V S E B I N A
AKTUALNO
-	Brez dobrega dela v PD in MDO ni pričakovati večjega razvoja planinstva na slovenskem_003
IZ DEJAVNOSTI PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE
-	Poročilo o zasedanju Sveta UIAA (15.10.2004) in Generalne skupščine UIAA
(16.10.2004)_005
- Iz dela Predsedstva	UO
PZS_ 007
KOMISIJE UO PZS POROČAJO
VODNIŠKI KOTIČEK_007
KOMISIJA ZA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE_016
KOMISIJA ZA VARSTVO GORSKE NARAVE_023
KOMISIJA ZA ALPINIZEM__023
KOMISIJA ZA GORSKO POPOTNIŠTVO_025
KOMISIJA ZA PLANINSKE POTI_027
GORSKA REŠEVALNA SLUŽBA SLOVENIJE_027
KOMISIJA ZA MUZEJSKO DEJAVNOST_030
PLANINSKA DRUŠTVA IN MEDDRUSTVENI ODBORI
VABIJO_031
POROČAJO	033
POMEMBNA OPOZORILA VSEM DRUŠTVENIM DELAVCEM 035
MLADINSKA PRILOGA_rumena
ZAKONODAJA IN URADNE OBJAVE_zelena
- Pravilnik Komisije za varstvo gorske narave UO PZS Z/UO-001
UPRAVNI ODBOR_
-	Zapisnik 13. seje UO PZS z dne, 18.06.2004_
-	Zapisnik izredne seje UO PZS z dne 24.09.2004
bela
UO-01
UO-11
TRANSAKCIJSKI RAČUN PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE je odprt pri: A BANKI, d.d., Ljubljana pod številko: 05100-8010489572
TRANSAKCIJSKI RAČUN GORSKE REŠEVALNE SLUŽBE SLOVENIJE pri PZS pa je odprt pri: NOVI LJUBLJANSKI BANKI, Trdinova 4, Ljubljana pod številko: 02015-0253333651
Prosimo, da navedeno upoštevate pri nakazilih, da ne bo prihajalo do težav pri ugotavljanju vaših plačil Planinski zvezi Slovenije ali Gorski reševalni službi Slovenije pri PZS, zaradi napačno izbrane številke transakcijskega računa.
A K T U A L N O
BREZ DOBREGA DELA V PLANINSKIH DRUŠTVIH IN MEDDRUŠTVENIH ODBORIH NI PRIČAKOVATI VEČJEGA RAZVOJA
PLANINSTVA NA SLOVENSKEM
NALOGE SLOVENSKEGA PLANINSTVA V NASLEDNJEM OBDOBJU:
Vsi, ki smo vpeti v razvoj planinske dejavnosti v Sloveniji vemo, kako so se v prehodnem obdobju razvoja naše države spreminjali načini sporazumevanja, kako smo se z vrtoglavo hitrostjo oddaljevali drug od drugega, zlasti od pristnih medsebojnih stikov.
Šele zdaj se zavedamo, da stara planinska pristnost, pripadnost, srčnost 0 tradicija, dobiva druge dimenzije. Vedno bolj se približujemo egoističnim in nerealnim posegom, ki vnašajo nemir med planince, ki s svojo organizacijo želijo še naprej dobro sodelovati, a jih motijo ne planinski medklici. Torej gre za pomembna srečanja in stike med ljudmi, ki želijo še naprej razvijati, organizirano širiti in spremljati društveno in meddruštveno delo planinske dejavnosti pri nas.
Razlika med planinstvom in drugimi zvrstmi športa je le v tem, da planinska dejavnost pripada tisti realnosti, v kateri je na prvem mestu prostovoljno delo. To pa ni več vrednota, zato se podcenjuje in nerealno ocenjuje v času, ko je potrebno za to nameniti določena finančna sredstva (poti, koče, izobraževanje, vključevanje mladih). Kakor dolgo bodo dosežki povezani s srčnostjo, radostjo, srečo in zdravjem, smo lahko prepričani v uspešno nadaljevanje planinske tradicije na slovenskem.
Vizija razvoja na področju društvenega in meddruštvenega dela, mora vključevati vsa področja dela PZS;
od najmlajših (planinske šole, tabori, vrtci v sodelovanju s starši ipd.), do mladinskih (izobraževanj-usposabljanj, taborov, različnih srečanj, orientacij, pohodov ipd.).
Komisije pri UO PZS bodo morale še več programske pozornosti posvetiti odborom po MDO in ti naprej v odsekih po društvih. Nujno je dopolnjevanje komisij pri UO PZS z društvenimi delavci, ki so specializirani za posamezna področja dela in pripravljeni resno in strokovno v njih sodelovati. To seveda velja tudi za odbore pri meddruštvenih odborih.
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE MORATA BITI ŠE NAPREJ ENA OD PRIORITET-NIH NALOG PZS 0 MDO 0 PD:
V meddruštvenih odborih pomeni to 30-40% sredstev, ki jih prejme MDO za delo odborov v tekočem letu s strani PZS (iz članarine). Za delo z mladimi naj bi odbor v MDO namenil prav tako 30-40 % sredstev.
PRAV TAKO KOT VZGOJA IN IZOBRA-ŽEVANJE SO POMEMBNE TUDI RAZVOJNE NALOGE MLADIH, ZATO JIH UVRŠČAMO MED PRIORITETNE.
Vsa ostala sredstva namenjena MDO so funkcionalno vezana na dobro delo tudi ostalih odborov znotraj MDO:
-	odbora za pota (markacisti),
-	odbora za varstvo gorske narave,
-	gospodarskega odbora,
-	vodniškega odbora,
-	odbora za alpinizem,
-	odbora za odprave v tuja gorstva,
-	gorsko reševalno službo,
-	odbora za priznanja,
-	odbora starejših planincev.
Seveda lahko MDO določi tiste odbore, ki imajo svojo tradicijo, značilnost v okolju posameznega MDO. Zakaj omenjamo odbore za alpinizem, odpravarstvo v tuja gorstva, GRS?
Preprosto zato, ker smo prepričani, da so člani PD (članarina) in seveda istočasno tudi MDO (za skupna dogovarjanja in strokovno pomoč znotraj PD in MDO).
VIZIJA RAZVOJA PLANINSTVA GRE TUDI V SMER KADROVSKE POPOLNITVE. V PZS SMO PREKO SVOJIH IZOBRAŽEVALNIH PROGRAMOV PRIDOBILI VEČ KOT DVA-TISOČ RAZLIČNIH PROFILOV STROKOVNJA-KOV (VODNIKOV, INŠTRUKTORJEV, MAR-KACISTOV, VARUHOV GORSKE NARAVE, ipd.). SKUPNA OBVEZA IN DOLŽNOST BO, DA SE TA KADER VKLJUČUJE TUDI V VODSTVENE STRUKTURE DRUŠTEV, MDO IN KOMISIJE UO PZS. PRI BODOČEM PROGRAMIRANJU UČNIH NAČRTOV ŠE VEČ TEMATSKEGA DELA VKLJUČITI ZA VOD-STVENE DELAVCE V PLANINSKIH DRUŠTVIH.
Za MDO so redno zagotovljena finančna sredstva, ki jih zagotavlja PZS iz članarine po posebnem merilu (število članstva, št. PD, programi dela, akcije, poročila o delu MDO). Sredstva se nakazujejo na transakcijski račun, kjer je predsednik MDO član planinskega društva (namensko za delo MDO). Zato je
redno odvajanje dela članarine planinskega društva Planinski zvezi Slovenije še toliko bolj pomembno. Predsedniki MDO so zadolženi, da z računi in poročili izkažejo izdatke za prejeta sredstva PZS.
ZA ŽIVLJENJE ZDRAVO V GORSKO NARAVO:
Tudi v letu 2005 želimo z vseslovensko akcijo nadaljevati. Prepričani smo, da je uspešna, še posebej zato, ker gre za vključitev velikega števila organizatorjev 0 PD in MDO. V tej akciji je čutiti strokovnost, pripravljenost in množičnost.
PLANINSKI KOLEDARČEK 2005:
Planinski koledarček je bil deležen zelo različnih mnenj. Prevladalo pa je mnenje, da bo koledarček, tudi zaradi cene, obdržal standardno obliko in vsebino, saj bo le-tako lahko še vedno dosegljiv vsem članom planinske organizacije.
DRUŠTVA IN MDO MORAJO BITI TESNO POVEZANI Z VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNIMI ORGANIZACIJAMI, KER BODO LE NA TAKŠEN NAČIN PRIDOBILA IN VZGOJILA VEČJE ŠTEVILO MLAJŠIH PLANINCEV TER PRIDOBILA MENTORJE.
Zavedati se moramo v tem trenutku in danes za jutri, da bo razvoj planinstva bolj učinkovit, če bo delovanje PD, MDO in PZS povezano in usklajeno. To pomeni, da potrebujemo na medobčinski (pokrajinski) ravni močne in sposobne koordinatorje in ustrezne organe 0 odbore. Dobro in organizirano delo MDO bo pospešilo delo po društvih ter vlilo zaupanje v včlanjevanje večjega števila mladih v planinska društva.
Brez dvoma mora biti vsa kompozicija izredno sinhrona, strokovna - tudi v povezavi s Strokovno službo PZS. Prav ta segment PZS bo moral s svojim profesionalnim pristopom in odnosom biti še bolj konkretno vpet v dogajanja in pomoč MDO in PD.
SKUPNA SREČANJA:
-	DAN SLOVENSKIH PLANINCEV,
-	DAN ALI SREČANJA PLANINCEV MDO,
-	SREČANJA MLADIH PLANINCEV,
-	SREČANJA S PLANINCI SOSEDNJIH DEŽEL,
-	SREČANJA PLANINSKIH DRUŽIN,
-	SREČANJA STAREJŠIH PLANINCEV,
-	SREČANJA VODNIKOV, MARKACISTOV, VARUHOV NARAVE, GOSPODARSTVENI-KOV, GORSKIH REŠEVALCEV IN OSTA-LIH,
-	SVEČANOSTI OB OBLETNICAH NAREDITI ŠE LEPŠE IN ZANIMIVE. NAJ POSTANEJO TRADICIONALNA, PRIJATELJSKA IN TU-DI STROKOVNA SREČANJA PLANINCEV.
RDEČA NIT SREČANJ NAJ BI OSTALA PRAV VSESLOVENSKA AKCIJA ZA ŽIVLJENJE ZDRAVO V GORSKO NARAVO.
Decentralizacija v planinstvu in prenašanja odgovornosti za kakovost dela preko komisij na odbore v MDO postavljata zahtevo, da iniciativo za nadaljnji razvoj planinstva in njegove kakovosti prenašamo tako navzdol, kot navzgor preko vseh organov, ki jih premore planinstvo v tem času. Nedvomno gre tudi za posodobitev Statuta PZS, kakor tudi za dopolnitev Vodil PZS.
Danes je pomen planinstva predvsem v prijetnem, sproščenem in aktivnem preživljanju prostega časa v zdravem, naravnem in socialnem okolju in ohranjanju psihofizičnih sposobnosti. V kolikor bomo s svojimi vsestransko zanimivimi programi v PD in MDO uspeli, bomo dosegli cilj, ki ga od nas pričakujejo člani in tudi drugi, ki nam zaupajo.
V LETU 2005 PLANINCI PRAZNUJEMO:
-	110 LET PLANINSKEGA VESTNIKA
-	110 LET ALJAŽEVEGA STOLPA NA VRHU TRIGLAVA
-	227 LET 0 SPOMIN NA ŠTIRI SRČNE MOŽE 0 PRVOPRISTOPNIKE NA TRIG-LAVU.
LE Z DOBRIMI MEDSEBOJNIMI ODNOSI BOMO OBDRŽALI CELOTNO PLANINSKO ORGANIZA-CIJO ŠE NAPREJ PRIJAZNO, PRODORNO TER PRILJUBLJENO MED ČLANSTVOM IN TISTIMI, KI NAS CENIJO PO DOBREM DELU IN ONIMI, KI NAS OPAZUJEJO IN IŠČEJO SPODRSLJAJE.
Adi VIDMAJER, podpredsednik PZS
IZ DEJAVNOSTI PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE
POROČILO O ZASEDANJU SVETA UIAA (15.10.2004) IN GENERALNE SKUŠČINE UIAA (16.10.2004)
Letošnje jesensko zasedanje Sveta UIAA in Generalno skupščino UIAA je gostila Indian Mountaineering Foundation (IMF) v New Delhiju v hotelu Ashok.
1. Zasedanje Sveta UIAA
Glede na to, da se zaradi finančnih težav Planinske zveze Slovenije nisem udeležil dveh prejšnjih zasedanj Sveta UIAA v Bertesgadnu in v Granadi, na zasedanju Sveta UIAA v New Delhiju nisem imel glasovalnih pravic. Isto je doletelo tudi predstavnika Nizozemske in Pakistana. Po pozdravu predsednika UIAA Iana MC.Naiught Davisa in ugotovitvi sklepčnosti (udeležijo se nas je 13 od 19 članov sveta) je bil sprejet zapisnik prejšnje seje. Svet UIAA je sprejel dopolnitve pravil o kontroli dopinga (UIAA ima sedaj eno samo telo za kontrolo dopinga, za vse športne panoge. V sezoni letošnjega svetovnega pokala so bili trije športni plezalci na kontroli dopinga pozitivni, eden od njih mladoleten.). Sledila so poročila komisij UIAA in svetov za tekmovalno turno smučanje in tekmovalno plezanje. Svet UIAA je potrdil svoj sklep izpred dveh let, da od začetka 2005 dalje UIAA nosi stroške udeležb na sejah komisij in Sveta, za predsednike komisij. Dosedanje vodstvo UIAA je temu zelo nasprotovalo, a svet je odločil proti priporočilu Predsedstva. V nadaljevanju je Svet UIAA potrdil sestavo vseh komisij UIAA za naslednje mandatno
obdobje. Od predstavnikov PZS sta bila imenovana mag. Klemen Medja in Zdenka Mihelič. Med večjimi spremembami je zamenjava v vodstvu Komisije za varnost, saj je dolgoletni predsednik Pitt Schubert (DAV) prenehal z delom.
Športni direktor UIAA Roger Payne je poročal o svojem delu v zadnjem letu.Pred letom in tričetrt je bil zaposlen s strani Predsedstva UIAA z namenom spodbujati povezovanje UIAA z Mednarodnim olimpijskim komitejem, IUCN, OZN, FAO ter za zbiranje sredstev za UIAA s strani sponzorjev. Pri zbiranju sredstev se ni izkazal. Zaradi velikih stroškov z njim, je med člani Sveta prevladalo mnenje, da se njegovo poročilo sicer sprejme, pogodbe z njim pa se ne podaljša v 2005 za več, kot je nujno za prenos dela s starega na novo Predsedstvo UIAA. Payne je posebej poudaril težave pri komuniciranju z ICC UIAA (Svet za športno plezanje si ni nikoli želel sodelovanja s športnim direktorjem). Payne je bistveno prispeval k temu, da se je zaščitna znamka UIAA (Oznaka skladnosti s standardi UIAA) precej uveljavila in tako je bil dohodek s te strani lani povečan.
Svet UIAA je predlagal Generalni skuščini UIAA naj izključi zaradi neplačevanja organizacije iz Izraela, Arabskih emiratov, Filipinov in Ria de Janeira. Na novo so bili v članstvo UIAA predlagani Plezalna zveza Rusije, Portugalska zveza planincev in plezalcev in Plezalna zveza Indonezije. Cela množica plezalnih zvez iz Južne Amerike se pripravlja na članstvo v UIAA. Izšla je nova številka glasila UIAA, novi urednik je Peter Farkas iz Madžarske, tudi prelom in tisk sta na Madžarskem, tako da so stroški sedaj trikrat nižji.
Sledilo je finančno poročilo za prvih devet mesecev letos. Zaradi prihodkov od novo včlanjenih zvez, se je finančna situacija nekoliko konsolidirala (svoje so prispevali tudi prihodki od sponzorjev in zaradi zaščitne znamke), tako da je do konca leta pričakovati uravnoteženje financ. Pri proračunu za 2005 je prišlo do izrazitega spora med sedanjim predsedstvom in člani Sveta UIAA iz alpskega prostora, ker se je spet načrtovalo polovično zaposlitev Payna in ponovno pridobivanje sponzorjev. Zaradi tega je bil pripravljen nov predlog proračuna, ki je bil nato posredovan Generalni skupščini.
Svet je obravnaval kandidatne liste za Predsedstvo in Sveta. Pojavil se je nov kandidat za generalnega sekretarja (Jan Bonding, Danska, kot konkurent Lindi McMilan iz ZDA). Med sejo Sveta in med odmori je potekalo intenzivno lobiranje za glasovanja na Generalni skupščini.
Naslednje zasedanje Sveta UIAA bo spomladi 2005 na Nizozemskem. Zasedanje sveta UIAA se je končalo s sprejemom, ki ga je priredil in obiskal indijski minister za šport in izobraževanje.
2. Zasedanje Generalne skupščine UIAA
UIAA ima 79 članic, od tega 67 s pravico glasovanja. Generalne skupščine v New Delhiju se je udeležilo 55 članic, 40 s pravico glasovanja. Ker se glasuje, kot na delniških družbah (v odvisnosti od števila članov posamezne članice in v odvisnosti od velikosti članarine), je bilo skupaj prisotnih 68 glasov, za finančna vprašanja pa 199 glasov. (PZS ima 2 glasova za splošna vprašanja in 5 za finančna). Po uvodnih pozdravih
je sledilo poročilo športnega direktorja, tekmovalnih svetov in komisij. V nasprotju z burnim dogajanjem na Svetu UIAA, se je na skupščini UIAA vse odvijalo zelo gladko. Predsedniki komisij so večinoma predstavljali svoje načrte za prihodnje štiri leta. Vsi si prizadevajo, da bi imeli v svojih komisijah čim več članov, povsod so dobrodošli tudi dopisni člani (v razmislek komisijam PZS). Komisija za varnost je pripravila slikovno gradivo, ki ilustrira testiranje plezalne opreme, tako da bi planinci boje vedeli, kaj pomeni oznaka UIAA na opremi. Sprejet je bil finančni načrt za leto 2005. Po usklajevanju na svetu UIAA je bil sprejet načrt, da se iz postavke stroški zaposlitve,prenese 60 000 CHF v postavko stroški komisij, tako da je zagotovljeno finansiranje stroškov predsednikov komisij. (celotni proračun UIAA znaša okoli 400 000 CHF, okoli 60 000 000 SIT) Sprejeto je bilo tudi poročilo Delovne skupine za reorganizacijo UIAA z dvema pripombama, da je treba poskrbeti za integracijo vseh treh vej UIAA (planinstvo, tekmovalni turno smučanje in plezanje) z enim proračunom in enotnim načinom pridobivanja sponzorjev. Poleg tega naj bi razmislili v velikosti in oblikovanju Sveta UIAA v prihodnje. Predstavniki FASI in CAI so ponudili možnost, da se sedež UIAA preseli iz Berna v Torino, saj bi bilo mogoče v okviru olimpijskega komiteja dobiti nekajletno brezplačno delovno silo in prostore. To pobudo je izrecno podprla italijanska predstavnica v MOK Manuella di Centa (večkratna zmagovalka v smučarskih tekih), ki je lani celo osvojila vrh Mt. Everesta.
Sledile so volitve Predsedstva in Sveta UIAA. V Predsedstvo so bili izvoljeni:
-	Predsednik: Alan BLACKSHAW British Mountaineering Council, BMC
-	Podpredsednik: Pierre HUMBLET Club Alpin Belge 0 Belgische Alpenclub, CAB-BAC
-	Blagajnik: Jürg SCHWEIZER Swiss Alpine Club, SAC
-	Generalni sekretar: Jan BONDING Dansk Bjergklub, DB
-	Člani:
-	Marco SCOLARIS Federazione Arrampicata Sportiva Italiana, FASI
-	Paola GIGLIOTTI Club Alpino Italiano, CAI
-	Nico de JONG Dutch Mountaineering and Climbing Club, NKBV
-	Li ZHIXIN Chinese Mountaineering Association, CMA
V Svet UIAA so bili izvoljeni:
Iz petih največjih zvez:
-	Josef KLENNER Deutscher Alpenverein DAV
-	Friedrich MACHER Verband Alpiner Vereine Oesterreichs, VAVOE
-	Annibale SALSA Club Alpino Italiano CAI
-	Franz STÄMPFLI Swiss Alpine Club SAC
-	Bernard MUDRY Club Alpin Français
Kot predstavniki kontinentov:
-	Mike MORTIMER Alpine Club of Canada, ACC
-	Joan GARRIGOS Federacón Española de Deportes de Montaña y Escalada, FEDME
-	Dimitri GEORGOULIS Hellenic Federation of Mountaineering and Climbing, EOOA
-	Mark VALLANCE British Mountaineering Council, BMC
-	Tomaž VRHOVEC Alpine Association of Slovenia, PZS
-	Marc Van de WALLE Club Alpin Belge 0 Belgische Alpenclub, CAB-BAC
-	Bart WILLEMSEN Dutch Mountaineering and Climbing Club, NKBV
-	Sadegh AGHAJANI I.R. Iran Mountaineering Federation, I.R.IMF
-	Kaifeng LUAN Chineese Mountaineering Federation, CMA
-	Roland MAGG Mountain Club of South Africa, MCSA
-	Chung-Hyun NAM Corean Alpine Club, CAC
-	Narinder VOHRA Indian Mountaineering Foundation, IMF
Prazno je ostalo mesto za predstavnika iz Južne Amerike (ni bilo kandidata)
Skupščina se je zaključila s sprejemom, ki ga je pripravila indijska ministrica za turizem (osebno je prisostvovala sprejemu dve uri). Indijci so se za izvedbo obeh zasedanj izjemno potrudili, res pa je, da glede na njihovo neučinkovitost, za vsako stvar potrebujejo celo množico izvajalcev. Vsega skupaj je pri pripravi obeh zasedanj sodelovalo okoli 25 ljudi, poleg osebja hotela seveda.
dr. Tomaž VRHOVEC načelnik
Komisije za mednarodne stike UO PZS
IZ DELA PREDSEDSTVA UO PZS V NOVEMBRU 2004
Predsedstvo UO PZS se je na svoji seji 2.11.2004 seznanilo, predlagalo oz. obravnavalo:
1.	Sprejete sklepe, ugotovitve in stališča obeh zasedanj Skupščin PZS z dne 23.10.2004
2.	Priprave in program dela za redno sejo UO PZS v mesecu novembru/decembru 2004
3.	Poročilo Odbora za priznanja UO PZS
4.	Dogovor o lokaciji in datumu (po rokovniku: 11.12.2004) svečane seje UO PZS
5.	Slovenski planinski muzej in stališča TNP
6.	Planinski vestnik
7.	Finančna poročila PZS (prihodki, terjatve, obveze, poslovanje koledarja, 0) ter predlogi za inventurne komisije za leto 2004
8.	Imenovanje novega člana iz vrst UO PZS v DS za reorganizacijo GRS Slovenije
9.	Pregled realizacije sklepov sej Predsedstva UO PZS
Jana RACMAN
VODNIŠKI KOTIČEK
SREČANJE VODNIKOV PZS
KOMISIJE POROČAJO
SAVINJSKE GA
MEDDRUŠ TVENEGA ODBORA
Tradicionalno vsakoletno srečanje vodnikov PZS Savinjskega meddruštvenega odbora planinskih društev je bilo v soboto,	9.
oktobra,	na
Konjiški gori, v organizaciji konjiških planincev. Tako so na 1012 metrov visoki Stolpnik privabili okoli šestdeset planinskih vodnikov od Solčava do Podčetrtka, od Zreč do Prebolda... Srečanja so se udeležili tudi: Adi Vidmajer, podpredsednik PZS, Franc Kadiš, vodja Odbora za usposabljanje pri VK, Katja Kadiš, tajnica VK UO PZS, Jože Melanšek, član UO PZS in Jože Kodre predsednik Savinjskega MDO. Po planinskem čaju na vrhu so se odpravili do Lovske koče pri Štepihu, kjer se je nadaljeval uradni del
srečanja, kjer so imenovali delegate za Zbor vodnikov: Jure Drev-PD Šoštanj, Natalija Marovt-PD Dobrovlje Braslovče, Albin Apotekar-PD Celje Matica in Franc Maršnjak-PD Velenje. Načelnik OVO, Jože Kamenšek je predstavil predlog izobraževalnih akcij za leto 2005, v nadaljevanju pa prisotne seznanil z Uporabo GPS v gorah in v vodništvu. Predstavnik podjetja Teps d.o.o. je pokazal vzorce termovelurjev in pohodnih hlač. Nekateri so obiskali Stolpnik prvič in obljubili so, da se še vrnejo in s seboj pripeljejo prijatelje.
