrici slišala streljanje in bila v strahu, da se mi ni kaj hudega pripetilo.
Ko sem na domu razobesil zastavo, pride proti hiši SS Unterscharfuhrer oborožen s puško in pištolo. Jaz sem seveda bil nekoliko prestrašen, vendar me le-ta vpraša: „lst jetzt der Krieg zu Ende?" Ko mu potrdim mi reče „Da ha-ben Sie meine VVaffen", nakar orožje pred menoj položi na tla in jo hitro pobriše. Nekaj minut kasneje pribeži ostala eskorta esesovcev, sami mladi fantje. Jaz pa kar korajžno nad nje in zahtevam orožje. Malo so se branili, potem pa, so čeprav neradi, pri meni odložili orožje.
Čez dve uri pa prikoraka partizanska četa proti Št. Janžu v Rožu, na njenem čelu Slavko Avsenik s harmoniko. Tako sem srečno doživel in preživel konec tisočletnega rajha. Da sem preživel vojno, pa se imam zahvaliti samo mojim številnim tovarišem, ki so bili od Gestapa aretirani in pri zasliševanjih kljub mučenju molčali kot grob in niso izdali mojega sodelovanja z antifašisti.
/<rnez
Ansambel „Slak" navdušil koroške Slovence
V soboto in nedeijo je znani siovenski narodno zabavni ansambei „Lojze Slak" uspešno gostova) na Koroškem. Koncerti so biti v soboto zvečer v Žeiezni Kapii, prirediteij je bii SPD „Zarja" ter v nedeijo v Seiah (KPD ..Planina"), v Kotmari vasi (SPD ..Gorjanci") in na Brnci (SPD „Dobrač"). Vsi koncerti so biii odiično obiskani, kar priča o veiiki priijubijenosti tega ansambia.
Po daljšem presledku smo na Koroškem spet imeli priložnost slišati in uživati ob čudovitih zvokih ansambla, ki s svojo melodiko in temperamentom privlači srca in razveseli slehernega ljubitelja glasbe. Ne samo, da so instrumental-
so odkrili pred 16 leti v okviru radijske oddaje ..Pokaži kaj znaš". Takrat je nastopil v obliki tria. In ravno ta oddaja mu je nato dala možnost vzpona do enega najboljših narodno zabavnih ansamblov Jugoslavije. Lojze Slak živi danes
Kot smo zvedeli so za vse leto že razprodani, kar je lep dokaz priljubljenosti ansambla. Izdali so že 25 plošč, od katerih so štiri zlate, šest pa srebrnih. Lojze Slak je bil predno so ga odkrili, muzikant, ki je godel na raznih prireditvah. Tudi ostali člani so bili nekoč takšni muzikanti, ki so se nato združili in navadili eden na drugega in postali nerazdružljiva enota, ki je lahko uspešna samo v tem sestavu.
Vsi, ki smo bili priče nastopov
LOJ I
' h ' L -
no in pevsko perfektni, slovijo tudi s vojimi šaljivimi vložki, ki spravijo v dobro voljo tudi najbolj skisanega človeka. V Železni Kapli je bi) po koncertu še ples, ki je trajal do jutranjih ur, zakaj tudi ne, ko pa je igrala tako dobra godba. Na vseh štirih koncertih so dvora-
Sloven:ko prosvetno druttvo ..Vrtača" v Slovenjem Plajberku vabi no
POTOVANJE V KONCENTRACiJSKO TABORiŠČE MAUTHAUSEN
v nedeljo 18. maja 1980.
Prijave sprejemata SPD ..Vrtača" in Slovenska prosvetna zveza v Celovcu. Podrobnejie informacije bomo objavili prihodnjič.
ne bile zasedene do zadnjega kotička in publika je izražala svoje zadovoljstvo z navdušenim aplav-diranjem, katerega kar ni hotelo biti konca.
Lojzeta Slaka, po rodu Dolenjca,
Nekateri kulturni ustvarjalci, poustvarjalci ali drugi kulturniki menijo, da je škoda dragocenih stvaritev naroda in človeštva, da bi jih silili med preprosto ljudstvo, ki jih ne zna prav vrednotiti. Je pa le tako, da je kultura za ljudi in ne obratno. In tem ljudem jo je treba čim bolj približati. Ni škoda narodne pesmi, ki se zapoje v gostilni včasih tudi nemarno, bolj škoda bi bilo dobre glasbene stvaritve, če je ljudje ne bi poznali, ni škoda razcefrane knjige, ki gre skozi bogve koliko rok; bolj škoda bi bilo dela, ki bi nedotaknjeno samevalo nekje na knjižni polici. Tudi ni škoda odlično podane pridige Janeza Svetokriškega „En srečen, veseli inu vseh troštov polni dan voščim", ki jo je član Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru Jože Zupan ponesel med „gmajn folk" v Šentjakob, na Rebrco, v Šentrupert, v Celovec, v Šmihel in na Radiše; bolj škoda bi je bilo, če je ljudje ne bi slišali.
Dvakrat sem imet priliko, da sem slišal to pridigo: V petek v Celovcu, kjer je bil zbran ,narod', v nedeljo pa v radiški farni cerkvi, kjer je bilo ,ljudstvo'. V Celovcu so lepo oblečene gospe in gospodje prišli na .kulturno prireditev', na Radišah pa je bila kulturna prireditev, brez da bi jo kdo pričakoval. Ni mi znano, kdo je temu da) pobudo; vsekakor je ra-diŠki gospod župnik Ludvik Jank pri pridigi oznani), da bo no maši še ena pridiga; kdor ima čas in voljo naj počaka. Skoraj vsi so ostali v cerkvi in še nekaj tistih, ki so pri prvi maši zvedeli za to, je prišlo na-
na Gorenjskem in tudi njegovi sodelavci so Gorenjci. Na svojih turnejah so obiskali precejšen det Evrope, ZDA, Kanado in Avstralijo. Letos pa bodo spet šli na enomesečno turnejo v ZDA in Kanado.
Prejšnjo soboto so je pripetih v EoJgorjg/? trgg/ČMg nesreča, v kateri je zg%M življenje MM/ A?o?Mgj 20-/ctMt A/ZM' Einspieler sin TVgMzZjg Einspielerji! pd. Črnijevcgt! /7itn z; ju iz Zgornje vesce pri PiičovsM. A7ZM' in njegov fovgrZš WZ//Z Otro/? stg z motornim ^o/esom zgradi preEifre Z*r-zine zgreši/g cesto in se zg/ctc/g v drevo. Trčenje je Mo fgM močno, dg je AfZEZ že ng prevoza v Minišnico amr/, WZ//I Otroč* pg /ežZ težM poškodovan v Minišnici.
V sredo je M pogrek nesrečnega Mikija, ki je naše/ svoje poslednje počivališče na jarnem pokopališča v
zaj. (Da ne bi bilo pohujšanja, so g. župnik po maši Najsvetejše prenesli v žagrad.) Poslušalci o Janezu Sve-tokriŠkem, ki je med leti 1691 in 1707 izda) pet debelih zvezkov svojih pridig z latinskim naslovom ..Sacrum promptuarium", sicer niso bili poučeni. S tem večjo pozornostjo in zanimanjem pa so sledili „prgli-ham", podobam in smešnicam pridige kapucinskega gvardijana. (Nekateri še po pridigi niso mogli doumeti, da pridigar ni bil duhovnik-redov-nik, temveč gledališki igralec.) Več je bilo med njimi takih ljudi, ki jih v kake .kulturne' prostore zlepa ne spraviš! Tu pa so tudi kot .nekulturni ljudje' bili prav tako navdušeni. Vrhutega pa so še spoznali, da tudi s slovensko kulturo ni kar tako, saj je še v zelo zgodnji dobi premogla nekaj pomembnih stvaritev. — Po teh ugotovitvah sem spoznal, da je prireditev na Radišah bita večjega pomena: Kultura je prišla k ljudem.
Pa še nekaj je omembe vredno: Naravnost čudovito je opazovati, kako odprt, zavzet in nekompliciran je radiški gospod župnik Ludvik Jank. če se gre za dobro stvar. Pridiga, ki so jo Radišani slišati v nedelio versko gledano v današnjih okoliščinah res ne more biti kake posebne vrednosti, razen te, da ljudie lahko nrimerjajo dušnopastirsko delo nekoč in idanes. In vendar ni bilo niti bo-iazni, niti pomislekov, niti zaprek. Prireditev se ni smela odigrati le v kakih cerkvenih prostorih, temveč v cerkvi sami...
oto
teh glasbenih virtuozov, izrekamo prirediteljem in Slovenski prosvetni zvezi, ki je te koncerte posredovala, iskreno zahvalo z željo, da nas „Slaki" kmalu spet osrečijo s svojim nastopom.
EilčovsM. TrggiČMg smrt n; sgwo tež-M prZzgde/g AfZEZjevZE svojcev M?gr-več vse, M so pozMg/Z tegg Mgdegg sZfMpgtZČMfgg JgMlg. KgM je M prZ-/jg/r/jcM pri /jMcE, je poMzg/g ogroMt-Mg mMožicg /jMI, Ah se je Mc/cžZ/g pogrc/?g iw tgM poMjnc?MM jgMtM !z-Mzg/g poslednjo čgst. PogreMi odreti je oprgvii domgči žnpni^ Eeopoid Kgss/ oč* gsZstcMcZ Mp/gMg Jgri jg BgcM, ZrgfrgMcg nesrečnegg AfZEZjg. OZ? odprten? groM se je od poMj-niM pos/ovd fMZ pevski z/?or 5PD „BZ/M", Mteregg pesem žgioshMg je dg(g pogreMcmg obredu še furoMej-še obeležje.
M/gdegg MiEijg, Mteregg živijen-sM doM je Mg fgM MgtM odmer-jeng, Mmo oErgniii v nepozgMem spoming. G/o/?oM prizgdetim sfgr-šem, sestri in 7?rgt% oZ? tej tcžM iz-ggZ?Z izreMnto ngše gioMM sožg/je.
OSREDNJA PiSARNA V CELOVCU
deiuje vsak dan od ponedeij-ka do petka, od 8. do 17. ure. Posebne uradne ure vsak četrtek od 9. do 12. ure pa so
namenjene tistim, ki se želijo o raznih problemih pogovoriti s sekretarjem ZSO,
tov. Feiiksom Wieserjem
OKRAJNA PiSARNA PLiBERK
posiuje vsak torek od 9. do
12.	ure. V pisarni bodo:
6. 5. 1980
dr. Franci Zvvitter
pravna vprašanja
13.	5. 1980 Mirko Perc
mladinska vprašanja
Kultura mora priti It ljudem
Nesreča pretrgata mtado živtjenje
Objava
Koordinacijski odbor za ietovanje otrok na morju sporoča: ietos bo ietovanje v nasiednjih izmenah: od 9. 7. do 23.7.
od 6. 8. do 20. 8. od 20. 8. do 3. 9.
Cena vkijučno z vsemi stroški znaša 1.540 šiiingov.
Prijave iahko nasiovite na:
Spitaigasse 12, 9020 Ceiovec, tei. (0 42 22) 85 2 35 (Anita Hudi) Viktringer R. 26, 9020 Ceiovec, tei. (0 42 22) 72 5 65 (Vinko Kušej) Gasometerg. 10, 9020 Ceiovec, tei. (0 42 22) 32 5 50 (Milka Kokot)
interesenti za mesto vodite) ja otrok pri ieto-vanju na morju naj se pismeno prijavijo in predstavijo do 10. 5. 1980. V drugi poiovici maja se bodo voditeiji udeiežiii 2-dnev-nega izobraževainega tečaja.
