IZHAJA VSAK ČETRTEK UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, Ulica Valdirivo 36, 11 °n 630824. Pošt. pred. (čase la postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst, 13978341 Poštnina plačana v gotovini T E D N I K NOVI UST Posamezna številka 1.200 lir NAROČNINA Letna 50.000 lir. Za inozemstvo: letna naročnina 55.000 lir. — Oglasi po dogovoru. Sped. in abb. post. II gr. 70% SETTIMANALE ST. 1824 TRST, ČETRTEK 2. APRILA 1992 LET. XLI. Zakaj za listo Federalizem Ko je Slovenska skupnost u-gotovila, da ni prodrla s svojim Predlogom o skupnem ali skupnih slovenskih kandidatih na letošnjih državnozborskih volit-Vah, se je odločila za sodelovan-Je na medmanjšinski listi Federalizem. Njen predlog je propa-eE ker ni naletel na pristanek in razumevanje slovenske komponente PSI in PDS. Socialisti so namreč raje ponovno izbrali pot sodelovanja z listarji, Occhetto-Vl pristaši pa so v takšni dile- DRAGO legiša očitno dali prednost koristim lastne stranke. Komunistični oboo vi tel ji ali prenovitelji (prista-Sl Armanda Cossutte) so samo z Zadovoljstvom vzeli na znanje dejstvo, da pojdejo na volitve s ®v°jim starim znakom, medtem . 0 je za zelene bilo znano, da raje hodijo svoja pota, kot da bi se cutili vezane na kako narodno ali Manjšinsko disciplino. Takšno je torej stanje, ki ga ^a pred očmi slovenski volilni zbor v Furlaniji Julijski krajini Pred državnozborskimi volitva-Mi 5. in 6. aprila letos. Četudi se njen predlog ni u-Veljavil, Ssk ni vrgla puške v ko-ruzo, temveč je sklenila neposredno poseči v volilni boj in glede na nastali položaj ter se ob Upoštevanju starih izkušenj odbila za sodelovanje z medmanj-Slnsko listo Federalizem. Gre za v°lilno zavezništvo med Sardin-CL Valdostanci in Južnimi Tirol-51' čemur so se pridružile še nekatere avtonomistične skupine. 2 sestave kandidatnih list v Fur-aniji Julijski krajini pa je razvid-n°' da imajo v okviru tega volil-nega zavezništva v naši deželi Slavno in odločilno besedo Slo-Venci. To tudi pove vse. Na tej listi bo gotovo izvolje-n’h več kandidatov, ki bodo v n°vem rimskem parlamentu ne-P°tvorjeni glasniki naših stališč ln Jahtev. Pri tem bo prihajala v Poštev predvsem zahteva, naj se ? dna zakonodaja tako spreme-}> da bo slovenski narodni manj-'Or v Italiji ne glede na število oiivcev zajamčeno predstavni-obeh zakonodajnih zbor- 'II*- El Zatohlo volilno ozračje na Tržaškem Biti plat zvona pred »slovansko« nevarnostjo je še vedno aktualno Volilni boj in stališča posameznih strank na Tržaškem, Goriškem in v videmski pokrajini nudijo vedno nova izhodišča za razmišljanje. Kar še posebno bode v oči, je dejstvo, da biti plat zvona pred t.i. »slovansko nevarnostjo« ostaja ena najbolj priljubljenih volilnih tem med dobrim delom tukajšnjih politikov, in to kljub epohalnim spremembam v Sloveniji, Jugoslaviji in drugod na Vzhodu. Najvnetejši zagovorniki čistega italijanstva teh krajev se v tej svoji borbi ne ustavijo pred ničemer, niti pred bližnjim obiskom sv. očeta v Furlaniji Julijski krajini. To, da bo papež na trgu Unita v Trstu spregovoril v slovenščini in da bo tam delno tudi bogoslužje v našem jeziku, meče nekatere, zlasti novofašiste pri MSI in pa tudi novopečene socialistične zaveznike iz vrst nacionalistov Liste za Trst, dobesedno iz tira. Tako je zadnje čase slišati iz vrst MSI neverjetno grobe napade na tržaškega škofa in izjave, da pomeni slovenska beseda na osrednjem tržaškem trgu tako oskrumbo, kot bi pomenila oskrumbo nemška beseda v Jeruzalemu ali Tel Avivu. Misovski voditelji s tem posredno obtožujejo celotni slovenski narod rodomora, saj so »Slovani« krivi za poboj tisočev in tisočev italijanskih Tržačanov, Goričanov in Istranov, ki so žalostno končali v kraških fojbah po končani vojni maja 1945 in deloma tudi že prej ob kapitulaciji Italije septembra 1943. (Da se s številom resnično pobitih pretirava in da je v [9 9l 9 9 fojbah našlo smrt tudi precej Slovencev in Hrvatov, kar dokazuje, da ni šlo za maščevanje in obračunavanje izključno iz narodnostne mržnje, tega seveda noben »kamerad« ne pove.) Po takem bolestnem modrovanju bi bilo treba podobna genocidna nagnjenja pripisati celotnemu nemškemu narodu zaradi groznih nacističnih zločinov med drugo svetovno vojno. Le Italijani so v celoti vedno in povsod kar po Za pravičen zaščitni zakon Za zajamčeno zastopstvo manjšin v parlamentu, deželnem svetu in drugih izvoljenih telesih Za samostojni nastop in solidarnost med manjšinami Za uveljavitev slovenskih kandidatov v Furlaniji-Julijski krajini, Rimu in Milanu Za sožitje na naših tleh ob zavračanju protislovenske gonje Za večjo moč manjšin v novem parlamentu definiciji »brava gente«. Le njim so drugi stalno povzročali krivice, zlasti ko so jim po zadnji vojni nepravično odvzeli Istro, Reko in del Dalmacije. (Da je bila med to vojno Italija skupaj z Nemčijo napadalec in da se je morala zato brezpogojno vdati zmagovalcem, je za te ljudi čisto postranska zadeva.) To nepravično izgubljeno zemljo naj bi bilo treba seveda nemudoma spet spraviti pod skupni italijanski krov, »Slovane« v Trstu, Gorici in še kje pa čimprej utišati, ker kot »bacili« ogrožajo italijanstvo teh krajev. Podobna razmišljanja je slišati iz vrst že omenjene Liste za Trst, iz krogov italijanskih liberalcev in republikancev, pa tudi iz nekaterih demokristjanskih krogov. Koliko energij trošijo ti branilci italijanstva tam, kjer jim tega sploh ne bi bilo treba početi! Slovenci v Furlaniji Julijski krajini niso nobena nevarnost za obstoj italijanske države. Pač pa je oblast italijanske države močno ogrožena drugje, in sicer v Kam-paniji, Kalabriji, na Siciliji ter avb 1111+- H RADIO TRST A Biti plat zvona pred »slovansko« nevarnostjo ■ NEDELJA, 5. aprila, ob: 8.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.00 Mladinski oder: »Velik križ«; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.25 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Boris Kobal: »Bonjour Triestesse ali kabaret podirajočih se dni.