«m» «*trtek hi
wja • poitetoa rred «S
v- ' 'itwiixwiii •
-¿sms» M ccfcj M« 25 < ite» tttO dla, kta <&». brrco togoaloT^a &««&. Marofa.!»» •« pošlje ^Skrvea-
ims	T M*-
ioroflu eeria V 3fM «e ¿WCte ia od v-»'** Maro&rfaa m> pir, t aaprei.
Px^iiyaawwigtg» StervfltaCfc »far»» t <SSn.
I>0<§«K2Srs» pstaME****** "V f?OtX?
LIST LJUDSTVU V POUK iN ZABAVO
Ur-«*«***»© ▼ Mac&N* Koroik» ce*te 3. i State« jrisl ae n« vračajo, »ttiro sp«|«iM »aratagsft huerete In rekUrogei;
Ceae Isweratea p« Tora. Za rečk/aia« agS-W pHnierea popust. wltlwMri}»	js«i3-
čdiovri
■S38&
7. števiilia
MAI1IIH >R, dne 1^5 februarja 1923.
57. letuil*.
Demokratski orlund-rekovnjači napadli našo tiskamo.
Liberalci so v Mariboru ustanovili fašiste ali tako-zvano Orjuno, katera ima namen pobijati vse, kar ne trobi v Kukovčev rog. V tej pobalinsko-roparski družbi so združeni uredniki Kukovčevih listov, nekateri državni uradniki, pisarji liberalnih advokatov ter podleži najnižje vrste. Že dolgo časa so orjunci širili po Mariboru vesti, da bodo napadli in razbili našo tiskarno, da ne bomo mogli več tiskati ne «Slov. Gospodarja«, ne «Straže«, ne volilnih letakov in drugih takih stvari. Nadalje dan za dnem širijo glasove, da bodo pobili naše urednike, poslance in voditelje.
Napad na Cirilovo tiskarno.
Kakor navadni roparji, potepuhi in tatovi, tako so fašisti-orjunci v noči od sobote na nedeljo, 11. februarja na tihem s ponarejenim ključem odprli glavna vrata Cirilove tiskarne in vdrli na dvorišče, kjer so se spravili na spodnji del tiskarne in začeli s težkim kladivom razbijati stroje.
Hišniku grozijo z revolverjem.
Hišnik Cirilove tiskarne Blaž Klavžar je okoli 2. ure ponoči slišal razbijanje po tiskarni in tekanje po dvorišču. Nič hudega sluteč odpre vrata svojega stanovanja in gre pogledat, kaj se je zgodilo. Orjunci so zgrabili Blaža in mu nastavili revolver na prša. Zagrozili so mu s smrtjo, ako bi klical na odpomoč. Pet mož ga je stražilo, da se ni mogel ganiti. Zapustili so ga še le, ko je roparska orjunska banda izvršila svoje delo. Izginili so v temno noč skozi vrata na dvorišču v smeri proti Vojašniški ulici.
Razbiti stroji, škoda.
Demokratski roparski banditi so razbili vejiki stroj, ki tiska «Gospodarja« in «Stražo« ter še tri druge manjše stroje. Porezali so na drobne koščeke drago gonilno jermenje. Pri strojih so s kladivi uničili ravno one dele strojev, katerih se v Jugoslaviji ne da nadomestiti, ampak se jih mora naročiti iz Nemčije.
Tiskalnim strojem so demokratski roparji in banditi odvzeli oziroma razbili ravno tiste dele, ki tvorijo najvažnejšo sestavo strojev. Iz tega je razvidno, da so bili pri razdiralnem delu taki ljudje, ki se na sestavo tiskar-niških strojev dobro razumejo. Bili so to nekateri ljudje iz demokratske tiskarne (prej Kralikove) v Jurčičevi ulici. Škoda je ogromna. Posebna uradna komisija te dni ugotavlja škodo, ki jo je napravila naši tiskarni gnusna demokratska orjunaška banda.
Predzgodba napada.
V «Taboru« se je čitalo že več tednov, da si je Orju-na organizirala poseben akcijski (delovni) odsek. Načelnik celokupne Orjune je glavni urednik Kukovčevega «Tabora« neki Radivoj Rehar. Zaporedoma po več dni so se posvetovali orjunci v Narodnem domu, kako bodo napadli tiskarno. V soboto 10. febr. zvečer se je v Narod nem domu v Mairboru vršila maškerada Sokola. Orjun ci so plesali in popivali do polnoči, nato pa so polagoma zginili? Kam? V Cirilovo tiskarno, uničevat črne klerikalne mašine.
Istočasno je orjunska banda nameravala napasti tudi veselico mariborskih Nemcev v Radvanju. V avtomobilih so se peljali h Anderlu. da bi razbili njegovo gostilno in goste pobili.
Kje je bila policija?
Dasiravno ima Maribor okoli 300 policajev, vendar policija ni videla nič, ne slišala nič. Razbijanje po ma-šinah se je gotovo slišalo na ulico, a policija je bila — gluha. Sicer pa ima uradnika dr. Sternada, ki je v or-junskem odboru. Orjunaši so nekako ob 2. uri po polnoči pred Veliko kavarno napadli avtomobil, v katerem je sedelo nekaj Nemcev. Orjunaška banda je zagnala velik krik. Klicaja je po policiji, češ, Nemce je treba zapreti, ker govorijo nemški. S tem namenoma uprizorjenim kravalom so orjunci policijo hoteli odvesti od Cirilove tiskarne, da se ne bi kateri stražnik zablodil v Koroško cesto. Zadnji čas se po Mariboru zaporedoma dogajajo ropi, tatvine, napadi, a policija še dosedaj nobenega tatu in roparjev ni ujela.
Nekaj roparjev že pod ključem.
Hišnik Blaž je takoj, ko so roparji odšli, šel na policijo in javil ves dogodek. Policija je v nedeljo, 11. februarja prij krivce: stavca Kinkelo, ki je zaposlen v Kukovčev	, ; tiskarni, uslužbenca carinskega
posrednika	<toka, ki je znan kot cer-
kveni ropar	":°nia cerkvene pušice.
Pri Stoku j.	:ra glavna vra-
i Cirilove tiska*.,	-okovnja-
či, kradejo ključe, jih t	kot
roparji v tujo hišo. Tam u,. kradejo in ropajo.
Kdo je v Mariboru pri teh rokovnjačih?
|
Vodja demokratskih orjuncev je glavni urednik Kukovčevega «Tabora« Rehar, advokat brez advokatske i službe dr. Avguštin Reisman (doma iz Št. Jakoba), fi-j nančni uradnik dr. Janez Volčič, uradnik kemične pre-■ izkuševalnice dr. Cazafura, uradnik agrarnega urada | dr. štefančič, policijski uradnik Sternad, urednik Veko-i slav Špindler, advokata dr. Miiller in dr. Jan, knjigovod-i ja Mariborske tiskarne Doležal ter še več drugih.
Kaj sedaj?
Slovenska ljudska stranka je po poslancu dr. Hoh-njecu pri vladi protestirala proti temu roparskemu činu demokratske orjunske bande in zahtevala razpust Orjune. — Prihodnji petek, dne 16. februarja, pa se vrši v Mariboru protestni shod poštenomislečih Mariborčanov proti divjanju demokratske Orjune.
Mi pa vemo, da ne policija, ne vlada noče ničesar resnega storiti proti liberalnim rokovnjačem. Radi tega bomo zagrabili po
samoobrambi.
Ako vlada ne bo razpustila Orjune in zaprla njenih voditeljev, bomo organizirali Proti-orjuno, ki bo sestavljena iz naših krepkih fantov in mož z dežele ter mladih pripadnikov vseh protiorjunskih strank. Povdarja-mo, če je vlada smatrala komuniste kot državi nevarne elemente, so orjunci še nevarnejši za državo.
Ako vlada v gotovem roku ne bo razpustila rokov-ujače-orjunce, bomo mobilizirali in privedli v Maribor cele kolone maščevalcev nad onimi, ki so razbili Cirilovo tiskarno in ki grozijo s pobijanjem naših ljudi.
Vsi poštenjaki iz vseh strank obsojajo mariborski dogodek, samo barabe še trdijo, da je to — čin ogorčenja proti «državi nevarnim elementom«. Na naši strani je ogromna večina in ta, ki tvori ter vzdržuje državo, naj bo «protidržavna«?! — Nasilje st pri nas ne bo obneslo in naš narod bo znal obračunati z rokovnjači in pa barabami, ki si lastijo «državotvornost«.
Dr.Koro&c o na ;iii ciljih.
Slovenska ljudska stranka in Kmetska zveza sta edini resnično ljudski organizaciji, kjer ne odločuje posameznik ali pa ozko omizje, temveč ljudstvo po svojih zastopnikih. Ono izbira, določi svoje zastopnike, odobri ali pa tudi zavrže smer njihove politike in vsega njihovega dela.
Tako je bilo tudi sedaj pri pripravah za volitve 18. marca. Najprej so bili po vseh okrajih sklicani zastopniki — zaupniki naših političnih organizacij, da si sami izberejo kandidate, katere je končno odobril glavni zbor zaupnikov; ti so tudi sprejeli in z navdušenjem odobrili poročilo dr. Korošca o ciljih našega bodočega , dela.
Moč stranke.
Glavni zbor zaupnikov je bil v Ljubljani dne 5. februarja. Izkazala se je zopet moč in organiziranost naše stranke in njena enotnost, kajti iz vseh naših pokrajin je prihitelo nad tisoč zaupnikov od blizu in da-' leč. Kakor tvori cel naš narod eno lepo celoto, tako so pokazali zastopniki vseh stanov in krajev najmočnejšo in najenotnejšo njegovo politično organizacijo na zunaj.