Sadovi zakona o manjšinah
Zgleda, kot da se bi ravno letos, na otvoritveni slovesnosti ni za-ko je jubilejno leto koroškega ple- želena. Proti temu so ostro in stvar-biscita, koroške občine zaklele, da no nastopili zastopniki slovenske ob raznih njihovih prireditvah na liste s frakcijskim vodjem Mihom južnem Koroškem slovenska bese- Antoničem na čelu. Le-ta je na seji da ne sme biti prisotna. To smo poudaril, da je to očitna diskrimi-tahko ugotovili na jubilejni sloves- nacija. Ko pa so se slednjič le po-nosti mesta Borovlje in podobno kazali neki zametki oziroma mož-se obeta tudi v Šentjakobu v Rožu, nosti sodelovanja, jih je pa, kot po kjer bodo otvorili nov kulturni dom. navadi, uničil vodja socialdemokrat-
Na zadnji seji občinskega od- ske frakcije Gitschtaler (odklonil bora v Šentjakobu so se med dru- slovenski referat o 25-letnici avstrij-gim menili tudi o programu otvo- ske državne pogodbe). Edino kar ritvene slovesnosti tega doma. Ta- so bili občinski odborniki obeh ko bodo ob tej priložnosti priredili velikih strank pripravljeni dovoliti kulturni teden. Vsak občan bi mis- Slovencem je bilo to, da jih bodo lil, da bo v okviru tega programa na zadnjem večeru povabili k sode-jasno tudi zastopana slovenska be- lovanju (takrat jih skoro niso mogli seda v kakršnikoli obliki, predvsem izločiti, ker nastopajo menda vsa zato, ker se ob raznih priložnostih domača društva.), rado poudarja, da je prisotnost dru- Glede nerazumljivega zadržanja gih narodnostnih skupnosti pope- socialdemokrata Gitschtalerja, se stritev Avstrije, na katero moramo demokratična javnost upravičeno biti ponosni. Vendar so to samo sprašuje in čudi, kako je bilo sploh prazne fraze, ki jih politiki radi upo- mogoče, da je ta mož zašel v vr-rabljajo, kadar se jim zdi, da je to ste te stranke, ki ima v svojem pro-potrebno. Položaj v občini Šentja- gramu humanitarne nazore v vseh kob je tak, da slovenska beseda pogledih — tudi v narodnih!
Minimundus še bolj zanimiv
Jutri se bodo spet odpria vrata Minimundusa „Ma)ega sveta" ob Vrbskem jezeru. V nad 20 ietih odkar obstoja se je Minimundus iz skromnih početkov razvit v eno največjih atrakcij koroške dežeie in ima že svetoven sloves. Preko zime je ta svet v miniaturi izpostav-ijen trdim vremenskim nepriiikam — mraz, sneg itd., ki škodljivo vpli-vajo na števiine modeie. Zato so vsakoietne priprave pred otvoritvijo ogromne.
Sedaj so zakijučene in Minimundus bo spet razveseiii števiine obi-skovaice. Kot druga ieta tako so tudi ietos „Maii svet " ob Vrbskem jezeru obogatiti za nove modeie, med katerimi so iovski dvorec Friderika ii. v Apuiiji, Castei dei Mon-te; Brucknerjeva paiača, dariio mesta Linza; Zdraviiiški dom v VViesbadnu, dariio mesta Wiesbad-na ob 50-tetnici pobratenja z mestom Ceiovcem (stari modei je od-siužii) in Poševni stoio v Piši, ki so ga tudi nadomestiti z novim, ker je stari že precej propadel. Poteg tega ie biio izvedenih še mnogo de) oziroma izboijšav na drugih modeiih.
V ianskem ietu je Minimundus obiskaio 430 000 ljudi. V ietošnji sezoni že pričakujejo 6-miiijonske-ga obiskovaica. Podobno kot ian-sko ieto bodo juiija in avgusta vsako sredo zvečer predvajati foiklor-ne koncerte.
Ves denar, ki ga upravija ustanova „Rettet das Kind" gre za dobro-deine namene. Tako so iansko ieto potresnikom v Črni gori prena-kazaii en miiijon šiiingov za otroški vrtec.
'V
Cahorčc
PrcJ Mgf^M s?MO sprcMjgE M<*
AtotMršM poMpg/Išce NgMZjo Tcr-wjg^ Zz ČgEorč. LMr/g j c v cc/ovšM MMšnšc!. EogrcMZ oZ?rcd jc o/rgM tfoMMc; ŽK/M/? AEEor.
PoMjng )c Mg zgfcMg S/occMM-
Njcno živ/jcnje jc Mo frtfo. Ko so M: otroci še rMgnjš;' j;E je z<7rgMg Z zJrgMnlM ze/Išct, jlE je ?!gMg(4 v gozjg. Pri M; je Mg?Hreč Mo po-tHgnjMnje. $eMj Mg sfgrg /etg je zt* vejg prš svojetM sM< /g^Ijg, je Z žeMo lepo sM7*e/ zgMjo. Kot swo zve-(feE, je M/g MjeMg sM/vMg že/jg, t/g M j/ Mg pogreM zgpe/Z s/ovcMsM. N J žg/ost se j/ tg že/jg M: /zpo/Mt/g, Mr VSi M!OCMO o/?Žg/gjeM!0.
Drggo pO^ojM/co MM!0 oErgMt// ^ /epew spoM!tMg, svojcetM /zreEgM!0 Mgše g/oMM sožg/je.
Sioven:ko prosvetno druttvo ..Edinost" v Skofičah vabi na predstavo fiima
BOJ NA POŽiRALNiKU
v petek 2. maja 1980 ob 20.H uri v go* stiini SchOti v Skofičah.
Prisrčno vabtjeni!
VABiLO
na REDNi OBČNi ZBOR Siovenske-ga prosvetnega društva ..Gorjanci ' v soboto 3. maja ob 19.30 uri p?! Mežnarju v Kotmari vasi.
Slovensko planinsko druttvo Celovec vabi na smučarski izlet na
OBIR
Zbiralitče pri Trklu v Selah v nedeljp
4.	maja 1980 ob 7. uri zjutraj aii p?! KapeHkikočiob8. uri.
Slovensko prosvetno druttvo Padite vabi na
MATERINSKO PROSLAVO v nedeljo 11. maja 1980 v Kulturnem domu na Raditah.
Was!opajo: otroci s petjem, deklamacijam) in z igro ..Darila za mamo". Sodeloval bo tudi meiani pevski zbor.
KPD Šmihel prireja v soboto 3. maj<* 1980 ob 20.30 uri
KONCERT
Mastopa: motki pevski zbor gasilskeg« druitva iz Šmihela pri Novem mestv.
Pestra in zanimiva dejavnost v celovškem dijaškem domu SSD
('NaJd/jevdHje zn
PLANINE NAS BOGATiJO
Duševno bogat, prešerno širok čtovek, brez predsodkov manjvrednosti, čiovek, ki si tudi v tem megienem vsakodnevu najde spro-stitev in razvedrito, tak naj bo naš dijak.
Kje najdemo več samopotrditve, zadovoljstva, kje vsrkamo vase ^9oščeno lepoto, kje slišimo tišino 'n se v največji meri počutimo del Narave? Planine nas bogatijo du-sevno, telesno, zbližujejo se odtu-jsni ljudje, v potu obraza raste poveljstvo, spoznajo se najboij elementarne kvalitete človeka, obli-Vje se njegova volja in značaj, ob-^aem pa ostanejo vtisi nepozabni, hribovskih spominov zajamemo eovih moči, ki nas spodbujajo k Ponovitvam. Tako je tudi z nami.
Koncem februarja smo na pobudo Slovenskega planinskega druš-'^3 Celovec šli na Bleščečo pla-
Sodeiovanje s sovrstniki iz Maribora
Povezovati se z matičnim narodom, da bi lažje živeli svoje življenje, je naše vodilo pri tradicionalnem sodelovanju z dijaki dijaškega doma „Lizika Jančar" v Mariboru. Pred dobrim letom smo navezali stike, jeseni oktobra pa smo se pobratili, kmalu nato so nas obiskali in se nam predstavili s svojim programom v Celovcu.
Koncem marca, točneje 28. in 29. marca smo Mariborčanom obisk vrnili. S seboj smo povabili tudi tiste člane dramskga krožka

ogledali muzej narodne osvoboditve in po krajši hoji po snegu prišli do Treh žebljev — prizorišča poslednjega boja legendarnega Pohorskega bataljona. Tam je 9. maja 1943 padlo 69 borcev v boju z desetkrat močnejšim sovražnikom. Le enemu je uspelo prebiti se skozi obroč, pa so ga Nemci kasneje ujeli. Umrl je v koncentracijskem taborišču. Po krajši občuteni komemoraciji smo se vrnili v Maribor. Po kosilu smo se posio-vili od naših prijaznih gostiteljev. Nasvidenje drugič pri nas na Koroškem.
Z odtočnimi koraki naprej
To je bilo le nekaj utrinkov. Poročali smo predvsem o tem na kar smo v dijaškem domu ponosni in kar nam je uspelo. Iskreno pa se zavedamo tudi naših pomanjkljivosti. Najbrž bi bilo treba mladim nuditi več. še hujši je občutek, da zajemamo premalo otrok, da jih je še veliko, ki so v Celovcu prepuščeni samemu sebi, da je vsa vajeniška mladina brez prave strehe, da se mnogi tudi zato izgubijo ali pa zelo težko obdržijo v objemu svojega naroda. Tudi študentom bi radi nudili streho, pa je zaenkrat še ne moremo. Tudi različne koncepte vzgoje v drugih dijaških domovih čutimo in ni nam vseeno, da je tudi zaradi tega mlada slovenska generacija razdvojena. Vsi problemi nam narekujejo še več in boljše delo za naprej.
Gazili smo cel sneg, udiralo ^ie tudi do kolen in pod marsika-zaradi snega upognjeno vejo gg morali splaziti. Tako smo Prehodili progo za H. tradicionalni Pohod na Arihovo peč. Na Jožefo-smo izlet ponovili. Tokrat je po-Pda prišla iz nas samih. Hoja, ve-er v koči, pesem ob svečah in se-tudi nagajanje ob počitku so °stali nepozabni.
Pred nekaj dnevi smo povabili *hedse predsednika Slovenskega Planinskega društva tovariša Lubo-o Urbajsa. Pokazal nam je številka prekrasne posnetke iz Alp, predvsem pa s planin, ki se dvigajo iznad naših domačih naselij in ''asi.
Bleščeča planina pa nas je vče-3] ponovno sprejela praznovali *k° namreč praznik dela — 1. maj.
slovenske gimnazije, ki niso gojenci našega doma.
Sprejem je bil prisrčen, namestili so nas v svojem modernem domu in medtem ko so naši igralci pripravljati sceno za predstavitev ..Obtoženega volka", smo si ob okrogli mizi izmenjali izkušnje iz našega domskega življenja in spoznali delovanje njihove mladinske organizacije ter samoupravljanje dijakov v njihovem domu.
Višek večera je bit naš kulturni program. Recitatorji so predstavili Polanškov ciklus domoljubnih pesmi iz zbirke ..Karantanske", igralci pa so odigrali ..Obtoženega volka". Za program smo sprejeli vse priznanje tako od dijakov kot od številnih gostov.
Naslednji dan smo obiskati Osankarico na Pohorju, si tam
Koroška v turizmu na prvem mestu
Prejeli smo podatke o številu nočitev oziroma o turistični beri za ieto 1979. Ti rezuitati so zelo razveseijivi za avstrijski turizem, saj se je števiio nočitev v primerjavi z ietom 1978 zvišaio za 3,9 odstotka. V ietu 1979 smo v Avstriji zabeiežiii 112,6 miiijona nočitev. Od tega je biio 27,7 miiijona nočitev domačih gostov (+ 2,6 odst.) in 84,8 miiijona nočitev tujih gostov (+ 8.9 odstotka).
V Avstriji se je najboij odrezaia dežeia Koroška, ki je zabeiežiia teta 1979 za 1,8 miiijona več nočitev kot ieta 1978, kar odgovarja porastu števiia nočnin kar za 12 odstotkov. K temu uspehu so pri-pomogii tudi jugosiovanski gostje ziasti v zimski sezoni.