« 14.40 Potpuri; 15.30 Krajevne stvarnosti; 17.00 Šport in glasba. ■ PONEDELJEK, 6. aprila, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.20 Dobro jutro pa naše, vmes: 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Jugoslavija 1918-1941; 10.00 Poročila in pregled tiska; 11.30 Ivan Aleksandrovič Gončarov: »Ob-lomov«; 12.00 Nikoli ni prepozno za učenje; 12.40 S pesmijo od Brd do Krasa; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.25 Gospodarska problematika; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 15.30 Strmeče uho; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Simon iz Ruta — ob petdesetletnici drugega tržaškega procesa; 17.30 Mladi val. ■ TOREK, 7. aprila, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes: 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Alpe Jadran; 10.00 Poučila in pregled tiska; 11.30 Ivan Aleksandrovič Gončarov: »Oblomov«; 12.00 Nepoznane odrske sanje; 12.40 S pesmijo od Brd do Krasa; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 16.00 Mi in glasba; 16.45 Postni govori; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Dopisnice z najbližnjega vzhoda. ■ SREDA, 8. aprila, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev; 10.00 Poročila in pregled tiska; 11.30 Ivan Aleksandrovič Gončarov: »Oblomov«; 12.00 Male neznane države; 12.40 S pesmijo od Brd do Krasa; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.25 Na goriškem valu; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Na goriškem valu; 15.30 Simboli in še kaj; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Literarne podobe: Glasovi iz Sibirije; 17.30 Put-puri; 17.40 Mladi val. ■ ČETRTEK, 9. aprila, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Dopisnice z najbližjega vzhoda; 8.40 Znani slovenski ansambli; 10.00 Poročila in pregled tiska; 11.30 Ivan Aleksandrovič Gončarov: »Oblomov«; 12.00 Moji prijatelji za boljši svet; 12.40 S pesmijo od Brd do Krasa; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 15.30 Spoznajmo Slovenijo; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Četrtkova srečanja; 17.50 Mladi val. ■ PETEK, 10. aprila, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Halo, dober dan! Tu 362875; 9.00 Boris Kobal: »Bonjour Triestesse ali kabaret podirajočih se dni.«; 10.00 Poročila in pregled tiska; 11.30 Ivan Aleksandrovič Gončarov: »Oblomov«; 12.00 Šaljivo — resno; 12.40 S pesmijo od Brd do Krasa; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: »Barvni ringaraja«; 14.30 Od Milj do Devina; 15.30 Simboli in še kaj; 16.00 Mi in glasba; 16.45 Postni govori; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Kulturni dogodki; 17.40 Mladi val. ■ SOBOTA, 11. aprila, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.30 Zapisi o li-taratih; 10.00 Poročila in pregled tiska; 10.10 Koncert v Gledališču Verdi v Gorici; 11.30 Ivan Aleksandrovič Gončarov: »Oblomov«; 12.00 Oddaja iz Rezije; 12.45 Glasnik Kanalske doline; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Duh časa in čar odra v spominih Jožeta Babiča; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 18.00 Franjo Frančič: »Mar ni res, Ana? Ali na oni strani.« 41111 O zadnje čase še v Apuliji. Tam vedrijo in oblačijo ter ustrahujejo več sto tisoč ljudi, kot je priznal sam predsednik republike, organizirane tolpe »camorre«, »ndran-ghete«, »mafije« in »Sacre corone unite«. Tam je skoraj vsak dan na delu krvava justica organiziranega kriminala, ki strelja ne samo na ljudi dvomljive preteklosti, ampak tudi na policijske agente, sodnike in politike, pozicijske in o-pozicijske. In ti politiki niso kake drugorazredne osebnosti. Pred nekaj tedni je bil v Palermu ob belem dnevu ustreljen evropski poslanec Salvo Lima, velik prijatelj in sodelavec samega italijanskega ministrskega predsednika Andreottija. Iz vsega tega jasno izhaja, kam bi se morala obrniti skrb tukajšnjih »italianissimov«, ki se boje ogroženosti svoje identitete in države od strani »Slovanov«. V zvezi s polemikami ob obisku sv. očeta pa velja podčrtati še eno pomembno dejstvo. Nenaklonjenost ali vsaj zaskrbljenost • • • zaradi rabe slovenščine med obredom na trgu Unita v Trstu so izrazile tudi osebnosti, ki o sebi pravijo, da so kristjani. To pomeni dvojno pohujšanje. Kakšen zgled strpnosti in krščanske ljubezni do bližnjega nudijo takšne izjave? In še: ali ni škandal prve vrste, da nastajajo te bedne in pritlikave polemike tudi zato, ker že vse od prihoda italijanskih oblasti v te kraje in še prej ni prišlo, zlasti v Trstu in Benečiji, do nekega iskrenega dialoga med italijanskimi in slovenskimi kristjani, medtem ko so Slovenci na levici vendarle našli sogovornike? * * * V nedeljo, 29. marca, je bil v Zgoniku slavnosten koncert Tržaškega partizanskega pevskega zbora ob 20-letnici obstoja ter istočasno ob 45-letnici glasbenega dela njegovega dirigenta Oskarja Kjudra. Koncerta se je udeležilo številno občinstvo. * * * Ssk na obisku pri SDZ - Narodni demokratski stranki Na vabilo SDZ — Narodne demokratske stranke je bilo v sredo, 25. marca, v Ljubljani prvo uradno srečanje med to politično silo in zastopstvom Slovenske skupnosti. Delegaciji sta vodila predsednik SDZ-NDS, minister za pravosodje prof. Rajko Pirnat in deželni tajnik SSk Ivo Jev-nikar. Srečanje je bilo posvečeno zlasti položaju slovenske manjšine v Italiji. Delegacija Ssk, v kateri so bili Še deželni predsednik Marjan Terpin, predsednik goriškega pokrajinskega sveta Ssk dr. Stefan Bukovec, deželni tajnik Mladinske sekcije dr. Damjan Terpin, deželni predsednik MS dr. David Slobec in odgovorni za zunanje stike pri MS Ssk Peter Rustja, je spregovorila o problemu zaščitnega zakona, občinskih statutih, pogajanjih med Slovenijo in Italijo, bližnjih volitvah in drugih aktualnih vprašanjih. Minister Pirnat se je izrekel za »pozitivno recipročnost«, ki naj ničesar ne odvzame italijanski manjšini v Sloveniji, odločno pa naj izboljša status Slovencev v Italiji. Poudaril je tudi pozornost svoje stranke do Slovencev brez slovenskega državljanstva in podčrtal, da morajo biti narodni interesi pred gospodarskimi interesi. V razpravo so posegli še podpredsednika stranke Andrej Šter in Anton Tomažič, Janez Vuk in predsednik MLIN-a Peter Volasko. Govor je bil tudi o zahtevi Slovencev v Italiji po zajamčenem manjšinskem zastopstvu v italijanskem parlamentu, deželnem svetu in izvoljenih upravah, kot tudi o primernosti, da novi slovenski zakon o vladi ohrani in okrepi vlogo ministra za Slovence po svetu. Po odobritvi deželnega zakona o razvoju Krasa Izjava deželnega svetova »Zakon o razvoju Krasa je bil ena osrednjih točk volilnega programa Slovenske skupnosti za deželne volitve leta 1988. Ta zakon smo si zamišljali nekoliko drugače: prepričani smo namreč bili — in še smo prepričani — da je potreben organski zakon, ki bi upošteval vse potrebe Krasa in kraškega prebivalstva ter zastavil pogoje za dejanski razvoj tega teritorija. Zakon, ki ga je deželni svet pred kratkim odobril, le delno rešuje te probleme. Predvsem omejuje splošne razvojne posege na kraški predel tržaške občine, poleg tega je normativno šibak, obenem pa kot veliko neznanko vsebuje pooblastilo deželni vladi, da izdela načrt o kraškem parku. Kljub tem pomanjkljivostim pa je zakon, ki smo ga odobrili, vendarle zelo pomemben, saj prvič v zgodovini naše dežele organsko načenja problematiko Krasa in torej implicitno priznava, da je dežela to ozemlje v vseh treh desetletjih svojega obstoja zapostavljala. Zakonsko besedilo vsebuje posege za 23 milijard lir, kar ni malo; od teh je 15 milijard namenjenih investicijam na območju vzhodnokraške konzulte tržaške občine, predvsem na področju gospodarskega razvoja, kulture in športa, 900 milijonov lir pa izrecno za kmetijstvo; to sicer ni veliko, vendar mi je uspelo prvotni znesek 300 milijonov lir med razpravo v komisiji potrojiti. Sedaj preostajata dve zelo pomembni nalogi: prvič, poskrbeti za čimprejšnje pravilno izvajanje tega zakona, da bodo razpoložljiva sredstva v čim večji možni meri koristila dejanskim potrebam kraškega prebivalstva, drugič, v srednjeročnem obdobju pripraviti morebitne spremembe in jih ob prvi priložnosti predložiti deželnemu svetu z namenom, da se zakon še izboljša.