Jože KAMENŠEK
Vodniška komisija PZS razpisuje usposabljanja za vodnike PZS
v letu 2005
Tabela 1: Tečaji
ZAP. ŠT.	USPOSABLJANJE	IZVAJALEC	LOKACIJA	DATUM	DATUM IZPITA
1.	Sprejemni izpit in preizkusna tura za pridobitev A kategorije na deljenem tečaju v letu 2005 - 1. skupina	PU VK PZS	Primorska	12.2. -13.2.	12.2. -13.2.
2.	Sprejemni izpit in preizkusna tura za pridobitev A kategorije na deljenem tečaju v letu 2005 - 2. skupina	PU VK PZS	Primorska	19.2. - 20.2.	19.2. -20.2.
3.	Tečaj za A kategorijo 1. skupina	PU VK PZS	Zahodna Slovenija	marec D junij šest vikendov (12 dni)	18.6. D 19.6.
4.	Tečaj za A kategorijo 2. skupina	PU VK PZS	Vzhodna Slovenija	marec D junij šest vikendov (12 dni)	25.6. D 26.6.
5.	Sprejemni izpit in preizkusna tura za I. izmeno Tečaj za A kategorijo, I izmena	PU VK PZS PU VK PZS	naknadno PUS Bavšica	16.4. - 17.4. 26.6. D 8.7.	16.4. -17.4. v okviru tečaja
6.	Sprejemni izpit in preizkusna tura za II. izmeno Tečaj za A kategorijo, II. izmena	PU VK PZS PU VK PZS	naknadno PUS Bavšica	7.5. - 8.5. 8.7. D 19.7.	7.5. -8.5. v okviru tečaja
7.	Sprejemni izpit in preizkusna tura za III. izmeno Tečaj za A kategorijo, III. izmena	PU VK PZS PU VK PZS	naknadno PUS Bavšica	14.5. - 15.5. 19.7. D 30.7.	14.5. -15.5. v okviru tečaja
8.	Sprejemni izpit in preizkusna tura za pridobitev A kategorije na deljenem tečaju v letu 2006 D 1. skupina	PU VK PZS	Primorska	22.10.- 23.10.	22.10.- 23.10.
9.	Sprejemni izpit in preizkusna tura za pridobitev A kategorije na deljenem tečaju v letu 2006 D 2. skupina	PU VK PZS	Primorska	26.11.- 27.11.	26.11.- 27.11.
10.	Tečaj za B kategorijo 1. skupina	PU VK PZS	PUS Bavšica	20.4. D 24.4.	14.5. -15.5.
11.	Tečaj za B kategorijo 2. skupina	MDO KOROŠKE	Grohot	12.5. - 15.5.	4.6. -5.6.
12.	Tečaj za B kategorijo 3. skupina	MDO SAVINJSKE	Okrešej	19.5. - 22.5.	11.6.-12.6.
13.	Tečaj za C kategorijo	PU VK PZS	naknadno	2.9. D 4.9.	24.9.
14.	Tečaj za D kategorijo	MDO KOROŠKE	Peca	3.2. D 6.2.	26.2. D 27. 2.
15.	Tečaj za D kategorijo	MDO SAVINJSKE	Loka pod Raduho	10.2. D 13.2.	5.3. D 6.3.
16.	Tečaj za D kategorijo	MDO LJUBLJANE	naknadno	17.2. D 20.2.	12.3. D 13. 3.
17.	Tečaj za D + G kategorijo	PU VK PZS	Komna	13.2. D 20.2.	19.3. D 20. 3.
ZAP. ŠT.	USPOSABLJANJE	IZVAJALEC	LOKACIJA	DATUM	DATUM IZPITA
18.	Tečaj za G kategorijo	PU VK PZS	Komna	16.2. D 20.2.	20.3.
19.	Tečaj za E + H kategorijo	PU VK PZS	Komna	2.3. D 6.3.	2.4. D 3. 4.
Tabela 2: Izpopolnjevanja
ZAP. ŠT.	USPOSABLJANJE	IZVAJALEC	LOKACIJA	DATUM USPOSABLJANJA
1.	Izpopolnjevanje v snežnih razmerah	MDO GORENJSKE	Valvasorjev dom	22.1. - 23.1.
2.	Izpopolnjevanje v snežnih razmerah	MDO KOROŠKE	Peca	18.2. - 19.2.
3.	Izpopolnjevanje v snežnih razmerah	MDO SAVINJSKE	Loka pod Raduho	5.2. - 6.2.
4.	Izpopolnjevanje v kopnih razmerah	MDO LJUBLJANE	Kamniška Bistrica	8.4. - 9.4.
5.	Izpopolnjevanje v kopnih razmerah	MDO DOLENJSKE Z BELO KRAJINO	Gorjanci	16.4.-17.4.
6.	Izpopolnjevanje v kopnih razmerah	MDO KOROŠKE	Grohot	6.5. - 7.5.
7.	Izpopolnjevanje v kopnih razmerah	MDO PODRAVJA	Boč	6.5. -7 .5.
8.	Izpopolnjevanje v kopnih razmerah	MDO PODRAVJA	Boč	7.5. - 8.5.
9.	Izpopolnjevanje v kopnih razmerah	MDO GORENJSKE	Valvasorjev dom	13.5. - 14.5.
10.	Izpopolnjevanje v kopnih razmerah	MDO SAVINJSKE	Mozirska koča	13.5. - 14.5.
11.	Izpopolnjevanje v kopnih razmerah	MDO PRIMORSKO NOTRANJSKE	Nanos	21.5. - 22.5.
12.	Izpopolnjevanje v kopnih razmerah	MDO GORENJSKE	Valvasorjev dom	27.5. - 28.5.
13.	Izpopolnjevanje v kopnih razmerah	MDO ZASAVJA	Lisca	27.5. - 28.5.
14.	Izpopolnjevanje v kopnih razmerah	MDO NOTRANJSKE	Krim	4.6. - 5.6.
15.	Izpopolnjevanje v kopnih razmerah	OU VK PZS	PUS Bavšica	24.9. D 25.9.
16.
Izpopolnjevanje v kopnih razmerah
OU VK PZS
PUS Bavšica
1.10. D 2.10.
Načelnik VK UO PZS:
Franc GRICAR
PRILOGA!
PRILOGA!
PRILOGA!
PRILOGA!
PRILOGA!
PRILOGA!
KOMISIJA ZA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE UO PZS
krovna komisija na področju vzgoje in usposabljanja strokovnih kadrov PZS in odločanja o strokovnih zadevah vzgoje in izobraževanja
Spoštovani vodilni delavci v planinskih društvih!
Ko so marca letos potekali seminarji za društvene delavce, sem kot član zbora predavateljev na seminarju, v vseh šestih krajih po Sloveniji (Ajdovščina, Sevnica, Velenje, Bled, Miklavž na Dravskem polju in Notranjih Gorice) v sklepni misli pri temi NAGRAJEVANJE DELA V PLANINSKI ORGANIZACIJI povedal oz. zapisal tudi tole:
"No, nagrajevanje, predvsem pa vračanje dejanskih stroškov, je možno le, če imamo denar!
O tem, kako ga pridobiti, smo govorili že na seminarju 2002, tokrat pa bi rad opozoril le na Nacionalni program športa v Republiki Sloveniji in na 9. člen Zakona o športu, ki nalaga lokalnim skupnostim sprejem posebnih Pravilnikov o vrednotenju športa, za vas bi bil tako ta trenutek zelo koristen napotek o vrednotenju planinske - dejavnosti, oziroma kako jo zapisati v občinske pravilnike o vrednotenju športa.
Ta tema je preobsežna za ta seminar, zato bo KVIZ PZS pripravila predlog takega vrednotenja in ga za vas objavila v Obvestilih PZS, da ga boste na nivoju lokalnih skupnosti predstavili kot argument pri vrednotenju vašega dela."
Dana obljuba ni bila pozabljena. Sedaj je pred vami ta dokument, ki opisuje in predstavlja prav ta problem. Dokument je sprejela in potrdila Komisija za vzgojo in izobraževanje Planinske zveze Slovenije na svoji seji, dne 5. oktobra 2004. Dokument je pripravila planinska organizacija in ne Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport ali kateri koli drug vladni organ. Na to opozarjamo v izogib morebitnim težavam pri uveljavljanju posameznih rešitev v praksi.
Sedaj ste na vrsti vi, spoštovani predsedniki PD in drugi vodilni delavci v društvih, da tako vrednotenje uveljavite na nivoju lokalne skupnosti in v vaših programih in finančnih načrtih, močnejši pa bomo, če bomo na območju vse Slovenije uveljavljali enotna stališča, ki jih predstavlja ta dokument.
Rudolf SKOBE, načelnik KVIZ UO PZS
VREDNOTENJE DEJAVNOSTI
PLANINSKEGA DRUŠTVA KOT ŠPORTNE DEJAVNOSTI NA OBČINSKI RAVNI 1[1]
1[1] Dokument pripravila:
-	Borut Peršolja, PD Domžale, član Komisije za vzgojo in izobraževanje Planinske zveze Slovenije in
-	Bojan Rotovnik, PD Šoštanj, član Vodniške komisije Planinske zveze Slovenije.
1. Uvod
Leta 1998 je Državni zbor Republike Slovenije sprejel Zakon o športu, leto kasneje pa tudi Nacionalni program športa v Republiki Sloveniji. Sprejeta dokumenta sta povzročila vrsto sprememb na različnih področjih in ravneh. Na spremembe so se različno hitro odzvale tudi občine. Nekatere so ustanovile zavod za šport in sledile konceptu podržavljanja športa, druge so krepile obstoječe športne zveze, (skorajda) vse pa so prisiljene pripraviti novo pravno ureditev področja športa in se pridružiti tistim slovenskim občinam, ki so utirale plaz sprememb (po objavah v Uradnem listu Republike Slovenije sodeč so bile med prvimi Občina Gornja Radgona, Občina Šoštanj, Občina Žalec □). S sprejetjem novih odlokov in pravilnikov □ ta proces je v najbolj intenzivni ali celo sklepni fazi □ so ali bodo postavljena nova (stara?) razmerja.
Da občinske ravni delovanja in financiranja športa tudi na področju planinstva ne gre podcenjevati, pove razmerje financiranja, ki ga je vzpostavil Nacionalni program športa v Republiki Sloveniji. V njem je zapisano: fNa podlagi teoretičnih izhodišč in analiz prakse v preteklih letih so razmerja med postavljenimi področji postavljena na naslednji način: razmerje med sredstvi države in občin je 25 : 75 v korist občin, kar zagotavlja decentralizirano upravljanje razvoja športa tudi v prihodnje, saj so dosedanje izkušnje s takšno delitvijo dobre.T
Model vrednotenja dejavnosti planinskega društva (v nadaljevanju: planinstva), vsebuje seznam maksimalnih vsebin in meril, ki bi jih posamezna občina lahko sofinancirala. Poti do dejanskega sofinanciranja se med posameznimi občinami nekoliko razlikujejo 0 vsekakor letne programe športa na občinski ravni sprejemajo občinski sveti, strokovne podlage za to pa pripravljajo različni organi zavodi za šport, komisije za šport, strokovni sodelavci oddelkov za družbene dejavnosti ... Ponekod vsako leto določajo prednostne športne panoge, ki jim ob vrednotenju dodelijo dodatne točke oz. dodatna sredstva. Ker je planinstvo razširjena panoga z močno tradicijo, je pridobitev tega statusa realna možnost. Ne glede na to pa imajo končno besedo mestni in občinski sveti, ki sprejemajo merila in določajo višino sofinanciranja za vsako leto posebej.
Vsekakor velja vodilo: aktivno sodelujmo pri postavljanju modela financiranja športa v svojem okolju in zagotovimo čim boljše sistemsko financiranje planinske dejavnosti.
Zato naj posamezno planinsko društvo v postopkih sprejemanja meril za vrednotenje športa in kasnejši prijavi na razpis izhaja iz svojega lastnega dejanskega programa. V primeru pa, da izvaja vsebine, ki jih ta dokument ne predvideva, bomo veseli vaših dopolnitev. Del vrednotenja so tudi opisi posameznih programov, ki jih lahko uporabite pri pripravi in prijavi svojega programa.
Ta dokument je sprejela in potrdila Komisija za vzgojo in izobraževanje na svoji seji, dne 5. oktobra 2004. Dokument je pripravila planinska organizacija in ne Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport ali kateri koli drug vladni organ. Na to opozarjamo v izogib morebitnim težavam pri uveljavljanju posameznih rešitev v praksi.
2. Izhodišča vrednotenja
Planinstvo opredeljujemo kot splet športnih, kulturnih, gospodarskih, turističnih, raziskovalnih, gorsko reševalnih in humanitarnih dejavnosti, ki se odvijajo v gorski naravi.
Večina planinskih društev ima več desetletno tradicijo, kar je najboljši kazalec uspešnosti delovanja, razširjenosti in tudi vpetosti v življenje domačega okolja. Planinska društva se zavedajo pomena delovanja v smislu civilne družbe 0 s svojim delovanjem si prizadevajo za dobrobit skupnosti v celoti, zato tudi ves čas razvijamo prostovoljno delo svojega članstva na vseh ravneh in v vseh oblikah planinske dejavnosti.
Planinska društva si v obliki izjemne količine prostovoljnega, brezplačnega, prostočasnega strokovnega dela prizadevamo za to, da bi bilo planinstvo v svojih treh poglavitnih pojavnih oblikah (šport otrok in mladih, rekreativni in tekmovalni šport) kar najbolj dostopen čim širšemu krogu ljudi vseh starosti. Vsekakor je položaj, v katerem društva z več desetletno tradicijo tekmujemo med seboj in z ostalimi športnimi društvi za javno (občinsko!) priznanje potrebnosti in koristnosti svojih programov in temu ustrezna javna sredstva (ki redko presežejo 25 % prihodkov posameznega društva), skrajno nemotivacijski.
Planinska društva delujemo na naslednjih področjih planinske dejavnosti: planinstvo, gorništvo, prostovoljno vodništvo, alpinizem, športno plezanje, planinske poti in koče, varstvo gorske narave, odprave v tuja gorstva, založništvo □ Razvijamo številne oblike dejavnosti □ izlete, pohode, ture, tabore, plezalne vzpone, športno plezalne vzpone, turne smuke, tekmovanja v športnem plezanju, lednem plezanju in turnem smučanju, planinska orientacijska tekmovanja, tekmovanja mladih v planinskem znanju in veščinah, odprave v tuje gorstva, delovne akcije na planinskih poteh in pri planinski koči in vzpodbujamo razpoznavne oblike delovanja □ družinsko planinstvo, planinske skupine, odseki ... Posebno pozornost namenjamo planinskemu usposabljanju otrok, mladostnikov, mladih in strokovnih delavcev v športu na področju planinstva in spoznavanju, doživljanju in varovanju gorske narave. Glede na športne panoge izvajamo: planinstvo □ športna rekreacija, planinstvo □ alpinizem, planinstvo □ športno plezanje, planinstvo □ tekmovalno ledno plezanje, planinstvo □ tekmovalno turno smučanje in planinstvo □ planinska orientacija.
3.1. Interesna športna vzgoja otrok in mladine
Interesna športna vzgoja otrok in mladine v planinskem društvu obsega planinsko skupino, Planinsko šolo, izlete, pohode, ture, turne smuke in planinska orientacijska tekmovanja, planinske tabore in zimovanja ter športne dni s planinsko vsebino.
Ponavadi izvaja v planinskih skupinah, ki so ob družinskem planinstva osnovna oblika organiziranja in združevanja otrok, mladostnikov in mladih v planinskem društvu, svojo redno dejavnost mladinski odsek. Program za predšolske otroke se imenuje Ciciban planinec, za osnovnošolce Mladi planinec, za srednješolce in študente pa Mladi za mlade.
V enotnem sistemu usposabljanja planinske organizacije so starostne skupine članov planinskih skupin opredeljene takole:
cicibani	0 do 6 leta,
mlajši osnovnošolci srednji osnovnošolci
0 od 6 do 9 leta, 0 od 9 do 12 leta,
starejši osnovnošolci 0 od 12 do 15 leta,
srednješolci	0 od 15 do 18 leta in
mladi	□ od 18 do 27 leta.
Vsaka starostna skupina izvaja celoletni program vsebin: dve tretjini vsebin (20 ur) obsegata vsebine in dejavnosti programa iz snovi planinske šole, ena tretjina (10 ur) pa vsebine, ki jih člani planinskih skupin oblikujejo sami (projektno delo, ogled predavanj z diapozitivi, obisk knjižnice ...). Program planinske skupine vodijo in v sodelovanju z udeleženci izvajajo mentorji planinskih skupin in vodniki Planinske zveze Slovenije, pomagajo pa jim tudi drugi strokovni delavci s področja planinstva: vaditelji orientacije Planinske zveze Slovenije, alpinisti, markacisti ... Člani mlajših planinskih skupin se srečujejo enkrat tedensko po eno uro na sestanku planinskega krožka, najmanj enkrat mesečno pa na izletu, pohodu ali turi. Člani starejših skupin se srečujejo enkrat tedensko po dve uri, število izletov, pohodov, tur in planinskih orientacijskih tekmovanj pa se v enem letu prilagaja željam udeležencev.
planinska skupina
80 urni program s skupino do 20 otrok naslednje starosti: cicibani (Ciciban planinec) 0 do 6 leta,
mlajši osnovnošolci (Mladi planinec) 0 od 6 do 9 leta,
srednji osnovnošolci (Mladi planinec) 0 od 9 do 12 leta,
starejši osnovnošolci (Mladi planinec) 0 od 12 do 15 leta in srednješolci 0 od 15 do 18 leta.
planinska šola
64 urni program s skupino do 10 otrok od 9 do 15 leta
planinski izlet, pohod, tura, turni smuk, planinsko orientacijsko tekmovanje
80 urni program z 10 izleti s skupino do 10 otrok (vse starostne skupine) planinski tabor
120 urni program s skupino do 30 otrok od 6 do 18 leta
□	poletni tabor (deset dni v obsegu 120 ur)
0 zimski tabor (pet dni v obsegu 60 ur)
0 tabor v tujini (en dan je 12 ur, zaradi visokih materialnih stroškov je korekcijski dejavnik 1,3) športni dan
20 urni program z dvema izletoma s skupino do 10 otrok od 6 do 15 leta, izpeljana v sodelovanju z osnovno šolo
Financira naj se:
□	propagandno gradivo,
□	mentor planinske skupine ali vodnik Planinske zveze Slovenije za izvedbo 80 urnega programa na skupino, v kateri je največ 20 otrok in najem objekta za izvedbo 80 ur programa na skupino, v kateri je največ 20 otrok,
□	mentor planinske skupine ali vodnik Planinske zveze Slovenije za izvedbo 64 urne Planinske šole na skupino, v kateri je največ 10 otrok in najem objekta za izvedbo 40 ur programa na skupino, v kateri je največ 10 otrok,
□	mentor planinske skupine ali vodnik Planinske zveze Slovenije za izvedbo 80 urnega programa z 10 izleti s skupino, v kateri je največ 10 otrok,
□	mentor planinske skupine ali vodnik Planinske zveze Slovenije za izvedbo 120 urnega programa s skupino, v kateri je največ 30 otrok in
□	mentor planinske skupine ali vodnik Planinske zveze Slovenije za izvedbo 20 urnega programa z dvema izletoma s skupino, v kateri je največ 10 otrok.
3.2 Športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport
Državno tekmovanje Mladina in gore
40 urni program vadbe in tekmovanj s skupino □ ekipo štirih otrok od 12 do 15 leta z udeležbo na izbirnem regijskem in državnem tekmovanju. Za udeležbo je potrebno članstvo v planinskem društvu.
Državno tekmovanje mladina in gore je uveljavljeno planinsko tekmovanje iz znanja, veščin in izkušenj z vseh področij in oblik planinskega delovanja osnovnošolcev od 5. Do 8. Razreda. Namenjeno je spoznavanju in druženju mladih iz vse slovenije in preverjanju naučenega teoretičnega in praktičnega planinskega znanja, pridobljenih izkušenj ter osvojenih veščin štiri članskih ekip. Od leta 2000 se ekipe najprej pomerijo na izbirnem regijskem tekmovanju, tretjina najboljših ekip pa se uvrsti v finalni del državnega tekmovanja.
Državno prvenstvo v športnem plezanju
cicibani 240 ur, mlajši dečki in deklice 2400400 ur, starejši dečki in deklice 3000800 urni program vadbe in tekmovanj v treh zvrsteh (težavnost, hitrost in balvansko plezanje). Za udeležbo je potrebna tekmovalna licenca in članstvo v planinskem društvu.
Tekmuje se v naslednjih kategorijah:
a)	mlajše kategorije: cicibani/ke (11 let in mlajši), mlajši/e dečki/klice (12 in 13 let),
b)	srednje kategorije: starejši/e dečki/klice (14 in 15 let), kadeti/nje (16 in 17 let),
c)	starejše kategorije: mladinci/ke (18 in 19 let) in absolutna kategorija (člani/ce, 20 let in več).
V kolikor je bilo izvedenih	se v končni razvrstitvi državnega prvenstva upošteva
7 tekem	5 najboljših uvrstitev
6	4
5	3
4	3
V kolikor so bile izvedene manj kot 4 tekme, se naslov državnega prvaka ne podeli.
Planinska orientacijska tekmovanja
80 urni program vadbe in tekmovanj s skupino □ ekipo treh do petih članov □ naslednjih kategorij tekmovalcev:
A 0 učenci do vključno 6. razreda osnovne šole,
B 0 učenci 7., 8. in 9. razreda osnovne šole in
C 0 mladina (od 1. letnika srednje šole do vključno 26 leta starosti).
Tekmuje se v področni planinski orientacijski ligi in na Slovenskem planinskem orientacijskem tekmovanju. Za udeležbo je potrebno članstvo v planinskem društvu.
Znanje in veščine, ki jih ponuja orientacija, so eden najpomembnejših dejavnikov zagotavljanja varnosti v gorah. Planinska orientacija vzpodbuja doživljanje ter raziskovanje gora in navaja na samostojno gibanje v naravi. Planinska orientacijska tekmovanja razvijajo športni duh in omogočajo druženje ter medsebojno spoznavanje udeležencev. Odvijajo se v hribovitih ali gorskih območjih in predstavljajo pregled znanja iz orientacije, poznavanja snovi Planinske šole, praktičnega in splošnega planinskega znanja in telesne pripravljenosti.
Financira naj se:
□	mentor planinske skupine ali vodnik Planinske zveze Slovenije za izvedbo 40 urnega programa na ekipo in najem objekta za izvedbo 40 ur programa,
□	trener športnega plezanja za izvedbo 800 urnega programa vadbe in tekmovanj na skupino, v kateri je največ 10 otrok in najem objekta za izvedbo 400 ur programa na skupino, v kateri je največ 10 otrok,,
□	vaditelj orientacije Planinske zveze Slovenije, mentor planinske skupine ali vodnik Planinske zveze Slovenije za izvedbo 80 urnega programa vadbe in tekmovanj na ekipo in najem objekta za izvedbo 40 ur programa.
3.3 Športna dejavnost študentov