Z ljubljanskimi planinci na Gnrah
Minulo nedeljo so Gorjanci začudeno gledali za ogromno kačo ljudi, ki se je pomikala skozi gorjanske vasi na področju med Bilčov-som in Kotmaro vasjo. Kljub dežju, ki je vztrajnio rosljal z neba je 120 planincev Planinskega društva matica Ljubljana pod vodstvom domačega vodiča Blaža Gasserja in članov Slovenskega planinskega društva Celovec „prevandrato" lep košček naših Gur, ki so kljub slabemu vremenu pokazale svoje lepote in mikavnosti, ki jih ima to pogorje med podjunskimi jezeri in Beljakom.
Gure so pogorje, ki ga delimo v Vzhodne in Zahodne Gure. Meja med obema je ljubeljska cesta med Celovcem in Humperkom. V bistvu so Gure visoka planota, katerih najvišja vzpetina je 929 m visoki Plešivec (Tanzboden) nad Zgornjo vesco. Pokrite so z obšir-
nimi gozdovi v katerih najdemo gamse in v zadnjem času tudi muflone. V zadnji vojni so Gure in njeni prebivalci Gorjanci nudili partizanom varno zavetje in ustrezno pomoč. Prisojni obronki Gur so poseljeni z ljubkimi kmetijami, s polji in travniki.
Pot je planince vodila iz Bilčov-sa (do kamor so se pripeljali s tremi omnibusi) preko Podgrada strmo navzgor proti sedlu Preseki, od tam pa proti vzhodu mimo cerkve Svete Helene, skozi vasice Sodraževa, Vesava, Šmarjeta, Brda na Plešivcu do gostilne pri Toplicerju, kjer se je nehala pešpot po Gurah. Med potjo ki je potekala gor in dol ter križem kra-žem po gozdovih in globačah, so se planinci ustavili tudi v gostilni
pri Zlajharju na Sodraževi, kjer so se nekoliko pokrepčali ter pri Toplicerju, kjer je bil posrečen družaben zaključek pohoda z godbo in plesom. Na vprašanje, kaj se jim je na pohodu najbolj dopadlo, je večina odgovorila — pogled na Rjavško jezero tik pod severno strmaljo Gur. Seveda se čudoviti razgledi nudijo tudi proti jugu na Karavanke, vendar jih tokrat niso bili deležni, ker je neusmiljeno deževalo. Kot smo zvedeli se bodo ljubljanski planinci še podali na Gure, kar je prepričljiv dokaz, da se jim je izlet kljub deževanju do-padel. Pot jih bo takrat vodila z Loge vasi preko Gur (sedlo Preseka) v Bitčovs.
Ker je večina planincev poznala tovariša Karla Prušnika-Gašperja, je bilo razumljivo, da je bila izrabljena priložnost za obisk njegovega groba na bližnjem kotmir-škem pokopališču, kjer so mu položili šopek rdečih nageljnov.
V Kotmari vasi je bil tudi razhod - eni so se odpeljali nazaj v Ljub-liano, drugi — domačini pa na svoje bližnje domove. Nekaj pa je ostalo vsem skupnega, da je prišlo do novih poznanstev in prijateljskih stikov, ki so giavni smisel takšnih srečanj med planinci zamejstva in matične domovine.
Lep uspeh slovenskih kuharjev v Beljaku
Odkar se na strokovnih sejmih „Gast" v Celovcu merijo med seboj kuharji in drugi mojstri kulinaričnih užitkov, je postala kuharska umetnost zelo povpraševana stroka, ki zajema vse večje kroge; zakaj tudi ne, ko pa igrajo kuhinjski proizvodi zlasti v turizmu zelo pomembno vlogo.
Pred kratkim je bilo v Beljaku veliko mednarodno tekmovanje kuharjev oziroma kulinaričnih strokovnjakov iz Avstrije, Zvezne republike Nemčije, Liechtensteina, Češkoslovaške, Madžarske, Slovenije in Koroške. Skupno je nastopalo devet skupin med katerimi je ekipa slovenskih strokovnjakov dosegla izreden uspeh. V pripravi toplih jedi si je priborila štiri zlate medalje, v pripravi hladnih jedi ter v pripravi pogrinjka, flambiranju in razkosavanju pa štiri zlate, pet srebrnih in tri bronaste medalje. Posebno so se slovenski kuharji postavili na področju priprav toplih jedi, kjer so se uvrstili med štiri najboljše ekipe srednje Evrope. Na tej kuharski prireditvi je bilo zastopanih mnogo zastopnikov javnega življenja in cela vrsta dopisnikov. Skupno je nastopilo 200 kuharjev. Kot smo že omenili se strokovni sejmi ,Gast* med drugim bavijo s tekmovanji kuharjev. Prejšnjo sredo je bila v Celovcu razdelitev nagrad tekmovan-nja kuharjev v okviru minule „Gast 80". Nagrade — pet zlatih odličij so prejeli: skupina iz Ljubljane (269 točk), iz Ziljske doline (264 točk), z Bleda (253 točk), z Južne Tirolske 244 točk) in z Zgornje Koroške 243 točk).

Valentin Polanšek

ERAtOVSKA
l.det
- Oglasil se je komisar, kateremu je prinesel Nesti od r°Ba brzostrelko. Saj njemu najbolj pristoja! si je mislil aiandir, že zaradi ugleda v četi, pa tudi zunaj na terenu prebivalstvom.
. Domen je strmel in strmel. Prvič je videl te fante in l^dce, pa go mu ugajali. Drugačen duh je vladal med njimi
^or skupini, kateri je pripadal z bratom Matevžem.
'vred
Proti večeru se je znašla celotna četa z gašperjevci na visoko ležeči belanski kmetiji, ki na severoza-^dni strani že meji na Obvrhje.
"Oj fantje, fantje, to ste jim zagodli! Doli je vse zbe-33no. Pa na kake pretege ugibajo, kod ste se vzeli kar 'belem dnevu in v kakšnem številu so vas videli, ne vem oliko nad sto in tako naprej!" jih je sprejel dobrodušni Sospodar. Grabil jih je za roke, vse od kraja, kogar je °segel. Pa je prišel do Domna.
"Jejštane, midva pa se poznava! Si bil tudi ti zraven?!" , Ni učakal odgovora, že je stisnil roko Ivanki. Na vsem Pem pa je stala poleg komandirja domača hči. Domen le poznal. No, ta dva pa pordevata, kot bi bila v kolenu? ^ Je mislil.
. .Danes boste pa že zapeli, ko imamo Domna pri sebi!" ^ rekla njemu.
Desetarji so- se porazgubili s svojimi borci po doma-'n njeni okolici. Domen niti ni opazil, kdaj in kako.
Samo občudoval je partizansko obnašanje, ki v ničemer ni mejilo na nemško takozvano cak-cak-disciplino, ki pa je v bistvu slonela na teroriziranju nadrejenega nad podrejenimi, višje šarže nad nižjimi. Tukaj pa je imel občutek, da je vse občevanje med borci in .višjimi' na nekem normalnem človeškem odnosu, dasi je vsak zase vedel, kaj mora in kaj ne. Zdaj šele se mu je začelo svitati o Slovenki Narodnoosvobodilni vojski... Domača hčer je morala povedati to in ono, prišla pa je pri vsakem končanem stavku na komandirja. Domen jo je gledal in se zadržano nasmihat: .Zakaj se ne bi zagledal vanjo? Ko je zapeljiva, da bi kar ugriznil vanjo!'
Fanika je potlej dejala:
..Komandir je samo tisto hrano, ki jo dobijo borci! Sprva sem mislila, da se samo nareja, a zdaj vem, da to dela iz tovarištva!"
Pridružila sta se Domnu dva novinca iz čete. Drejc je pel pred leti kdaj tudi v Korijevem zboru, samo stalno ni hodil na pevsko vajo, pa se je žal potem nekako odtujil. Začel je tisto .Pozimi pa rožice ne cveto, pa sta bila še dva revirčana pri roki. Eden je pel dekliško mehak prvi tenor. Kar ujemali so se. Zdaj so še drugi okoli Gašperja pri kmečki mizi začeli z basi.
Pesem je naraščala: vsa mlada in domača, živa in brezskrbna, zaživela je sreča mirnih let v tej belanski izbi, mir na svetu, kot ne bi bilo oboroženih sovražnikov slovenske pesmi po vsej okoliški zemlji, kot ne bi bilo smrtne obsodbe nad slovenskim narodom, jezikom in nad slovensko pesmijo v javnosti hitterjanskega rajha po vsej Koroški...
Ko so končali, je dvignil Domen tisto, katero sta z bratrancem Štefanom večkrat pela meddoljskim dečlam pod oknom: ,Ko so fantje proti vasi šli'. Tudi drugi so jo znali. Kako tudi? Slovenski človek pozna svoje narodne
slovenske pesmi! Slovenske pesmi, ki danes živijo pristno samo še v slovenskih gozdovih, kjer krvavijo in se borijo za slovensko svobodo slovenski partizani! In kako je živela pristno prav ob tej priliki! Vse je poslušalo. Domača hčerka je bila vsa omamljena. Gospodinja si je v kuhinji brisala solze, ko je kuhala žgance za partizane. Gospodar je bil svetal v obraz in je brundal zraven. Posem jih je vse očarala!
Potem je imel mlad borec že pesmarico v roki, preprosto vezano, cenen papir in z obrabljenimi platnicami, a v njej so bile druge pesmi, pesmi, ki zatiranega človeka dvigajo, ki mu kažejo novo pot v boljšo bodočnost: partizanske pesmi!
Ko so odpeli pesem .Kmečki fantje in dekleta', se je dvignil Gašper in razživet v ognjevit nagovor, katerega je podčrtaval z vsebino letaka .Koroškim Slovencem', ki so ga pred kratkim razmnožili v zemljanki ,Neža' v Homa-novem bunkerju blizu Podpesnikovih peči, kjer je govornik osnoval koroško tehniko. Beseda mu je še kar tekla in z gromkim glasom je podajal:
„Koroška, zibelka slovenstva, se znova prebuja. Prvi partizani, vojaki slovenske narodne vojske, so se pojavili v koroških hribih. Prvi koroški partizani prinašajo koroški deželi blagovest svobode in se pridružujejo borcem za slovensko narodno svobodo. Tako se Koroška priključuje ostalim slovenskim pokrajinam v njihovem boju... Vsi Slovenci smo povezani v istem trpljenju in istem upanju ..
Govornik je dvignil oči iznad letaka, se razgledal po prisluškujočih in potem z novim zagonom bral dalje:
..Koroški Slovenci! Ali razumete glas slovenskih partizanov na Koroškem? Ali čutite v njihovem junaštvu duha davnih korotanskih knezov? Ati slišite v partizanskem nastopu rožljanje orožja Matjaževe vojske, ki se prebuja pod
M-Štev. 18(1966)
2. maj 1980
Z dieto proti revmi
V:e bolj poznavamo, kako temo :ta povezana prehrana in zdravje. Kdor pravitno izbira živiia za zvoj jedilnik, vetiko :tori za :voje zdravje. Pa ne !e to. Z dieto je mogoče odpraviti mar:ikatero boiezen kakor z zdraviti. AmeriJki zdravniki :o zadnje ča:e odkriti četo dieto — v:aj tako poročajo tuji viri — ki prežene revmatične botečine. Revmatikom ni treba nič drugega, kot da :e izogibajo dotočenih vr:t iivit. tn že naj bi jim odtegio botj kakor po zdravtjenju v Toplicah ...
Otrok grize nohte
Če ofro^ grrze wo^te, we rrr^frTe, Jrr ie to ^ot Me Jrrrge. Če $e že/rte v to preprf-&tr, op^zrrjte gd. VfJeff ^oite, Jd ^dže, ^ot ((d H ^o rrrdfr ojgrfzr::/ prst, s td&o strdstjo vtd^rre prsteh v rrstd. Če tegd ne rnore z ewo ročrco, sr porrrdgd se z Jrrrgo. /rr rrdMezdJrrje or/grrzrre — tre srcer prst, termree rro^rf.