Naš voditelj dr. Korošec je na tem velikem zboru polagal račun o delovanju Jugoslovanskega kluba ter govoril o bodočih naših nalogah in ciljih. Zaupniki so mu soglasno in z navdušenjem pritrjevali k vsaki glavni točki. Ne moremo prinesti celega govora, za to prinašamo iz njega glavne misli.
Slovenci hočemo biti sami svoji gospodarji.
Naša stranka ima na prvem mestu zahtevo, da si jo sčasoma osvojijo vsi, ki se čutijo kot Slovence in to je samostojnost, avtonomija našega naroda. Celo pristaši drugih strank so začeli odobravati to gibanje, zato skušajo njihovi voditelji podati namesto čiste, jasne, ne dvoumne avtonomije nekak slab nadomestek: Govorijo o «samoupravi«, «še širši samoupravi«, «polni samoupravi« in «nerazdeljeni Sloveniji«, da bi njihovi pristaši ne poslušali naših klicev in zahtev po svobodi in samostojnosti slovenskega naroda. Toda narod vidi, da je surogat ali nadomestek le prevara, da ni nič dru-zega, kakor orožje velesrbstva, prazna beseda, ki naj bi ljudem pokrivala centralizem Beograda. Mi pa že štiri leta uživamo sadove tega centralizma, ki pomeni popolno nerazumevanje naših slovenskih razmer, velikansko korupcijo v vsem gospodarstvu, polževo počasnost uprave, nazadnjaštvo in nezaslišano zapostav-! ljanje v gospodarskem in verskem oziru.
Kaj hočemo avtonomisti?
Mi hočemo, da smo in ostanemo Slovenci v tej državi sami svoji. To se pravi: mi ne črtimo ali mrzimo ne Hrvatov, ne Srbov, toda mi hočemo ostati sami svoj
4 in se nočemo ne posrbiti in ne pohrvatiti. Mi pri-
: znavamo vrline drugih, toda mi ljubimo in hočemo ohraniti svoje. Mi hočemo ščititi svoje slovensko go spodarstvo, svoje slovenske žepe, svoje slovenske finance. To je naša avtonomija.
Mi smo oni, ki moramo braniti slovensko zemljo, slovenski jezik, slovenskega kmeta, obrtnika, delavca in uradnika. Braniti moramo tudi ne klerikalizem, tem več svobodo naše cerkve, ki ni »e politična gospodarica ne dekla, temveč naša mati, ki jo ljubimo in spoštujemo. Zato jo bomo ščitili z vsemi silami, da se bo svobodno razvijala v javnosti in v šoli.
O šoli in vojaštvu.
Mi moramo zagovarjati naše zatirano slovensko šolstvo. Nihče naših nasprotnikov si ga ne upa zagovarjati. Šole naših bratov so fabrike, ki bi nam naj delale uradnike, učitelje, profesorje. A mi zahtevamo v slovenske šole slovenskega profesorja, v slovenske u-rade slovenske uradnike in v slovenske kasarne slovenske vojake in oficirje. Naše šolstvo, naša ljudska izobrazba vedno bolj propada po krivdi tistih, ki se klanjajo beograjskemu centralizmu in mnogo naših kmetskih ljudskih šol je zaprtih iz tega vzroka.
Zaščita kmeta, obrtnika in uradnika.
Pošteno delo zahteva pošteno plačilo in zaščito. Dandanes je sigurnost uradnika uničena in nobeden ne ve pri današnjem sistemu, ali ne bo danes ali jutri postavljen na cesto z ženo in deco. To škoduje vsem, ne samo uradniku in je tudi krivično, zato hočemo pošteno zaščito uradništva.
Mi smo zaščitniki in hočemo ostati zvesti zagovorniki slovenskega kmeta in obrtnika. Slovenski kmet in obrtnik se imata v marsičem pritožiti o svojih razmerah, ampak o nečem ne smela tožiti, nekaj imata v o-bilici, da, preveč. To so davki. Danes ima kmetsko ljudstvo toliko davkov, da peša pod njihovimi bremeni. Pa videli smo, da jim to še ni dovolj. Izdelan je načrt, da se to breme poveča. Dolžnost naše stranke je, da svari pred prevelikimi bremeni in jih skuša preprečiti. da zaščiti obstoj kmetu in obrtniku.
Delavcem!
In dalje: slovenski delavec! Mi ga nismo zapustili in ga ne bomo, kadar ga je treba braniti proti izrabljanju po kapitalizmu. In ker je gospodarsko šibek, se ga ne sme še politično preganjati. Tu ne delamo razlike med pripadniki strank. V naših vrstah bo vedno razumevanje za bedne in nobenega sloja naj ne bo, ki bi se ne smel z zaupanjem zateči v našo stranko.
Razmerje do Srbov.
Mnogo Srbov misli, da jih mi sovražimo. To je popolnoma napačno. Mi ne sovražimo Srbov, ne sovražimo srbskega naroda, mi samo odklanjamo mnogo njihovih politikov, ki hočejo, da bi bili oni gospodje, mi pa hlapci. Ako hočete, da smo bratje, bodite nam res bratje. Ako pa hočete, da smo hlapci, vam povemo, da tega ne boste doživeli nikdar. Naša zgodovina je stara stoletja. SLS ni nikdar ležala na trebuhu in nikdar lizala pet in jih tudi v bodoče ne bo! Tudi bratom ne! Lahko rečem, hvala Bogu, v srbskem narodu se pojavljajo nove stranke, ki razumejo, da moramo biti, ako hočemo biti res bratje, bratje ne samo v besedah, ampak tudi v dejanju. Vsakemu svojo hišo, vsakemu svojo kuhinjo in vsakemu svojo blagajno!
To so glavne misli iz govora našega voditelja dr. Korošca. Odkrito in jasno, kakor je načelo naše stranke, je izpovedal naše glavne zahteve. Zaupniki so soglasno in z navdušenjem med govorom in po govoru odobrili njegovo stališče in novi zastopniki bodo vse svoje moči posvetili, da izvojujejo zmago in uresničenje zahtev slovenskega ljudstva.
Za dr. Korošcem je govoril prof. Sušnik in nato so zaupniki sprejeli kandidatno listo za celo Slovenijo. Enotnost stranke in njenih zahtev se zrcali tudi iz dejstva, da so postavili zaupniki kot nosilca liste za celo Slovenijo dr. Korošca.
Samostojni in obmejne denarne zadruge.
Načelnik ene izmed spodnještajerskih denarnih zadrug, ki so bile pri graškem «Verbandu«, piše:
«Zadnji čas lažejo samostojni apostoli, koliko so napravili za naše kmetsko ljudstvo, kako se je razvilo tudi naše zadružništvo za časa Puceljevega ministrovanja. Kako s tem lažejo skupaj z dr. Kukovcem, hočem pojasniti s sledečim dejstvom, kar potrdijo vsi zadrugarji, ki so bili zraven. Na večkratne interpelacije in posredovanja naših zastopnikov je minister g. Pucelj sklical anketo v Celju dne 6. avgusta 1922 v zadevi sanacije naložb naših kmetskih posojilnic, ki so bile svoj čas pri «Verbandu« v Gradcu kot članice in katerih imetja so v znatni meri ostale kot mrtve vloge
Stran 2.
SLOVENSKI G0SP09A&.
1*. februarja IVŽ& '
v Gradcu po krivdi našega demokratskega finančnega . ministrstva.
Prizadete štajerske obmejne posojilnice so se po j trojih zastopnikih polnoštevilno odzvale povabilu g. j ministra Pucelja; imeli smo upanje, da nam podeli vsaj subvencijo ali pa nam na kakoršenkoli drugi na- ' čin pripomore sanirati naše zadruge, odnosno rešiti j vloge.
K sestanku je poslal Pucelj svojega direktorja ali šefa in zeta Stiblerja Miloša, in ta je sveto obljubil ter izjavil: «Po naročilu g. ministra Pucelja sem pooblaščen vam subvencijo za naložbe pri Verbandu obljubiti.« To sta potrdila tudi navzoča samostojna poslanca Drofenig in bivši minister demokrat dr. Kukovec.
Sedaj je preteklo od tega več kakor pol leta in mi vidimo, da smo od vseh teh ljudi, od Pucelja, Drofe-niga, dr. Kukovca in Stiblerja dobili le prazne varljive obljube, ki se niso uresničili. Ti centralisti in rneše-tarji so nam napravili le izdatke za pot.«
Poživljamo vse kmetske zadrugarje, naj si to dobro zapomnijo in ob volitvah obračunajo s Kukovci in Puceljevimi Drofenigi, ki so nas samo farbali, sebi pa stesali politična korita in nas izdali beograjskemu centralizmu, ki je politično toliko vreden, kakor ti naši slovenski lažizastopniki.
T'"......... I I umi Bi' imiii 1ii iiia IMBl.lh
Volilna skrinjica niše stranke je druga.
Izvršilni odbor SLS v Mariboru je v petek, dne 9. februarja opoldne izročil predsedniku okrožnega sodišča kandidatno listo SLS. Ker so liberalci (Kukovčevi demokrati) vložili že več dni poprej svojo listo, bo volilna škrinjica pri volitvah dne 18. marca za našo stranko druga (številka 2), prva pa je demokratska. Naša kandidatna lista letos nima rdečega križa, kakor leta 1920, ampak debelo tiskan križ v slovenskih barvah (be-lo-modro-rdeče), znamenje slovenske avtonomije. Na kandidatni listi je v sredini z velikimi črkami tiskano ime nosilca naše liste, ali glavnega kandidata za celo okrožje, dr. Anton Korošec, nižje pa na levi strani ime okrajnega kandidata, na desni pa ime njegovega namestnika. Te kandidatne liste bodo na dan volitve pritrjene na volilno Skrinjico številka 2. Prosimo naše zaupnike, da že sedaj podučijo vse naše volilce, da letos naša volilna škrinjica ni prva, ampak druga.