(te vsebine je mogoče v celoti prenesti oziroma vključiti tudi/ali v športno rekreacijo) planinska skupina
80 urni program s skupino do 20 udeležencev študentov
planinski izlet, pohod, tura, turni smuk, planinsko orientacijsko tekmovanje
80 urni program z 10 izleti s skupino do 10 študentov planinski tabor
120 urni program s skupino do 30 otrok od 6 do 18 leta □ poletni tabor (deset dni v obsegu 120 ur) 0 zimski tabor (pet dni v obsegu 60 ur)
0 tabor v tujini (en dan je 12 ur, en dan je 12 ur, zaradi visokih materialnih stroškov je korekcijski dejavnik 1,3)
Financira naj se:
□	mentor planinske skupine ali vodnik Planinske zveze Slovenije za izvedbo 80 urnega programa na skupino, v kateri je največ 20 študentov in najem objekta za izvedbo 80 ur programa na skupino, v kateri je največ 20 študentov,
□	mentor planinske skupine ali vodnik Planinske zveze Slovenije za izvedbo 80 urnega programa z 10 izleti s skupino, v kateri je največ 10 študentov,
□	mentor planinske skupine ali vodnik Planinske zveze Slovenije za izvedbo 120 urnega programa s skupino, v kateri je največ 15 študentov in
□	vaditelj orientacije Planinske zveze Slovenije, mentor planinske skupine ali vodnik Planinske zveze Slovenije za izvedbo 80 urnega programa vadbe in tekmovanj na ekipo in najem objekta za izvedbo 40 ur programa.
4. Športna rekreacija
Športna rekreacija je tista svobodno izbrana in igriva gibalna/športna dejavnost, ki človeka fizično, psihično in socialno bogati in sprošča ter ga od zgodnjega obdobja do pozne starosti vodi skozi veselje, užitek in zadovoljstvo, k celovitemu ravnovesju in zdravju. Športno rekreativna dejavnost odraslih v planinskem društvu obsega vodene izlete, pohode, ture, plezalne vzpone v gorah in v plezališčih, turne smuke, večdnevna bivanja v gorah (tabori) in plezališčih. To organizirano dejavnost dopolnjuje neorganizirana športna rekreacija na ravni posameznika.
Alpinizem je ustvarjalna, naporna in tvegana dejavnost, ki vključuje hojo, plezanje in smučanje v prvobitnem gorskem svetu. Športno plezanje je izšlo iz alpinizma in vključuje plezanje v naravnih in na
umetnih stenah in tekmovanja v obeh različicah. Zaznamuje ga plezanje brez tehničnih pripomočkov, a z varovanjem.
planinska skupina
80 urni program s skupino do 20 udeležencev
planinski izlet, pohod, tura, turni smuk, planinsko orientacijsko tekmovanje
80 urni program z 10 izleti s skupino do 10 udeležencev alpinistična skupina
80 urni program s skupino do 20 udeležencev Alpinistična šola
120 urni program s skupino do 10 udeleženci alpinistični vzpon
80 urni program s 50 vzponi s skupino do 2 udeleženca alpinistični tabor
120 urni program s skupino do 10 udeležencev
□	poletni tabor (deset dni v obsegu 120 ur) 0 zimski tabor (pet dni v obsegu 60 ur)
0 tabor v tujini (en dan je 12 ur, zaradi visokih materialnih stroškov je korekcijski dejavnik 1,3) Financira naj se:
□	mentor planinske skupine ali vodnik Planinske zveze Slovenije za izvedbo 80 urnega programa na skupino, v kateri je največ 20 udeležencev in najem objekta za izvedbo 80 ur programa na skupino, v kateri je največ 20 udeležencev,
□ mentor planinske skupine ali vodnik Planinske zveze Slovenije za izvedbo 80 urnega programa z 10 izleti s skupino, v kateri je največ 10 udeležencev,
□	alpinistični inštruktor Planinske zveze Slovenije za izvedbo 80 urnega programa na skupino, v kateri je največ 20 udeležencev in najem objekta za izvedbo 80 ur programa na skupino, v kateri je največ 20 udeležencev,
□	alpinistični inštruktor Planinske zveze Slovenije za izvedbo 120 urne Alpinistične šole na skupino, v kateri je največ 10 udeležencev in najem objekta za izvedbo 60 ur programa na skupino, v kateri je največ 10 udeležencev,
□	alpinistični inštruktor Planinske zveze Slovenije za izvedbo 80 urnega programa s 50 vzponi s skupino do 2 udeleženca,
□	alpinistični inštruktor za izvedbo 120 urnega programa s skupino, v kateri je največ 10 udeležencev.
5. Kakovostni šport
Planinska orientacijska tekmovanja
100 urni program vadbe in tekmovanj za Slovensko planinsko orientacijsko tekmovanje. Za udeležbo je potrebna kvalifikacija iz področne lige in članstvo v planinskem društvu.
Slovensko planinsko tekmovanje je dvodnevno tekmovanje, ki je organizirano po Pravilih za planinska orientacijska tekmovanja. Od kategorije A do F je namenjeno vsem ekipam, ki so v področnih ligah zasedle prvo oz. drugo mesto v svoji kategoriji. V odprti kategoriji pa lahko sodelujejo tudi ekipe vseh planinskih društev (ne glede na to ali so sodelovali na tekmovanjih v področnih ligah ali ne) ter drugih društev in organizacij. Ekipa lahko šteje od 3 do 5 članov. Tekmovanje predstavlja pregled znanja iz orientacije, teoretičnega in praktičnega poznavanja snovi Planinske šole, splošnega planinskega znanja in telesne pripravljenosti. Tekmovanje se odvija drugi ali tretji vikend v maju v različnih območjih Slovenije.
Tekmovalno ledno plezanje
600 urni program vadbe in tekmovanj v dveh zvrsteh (težavnost in hitrost) za Slovenski pokal. Za udeležbo je potrebna tekmovalna licenca in članstvo v planinskem društvu.
V Sloveniji v zadnjih letih beležimo silovit razvoj tekmovalnega lednega plezanja in uspehov naših plezalcev na tekmah svetovnega pokala. Slovenski pokal v lednem plezanju (http://www.ice-climbing.net/) je organizacija več tekem odprtega tipa, ki so lahko težavnostne, boulder ali hitrostne in se odvijajo na različnih tekmovališčih po Sloveniji. Na tekmah Slovenskega pokala se v svoji kategoriji pomerijo tekmovalci in tekmovalke starejši od 16 let. Mlajši lahko (ob privolitvi staršev) tekmujejo v mladinski konkurenci, ki se ne šteje v Slovenski pokal. V tekmovalni sezoni 2003/2004 obsega tri tekme (Solčava in dve tekmi v Mojstrani).
Tekmovalno turno smučanje
600 urni program vadbe in tekmovanj za državno prvenstvo. Za udeležbo je potrebna tekmovalna licenca in članstvo v planinskem društvu.
Gre za športno zvrst, ki združuje prvine planinstva, turnega smučanja, teka na smučeh in alpskega smučanja. Tekmovanja potekajo v gorah in zahtevajo od tekmovalcev smučarsko znanje, planinske izkušnje in dobro telesno pripravljenost. Prvo takšno tekmovanje so pripravili na Jezerskem leta 1996, doslej pa se je zvrstilo že devet tekmovanj, od tega sedem kot memorial Luke Karničarja in Rada Markiča. V tekmovalni sezoni 2003/2004 je najavljenih pet tekem (poleg Jezerskega še na Pokljuki, v Tržiču, na Pohorju in Okrešlju), ki prvič štejejo za državno prvenstvo v tekmovalnem turnem smučanju.
Financira naj se:
□ izvedba 600 urnega programa vadbe in tekmovanj na skupino, v kateri je največ 5 udeležencev in najem objekta za izvedbo 300 ur programa na skupino, v kateri je največ 5 udeležencev.
6. Vrhunski šport
Kategorizirani športniki
1200 ur programa v alpinizmu in športnem plezanju in 600 ur programa v tekmovalnem lednem plezanju in tekmovalnem turnem smučanju
Športniki s svojimi vrhunskimi dosežki predstavljajo temelj vrhunskega športa in predstavljajo slovenski šport v svetu. Odbor za vrhunski šport Olimpijskega komiteja Slovenije □ Združenja športnih zvez trikrat letno objavi seznam športnikov, ki so si na podlagi doseženih rezultatov pridobili status kategoriziranega športnika Republike Slovenije svetovnega, mednarodnega, perspektivnega, državnega ali mladinskega razreda. Programi vrhunskih športnikov, ki so kategorizirani na podlagi potrjenih pravil za kategorizacijo s strani Komisije za alpinizem Planinske zveze Slovenije ali Komisije za športno plezanje Planinske zveze Slovenije, se vrednotijo tako na državni kot občinski ravni. Na državni ravni prejmeta finančna sredstva na podlagi programov posameznih tekmovalcev ali reprezentance Komisija za alpinizem Planinske zveze Slovenije in Komisija za športno plezanje Planinske zveze Slovenije, ki ta denar razdelita po svojem ključu. Planinska zveza Slovenije pomaga vrhunskim športnikom tudi pri zaposlovanju v organih Ministrstva za notranje zadeve, Ministrstva za obrambo in Ministrstva za finance. V času aktivnega športnega delovanja lahko kategorizirani športniki uveljavljajo nekatere statusne pravice: športniki svetovnega, mednarodnega in perspektivnega razreda imajo pravico do nadstandardnega zdravstvenega zavarovanja, skupaj z njihovimi spremljevalci (4 osebe) so v obdobju trajanja statusa tudi nezgodno zavarovani preko posebne zavarovalne police in so upravičeni do zavarovalne premije v primeru smrti, invalidnosti in dnevnega nadomestila zaradi nezgode.
Financira naj se:
□ izvedba 1200 urnega programa vadbe in tekmovanj na skupino, v kateri je največ 5 udeležencev in najem objekta za izvedbo 300 ur programa
7. Izobraževanje, usposabljanje in spopol-njevanje strokovnih delavcev v športu
Leta 1998 je bil sprejet Zakon o športu, ki je uredil področje delovanja strokovnih delavcev v športu. V 26. členu zakona je določeno, da je t'strokovni delavec v športu tisti, ki opravlja v športu vzgojno-izobraževalno ali strokovno-organizacijsko delo in mora imeti ustrezno strokovno izobrazbo oziroma ustrezno usposobljenosti. Planinska zveza Slovenije je vse svoje programe usposabljanj posredovala v potrditev Strokovnemu svetu Republike Slovenije za šport. Ta je programe usposabljanja potrdil na 12. seji 24. 1. 2001, na 34. seji 16. 6. 2004 in na 36. seji 31. 8. 2004. Planinska društva lahko za spodaj naštete strokovne delavce v športu na področju planinstva uveljavljajo pravico do nadomestila sredstev za osnovno in licenčno usposabljanje. Osnovno usposabljanje je namenjeno pridobitvi usposobljenosti, licenčno usposabljanje pa obsega dodatno in nadaljevalno usposabljanje. Dodatno je namenjeno obnavljanju obstoječih znanj in uvajanju novosti, nadaljevalno usposabljanje pa je namenjeno pridobivanju višje ravni usposobljenosti.
Strokovni delavci v športu na področju planinstva: vaditelj orientacije, mentor planinske skupine, vodnik Planinske zveze Slovenije, inštruktor planinske vzgoje, vaditelj alpinist, alpinistični inštruktor, trener športnega plezanja, varuh gorske narave, markacist Planinske zveze Slovenije in inštruktor markacist Planinske zveze Slovenije.
Financira naj se:
□ udeležba na osnovnem in licenčnem usposabljanju.
8. Založniška dejavnost
Iz skupnih strokovnih nalog se lahko financira področje informiranja □ društveno informativno glasilo, spletna stran, strokovna literatura in jubilejne zbornike.
Financira naj se:
□ stroške tiska in oblikovanja tiskanih gradiv ter postavitev in vzdrževanje spletnih strani
9. Velike mednarodne, državne, medobčinske in občinske športne prireditve
Iz skupnih strokovnih nalog se lahko sofinancira večje športne prireditve, zlasti na medobčinski in občinski ravni. Primer takšnih prireditev so: (tradicionalni) pohodi po krajevnih obhodnicah, pohodi po območju matične občine, tekmovanja v športnem plezanju, organizacija planinskih orientacijskih tekmovanj, Zdravi v gore, gorniški večeri, srečanje članstva ... Za udeležbo na prireditvi članstvo v društvu ni obvezno.
Financira naj se:
□	stroške večjih športnih prireditev.
10. Delovanje društev in športnih zvez na ravni lokalne skupnosti
Iz skupnih strokovnih nalog se lahko sofinancira promocijska dejavnost, zagotavljanje stalne in redne dostopnosti do informacij (informacijska pisarna, oglasna deska), vzdrževanje organizacijske mreže na krajevni ravni (sedež društva je v enem naselju, planinske skupine pa v več naseljih), društvena priznanja športnikom in športnim delavcem, različne oblike sodelovanja 0 povezovanje s planinskimi društvi iz Slovenije, udeležba na sestankih, zborih in skupščini Planinske zveze Slovenije, sodelovanje v organih planinske in športnih organizacij.
Praviloma se znesek sofinanciranja določa na podlagi:
□	števila članov,
□	števila registriranih športnikov in
□	števila planinskih skupin, ki delujejo izven področja matične občine. Financira naj se:
□	stroške, ki zagotavljajo dostopnost in izboljšujejo kakovost delovanja društva.
Zasnovan je spletni portal: www.razgibajmozivljenje.net,
ki zagotavlja brezplačen dostop do najpopolnejšega nabora športnorekreativne ponudbe v Sloveniji in četrtletna revija Razgibajmo življenje, namenjena družinam za promocijo dejavnega življenjskega sloga.
I * I 't I
RAZGIBAMO ilUUEKJE
KOMISIJA ZA VARSTVO GORSKE NARAVE UO PZS
Gorski stražarji, varuhi gorske narave in drugi ljubitelji narave v planinskih društvih in meddruštvenih odborih!
Če ste v oktobrskih Obvestilih PZS lahko našli in prebrali dolgo pričakovan program usposabljanja za gorske stražarje, boste v teh Obvestilih PZS, v rubriki ZAKONODAJA IN URADNE OBJAVE našli še bolj potreben in koristen dokument; Pravilnik komisije za varstvo gorske narave Planinske zveze Slovenije.
Drugo leto bo minilo kar 30 let odkar so bila zapisana zadnja Pravila za delovanje planinskih organizacij na področju varstva narave. Takrat so bila dobra podlaga za delo, za današnji čas pa so presplošna, tudi malce zastarela, še posebej pa ne urejajo naše organiziranosti na način, da bi ljubitelji narave v današnji planinski organizaciji lahko predstavili svojo dejavnost enakopravno drugim dejavnostim in hkrati koristno za naravo, kar je tudi osnovni namen. V dolgem obdobju od takratnih pravil je čas v marsikaterem planinskim društvu in meddruštvenem odboru odrinil ustrezno organizirano skrb za naravo nekako na stran, v pozabo. Delno lahko najdemo razlog za to tudi v naši krovni organizaciji, ki kar daljše obdobje temu področju ni posvečala dovolj pozornosti, celo več, tudi komisija za varstvo gorske narave je delovala kar daljši čas zgolj formalno, na zadrege, želje in tudi zahteve t's terenaT pa ni reagirala.
V KVGN PZS se zato nekaj zadnjih let zelo trudimo, da bi ta zamujen čas nadoknadili, kar ste lahko že tudi sami opazili, v vseh planinskih društvih in meddruštvenih odborih, v katerih ste to področje morda zanemarili ali pa o njem niste dovolj razmišljali, pa področje varstva narave ponovno oživili. Nov pravilnik, ki smo ga pripravljali kar tri leta in ga je 22. oktobra 2004 potrdil tudi UO PZS, smo pripravili predvsem za vas, da boste v njem lahko našli ustrezne odgovore, kaj so naše naloge, kako jih bomo izvajali in usklajevali in kako uveljavili znotraj Planinske zveze Slovenije.
Želim vam, da vam bo služil kot dober pripomoček, leto 2005 pa izkoristimo, da v njem zapisano organiziranost vzpostavimo v vseh društvih in meddruštvenih odborih, kjer tega še niste storili.
Rozi SKOBE, načelnica
Komisije za varstvo gorske narave UO PZS
KOMISIJA ZA ALPINIZEM UO PZS
VSEM ALPINISTIČNIM KOLEKTIVOM
Tako kot vsako leto bo KA tudi v letošnjem letu predvidela delitev sredstev za opravljene kvalitetne vzpone, ki niso bili zajeti v planu akcij KA za leto 2004.
Zato prosimo vse AK in alpiniste (tudi tiste, ki so bili podprti samo v okviru programa vrhunskega alpinista), da pošljejo poročila o izvedenih akcijah (vzponih) v Alpah - domačih in tujih, Andih, Himalaji0 v letu 2004 do sobote 20. novembra 2004, na podlagi katerih bo KA sklepala o dodelitvi sredstev.
Poročilo pošljite na naslov:
PZS 0 KA UO PZS Dvoržakova 9, 1001 Ljubljana S pripisom: Kvalitetni vzponi v letu 2004
ali na elektronski naslov (zahtevajte potrditev sprejema): alpinizem@pzs.si .
Andrej ŠTREMFELJ, načelnik
Komisije za alpinizem UO PZS
23. SREČANJE ALPINISTOV VETERANOV
8. in 9. oktobra 2004 v Koči na Gozdu
Letošnje srečanje veteranov, 23. po vrsti, je bilo 8. in 9. oktobra 2004 v Koči na Gozdu, ki se je izkazala v vsakem oziru za prijetno izbiro. Veterani in veteranke so se začeli zbirati v petek, 8. oktobra, ob 17. uri in do večerje nas je bilo 55 od 80 prijavljenih. Zbrane je v imenu odbora pozdravil Tone Sazonov in se ob tej priložnosti spomnil Egona in Tineta Miheliča, ki sta nas zapustila v tem letu.
Zdravnik in reševalec France Malešič je nato v svojem predavanju Zdravje in aktivnost starejših gornikov predstavil več dragocenih zdravniških nasvetov za starejše, ki še hodijo po gorah. Življenjska
doba se je precej podaljšala. Ključna je kakovost življenja, ki nam omogoča dobro počutje, polno udejstvovanje v družbi in delovno aktivnost. Zato je naša naloga, da pri sebi ohranjamo in dopolnjujemo vse, kar imamo dobrega in se ustvarjalno lotimo reševanja nerešenih problemov. Poskrbimo za ustrezna očala, slušni aparat in druge pripomočke, ki nam omogočajo, da bomo življenje doživljali še bolj polno. Potreben je uravnotežen ritem vsakdanje aktivnosti, sprostitve in počitka. Vmes si privoščimo občasni daljši počitek in se takrat ukvarjamo z dejavnostmi, ki niso naša vsakdanja naloga. Za ustrezno aktivnost ni nikdar prepozno. Delajmo tisto, kar nas veseli. Veselega starejšega planinca imajo vsi radi in ga zato vsi tudi spodbujajo. Najbolj primerna sta hoja in utrjevanje mišic. O vsem se posvetujmo s svojim prijateljem zdravnikom. Poskrbimo za ustrezno prehrano in pijačo. Tehničnih in drugih novosti se učimo od otrok, ki so najboljši učitelji. Z enostavno razlago nas naučijo delovanja kakega našega novega aparata, predvsem pa nas za takšno stvar tudi iskreno navdušijo.
Poslušali smo z zanimanjem, saj k statusu veterana sodijo tudi različne zdravstvene težave. Kljub temu je bilo razpoloženje kot vedno na teh srečanjih in snidenjih starih tovarišev in soplezalcev veselo, tudi ob podelitvi knjige Staneta Klemenca Ledene sanje tistim veteranom, ki so letos izpolnili 70 let (eden), 75 let (deset), 80 let (eden), 85 let (eden) in 91 let (eden).
Sledilo je drugo predavanje Franceta Malešiča Zgodovina reševanja v gorah nad Kamnikom, spremljano s prikazom starih fotografij iz zelo uspešne knjige z istim naslovom. Tudi Kamniško-Savinjske Alpe so ljudje obiskovali že od nekdaj, zato so dragocena najstarejša pričevanja o tem. Dogajale so se tudi nesreče. Najstarejši gorski reševalci in njihovi nasledniki so se marsikdaj izkazali z dejanji, ki so bila za zgled vsem in so odločilno vplivala na razvoj našega planinstva in gorskega reševanja. V naslednjih obdobjih so bili dogodki, ljudje in dejanja prav tako pomembni za naše planinstvo, zato je prav, da jih poznamo in smo nanje ponosni.
Tudi to predavanje smo poslušali z zanimanjem, nato pa smo nadaljevali v živahnih razgovorih pozno v noč.
Drugo jutro so se nekateri podali na različne ture, drugi pa nadaljevali obujanje spominov kar v koči in prehitro je prišel čas kosila in slovesa.
Kot vsako leto je Saša Slavec skrbel za fotografiranje, Zvonko Čemažar za administracijo in namestitev v koči, tako da je vse potekalo brez zapletov. Večina je bila zelo zadovoljna in je izrazila željo, da se srečanje nadaljuje, po možnosti v Koči na Gozdu.
Srečanja seveda ne bi bilo brez vsakoletne finančne pomoči Planinske zveze Slovenije, ki je letos pokrila skoraj polovico stroškov s sredstvi, pridobljenimi iz naslova razpisa na MŠZŠ R Slovenije, v okviru akcije Za življenje zdravo v gorsko naravo - Nikoli ni prepozno. Drugo polovico pa je zbral član odbora veteranov Janez Gril pri donatorjih, za kar mu gre posebna zahvala.