NdVdJd, Jd otro^ grrze rro/rte, je strdst, frrrd svojo vero, srrrrrrrrčerrje rrr včdsr/r je to prdv-cdtd o^sec(errost. Zdvo/jo tegd je otro^d ze/o tež^o oJvdJfrf te rdZfdr/e.
Otrocr, grrzejo rrojrte, so porrdVdJr rre-rrrdvrro-ve^errf rrr srrrMrjo v svoje sposo^rrostr. F(o rrdpdJdjo svoje rro/rte rrr prr rerrr uspejo, se otresejo oMrrr^d rregotovostr, tor/d to trdjd tdwo rre^dj trerrrrt^ov rrr otroAr že rsče Jrrrgr' rro^t. Ne^dterr grrzejo rro/rte ze/o Jo/go — vedsr/r ee/o Jo prr^ertete rrr ee/o se ^dsrreje. VerrJdr rre srrrerrro Zdrrrerrjdtr' Jvojegd.' erro je rrporrro, Jo/gotrdjrro grrzerrje rro^rtov, t/rrrgo pd je /d/r^o rzrdz ZdJrege — rrd prrrrrer, če je o%rr's& v /rrsr, d/r' pd ce gd projesor rzprdšrrje srrov, ^r je otro^ rrr /rre Je/d/. 7*rrJr, ce otro^rr rrrsrrro rro^tov porezd/r rrr ;r/r zdto grrze, gd rre /?r srrre/r o^toževdtr.
Če otro^ trrrrdsto rrr Jo/go grrze rro/rte, je rrdj^o/je, Jd porscerrro vzro^r tegd rrjego-oegd ve-Jerrjd. /(dzrrr rre /roJo porrrdgd/e. Vdžrro je, Jd se z otro&orrr crrrr več rr^vdrjdrrro, Jd gd rre preprrsčdrrro sdrrrerrrrr se^rr rrr Jd gd posr/jdrrro rrreJ otrobe, Jd se z rrjrrrrr /grd.
Dovo/rrrro rrrd/č^orrr, Jd trgdjo pdprr, Jd ^rrčrjo rrr p/rrs^djo po vorjr, Jd se rgrdjo rrd pes^rr, Jd Je/djo jrgrrre rrr jr/j rrdto porrrsrjo z rrogdrrrr. Nr^dr jr/r rre strd/rrrjte s pretrrdrro črstočo rrr rrrJ/ če so ze/o rrrrrdZdrrr, se rre jezrte preveč. Otrocr rrdj se ve/r^o rr^vdrjdjo s spor-torrr, z Jro/rrrrrrrr stvdrrrrr rrr prdv gotovo je Jo^ro, če so otrocr vč/drrjerrr v ^d^serr rrr/dJrrr-s^r ^/rr/r. Črrrr več j?o otro& v Jrrrž/r/, terrr vese-/ej!r /ro rrr terrr rrrdrrj /ro rrrožrrostr, Jd postdrre srržerrj svojrTr rro^rtov.
Drobni nasveti
H! Kadar pušča vodovodna pipa, in nam gre kaptjanje na živce, si do obrtnikovega prihoda pomogamo z nitko, ki jo privežemo na pipo. Voda bo polze!a po nitki v umivatnik brez nadtežnega šuma.
)[[ Kromirane površine bomo sijoče očistiti z mato moke in z mehko krpo.
Hf Sveče se ne bodo tako hitro topite, če jih za 24 ur potožimo v močno raztopino kuhinjske šoti. Potem jih posušimo, na stenj pa natresemo še mato šoti.
H Poapnete kozarce in vaze napotnimo s koščki surovega krompirja, zatije-mo z vodo in pustimo stati 2 dneva. Obtoga se bo odtuščita.
Če naj verjamemo novici iz Amerike je mogoče dvema tretjinama revmatikov pomagati brez zdravil, zgolj s primerno sestavljenim dietnim jedilnikom. Novica je presenetljiva in razveseljiva, kajti revmatikov je med ljudmi več, kot si običajno mislimo. Revmatizem je nadležna boiezen, povezana z bolečinami in včasih tudi s hudim trpljenjem.
Ameriški zdravniki, ki so preizkušali vsa mogoča zdravila proti revmatizmu, sedaj zatrjujejo, da so dosegli najboljše uspehe v primerih, ko so bolnike zdravili z dieto. Težko je verjeti, da lahko navadna hrana zaleže več od zdravil — a če že ne verjamemo, velja kljub vsemu poskusiti, kajti recept je nadvse preprost.
Revmatizem so bolezenske spremembe na sklepih in bolečine, ki to obolenje spremljajo. Pogosto je vzrok revmatizma alergija. Do vnetij pride, če bolnik ne prenese nekaterih vrst hrane. Tako so ugotovili zdravniki s kalifornijske državne klinike za artritis. Rematizem se lahko torej pojavi tudi zato, ker pokostnica na sklepih ne prenese kake hrane ali sestavin in se zato vname.
Zdravniki, ki lajšajo revmatične bolečine z dieto, pustijo bolnika najprej stradati, čez nekaj dni bolečine izginejo. Potem dobi pacient hrano, vendar mu dajejo vedno le po eno živilo hkrati. Tako zdravnik počasi in s preizkušanjem ugotovi, po kateri hrani dobi bolnik bolečine in katero hrano dobro prenaša. Potem ni treba nič drugega, kot da se revmatik v prihodnje ogiba živil, ki mu škodujejo, in bolečine bodo odnehale.
Pri različnih bolnikih povzročajo revmalične bolečine različna živila, tako da je najbolje, če si vsakdo sestavi dieto sam, in to po enaki metodi, kot so to delali v začetku raziskav ameriški zdravniki: najprej stradanje, potem preizkušnje posameznih živil. V pomoč pa je revmatikom tudi nekaj osnovnih pravil v prehrani, ki veljajo za vse revmatike in ki so jih preizkusili na državni kliniki za artritis v Kaliforniji.
SUROVA HRANA JE NAJBOLJŠA
1.	Prvo pravilo diete za revmatike je: jesti čimveč surove hrane, čimveč nepredelanih živil. Kuhana, pečena ali ocvrta živila naj sestavljajo le majhen del vsakodnevnega jedilnika. Vložene hrane in hrane iz konserv pa se je treba strogo izogibati.
2.	Meso, perutnino, drobovino, ribe, školjke in rake je treba pripraviti pri čim nižjih temperaturah, kajti le tako se v živilih ohranijo pomembne rudninske snovi in druge sestavine. Surovo mleko in skisani mlečni izdelki so mnogo bolj zdravi od pasteriziranega ali alpskega mleka.
3.	Bolnik naj se izogiba sladkorja in bele (drobno mlete) moke, prav tako sladkarij in sladkih pijač.
4.	Zelo priporočljiv je kruh iz grobo mlete in neprečiščene moke. Torej črn, ržen, ovsen, koroški kruh in pecivo iz prav takšne moke.
5.	Zdravniki priporočajo hladna rastlinska olja, odsvetujejo pa maščobe v strjenih oblikah.
6.	Na vsak način naj se bolnik ogiba žarkih maščob ali postane maščobe. Klobase in gnjati naj črta z jedilnika, solatne prelive, majoneze in druga mastna živita pa naj si pripravlja sam, iz svežega olja.
7.	Zelo je treba omejiti uživanje alkoholnih pijač, kave in čaja. Ce pa že pijemo kavo in čaj, naj bosta nesladkana.
8.	Z jedilnika je treba črtati vsa umetno obarvana živila in živila z umetnimi aromami.
9.	Sadje in zelenjavo vselej skrbno umijemo.
10.	Ce se le da, naj bolnik ne vdihava tobačnega dima in zraka, ki je onesnažen z izpušnimi plini. Kadar ima opraviti z barvami in s sredstvi za zatiranje mrčesa in plevela, naj si vedno temeljito umije roke.
V desetih zapovedih za prehrano revmatikov je zajetih mnogo večletnih izkušenj, vsak bolnik pa naj seveda še sam preizkusi in ugotovi, ali veljajo tudi zanj.
OD SOLATE DO OREHOV
Zdravniki, ki priporočajo dieto za revmatike, trdijo, da imajo vsi bolniki, ki jih mučijo revmatične bolečine, mnogo preveč kisline v tkivu.
Kislino je treba nevtralizirali, to pa storimo tako, da uživamo živila, ki vsebujejo veliko rudnin z bazičnim delovanjem, na primer živil, v katerih je visok odstotek kalija ali kalcija. Zelo priporočljiva so tudi živila z visokim odstotkom bazičnosti: sveže sadje, zelenjava, solata, orehi in surovo mleko.
Cim bolj discipliniran je bolnik in čim bolj se ravna po dieti, ki jo ugotovi bodisi sam ali pa z zdravnikovo pomočjo, toliko prej bodo prešle revmatične bolečine, katerih vzrok je alergija na to ali ono vrsto hrane.
Za dobro solato
— Vse sestavine naj bodo dobro odcejene, sicer bo solata vodena. Krhke in nežne solatne tiste lahko tudi previdno zavijete v čisto in suho kuhinjsko krpo, da se dobro posuše.
— Pripravljene solate je treba čimprej ponuditi. Nikdar pa ne servirajte solate takoj zatem, ko ste jo vzeli iz hladiinika, kajti ne bo občutiti prave arome in okusa. Meso aii ribe pa lahko zdušite in pripravite že dan prej in shranite oboje v dobro zaprto posodo ter seveda postavite v hladilnik.
— Za pripravo solat uporabite vselej največjo skledo, da boste sestavine premešali temeljito in brez težav.
— Solate, ki so obogatene z mesom, sirom ali šunko lahko ponudite kot hladno predjed, poleti pa, ko prija manj hrane in lahka jed, vam nadomestijo glavni obrok.
— Vse sestavine za pripravo solate morajo biti sveže in čvrste. Zeleno solato operite najmanj dvakrat ali trikrat v veliko vode, nikdar pa je dolgo ne namakajte.
— Izbira solatne omake je prepuščena receptom pa seveda okusu. Enako velja za začimbe. Za nekatere prelive lahko uporabite od začimb tudi baziliko, rožmarin, celo majaron ali origano. Skoraj vselej lahko izboljšate solati okus z limoninim sokom ali malo belega trpkega vina. Seveda mnogim ne sme manjkati v solati česen; za tiste pa, ki ga ne marajo, bo dovolj, če s strtim strokom česna samo natrete skledo za solato.
Sladokusci pravijo, da se solatam na)bolj poda olivno olje — kdor pa ga ne prenese, naj solatni preliv raje pikantneje začini.
O neprijetni vrtoglavici
Kako neprijetna je vrtoglavica, ve skoraj vsakdo. Ce ne drugje, nam jo je nemara zagodla na terasi visoke stolpnice, ko smo se hoteli malo razgledati. Zazdelo se nam je, da se vse okoli nas vrti in da bomo padli. Kakor hitro pa smo pogledati stran, je vrtoglavica minila.
Zgodi pa se, da se nas vrtgoglavica loti kar brez vzroka, na trdnih tleh. Ni da bi jo podcenjevali, češ, saj bo minilo. Vsaka vrtoglavica napoveduje, da z nami nekaj ni v redu. Vrtoglavica nastane zaradi motenj v centru za ravnotežje, kot posledica raznih bolezni (kot so bolezni ušec, revma, zastrupitve) ali poškodb.
Navadno vrtoglavica ne traja dolgo, lahko pa se ponovi. Med eno in drugo vrtoglavico se počutimo dobro in naše ravnotežje je spet v redu. Vedno pa nas napade nenadoma in mnogokrat j<? povzročimo sami, nehote, s sunkovitimi gibi glave.
Kadar je vrtoglavica posledica bolezni ušeš, jo spremlja še neprijetno zvonjenje v ušesih if včasih smo na eno uho za nekaj časa gluhi. Lahko se zgodi, da se po vsakem takem napadu sluh malce poslabša. Ce imamo občutljiva ušesa, moramo pač bolj paziti nanje, če se prehladimo, jih moramo takoj zdraviti, tudi z antibiotiki, če gre za hujši prehlad. Le tako se bomo izognili ponovnim obolenjem in tudi vrtoglavicam.