Slovenska ljudska stranka ima za vsa volišča (284) predstavnike- oziroma čuvarje volilnih skrinjic. Kandidatna lista SLS je bila v strankinem tajništvu v Mariboru izdelana zelo natanko. Demokratska stranka je radi tega dobila prvo škrinjico, ker ni navedla skoro no- j I>enih predstavnikov za posamezna volišča. Opozarjamo naše zaupnike, da povsod pazijo na demokrate, da ti ne bodo pozneje vsilili protizakonito svojih predstavnikov. Glejte demokratskim agitatorjem na prste, da ne bodo zopet goljufali.
Kandidati na Se stranke.
Na okrajnih zborih zaupnikov, oziroma na glavnem .«upniškem zboru v Ljubljani so bili za volilno okrožje Maribor-Celje s Prekmurjem določeni sledeči kandi- j
dati:	I
Nosilec naše liste je: dr. Anton Korošec, narodni posla- < nec v Mariboru.	j
Za volilni okraj Murska Sobota: Siftr Geza, po- | cestnik v Martjancih pri Murski Soboti. — Namestnik: j Nemčič Matija, trgovec v Križevcih.
2.	Za volilni okraj Dolnja Lendava: Klekl Jožef, • narodni poslanec v Crensovcih. — Namestnik: dr. Šabec Kari, odvetnik, Dolnja Lendava.
3.	Za voliln okraj Brežice: Škoberne Jožef, narodni poslanec in župan v Dovškem pri Rajhenburgu. — Namestnik: Cerjak Jožef, trgovec in posestnik v Artičah.
4.	Za volilni okraj Celje: Krajnc Davorm, narodni . poslanec v Veliki Pirešici. — Namestnik: Uranjek Ja- ! kob, rudar v Megojnici pri Grižah.
5.	Za volilna okraja Konjice in Ljutomer: Dr. Jožef Hohnjec, narodni poslanec v Mariboru. — Namestnik: Gologranc Franc, župan v Konjicah.
6.	Za volilna okraja Laško in Prevalje: Kugovnik . Jurij, posestnik in kovač v Prevaljah. — Namestnik: | Hrastnik Mihael, posestnik v Brstniku pri Laškem.
7.	Za volilni okraj Maribor desni breg: Falež Štefan, posestnik v Orehovi vasi pri Slivnici. — Namest-«ik: Hinko Gril, posestnik v Slov. Bistrici.
8.	Za volilni okraj Maribor mesto in levi breg: Fr. Žebot, narodni poslanec v Mariboru. — Namestnik: H. Fanedl, posestnik v Partinju.
9.	Za volilna okraja Mozirje in Slovenjgradec: Pu- ; šenjak Vladimir, narodni poslanec v Mariboru. — Na- j mestnik: Steblovnik Martin, župan in posestnik v šmart S
nem ob Paki.	j
10.	Za volilna okraja Ormož in Ptuj: Vesenjak Iv.,	* profesor v Mariboru. — Namestnik: Bedjanič Andrej,	, župan in posestnik v Obrežu pri Središču.
11.	Za volilni okraj Šmarje: Vrečko Jakob, posest-	; uik na Ponikvi ob južni žel. — Namestnik: Počivalšek.	j Jožef, posestnikov sin v Imenem.
~ Naša zborovanja.
SHODI DR. KOROŠCA.
V nedeljo, dne 25. februarja po rani maši (ob pol 9. uri) v Kozjem veliki okrajni volilni shod v okrajni hranilnici. Govori dr. Korošec.
Dne 26. februarja govori dr. Koroiec na okrajnem volilnem shodu v Šmarju.
V	nedeljo, dne 4. marca velik volilni shod dr. Korošca v Murski Soboti po pozni sv. maši za celo Prek-rnurje.
V	torek, dne 27. februarja v Slov. Bistrici ob 10. uri v okrajni hranilnici.
Zaupnike prosimo, da pripravijo vse, da bodo shodi sijajni.
Okrajni volilni shod za sodni okraj št. Lenart pri Arnušu se vrši prihodnjo nedeljo, 25. februarja po poz ni sv maši. Govorita kandidata Žebot in Fanedl ter drugi. Somišljeniki iz vseh župnij, pridite!
Volilni shodi v lenartsko-mariborskem okraju se vršijo v nedeljo, dne 18. februarja po rani sv. maši pri Sv. Trojici v Slov. gor., po pozni pa velik okrajni shod pri Sv. Lenartu pri Arnušu, popoldne isti dan po večer-nieah pri Sv. Juriju v Slov. gor. pri Kranjcu, v ponedeljek, dne 19. februarja pri Sv. Antonu ob pol 8. uri v gostilni Alt, v torek, dne 20. februarja ob 8. uri zjutraj pri Sv. Benediktu, v nedeljo, dne 25. februarja po rani maši pri Sv. Ani, popoldne isti dan ob dveh na Ščav-nici pri g. Hollerju, p. d. «Steghanzl.« Govorila kandidata Žebot in Fanedl.
Zborovanja dr. Hohnjeca. V nedeljo, dne 18. februarja, po prvem cerkvenem opravilu shod v Vitanju, po drugem cerkvenem opravilu v Doliču. V nedeljo, dne 25. februarja, po prvi sv. maši v Ločah, popoldne pa pri Sv. Jerneju. V nedeljo, dne 4. marca, jx> ranem cerkvenem opravilu v Zrečah, popoldne v Konjicah.
Volilni shodi kandidata Faleža. V nedeljo, dne IS. februarja po rani sv. maši v Št. Lovrencu na Pohorju (govorita Falež in dr. Leskovar), isti dan po pozni sv. maši v Puščavi. — V Šmartnem na Pohorju po sv. maši (govori dr. Jerovšek). Dne 25. februarja po rani sv. maši v Rušah pri Mariboru v stari šoli (Falež in govornik iz Mairbora).
Shodi v ptujsko-ormožkem okraju. Naša stranka priredi volilne shode v ptujskem okraju v nedeljo, dne 18. februarja pri Sv. Lovrencu, na Polenšaku in v Dor-novi in sicer po rani maši pri Sv. Lovrencu, ob 10. uri po maši na Polenšaku in popoldne ob 2. uri v Domovi. Krajevne odbore prosimo, da shode razglasijo in za udeležbo preskrbijo. — Dne 25., torej zadnjo nedeljo v februarju se vršijo shodi na Ptujski gori zjutraj po rani maši, v Majšpergu po pozni maši in v Stopercah po ve-černicah. Prosimo somišljenike, naj tudi tukaj shode pripravijo.
Velik shod za Mežiško dolino, okraj Marenberg in Slovenjgradec se vrši v petek, dne 23. t. m. po maši pri Sv. Križu nad Dravogradom. Govorita kandidata Jurij Kugovnik in Vladimir Pušenjak. Pričakuje se zelo o-bilna udeležba.
Shodi v celjskem okrožju. Dne 18. februarja: Šoštanj in Sv. Andraž nad Polzelo (Pušenjak), Šmihel nad Mozirjem (Kuder), Kalobje in Sv. Jakob pri Kalobju (Kranjc—Zdolšek), Laško in Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah (Kugovnik, Hrastnik, M. Deželak), 23. februarja Sv. Križ nad Dravogradom (Pušenjak—Kugovnik), Kokarje (Kuder in Gajšek). 25. februarja Kozje (dr. Korošec), Slov. Gradec in Št. Ilj pod Turjakom (Pušenjak), Šmartno za Dreto (Kuder), Novo Cerkev in Dobrna (D. Krajnc), Trbovlje in Hrastnik (Kugovnik in Uranjek). 4. marca: Jurklošter (Hrastnik in M. Deželak), Sv. Križ pri Slatini (Jakob Vrečko), Koprivnica (Ivan Deželak).
Zborovanje dr. Hohnjeca v Žičah preteklo nedeljo, je bilo prav dobro obiskano. Možje so z velikim zanimanjem in z veliko pozornostjo sledili izvajanjem dr. Hohnjeca. Znova so bili potrjeni v svojem prepričanju, da so prav storili, ko so leta 1920 glasovali za kandidate Slov. ljudske stranke, odnosno Kmetske zveze. Žiče so že prej bile trdna postojanka Kmetske zveze, pri sedanjih volitvah bodo naši stranki dale še več kroglic in glasov.
špitalič pri Konjicah. Dne 11. februarja je imel tukaj volilni shod dr. Hohnjec. Shod je bil dobro obiskan vkljub temu, da je šel gornji del fare v Vojnik, kjer so dobili nove zvonove ta dan. Posebno dobro je bil zastopan naš Kraberg. Bili so navzoči tudi naši nasprotniki, samostojneži. Bili so mirni in bodo po večini šli pri volitvah z nami. Gospod kandidat nam je pojasnil, da je vsega sedanjega zla kriv pogubonosni centralizem, da je edina na ša rešitev samouprava Slovenije. «Slovenija Slovencem«, to je pa temeljna zahteva Kmetske zveze.