« Poziv vsem slovenskim rojakom po Italiji Kakor že na zadnjih evropskih volitvah leta 1989, tako tudi na letošnjih parlamentarnih volitvah 5. in 6. aprila nastopa edina slovenska stranka v okviru liste manjšin in avtonomističnih gibanj »FEDERALIZEM«. V sklopu skupnega volilnega simbola je tudi slovenska lipova vejica. Na kandidatnih listah je tudi več zelo vidnih slovenskih predstavnikov, zlasti v volilnih okrožjih Furlanije-Julijske krajine. Slovenska kandidata sta tudi v volilnem okrožju za poslansko zbornico Milan (Marija Ferletič, predsednica Sveta slovenskih organizacij iz Gorice) in v okrožju Rim-Latina-Viterbo-Frosinone (dr. Zorko Ha-rej, pokrajinski svetovalec v Trstu in predsednik Zveze cerkvenih pevskih zborov). Na to opozarjamo vse Slovence, ki živijo zlasti na omenjenih območjih Italije. Naš topel poziv pa gre tudi vsem drugim slovenskim rojakom po Italiji, naj na parlamentarnih volitvah prihodnjega 5. in 6. aprila glasujejo za listo manjšin »Federalizem«, ki je že doslej podpirala in bo tudi v bodoče podprla zahtevo po zaščiti slovenske manjšine v Italiji. Da lahko ta lista izkoristi tudi glasove iz ostankov, je potrebno, da po vsej državi prejme vsaj tristo tisoč glasov. Vsak glas je dragocen. Zato ga Slovenci zaupajmo listi FEDERALIZEM. Priporočamo tudi, da našima slovenskima kandidatoma HA-REJU v Rimu in FERLETIČ Mariji v Milanu date preferenčni glas! Pogovor s prof. Marjanom Kravosom o papeževem obisku Boga prosim, da bi k nam ne prišel z mržnjo v srcu« » Papežev obisk v deželi Furlaniji-Julijski krajini je izzval vrsto polemik, o katerih smo lahko predvsem v tem zadnjem času veliko brali v javnih občilih. O izjemnem pomenu tega dogodka, o vzrokih za negodovanje ter o odnosih med slovenskimi in italijanskimi verniki smo se pogovorili s prof. Marjanom Kravosom iz Trsta, ki je kot laik zelo aktiven v Cerkvi. tovanj. Nekateri Slovenci trdijo, | da bo naša prisotnost v teh krajih prišla premalo do izraza... Predvsem vztrajam pri tem, naj bi — v mejah možnega — bili slovenska beseda in slovenski predstavniki prisotni na vseh srečanjih, ki jih bo imel papež v naši deželi. Naše prisotnosti namreč ne smemo omejiti samo na Trg Unita v Trstu in na Travnik v Gorici. Z italijanske strani pa se je dvignil val negodovanj zaradi »dvojezične maše«. Kaj menite Vi o teh polemikah? Ko sledim temu, kar se dogaja okrog papeževega obiska pri nas, mi prihajajo na misel Kristusove besede: »Ne mislite, da sem prišel zato, da prinesem na zemljo mir; nisem prišel, da prinesem mir, ampak meč.« Kot je bilo Kristusovo bivanje na svetu izziv tedanji družbi, tako je tudi papežev obisk pri nas izziv celotni naši družbi in, glej slučaj, največja nesoglasja so ravno v Trstu. Vse, kar se dogaja, je sicer razumljivo. Razumljivo je, da je italijanska skupnost razžaljena, ker bo zadonela slovenska pesem in odmevala slovenska beseda prav na trgu zedinjenja Italije. Razumljivo je, da se slovenska skupnost boji, da bi jo italijanski del, ker je številčno močnejši, potisnil na kraj dogajanja, kot se je to že večkrat zgodilo. Res, vse to je razumljivo, še zdaleč pa ne opravičljivo, ker vse to negativno razpoloženje do škofa in pripravljalnega odbora izvira iz strahu. A v Kristusu ni strahu. Sam Kristus je večkrat ponovil besede: »Ne bojte se!« in glej, tudi prve besede, ki jih je papež spregovoril po izvolitvi so bile ravno »Ne bojte se!«. Prepričan sem, da nas k temu tudi danes vabi. Bo po Vašem ta obisk prispeval k zbližanju ali pa še k večjemu razkolu med slovenskim in italijanskim delom Cerkve? Dejal bi naslednje: kdor verjame v moč ljubezni, v potrebo po sodelovanju med obema skupno-stima v teh krajih, bo v tem ob papeževem obisku še bolj potrjen. Kdor pa to sodelovanje odklanja, oziroma se ga boji, pa bo razočaran in njegov strah pred odpiranjem drugemu se bo še bolj poglobil. Marijan Kravos Kaj Vam osebno pomeni obisk Janeza Pavla II. v naših krajih? Pri tem me najbolj prevzema °bčutek univerzalnosti Cerkve. Skoraj zbega me misel, kako je ntogoče, da pride najvišji predstojnik obiskat prav mene, moje mesto in tudi slovensko katoliško skupnost, ki tu živi. Prav preko lega papeževega obiska sem v bistvu povezan s kristjani po vsem svetu. Na žalost pa je v zvezi s tem °biskom prišlo do hudih naspro- V DRUŠTVU SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu bo ponedeljkov večer 6. aprila posvečen filmu Danijela Jarca »Sejem pripadnosti«. Avtorja in delo bo predstavil prof. Aleš Doktorič. Začetek ob 20.30. 2a poseg politične Evrope Nedavno je tekla obširna razpra-v“ °b črtanju pravice do rabe sloven-skega jezika v statutih občin Štever-lan, Sovodnje in Doberdob. Slovenca skupnost je zelo aktivno posegla l’ Vse to in priredila vrsto srečanj in Ostankov svojih izvoljenih predstavnikov. Sklenjene so bile različne po-ade za razne nastope. Ena izmed teh je tudi vloga na ev-r°Pski parlament. Pred kratkim je de-Zelna Ssk poslala uztrezne spomenice evr°pskemu poslancu liste Federalizem Mariu Melisu in flamskemu ev-r°Pskemu poslancu Jaku Vandemeu-eoreucku, voditelju manjšinske par-arnentarne skupine v Strasburgu. Slo-veiiska skupnost tu zahteva, da se tu-1 ta najvišji evropski izvoljeni organ Seznani z vprašanjem in da pride do treznih korakov v tem smislu. Se Vam morda zdi, da je prepad med obema skupnostima v zadnjem času postal globlji? Kot bivši član škofijske komisije za mladinsko pastoralo moram reči, da je bilo doslej veliko storjenega za zbližanje slovenske in italijanske verske skupnosti. Morda se je v tem trenutku to sodelovanje le nekoliko upočasnilo. To se je verjetno zgodilo predvsem zato, ker je konkretno premalo ljudi, ki bi se za te probleme zanimali. Vendar pa se odnosi, ki so se spletli v tej letih, od škofijskega zborovanja z naslovom »Trst: kristjani iz oči v oči« leta 1978 do danes niso skalili, kot bi morda nekateri radi prikazali. Žal pa so prav nekatere sile, ki so nasprotne sodelovanju, v zadnjih mesecih postale posebno glasne. Kako se želite Vi pripraviti na ta obisk? Osebno bi se rad pripravil tako, da bi skušal v sebi odpraviti vse morebitne napetosti, ki so še v meni. Boga prosim, da bi ne prišel na Trg Unita z jezo ali pa mržnjo v srcu. Hvaležen sem tudi Vam, ker ste mi dali možnost, da sem se v to problematiko tudi osebno poglobil. Tudi to je zame priprava na papežev obisk. Želim pa si tudi kakih župnijskih ali škofijskih pobud, ki bodo služile kot priprava na papežev obisk. Pogovor je zapisala Helena Jovanovič Zakaj za listo... 