Od zastrupitev, ki povzročajo glavobol, je najpogostnejša zastrupitev z alkoholom. Tla se narrt majejo pod nogami in neradi priznamo, da je to zato, ker se nam vrti. Lahko si pomagamo z nasilnim izpraznjenjem želodca in s počitkom, pa nič alkohola najmanj 24 ur. Tudi preveč cigaret nam rado zavrti glavo. Zaleže počitek in obilica svežega zraka.
Tudi sama kri je včasih lahko vzrok vrtoglavic, posebno kadar gre za slabokrvnost. ,Premastna kri" (kadar vsebuje preveč holesterola) nam jo rada zagode in z njo tudi tromboza (mastna kri se rada koagulira).
Previsok in prenizek pritisk povzročata vrtoglavice, posebno zjutraj, ko hočemo na hitro vstat' iz postelje. Srčni bolniki, predvsem tisti, katerih utrip je manjši od 40 udarcev na minuto, prav tako trpijo zaradi vrtoglavice, kajti v glavo ne pride dovolj krvi in center za ravnotežje trpi.
Razne poškodbe malih možganov, ali stalen pritisk nanje (pri tumoru na primer), pa poškodbe-živčnega sistema so prav tako lahko vzrok vrtoglavic. Pomaga le temeljito zdravljenje poškodb.
Kaj storiti?
Ce se vam nenadoma zavrti, takoj sedite na tla. Nič vam naj ne bo nerodno, pa čeprav ste sredi ceste ali trgovine. Le tako boste preprečili padec in morda celo hude poškodbe. Ko vam od-leže, naj vas kdo spremi do doma, kajti napad se lahko ponovi. Doma lezite v mračno mirno sobe in počivajte. Ce vrtoglavice ni povzročil alkohol ali kakšna druga zastrupitev (lahko tudi s hrano) in če se napadi ponavljajo, je treba poklicati zdravnika. Kot rečeno, vsaka vrtoglavica je opozorilo, da je z nami nekaj narobe.
Peco, da odreši slovenski narod? Ali slišite gosposvetski zvon, kako jim odgovarja? V njem slišim tožbe vseh živih Korošcev in Korošic, ječečih pod strašnim hitlerjevskim jarmom ... Slovensko ljudstvo ob Zilji, Dravi in Krki se prebuja iz začaranega pričakovanja..."
Spet je Gašper malce počakal in nato zajel novo sapo: „Korošci! Vojni vihar se vedno bolj divje razplamteva ter se že približuje mejam nemškega rajha. Kdo med vami more še verjeti v nemško zmago? Koroški Slovenci! Prišel je čas popolnega zloma fašizma. Prišel je čas popotne svobode narodov! Prišel je čas slovenske osvoboditve. Prišel je čas, ko naj Slovenci z orožjem v roki preženemo sovražnika s svoje zemlje. Prišla je ura, da naj se dvigne tudi Koroška in pridruži narodni vstaji."
Ko je Gašper končal, so vzktiknili:
..Smrt fašizmu! Svoboda narodu!"
Drobni revirčan s pesmarico v roki je dvignil pesem .Nabrusimo kose'. Spet je vpadlo vse v poskočno razborito meiodijo in jeziki so se združevati in navduševali ob borbenem besedilu. Domen je pel, da je dobil občutek, prsi mu razžene veličastna skupna zavest, ki je zaobjela vse po navdušenem nagovoru in zdaj z bojevito partizansko pesmijo. Pesem je sledila pesmi. Prišle so tudi čisto nove partizanske na vrsto, kakršnih Domen in Korošci še poznati niso. Ponavtjali so jih tako dolgo, da so si jih vsi prisvojili.
Po večerji so določili izvidnico, ki naj bi krenila na obvrhško stran. Domnova pot je vodila tudi v isto smer.
Na sedlastem vrhu ob kožlaški globači so sedeli nekaj časa na plotu s pogledom proti silnemu Obirju. Milan-ček je začel o svojem komandirju:
..Takšnega komandirja ne najdeš. Letos februarja je izpolnil šele dvajseto leto. Če se ne motim, ima tretjega
februarja rojstni dan. Kot mlad skojevec je razstrelil že junija 41 električni motor na separaciji v Zagorju, kjer je doma v rudarski družini. Koliko akcij je že podvzel. Lani avgusta se je tolkel v štajerskem bataljonu prvič na koroških tleh. Kot mitraljezec je bil od vraga. Letos je bil vodnik, prej oktobra pa je postal komandir tretje čete. Tako je iznajdljiv, da mu vse moštvo zaupa. Nikdar še ni odpovedal. Letos marca, ko smo napadli v zasedi v Koprivni Nemce, je bil spet ranjen, mislim da že v tretje, kajti v Hudi jami bi kmalu zgorel v betonskem bazenu, v katerega je pri napadu padel, potem je bil lani jeseni na Menini planini ranjen v zapestje. V Koprivni pa so mu prestrelili pljuča, pa se je tolkel naprej, šele Metka je opazila naslednji dan, da je uhajal Nestlu pri kajenju dim iz pljuč skozi rano v prsih. Tudi pri napadu na Mežico letos v noči med 3. in 4. aprilom je sodeloval..
Zdaj se je spustil Domen raz p!ot in stopil tik Mi-lančka:
„Potem sta se borila skupaj z Lenartom, z mojim rojakom doli nad Kaplo, z mojim sopevcem in prijateljem?"
Milanček je povedal, da je novega komandanta prvega koroškega bataljona Lenarta spoznal le nekaj dni pred napadom na Mežico. Pač pa je govoril z njim, ko so predanih z novo osnovanim bataljonom tam za Toplo. Lenart je bil priljubljen tovariš. Borci so ga spoštovali. Domen je dejal zamišljeno:
„Je res izgubil že prej v neki borbi desno oko?"
Milanček se je dobro spominjal, kako je nosil mladi, na novo pečeni bataljonski komandant pokrito desno očesno votlino s sivkasto usnjeno krpo.
„ln Lenart je ostal za vedno v Mežici..je ušlo otožno Domnovim prsim. „Koliko smo prepevali vsa leta pred prihodom Hitlerja. Pesem nam je bila vse. Zabava med fanti. Kulturni faktor na raznih prireditvah med prebivalci.
Borbena sila, kateri niso bili kos ne kapelški nemčurji ne politični nasprotniki. Slovenska pesem slovenskega zbora je pomenila vsa leta v tem kapelškem gnezdu živo pričanje naše pričujoče narodne prisotnosti!"
„Pesem je tudi danes nam partizanom morda najbolj zmagovito sredstvo, da prodremo do src vseh koroških Slovencev in poštenih naprednih koroških Nemcev!"
„S takšnimi fanti, kot ste vi v četi, morate iti v vsake hišo. Pa tistih letakov mora biti dosti za vse! Pomistite, tovariši, da že skoraj tri leta ne dobiva tukajšnji čtovek ničesar tiskanega v svoji materinščini. Da morajo pe kmetijah skrivati še kako prejšnjo slovensko knjigo! Da ne slišijo nobene Slovenke oddaje po radiu Ljubljana-Da ni več domače besede ne v šoli ne v cerkvi. Na zunaj izgleda, da so pregnali našo slovensko govorico s koroške zemlje. Pomislite, kako velikansko nalogo izpolnjujeta prav slovenska beseda in slovenska pesem v borbi proti nemškemu zatiralcu tukaj na naših rodnih tleh!"
„Tako je!" je vneto pritegnil neki drug tovariš. Domen ga je prepoznal, da je isti mladi revirčan, ki ima pesmarico. Zdaj se je Domen obrnil k njemu:
..Vzemite me med vas, pa ustanovim partizanski zbor. Kako bomo zmagovali od srca do srca!"
„Saj si tako že naš, kar pa še ni, pa bo!" je rekef revirčan. Milanček je zdrknil raz plot. Siknil je proti smreki, kjer je bil stražar. Predhodnici je vodil domačin belanske strani, ki je dobro poznal kožlaško globačo-Patrulja se je dvignila. Domen in Milanček sta stopicala drug za drugim. Prvi je mislil na padlega Lenarta, drug' je mislil na Lojza, ki je padel na Lužah samo nekaj dni p<? napadu na Mežico.
fDcfje pnAoJMjrc)
11. Koroški kuiturni dnevi v Ceiovcu
. Vendar pa je Bauer to omejil v P'smu nekemu članu društva Sild-niark: „Vendar za obrambo našega stališča ne smemo postavljati v ospredje samo gospodarskih intcre-sov, ker ravno naši nasprotniki na t-cskem iz gospodarskih razlogov ..tavajo priključitev nemških pod-f?^lj." Šele ko so se lahko češki penici šteli za izgubljene, je zunanje ministrstvo opustilo dotlej nedvoumno utemeljitev avstrijskih ozemelj-skth zahtev po etničnem načelu in je Zahtevalo maksimalno razširitev Avstrije proti Jugoslaviji z gospodarskimi in geografskimi argumenti.
. Boji od konca aprila do začetka Junija 1919 niso imeli trajnega vpliva na^ zadržanje avstrijske vlade v koroškem vprašanju. Samo še enkrat je
strijo kot ..republiko vzhodnih Alp". Tu, za „Malo Avstrijo", etnični premisleki niso bili nujno odločilni za mejne zahteve, ker je bilo po mnenju delegacije močnejše upoštevanje geografskih, prometnotchničnih in gospodarskih momentov neobhoden predpogoj za zagotovljeno gospodarsko prihodnost Avstrije. Če pa naj bi bila ustanovljena Avstrija kot „vzhodno-alpska država", je delegacija zahtevala vključitev vseh dolin, ki se razprostirajo od zahoda na vzhod od Vintschgaua, Bozenske kotline, Ei-sacktala, Pustertala in Dravske doline „vse do predela ob madžarski meji". Delegacija je torej obsežno uporabila načelo geografske enotnosti za določitev svojih ozemeljskih zahtev ob južni meji. Koroške ozemeljske zahteve so se popolnoma vključevale v to shemo. Tako je dc-
Hanns HAAS
Koroški Siovenci in avstrijsko-jugoslovanski odnosi 1918-1920
jlo potrjeno, da je vlada obrambne ukrepe nasproti Slovencem povsem ^dobravala, ne pa tistih ofenzivnih .Janj, ki so veljala takojšnji ponov-. vzpostavitvi ozemeljske suvereno-nad celotno Koroško. Ponovno m ]e tudi pokazalo, da koroški social-m demokrati za nemškonacionalno Politiko nimajo razumevanja. Vendar ^ tudi tokrat dunajska vlada pred ^dnarodno javnostjo zagovarjala samovoljno prekoračenje damarkacij-črte. Obrambni boji so sc, kot je ?*Muo, končali z zasedbo Celovca, ,^m, pri katerem po sodbi socialnih .Utrtokratov koroški nemški nacional-'U' niso bili brez krivde.
Zanimajo pa nas predvsem ozcmelj-zahteve dunajske vlade. V začetku maja 1919 je bila avstrijska delegacija povabljena na mirovna pogajanja v Pariz. Delegacija, ki je bivala ^ St. Germainu, je lahko predstavila avstrijske želje v pismenih pogajanj'"- V teritorialnem oziru je avstrij-sko zadržanje označevala predvsem Nakazujoča se izguba nemških prede-°v Češke, Moravske in Šlezije in °mejitcv na alpske dežele. Ko so prvi Pogoji za mir z dne 2. junija 1919 Potrdil; izgubo sudetskih provinc, je ulogacija računala s tem oženjem ^ama]o Avstrijo, ko je v dveh loče-m notah po eni strani za ..severne Province" zahtevala pravico do samoodločbe, po drugi strani pa je v "noti o mejah Nemške Avstrije" z 'm 16. junija govorila zlasti za Av-
legacija izrecno zahtevala, da navedene doline v celoti pripadajo Avstriji, ..vključno z južnimi gorskimi verigami, to se pravi do grebenov Karavank in masiva Pohorja" na Spodnjem Štajerskem.