Shodi kandidata Žebota. Volilni shodi v volilnem okraju Maribor levi breg so se vršili po tem-le redu: Dne 2. februarja pri Spodnji Sv. Kungoti, dne 4. februarja pri Sv. Križu in pri Gornji Sv. Kungoti, dne 9. februarja v Mariboru (delavski shod), dne 11. februarja pri Sv. Martinu blizu Vurberga, Sv. Barbari v Slov. gor. in pri Sv. Rupertu. Na shodih pri Sv. Barbari in pri Sv. Rupertu je poleg žebota govoril tudi kandidat namestnik Hinko Fanedl. Posebno sijajno se je izvršil shod pn Sv. Barbari, kjer je bila poprej trdnjava Samostojne. Bivši Mermoljevi pristaši proklinjajo Samostojno, ker je ljudstvo zapeljala v nesrečo. Program naše Slovenske ljudske stranke .posebno o samostojnosti Slovenije, pozdravlja celokupen slovenski narod z oduševljenim veseljem.
Sv. Lovrenc na Drav. polju se dviga kot stara trdnja va slovenske, krščanske kmetske misli. To je pokazal preteklo nedeljo tudi volilni shod. Kljub neugodnemu času se je zbralo veliko število mož in fantov volilcev in tudi nekaj ženstva. Shodu je predsedoval g. Fošnarič, govoril pa je kandidat prof. Vesenjak, naš stari znanec ▼ političnih bojih. Sv. Lovrenc bo pokazal, da ni zadnji v organizaciji naše stranke. — Za sklad Kmetske zveze smo nabrali 500 K na gostiji Kranjc—Napast pa so dali veseli svatje 496 K za sklad in za mariborsko bogoslovje 400 K. Prisrčna hvala požrtvovalnim pristašem.
Cirkvvce. Shod Kmet»ke zveze, odnosno Slov. ljud-
ske stranke se je preteklo nedeljo po rani maši izvršil prav lepo, stvarno in dostojno. Na shodu so bili sani resni možje in mladeniči. Predsedoval je podžupan g. Boštjan Pernot, poročal pa prof. Vesenjak. Ob volitvah bomo Cirkovčani pokazali, da smo za samostojno Slovenijo, kjer bo Slovenec sam gospodaril in da smo tudi za krščansko šolo in vzgojo. Mi hočemo poštenost, mir in red ter pravico slov. kmetskemu ljudstvu, zato gremo odločno v boj za našo stranko in njene kandidate.
Na Vranskem se je vršil dne 11. februarja shod KZ pri dobri udeležbi. Govorila sta poslanec Davorin Krajnc in kandidat Kuder. Razpoloženje ljudstva je izborno. Vse se je vršilo v najlepšem redu in z navdušenjem za kandidate SLS.
Volilno okrožje Mozirje—Slovenjgradec. Pretekli teden so se vršili zelo dobro obiskani shodi v Kokarju, Novištifti in Bočni ter sestanek zaupnikov v Gornjem-gradu. Zborovalci so odobravali boj poslancev SLS za dosego avtonomije in program bodočega dela ter obljubili, da bodo delovali za sijajno zmago pri volitvah, j Na vseh shodih je govoril poslanec Vladimir Pušenjak. j Nadaljnji shodi se vrše: dne 15. februarja pri Sv. Pri-| možu nad Muto, dne 17. v Mozirju, dne 18. v Šoštanja , in Št. Andražu, dne 20. v Ljubnem, dne 21. v Lučah. j dne 23. po maši pri Sv. Križu nad Dravogradom, dne 25. v Slovenjgradcu in Št. Ilju pod Turjakom. Na vseh ; shodih govori poslanec Vladimir Pušenjak.
Razbor nad Loko pri Zidanem mostu. Tukaj se je vršil v nedeljo, dne 11. t. m. shod KZ in sicer pri podružnici pod Lisco. Govoril je tajnik Ivan Deželak. V svojem govoru je temljito obsodil program in delo sa-mostojnežev. Hote ali nehote so pritrjevali tukajšnji, svoječasni liberalci in pozneje samostojni govorniki, ko je bičal program Samostojne in odobravali stališče Slov. ljudske stranke ter obljubili, da gredo ž njo v boj za avtonomijo. Na shodu je bilo do 300 ljudi.
Veličasten shod na Žusmu. Naša stranka je sklicala dne 11. t. m. volilni shod v Žusmu. Udeležilo se ga je ogromno število ljudi iz dveh okrajev. Govorila sta kan didat Vrečko in tajnik Krajnc.
Politični ogled.
DRŽAVA SHS.
Pašičeva radikalna stranka je v vedno večjem razkroju. Za mandate se prepirajo, dovolj volilcev ni maj» in samo na podkupljene se še zanašajo. Največjo skrb pa dela Pašiču nova radikalna stranka, ki zelo uspešna agitira ter se razvija. Pogajanja Pašičevih radikalov z i narodnimi manjšinami so se izjalovila. Slovaki bodo šli i k Protiču, Romuni v Vojvodini so pa sklenili samostojna nastopiti.
Proti nasilju pri volitvah se je pritožil pri Pašiča j sam veliki mojster nasilja — Svetozar Pribičevič. Ta zasleduje s tem dva cilja: ljudem hoče natrositi peska v oči. kako da je on svobodoljuben, na drugi strani pa ovaja in obrekuje svoje dovčerajšnje zaveznike radikale ter jim podtika celo svojo Orjuno.
S sprejetjem santmargheritske pogodbe v Rimu s* i se naši odnošaji do Italije nekoliko izčistili in sedaj se ; pripravlja tudi sklepčna razmejitev med nami in Albanijo. S tem bi si bili vsaj glede mej že enkrat na čistem.
BOLGARIJA.
izvršeno je ljudsko glasovanje glede krivde in obsodbe ministrov iz vojne dobe. Za obsodbo se je izreklo trikrat več glasov kot pa proti.
POLJSKA.
Atentati prihajajo na dnevni red. Ubijalca ministrskega predsednika so izkopali ter prenesli iz jetniške-ga pokopališča v rodbinsko grobnico in ob tej priliki s« nacijonalisti, grofje ter velekapitalisti prirejali burne obhode ter tako proslavljali zločin. Ker se uboj tak» proslavlja, ni čuda, da se je zanesel tudi med visok» pravoslavno duhovščino. Bivši vodja pravoslavnega semenišča Latisczenko je ubil metropolita Jaroszevskega. Prišel je v njegovo stanovanje ter ga ustrelil. Baje ie maščevanja ter zavisti, ker ga je izpodrinil kot tekmec v pravoslavnem cerkvenem dostojanstvu.
IZ NEMŠKIH ZASEDENIH KRAJEV, prihaja žalostno poročilo. Francoska soldateska je vedno okrutnejša, nemški narod pa vedno trdnejši v svojem odporu. Draginja narašča, produkcija pada in če Francija še toliko trdi, kako dolgo bi zdržala z zasedba, ' se že danes vidi na licu mesta, da drvi sama v pogin, k« jo bodo stroški zasedbe ubili.
PRI RAZIDU LOZANSKE KONFERENCE se pripravljajo Turki za vsak slučaj z močno oborožil-1 vijo. V Carigrada je že 20, v Trakiji pa nad 30 tisoč oboroženih mož. Če izbruhne vojna, se bodo Angleži marali boriti na štirih frontah. Grki so postali previdni. — Meje niso prekoračili, kakor se je najprej govorilo. Prvi | poraz ijh je najbrž izučil.
Tedenske novice.
«Slov. Gospodar« in «Straža« bosta kljub temu, da so Kukovčevi orjunaši v naši tiskarni razbili stroje, i»-i hajala redno. Žal, da nam «Gospodarja« ne bo mogofie ! tiskati na osmih straneh, ampak samo na Štirih. Izpustili pa bomo inserate. Gg. dopisniki naj nam oprostijo, ak» | vsled nastalih razmer, ne moremo spraviti vseh dopis»v i v list. Na veliko jezo satansko hudobnih naiih poli : sik sovražnikov k demokratakega in samostojnega ta-
bora, bomo torej tudi med volitvami ljudem odpirali oči, kam so nas zapeljali Kukovci, Puclji, Mermolje in drugi. Vi pa, prijatelji naši, maščujte se nad razbitjem strojev s tem, da razširite «Slovenskega Gospodarja« in «Stražo« v vsako hišo, a nasprotne liste vržite na cesto. To bo najboljše maščevanje nad Kukovčevimi rokov-ajači.
Današnaja Številka «Slovenskega Gospodarja« stane samo 3 Krone.
Našim čitateljem, naročnikom in inserentom. Kakor že poročamo na uvodnem mestu, so nam roparski priganjači demokratske dr. Kukovčeve stranke razbili in zelo pokvarili stroje za tiskanje časopisov. Radi napada na našo tiskarno nismo mogli izdati tokrat «Gospodarja« na običajnih osmih straneh, ampak samo na štirih, ker smo ga s težavo tiskali na malem stroju, ki aam je še od roparskega napada preostal. Da lahko nudimo našim naročnikom več čitiva na bornih štirih Straneh, smo bili primorani tokrat izpustiti inserate ali oglase in upamo, da nam tega cenjeni inserenti ne bodo zamerili.
Kako ljudstvo obračuni z Kukovčevimi agenti Pri
Sv. Rupertu je prišel na naš shod liberalni učitelj in je ugovarjal, češ: ni res, da ima Pribičevičeva in Žerjavov» Žlahta namen, nas Slovence posrbiti. Krepke pesti naših fantov so ga prijele in za kazen, radi motenja shoda našega krščanskega ljudstva je moral Kukovčev agent pred zborovalci v kotu stati pod nadzorstvom in poslušati enourni govor kandidata Žebota. Časi, ko se je naše ljudstvo dalo zapeljati od liberalnih škricev, so že davno nami.