4IIII D Domala vse italijanske politične sile danes zahtevajo, naj se tako spremeni volilna zakonodaja, da bo parlament postal pristnejši glasnik volje ljudstva in manj glasnik vodilnih struktur posameznih političnih strank. V okviru teh prizadevanj postavljamo Slovenci v Italiji odločno zahtevo po lastnem parlamentarnem predstavništvu, kar naj se omogoči z ustrezno spremembo dosedanjih volilnih predpisov. To v ostalem ni nekaj nemogočega, saj je določeno manjšinsko predstavništvo v nekaterih primerih že predvideno v italijanskem pravnem redu, da ne omenjamo ustavnih določil drugih evropskih držav in zlasti ustavnih določil mlade slovenske države. Njena ustava namreč zagotavlja prisotnost predstavništva italijanske in madžarske manjšine ne glede na število pripadnikov obeh manjšin na ozemlju Republike Slovenije. Če je Ssk vključila na listo Federalizem slovenske kandidate, je tako ravnala predvsem zato, ker namerava od novega italijanskega parlamenta doseči takšno spremembo volilne zakonodaje, da nam ne bo treba venomer trepetati, ali bomo imeli svoje predstavnike v Rimu ali ne. To je torej glavni razlog, zaradi katerega imamo Slovenci svoje ljudi na listi Federalizem. Zato je prav, da to volilno zavezništvo na skorajšnjih volitvah tudi množično podpremo. Za senat VOLI TAKO! I w I L F 0 \ (Ime ii j kandid« J že naffl priimek ta~ m|eno) @ # » i RJI m 1 1 L VERDI 1 (JHfl 1 Bhb E Na glasovnici za senat ne pišemo preferenc, ker je ime kandidata na njej že natisnjeno. 5. in 6. aprila 1992 SLOVENSKA SKUPNOST * rsuD1 Itirol SLOVENCI PO ITALIJI VOLITE TAKO Kulturno prijateljsko srečan Ob smrti Nadj Priljubljena mladinska revija je razširila svoj »delokrog« Pesem mladih« prvič zadonela na drugi strani meje » V torek, 24. marca, se je skupina učencev 3. in 4. razreda glavne šole iz Borovelj udeležila srečanja z vrstniki 2. in 3. razreda nabrežinske srednje šole Igo Gruden z dodeljenim oddelkom v Križu. Srečanje se vključuje med pobude kulturnih izmenjav, za katere sta se obe šoli zavzeli ob koncu lanskega leta in s katerimi nameravata nadaljevati tudi v prihodnjih letih. Učenci slovenskih šol v Italiji sicer pogosto potujejo v Slovenijo in navezujejo stike s tamkajšnjimi šolami, redko ali pa sploh ne upoštevajo stikov z drugimi slovenskimi manjšinami. To dejstvo je dalo povod zasnovanju tega srečanja s koroškimi rojaki. Gostje iz Borovelj so prispeli na nabrežinsko šolo pod vodstvom prof. Tatjane Pavčič. Gostitelji so jih sprejeli z Zdravljico in venčkom slovenskih narodnih. Nato so jih še pozdravili Valentina Tinta v imenu učencev, ravnatelj Zvonko Legiša in odbornica za šolstvo v občini Devin Nabrežina, prof. Vera Tuta. Po skupni malici v šolskih prostorih so si gostje ogledali nabrežinsko hranilnico in posojilnico, kjer sta jim predsednik Guido Zidarič in ravnatelj Milan Vremec orisala zgodovino in sedanje delovanje zavoda. Kljub slabemu vremenu so se koroški učenci odpeljali še do nabrežinskih kamnolomov, edinstvenih kraških brezen, ki jih je izoblikoval človek v zadnjih dva tisoč letih. Kosilo so gostom preskrbeli u-čenci nabrežinske in kriške srednje šole, ki so se v ta namen porazdelili v 17 manjših skupin in sprejeli k sebi v goste po dva koroška učenca. Po kosilu so se boroveljski rojaki popeljali do Mira-mara in Trsta. Podobno srečanje je v načrtu tudi za učence šole Igo Gruden, ki se bodo prihodnji mesec udeležili enodnevnega obiska v Borovljah na Koroškem. L.Z- Nepričakovano je v letih največje ustvarjalnosti v petek, 27. marca, ponoči umrla Nadja Kriščak, časnikarka Primorskega dnevnika in aktivna kulturna delavka. V noči med ponedeljkom in torkom prejšnjega tedna jo je zadela možganska kap; na oddelku za oživljanje katinarske bolnišnice, kamor so jo odpeljali, ni bilo zanjo nobene pomoči. Po značaju prijetna, duhovita, na videz trdna a v bistvu ranljiva, se je znala pokojna Nadja Kriščak priljubiti vsakomur, ki jo je spoznal. Imela je veliko prijateljev, ki so znali ceniti njeno odkritost, neposrednost in tudi pripravljenost, da v sili vedno priskoči na pomoč. Nadja Kriščak je večino svojega prostega časa žrtvovala za kulturno dejavnost. Pomembno je povedati, da je ustanovila kvalitetno tržaško folklorno skupino »Stu ledi« in jo tudi vsa ta leta vodila. Igrala je na harmoniko, raziskovala je našo preteklost in si predvsem prizadevala, da naši ljudski običaji ne bi tonili v pozabo. V knjigi o slovenski folklori z naslovom: »Deklica, podaj roko« so tudi njeni zapisi, svoje članke pa je objavljala tudi drugod. In še veliko bi bila storila, če bi imela več časa. A njena življenjska nit se je pretrgala pri 46. letu starosti. (hj) Letošnja »Pesem mladih«, zborovska revija otroških in mladinskih pevskih zborov je bila 29. t.m. še posebno slavnostna. Njen večletni organizator — Zveza cerkvenih pevskih zborov — se je tokrat povezal s Kulturnim centrom »Srečka Kosovela« iz Sežane. »Pesem mladih« je tako letos prvič zadonela na drugi strani meje. Zanimanje je bilo zelo veliko, saj je bil sežanski Kulturni dom nabito poln, tako da nekateri niso dobili sedeža. Na prireditvi je spregovoril predsednik Zveze kulturnih organizacij iz Sežane David Terčon, ki je med drugim poudaril, kako je pomembno, da otroci ne pozabijo peti, saj je »kultura edina prava pot k sožitju«. Nato je stopil na oder predsednik ZCPZ Zorko Ha-rej, ki je za občinstvo iz Slovenije (v zamejstvu je ta revija zelo znana) obnovil zgodovino »Pesmi mladih«, zahvalil se je za sodelovanje ter izrazil upanje, da bo to v korist obeh skupnosti, ki ju ločuje meja. Na letošnji reviji je nastopilo 11 otroških in mladinskih zborov. Zaradi bolezni ni pel OPZ »Ladjica« iz Devina, nastopili so naslednji zbori: OPZ »Vesela pomlad« z Opčin (vodi Franc Poha-jač), OPZ »A. M. Slomšek« iz Bazovice (v^ Bojana Kralj), OPZ »Vigred« iz Sempolaja (v. Mitja Per-narcich), OPZ »Zvonček« z Re-pentabra (v. Anton Bedenčič), OPZ osnovne šole »Srečko Kosovel« iz Sežane (v. Bojana Kralj), OPZ »Kresnice« od Sv. Ivana v