To načelo je potrdila spomenica o Koroški, ki sta jo sestavila oba koroška strokovna svetovalca Wutte in Vinzenz Schumy. Proti delitvi dežele je ugovarjala z argumenti, da bi delitev kršila „upravno enotnost" in ..geografsko enotnost, ki jo je narava jasno omejila — enotnost gospodarstva prav tako kot enotnost prometa".
Vendar pa delegacija ni mogla po-popolnoma zanemariti etnografskih elementov. Zato je na splošno govorila o najmanj do 90 odst. nemškem prebivalstvu vzhodnoalpskih dolin, ki jih je zahtevala. Za Koroško je omenila samo „veliko število občin", „ki se poslužujejo slovenskega jezika ali mešanega idioma". Spomenica koroških strokovnih svetovalcev je komaj kaj bolj natančna. O etnografskih razmerjih ve omeniti samo naslednje: „Kar se tiče jezika, obstaja le ozka, na vzhod sc šireča cona, ki jo naseljuje iz Nemcev in Slovencev se-stojeČe prebivalstvo". Detajlirano dokazovanje o etnično mešanem značaju južne Koroške sta strokovna svetovalca izdelala v spomenici, datirani 8. junija, za interno rabo mirovne delegacije. Mednarodni javnosti teh argumentov nista predstavila.
Dotedanjim pravnim pogledom avstrijske vlade je ustrezalo, da je sporna ozemlja zahtevala za Avstrijo samo s privolitvijo njihovega prebivalstva. Geografsko, gospodarsko in etnografsko dokazovanje je torej služilo izključno njeni zahtevi po plebiscitih za določitev meje. Koroška strokovna svetovalca sta se strinjala s tem načinom ravnanja. Vendar pa je prišlo do razhajanja z vodstvom delegacije, kar se tiče določil o izvedbi plebiscita in pa obsega koroške plebiscitne cone.
Pri tem je spet šlo za poenotenje avstrijskih mejnih zahtev. Pri tem je treba vedeti, da je avstrijska delegacija kljub svoji zahtevi po ohranitvi zaključenih geografskih enot še nadalje največ pozornosti posvečala pridobitvi vseh resnično nemških oz. pretežno nemških mejnih predelov. Zato je zahtevala plebiscit po posameznih občinah; nova državna meja naj bi po njenem predlogu obsegala vse občine, ki bi glasovale za določeno državo. Če ne bi prišlo do zaključenega ozemlja, je mislila na kompenzacijske pogodbe s sosednjimi državami.
Koroški delegati se v začetku niso strinjali s takim postopkom. „Mod pogovorom o koroških in štajerskih razmerah je sprva stalo precej truda, da smo spravili razvrstitev južne meje Koroške v našo plebiscitno shemo," poroča namestnik vodje delegacije 20. maja državnemu sekretarju Bauerju, „toda končno smo prišli do rešitve, ki je tudi nasprotnike v največji meri prepričala in ki omogoča koncesije, da bi Koroška ohranila tista področja, na katera se polaga posebna važnost."
Wutte in Schumy sta proti predlaganemu načinu plebiscita na južnem Koroškem ugovarjala, da „bi določitev meje na podlagi izida plebiscita v občinah verjetno ustvarila nemogoče razmere in bi ogrožala gospodarsko in politično enotnost kotline." Jasno povedano je to pomenilo, da naj bi južna Koroška volila kot celota, da bi tako za Koroško s preglasovanjem pridobili tudi slovenske obrobne predele. Navajali so gospodarske in geografske argumente, da bi kršili etnografski element, pravni pogled, ki mu mirovna delegacija ni mogla pritrditi, ne da bi drugje škodovala avstrijskim interesom.
Podobne razlike so nastale zaradi določitve plebiscitnega območja. Mirovna delegacija je sicer zahtevala ljudska glasovanja „na podlagi geografskih zemeljskih enot", ki bi v danem primeru lahko obsegale tudi nenemške predele, če so „z vezjo gospodarskega interesa in politične solidarnosti" povezani z Avstrijo. Ne glede na svojo načelno željo po ohranitvi enotne Koroške je bila vseeno pripravljena, da sc v primeru potrebe odpove jugovzhodnemu slovenskemu delu stare kronovine. Tako so tudi navodila narodne skupščine delegaciji dovoljevala zmanjševanje ozemeljskih zahtev, ki je zadevalo južnoko-
roško ozemlje južno otd železnice Celovec—Maribor. Delegacija pa je končno sprejela zahtevo koroških strokovnih svetovalcev po plebiscitu na vsem južnem Koroškem vključno z nekdanjim sodnim okrajem Pliberk.
V nadaljnjem poteku mirovnih pogajanj je potem avstrijska delegacija tako ali tako še enkrat spremenila svoje predloge za plebiscit na Koroškem. In sicer po predaji mirovnih pogojev 20. julija 1919, ki so sporno področje Koroške podvrgli plebiscitu. Delegacija je v svojem odgovoru sicer obnovila svojo željo po glasovanju po občinah, vendar je v primeru glasovanja po conah predlagala delitev plebiscitnega območja. Po tem predlogu naj bi bil tok Drave mejna črta med obema conama, coni Sami pa bi spet razdeljevali reki Krka in Borovnica. Koroški delegati so se strinjali s tem predlogom, ki bi v primeru, da bi ga zavezniki sprejeli, spravil južno od Drave ležečo Koroško k Sloveniji.
Moja izvajanja o zadržanju dunajske vlade do koroškega vprašanja prekinjam za čas od senžermenske pogodbe do plebiscita. Strinjali sc boste z menoi, če povzamem, da ni potrjen nobeden od tradiranih nemško-nacionalnih zgodovinskih klišejev o obrambnem boju in plebiscitu. Kajti niti v vprašanju avstrijske ozemeljske zahteve niti kar se tiče njene obrambe ni prišlo do resnih nesoglasij med Dunajem in Celovcem. Nasprotno, kaže se, da sc je politika dunajske vlade do Koroške takorekoč izključno prilagajala vsakokratnemu položaju koroške nacionalnopolitične konjunkture, včasih hitreje in brez zadržka, včasih pa najprej obotavljaje.
Samo prekoračenje demarkacijske črte je hotela dunajska vlada preprečiti. Toda pri tem jo je vodila prav realistična presoia položaja. Bala se je namreč, da bi bile avstrijske ozemeljske zahteve z agresivno vojaško politiko pred mednarodno javnostjo samo postavljene na laž. Tega vidika pa nemškonacionalno sile do danes niso vzele na znanje, čeprav je medtem gotovo, da ..obrambni boj" na pariško konferenco ni imel močnejšega vpliva. Samo na dunajsko vlado so vojaški dogodki vplivali tako, da je dolgoročno odstopila od svojih začetnih etnografskih pravnih načel in io pripravili do tega, da se je v vprašanju potegnitve meja približala gospodarskim in geografskim načelom. To pa spet ni vplivalo na odločitev velesil.
Pomembna je nadalje ugotovitev, da se od koroških strank edino nemški nacionalci nikoli niso odrekli stališču o nedeljivosti dežele Koroške, medtem ko so socialne demokrate in krščanske socialce do tega stališča privedli šele vojaški uspehi. Torej je politika moči povsod bila pred ideologijo in v tem smislu so avstrijsko koroško politiko v letih 1918—1919 določale nemškonacionalne sile.
-	Med deli, ki s posebno pozornost-J? obravnavajo stališča avstrijske so-fmlne demokracije do koroškega ple-<'mita in sploh do narodnega vpra-^ija na Koroškem, je treba na av-v r*]ski strani predvsem omeniti bro-m*° „Abwehrkampf und Volksab-
'mrnung in Karntcn 1918—1920", ij Jo je leta 1930 uredil in izdal . ans Lagger po naročilu koroškega delnega vodstva socialdemokratske Tanke. V tej brošuri še posebej pri-Pevck državnozborskega poslanca in [J.^dnika „Arbeitcrwille" Antona Fal-Ja z naslovom „Die politischen und ^.'TTschaftlichen Voraussetzungcn der
olksabstimmung in Karntcn".
< ] slovenski strani je bilo takih . napisanih več. Predvsem omejila razpravo profesorja Frana ij^ttra „Koroško vprašanje" iz leta lansko leto objavljeno tukaj ot v nemškem jeziku. Z veliko metniško močjo se je ukvarjal v letih Pred drugo svetovno vojno z razme-' rnt na Koroškem do plebiscita Lov-° Kuhar-Prcžihov Voranc v svoji .nameniti „Požganici", ki je v svo-I m jedru izredno pronicljiva socio-
-	'n politično zgodovinska študi-:A,. k pred letošnjim novim letom so $e "Spomini" dr. Franca Petka, ki
^ problematike dotikajo tako v ^0)cm pripovednem delu, kot tudi v 'redniskih opombah. Končno naj na-
vedem vsaj še zbornik ..Koroški plebiscit" iz leta 1970, ki se v razpravah profesorja Frana Zsvittra, Lojzeta Udeta, Boga Grafenauerja, Draga Druškoviča, Toneta Zorna in mojih, temeljito peča prav s to problematiko.
V	tem predavanju nam ne gre samo za vprašanje odnosa neke stranke kot politične organizacije do koroškega plebiscita, marveč nam gre predvsem za pogled na odnose delavske stranke do tega vprašanja. V času, ki o njem govorimo, se je koroška socialdemokratska stranka kot del avstrijske socialdemokratske stranke imela za predstavnico delavstva in poudarjala svojo marksistično idejno osnovo.
V	času od svojega nastanka pa do prve svetovne vojne je nemško avstrijska socialna demokracija nastopala za enakopravnost narodov Avstrije. Vsebino te enakopravnosti je pojmovala predvsem v kulturnem smislu, pri čemer pa je kot nosilca napredka in kulture videla predvsem nemški element. Znani skupni narodnostni program vseh socialdemokratskih strank v Avstriji, sprejet leta 1 899 v Brnu, je sicer temeljil na načelu teritorialne kulturne avtonomije — izhajajoč predvsem iz razmer v čeških deželah —, v politični praksi pa se je do svetovne vojne vedno
bolj uveljavljalo pojmovanje narodov brez zveze z ozemljem in kulturna avtonomija na t. i. personalnem, osebnem načelu (Karl Renner).
Po idokončni razdelitvi socialno demokratske stranke v Avstriji na socialne demokratske stranke posameznih narodov, v teku katere je bila ustanovljena leta 1896 tudi posebna
JANKO PLETERSKI
t. i. nemškim občevalnim jezikom, med katerimi pa je večina po vseh znamenjih bila slovenske materinščine, a dvojezična.
Koroška socialdemokratska stranka je slovenski jezikovni značaj delav-. stva upoštevala samo v jeziku neposredne ustne agitacije. Slovenska oz. Jugoslovanska socialdemokratska
Avstrijska sociatna demokracija in koroški piebiscit
slovenska, imenovana Sudslawische, Jugoslovanska socialdemokratska stranka, je koroškg deželna organizacija ostala nerazdeljena in to v okviru nemškoavstrijske socialdemokratske Stranke, drugače kot je to na primer bilo na Štajerskem ali Primorskem. Po štetju leta 1910 je bilo na Koroškem 5851 delavcev s slovenskim občevalnim jezikom v skupini industrija, obrt, trgovina, promet. Poleg teh je v južnem, slovenskem delu dežele bilo še 3587 delavcev s
stranka na Koroškem ni imela lastnih organizacij. Koroška socialna demokracija je poudarjala svoj internacionalni značaj. Glede narodnega vprašanja na Koroškem je trdila, da je to prepir dveh meščanstev; delavstvu je priporočala, naj se narodnemu boju izogiba, se vanj ne vmešava, kajti zanj je pomemben le razredni boj, ki pa je mednaroden, kot je kapitalistično izkoriščanje mednarodno.