V organizacijskem odboru so poleg predsednika Toneta Sazonova še Vlasto Kopač, častni predsednik PZS, Saša Slavec, Zvonko Čemažar, Janez Gril, Janko Mirnik, Vojko Bučer in France Zupan. Tudi letos so poskrbeli za vabila in nakup knjig za darila slavljencem.
Če bo vse po sreči, bo odbor pripravil tudi naslednje srečanje v letu 2005. Razmisliti bo potrebno o povečanju lastnega deleža udeležencev, saj je sredstev za organizacijo, kamor sodi tudi prevoz starejših udeležencev, vedno premalo. Potrebno bo ažurirati sezname veteranov in dopolniti kriterije. Gre seveda za popolnoma neformalno srečanje tistih, ki to želijo in pripadajo generaciji alpinistov, ki polagoma odhaja. Vendar bi bilo smiselno pripraviti predlog oziroma osnutek poslovnika odbora veteranov, ki bi ga v letu 2005 uskladili s PZS, v okviru katere odbor veteranov tudi deluje.
France ZUPAN
KOMISIJA ZA GORSKO POPOTNIŠTVO UO PZS
OKVIRNI PROGRAM POPOTOVANJ IN IZLETOV
V LETU 2005
Do konca leta sta še dva meseca in pred vami je okvirni program popotovanj in izletov, ki jih za prihodnje leto pripravlja Komisija za gorsko popotništvo UO PZS. Verjetno bo v samem programu do konca leta prišlo še do kakšnih sprememb s katerimi pa vas bomo seznanili ob že tradicionalni vsakoletni predstavitvi programa, ki bo v Ljubljani. Kot smo že obljubili pred meseci, bo v začetku prihodnjega leta organizirano potovanje po Argentini in Čilu, zato je tej akciji spoznavanja Ognjene zemlje in Patagonije namenjena večja pozornost.
Letos je bilo opravljenih kar nekaj potovanj. Bili smo na Madeiri in dalmatinskih otokih, Namibiji in na evropskih štiritisočakih. Že januarja smo bili na Kilimandžaru, ki ga ponavljamo v decembru. Pridružite se lahko, sa je na razpolago še nekaj prostih mest; upoštevati morate, da se rok za prijave izteka.
V decembrskem obvestilu vas bomo seznanili tudi z načinom prijavljanja, ki pa bo verjetno enak dosedanjemu (prijava in plačilo akontacije). Okvirne prijave se že zbirajo; za Argentino in Čile pa že konkretne! Prijavljeni za posamezne akcije bodo dobili podrobnejši program in navodila.
Kontaktna oseba za vse akcije je Janez Pretnar, Gorenjska 37, 4240 Radovljica, tel.: 04/5303 400, mobitel 031/429 970, e-pošta:
janez.pretnar@siol.net. Podatki o popotovanjih in izletih bodo objavljeni tudi na spletnih straneh PZS: www.pzs.si in GORE IN LJUDJE: www.gore-ljudje.net in na teletextu TV Slovenije (stran 593).
ARGENTINA IN ČILE,Ognjena zemlja in Patagonija, 12. februar 13 6. marec 2005:
Južna Amerika je bila prva celina, ki smo jo načrtno začeli raziskovati. Čile in Argentina sta bili državi, ki smo ju že večkrat obiskali. Tokrat se bomo pomaknili krepko na jug, v območje kjer se že pozna vpliv zemeljskega hladilnika Antarktike. V prostranstvih patagonskih pamp in labirinta otočja Ognjene zemlje je marsikaj zanimivega, čez vse so pa gorovja, ki se dvigujejo nad kontinentalnim ledenikom. Vrhovi Fitz Roy, Cerro Torre in drugi so nepozabni.
Po prihodu v Buenos Aires bo ogled mesta, potem bo sledil polet v San Carlos de Bariloche, kjer živi tudi veliko Slovencev. Okolici kraja sta namenjena dva dneva, potem pa se bodo popotniki preselili v Ushuaio. Vožnja po kanalu Beagle bo gotovo nekaj posebnega. Trije dnevi bodo dovolj za spoznavanje okolice jezera Argentino in ledenika Perito Moreno ter Cerra Torreja. Tam bo tudi izlet pod znamenite patagonske ostrice. Toda to še ne bo vse, saj se bo skupina preselila iz Calafata na čilensko stran v Puerto Natales. Ta bo izhodišče za narodni park Torres del Paine. Dva dneva bosta hitro minila v tej divjelepi pokrajini. Z ogledom Punta Arenasa in okolice bo zaključeno bivanje na jugu celine.
Po poletu čez pol Čila se bodo popotniki znašli v toplejših krajih. Prihajajoča jesen bo še polepšala pejsaže v okolici glavnega mesta z vinogradi in pacifiško obalo pri letovišču Vina del Mar. Z obiskom gorske skupine San Juan se bo zaključilo pohajkovanje po gorah, ostal bo le še ogled vznožja Aconcague in vinorodne Mendoze. Ob povratku bo še nekaj časa za Buenos Aires.
Pri programu za Santiago in Buenos Aires je treba omeniti tudi fakultativna obiska Velikonočnega otoka, skrivnostnega kraja sredi Tihega oceana in slapov Iguazu na tromeji z Brazilijo in Paragvajem. Pri tem potovanju bo še možnost, da se zaradi težavne logistike spremeni program tako, da bo osredotočen na Argentino in čilenski del Patagonije, v tem primeru bo več časa na razpolago za Bariloche in narodne parke na jugu.
Osnovna cena potovanja bo okrog 600.000 SIT, odvisna bo od števila udeležencev in cene letalskih kart. V ceno bodo vključeni vsi prevozi, prenočišča, vstopnine in takse, vodenje, zavarovanje in
organizacija. Z udeleženci bo organiziran tudi spoznavni sestanek, kjer bodo kandidati dobili natančen program in navodila, dogovorili pa se bodo tudi za fakultativne izlete. Prijave z vplačilom akontacije 20.000 SIT sprejemajo v Računovodstvu PZS, osebno, v času uradnih ur, in sicer v ponedeljek in petek od 8. do 14. ure in v sredo od 8. do 15. ure ali plačilo preko transakcijskega računa PZS: 05100-8010489572, kjer morate navesti tudi sklic 16.0116. Dodatne informacije dobite pri dr. Mihu Zajcu, mobitel 041/332 864.
MADEIRA ali TENERIFE, turizem z gorništ-vom, od 19. do 26. marca 2005:
to bo potovanje po načelu t'za vsakogar nekajT. Madeira in Tenerife sta vulkanska otoka v Atlantiku. Udeleženci bodo z avtomobili spoznavali obale, bujno vegetacijo in zanimive vrhove, cena bo odvisna od turističnega aranžmaja last minute; informacije Janez Pretnar.
DALMACIJA za planince, od 7. do 14. maja 2005:
naša prva skupina je gore na dalmatinskih otokih spoznavala v letošnjem maju, v prihodnjem maju bo program spremenjen, in sicer bo dodan še otok Vis. Zraven bo še Brač, Hvar, Mljet, polotok Pelješac in vrhovi nad Omišem. Naj omenimo še to, da udeleženci potujejo z dobro opremljeno ladjo Viktorijo.
(NE)ZNANA BOLGARIJA, od 17. do 26. junija 2005:
Bolgarija še vedno ostaja skoraj neznana dežela na Balkanu. Toda ima samostane , cerkve, odprte ljudi in kar je pomembno za nas: gore. Začeli bomo z Beogradom in Sofijo, potem pa bodo na vrsti gorovja Stare planine, Rile in Pirina, vmes pa turistični ogledi. Cena bo privlačna, informacije Janez Pretnar.
INDONEZIJA, vulkani, kultura in plaže, od 29. junija do 17. julija 2005:
poznavalec indonezijskih otokov dr. Peter Soklič bo popotnike popeljal na tri otoke: Javo, Lombok in Bali. Spoznali bodo raznolikost kultur, tropsko vegetacijo in prvobitno naravo številnih vulkanov. Na račun bodo prišli tudi ljubitelji morja, saj na prostranih obalah ne manjka lepih plaž, informacije Janez Pretnar.
SREČANJE Z NOMADI MONGOLIJE, od 23. julija do 09. avgusta 2005:
prostrano deželo puščav, step, nomadov in Džingiskana bo omejena skupina popotnikov obiskala v juliju ali avgustu. Potovali bodo s terenskimi vozili in spali v šotorih in jurtah, ne bodo pa manjkali tudi krajši vzponi na vrhove ob poti. Posebno doživetje bo tudi dvodnevni izlet s kamelami po puščavi Gobi. Informacije daje Janez Kratnar, mobitel 041/667 832.
IRAN ali KAVKAZ z vzponom na Elbrus, od 24. julija do 06. avgusta 2005:
Iran privablja s svojo kulturo, gorami in slikovito pokrajino. Teheran, Alamut, Kaspijsko morje, nasadi čaja so le del poti. Nazadnje pa še vzpon na Demavend, ki kraljuje z zasneženo krono. Pripravljen je tudi
program za Kavkaz z aklimatizacijskimi turami in na koncu še pettisočak Elbrus, ki ga imajo nekateri geografi za najvišjo goro Evrope. Dodatne informacije: Janez Pretnar.
PERU Z BOLIVIJO, od 03. do 21. septembra 2005:
Peru v kombinaciji z Bolivijo vedno predstavlja izziv za tiste, ki hočejo nekaj več. Različnost klim in pokrajin, pestrost kultur in Indijanci na Altiplanu 0 visoki planoti, zraven pa še možnost vzponov na visoke, toda tehnično nezahtevne vrhove, je tisto kar privablja, dodatne informacije Janez Pretnar.
MOUNT KENYA in KILIMANDŽARO, od 03. do 16. decembra 2005:
ob koncu leta bomo ponovili vzpon na najvišji afriški vrh, tokrat v kombinaciji z Mount Kenyo. Gori je treba spoštovati zaradi višine, ne bodo pa manjkali tudi obiski narodnih parkov, dodatne informacije Roman Robas, mobitel 041/777186 in Janez Pretnar.
TURNI SMUKI:
zaenkrat smo pripravili dva atraktivna turna smuka, VELIKONOČNO TURNO SMUČANJE NA GRAN PARADISU, od 26. do 28. marca 2005 in HAUTE ROUTE 0 VISOKA POT, od 26. aprila do 2. maja 2005.
Gran Paradiso je poznan po obširnih ledeniških planjavah, smučati pa se da skoraj z vrha. Visoka pot od Chamonixa do Zermatta je največji izziv za turne smučarje, za osnovno, klasično varianto je potrebno šest dni. Dodatne informacije daje Gregor Sluga, mobitel 041/699 078.
KLUB 4000, od 30. julija do 5. avgusta 2005:
prihodnje leto bodo obiskovalci štiritisočakov najprej spoznali za aklimatizacijo Monte Cevedale, potem pa se bodo preselili v gorsko skupino Monte Rose, kjer se bodo povzpeli na nekaj štiritisočakov, dodatne informacije: dr. Tomaž Vrhovec, mobitel 041/709 031.
VRHOVI PRIJATELJSTVA
IN DRUGI VRHOVI:
predvideni so trije vrhovi in sicer ZERMULA, 2. julij, WATZMANN, dvodnevni izlet 23. in 24. 7. in
HOCHSCHOBER, 6. avgust, dodatne informacije Ciril Tovšak, mobitel 041/576 610.
Veseli bomo tudi Vaših predlogov, sporočite nam Vaše želje in skušali jih bomo uresničiti, s planinskimi pozdravi!
Janez PRETNAR, predsednik
Komisije za gorsko popotništvo UO PZS
KOMISIJA ZA PLANINSKE POTI UO PZS
NOVI MARKACISTI OPP KOROŠKA
V planinskem domu na Košenjaku (1169 m) je bil zaključek tečaja (30.10.04) za marakaciste s svečano podelitvijo značk markacist PZS. V domu so se zbrali pripravniki, ki so tečaj opravili pred dvemi leti (1415.09. in 28-29.09.2002) . Tokrat so opravili še zaključni del, ki je določen kot peti dan usposabljanja. Vreme ni bilo naklonjeno, zato so se pogovorili o svojem delu, ki so ga opravili in o tem in onem, o stanju poti. Padla je tudi pripomba treh, ki hodijo po planinski poti XVI. divizije, ki je kje na razpotjih po njihovo slabo označena. Seznanili so se z novim programom usposabljanja za markacista PZS, ki ga je potrdil Strokovni svet za šport Republike Slovenije (31.08.2004.). Za tečaje, ki se bodo začeli izvajati naslednje leto, po novem programu, bo pripravljena tudi druga izdaja sedanjega priročnika za markaciste. Določila o licenci pa veljajo za vse. Tečaj je vodil Igor Glasenčnik; zaključek pa je izpeljal sedanji vodja obora za planinske poti Roman Močnik.
Novi markacisti so:
Milan Plešej PD Ravne; Jože Hribar in Marjan Gros PDMislinja; Malčka in Vinko Kvasnik, Franc Rek, Ervin Skutnik, Jožef in Marija Tertinek Bricnik PD Muta; Henry Dobnik, Marjan Krevh, Slavko Pogorelčnik in Borut Šmon PD Slovenj Gradec; Avgust Kordež in Stano Robin PD Prevalje; Hermina Ropoša PD Ožbalt Kapla; Stanislav Praznik PD Dravograd; David Bricman, Nejc Čresnik in Andrej Kac PD Vuzenica in Tomaž Vranič PD Rečica ob Savinji (21). S tečaja leta 1997 je prejle značko še Stanko Otič PD Dolga pot Dravograd.
Na zaključki so bili prisotni poleg starega in novega vodje odbora za planinske poti (OPP) tudi inštruktorji Stanko Gašparič (vodja podkomisije za usposabljanje), Božo Jordan, Florjan Nunčič in Tone Tomše (načelnik KPP).
Novi markacisti so pripravili kratek kulturni program, kjer so prebrali svoje pesmi ta temo planinskih poti. Vsem novim markacistom veliko uspeha pri vzdrževanju planinskih poti. PD Dravograd je vse pogostilo z malico.
S tem je zaključeno tridesetletno obdobje tečajev, ki jih je prirejala Komisija za planinske poti UO PZS. V tem obdobju je bilo usposobljenih 786 markacistov ali povprečno na leto 26 markacistov.
Prvi tečaj je bil leta 1974, drugi šele leta 1982, nato eden na leto, 1987 in 1988 so bili po trije in do konca leta 1990 jih je bilo 15; do konca stoletja jih je bilo 33 in do konca tega leta skupaj 45 (2001 le eden in naslednja štiri leta kar po trije na leto; po trije na leto so bili le devetkrat). Takšno je stanje tridesetletnega dela.
Božo JORDAN
GORSKA REŠEVALNA SLUŽBA SLOVENIJE
OB 80-LETNICI GORSKE REŠEVALNE SLUŽBE
JESENICE
Iz zbornika, ki ga je ob 80-letnici izdala Postaja GRS Jesenice:
NAMESTO UVODA ... OB 80-LETNICI GORSKE REŠEVALNE SLUŽBE JESENICE
Ustanovitev in pri-četek delovanja Gorske reševalne službe Jesenice sega v čas, ko se je naglo razmahnilo gorništvo v Zgornjesavski dolini. Delavci železarne in drugi krajani so čutili potrebo po sprostitvi v gorah. Pohodništvu je sledil alpinizem najvišjega ranga. Kljub okorni opremi so se posamezniki lotili podvigov v stilu izurjenih in dobro opremljenih gornikov iz bližnjih in daljnjih krajev. Kruta narava je terjala svoj davek. Zmanjšati ga je bilo možno le z organiziranim strokovnim in tovariškim pristopom v kriznih trenutkih. In ne nazadnje □ iz gora je bilo treba vrniti tovariša, ki mu ni bilo več pomoči.
Osemdeset let so generacije planincev in alpinistov sledile klicu tovarištva in se včlanjale, izobraževale in izgorevale v vrstah gorskih reševalcev. Vedno je bil navzoč problem opreme in razpoložljivega časa. Vedno je bilo treba prepričati domače in delodajalce, da je to humano delo neodložljivo. Razvila se je organizacija, oprema in pomoč profesionalnih služb. Ostala pa je nepoklicnost, temelječa na solidarnosti in odrekanju ter prepogosto tudi nevarnem tveganju. Nekateri so s svojim delom postali legende, predolg je seznam tistih, ki so reševali do konca.
Organizacijske oblike so prinesle novosti in grenak priokus odrinjenosti zaradi lokalne organiziranosti.
Kljub temu je ostalo močno strokovno jedro Gorske reševalne službe Jesenice sposobno posredovati doma in na tujem.
Vsem sedanjim članom Gorske reševalne službe Jesenice in vsem predhodnim generacijam čestitam ob visokem jubileju in se zahvaljujem za požrtvovalno in nesebično delovanje.
Župan občine Jesenice Boris BREGANT
OB 80-LETNICI POSTAJE GRS JESENICE
V človeškem življenju se nabere mnogo dogodkov, ki pričajo o človekovem delovanju. Podobno je s skupino ljudi, ki želi pomagati ljudem v stiski ali ob nesreči. Plemenita dejanja so delo posameznikov, povezana v celoto pa predstavljajo šopek različnih dejavnosti, ki združuje člane postaje GRS Jesenice.
Najprej tisto bistveno, vsakdanje delo za preživetje sebe in svoje družine. To delo se je pri večini članov dogajalo v Železarni. Težaško delo pri taljenju železove rude ter nadaljnje preoblikovanje železa v različne uporabne oblike je pustilo pečat pri marsikaterem jeseniškem reševalcu. Z obdelovanjem vroče, trde kovine so se oblikovali tudi značaji ljudi.
V prostem času pa so odhajali v naravo, v gore, kjer jih je družilo iskanje novih, zahtevnih poti in plezalnih smeri. Tako so se pogumni in vztrajni alpinisti združeni v TK Skala večkrat navezali na vrv in ob tem preplezali težke smeri.
Vendar pri plezanju ni bilo le lepih trenutkov, ampak so se dogajale tudi nesreče. V tej stiski so ponesrečenim lahko pomagali izurjeni plezalci □ reševalci. Ti so od začetka s skromno tehnično opremo, vendar z veliko prizadevnostjo izvajali rešilne ekspedicije. Te so v začetku trajale tudi več dni in reševalci ter ponesrečeni so med samim reševanjem prenašali težke napore.
Ko se je povečalo število reševanj, je bilo treba okrepiti vezi med člani, hkrati pa izboljšati tudi tehnično pripravo in opremljenost. To je bilo že izraženo v Centralnem reševalnem odseku, ki je vodil, usmerjal in usposabljal reševalce. Njegovo najmočnejše jedro je bilo prav na Jesenicah in ni čudno, da je bila dejavnost v zvezi z reševanjem tu tudi najučinkovitejša.
Reševalci so tako kot drugi zavedni državljani sodelovali pri obrambi domovine. Za to so imeli določene prednosti, saj jim vsakodnevni napori niso bili tuji. Po drugi svetovni vojni, ko so reševalci uredili vrste, se zopet začne zagnano delo. To se kaže tudi pri gradnji bivakov na gorskih področjih, kjer ni bilo planinskih koč.
Po hudi nesreči v Špiku, ko nastopi kriza v reševalskih vrstah, se Centrala preseli v Ljubljano. Jeseniški reševalci svoje delo opravljajo naprej. Njihova pri-zadevnost pri po-moči ponesrečenim in vzgoji novih, mladih reševalcev obrodi organiziran način iskanja zasutih v plazu z lavinskimi psi. Ti prvi vodniki lavinskih psov so postavili dobre temelje, ki so jih preizkušali in utrjevali doma in tudi pri sodelovanju z vodniki reševalnih psov iz alpskih držav.
V vrstah postaje so bili dobri opazovalci reševalnega dela, ki so dogodke ob posameznih reševanjih znali zapisati na papir. Tako bodo v obliki knjig ostali opisi reševalnih akcij in posameznih reševalcev.
Pomembna je bila pomoč članov postaje pri vključevanju helikopterskih posadk slovenske vojske v reševalno delo GRSS.
V	okviru postaje so delovali odlični organizatorji in vzgojitelji mlajših članov GRS, ki so vodili in usmerjali reševalno delo in usposabljanje na državni ravni. Sodelovali so tudi z reševalci sosednjih držav ter v okviru IKAR.
Spomnimo se le nekaj reševalcev, ki so oblikovali tudi GRS Slovenije. Začnimo z Jožem Čopom, prvim načelnikom postaje, dr. Miho Potočnikom, dolgoletnim načelnikom GRSS, Urošem Župančičem, vzgojiteljem, Andrejem Moretom, Stanetom Koblarjem, vzgojiteljem, Jožem Makovcem □ vzgoja in uvajanje novosti v GRS, Cirilom Pračkom, zapisovalcem dogodkov.
Ob osemdesetletnem jubileju postaje GRS Jesenice se zahvaljujemo vsem članom za njihov prispevek pri delu in predstavitvi postaje GRS.
V	prihodnje vam želimo uspešno delo in še naprej dobro sodelovanje s slovenskimi gorskimi reševalci.
Načelnik KGRSS Toni SMOLEJ
OB OSMIH DESETLETJIH JESENIŠKEGA GORSKEGA REŠEVANJA
Gorsko reševanje je poslanstvo prostovoljstva, plemenitosti, srčnosti in tovarištva.
Jeseniško gorsko reševalstvo ima zanesljivo ene od najpopolneje dovršenih temeljev planinsko-alpinističnega reševanja v slovenskem gorskem svetu in celotnem prostoru slovenstva. Na njihovi podlagi se je izoblikoval vseslovenski organigram dela, strokovnosti in delovanja GRS, skratka standard o gorskem reševanju. Prav tu na Jesenicah se je najbolj trdno izoblikovalo in preverilo t'z jeseniškim jeklom utrjeno in neomajno ukaljenoT sporočilo vseslovenskega planinstva, da je gorsko reševanje: poslanstvo prostovoljstva, plemenitosti srčnosti in tovarištva. Brez kakršnih koli pogojevanj, obvez ali vprašanj, ne samo v gorskem svetu, ampak v celotnem prostoru nasploh. In to so jeseniški gorski reševalci neštetokrat dokazali in potrjevali. Izkazali so se kot maksimum slovenskega alpinizma z legendarnim Jožetom Čopom na čelu. Najbolj so spoštovali in upoštevali načelo, da sta gorski reševalec in dejavnost GRS namenjena obiskovalcem gora, alpinistom, to je vsem ljubiteljem gora, ki so v steni, na stezi ali poti zašli in se srečali s stisko, nesrečo ... To so bila in so še zmeraj najbolj zlata sporočila in največje vrednote planinskega prostovoljstva in humanitarnosti. Iz teh dejanj in naprednih obzorij je jeseniško reševalstvo postalo vseslovenska planinska avtoriteta. Njihova dela na izobraževalnih področjih, pri pripravi in izvedbi najbolj tehnično zahtevnih stenskih vaj so to še bolj utrjevala in potrjevala njihovo predanost planinstvu in skrbi za človeka. Posebnost je bila tudi njihova odprtost, pripravljenost kjer koli pomagati, učiti, instruirati. Jeseničani so si pridobili tudi mednarodno priznano tdoktrinoT in spoštovanje z znanji gorskega reševanja in samo reševalno usposobljenostjo. Ob tem spoštljivem jubileju ne smemo pozabiti na trud jeseniških reševalcev, ki so za planinsko-alpinistično dobro gradili bivake v najbolj zahtevnih intimnih predelih Julijcev. Tudi odlična turnosmučarska znanja in njihov prenos na mlajše generacije so bila vedno odlika Jeseničanov. Na zlata obdobja legendarnega gorskega planinsko-alpinističnega reševalstva nas veže nešteto spominov, tako posredno kot neposredno. Vemo, da so ti časi predanosti goram, skrbi za človeka tako idealistično neponovljivi, kot čas in obdobje, ko se je živelo za poštenje, preprost, srečen vsakdanjik.