Trstu (v. Karmen Koren), OPZ »Trebče« (v. Zdenka Kavčič-Kri-žmančič), MPZ »Vesela pomlad« (v. Franc Pohajač), OPZ »Fran Venturini« od Domja (v. Suzana Žerjal), MPZ osnovne šole »S. Ko- Predstavitev kandidatov Ssk za parlamentarne volitve v Trstu OPZ »Vigred« iz Sempolaja, najmlajši pevski zborček na nedeljski reviji »Pesem mladih« sovela« iz Sežane (v. Bojana Kralj) in DPZ »Vesela pomlad« (v. Franc Pohajač). Prav vsi zborčki malih pevcev zaslužijo pohvalo. Prav tako gre pohvala prizadevnim zborovodjem, posebno tistim, ki so na tej prireditvi vodili tudi po tri različne zbore. Treba pa je pripomni- ti da je bilo v vseh zborih premalo dečkov, kot da bi bilo zborovsko petje le za »punčke«. Število članov mnogih zborov je prenizko; prav pozitivno izjemo predstavlja zbor od Domja, v katerem je bilo na tej prireditvi malih pevcev toliko, da jih je bilo kar veselje pogledati. Za poslansko zbornico VOLI TAKO! VERDI $ Lui Okrožji Pordenon in Videm KAKO SE VOLI Na volišču, kamor se moramo podati z volilnim potrdilom in osebnim dokumentom, bomo prejeli dve glasovnici: eno za poslansko zbornico in eno za senat. Na obeh glasovnicah prečrtamo znak obkrožene velike črke E z napisom FEDERALIZEM, ki je znak liste manjšin in avtonomističnih gibanj. Na glasovnici za POSLANSKO ZBORNICO je ta znak na prvem mestu levo zgoraj, na glasovnici za SENAT pa na sedmem mestu (drugi znak v srednji koloni). Ime kandidata je že natisnjeno na glasovnici, zato ne smemo pisati preference. Preferenco pa lahko damo na glasovnici za poslansko zbornico, in sicer samo ENEMU kandidatu, s tem da napišemo njegov priimek ali priimek in ime v vrstico zraven znaka. Damo lahko samo ENO preferenco! «.LO„cNSKA 5. in 6. aprila 1992 8KUPN0ST Kandidati na listi »Federalismo« v Furlaniji-Julijski krajini, Milanu in Rimu za volitve 5. in 6. aprila P°SLANSKA ZBORNICA — Okrožje Trst <*r/ Peter Močnik — tržaški pokrajinski podtajnik SSk, odvetnik in šolnik ^iuseppe Cerise — predstavnik Union Valdotaine, uradnik telio Pranzo — predsednik deželnega odbora Gibanja upokojencev P°SLANSKA ZBORNICA — Okrožje Videm, Belluno, Gorica, Pordenon dr. Mirko Spazzapan — pokrajinski odbornik SSk v Gorici, zdravnik abina Antoni — članica goriškega pokrajinskega sveta SSk, uradnica “^ristide Bonelli - predstavnik Sardinske akcijske stranke Marko Braini — član goriškega pokrajinskega sveta SSk, tehnik ^u*gi Cesarini — član vsedržavnega vodstva stranke upokojencev iz Milana “ranko Černič — občinski svetovalec SSk v Sovodnjah, zdravstveni operater tanislav Ferfoglia — član doberdobske sekcije SSk, bolničar dr- Maja Lapornik — članica tržaškega izv. odbora SSk, programist-režiser Manfred Margesin — podpredsednik stranke Union fiir Siid Tirol iz Bočna telio Pranzo — predsednik deželnega odbora Gibanja upokojencev alvatore Venosi — član deželnega tajništva SSk, raziskovalec ■*%, & m 1 E Damo lahko samo 5. in 6. ap ENO preferenco! irila 1992 SLOVENSKA SKUPNOST S Shakespearom skozi plitvine in globine človeškega duha Ves ta svet je oder Recital Ves ta svet je oder sodi v sklop pobud SSG, ki naj tesneje povežejo gledališče in šolo. Izbor Shakespearovih besedil — dram in sonetov — sega v šestdeseta leta, ko je Jože Javoršek skozi tri motivne sklope: Narava, Ljubezen in Smrt, izrazil svojo vizijo Shakespearovega teatra in gledališča sploh. Režiser Branko Gombač je tedaj zaupal interpretacijo odlomkov trem gledališkim igralcem: Jožku Lukešu, Miri Sardočevi in Stanetu Starešiniču. Nekoliko spremenjeni izbor je po treh desetletjih ohranil vso svojo svežino, izzveni pa kot poklon ob sedemdesetletnici Staneta Starešiniča in vidnem uspehu Mire Sardočeve na minulem Borštnikovem srečanju. Med igralcema in publiko dijakov Znanstvenega liceja »Franceta Prešerna« se je prejšnjo sredo, tudi po zaslugi Vesne Zuppin, kije recital obogatila s klavirsko spremljavo, spletla nevidna, a vendar tesna vez. Sama igralka je ob zaključku pohvalila izjemno občutljivost mladih gledalcev, ki so s svojo pozornostjo dokazali zanimanje za živo gledališko besedo. Starešinič in Sardočeva sta v monologih in dialogih pričarala sugestivnost znanih in manj znanih del velikega angleškega dramatika. Njegova žlahtna beseda (v prevodu Otona Zupančiča, Mateja Bora in Janeza Menarta) je najprej zavalovila v utripu Narave, med žitnimi klasi, cvetjem, gozdovi, se preko viharjev in pomladi prelevila v znanilko Ljubezni, pa tudi ljubosumja, naposled pa je vzvišeno in obenem naravnost odvratno, groteskno, spregovorila o poslednjih stvareh, o Smrti. Sardočeva in Starešinič sta tako, v skoraj poldrugo uro trajajočem nastopu, s svojo večplastno interpretacijo in dovršeno dikcijo prepotovala neenotno in težavno pot skozi duhovne plitvine in globine renesančnega (in sodobnega) človeka. Majda Artač Sturman OD MANJŠIN DO EVROPE Le še kak dan nas loči od nedeljskih volitev za novi italijanski parlament. Skoraj konec je že volilne propagande, tako govorjene kot pisane. Sobota bo dan, ki je tradicionalno posvečen »razmišljanju« pred nedeljskim glasovanjem. Koliko seveda volivci v resnici tedaj »razmišljajo«, je seveda drugo vprašanje. Zato pa za zaključek samo kratek razmislek o vsem tem. Razmišljali smo v glavnem o potrebi slovenske politične prisotnosti, konkretno o aktivnem sodelovanju pri teh volitvah. Nadalje o sedanji obliki samostojnega nastopa v medmanjšinski povezavi, pa še o doslednosti pri volilnih izbirah. Težko je sedaj ob izteku kampanje še kaj izvirnega dodati. Poglejmo zato, kam nas dejansko povede tak volilni nastop, še prej pa sama politična izbira slovenske stranke. Če smo za koalicijo narodnih manjšin v Italiji, nas to vodi tudi v širše in — rekli bi — bolj daljnosežne pobude. Slovenci v Italiji smo kot državljani te republike tudi »državljani« Evropske skupnosti, skupnosti dvanajsterice, ki se je zlasti v zadnjem obdobju izkazala za pomemben dejavnik v mednarodni politiki (glej njene pobude za usodo nekdanje Jugoslavije, pa posebej priznanje Slovenije in Hrvatske). S tem in mimo tega se tudi naša politična vloga širi. Mesto slovenske stranke v deželi Furlaniji-Julijski krajini je na ta način dobilo tudi večji odmev. Ne mislimo tu samo na sodelovanje stranke na evropskih volitvah, v mislih imamo tudi različne druge pomembne pobude Slovenske skupnosti v tem smislu. Sodelovanje njenih predstavnikov na mednarodnih kongresih v srcu politične Evrope, pa spet na študijskih srečanjih, od Dublina do Čagliarija — vse to ima svoj pomen in namen. Znamenje politične volje, da V Katoliškem domu v Gorici je bil v ponedeljek, 30. t.m., redni občni zbor Zveze slovenske katoliške prosvete. Za predsednika je bil potrjen Damjan Paulin. Udeležba je bila