(DcJje v prihodu;: štefi/Fi)
AVSTRIJA 1
PETEK, T. 9.00 Za pred-šotske otroke — 9.50 Francoščina za začetnike — 10.00 Zvok iz čioveške roke — 10.50 Kiub seniorjev — 11.10 Rožnate sanje — 17.00 Za pred-šoiske otroke — 17.25 Kunibert — 17.50 Hei-di — 17.55 Otrokom za iahko noč — 18.00 Panoptikum — 18.25 Pregted sporeda —
18.50	Mi — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.50 čas v stiki — 20.15 Derrick — 21.20 Mož da odgovor — 22.10 Rektama in šport — 22.20 Zgodovina v književnosti.
SOBOTA, 5. 5.: 14.40 Svarimo pred tju-beznijo — 16.00 Poročita iz partamenta —
17.00	športna abeceda — 17.50 Bit je nekoč . . . čtovek — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Dva krat sedem — 18.25 Dober večer v soboto žeti Heinz Conrads — 19.00 Stike iz Avstrije in Južne Tirotske — 19.50 Čas v stiki — 19.50 šport in rektama —
20.15	Vita — 21.50 šport — 21.50 TV pogovor — 22.55 Poročita.
NEDELJA, 4. S.: 11.00 Ura tiska — 12.00 Če se izjatovi tjubezen — 15.40 Tarzan in tovci — 16.45 Začarani toneč — 17.05 Pes in mačka — 17.15 čebetica Maja — 17.40 Otrokom za tahko noč — 17.45 Ktub seniorjev — 18.25 Pregted sporeda — 18.50 Operni vodič — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.50 čas v stiki in šport — 20.15 Maria Cattas
—	21.20 Sanje.
PONEDELJEK, 5. 5.: 9.00 Za predšotske otroke — 9.50 Če se izjatovi tjubezen —
10.00	Na poti k združeni Evropi — 10.50 Svarimo pred tjubeznijo — 11.50 Poročita iz partamenta — 17.00 Za predšotske otroke — 17.25 Wombeti — 17.50 Lassie — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Zivati pod vročim soncem — 18.25 Pregted sporeda —
18.50	Mi — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.50 čas v stiki — 20.15 Ponedetjski šport — 21.05 Rumpoie, odvetnik za kazniva dejanja — 22.00 šport.
TOREK, 6. 5.: 9.00 Za predšotske otroke
—	9.50 Angteščina za začetnike — 10.00 Snov in prostor — 10.50 Tarzan in tovci —
17.00	Za predšotske otroke — 17.25 Tudi pošatiti se je treba — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Moj prijatetj Taffd! —
18.25	Pregted sporeda — 18.50 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.50 čas v stiki —
20.15	Kako dotgo se drži stava — Kotig, tsepp, Wiegete — trije stikarje s Čajne —
21.00	Večen otrok.
SREDA, 7. 5.: 9.00 Tudi pošatiti se je treba — 9.50 Dežeta in tjudje — 10.00 To je Mitano — 10.50 Danes se poroči moj mož
—	17.00 Pesem pomtadi — Gtasba — 17.50 Moj stric z Marsa — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Ftambardi — 18.25 Pregted sporeda — 18.50 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije in Južne Tirotske — 19.50 čas v stiki
—	20.15 Maigret — 21.55 Finatna igra za UEFA pokat.
ČETRTEK, 7. 5.: 9.00 Za predšotske otroke
—	9.00 Francoščina za začetnike — 10.00 Krščanski verski obredi — 10.50 Mati obmejni promet — 17.00 Za predšotske otroke — 17.25 Don in Peter — 17.50 Pet pri-jatetjev — 17.55 Otrokom za tahko noč —
18.00	Prosim k mizi — 18.25 Pregted sporeda — 18.50 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije — T9.50 čas v stiki — 20.15 Zetezni Gustav —
21.15	Argumenti — 22.15 Večerni šport.
H		AVSTRtJA 2
H		PETEK. 2. S.: 17.25 Pregled sporeda — 17.30 Na poti k
združeni Evropi — 18.00 če se izjatovi tjubezen — 18.50 Orientacija —
19.00	Vi žetite — mi igramo — 19.50 čas v stiki — 20.15 Portret — 21.00 Beta hiša, zadnji vhod — 21.50 Deset pred deseto —
22.20	Junior Bonner.
SOBOTA, 5. S.: 17.00 Wa!toni — Kako se gibtjejo rasttine — 18.00 Dva krat sedem
—	18.25 Nogomet — 19.00 Traiter — 19.50 čas v stiki — 19.50 Primer za ijudskega odvetnika? — 20.15 Gtasbena kramtjanja z Christianom Boeschom k današnjemu koncertnemu večeru — 22.10 Ujede.
NEDELJA, 4. S.: 16.10 Pregted sporeda —
16.15	Potdark — 17.05 100 Men and giri —
18.50	Okay — 19.50 čas v stiki — 19.50 Tedenski pregted — 20.15 Kraj dejanja —
21.50	šport — 22.05 Gore sveta.
PONEDELJEK, 5, S.: 17.55 Pregted sporeda — 18.00 Angteščina za začetnike — 18.50 Po Avstriji — 19.00 Znanje danes — 19.50 čas v stiki	—	20.15	Potdark	— 21.05	Po
1945 — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Razvajeni otroci.
TOREK, 6.	S.:	17.55	Pregted	sporeda	—
18.00	Dežeta	in tjudje	— 18.50 Afrika v goz-
dovih Južne Amerike — 19.15 Nova — 19.50 čas v stiki — 20.15 Ati spoznate metodijo
—	21.05 Beattemania — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Nogomet.
SREDA, 7.	5.:	17.55	Pregted	sporeda	—
18.00	Francoščina za začetnike — 18.50 Brez nagobčnika — 19.50 čas v ^tiki —
20.15	Cafe Centra) —- 21.00 Votitve zveznega prezidenta 1980 — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Otheto
ČETRTEK, 8. S.: 17.55 Pregted sporeda —
18.00	Ruščina — 18.50 Davoški dnevnik —
19.15	Gaterija — 19.50 Čas v stiki — 20.15 Datti, datti — 21.50 Deset pred deseto —
22.20	Ktub 2.
		JUGOSLAV) JA
H		PETEK, 2. 5.: 7.55 Poročila — 10.00 Koncert pihalnih or-
kestrov — 10.50 Potovanje v središče Zemtje, ameriški fitm — 15.05 Poročita — 15.10 Vrč z modrimi cveticami — 15.40 „Lepo ti je druga Tita koto" — 16.50 Zenica, dokumentarna oddaja TV Sarajevo — 17.20 Biti ati ne biti, ameriški fitm — 19.10 Risanka — 19.15 Cikcak — 19.26 Zrno (Nadatjevanje na 8. strani)
Protestna zborovanja...
(Agr/g/fevdnje $ 2. strgrii)
o narodnih manjšinah ni minimalni kompromis med manjšino in vlado. To je rezultat političnega kompromisa med najbolj konzervativnimi in reakcionarnimi silami na Koroškem s KHD-jem na čelu in avstrijsko vlado.
Zato Zveza slovenskih organizacij na Koroškem in Narodni svet koroških Slovencev in z njima slovenska narodna skupnost ter vsi avstrijski demokrati, zakona o na-
Opozarjamo vse ljubiteije slo-ven:he knjige, da n lahko
BREZPLAČNO IZPOSOJATE KNJIGE v Slovenski Mudijski knjižnici. SSK ima :voje prodore v dijaž-kem domu Slovenskega žolske-ga dtuMva, Tarviser Slralje 16, tel. 8Ž9 68.
Knjižnica posluje v ponedeijek in torek od 10. do 18. ure, v sre-do, četrtek in petek pa od 8. do 16. ure.
SŠK dobiva nekako od I. 1974/ 7S ves obvezni izvod SRS. Poleg tega zbiramo tudi t. i. avstrijsko siovenico. Knjige so zelo različne vsebine in so namenjene vsem starostnim stopnjam ter poklicnim skupinam. Prav gotovo bodo tudi Vas nekatere zanimaie.
VESELIMO SE VAŠEGA OBISKA! Slovenska Mudijska knjižnica Tarviser Straf[e 16 90ZO Ceiovec
KRATEK IZBOR KNJIŽNIH NOVOSTI SLOVENSKE STUDIJSKE KNJIŽNICE
"BROWN Dee: POKOPLJITE MOJE SRCE PRi RANJENEM KOLENU, zgodba Indijancev Zahodne Amerike, 469 str. "KARADJORDJEVIC Djordje: RESNiCA O MOJEM ŽIVLJENJU, pričevanje o razmerah v dinastiji, beograjski čarsiji, o intrigah, zarotah, o nesrečni ljubezni in dilemi, 2 zv.,
522 str.
"SIMENON Georges: SPOMINJAM SE, knjiga avtorjevih osebnih spominov ter kronika njegovega časa, 206 str. "LEACH Penelope: OTROK OD ROJSTVA DO SOLE, priročnik za nego dojenčka in otroka, 499 str., ilustr.
H KNJIGA O AVTU, priročnik za ljubitelje in strokovnjake avtomobila, 367 str., ilustr.
Za miajše bratce
H MATE Miho: POBEGLE KOLEBNICE, smešne zgodbe iz resničnega življenja, 124 str., ilustr.
"PEROCI Ela: MUCA COPATARICA, zgodba o muci, ki je porednim otrokom odnesla copate, slikanica
"LEVSTIK Fran: KDO JE NAPRAVIL VIDKU SRAJČICO,
umetna pravljica, slikanica
Navedene knjige lahko dobite oz. naročite tudi v knjigarni .NASA KNJIGA"
Ceiovec, Pavličeva S—7
rodnih kupinah nikdar ne bomo sprejeli kot izpolnitev člena sedem. Od avstrijske vlade zahtevamo, da v enakopravnem dialogu s predstavniki manjšin nemudoma
Ijevidu ni bilo, so se počutili „do-ma v Reichu". Zato je naloga nas vseh in vseh demokratičnih ljudi v Avstriji, da čimbolj informiramo javnost o programih in ciljih neo-
8. Kulturni teden v Globasnici
OD 11. DO 18. MAJA 1980 vabita SKD v Globasnici in SPD ..Edinost" v Stebnu SPORED NEDELJA. 11. S. 1980 ob 20. uri:
Predstavitev pesniške zbirke Vaientina Poianška „Činček in Čopka" V kuiturnem deiu sodeiujejo: ženski oktet SPD „Obir" iz Obirskega in otroški zbor SKD v Giobasnici.
Knjigo bo predstavi) višji vi. sv. dr. Pavie Apovnik. Med posameznimi točkami bere avtor knjige iz svojih de).
ČETRTEK, IS. S. 1980 ob 20. uri:
Koncert mešanih zborov iz Podjune. Sodelujejo: MPZ iz Žeiczne Kapie, MPZ Podjuna-Piiberk, MPZ .Danica" iz Šentvida v Podjuni, MPZ .Gorotan" iz Smiheia, MPZ „Srce" iz Dobrie vasi, in MPZ iz Globasnice.
PETEK, 16. S. 1980 ob 20. uri:
Predavanje univ. docenta dr. Hannsa Haasa ..Karntens Siowenen und der osterreichische Staatsvertrag" — .Koroški Slovenci in avstrijska državna pogodba".
SOBOTA, 17. S. 1980 ob 1S. uri v ijudski šoli v Giobasnici
Lutkovna predstava .Igra za poredneže" — nastopajo iutkarji Katoliškega prosvetnega društva iz Smiheia.
NEDELJA, 18. S. 1980 ob 20. uri
Premiera kmečke komedije .Kje je meja!" [Ogrinc-Marian Belina! Režija: Peter Miiitarov.
VSE PRtREDtIVE — RAZEN LUTKOVNE )GRE — SO PR) S04TAMU V GLOBASNtC).
Foto: Karl Osojnik
začne reševati celo vrsto nerešenih vprašanj.