Ko je bilo najbolj čislano plačilo občutje, da smo človeka na gori ohranili pri življenju in ga z gore vrnili nazaj v topel dom.
Danes pa smo na poti v nov svet, ki v celoti spreminja izvirnosti, intimnosti, tradicionalnosti kot skrivnosti med človekom in goro. Gre za dejstva, ki nam jih vsiljuje in pogojuje današnji pragmatizem, ki brez kompromisov in predsodkov posega v srečo, ki jo doživiš le v planinskem raju, paradižu resnice.
Ob jubileju in spominu na osem desetletij uspešnega delovanja jeseniškega gorskega reševanja se s hvaležnostjo in spoštovanjem pridružujem čestitkam in zahvalam za vse dobro, storjeno slovenskemu planinstvu, v imenu vseh planinskih organizacij, društev pa tudi planinskega članstva PZS. Vsekakor pa si želim, da bi nam bilo tudi v prihodnje največje zadoščenje in plačilo to, da smo sodobno gorsko reševanje razvili in ohranili na visoki kakovostni ravni, kot tudi, da smo še vedno aktivno prisotni v planinskih vrstah; društvih, v katerih skupaj vzgajamo in se trudimo strokovno in kodeksno izobraževati člane PD, obiskovalce gora z namenom, da bi bilo kar najmanj nesreč, ponesrečenih planincev, alpinistov in kar največ srečnih povratkov z gora, ostenij. To pa je tudi garancija, da bo tako, kot je bilo do sedaj, da bo GRS enako dobro delovala tudi v novih frazmerahT: freševalci brez meja □ vedno dobre voljeT, tako v domačem planinskem svetu, kot v gorstvih Evrope in državah brez meja, za srečo, varnost, reševanje in še posebej za nadaljnji ugled in razvoj slovenskega planinstva, v katerem je GRS na najpomembnejšem in najuglednejšem mestu slovenske planinske organizacije.
Predsednik Planinske zveze Slovenije
Franc EKAR
Slavnostna prireditev ob 80-letnem jubileju Postaje GRS Jesenice je bila 23. oktobra 2004 s
predstavitvijo postajnih prostorov (dan odprtih vrat) in reševalne opreme ter vaje reševanja z visokih objektov.
Uradni dokument o ustanovitvi postaje gorske reševalne službe na Jesenicah ni ohranjen. Po vsej verjetnosti tudi nikdar ni obstajal. Začetki reševanja
ljudi, ki so se ponesrečili v gorah, kot organizirana dejavnost planinske organizacije, niso bili takšni, kakršno poznamo danes. Dejavnost alpinistov, kot reševalcev se je porajala spontano, iz potrebe, ne pa kot sad premišljenega hotenja skupine gornikov o nekakšni formalni, organizirani obliki dejavnosti. Reševati so začeli iz nuje, ker drugih za tako delo zadosti usposobljenih ni bilo.
Klemen VOLONTAR
KOMISIJA ZA MUZEJSKO DEJAVNOST UO PZS
MOŽNOST REŠITVE PROBLEMA
SLOVENSKEGA PLANINSKEGA MUZEJA
Občina Bovec
Tig ffolctorik Hi irte* a S230 Bm«
TuHiii HI ¡Ji)6}Di:'3t»4-l9-(W TMK S
E (jjLijj. ti(bčina.AipariO<bavTC. Vi ŽUPAN
Datum. 22. □KtntMr 2fX>4
UiravnHmLi Drtbofu Piarwnkr zveio Skwwi(B
ZADÉVA	pdjviam pJanrifikajB mujp .
V	otiii-ii &3vec ?.mo ae («ranMi 11?iavani. s katerimi » ubadata pri usrm/ni m kvaEitotni rrtjtH v^i-ft muiflp!*s iblrKe, k' w nahffa v Mcjttra™ Mrtenjn smo. na iu- lovrMna ponudba njsmno iamnlva no ijolj plflriif»«. 1emvBi tuli ?a iirft pavnosf »1 ca abiftaifie ijint*, kj nan ctssKujoir)
Kar	Botri*: v JMnjem obdodju mUrurivno dala na padrojju ntiirjjrifa ualrczne
pofiudt» naiim DbiBkavalcam jn je j ta namen ta usposobi.,! Oiiruma še bo k#r n«k«| muzejskih oziram» 9,14. ipghh pastM* 4mi w Hujšava KKiIb, na&tovari muli; i prodiiasortvipi mtitanaKoga i^onja m» Bovikcnt v stan SLefQ Jfcvi hiii n« naj&dnjev rsš:' obtlfli lutfi muzi) v Trem ra poutvttov ptanirakaga rnui^». ki bi bil na ogkn) vttm 0bB*iivaloem Bovjke.	(Onttino ponu<K# rt«* lunrtifine dciinaci^ V Obti™
razpataflamo t kar ri8*3j moiHoSVni zsgoloviNti iHCrtemb pnosiom 13 to nanton. ki bi |ih iahi* :j [nini^d.i. za uratteu planinskega muzeja v skladu ) udrcZmriu dogowon ~t.*u» Vam pernfl»TiD mo±no»t. d» t» parnralu inuzHp pretdifc * naio obtino in u«f <t SovbC. Prediramo, d3 e tej moiiioali razj*	i Dr v pnnBfu ugoiovdMP, da jo z» Vos jjjiimivs
»topite I nami v MirtaH z«	rai[p>™W na 19 lemo
Pqbuii VaiH CMf«hjjBO» preiti pcwtwdnikt moddrnSTien^je odbora za firiinorsilfl Q GfiSJOijS Rupn*a M| OTKJ mrahja da bi v primat, da bi pnita do iretiwnegu dogovora, bila naAa pianinika Grg&nifKfd afclivno vkljuCcru v profeki
V	PMPTiBfiJu, da je naša ponmJt» Jj Vas zarumlva prliahfvttO Vai «fcjmv m V» lepa pudravijama
i 1*1 en o&tm Ekiv«:
urnv dipl infl t)
Poslopje, kjer bi lahko uredili planinsko muzejsko zbirko:
PLANINSKA DRUŠTVA IN MEDDRUŠTVENI ODBORI
VABIJO IN POROČAJO □
VABIJO □
-V-V-
PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA O B V E S Č A,
da elektrifikacija planinskega doma pri Krnskih jezerih omogoča, da je dom odprt tudi v zimski sezoni, če je zato izražen skupinski interes. Zato PD Nova Gorica vabi vse strukture Planinske zveze Slovenije, da pri načrtovanju usposabljanja planinskih kadrov v zimskih razmerah in drugih skupinskih obiskov Krnskega pogorja v zimskem času v sezoni 2004/2005 upoštevajo dano možnost. Podrobne informacije zainteresirane skupine prejmejo na sedežu društva v Novi Gorici, Bazoviška 4 ali po telefonu 05/ 302 3030. Cene so ugodne.
PLANINSKO DRUŠTVO RIBNICA vabi na svečanost ob 25- letnici
društvenega delovanja. Program bo popestrilo predavanje z diapozitivi Toneta Škarje - 25 let prvega slovenskega vzpona na Mt. Everest. Tone Škarja je bil tudi vodja te takratne jugoslovanske odprave.
Svečanost bo v petek, 19. november 2004 ob 19. uri v dvorani centra
Ideal Ribnica.
Dan Mesec	Naziv akcije, kraj in namen	Organizator	Naslov, kjer dobite podatke o akciji
NOVEMBER			
21.11.	4. pohod po Vertovčevih poteh	PD Ajdovščina	PD Ajdovščina, 041/275 542
21.11.	6. pohod po nekdanjih Trških mejah Laškega	VO PD Laško	Damjan Kolšek, 040/613 179
26.11.	Srečanje vodnikov Koroške	OVIZ MDO Koroške	Ivan Cigale, Cečovje 35, 2390 Ravne na Koroškem;031/842 361
26.11.	Društvena planinska šola	PD Grmada	Franc Šinko, 031/383 591
DECEMBER			
03.12.	Društvena planinska šola	PD Grmada	Franc Šinko, 031/383 591
04.12.	Pohod tRazgibajmo življenjeT po Celjski planinski poti	PD Grmada	Franc Šinko, 031/383 591
04.12.	Srečanje vodnikov PZS Šaleške doline	PD Velenje	PD Velenje, Prešernova 22, 3320 Velenje; 03/587 11 34
		PD Šoštanj	
		PD Vinska gora	
04.12.	Zimski pohod na Mrzlico (Miklavžev pohod)	PD Trbovlje	Vili Treven, 041/672 233, Bojan Gorjup, 03/562 20 36
10.12.	Društvena planinska šola	PD Grmada	Franc Šinko, 031/383 591
11.12.	4. Fricov pohod na Klopni vrh	PD Lovrenc	pd@lovrenc.si
12.12.	Pohod na Tisje	PD Litija	Peter Rutar, 031/643 743
18.12.	12. nočni pohod tCez goro k očetuT	PD Ravne na Koroškem	Jože Zunec, Cečovje 58/c, 2390 Ravne na Koroškem 02/822 23 29
18.12.	22. zimski pohod na Celjsko kočo tGruzinski čajT	PD Celje Matica	03/492 48 50
18.12.	Tradicionalni pohod na Javornik	PD Javornik-Crni Vrh nad Idrijo	Damijan Mikuž, 041/546 118
in			Zdenko Bezeljak, 041/491 086
19.12.			
PLANINSKO DRUŠTVO LAŠKO
6. pohod po nekdanjih trških mejah Laškega bo v soboto, 20.novembra 2004 s startom ob 9.00 uri izpred TIC Laško (izven ŽP).
PD Laško želi ohraniti običaj iz 18. stoletja, ko so laški tržani vsakih nekaj let v organizirani skupini obšli mejo trškega t'pomerjaT. Ne bomo se mogli povsem držati nekdanjih trških mej, skušali pa se jim bomo čim bolj približati. Pohod na območju levega brega Savinje □ start pri Turistično informativnem centru nasproti železniške in avtobusne postaje, kjer je tudi cilj.
Vodniki nas bodo popeljali iz doline po gričih nad Laškim 0 Krištof na Gramnu (324m)0 v cerkvi sv.Krištofa so najstarejše orgle na slovenskem - razpotegnjenem naselju Strmca, v vas Kuretno s cerkvijo sv. Katarine s samo ženskimi kipi svetnic, Šmihel (445m) z dvojnim zvonikom cerkve sv. Mihaela, ki dominira nad Laškim. Hoje je za približno 3 ure, a vzemite si še čas za popotno klepetanje in srečanje z domačini ter malico, ki jo boste prinesli s seboj.
Če pa zmorete še dodaten napor, se lahko odpravite na pot še za kakšne 4 ure. Iz vasi Kuretno se lahko podate po označeni planinski poti do lovskega doma pod Govškim brdom (811m), morda se še vzpnete nanj, potem pa se vrnete nazaj v Laško.
Oprema za sredogorje, vremenu primerna. Pohoda, ki je zgolj izlet po obronkih Laškega, se udeležite na lastno odgovornost, seveda ob upoštevanju navodil in krajevnih informacij vodnikov. Ne pozabite doma dobre volje!
Informacije: Damjan Kolšek, 03 5732 322; Fanika Wiegele 041 907 367
PLANINSKO DRUŠTVO t'PALOMAT SLADKI VRH
obvešča, da bo Ribniška koča zaprta od 8.11.2004 do 3.12.2004. Planinci, ki bi želeli koristiti usluge v koči naj pokličejo najemnika koče Janka Zapečnika na telefon: 02/876 82 02 ali 041 321 983. telefonska številka koče je: 02/876 82 46.
POROČAJO □
USPEŠEN VZPON METLIŠKIH PLANINCEV NA MONT BLANC
Sedem članov PD Metlika je skupaj s štirimi vodniki PD Novo mesto 3. avgusta letos opravilo uspešen vzpon na najvišji vrh centralnih Alp -4807 m visoki Mont Blanc. Sam vrh je osvojilo pet članov PD Metlika in dva člana PD Novo mesto.
Prvega avgusta smo se odpeljali s kombijem in osebnim avtomobilom skozi Italijo do Chamonixa. V zgodnjih jutranjih urah naslednjega dne smo prispeli v Chamonix in se še istega dne povzpeli do koče Aig Gouter, ki je na višini 3817 m. Med potjo do koče smo se najprej peljali z gondolo, nato presedli na zobato železnico, ki nas je pripeljala do višine 2372 m. Od tu naprej smo oprtani s težkimi nahrbtniki in ostalo opremo peš nadaljevali vzpon proti vrhu. Najprej smo se povzpeli do koče Tete Rousse, kjer smo se okrepčali, zatem pa nadaljevali pot do področja Grand Coulair. Čeprav do koče Aig du Gouter, ki smo jo imeli venomer pred očmi, ni bilo dosti hoje, pa je ta del poti zaradi padajočega kamenja zelo nevaren, posebej v
popoldanskih urah. V koči smo se udobno namestili in opravili še zadnje priprave za naš jutranji vzpon na sam vrh Evrope, ki smo ga, opremljeni z vso potrebno opremo, pričeli ob 3. uri. Dobro uhojena gaz nas je po pobočjih in dolinah varno vodila do bivaka Vallot. Tu smo iz treh navez naredili eno, ker nekateri člani odprave zaradi zdravstvenih težav niso mogli nadaljevati poti, in so se vrnili v dolino. Po krajšem postanku in okrepčilu smo nadaljevali proti cilju. Ob 5.00 uri smo uzrli prve sončne žarke, ki so obsijali bele vrhove in pot pred nami. Do vrha smo imeli manjše težave z dihanjem, vendar so bile te pozabljene ob 8.00 uri, ko smo stali na samem vrhu Evrope. Čestitali smo si za osvojeni vrh. S svojimi žarki nas je na vrhu nagradilo tudi sonce, zato je užitek bil toliko lepši. V lepem jasnem vremenu in ob čudovitem razgledu, smo se na vrhu zadržali približno pol ure, nato pa sestopili po isti poti. V dolini smo nazdravili našemu uspehu, saj je bil to prvi vzpon članov PD Metlika na najvišji vrh Evrope. Zvečer smo si ogledali še mesto Chamonix, nato pa prenočili v avto kampu. Zjutraj smo se poslovili od naših novomeških vodnikov, ki so nadaljevali pot v italijanske Dolomite, mi pa smo se odpravili nazaj v Slovenijo.
V Metliko smo se vrnili v sredo, 4. avgusta v poznih večernih urah. Kljub pozni uri nas je ob prihodu pričakala velika množica planincev, prijateljev in domačih, ter nam čestitala za uspešen vzpon in srečen povratek. Z metliško črnino in ob belokranjski pogači, s katero so nam ob prihodu postregli, smo nazdravili in se vsi skupaj do jutranjih ur veselili doseženega uspeha.
Jože KOZJAN
POHOD NA SMREKOVEC V ZNAMENJU VARSTVA NARAVE
V	okviru
programa t'Dnevi rekreacijeT je izveden že IV. pohod	na
Smrekovec. Letošnji pohod je potekal v znamenju prizadevanj Planinskega društva Šoštanj in civilne družbe za ohranitev naravnih vrednot Smrekovškega pogorja. Projekt
tOhranimo SmrekovecT se izvaja s finančno podporo Ministrstva za okolje, prostor in energijo ter programa Veleposlaništva Kraljevine Nizozemske MATRA KNIP.
Športna zveza Šoštanj že nekaj let uspešno pripravlja Dneve rekreacije v program katerih sodi tudi planinski izlet na Smrekovec 1577m, najvišji vrh občine Šoštanj. Pohoda se vsako leto udeleži zmeraj več ljudi, letos se nas je pri gostišču Grebenšek v Belih Vodah zbralo že kar 127 pohodnikov, končno število pohodnikov pa je bilo 193. Pri izvedbi pohoda sodelujemo člani Planinskega društva Šoštanj, občina Šoštanj, Športna zveza Šoštanj in Lovska družina Smrekovec.
Letošnji pohod je bil priložnost za predstavitev projekta tOhranimo SmrekovecT. Gre za program osveščanja obisko-valcev o naravnih vrednotah Smre-kovškega pogorja, ki obsega Savinjsko-Šaleško in Koroško regijo. Pogorje je biser slovenske pokrajine, njegova ekološka vrednost pa prerašča že na mednarodno raven. Zavzemanja za ohranitev naravne dediščine Smrekovškega pogorja so privedla do vzpostavitve delovanja tProjektne skupine civilne družbe za ohranitev SmrekovcaT. V njej delujejo predstavniki PD Šoštanj, Lovske družine Smrekovec, Krajevne skupnosti Bele Vode, gozdarji ter posamezni lastniki zemljišč.
Na dan pohoda so bile postavljene obveščevalne table, ki stojijo ob cesti na Smrekovec. Z nameščenimi tablami želimo opozoriti obiskovalce na posebnosti območja v katerem se nahajajo in jih pozvati k spoštovanju zahtev njegovih gozdnih prebivalcev. Prav tako je na dan pohod izšla zloženka tOhranimo SmrekovecT. Zloženka podaja informacije o posebnostih Smrekovškega pogorja, ki je edinstven v slovenskem in mednarodnem merilu ter hkrati opozarja na njegovo ogroženost. Pogorje namreč vse bolj pestijo preobremenitve neurejenega motoriziranega prometa, kršenje prepovedi vožnje z motornimi
sanmi, kros motorji in motornimi štirikolesniki ter pretirano nabiralništvo borovnic in brusnic. Zloženka je izšla v slovenskem, nemškem in angleškem jeziku.
Sporočilo naravovarstvenih prizadevanj in projekta t'Ohranimo SmrekovecT je jasno: Bodimo prijazni do narave! S svojim kulturnim odnosom do narave bodimo zgled vsem ostalim.
Po aktiviranju spletnih strani (20.oktobra) bomo pričeli z razdeljevanjem zloženke na sosednja društva in krajevne skupnosti pod Smrekovškim pogorjem ter turistične info-centre, želimo jo predstaviti tudi v osnovnih šolah ter na občinah Šoštanj, Ljubno ob Savinji in Črna na Koroškem.
Martina PEČNIK
1.	Računovodstvo PZS naproša vse društvene blagajnike, ki še niso poravnali vseh obveznosti do PZS iz članarine za letošnje leto, da to store TAKOJ. Prav tako nekatera planinska društva niso posredovala izpolnjenega obrazca za obračun letošnje članarine. Takšno nespoštovanje sprejetih odločitev povzroča PZS finančne težave in s tem hromi izvajanje redne dejavnosti, onemogoča pa tudi pravočasno izdelavo zbira podatkov, ki služijo za pripravo gradiv ob razpravi o članarini za leto 2005. Prevzem novih članskih znamkic za leto 2005 bo možen le v primeru, da bodo s strani društva do PZS poravnane vse obveznosti.
2.	Tako društvene delavce, kot predsed-nike/načelnike komisij/odborov UO PZS naprošamo, da poskrbijo za redno poročanje o svojem delu ter svoje prispevke, če je le mogoče pošiljajo v elektronski obliki. Oblika prispevka ni pomembna (priporoča se pisava Times New Roman 11). S tem boste precej olajšali pripravo glasila, pa tudi objavljeni bodo le tisti dogodki, za katere smatrate, da so za objavo najbolj primerni.
3.	Na zalogi je še nekaj izvodov Gornikovega svetovalca, ki ga je izdala Gorska reševalna služba Slovenije. Brošura je brezplačna in jo po predhodnem naročilu (04 / 201 0670, grs@pzs.si) lahko prevzamete na sedežu GRS Slovenije, Bleiweisova 34, Kranj ali v Strokovni službi (Tajništvo) Planinske zveze Slovenije na Dvoržakovi 9 v Ljubljani.
4.	Predsednike MDO PD, ki še niso pridobili in posredovali Strokovni službi PZS podpisanih pogodb, stroškovnikov, poročil in slikovnega gradiva (fotografije) o izvedenih akcijah v letu 2004 v sklopu Za življenje zdravo v gorsko naravo (Danes je vaš dan na gori (srečanja planincev na vrhovih, □), Nikoli ni prepozno (srečanja planincev veteranov in alpinistov veteranov), Od Prekmurja do Primorja, Družinsko gorništvo in Planinska orientacijska tekmovanja ter SPOT 2004) s strani organizatorjev letošnjih akcij - planinskih društev, naprošamo, da to store TAKOJ, saj v nasprotnem primeru Strokovna služba PZS ne bo mogla pravočasno posredovati končnega poročila pristojnim državnim organom (zadnji rok za izdelavo končnega poročila s strani Strokovne službe PZS je 18.11.2004).
5.	V decemberski številki Obvestil PZS ne prezrite gradiva ČLANARINA V LETU 2005.
1 A
SLovenija
Ifemd h Ennpi.	' -flefra /O v vp^
OBVESTILA PZS izhajajo enkrat mesečno
Izdajatelj: PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, Dvoržakova 9, / p.p. 214/, 1001 Ljubljana
Uredniški odbor: mag. Slavica TOVŠAK (odgovorna urednica), Jana RACMAN (tehnična urednica) ter člani: Jože MELANŠEK, Emil PEVEC, Natalija MAROVT
Tisk:	TISKARNA RAVNIKAR, Marko Ravnikar s.p., Kajuhova cesta 2 A, 1230 Domžale
Naklada:	1600 izvodov, brezplačno, november 2004
Za dodatne informacije smo dosegljivi na telefonski številki: 01/ 4345 680. Pišete nam lahko na naslov Planinska zveza Slovenije, p.p. 214, 1001 Ljubljana (fax: 01/ 4345 691). El. pošta: info@pzs.si ali jana.racman@pzs.si. Zaželeno je, da prispevke napisane z računalnikom, pošljete na naslov elektronske pošte ali na naslov PZS na disketi.. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja prispevkov. Uredništvo sprejema prispevke do zadnjega dne v mesecu za naslednji mesec.
Program informiranja o planinski dejavnosti sofinancirata Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport in Fundacija za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji.
Izpolnjevanje
PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE	pogoja
tur
VODNIŠKA KOMISIJA	potrjuje: _
Dvoržakova 9, 1000 Ljubljana 9 01 434-56-89_
PRIJAVA NA TEČAJ IN IZPIT KATEGORIJE ZA VODNIKA PZS
Izpolnjevanje ostalih
pogojev potrjuje:
A: OSNOVNI PODATKI - izpolni kandidat(ka)
Ime in priimek:	Evidenčna
Datum in kraj	EMŠO:
Številka kartice zdravstvenega zavarovanja:	
Naslov stalnega	
Naslov začasnega	
Telefon d oma:	Telefon
E - pošta:	GSM:
Poklic:	Stopnja izobr.:
Znanje tujih jezikov:	
PD:	MDO:
Vodnik predhodne ustrezne kategorije	od leta:
Vodniški pripravnik:	kategorije, od
Doseženi strokovni nazivi v	
Dosedanje delo v PD:	
	