precejšnja, razveseljivo pa je tudi dejstvo, da je bilo med prisotnimi tudi precej mladih. V svojem poročilu je predsednik Damjan Paulin predvsem poudaril, da je še posebno v tem trenutku izredno pomembno kulturno delo, ki ga opravlja Zveza, posebno še sedaj, ko se tudi na Goriškem stopnjujejo nacionalistične težnje; temu se je treba zoperstaviti s kvaliteto in kvantiteto dela. Na občnem zboru je o delovanju te organizacije poročala tudi taj- se želi tudi slovenska manjšina v Italiji aktivno vključiti v politično Evropo. — To je pot od manjšin do Evrope — in prav nastop na nedeljskih volitvah naj ponovno potrdi to politično ali še prej idealno zavzetost. S tem tudi vedno bolj odpiramo pot republiki Sloveniji, katere zastava bo verjetno še letos zaplapolala ob ostalih pe- tindvajsetih pred palačo Evropskega sveta v Strasburgu. In prav v tem okviru in v tem duhu bo glas za manjšinsko listo FEDERALIZEM, na kateri je tudi slovenska lipova vejica (kot je bila p° prvi vojni skupaj z južnotirolsko planiko) najboljši pokazatelj našo narodne in demokratične zavesti ter politične zrelosti! a.h V DSI v Trstu o slovenskem predstavništvu v parlamentu Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta je v ponedeljek, 30. marca, svoje zadnje srečanje pred parlamentarnimi volitvami posvetilo razpravi o nujnosti zajamčenega zastopstva manjšine v parlamentu. Na zanimivi okrogli mizi so sodelovali predsednik ustavne komisije slovenskega parlamenta in predstavnik Demokratske stranke Tone Peršak, deželni tajnik Slovenske skupnosti Ivo Jevnikar in deželni svetovalec Ssk Bojan Brezigar. Srečanja bi se bil moral udeležiti tudi tajnik Narodnega sveta koroških Slovencev Marijan Pipp, ki pa je zaradi bolezni odpovedal obisk. Gost iz Slovenije je prisotne predvsem seznanil z zaščito pripadnikov italijanske manjšine na slovenskih tleh. V ustavi je manjšinam posvečenih 5 členov (med tem člen 64, ki je v vsej ustavi najdaljši), predstavniki manjšine imajo dvakratno volilno pravico, saj med drugim neposredno volijo svoje predstavnike v parlament, poleg tega pa ima manjšina pravico do veta za vse posege, ki jo neposredno zadevajo. Deželni tajnik Ivo Jevnikar je med drugim obžaloval dejstvo, da ni prodrl predlog Slovenske skupnosti o skupnem volilnem nastopu vseh Slovencev. Poudaril je še, da so možnosti za izvolitev slovenskega predstavnika šibkejše posebno sedaj, ko je prišlo do razkola v bivši Komunistični partiji. Tudi predlagane volil; ne reforme tako na vsedržavni kot tudi deželni in krajevni ravni ne obetajo nič dobrega za manjšino. V prizadevanjih za uveljavitev naših pravic nam bo naša matična domovina lahko v veliko oporo in pomoč, je še dejal Jevnikar- Skrajnji čas je, da pride v Ita; liji do volilne spremembe, ki bi zagotovila slovenski manšini (ne stranki Slovenske skupnosti) prisotnost v obeh vejah parlamenta, je povzel deželni svetovalec Ssk Bojan Brezigar. Vsi pa se moramo zavedati, da obstaja tudi nevarnost, da izgubimo to, kar že imamo, namreč samostojne slovenske predstavnike v deželnem, kot tudi v občinskem svetu. Mnoge vsedržavne stranke so namreč predlagale takšne volilne zakone, po katerih naša manjšina ne bi mogla izvoliti nikogar, če se ne lili* 0 Občni zbor ZSKP v Gorici nica Franka Žgavec. Sledila so nato poročila posameznih društev, ki so včlanjena v Zvezo slovenske katoliške prosvete iz Gorice in ki se pretežno ukvarjajo z zborovskim petjem. Slovenski zbori na Goriškem so imeli veliko nastopov in gostovanj, kar je zelo pomembno predvsem za navezovanje novih in krepitev že obstoječih povezav z drugimi društvi in organizacijami. Po izvolitvi je predsednik Paulin izrekel še nekaj misli o bodočnosti Zveze. Predvsem je pozitivno ocenil dejstvo, da se je srečanja udeležilo tudi precej mladih. Dejal je še, da Zvezo v prihodnosti čakajo nove, pomembne naloge. K V Prosvetnem domu na Opčinah je bila v nedeljo, 29. marca, premici prijetne predstave poljske pisateljice Elžbiete Burakoivske z naslovom »Ni lak' ko biti pes«. Igrico je pripravila mladinska gledališka skupina z Opčin. Del° je sicer napisano za lutkovno gledališče, a je primerno tudi za uprizoritev 1 živimi igralci, kar se je lepo izkazalo tudi na odrskih deskah openskega Pr°' svetnega doma. Na sliki: prizor iz dela »Ni lahko biti pes« (foto M. Magajna) naša društva »Mladinski dom« iz Boljunca Ženski pevski zbor Mladinskega doma iz Boljunca pred desetimi leti V Boljuncu, vasi v dolinski ob-C1ni, ki spada pod tržaško pokra-llr>o, od petdesetih let dalje aktiv-n° 'n nepretrgano deluje Mladinski dom. Gre za kulturno društvo, ki je nastalo v okviru žu-Pnije predvsem z namenom, da Vzgaja in prispeva k kulturni rasti mladine, vendar že od samega začetka služi celotni vaški skupnosti. Mladinski dom je začel delova-1 leta 1956, ko je v Boljunec pri-Sel g- Zupančič. Prej je obstajal Pevski zbor, ki je v glavnem pel samo cerkvene pesmi. V Boljun-cu je še pred vojno bilo Konzum-n° društvo (prav tako v okviru cerkve), poleg tega pa še Kulturno društvo »F. Prešeren«, ki obstaja še danes. Fašizem je tudi v ,el vasi nasilno prekinil vse, kar )e bilo slovenskega. Po vojni je Ponovno začelo delovati društvo 'k-Prešeren«, a časi so bili tedaj na žalost drugačni, saj so ideološke pregrade pogojevale vso dejavnost. V obdobju Kominforma )e kulturno delo v Boljuncu sko-raj Popolnoma zamrlo. Tedaj je 0°stajala le neka vaška glasbena skupina, ki je nekajkrat nastopi-a- In to je bilo tudi vse. G. Lojze Zupančič je kmalu Poskrbel leseno barako, ki je dol-§a leta služila kot sedež društva ln,v katerem so potekale razne P^editve ter kulturne dejavnosti, Srečanja za otroke, v njej je delovala tudi knjižnica, zbirali so se skavti, ob sobotah pa so tudi predvajali kak film. Ta leta so bi-a res izredno plodna. Med dru-§llr> naj še povemo, da so člani 0nra takrat kar dve leti redno, vsak mesec, izdajali svoje glasilo ? Naslovom »Prijatelj«. V tistem ^asu so bile v glavnem vse pobu-e namenjene predvsem mladim. Po več kot desetih letih se je 2ačelo razmišljati, da bi postavili nov, primernejši sedež. Zgradili so ga na istem mestu, kjer je več kot desetletje stala lesena baraka prav v bližini cerkve. Sredstva za gradnjo je dala delno Cerkev z denarjem, ki ga je dobila kot protivrednost za razlastitev svojih zemljišč za tovarno Velikih motorjev, delno pa je denar posodila dežela. Leta 1970 se je začela gradnja, že aprila naslednjega leta pa so v Boljuncu slovesno odprli novi sedež. Z novim, primernejšim poslopjem, so se v okviru doma razvile tudi razne druge dejavnosti, ki jih prej ni bilo. Poleg ženskega pevskega zbora, ki je obstajal že dolgo, saj se je v bistvu razvil iz cerkvenega zbora, je v 