Liberalni učitelji, Kukovčevi priganjači. Pri Sv. Martinu blizu Vurberga sta na tamošnji šoli učiteljica-Sokolica Premrou, ki je odpravila v šoli stari pozdrav «Hvaljen Jezus«! Isto je učinil učitelj Benin, zagrizen Sokolič. Vse se škandalizira nad početjem teh dveh Ku-kovčevih agentov. Okrajni šolski svet je moral poseči v te žalostne razmere in učiteljica Premrou mora pobrati svoja šila in kopita in sramotno oditi od Sv. Martina, Benin pa pride v preiskavo. In ta dva človeka sta najeta »d «obtrnika« dr. Kukovca, da agitirata zanj. —
Ali velja za Srba in Mermoljo izjema? Iz Št. Ilja v Slov. goricah nam piše kmetski posestnik: Ker nisem pravočasno naznanil davkariji svoj koleselj, so me kaznovali z denarno globo 1000 dinarjev. Enako se dogaja z drugimi mojimi kmetskimi tovariši iz sosednjih žup-aij. To vnebovpijočo naredbo sta podpisala, kakor sem čital v «Uradnem listu« mesar Pucelj in advokat dr. Kukovec, ko sta bila ministra. Vprašam pa slavni davčni urad: Ali velja za Srba Mijoviča in za samostojnega poslanca Mermoljo izjema? Ne Mijovič, ne Mermolja za jvoje vozove ne plačata nič. Informiral sem se in zvedel, da ima Srb Mijovič kar dve pokriti kočiji, a mu ni treba plačati takse, kakor jo moramo mi kmetje plačati. Mermolja ima kočijo, a tudi «ništa ne plati«. Ali ni to lumparija prve vrste?
Zahvala Puclju in Kukovcu. Srednji posestnik, ki je obenem tudi župan občine v Slovenskih goricah, nam piše: V naši občini imava samo dva posestnika voz na rzmete (na«fedre«). S temi vozovi peljemo po zdravnika, živinozdravnika ali duhovnika, vozimo bolnike v bolnice. Za športe ali kake lumparije ne držimo teh vozov. In kaj se nam je zgodilo? Te dni smo bili kaznovani s petkratno globo (takso). Potemtakem nas hoče vlada u-uičiti. A kdo je to zakrivil? Ministra Pucelj in Kukovec *ta sopodpisala to krivično naredbo. Mi volilci si bomo to zapomnili za 18. marci
Popravek glede volišč. V zadnji številki «Slovenskega Gospodarja« se je v članku «Nekatere spremembe volišč« vrinila neljuba pomota pri voliščih okraja Maribor levi breg. Namesto pravilno volišča Sv. Ana v SL jor. je tiskarski škrat postavil Sv. Anton v Slov. gor.
Smrtna kosa. V St. Janžu pri Velenju je umrl dne S. februarja č. g. Mihael Strašek, zlatomašnik in župnik v pokoju. Svetila vzornemu duhovniku večna luči
Provincijal frančiškanov v Sloveniji č. g. Marijofil Holeček je umrl dne 12. t. m. v Ljubljani. Rajni je bil žnan javnosti izza svojega dušebrižnega delovanja kot duhovnik v mariborskem samostanu in kot gvardijan v Nazarju. Blaga duhovniška duša naj v miru počival
Kako je pri Sv. Marjeti ob Pesnici. Dne 22. jan. se je poročil vrli mladenič Jožef Gradišnik z nevesto Marijo Pivec. Pri tej priliki so veseli gostje zložili za naše nove zvonove 1200 K. Naše vrle žene so pri svojem običajnem darovanju na Svečnico darovale 5600 kron ca zvonove. Dne 19. januarja je umrl na Vilkomu po kratki bolezni Simon Januš v starosti 81 let po poklicu krojač. Bil je veren mož in odločen pristaš naše stranke. Dne 31. jan. pa je umrl tudi na Vilkomu po dolgi in mučni bolezni v 74. letu svoje starosti posestnik Jakob Bračko. Bil je skrben gospodar, blagi mož in dober oče svojima že omoženima hčerkama. — Tudi mi Marje-{ani čakamo pripravljeni na volitve, da popravimo, kar Urno pri zadnjih volitvah zafurali, in hkrati, da se maščujemo nad izdajalci, ki so nas prodali. Ne bomo Sli več tako razcepljeni na volišče kot zadnjič. Združimo In zedinimo se, pojdimo složni dne 18. marca na volišče in volimo našo staro krščansko Slovensko ljudsko stranko!
Od St. Jakob« v Slov. goricah nam poročajo, da namerava prihodnji teden naš vrli pristaš in dolgoletni član mariborskega Orla g. Franc Snuderl otvoriti pri Sv. Jakobu svojo novo trgovino z mešanim blagom. Ime g. Snu-ierla nam je porok, da bodo pri njem naši kmetje in viui-iarji vrlo dobro postrežem.
Novice od Sv. Bolfenka v Slov. gor. Na gostiji Po-jiegar—Svarc se je nabralo za volilni sklad naše Kmet-<dto zveze 600 K in za Dijaško večerjo v Mariboru 120 K.
Bog živi požrtvovalne goste in blagoslovi prav bogato mladi zakonski par. — V petek zvečer so tatovi vlomili v hišo posestnika Karela Mohorič v Trnovcih, odnesli so mu vse meso, ki ga je imel na podstrešju. Tudi pri Alojziju Krajncu so hoteli vlomiti, pa jih je pes pregnal. Stopinje v snegu so kazale, da sta bila dva tata in da sta od šla proti okrajni cesti. Srčna želja vsega prebivalstva je, da bi se posrečilo orožništvu najti skriti plen; dve leti je vladal lep mir, odkar je bil ustreljen mladi Arnuš. Upajmo, da bo tudi sedanja tatova doletela zaslužena ka zen. — Posestvo znanih Maruhov na Pesjaku je bilo prejšnji torek vdrugič po dražbi prodano; kupil ga je ) zdaj želar Zorčič iz Trnovskega vrha. Prvi kupec gosp. j Rudolf Havelka, trgovec v Ptuju, je odstopil od kupa, ker je posestvo zanj preveč oddaljeno in nima pravega dovoza. — V nedeljo gremo na shod poslanca Žebota pri j Sv. Lenartu v Slov. gor.; shod bo po pozni maši.
Zlata poroka pri Sv. Križu pri Ljutomeru. V nedeljo i dne 4. t. m. se je v naši cerkvi vršila slovesna zlata po- j roka Franca in Ane Vaupotič iz Lukavec, — Po cerkveni i slovesnosti so se sorodniki, soobčani in drugi gostje zbra j li okrog jubilantov v gostoljubni hiši njunega sina Ma- j tija Vaupotič, župana Lukavšeka in našega vrlega so- i mišljenika. Pri tej priliki so gostje na povabilo gospoda j domačega župnika v roke hčerke jubilarjev Frančiške j Vaupotič za volilni sklad Kmetske zveze darovali lepo svoto 326.50 D. Bog živi zlatoporočenca še mnoga leta in povrni vsem darovalcem njihov dar.
Na kak način bi si radi pomagali. Iz Središča poročajo. Neki zaveden samostojnež, oziroma pristno de-mokratsko-liberalni samostojneži so se napili Kočevar-jevega vina in najedli iz bogato obložene mize, mize iz hrastovega lesa iz gornjega gaja stesane in s krvjo in solzami vojnih in povojnih časov pobarvane. Tako siti in napiti, telesno pokrcpčani in duševno pomandrani so skrpucali v zadnji «Kmetijski list «tako budalost, da so res pomilovanja vredni. Zapomnite si, 18. marca ni strah nas, ampak 18. marc plaši vas! Zato si hočete na umeten način z raznimi aferami pomagati, pa ste za to preneumni.
Novice iz Zreč pri Konjicah. Zakonci Peter in Frančiška Kotnik p. d. Klemenjak, pa Pavel in Marija Ku-ster p. d. Grašič, oba para sta letos zdrava doživela zlato poroko. Sotrudnica pri mladinskih prireditvah Lojzika Ivšek se je poročila z Alojzijem Černec. V vseh treh oz. štirih hišah je «Slov. Gospodar« doma, naj torej domači list vknjiži košček hišne zgodovine. Isto velja za obitelj Hren-Kovžar. Mladi mož Ignacij je zraven drugih delavcev izpodkopaval na strmini neki štor, štor se je nepričakovano hitro prevrnil ter imenovanca pod seboj usmrtil in čudno, ravno na dan četrte obletnice njegove poroke.
Kaj se je zgodilo novega v Laškem. Smrtna kosa se je oglasila v Hrastnikovi hiši na Lahomnem ter vzela tukaj vzgledno mater Jožefo Hrastnik. Sinova in hčere, ki jih je krščansko vzgojila, so ji bili veselje in čast. Njen sin je gospod Mihael Hrastnik, namestnik kandidata SLS za narodnega poslanca v Laškem okraju. Celi rodovini bodo izrečeno iskreno sožalje. — Še drugo žrtev si je izbrala smrt v Laški nadžupniji. Ta žrtev pa je Jernej Pečnik, p. d. Plazovnik iz Plazovja. Rajni je bil ugleden mož. Priča temu tudi, da je bil dvanajst let odbornik marijagraške občine. Vsikdar je bil vnet in odločen pristaš Kmetske zveze. Pokopali so ga 11. februarja. Njegovega pogreba se jih je prav lepo število udeležilo. Bog daj njegovi duši večni mir in pokoj! — Še nekaj veselega iz Laškega. Med tukajšnjimi fanti se jih nekaj prav vrlo giblje, pa širijo dobro časopisje. Le tako naprej! To dela čast fantom, priča o njih, da so dobrega duha.. Sicer pa tudi dekleta ne zaostajajo v tem oziru. Ta dekleta so od Marijine družbe in tretjega reda. Te se zanimajo za «Cvetje« in dobro berilo. Te se naj množijo, število plesalk pa naj zgine.