	
„ *
B: PRIJAVLJAM SE NA TEČAJ oz. IZPIT - izpolni kandidat(ka)
Organizator -
Kraj in datum tečaja oz.
Želim samo vegetarijansko
DA NE
* Če se prijavljaš samo na izpit, obkroži samo izpit!
C: PODATKI O TEČAJU IN IZPITIH - izpolni organizator - izvajalec
Organizator - izvajalec:		
Kraj in trajanje	od:	do:
Kraj in datum opravljanja teoretičnega		
Teoretični izpit je kandidat(ka) uspešno	DA NE Podpis vodje	
Kraj in datum izpitne		
Praktični izpit je kandidat(ka) uspešno	DA NE Podpis vodje	
Z dnem:	je postal(a) pripravnik(ca):	kategorije.
		
C: PODATKI O OPRAVLJENEM PRIPRAVNIŠTVU - izpolni PKR
Evidenčna štev. vodniške Potrjena
Sklep PKR:
Izjavljam:
da sem član(ica) PD
s plačano članarino za tekoče leto;
da so vsi navedeni podatki na prijavnici in na prilogi seznama tur resnični;
da dovoljujem zbiranje, hranjenje, uporabo in javno objavo podatkov za potrebe PZS v skladu
z Zakonom o varovanju osebnih podatkov.
z
Datum:
Podpis
kandidata(ke):
Planinsko društvo _ prevzema moralno odgovornost za
navedene podatke in izpolnjevanje pogojev kandidata(ke) v skladu z določili Pravilnika vodnikov Planinske zveze Slovenije (v nadaljevanju PVPZS) in se obvezuje poravnati vse materialne in finančne obveznosti, ki bodo nastale z udeležbo kandidata(ke) na tečaju oz. izpitu za vodnika PZS.
Datum	m.p.	Potrjuje
:	PD:
Izpolni kandidat(ka), če je samoplačnik(ca):
Obvezujem se poravnati vse materialne in finančne obveznosti, ki bodo nastale z mojo udeležbo na tečaju oz. izpitu za vodnika PZS.
Datum:
Podpis
kandidata(ke):
Pregled opravljenih tur:
1.	Pregled opravljenih tur napišeš na poseben list, ki ga priložiš prijavnici. Vsebovati mora ime in priimek kandidata(ke), zaporedno številko ture, datum opravljene ture in potek opravljene ture (obvezno napiši pot, po kateri si opravil(a) vzpon oz. sestop).
2.	Posebni pogoji za posamezne kategorije glede števila in zahtevnosti opravljenih tur so predpisani v 21. členu PVPZS.
3.	Kot opravljena tura se šteje končano gibanje od izhodišča (stalno ali začasno bivališče) do cilja in nazaj (do stalnega ali začasnega bivališča). Primer:
•	enodnevna tura - 25. 5. 1998: Kamniška Bistrica - Kamniško sedlo - Brana - Kamniško sedlo - Kamniška Bistrica (izvedba mora po normativu trajati najmanj 2 uri);
•	večdnevna tura - 22.-24. 7. 1998: Vrata - Kredarica (po Tominškovi poti) - Triglav - Dolič -Kanjavec - Hribarice - Dolina sedmerih - Komna - Bohinj (vsak začeti tretji dan na večdnevni turi šteje kot nova tura - v navedenem primeru šteje kot dve turi);
4.	Ture se ne smejo ponavljati po isti poti; isti vrh se upošteva večkrat le, če je bil dosežen po različnih poteh, v različnem letnem času (kopna ali snežna).
5.	Za kategorije A, B in C veljajo samo ture, opravljene v kopnih razmerah.
Za kategorijo D štejejo ture, ki so bile opravljene v času koledarske zime (do 1500 m), v višinah nad 1500 m pa v času od 1. 12. do 30. 4., če so bile opravljene v snežnih razmerah (ledeniške ture ne štejejo).
Oktober/2004
Obrazec: VPZS A01
PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE VODNIŠKA KOMISIJA
Dvoržakova 9, 1000 Ljubljana 8 01 434-56-89
Prejeto:
PRIJAVNICA ZA VODNIŠKO IZPOPOLNJEVANJE - za kopne razmere
Prijavljam se za vodniško izpopolnjevanj	e v kopnih razmerah, ki bo:
v organizaciji:	
Ime in priimek:	Evidenčna št.:
Naslov bivališča:	
Telefon doma:	Vodnik kategorije:
E - pošta:	GSM:
PD:	MDO:
Sem samoplačnik: da NE	Želim vegetarijansko prehrano: da NE
Datum:	m.p.
__Potrjuje PD: _
(ni potrebno za samoplačnike)
Februar/2003	Obrazec: VPZS_A05K
PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE
Prejeto:
VODNIŠKA KOMISIJA
Dvoržakova 9, 1000 Ljubljana 8 01 434-56-89
PRIJAVNICA ZA VODNIŠKO IZPOPOLNJEVANJE - za snežne razmere
Prijavljam se za vodniško izpopolnjevanje v snežnih razmerah, ki bo:	
v organizaciji:	
Ime in priimek:	Evidenčna št.:
Naslov bivališča:	
Telefon doma:	Vodnik kategorije:
E - pošta:	GSM:
PD:	MDO:
Izpopolnjevanja se bom udeležil-a s turnimi smučmi: da NE	
Sem samoplačnik: da NE	Želim vegetarijansko prehrano: da NE
Datum:	m.p.
__Potrjuje PD: _
(ni potrebno za samoplačnike)
Februar/2003
Obrazec: VPZS A05S
PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE	Prejeto: _
VODNIŠKA KOMISIJA
Dvoržakova 9, 1000 Ljubljana g 01 434-56-89_
PRIJAVA NA SPREJEMNI IZPIT ZA VODNIKA PZS
A: OSNOVNI PODATKI - izpolni kandidat(ka)
Ime in priimek: Datum in kraj Naslov stalnega Naslov začasnega
Telefon d oma:	Telefon
E - pošta:	GSM:
PD:	MDO:
B: PRIJAVLJAM SE NA SPREJEMNI IZPIT - izpolni kandidat(ka) Organizator -
Kraj in datum sprejemnega Želim s amo vegetarijansko	DA NE
C: PODATKI O SPREJEMNEM IZPITU - izpolni organizator - izvajalec Organizator - izvajalec:
Kraj in trajanje	od:	do:
Teoret ični izpit je kandidat(ka) uspešno	DA NE Podpis vodje
Praktični izpit je kandidat(ka) uspešno	DA NE Podpis vodje
Izjavljam:
• da sem član(ica) PD
s plačano članarino za tekoče leto;
da dovoljujem zbiranje, hranjenje, uporabo in javno objavo podatkov za potrebe PZS v skladu z Zakonom o varovanju osebnih podatkov.
Podpis
Datum:	kandidata(ke):
Planinsko društvo _ se obvezuje poravnati vse
materialne in finančne obveznosti, ki bodo nastale z udeležbo kandidata(ke) na sprejemnem izpitu za VPZS.
Datum	Potrjuje
:	m.p.	PD:
Izpolni kandidat(ka), če je samoplačnik(ca):
Obvezujem se poravnati vse materialne in finančne obveznosti, ki bodo nastale z mojo udeležbo na sprejemnem izpitu za VPZS.
Podpis
Datum:	kandidata(ke):
Oktober/2004	Obrazec: VPZS A06
Zdravstveni dom
ZDRAVNIŠKO POTRDILO
Na podlagi zdravstvenega pregleda menim, da je (ime in priimek)_
_, rojen_, stanujoč
telesno in duševno sposoben za 8 do 10 ur hoje dnevno do nadmorske višine 2.500 m. Datum izdaje potrdila:	Žig	Podpis zdravnika:
PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE VODNIŠKA KOMISIJA
Dvoržakova 9, 1000 Ljubljana 9 01 434-56-89
I Z J A V A
o zdravstveni primernosti kandidata(ke) za vodniško delo vodnika Planinske zveze Slovenije
Ime in priimek: Datum in kraj rojstva: Naslov stalnega bivališča:
"Polno se zavedam, da je opravljanje vodniškega dela zahtevno in moram za to imeti določene fizične in psihične sposobnosti. Zato odgovorno in v najboljši veri izjavljam, da se čutim za to delo tako fizično kot tudi psihično povsem sposobnega(o), zdravega(o), kar pomeni, da nimam nobenih takšnih reči, lastnosti ali kaj podobnega, ki bi mi lahko preprečevale, zmanjševale ali celo onemogočale to aktivnost."
V/na:_, dne__Lastnoročni podpis:
Oktober/2004
Obrazec: VPZS A07
PREGLED OPRAVLJENIH TUR	Kandidat(ka):
Z. št.	Datum	Potek ture (izhodišče, smer pristopa, koče, vrhovi, smer sestopa)
		