70. letih začel delovati tudi mladinski pevski zbor. Pevke iz Boljunca nastopajo še danes in pojejo predvsem v domači vasi in okolici ter nastopajo tudi na raznih zborovskih revijah. Mladinski pevski zbor pa je žal, po približno 10 letih, prenehal obstajati, ker je bilo premalo mladih. V okviru društva je bila kako desetletje tudi uspešna glasbena šola, v kateri je bil pouk orgel, harmonike, klavirja in kitare. Poleg tega je za krajši čas deloval tudi harmonikarski ansambel, ki pa je živel le dve leti. Nikakor ne smemo pozabiti na knjižnico, v kateri je še danes veliko novejših knjig, nedvomno vrednih branja. Knjižnica se je razširila v 70. letih. Včasih je bilo zanjo veliko zanimanja, danes pa vedno manj, saj starejši umirajo, mladi pa bolj poredkoma sežejo po knjigi, nam je dejal predsednik Mladinskega doma, domačin Silvester Metlika. Včasih si kaj sposodijo dijaki. Nekaj časa je v okviru doma delovala tudi mladinska igralska skupina. Obstajala je približno šest let. Mladinski dom iz Boljun- ca je obenem za vaščane priredil v teh letih vrsto koristnih tečajev: kuharskega, šivilskega, tečaj tipkanja, v zadnjem času pa tudi za rabo kompjuterja, ki je bil zelo dobro obiskan. Poleg omenjenih dejavnosti prireja Mladinski dom vsako leto srečolov za misijone, miklavževanje, božičnico, Prešernovo proslavo, pustovanje, proslavo ob dnevu žena in še bi lahko naštevali. O božičnici naj povemo, da je še posebno slavnostna. Mladinski dom ob tej priložnosti namreč priredi za otroke do 14. leta starosti ex-tempore na božični motiv. Prireditelji s ponosom povedo, da se ga vsako leto udeleži več otrok. Pomembna je tudi razstavna dejavnost doma iz Boljunca. Zelo uspešna je bila pred dvema letoma razstava o Mlinih reke Glinščice, ki si jo je ogledalo vsaj 1.500 obiskovalcev. Mladinski dom poleg tega organizira tudi vsaj enkrat mesečno razne prireditve, gostovanja pevskih zborov, gledaliških skupin, predavanja in izlete. Dela je sedaj še posebno veliko, posebno še, ker je že dve leti zaradi popravil zaprto gledališče »F. Prešeren« v Boljuncu. Silvester Metlika je še poudaril, da Mladinski dom redno sodeluje tudi z drugim, prej omenjenim društvom, ki deluje v vasi. V soboto, 11. t.m., se na sedežu Mladinskega doma v Boljuncu obeta lepa prireditev, saj bodo proslavljali 21-letnico odprtja nove stavbe. Nastopil do domači ženski zbor, tamburaški ansambel »F. Prešeren« in moški oktet s Škofij. Silvester Metlika je ob koncu pogovora poudaril, da so današnji problemi, ki jih ima društvo, predvsem finančne narave, saj že samo vzdrževanje poslopja veliko stane, da o drugih stroških sploh ne govorimo, drugi problem pa je predvsem v vedno manjšem odzivu publike na razne prireditve. Gre sicer za pojav, s katerim se, na žalost, v večji ali manjši meri srečujejo vsa naša slovenska kulturna društva. Kulturno društvo »Valentin Vodnik« iz Doline je priredilo vrsto predavanj, ki naj bi pripomogla k boljšemu poznavanju domače vasi. Prvo srečanje je bilo konec prejšnjega tedna, naslednje pa bo v petek, 27. t.m. fen* Poročen sem s »tujko« Pred kratkim so me vprašali Slovenci, znanci, ki žive ob meji, še ecmo zamejci, kako mi je, ker sem poročen s tujko. Irnenitno vprašanje še bolj imenitnih ljudi. Požrl sem slino, mal-jje težko, a sem jo in odvrnil, da ne razumem, kaj pravzaprav pomeni eseda tujka. Samo nasmehnili so se spet in takrat sem odvrnil, da le s^rajno lepo, da mi zaenkrat še teče v redu, ker nisem še razporo-ien In tudi ločen še ne, drugače pa da je vse po starem, zakonske zgodil Pač, nič novega. Nastala je mučna tišina, ker je bilo med njimi ve-1 0 ločencev, razdvojenih in kaj jaz vem še kaj. Nesramen odgovor a nesramno vprašanje. Nič drugega, saj nimam ničesar proti ločena in razdvojenim in vsem ostalim, ki jih je danes ogromno, nasproten- med njimi imam celo vrsto dobrih prijateljev. Čeprav je tudi res, a nu od skupnih prijateljskih parov po ločitvi ostane samo še eden v obeh prijateljev. Drugi ali druga se nekje zgubi, si najde nekaj no-®ga, ali pa ne ničesar, le da tega noče pokazati. Življenje pač. Ni le-' a je vseeno življenje, del Sramno sem usekal nazaj, ker me je motila beseda tujka. Ve- Sem točno, kam so ciljali, ker sem pač poročen s Furlanko. Vsee- no pa me je motila beseda tujka, ker moja žena ni tujka, kjer živiva, ampak sem jaz tujec, ker pač živiva na Furlanskem. Najbrž boste rekli, da si vse skupaj preveč ženem k srcu, a ni tako. Problem je namreč veliko globlji, kot običajna nesramnost tistega, ki me je vprašal, in nesramnost mene, ki sem odgovoril. Težava je v tem, da je naša družba taka kot vse druge. Čeprav si Slovenci v zamejstvu domišljamo, da smo nekoliko drugačni od drugih, imamo iste probleme in iste radosti, kot vsi drugi pač. V vsaki družbi vladajo pravila obnašanja in vsaka družba teži k poenostavljanju in poenotenju posameznika in mase ljudi. Enostavno povedano: zelo neradi vidimo okrog sebe nekoga, ki se drugače obnaša od nas, ki je drugačen. To je problem drugačnosti. V smislu, da je nenapisano pravilo vsake družbe približno takole: enak z enakimi. Tu se rojevajo težave. Neko nenapisano pravilo vsakega zavednega Slovenca v zamejstvu pa je, da se mora poročiti s Slovenko in obratno. Ni potrebno biti sociolog in ne vem kakšen učenjak, da se vidi, kako ta trditev raste s stopnjo izobrazbe, denarjem in statusom v slovenski zamejski družbi. Enostavneje: Čim bolj je nekdo izobražen in čim bolj pripada neki določeni ugledni in spoštovani slovenski družini - družbi - kulturni ustanovi - določeni stranki - itd., tem verjetneje je, da se bo poročil ali poročila s Slovenko. Čim manjšo izobrazbo ima in čim bolj je oddaljen od vsega slovenskega, tem verjetneje je, da se to ne bo I NOVICE EVROPA V KMETIJSTVU Predsednik Kmečke zveze Alojz Debeliš med branjem svojega poročila (foto M. Magajna) Kmečka zveza je imela v nedeljo, 29. marca, svoj redni občni zbor, ki je potekal v Prosvetnem domu na Opčinah pod naslovom »Evropa v kmetijstvu in kmetijstvo v Evropi«. Na tem zasedanju je predvsem prišlo do izraza dejstvo, da je tudi domače kmetijstvo vse bolj odvisno od evropske pa tudi svetovne kmetijske politike. O delovanju kmečke zveze v zadnji mandatni dobi sta obširno poročala predsednik te organizacije Alojz Debeliš in tajnik Edi Bukavec. Oba sta predvsem opozorila, da se javno mnenje večkrat premalo zanima za kme- V DSI v Trstu... ^mii □ bi povezala s kakim močnejšim »partnerjem«. Seveda lahko zaupamo v pomoč naše matične domovine, predvsem pa se moramo za svoje pravice zavzeti složno in skupno vsi člani manjšine, kajti »v slogi je moč«. Srečanje v Društvu slovenskih izobražencev se je zaključilo z razgibano razpravo in izmenjavo