Žal tudi danes ne moremo prezreti obstoja in delovanja cele vrste nemškonacionalnih in neonacističnih organizacij, ki javno delujejo v Avstriji. Mi na Koroškem najbolj vemo, da takšne organizacije predstavljajo veliko oviro za nadaljnjo demokratizacijo družbenih odnosov in za sporazumevanje med slovensko manjšino in nemško govorečo večino. KHD in Burgerjevi ljudje so leta 1972 pri zloglasnem napadu na dvojezične napise in s tem na avstrijsko ustavo pokazali, da lahko v najkrajšem času mobilizirajo svoje pristaše za militantne akcije.
Brez dvoma pomeni kandidatura Burgerja pri volitvah za zveznega predsednika provokacijo za Vse antifašiste in demokratične ljudi v Avstriji. Burgerji, Feldnerji in drugi se niso borili za osvoboditev Avstrije izpod nacifašizma, nasprotno, ko Avstrije na Evropskem zem-
Slovensko pro:vefno društvo .Vrtača' v Slovenjem Plcjberku vabi na
PREDAVANJE O ZDRAVJU v petek 9. maja 1980 ob 20. uri pri Foitu v Slovenjem Plajberku. Predava dr. Hribernik iz Kranja.
BREŽE „pod 23" - SAK „pod 23" 2:2
Dobro odrezali so tokrat igralci mladega moštva. Čeprav je nasprotnik prvi na lestvici tega tekmovanja, so odnesli eno točko. Domačini so povedli, izenačil pa je Sigi Hobcl, ki je imel pri drugi akoija smolo, ko je zadel z lepiim strelom te vratnico.
Tudi v drugem polčasu so najprej povedli domačini, izenačil pa je Hribar po enajstmetrovki, potem ko so v kazenskem prostoru porušili Ku-merja.
Postava: Malte; Kumer, Hribar, Perč, Ojster; Grilc, Rogi, P. Zablat-nik; Smrečnik, Hobcl S. (46. min. Waldhauser), Scbnabl.
PROSVETNO DRUŠTVO V VELIKOVCU PRIREJA
1. Velikovški kulturni teden
V	petek, 9. S. 1980 ob 20. uri v Gosp. šoii v Šentrupertu pri Velikovcu
predavanje
OBLETNICE V LETU 1980
AKTUALNA NARODNO POLITIČNA VPRAŠANJA
[referenti bodo objavljeni v posebnem razpisuj
Filmski popoidnevi za otroke bodo v sledečih krajih: v petek, 9. $. ob H. uri v Grebinjskem kloštru; v petek, 9. $. ob 17. uri v gostilni Kramer na Djekšah; v soboto, 10. S. ob 14. uri pri Havžarju [Kuchiingj v Strihoičah v sredo, 14. S. ob 14. uri v Gospodinjski šoli v Šentrupertu pri Veiikovcu v sredo, 14. S. ob 16. uri v župnišču v Smarjeti pri Velikovcu
V	soboto, 10. S. ob 20. uri v gostilni Kočmar na Djekšah
koncert
..PESMI NARODOV"
Gostuje Mešani pevski zbor „Rož" iz Šentjakoba v Rožu pod vodstvom Lajka Milisavljeviča.
V	nedeljo, 11. S. ob 1$. uri
..MATERINSKA PROSLAVA" v Gospodinjski šoli v Šentrupertu pri Velikovcu.
Nastopajo: pesnik in pisatelj Valentin Poianšek in otroci iz okolice z deklamacijami, recitacijami in pesmimi.
nacističnih organizacij in da zahtevamo od vlade, da upošteva in uveljavi zakonska določila, ki prepovedujejo delovanje omenjenih organizacij. Kajti ta zakonska določila niso te kos papirja, za ta papir je bila prelita kri slovensko in nemškogovorečih antifašistov, ki so darovali svoja življenja za svobodo.
Naj živi solidarnost in skupno nastopanje slovensko in nemškogovorečih demokratov! Naj živi antifašizem!

SLOVENSKI ATLET SK I KLUB vabi na prvenstveno tekmo
Vetrinj - SAK
ob 17.15 uri
Vetrinj „pod 23" - SAK „pod 23"	ob 14.15 uri
v sob. 3. maja 1980 na nogometnem igrišču v Vetrinju (Viktring).
Prisrčno fgfdjeni/
RADIO-TELEViZIJA
""as macht <hr.'
'UR REDET VIEL V0N "UMMELT SCHUTZEN"
- REDEN !ER N)T . N
rO*OJ
„ ""iftdočh
sauberhalten
bas Revter?
Woche der Sanberheit
3.-11. Mai1980
Menjava denarja
Stanje v četrtek 30. aprila 1980
Za 100	din dobite	55.—	šil.
Za 100	din plačate	62,—	šil.
Za 100	lir dobite	1.48	šil.
Za 100	lir plačate	1.57	šil.
Za 100	mark dobite	704.—	šil.
Za 100	mark plačate	720.30	šil.
izdajate!], zaioinik in iastnik: Zveza sio-venskih organizacij na Koroškem; giavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo In uprava: 9021 Ceiovec/Kiagenfurt, Gasometergasse 10, tei. 32 5 50 - Tiska: Zaioiniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Ceiovec - Borovije
(Nadaijevanje s 7. strani)
do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Mati koncert —	20.55 Propa-
gandna oddaja — 21.00 Tigrove brigade, serijski fitm — 21.55 Skokov memoriai, attetska tekmovanja — 22.15 Oženjeni samec, ameriški fiim — 25.30 Poročita.
SOBOTA, 3. 5.: 8.00 Poročita — 8.05 Maii pigvin — 8.20 Udarna brigada, nadaij. in konec — 8.35 Minigodci v giasbeni deieii
—	8.50 Začetnik, miadinska nanizanka — 9.20 Otroštvo miado-sti, — 9.50 čiovek hoče navzgor, TV nadatjevanka — 10.50 Samoupravno urejanje deiitve sredstev za osebne dohodke — 11.10 Dokumentarna oddaja — Poročita — 15.45 Poročita — 15.50 Ko je kraijevaia komedija, ameriški fiim — 17.10 Naš kraj —
17.25	Nogomet čeiik : Veiež —
19.15	Ziata ptica, pravijica —
19.20	Cikcak — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Mož, ki je hodii skozi stene, francoska komedija — 20.55 Propagandna oddaja — 21.00 Pred-stavijamo vam Cieo Laine —
21.50	3. W. COOP, ameriški fiim
—	23.40 Kažipot — 24.00 Poročita.
NEDELJA, 4. 5.: 8.10 Poročita
—	8.15 Za nedeijsko dobro jutro:	Prekmurski oktet — 8.45
Živijenje na Zemiji, dokumentarni fiim — 9.40 Zgodbe iz ži-vaiskega vrta — 10.05 Ostržek, otroška serija — 13.00 Nikota Testa, TV nadatjevanka — 11.35 Kažipot — 11.55 Mozaik — 12.00 Ljudje in Zemija — 13.00 Jugo-siavija, dober dan — 13.55 Poročita — 15.50 Avtomobitske dirke — prenos začetka tekmovanj
—	14.20 Veseii tobogan: Hrastnik — 15.20 Avtomobitske dirke, nadaijevanje prenosa — 16.00 Evropsko prvenstvo v dviganju uteži, reportaža — 16.20 Poročita — 16.25 Razvoj popuiarne giasbe — 17.15 Najjužnejša kot-iina — 17.45 Športna poročita —
17.50	Murenček, sovjetski fitm —
19.15	Risanka — 19.20 Cikcak —
19.26	Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 S poino paro, TV
nadatjevanka — 21.00 Propagandna oddaja — 21.05 Kraigherjevci, dokumentarna oddaja — 21.45 V znamenju — 21.55 Zabavno giasbena oddaja — 22.10 Nogomet Hajduk CZ, reportaža — 22.40 športni pregied.
PONEDELJEK, 5. 5.: 8.55 TV v šoii — 16.20 Kmetijska oddaja TV Beograd — 17.20 Poročita — 17.25 Vrtec na obisku — 17.40 2i-vaistvo Avstraiije — 17.55 V izjemnih oko-iiščinah — 18.25 Mozaik — 18.30 Obzornik —- 18.40 Miadi za miade — 19.10 Risanka — 19.15 Cikcak — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Vohunska zveza, drama TV Zagreb — 21.45 Propagandna oddaja — 21.50 V znamenju — 22.05 Koiiko se med seboj poznamo.
TOREK, 6. 5.: 9.15 TV v šoii — 17.10 Poročita — 17.15 Maii pingvin — 17.30 „Nad igravanje" — 18.00 Pisani svet — 18.30 Ob-
zornik — 18.40 Beseda, orožje revoiucij&
—	19.10 Risanka — 19.15 Cikcak — 19.24 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Mednarodno obzorja — 20.50 Propagandna oddaja 20.55 Lutka, TV nadatjevanka — 22.15 ^ znamenju — 22.30 Za iahko noč.
SREDA, 7. 5.: 9.30 TV v šoii — 17.25 Poročita — 17.30 Piki piše pismo — 17.45 Umetnost na jugosiovanskih tieh, serijska odd-
—	18.15 Festivai mtadinskih pevskih zborov v Ceiju — 18.35 Mozaik — 18.40 Obzornik — 18.55 Ne prezrite — 19.10 Risanko
—	19.15 Cikcak — 19.26 Zrno do zrna —* 19.30 Dnevnik — 19.55 Propagandna oddajo
—	20.00 Fiim tedna: Zemeijski dnevi tečejo, jugosiovanski fiim — 21.45 Propagandna oddaja — 21.50 V znamenju — 22.05 625 — 22.40 Športni pregied — 23.00 Nogomet Crvena zvezda : Dinamo.
ČETRTEK, 8. 5.: 9.00 TV v šoii — 17.C0 Poročita — 17.05 Tigris, dokumentarni fiim
—	17.55 Otroštvo miadosti — 18.25 MozaiK
—	18.30 Obzornik — 18.40 Miadi za m)ad&
—	19.10 Risanka — 19.15 Cikcak — 19.24 Zrno do zrna — 18.30 Dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Studio !) — 22.OP Propagandna oddaja — 22.05 V znamenja
—	22.20 Za iahko noč.
BREZE (FRIESACH) - SAK 3:2
Z mešanimi občutki so se odpctjaii stovenski nogometaši v soboto popoldne v Breze. Vrnili pa so se razočarani. Zopet so izgubili, tretjič v spomladanski sezoni so doživeli poraz.
Vse do 43. min. prvega polčasa se' je zdelo, da bo Slovenski atletski klub odnesel iz Brež saj eno točko. Toida tik pred odmorom je v presenečenje vseh gledalcev padel prvt zadetek za domačine. Po strelu iz dobrih 25 metrov je vratar Dodič slabo ocenil žogo, nakar mu je ušla skozi roke.
Drugi polčas pa je bil docela razburljiv. SAK je igral bolj ofenzivno' in tempo igre se je še povišal. Toda ne SAK, temveč nasprotnik je dal prvi gol v drugem polčasu. Po prekršku Pandla v kazenskem prostoru sO' domačini po enajstmetrovki povedli na 2:0 (70. min.). Toda že tri minute navrh pa je SAK znižal rezultat na 2:1. Po prekršku nad Martinom Hoblom v kazenskem prostoru je Goleč izkoristil kazenski strel. 2 minuti kasneje pa so domačini zopet povedli na 3:1 iz najstmetrovkc p& prekršku Lampichlcrja. Tik pred koncem pa je Sigi Hobel znižal rezultat na 3:2.
Postava: Dodič, Jakobič, Lampich-ler, Woschitz, Pandel; Fera, Golce, Sommeregger (68. min. Sigi Hobei)l Velik, M. Hobcl, Poianšek.
V soboto 3. S. od 8. do 19. ute TEČAJ ZA SPRETNE ROKE Ornamentika z raznimi vozli : simboliko prijateljstva, zvestobe, resnice itd-Voditeljica: Sr. Lucija, Tinje
KalotiJki dom prosvele „Sodalilo!