Zanimivosti iz Sromelj. Namesto odstopivšega bolnega župana, trgovca Franca Petan, je bil izvoljen za župana Miha Matjašič iz Sromelj, za obč. svetovalca pa Martin Cerjak iz Planine. — Perdstavo, ki jo je na pustno nedeljo naše izobraževalno društvo priredilo, so igralci igralke izvrstno igrali. — V Ljubljani je umrl tukajšnjim vinorejcem dobro znani gostilničar Peter Križ. Bil je dober vinski kupec. Svetila mu večna luč.
Za volilni sklad SLS se je pri Sv. Juriju ob Ščav-nici nabralo 238.50 dinarjev, in sicer na volilnem shodu 157.25 D, na gostiji Fras—Flajsinger 16 D (nabral J. Ajlec) in v veseli družbi pri g. Pelcu v Dragotinskem vrhu 65 D. Fr. Rudolf, pos. Mala Nedelja 10 D. — Črešnjevec. Na gostiji Pučnik—Kotnik se je za volilni sklad nabralo 500 K. Na gostiji Koren—Pušnik pa potom licitacije raznih stvari visoko svoto 1240 K. Posnemajte. — Na gostiji Blaž Miklavšič s Terezejo Jan-žek pri Sv. Florjanu pod Bočem so gostje zložili za volilni sklad Slov. ljudske stranke 84 K. Hvala lepa! — Vzgledni občinski odborniki: Občinski odborniki občine Jarenina so darovali za volilni sklad Slov. ljudske stranke 370 K. Požrtvovalnim in zavednim možem iskrena hvalal — Župnik g. Lekše iz Luč nam je poslal za volilni sklad 10 D. — Banovci. Na svatbi Galunder-Fras se je nabralo med našimi somišljeniki za volilni sklad SLS 65 D. Vsem darovalcem iskrena hvala! No-voporočencema pa obilo sreče! — Za volilni sklad SKZ so zbrali veseli svatje na gostiji Zorjan—Kojc v Par-tinju 180 K.
Sv. Marjeta niže Ptaja. V naši prijazni, majhni vasici «Cunkovci« po imenu se je nabralo na skromni pa odlični gostiji Franca in Gere Vogrinec svotica 15050 dinarjev za volilii sklad. Bal Bog veliko posnemovalcev! Novoporo-čenima pa obilo blagoslova!
Mali vrh pri Brežicah. Na gostiji pri g. Ivana Molanu dae 6. februarja s« veseli gostje ihruli m volilni sklad KZ cnesek 300 K.
Za volilni sklad SLS so zbrali zborovalci na shodih' pri Sv. Barbari 600 K in pri Sv. Rupertu 368 K, Živeli!
VINICARSKI KOTIČEK.
Ljutomer. Občni zbor Zveze viničarjev in kmečkih delavcev v Ljutomeru se vrši v nedeljo, dne 4. marca v Ljutomeru v gostilni «Triglav« po rani maši. Opozarjamo na ta občni zbor vse prijatelje našega gibanja, da se ga v največjem številu udeležijo. Posamezne skupine opozarjamo, da do najpozneje 1. marca vpošljejo svoje predloge in zahteve za občni zbor tajništvu Zveze viničarjev in kmečkil delavcev v Ljutomeru. — Tajništvo.
Sv. Miklavž blizu Ormoža. V nedeljo, dne 18. febr, se vrši občni zbor skupine Zveze viničarjev po rani sv. maši v Društvenem domu. Vsi viničarji, ki jim izboljšanje našega bednega položaja leži na srcu, prijazno vabljeni!
Iz Koroške.
Kotlje na Koroškem. (Protest.) Ker imajo vsa nem-Čurska gnezda Mežiške doline svoja lastna volišča, naši staronarodni občini pa se isto odreka in bodo vsled tega naši volilci prisiljeni, se podati po eno do dve uri daleč v sosedno občino Guštanj, da bodo mogli izvršiti svojo volilno pravico in dolžnost ter se s tem našim vo-lilcem izvrševanje njihove volilne pravice otežkočuje, mnogim naravnost zabranjuje, zato je občinski odbor na svoji seji dne 11. t. m. soglasno sklenil, da proti takemu kratenju volilne pravice od strani naše nasilne vlade odločno protestira; županu se naroča, da poskrbi «la dan volitve za potrebne vozove, da se bo moglo tudi stare, obnemogle in bolehne volilce spraviti na volišče in se istim s tem omogoči, da bodo mogli izpolniti svojo volilno dolžnost. Nas ne boste! Čim večji pritisk, tem hujši odpor. Proč z nasilnim, krivičnim centralizmom, živela avtonomija! Nočemo biti sužnji Beograda, ampak na svoji zemlji prosti samisvoji gospodarji!
črna pri Prevaljah. Zadnjo nedeljo je imel naš ka» didat g. Jurij Kugovnik tukaj volilni shod. Razvil je program Slovenske ljudske stranke. Govor je bil zelo stvaren in popolnoma nepristranski. Celo navzoči so-cijalni demokratje so to priznali. Po govoru se je ra*-vila živahna debata, ki so jo izzvali socijalni demokratje. Toda vsi njihovi ugovori so bili takoj ovrženi. Mi hočemo avtonomijo in samostojnost! Edino naša stranka je glasovala zoper centralizem. Kdor hoče, da bomo Slovenci samostojni v okviru Jugoslavije, bo glasoval za našo stranko.
J. Blaževič;
Gospodarstvo.
REZ VINSKE TRTE,
Prvo in najvažnejše delo je rez trsa, kajti od nje je odvisno, ali trs rodi, kolikor je največ mogoče, ne da bi premočno oslabel v svojem razvoju. Nepravilna ree povzroči, da trs ne obrodi dovolj povoljno, da pa tem bolj raste na les. Trs se obreže vsako leto in se s tem pomladi.
Ker se pa z rezjo trs vselej nekaj podaljša, se mora tako obrezovati, da se podaljšanje trsa le počasi vrši in da ne izraste prehitro črez, za vsak posamezni od-goj določeno višino. Zato se pušča rodilni le za rod oi spodnjih dveh ali več rozg, višja rozga se pusti le, »ko so spodnje rozge za rod nesposobne.
Rez enoletne rozge za rod ali za nadomestilo, se naj izvede 1—2 cm nad očesom, kajti rez tik očesa bi lahko povzročila, da se bi oko posušilo, ako pa se pusti predolgi čep nad očesom, se stržen posuši in nastanejo votline, v katerih se zabubijo črvi grozdnega za-vijača. To je zelo važno za kraje, kjer je ta mrčes zel» razširjen. Ves drugi les, ki ni sposoben za rod ali z» nadomestilo in tudi ves nepotreben mladi in stari les se gladko odreže, da ne nastanejo votline ali luknje na trsu. Stara, rahla, na trsu se nahajajoča skorja se mora skrbno odstrgati, da ne najdejo trsni škodljivci zavetja (grozdni zavijač. skakavec. zavijač in različne vrste škrlatnih uši).
Trs moramo pri vsaki rezi z otiko ali motkico od-kopati do cepljenega mesta, ter vse korenine na tem mestu skrbno odstraniti. Posebno važno je to pri mladih nasadih v dobri novi zemlji, kjer se povrhne ali rosne korenine močno razvijajo.
V mladih nasadih z rodovitno zemljo se lahko na-reže več rodnega lesa ko v starih nasadih in slabo rodovitni zemlji. Ako se pa vinograd na novo pognoji, se mu tudi lahko nareže več na rod, ko eno ali dve leti po gnojenju. Čas trsne rezi je pri nas svečan in prv» polovica marca, ker je v naših krajih dostikrat nemogoče prej pričeti z rezjo zaradi snega, razun tega ni priporočljivo prej rezati, če tudi ni snega, ker je obrezan trs zelo občutljiv in bi hud mraz, ki po rezi večkrat nastopi, povzročil na trsu škodo. Po mrazu že nastala škoda se da pri še neobrezanem trsu s primer-i no rezjo, pri kateri se moramo ozirati na pozebljeni les, popraviti in sicer, če ni prevelika, popolnoma. Ako so pa reže trs prepozno, namreč v drugi polovici marca ali še pozneje, se trs zelo solzi, zgornja očesca se rada i zadušijo iu trs postane po večkratni pozni rezi slab. , V višjih toplih legah se reže trs najprej, ker je tamkaj i najprej skopnel sneg ter se je tudi najprej posušil* zemlja. Potem se reže v nižjih, v zahodnih in vzhodnih ; legah, ko se je zemlja posušila.
Če je hud zimski mraz poškodoval trs, je škoda rae lična. Nizke lege trpe več od mraza nego višje. Slab* dozorel les trpi več, ko dobro dozorel. Visoki sneg obvaruje pokrite dele trsa vsake škode, med tem ko trpe nad snegom se nahajajoči deli trsa škodo.
če se je bati, da j« trs poze bel, se mora najprff
preiskati, kako velika je škoda. Dožene se lahko, da so poškodovane samo oči, kot najbolj občutljivi del trsa, ali da je trpel tudi enoletni les, ki je islotako zelo občutljiv, ali da so pozeble ne samo oči in enoletni les, ampak tudi stari del trsa. Ako so pozeble samo oči, se more s pravilno rezjo škoda še nekoliko popraviti; je pa pozebel enoletni les, se da škoda že težje popraviti in ue docela; če je pa pozebel stari les — ni več pomoči. Če so poškodovane samo oči, se preišče škoda sledeče: Prereži po dolgosti vse oči ene rozge na trsih v spod-•ji, srednji in višji legi. Našel bodeš:
Visok sneg je obvaroval mraza spodnje dele trsa. I'e trse moramo obrezati sledeče:
Pri rezi na ločen, se reže na mesto ločna toliko rez-nikov na 2—4 oči, da bode to število očes enako onim, normalno na ločen obrezanim trsom. Za prihodnje leto določene rezervne čepe nareži kakor navadno, da bodeš *amogel naslednje leto trs poljubno obrezati. Trs, obrezan na reznike, ne zahteva, če je bil visok sneg nika-ke posebne rezi; ako pa je bilo malo ali nič snega in ako ima trs, oziroma rozga do tal poškodovane oči, moramo obrezati trs na ta način, da mu pustimo več rez-nikov, kakor navadno.