		
		
		
		
		
		
		
		
		
		
		
		
		
		
		
		
		
		
		
		
		
		
		
		
		
		
		
		
		
		
		
		
		
Podpis
kandidata(ke)
Na podlagi 1. vrstice 52. člena Statuta Planinske zveze Slovenije je Upravni odbor Planinske zveze Slovenije na predlog Zbora delegatov Komisije za varstvo gorske narave, na 14. seji, dne 22. oktobra. 2004 potrdil
PRAVILNIK
KOMISIJE ZA VARSTVO GORSKE NARAVE UPRAVNEGA ODBORA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
Pravilnik komisije za varstvo gorske narave Planinske zveze Slovenije ureja organiziranje, naloge, delovanje, finančno in materialno poslovanje ter medsebojna razmerja Komisije za varstvo gorske narave UO PZS (v nadaljnjem besedilu: KVGN) do organov PZS in strokovne službe v okviru Planinske zveze Slovenije (v nadaljnjem besedilu: PZS).
2. člen
Komisija je strokovni organ Upravnega odbora Planinske zveze Slovenije, ki zastopa interese planinske organizacije in dejavnosti na področju varovanja gorske narave.
Komisija usmerja, usklajuje in pospešuje dejavnosti na področju varovanja gorske narave. Deluje po določilih Statuta PZS, Poslovnika UO PZS in Predsedstva UO PZS, Pravilnika o računovodstvu, Vodil za delo PZS in PD ter Častnega kodeksa slovenskih planincev.
3. člen
Znak KVGN je okrogle oblike, v temno zelenem kolobarju je v zgornji polovici napis "Komisija za varstvo gorske narave", v spodnji pa "Planinska zveza Slovenije". V beli sredini je obris Špika in pod njim diagonalno ležeč Clusijev svišč v zeleni in modi barvi. Znak je lahko tudi črno-bel. Enak je tudi žig.
Znak in žig se uporabljata kot interna predstavitev komisije, v skladu s posebnim organizacijskim navodilom o uporabi znakov in žigov PZS, le pri poslovanju in komuniciranju znotraj planinske organizacije
II. NALOGE KOMISIJE
4. člen
KVGN povezuje organizirane oblike delovanja na področju varstva gorske narave v okviru PZS in izvaja naslednje naloge:
-	varstvo človekovega okolja, zlasti varstvo gorske narave ter skrb za ohranitev njene neokrnjene podobe in naravnih življenjskih oblik v njej;
-	vključevanje vseh strokovnih, organizacijskih in članskih potencialov znotraj planinske organizacije v varovanje narave;
-	sprejemanje odločitev, stališč in priporočil do vseh pomembnih posegov v naravo, še posebej v gorskem svetu;
-	zagotavljanje organizacijskih, vsebinskih in materialnih pogojev za varstvo gorske narave, kot pomembne oblike planinske dejavnosti znotraj PZS;
- seznanjanje članic planinske organizacije o novostih s področja varstva gorske narave;
-	pomoč planinskim društvom ter odsekom za varstvo narave in odborom za varstvo gorske narave s strokovnimi in organizacijskimi nasveti;
-	skrb za usposabljanje strokovnih delavcev v športu na področju varstva gorske narave;
-	skrb za povezovanje s komisijami znotraj PZS, s sorodnimi, strokovnimi in raziskovalnimi organizacijami v Republiki Sloveniji in v tujini;
skrb za usklajenost programskih nalog s Statutom Planinske zveze Slovenije, Vodili za delo PZS in PD, Častnim kodeksom slovenskih planincev, sklepi UO PZS in Skupščine Planinske zveze Slovenije.
III. ORGANIZIRANOST, ZASTOPANJE IN PREDSTAVLJANJE KOMISIJE
5. člen
Osnovni subjekti KVGN so aktivni ljubitelji narave, gorski stražarji in varuhi gorske narave - člani planinskih društev (v nadaljnjem besedilu: ljubitelji narave).
6. člen
Ljubitelji narave so v okviru planinskega društva (v nadaljnjem besedilu: PD) združujejo v odseke za varstvo narave (v nadaljnjem besedilu: odseki), pri meddruštvenih odborih (v nadaljnjem besedilu: MDO) pa odbore za varstvo gorske narave. O tem ali bo ljubitelj narave znotraj planinskega društva deloval v odseku, se odloči prostovoljno.
7. člen
Pravice ljubitelja narave so:
- da je obveščen o vseh aktivnostih in ukrepih s področja varovanja narave, v katere je organizirano vključena PZS;
-	da mu je v okviru sprejetih programov za usposabljanje vključitev v te programe omogočena v skladu s sprejetimi pogoji;
-	da mu je v odseku, odboru za varstvo gorske narave ali organih KVGN omogočen dostop do literature, ki mu lahko daje nova znanja in spoznanja na področju varovanja narave;
da lahko nosi enotne oznake gorske straže, varuha gorske narave (če je usposobljen za GS oz. VGN) ali KVGN, ki izpovedujejo njegovo pripadnost varovanju narave v okviru PZS.
8. člen
Dolžnosti ljubitelja narave so:
-	da deluje v skladu s tem pravilnikom, pravili odseka, Statutom PZS in Častnim kodeksom slovenskih planincev ter ostalimi akti;
-	da s pozitivnim zgledom in aktivnim prepričevanjem vzgojno vpliva na člane planinskih organizacij in druge obiskovalce narave, še posebej gora ter jih navaja k takemu ravnanju, ki je skladno z načeli spoštovanja naravnih vrednot in varstva narave;
-	da aktivno sodeluje pri delu odseka in celotnega PD;
-	da se udeležuje skupnih vzgojnih in delovnih akcij povezanih z varovanjem gorske narave;
-	da ima plačano društveno članarino;
-	da varuje naravno in kulturno dediščino ter skrbi za varstvo okolja.
9.	člen
Ljubitelji narave se v okviru PD praviloma združujejo v odseke ali druge oblike organiziranosti, ki najbolj ustrezajo dejavnosti varovanja narave.
10.	člen
V okviru KVGN delujejo:
-	Odseki za varstvo narave;
- Odbori za varstvo gorske narave;
-	KVGN (ožji pomen - vodstvo komisije);
Zbor delegatov komisije za varstvo gorske narave (v nadaljnjem besedilu: zbor delegatov KVGN)
a) Odsek za varstvo narave
11.	člen
Odsek je osnovna oblika organiziranja in združevanja ljubiteljev narave znotraj PD. Odsek vodi načelnik, ki ga izvolijo člani odseka. Zaželeno je, da je to strokovno usposobljen varuh gorske narave. Načelnik odseka je po funkciji praviloma član upravnega odbora PD. Odsek
deluje po programu, ki ga sprejme odsek in potrdi UO PD ali zbor članov PD. Finančno področje ureja na način in v okviru možnosti integralnega finančnega načrta PD.
12. člen
Odsek lahko sprejme lasten pravilnik o delovanju, ki ne sme biti v nasprotju s tem pravilnikom in pravili PD.
13. člen
Naloge odseka so :
-	voli načelnika odseka oziroma predstavnika v odbor za varstvo gorske narave;
-	sprejema program dela in finančno ovrednotenega predlaga v potrditev UO PD;
-	spremlja problematiko varstva narave na območju PD, daje ustrezne predloge in obvešča organe društva;
-	obravnava prostorsko ureditvene načrte, ki zadevajo planinstvo, sprejema stališča in daje pobude za območje delovanja svojega PD;
-	sodeluje s sorodnimi odbori ali odseki drugih društev (taborniki, lovci, ribiči, turistična društva itd.);
-	navezuje stike z zavodi za varstvo naravne in kulturne dediščine na področju varovanja narave;
-	skrbi, da so sklepi organov društva skladni s splošnimi načeli varstva narave in stališči KVGN pri UO PZS;
-	neposredno organizira in vodi akcije matičnega PD na področju varstva narave;
-	samostojno ali v sodelovanju z odbori za varstvo gorske narave organizira usposabljanja po programu za gorske stražarje;
-	sodeluje pri izvajanju planinske šole in drugih planinskih usposabljanj za različne ciljne in starostne skupine;
-	pripravlja program strokovne pomoči vrtcem in šolam na svojem območju;
-	skrbi za povečevanja števila članov PD;
-	obvešča matično PD in odbor za varstvo gorske narave o svojih aktivnostih;
-	sodeluje in zastopa interese ljubiteljev narave pri delu PD, odbora za varstvo gorske narave in KVGN;
-	opravlja druge dejavnosti v skladu s tem pravilnikom in drugimi akti planinske organizacije.
b) Odbor za varstvo gorske narave
14. člen
Odbor za varstvo gorske narave je organ, ki spodbuja in usklajuje medsebojno aktivno sodelovanje odsekov na področju varovanja gorske narave in tudi v ostalih aktivnostih na območju MDO. Odbor za varstvo gorske narave je usklajevalno telo, kjer se ljubitelji narave preko svojih predstavnikov opredeljujejo do zadev varovanja narave širšega pomena in skupaj organizirajo različne aktivnosti.
Odseki lahko ustanovijo odbor za varstvo gorske narave za območje MDO, v katerem so vključena matična PD. Sestavljajo ga vsi načelniki oziroma predstavniki odsekov iz PD, ki so združena v MDO.
Odbor za varstvo gorske narave vodi vodja, ki ga izvolijo predstavniki odsekov oziroma načelniki. Njegov mandat je štiri leta. Po funkciji je vodja član predsedstva meddruštvenega odbora planinskih društev in član □ delegat zboradelegatov.
15. člen
Naloge odbora za varstvo gorsko narave so:
-	voli vodjo odbora za varstvo gorske narave in delegate v zbor delegatov KVGN;
-	vzpodbuja organizirane dejavnosti ljubiteljev narave;
-	zastopa interese ljubiteljev narave s svojega vplivnega območja;
-	načrtuje in izvaja usposabljanja ljubiteljev narave; gorskih stražarjev in varuhov gorske narave;
-	izvaja ali nudi pomoč pri izvajanju planinske šole v PD;
-	oblikuje skupni program strokovne pomoči vrtcem in šolam za območju, ki ga pokriva odbor za varstvo gorske narave;
-	oblikuje in usklajuje skupna stališča do predlaganih dokumentov in gradiv KVGN in PZS;
-	sodeluje s sosednjimi odbori za varstvo gorske narave in odseki ter koordinatorjem dela odborov za varstvo gorske narave KVGN;
-	izvaja še druge dejavnosti, ki so v skladu s tem pravilnikom in drugimi akti PZS.
Odbor za varstvo gorske narave vključuje v svoje delo tudi ljubitelje narave iz PD, kjer nimajo svojih odsekov.
Zbor delegatov KVGN je najvišji organ, ki združuje ljubitelje narave znotraj PZS.
Zbor sestavljajo: po 1 delegat (praviloma vodja odbora) iz vsakega odbora za varstvo gorske narave, ki združuje do 15 odsekov, oziroma 2 delegata (eden od njiju je praviloma vodja odbora), če odbor združuje 16 ali več odsekov. Delegate izvolijo odbori za varstvo gorske narave.
Mandat izvoljenih delegatov je samo za zbor delegatov, za katerega so izvoljeni. Posamezen delegat je lahko neomejeno ponovno izvoljen.
Vsak delegat ima 1 glas za odločanje na zboru delegatov KVGN.
Zbor pravno veljavno deluje, če je pri glasovanju za delegate sodelovala vsaj 1/2 odborov za varstvo gorske narave in se seje zbora udeleži vsaj 1/2 izvoljenih delegatov.
Zbor delegatov je sklepčen in lahko pravno veljavno deluje, če je za odločanje prisotnih več kot polovica delegatov.
Če ob navedeni uri zbor delegatov ni sklepčen, se preloži za pol ure, nakar lahko po ponovnem ugotavljanju sklepčnosti sklepa, če je navzočih vsaj polovica vseh delegatov, predlaganih iz MDO. V kolikor po polurnem čakanju zbor ni sklepčen, se v roku enega meseca ponovno skliče zbor delegatov.
Zbor delegatov odloča z večino vseh prisotnih glasov.
Če zbor delegatov ne izvoli načelnika KVGN in več kot polovice preostalih članov KVGN, nadaljujejo z delom dosedanji organi, vendar najdlje 6 mesecev, ko mora biti sklican ponovni - izredni zbor delegatov.
Zbor delegatov KVGN
16. člen
17. člen
Zbor delegatov KVGN skliče načelnik KVGN najmanj enkrat letno. Na pisni predlog ene tretjine članov KVGN ali delegatov odborov za varstvo gorske narave, je predsednik KVGN dolžan sklicati v roku enega meseca izredni zbor. V kolikor zbora v enem mesecu ne skliče predsednik KVGN, lahko to stori predlagatelj.
Sklicatelj razpiše najmanj dva meseca pred sklicem volilne seje zbora delegatov KVGN kandidacijske postopke. Pripravi potrebno gradivo za zbor delegatov KVGN in predlaga dnevni red.
Način dela zbora delegatov KVGN ureja Poslovnik o delu zbora delegatov KVGN, sprejet in potrjen na zboru.
18. člen
Zbor delegatov KVGN:
-	sprejema usmeritve za delo KVGN;
-	potrjuje vsebinsko in finančno poročilo ter načrt dela KVGN;
-	voli in razrešuje načelnika ter ostale člane KVGN;
-	sprejema poslovnik o delu zbora delegatov KVGN;
-	imenuje delegate KVGN za Skupščino PZS;
-	sprejema predlog Pravilnika KVGN UO PZS oz. spremembe in dopolnitve tega pravilnika, ki ga potrdi UO PZS;
-	opravlja druge naloge, ki so povezane z organizacijo in delovanjem KVGN, v skladu s tem pravilnikom in Statutom PZS;
na predlog KVGN sprejema ukrepe zoper ljubitelje narave in jih, če obstajajo razlogi, tudi izključi iz članstva KVGN UO PZS.
d) KVGN (vodstvo komisije)
19. člen
KVGN je stalna komisija UO PZS, strokovni in izvršilni organ na področju varstva gorske narave, ki jo izvoli Zbor delegatov KVGN, potrdi pa UO PZS. Med dvema zboroma delegatov KVGN izvršuje sprejete sklepe in usmeritve zbora ter sprejete sklepe in usmeritve UO PZS. Mandat članov KVGN je štiri leta. Komisijo vodi načelnik, ki ga v njegovi odsotnosti nadomešča njegov namestnik.
20. člen
Člani KVGN so načelnik in sedem članov. Načelnika in pet članov se voli na zboru delegatov KVGN in so izvoljeni, če je zanje glasovalo več kot polovica prisotnih delegatov, dva člana pa dodatno imenuje UO PZS izmed uveljavljenih strokovnjakov s področja varovanja narave na predlog načelnika. Skupno šteje KVGN 8 članov.
Namestnika načelnika, vodji podkomisij in koordinatorja za delo odborov za varstvo gorske narave izvolijo člani KVGN izmed sebe z večino glasov.
Vsi člani KVGN morajo biti ljubitelji narave in člani PD, v nasprotnem primeru jim mandat avtomatično preneha.
21. člen
Če KVGN na zboru delegatov KVGN ni izvoljena, nadaljuje svoje delo komisija v stari zasedbi do izrednega zbora delegatov, ki se skliče najkasneje v 6 mesecih.
22. člen
KVGN je pristojna, da:
-	izvršuje sklepe zbora delegatov KVGN in UO PZS;
-	pripravlja predloge dnevnega reda in gradiva za zbore delegatov KVGN;
-	imenuje in razrešuje koordinatorja odborov za varstvo gorske narave in vodji ter člane podkomisij za usposabljanja in informiranje;
-	imenuje in razrešuje predstavnika KVGN v Komisiji za vzgojo in izobraževanje pri PZS (v nadaljnjem besedilu KVIZ PZS) in druge organe ter komisije PZS, v organizacije v Republiki Sloveniji in v mednarodne organizacije;
-	pripravlja in sprejema načrt dela KVGN ter vsebinsko in finančno poročilo KVGN;
-	izvaja finančni načrt KVGN;
-	sodeluje pri razpisih za sofinanciranje akcij, ki jih razpisujejo vladne in nevladne organizacije v Republiki Sloveniji;
-	sprejema programe strokovnih usposabljanj s področja varstva gorske narave ter program usposabljanja gorski stražar, ki jih predloži v potrditev KVIZ PZS;
-	sprejema navodila za izvedbo programov usposablj anj;
-	sprejema pravilnike, akte, obrazce in podobno za učinkovito delo;
-	sprejema usmeritve za delo varuhov gorske narave;
-	podeljuje priznanja KVGN in daje predloge za priznanja PZS;
-	potrjuje delovne programe koordinatorja dela odborov za varstvo gorske narave, podkomisij za usposabljanja in informiranje ter začasnih odborov ter drugih delovnih teles KVGN;
-	sprejema založniške projekte KVGN v sodelovanju z založniškim odborom PZS;
-	potrjuje nakup in izdelavo literature in drugih medijev s tematiko varovanja gorske narave;
-	pripravi predlog opisa del in nalog strokovnega sodelavca, v delu, ki se nanaša na področje KVGN;
-	za generalnega sekretarja PZS pripravlja oceno za strokovnega sodelavca KVGN v koledarskem letu;
-	opravlja druge naloge s področja dejavnosti varovanja gorske narave, v skladu s sklepi zbora delegatov KVGN ter sklepi UO PZS;
-	odloča o strokovnih zadevah varstva gorske narave;
-	sodeluje pri delu KVIZ PZS ter ostalih organov PZS in organizacij s področja varovanja narave;
-	odloča v primeru pritožb na sklepe podkomisije za usposabljanja KVGN;
-	potrjuje tečaje, izpopolnjevanja in finančna poročila;
opravlja druge tekoče naloge.
23. člen
Seje KVGN so sklepčne, če je navzočih več kot polovica članov. KVGN sklepa z večino glasov navzočih članov. V nujnih primerih lahko načelnik ali član KVGN, ki ga nadomešča, o posameznih vprašanjih iz pristojnosti KVGN zahteva pisno, telefonsko ali elektronsko
glasovanje na podlagi obrazloženega predloga. Izid glasovanja se ugotovi in potrdi na prvi naslednji seji KVGN.
24. člen
KVGN je za svoje delo odgovorna zboru delegatov KVGN in UO PZS. KVGN lahko za svoje delo sprejme poslovnik, sicer pa smiselno uporablja določila poslovnika, ki ga je za svoje delo sprejel UO PZS.
25. člen
Osnovne zadolžitve članov KVGN:
-	Načelnik KVGN vodi sestanke KVGN, za katere pripravlja dnevni red, nadzoruje izvajanje sklepov, samostojno sprejema odločitve o stvareh manjšega pomena in rešuje tekočo problematiko. Pripravlja tudi finančni načrt in spremlja porabo sredstev KVGN. Odgovoren je za obveščanje planinske javnosti, predstavlja KVGN in je po funkciji član UO PZS.
-	Namestnik na podlagi sklepa nadomešča načelnika KVGN.
-	Koordinator dela odborov za varstvo gorske narave skrbi za tesno povezanost s temi odbori in preko njih z odseki.
-	Vodja podkomisije za usposabljanja skrbi za ustrezno učinkovito delo in strokovno korektno izvajanje tečajev. Oba sta pri delu in poročanju odgovorna KVGN.