mnenj med gosti in občinstvom. tijsko problematiko. To gre pripisati tudi pomanjkljivi ali nepravilni informaciji. Govorila sta tudi o naši deželi in predvsem poudarila, da javne ustanove nimajo posluha za številne težave kmetov v tržaški pokrajini. Dotaknila sta se tudi zakona o Krasu in kritično ocenila dejstvo, da si je dežela Furlanija-Julijska krajina pridržala preveč pristojnosti. Na občnem zboru Kmečke zveze je bilo govora še o številnih drugih problemih. Izražena je bila zahteva, naj Kraška gorska skupnost tudi v bodoči reformi javnih ustanov ohrani svoje pristojnosti na celotnem kraškem teritoriju. Deželna uprava mora posvetiti posebno pozornost manj razvitim in hribovitim območjem, so poudarili še udeleženci ter dejali, da bi morali celotnemu obdelovanemu ozemlju na Tržaškem priznati poseben status, ki drugod že velja za hribovita območja. Obširni razpravi so sledile volitve. Člani so potrdili kandidatno listo za svet te organizacije, ki si bo na prvi seji porazdelil funkcije. Nedeljskega občnega zbora so se udeležili tudi številni gostje iz Slovenije. Aprila meseca bosta tudi v naših krajih nastopili sestri Nataša in Tatjana Lipovšek, priznani glasbenici, ki sta se rodili in precej časa živeli v Londonu, vendar sta se glasbeno šolali in izpopolnjevali v kraju svojih staršev, predvsem v Mariboru in Ljubljani. Nataša Lipovšek, ki je pianistka, je kljub svojim mladim letom prejela že številne nagrade in priznanja tudi na mednarodni ravni ter je nastopala predvsem v Evropi. Njena sestra, violinistka Tatjana Lipovšek, prav tako v uspehih ne zaostaja. Obe sta imeli več samostojnih in skupnih koncertov. Sestri Lipovšek bosta v ponedeljek, 13. aprila, igrali v prostorih Slovenske prosvete v Trstu (Ul. Donizetti 3), dan kasneje pa v Katoliškem domu v Gorici. * "k ie Italijansko združenje za boj proti raku v sodelovanju z Ministrstvom za zdravstvo vabi na brezplačne tečaje vse tiste, ki bi se radi odvadili kajenja. Vse podrobnejše informacije lahko dobite na tržaškem sedežu združenja (Ul. Pietd 17), ki odgovarja na telefonsko številko 040/771173 od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure * * * Čeprav je na koledarju že nekaj dni pomlad se je v četrtek, 26. t.m., za en dan vrnila zima. Vse jutro je dež neusmiljeno lil, nato pa je znatno padla temperatura in nenadoma je začelo na kraški planoti tudi snežiti. Slabo vreme je povzročilo številne zastoje in nekaj lažjih prometnih nesreč. Upajmo, da bo sedaj zares pomlad, čeprav tudi začetek tega tedna ni bil preveč obetaven. * * * Deželni svet Furlanije-fulijske krajine je v sredo, 25. t.m., sprejel zakon za razvoj Krasa. Svet je zavrnil vse popravke, ki jih je predlagala opozicija. Za zakon so glasovale stranke koalicije, druge so se vzdržale, predstavniki Liste za Trst pa so glasovali proti, češ da gre za »nepotrebno darilo Slovencem«. Več o tem prihodnjič. »Prekmurje 1991« Fotokrožek Trst 80 je v petek, 27. t.m., priredil v Gregorčičevi dvorani v Trstu prijeten večer z naslovom »Prekmurje 1991«. Člana fotokrožkd Darko Bradassi in Monika Sulli st« predvajala diapozitive, ki sta jih lani poleti posnela v tem bolj malo poznanem predelu Slovenije ob Madžarski meji. Posnetki so bili opremljeni s skrbno izbrano glasbo in tekstom, ki sta ga napisala avtorja. Projekcija je bila pripravljena v tehniki križnega prelivanja. Avtorja je predvsem zanimala etnografska in arhitektonska plat prekmurskih krajev. Spričo izjav nekaterih predstavnikov gibanja upokojencev je deželni predsednik gibanja upokojencev »Uomini Vivi« Stelio Pranzo, ki je kandidat na listi Federalizem za poslanske volitve v Trstu, poudaril, da njegovo gibanje potrjuje spoštovanje vrednot in načel, o katerih se je dogovorilo z listo Federalizem na vsedržavni in deželni ravni, in to v evropskem duhu. DAROVI IN PRISPEVKI Gospa Gracija Gerdol je darovala v tiskovni sklad Novega lista 10.000 lir. NOVI LIST Izdajatelj: Zadruga z o.z. »NOVI LIST« -Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157. Uredništvo: Martin Brecelj, Bojan Brezigar, Ivo Jevnikar, Helena Jovanovič, Drago Legiša (glavni in odgovorni urednik), Miro Oppelt, Saša Rudolf, Marko Tavčar in Egidij Vršaj. Fotostavek in tisk: Tiskarna Graphart, Trst, tel. 040/772151. zgodilo. Za slednje ljudi to ne drži popolnoma, za prvo trditev pa je to že aksiom, katerega se takoj zavedo vsi, ki samo pokukajo v našo slovensko zamejsko stvarnost. Seveda so taka poenostavljanja zelo tvegana, ker imamo tu še veliko dejavnikov, med katerimi je na prvem mestu tiha ali pa kričava asimilacija, a jo bom tokrat pustil ob strani. In potem greš na slovenske prireditve, maše, da, tudi maše!, v gledališče, na slovenska predavanja, filme, družabnosti, itd. in tam vidiš samo Slovence, samo slovenske pare, niti enega mešanega. Če pa je že kakšen mešan par, je to že bela vrana, gotovo ni lastovica, ki naznanja pomlad. In tepce taki mešani pari zelo motijo. Zato poznam ljudi, katerih žena ne boš nikdar videl z njimi na nobeni slovenski prireditvi, tudi njihovih mož ne. Otroci pa padajo nekam vmes. Vedno padajo nekam vmes. Padajo v to igro, ki je kruta, kot je kruta vsaka drugačnost v vsaki družbi. To se potem pozna na naših šolah, kjer je porast števila slovenskih dijakov vsak dan bolj opazen. In vsaka večina ne prenaša drugačnosti. Italijanska ne slovenske in slovenska ne... Imam prijatelja, ki ne hodi več okrog s svojo italijansko ženo, nikamor je ne pelje več, na nobeno slovensko javno prireditev ne gre- sta več skupaj, tudi na predvajanje diapozitivov ne. Edino včasih še v osmico. Vprašal sem ga, zakaj je tako, a mi ni hotel povedati, čeprav sva prijatelja in njegova žena še kar dobro obvlada slovenski jezik. Končno je rekel: »Boš že še videl!« Upam, da bom res. Ali pa ne bom nikoli. Všeč mi je živeti nekje na robu, ker tako bolje vidim noter. Ali pa sploh ne vidim. Ker skorajda nimam kaj. Pa sploh nočem biti heroj in tudi mazohist nočeh1 biti in nisem. Zaenkrat še gre. Ne, res nočem biti noben slovenski heroj, ker jih imamo itak že na vsakem koraku preveč, samozvanih ih pravih! Samo tujca se pa res ne bi rad počutil med ljudmi, ki govorijo mo) jezik in so moji sonarodnjaki. Predobro namreč vem, kako težko )e vstajati vsako jutro med ljudmi, ki ti ne rečejo niti enkrat samkrat »dober dan«, ampak vedno »buon giorno« in prijazno odgovoriti »buoh giorno« in obenem v mislih še vedno hraniti »dober dan« za prvega Slovenca, ki ga boš srečal! Morda se tega zavedamo veliko bolj tisti/ ki smo poročeni s tujkami in tujci. Gotovo pa je, da znamo veliko bolj ceniti svojo besedo in spoštovati besedo naših življenjskih sopotnic sopotnikov. In to sploh ni malo. To je veliko.