Vrhu tega se pustijo rezniki, ki rastejo zelo nizko (pri zemlji) iz dvoletnega in v sili tudi iz starega lesa. Ako ni bilo snega v vinogradu, se najde, da je trpel trs veliko mraza in da so spodnje oči bolj poškodovane nego zgornje. V tem slučaju se režejo daljši ločni, kakor navadno in sorte, katere se režejo na reznik, se v takih slučajih režejo izjemoma na daljši ločen, pa tudi na reznik; rezniki se režejo, kolikor le mogoče, visoko na trsu. Na ta način je upati, da bode pridelek večji, ker zgornje oči sigurne j še rastejo in obrodijo, kot spodnje.
V	letili s hudim mrazom, se naj reže trs pozneje, kakor navadno, da se bolj razločno vidi, kako daleč je pozebel trs; po tem se ravna rez trsa. Ločni se naj tudi še le tedaj privežejo, kadar se že vidi, ali ženejo oči ali ae. Ako oči ne poganjajo, se tisti ločen popolnoma odreže, da se prihrani delo in vezilo za vez.
Ako bi dobro poganjale oči od obeh narezanih loc-nov, kar ni navadno, se odreže en ločen, ako bi se bilo bati, da bo oslabela trta, če bi pustili oba ločna.
Če je poškodoval zimski mraz tudi enoletni les, se da z umetno rezjo še marsikaj rešiti, vendar pa uspeh ni vsakokrat siguren. Upanje obstoji le v tem, ker pozebejo vsi trsi enako močno in da en in isti trs ne pozebe v vseh delih enako. V tem slučaju se reže trs pozneje, kadar se že lahko ugotovi, katero oko bode rastlo in katero ne, in kako daleč je trs poškodovan. Pod takimi okolščinami se režejo bolj dolgi ločni nego navadno in se pustita dva ločna. Režejo se še tudi daljši in več reznikov, kakor navadno. Tudi ločni se smejo izjemoma narezati, ki jih sicer ne prenesejo. Ločni se vežejo, kadar so že pognali, da zamoremo odrezati vse tiste ločne in reznike, ki ne rastejo ali celo malo zelenijo; odreže pa se lahko tudi eden ločen, če sta bila puščena dva; ali nekaj reznikov, ako je pogon očes po-polen. Močno poškodovani trsi dobe v spomladi in v poietju na starem lesu več ali manj zelenih mladic, katere se pri trebljenju ali mandanju do določenega števila odstranijo, da se morejo ostale dobro razvijati.
Najhujše je, kar se pa pri nas malo kedaj zgodi, če pozebejo tudi stari deli trsa. Posledica tega je, novi odgoj trsa in izguba pridelka je ne le v prvem, ampak tudi večinoma v drugem letu, ker se ne more narezati rodilnega lesa.
Da ne pozebe trta pod požlahtnenim mestom v nizkih, mrazu izpostavljenih legah, se mora trs v jeseni ogrniti z zemljo tako, da se omenjeno mesto zakrije.
Pozebe pa trs kljub temu, potem ne preostaja dru-zega, kakor da pridobimo iz podlage zelenih mladic, katere se cepijo na zeleno, ali pa se podlaga sama po-žlahtni na razkol ali v žleb, ali se izpolnijo prazna mesta s pogrobanjem sosednih trt. Pametneje je, take, po-zebi izpostavljene lege porabiti za druge kulture.
Ako je prejšnje leto toča poškodovala trs, se ravna rezatev po tem, kako je bil les poškodovan. Če je bil ranjen enoletni les in ako so rane že precej zacelile in jih ni mnogo, tedaj se obreže redilni les na tisti strani trsa, kjer ni bilo ran. Reže razun tega, kakor navadno; ako se pa ločen sloči, se mora paziti, da se na ranjenem mestu ne zlomi. Je škoda večja in so rozge zelo ranjene, vendar morebiti ne tako v spodnjih delih,
reže na daljše ali krajše reznike. V tem slučaju je izpad pridelka že zelo občutljiv.
Če so poškodovani tudi stari deli trsa in skorja pobita, zamoremo obrezati trs ravno tako na reznik.
Ker so te rozge še le po toči izrastle, se nahajajo večinoma na starem lesu in rode le izjemoma. Izpad pridelka je v teh slučajih velik.
V	tem hudem slučaju se mora pri rezi in poznejšem poletnem delu posebno gledati na novi odgoj trsa. Pri tem se naj pazi, ali so nove rozge dobro prezimile ali ne, in če ni upati na dober les, kar se zgodi pri pozni toči, se mora trs obrezati celo do starega lesa in ga na novo odgojiti. Pridelka tukaj ni.
Imenovati še hočem rez na izrod, ki obstoji v tem, da se v slučaju, ako se namerava opustiti vinograd v celoti ali deloma iz kateregakoli razloga, obreže trs pivo in če potrebno drugo leto tako, da obrodi, kolikor mogoče največ, da se izrabi zadnja moč trsa. Po iz-krčenju vinograda se naj neguje več let okopavina ali oves z lucerno, da se zemlja odpočije, nakar se prične z novim nasadom s primerno sorto in podlago.
Poročilo iz zagrebškega sejma od dne 7. februarja t. I.
Zelo živahen je bil zadnji zagrebški sejni radi konjskih
kupčij. Vojaški erar je prodajal dražbenim potom za vojaško službo nerabne konje Vojaški erar je prodal vse konje, pokupili so jih seljaki. Konjske cene so se dvignile pri enem paru od 36.000 K na 40.000 K. Kmetske konje pa so kupovali italijanski kupci, ki so kupovali konje za sreinjo težo in jih plačevali po 60.000 K do lOO.OOO K par. Cene konjem pa se še bodo dvignile. Za vole I. razreda se je plačevalo 41 do 46 K 1 kg žive vage, II. razreda 36 do 40 K, III. razreda 24 do 27 K. Bosanske vole so plačevali po 33 do 35 K, krave so bile po 32 do 35 K. Teleta so plačevali po 54 do 58 K in po 42 do 48 K 1 kg žive vage. Pitane svinje so bile po 120 do 130 K- težje po 104 do 110 K. Prvovrstne bačke svinje pa se plačujejo celo po 180 K.
Tržne cene v Mariboru. 1 kg govejega mesa 1. razreda stane 16 dinarjev, 2. razreda 15 dinarjev, 3. razreda 14 din. Teleltina: 1 kg teletine 1. vrste 16 dinarjev, 2. vrste 15 din. Svinjina: 1 kg prašičjega mesa 25 dinarjev. Pšenična moka nularica je 7.50 dinarjev 1 kg. 1 cent sena stane 225 din., ovsene slame 175 dii., 1 kubični meter trdih drv stane 175, mehkih 120 dinarjev.
Vrednost denarja, Ameriški dolar stane 100 do 101 dinarjev, francoski frank staie 6.30 do 6.40 dinarjev. Za 100 avstrijskih kron je plačati 0.15 dinarjev, za 100 čehoslov. kron 310 do 313, za 100 nemških mark 0.36 in za 100 laških lir 485 do 490 dinarjev. V Curihu znaša vrednost dinarja 5.15 centimov )1 centim je 1 para). Od zadnjega poročila je vrednost dinarja poskočila za 20 točk.
Dopisi.
vah pokazali, da se ne damo več za nos voditi od raznih lažnjivih prerokov.
Polenšak. Naš novi konjač g. Duh iz Hlaponec j« v svoji naprednosti postal tako predrzen, da hoče po-^c^iuiKom vzeti pse, ki jih imajo v hiši zaprte s pravilno znamko in nagobčnikom. In to se najraje prigodi pri naših pristaših, a psov gg. naprednjakov, ki prosto brez nagobčnikov okoli letajo, ne vidi. Tej dvojni meri g. konjača se mi čudimo in ipu povemo, da se ne bomo dali šikanirati.
Svetinje pri Ormožu. Na veseli gositji g. Josipa Galunder in gospodične Barike Vraz se je nabralo za svetinjskega Orla 73 D 50 p. Prisrčna hvala! Bog živil Dne 4. februarja se je poročil v Svetinjah g. nadučitelj Adolf Friedl z gospodično Anico Kosi. Isti dan se je poročil g. orožnik Pavel šošter z gospodično Bariko Rakuša, hčerko kapelnika svetinj ske godbe. Bog daj srečo in blagoslov.
Ormož. Pripravljalni odbor za stavbo Katoliškega doma v Ormožu vabi vse, svoječasno izvoljene odbor-i nike in druge dobrotnike, da se zanesljivo udeležijo seje, ki se vrši v nedeljo, dne 18. svečana 1923 po rani ; službi božji v Kletarski gostilni v Ormožu. Na dnevnem redu je poročilo predsednika, tajnika in blagajni-i ka, ter slučajnosti. K polnoštevilni udeležbi vabi odbor.
Ormož. Obrtniki Ormoža in okolice se prijazno va-' bijo na obrtniški shod, ki se vrši dne 18. februarja ob \ 8. uri v lokalih g. Bauer. Obtrniki-tovariši, s svojo udeležbo pokažite, da vam je napredek in dobrobit prvo in da se zavedate, da le v skupnem delu in v skupnem nastopu je moč in se da kaj doseči. Na dnevnem redu so zelo pereča vprašanja. Govornik pride iz Ljubljane. Pridite polnoštevilno! Na svidenjel
Zdole pri Brežicah. Zadnji dopis iz Zdol je tako i razburil Borovinšekovega ateka, da ga ni zdaj nič na svetlo. Pravili smo že, da je strasten republikanec. Med vojsko se je klatil po Nemčiji, menda se je tam politike naučil. Seveda, delati se mu ne ljubi. Pa bi rad bil poslanec, zato hodi agitirat za Novačanovo republiko. Mihel, le pojdi nazaj v Holandijo in tam vpelji svojo republiko, pri nas je ne boš.
V	libijski pusčavT*
Roman,
Angisžki spisal A. Conan Doyle.
(Dalje.)
Poveljnik je čakal, da je dragoman končal svoj govor. Tedaj pa je dal kratico povelje in črnec z dolgim, rjavo marogastim mečem je pristopil.
Dragoman je zacvilil, kakor zajec in se obupno spet vrgel v pesek.
«Kaj je to, Gochrane?« je vprašal Brown. Polkovnik je namreč svojčas služil v egiptovski vojski in je bil edini med potniki, ki je razumel par besed arabski.
«Kolikor razumem, je poveljnik mnenja, da ni vredno vlačiti dragomana seboj po puščavi, ker bi nihče zanj ne plačal odkupnine. Za sužnja pa jim je preslab.«
«Siromak —!« je pomilovalno vzkliknil Brown. «Povejte mu, Cochrane, povejte poveljniku, naj ga pusti živetil Da bi ga zaklali kar tule pred nami, tega vendar ne moremo dovolitil Recite, da bomo zložili odkupnino zanj! Jaz koj ponudim vsako sprejemljivo vsoto!«
«Tudi jaz se obvežem, da bom dal. kolikor bo v mojih močeh!« je vzkliknil Belmont.
«Napravili bomo pismeno pogodbo!« se je uslužno vtaknil vmes odvetnik Stephens. «Če bi imel pero in črnilo, koj bi sestavil pogodbo, in poveljnik se sme zanesti, da bi odgovarjala vsem pravnim predpisom.«
Toda polkovnikova arabščina je bila pomanjkljiva in poveljnik ga ni poslušal. Mansur pa je bil preveč zmeden, da bi bil razumel velikodušno ponudbo izletnikov. — Črnec z mečem je pogledal svojega zapoved-nika, njegova svetločrna roka je šinila kvišku in meč je zažvižgal po zraku —.
V	istem hipu pa je dragoman nekaj zavpil, meč je
Sv. Jurij v Slov. gor. Umrl je na Malni kmet Janez Muršec, dober mož in zvest naš somišljenik. Na zadnji poti ga je spremljalo izredno mnogo ljudstva. Pogreb-ci pa so zbrali za Bralno društvo 452 K. Naj v miru počiva!
Sv. Anton v Slov. gor. Žalostno je zapel mrtvaški zvon, ko so v nedeljo, dne 28. januarja belo oblečena dekleta nesle k pogrebu vzgledno Marijino družbenico Terezijo Močnik iz Brengove. Dolgo že naša župnija ne pomni tako krasnega pogreba, ki je pokazal, kako je bila ona pri vseh priljubljena. Dasiravno je že več let bolehala na želodcu, je bila zmiraj vekela in zadovoljna. Kakor se ravno v tem času neveste pripravljajo na poročni dan, tako se je tudi ona, v komaj osem dni dolgi bolezni na vnetju ledvic pripravila na prihod svojega nebeškega ženina, katerega je vedno ljubila črez vse. Rada je zahajala k sv. maši in k sv. zakramentom, zato je še par dni pred svojo smrtjo sprejela sv. obhajilo, ne vedoč, da jej je bilo za popotnico v večnost. Bodi ji žemljica lahka!
Sv. Bolfenk v Slov. ogr. Zadnji pondeljek je bilo pri nas vse na nogah, staro in mlado je hitelo v cerkev gledat odlično nevesto Marijo Švarc iz Bišečkega vrha, ki je ta dan sklenila zvezo življenja s posestnikom Janezom Požegar iz Trnove. Dobro Micko so poznali vsi daleč okrog; saj je bila od šolske dobe naprej cerkvena pevka, delavna odbornica bralnega društva, marljiva igralka na domačem odru, pridna družbenica v Marijini družbi in njena skrbna tajnica od časa ustanovitve do danes. Naše najboljše želje jo spremljajo na novih potih življenja. Za vse delo, trude in veselje Bog ji naj plačilo da! O draga sestra, bodi srečna, naj sreča bo ti tudi večnal Narodni svatje so se spomnili tudi svoje Kmetske zveze in darovali primerni znesek za njen volilni sklad. Bog jih živi!
Sv. Andraž v Slov. gor. Neprestano je pel zadnje dni mrtvaški zvon zadnjo pesem tukašnjim župlja-nom. Zapustil nas je blagi starček Janez Stebih iz Smo-lin, star 81 let. Vrste naših odlično katoliških mož ga bodo pogrešale. Večni mir njegovi duši. — Svoje trudne j oči je zatisnila k večnemu počitku blaga, krščanska že- * na Marija Anželj. Trpljenja polno je bilo njeno življenje, trpljenja polna tudi njena dolga bolezen. Naj ! pri Bogu uživa plačilo. — V Vitomarcih pa je umrl posestnik Frane čuček po kratki bolezni. — Predpust pa nam prinaša tudi vesele dni. Tri družbenice — vse tri tudi članice naših kat. društev — smo gledali pred ol- i tarjem kot neveste. Kakor se spodobi, smo najslavnejše obhajali njih poročni dan. Da bi bile srečne in tudi \ vnaprej vnete članice naših organizacij. Bog jih živi! '
— V nedeljo, dne 4. februarja pa so se poslavljali naši zaostal sredi pota in poveljnik in njegov pobočnik sta fantje-rekruti. Slovesna služba božja, skupno sv. ob- ^ z nenavadno radovednostjo spet obrnila. Še drugi so hajilo rekrutov, poslovilni govor dušnega pastirja — ■ pristopili in tesna gruča se je strnila okrog stokajočega vse to bo ostalo fantom pa tudi vsem drugim v neiz- j ja moledujočega Mansurja.
brisnem spominu. Naši možje so pa pridno na delu za našo Kmetsko zvezo. Za udnino in volilni sklad so nabrali nad 1000 K. Ne manjka zagrizenih nasprotnikov, a ne manjka tudi, hvala Bogu, odločnih katoliških mož. ki stoje trdno kakor skala za naša katoliška načela. — Bog živi naše vrstel
Polenšak. Čudimo se samooblastnosti našega šolnika, ki je postal tako predrzen, da fantkom Orličem v šoli grozi, da ne bo noben skozi poletje oproščen, čeravno tudi ima pravico do oproščenja. Radovedni smo, če ir • naš sokolaš tako veliko oblast! O tem prosimo, da nam v cenjenem «Slovenskem Gospodarju« uredništvo odgovori! — Opomba: Prosimo, naznanite taj--ništvu naše Kmetske zveze vsak posamezni slučaj! Bomo potrebno preskrbeli po naših zastopnikih.
Polenšak. Občni zbor Kmetske zveze na Polenšaku pri Ptuju. V nedeljo, dne 4. t. m., je imela tukajšnja krajevna organizacija KZ svoj občni zbor, kateri se je vršil v mežnariji ob veliki udeležbi naših zavednih mož. Ta občni zbor je pokazal, da smo tudi mi Polen-šani siti sleparij in lumparij naših izdajalcev, izkoriščevalcev, laži-samostojnežev ter da je že veliko pametnih mož zapustilo to stranko ter se vračajo v našo sredino pod prapor KZ. Za predsednika je bil izvoljen g. Franc Slana, kmet v Polencih. Upamo, da s pomočjo SKZ bomo tudi mi Polenšani ob prihodnjih volit-
Polkovnik ni razumel, kaj je vzrok te nenadne izpremembe. Še manj so drugi umeli, kaj pravi Mansur radovednim dervišem.
Hipoma pa je šinila Stephensu grozna misel skozi možgane —. Zaslutil je, kaj pripoveduje dragoman.
«O — ti hudoba izdajalska!« je divje zakričal. «Molči, molči, nesrečnež —! Molči! Bolje da umreš, tisočkrat bolje da umreš!«
Prepozno —!
Ni bilo dolgo, pa so ujetniki na lastne oči videli, s čim si je hotel strahopetni Mansur rešiti življenje —.
Videli so, kako je poveljnik prezirljivo pokimal. Na njegovo strogo lice je stopil izraz zaničevanja, kakršnega ima pošten človek za izdajalca. Mansur je z naglim, drhtečim glasom nekaj pripovedoval in kazal proti griču. Tolpa dvanajsterih dervišev je na povelj-nikovo besedo planila po stezi na vrh griča in izginila za robom.
Ujetnikom so zatrepetali živci v strahotnem pričakovanju —.
Mučen molk je zavladal —.
Mahoma pa ga je pretrgalo divje, zmagovito vpitje, kriki groze in iznenadenja so se vmešavali in trenutek pozneje so se prikazali derviši na robu planote in sredi med njimi obe ženski —.
(Dalje prihodnjič).
a. Cirila v Maribora.
Odgovorni urednik: Vlado Pnéenjak.
Izdaja konzorcij «Slov. GospoAtff*.«