-	Ostali člani KVGN opravljajo dela v skladu s sprejetimi zadolžitvami.
e) Podkomisije in telesa KVGN
26. člen
KVGN lahko za posamezna področja dela imenuje stalne ali začasne podkomisije oziroma druga delovna telesa.
Pri KVGN delujejo:
-	Podkomi sij a za usposablj anja;
-	Podkomi sij a za informiranje ter
- Koordinator dela odborov za varstvo gorske narave;
Podkomisije opravljajo strokovno in organizacijsko delo na posameznih področjih dejavnosti KVGN. Podkomisije sestavljajo do trije člani predlagani v kandidacijskih postopkih, s strani odsekov, odborov za varstvo narave itd., ki jih imenuje KVGN in določi vodjo.
Podkomisije so pri opravljanju nalog samostojne v okviru sprejetega delovnega programa. O svojem delu so vodje dolžni redno poročati na sejah KVGN.
27.	člen
Podkomisije so za svoje delo odgovorne KVGN. Za svoje delo smiselno uporabljajo določila tega pravilnika.
28.	člen
Podkomisija za usposabljanja KVGN:
-	pripravlja predloge programov za strokovno usposabljanje varuhov gorske narave in gorskih stražarjev;
-	pripravi predlog navodil za izvedbo usposabljanja in opravljanje izpitov;
-	pripravlj a tehnične in didaktične pripomočke za izvedbo usposabljanj;
-	neposredno ali v sodelovanju z odbori za varstvo gorske narave organizira tečaje za usposabljanje in izpopolnjevanje varuhov gorske narave;
-	pripravlja predloge potrebnih kvalifikacij za predavatelje - inštruktorje posameznih tem pri usposabljanju varuhov gorske narave, ki jih KVGN predlaga v potrditev KVIZ PZS;
-	pripravlja predlog seznama inštruktorjev in primernih predavateljev za usposabljanje varuhov gorske narave, ki jih potrdi KVGN;
-	vodi nadzor nad registrom varuhov gorske narave;
-	potrjuje zbore predavateljev tečajev za gorske stražarje;
-	vodi razvid usposabljanj za gorske stražarje;
-	pripravlja analize stanja na področju varuhov gorske narave;
-	skrbi za informiranje varuhov gorske narave;
- v sodelovanju s KVIZ pripravlja vsebine s področja varstva narave za usklajevalne seminarje inštruktorjev planinske vzgoje;
usklajuje vsebine s področja varstva narave za usposabljanja in za izpopolnjevanja vodnikov PZS ter drugih strokovnih kadrov.
29. člen
Podkomisija za informiranje KVGN:
-	skrbi za seznanjanje planinske javnosti v okviru PZS o aktivnostih KVGN in novostih na področju varovanja gorske narave;
-	pripravlja izvlečke strokovnih publikacij, člankov in razprav, ki so pomembne za delo KVGN, odborov za varstvo gorske narave in odsekov;
-	pripravlja informacije s področja varovanja gorske narave za Obvestila PZS in Planinski vestnik;
-	pripravlja gradiva o varstvu narave za obiskovalce planinskih domov in gorskega sveta;
-	opravlja še druge naloge, ki mu jih naloži KVGN ali njen načelnik.
30. člen
Koordinator dela odborov za varstvo gorske narave:
-	pripravlja smernice za programe delovanja odborov za varstvo gorske narave in poroča o delu KVGN;
-	skrbi za povezavo z vodji odborov za varstvo gorske narave, jih seznanja z novostmi in novimi spoznanji;
-	nudi vodjem odborov za varstvo gorske narave strokovno pomoč pri organizaciji delovnih srečanj;
-	najmanj enkrat letno sklicuje delovno srečanje oziroma posvet z vsemi vodji odborov za varstvo gorske narave;
-	vodi in usklajuje potrebne postopke za izvolitev predstavnikov v zbor delegatov KVGN in kandidacijske postopke za sestave podkomisij;
-	vodi in stalno dopolnjuje ter obnavlja seznam vodij odborov za varstvo gorske narave; - vodi seznam načelnikov odsekov.
31. člen
Komisija ima za opravljanje strokovnih, administrativnih in drugih nalog strokovnega sodelavca, ki je delovno-pravno vključen v strokovno službo PZS, ki jo vodi generalni sekretar PZS, ki delovne obveze strokovnega sodelavca usklajuje.
Strokovni sodelavec in načelnik komisije sta dolžna sodelovati pri pripravah gradiv in aktov, pri izvajanju programskih nalog in nadzoru poslovanja komisije. V ta namen sodelujeta z generalnim sekretarjem in računovodkinjo PZS.
Strokovni sodelavec opravlja naloge v skladu z njegovim opisom del ter je odgovoren, posebej za delovne naloge za potrebe komisije:
-	se udeležuje sej komisije in piše zapisnike, v kolikor ni drugače določeno,
-	tekoče spremlja aktualno problematiko na področju delovanja komisije, s posebnim poudarkom na področju vzgoje in izobraževanja strokovnih kadrov in o tem tekoče obvešča načelnika komisije,
-	pripravlja, skupaj z načelnikom komisije, gradiva za seje komisije in druge strokovne podlage,
- opravlja administrativno tehnična dela za potrebe komisije, usklajuje naloge tega področja in vodi evidenco kadrov in arhiv komisije ter
-	opravlj a druge naloge po zadolžitvah komisij e.
IV.PROGRAM DELA, VIRI FINAN-CIRANJA IN PORABA FINANČNIH SREDSTEV
32. člen
KVGN izvaja svoje aktivnosti na podlagi programa dela, ki je sprejet za tekoče leto oziroma mandatno obdobje. Ob zaključku koledarskega leta in mandatnega obdobja pripravi poročilo o delu in finančno poročilo.
33. člen
Komisija posluje in deluje po načelu dobrega gospodarja. KVGN uporablja finančni načrt za uresničevanje programa, ki ga sprejme UO PZS in potrdi Skupščina PZS. Predlog, v delu, ki se nanaša na KVGN, skupaj s pričakovanimi viri finančnega načrta, pripravi KVGN.
Dohodki so:
-	namenska sredstva PD za izvajanje skupno dogovorjenih nalog in sredstva PZS;
-	namenska sredstva organov in organizacij izven PZS;
-	dotacije;
-	sredstva sponzorjev in donatorjev;
-	vplačila udeležencev akcij in drugi viri. Odhodki so lahko:
-	z letnim finančnim načrtom določene postavke.
34.	člen
Podpisnik vseh dokumentov KVGN je njen načelnik, v njegovi odsotnosti pa oseba, ki jo določi.
V. PREHODNE DOLOČBE
35.	člen
Na podlagi tega pravilnika KVGN najkasneje v roku enega leta pripravi osnutke aktov, zbor delegatov KVGN pa sprejme in potrdi:
-	Pravilnik o varuhu gorske narave, z navodilom o izvedbi tečajev VGN; Pravilnik o priznanjih KVGN.
36.	člen
Dokumenti in sklepi, ki jih je za področje varstva gorske narave sprejela dosedanja KVGN ali njeni odbori, ostanejo v veljavi do sprejetja novih v vseh določilih, ki niso v nasprotju s tem pravilnikom in na novo sprejetimi akti.
VI. KONČNE ODLOČBE
37. člen
Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik prenehajo veljati:
-	Pravila za delovanje planinskih organizacij na področju varstva narave (30. maj 1975), v delu, ki govori o organizaciji varstva narave (III. poglavje).
-	Drugi akti in sklepi, ki jih je sprejela KVGN in so v nasprotju s tem pravilnikom.
38.	člen
Pravilnik je bil sprejet na Zboru delegatov KVGN v Ljubljani, dne 14. maja 2003.
39. člen
Pravilnik KVGN UO PZS začne veljati osmi dan po objavi v Obvestilih PZS.
ŠTEVILKA: uo-pzs/0540 PREDSEDNIK PZS: DATUM: 22. 10. 2004 mag. Franci Ekar
PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE UPRA VNI ODBOR PZS DVORŽAKOVA 9, 1001 LJUBLJANA
ŠTEVILKA: UO/0_
DATUM: 18.06.2004
Z A P I S N I K
13. seje Upravnega odbora Planinske zveze Slovenije, ki je bila 18.06.2004 v sejni sobi, št. 16 Mestne občine Kranj, Slovenski trg 1 v Kranju.
Sejo je vodil predsednik PZS mag. Franci Ekar, ki je pozdravil prisotne člane UO PZS. Ker je bila navzoča večina članov UO PZS, je ugotovil, da je odbor sklepčen in da se seja lahko nadaljuje. Lista prisotnosti je priloga arhivskega izvoda zapisnika seje. Za sejo so se opravičili: Tomo Česen, načelnik KŠP UO PZS, Vladimir Habjan, urednik Planinskega vestnika, Tomislav Kocuvan, predsednik Častnega sodišča pri PZS, d.i.a. Vlasto Kopač, Častni predsednik PZS, Janko Kovačič, predsednik MDO Podravja,Marinka Koželj Stepic, predsednica MDO PD Ljubljane (seje se je udeležil namestnik Zvone Šere), Jože Prah, član UO PZS, Janez Pretnar, načelnik Komisije za gorsko popotništvo UO PZS, Danilo Sbrizaj, ki opravlja naloge generalnega sekretarja PZS po pooblastilu, doc. dr. Tomaž Vrhovec, načelnik Komisije za mednarodne stike UO PZS, Borut Vukovič, predsednik MDO PD Zasavja, Franc Gričar, načelnik Vodniške komisije UO PZS (seje se je udeležil Bojan Pollak) in Lado Kladnik, predsednik MDO KBO (seje se je udeležil namestnik Marjan Kobav).
Predsednik PZS je prisotne opozoril tudi na nove spletne strani PZS, ki so trenutno še v fazi začetnega delovanja. Dejal je, da se pričakuje tudi s strani članov UO PZS pripombe, sugestije, da bomo prišli do tiste preglednosti, ki si jo želimo. Še posebej pa je opozoril, da so trenutno v razpravi kriteriji za kategorizacije v športu, kamor sodijo tudi kategorije planinstva (alpinisti, plezalci, □) ter predlagal, da se v komisijah UO PZS, ki pokrivajo določena področja, na katera se kategorizacija v športu nanaša, aktivno vključijo v razprave.
Prisotne je seznanil, da so na Razpis za Dan slovenskih planincev v letu 2004, ki je bil objavljen v Obvestilih PZS, št.4/2004 prispele štiri prijave, in sicer:
-	PD Slovenj Gradec Grmovškov dom pod Veliko Kopo
-	PD Slovenska Bistrica Penzion fJakecT RTC Trije kralji
-	PD Ljubljana Matica
Dom v Kamniški Bistrici
-	PD Maribor Matica Koča na Žavcarjevem vrhu
Sprejeta je bila odločitev, da bo letošnji Dan slovenskih planincev 11.09.2004 na Žavcarjevem vrhu v organizaciji PD Maribor Matica.
Člane UO PZS je opozoril, da so ob kandidaturi na izjave napisali tudi področja dela, kjer bi želeli aktivno sodelovati. Predlagal je, da se bolj aktivno vključijo v sodelovanje, ter da bi vsak član vsaj na eni strani napisal svojo vizijo slovenskega planinstva, saj bi na tak način prišli do pregleda posameznega delovnega okolja v planinski organizaciji.
SKLEP:
1.	Člani UO PZS naj se aktivneje vključijo v delo področij v planinski organizaciji, kjer so ob kandidaturi navedli, da bi želeli sodelovati.
NOSILEC: člani UO PZS
ROK: takoj
2.	Člani UO PZS naj v nekaj besedah napišejo svojo vizijo slovenskega planinstva in jo posredujejo Strokovni službi PZS. Tekst naj obsega 1 do 2 strani.
NOSILEC:	člani UO PZS
KOORDINATOR: generalni sekretar PZS
ROK:	takoj
Sklepa sta bila soglasno sprejeta.
Delo UO PZS se je nadaljevalo skladno s Poslovnikom UO PZS in Predsedstva UO PZS (sprejet na 19. seji UO PZS dne, 16.03.2001).
Kot dodatno gradivo so člani UO PZS neposredno pred sejo prejeli še:
-	zahtevek PZVI pri KA UO PZS, da se aneks, št. 1, ki je bil dodan k polici zavarovanja, št. 0240241 na zahtevo PZS nemudoma izbriše;
-	zavarovanje odgovornosti □ gradivo Odbora za članstvo UO PZS z dne, 16.06.2004;
-	k drugi alinei 6. točke □ gradivo Komisije za mednarodne stike, ki ga je posredoval doc. dr. Tomaž Vrhovec, načelnik komisije, ki se je zaradi službenih obveznosti za udeležbo na seji opravičil;
-	stališče PD Ptuj do sprejema PK 6b v polnopravno članstvo PZS;
-	pismo PK 6b Ptuj □ obrazložitev.
Na osnovi sprejetega predloga UO PZS s strani MDO PD Podravja in na predlog PD Ptuj, je predsednik PZS mag. Franci Ekar predlagal, da se z vabilom predlagana 11. točka dnevnega reda umakne iz obravnave današnjega zasedanja, in sicer dokler ne bo dosežen dogovor glede premoženjskih vprašanj med PD Ptuj in PK 6b oz. UO PZS ne bo predloženo pozitivno soglasje s strani MDO PD Podravja za sprejem omenjenega kluba v polnopravno članstvo PZS.
Dodatno pojasnilo članom UO PZS je podal član UO PZS in predsednik PD Ptuj, Uroš Vidovič. SKLEP:
1. UO PZS sprejema sklep, da se 11. točka s sklicem predlaganega dnevnega reda za današnjo sejo fSprejem društev v polnopravno članstvo PZST umakne iz dnevnega reda.
Sklep je bil soglasno sprejet.
Predlagan in sprejet je bil tale DNEVNI RED:
1.	Pregled sklepov 12. seje UO PZS z dne, 2.4.2004, izredne seje UO PZS z dne, 23.4.2004, poročilo o opravljenih nalogah in informacija o delu Predsedstva UO PZS.
2.	Izhodišča programa dela in finančnega načrta 2005
3.	Osnutek članskih ugodnosti za leto 2005
4.	Program dela UO PZS - rokovnik II/2004 in I/2005
5.	Informacij a komisij e GRS Slovenij e
6.	Informacija o obravnavani problematiki na 32. seji Predsedstva UO PZS:
T vzgoje in izobraževanja v PZS, s predlogi rešitev KVIZ, MK in VK - prednostne naloge; T Komisije za mednarodne stike UO PZS; T uredniškega odbora Planinskega vestnika;
T Slovenski planinski muzej.
7.	Sklepi zasedanja prekinjene Skupščine PZS z dne, 15.05.2004, predlogi za rešitve in prednostne naloge ter nadaljevanje prekinjene Skupščine PZS 2004.
8.	Informacija o pripravah na seminarje za društvene delavce
9.	Dnevni red 14. seje UO PZS, dne 22. 10. 2004
10.	Predlog o uskladitvi zemljiško knjižnega stanja z dejanskim za Krekovo kočo na Ratitovcu
11.	Vprašanja in pobude članov
K 1. točki
PREGLED SKLEPOV 12. SEJE UO PZS Z DNE, 02.04.2004, IZREDNE SEJE UO PZS Z DNE, 23.04.2004 TER POROČILO O OPRAVLJENIH NALOGAH IN INFORMACIJA S SEJ PREDSEDSTVA UO PZS
Zapisnika 12. seje UO PZS z dne, 02.04.2004 in izredne seje UO PZS z dne, 23.04.2004 sta bila priložena sklicu današnjega zasedanja. Informacija iz dela Predsedstva UO PZS je bila objavljena v Obvestilih PZS, št. 5/14.05.2004 in 6/10.06.2004 v rubriki tIz dejavnosti Planinske zveze SlovenijeT. Pripombo na zapisnik izredne razširjene seje je v pisni obliki podal Borut Vukovič, član UO PZS in je priloga arhivskega izvoda zapisnika.
Posredovana je bila pisna zahteva člana UO PZS Marka Goršiča za dobesedni prepis magnetograma dela 12. seje UO PZS oz. zahteva za poslušanje poteka dela seje. Predsednik PZS je prisotne seznanil, da je Predsedstvo UO PZS zavzelo stališče, da se naloga opravi v skladu z 22. členom Poslovnika UO PZS in Predsedstva UO PZS ter da se o tem seznani UO PZS in Marka Goršiča, člana tega odbora, na današnji seji. Prav tako se na današnji seji sprejme dogovor o do sedaj običajnih pravilih komuniciranja, ki jih je potrebno upoštevati v skladu z omenjenim Poslovnikom. Jože Melanšek je opozoril na sprejeti sklep na eni prejšnjih sej UO PZS glede skrajšanega pisanja zapisnikov ter na določila 21. in 22. člena omenjenega Poslovnika. Marko Goršič je oporekal s tem, da je v dopisu točno navedel za katere točke želi prejeti prepis oz. želi poslušati zvočni zapis seje. Pri tem je dejal, da ko se je v ponedeljek oglasil na PZS za poslušanje, je bil zavrnjen, da pa je seznanjen z vsemi akti, ki se nanašajo na delo v planinski organizaciji. V odgovoru je pojasnilo podala vodja pisarne PZS Jana Racman, in sicer je dejala, da se je Marko Goršič v njeni pisarni oglasil, brez predhodnega dogovora oz. najave svojega prihoda, v ponedeljek 14.06.2004 malo preko 8. ure zjutraj, ko je v pisarni tajništva PZS ravno potekal, z dvema izvajalcema, razgovor o dodelavi spletnih strani PZS. Marko Goršič niti ni povedal, da je prišel poslušat zvočne zapise seje, ampak je na pojasnilo, da poteka razgovor, ki je bil predhodno dogovorjen, dejal, da najava njegovega obiska ni bila mogoča, ker je bila v petek Racmanova odsotna ter zapustil pisarno. Ob povratku, čez približno dve uri, je želel prejeti fotokopijo zapisnika 9. seje UO PZS, ki pa mu je bila tudi vročena. Tega dne tudi ni izrazil želje, da bi poslušal tonski zapis. Na ugovor Marka Goršiča, da to ni res, da se je vedelo po kaj je prišel in da je bil zavrnjen, je Racmanova še enkrat poudarila, da ji 14.6. ni bila postavljena takšna zahteva, kljub temu, da bi bila takrat, ko se je ponovno oglasil, lahko izvedena. Je pa res, da mu je bilo ob enem od prejšnjih obiskov na PZS (pred obravnavo njegovega zahtevka na seji P UO PZS) pojasnjeno, da bo odgovor prejel na naslednji seji UO PZS. Franci Ekar je ponovno poudaril, da nikomur ne želi nihče kratiti in omejevati njegovih pravic, da pa želi, da se upošteva korektnost in seveda predhodna najava, ker
mora biti delavec s strani PZS pri poslušanju tonskih zapisov prisoten, saj kot sta opozorila Matija Perko in Jana Racman lahko pride, iz kakršnegakoli razloga, do uničenja (izbrisanja) posnetka. Racmanova je še enkrat poudarila, da je za daljše časovne obremenitve kateregakoli delavca Strokovne službe PZS predhodna najava potrebna tudi na uradni dan.
Franci Ekar je ugotovil, da na zapisnika, razen pripombe Boruta Vukoviča, ni bilo posredovanih drugih predlogov. Jože Melanšek je še dodatno pojasnil, da se upošteva na zapisnik le pripombe v primeru, da ni tako napisano, kot je bilo predlagano, ne pa, da se daje pri zapisniku repliko na obstoječe stanje.
Adi Vidmajer je v nadaljevanju dejal, da naj mu bo dovoljeno, da nekaj besed izreče o medsebojnem odnosu in predvsem kulturnem odnosu na seji in ne tako, kot je bilo na Skupščini PZS v Novem mestu. Predlagal je, da se današnja seja sklene ob 20. uri, ker bo ob tej uri tudi sam vstal in odšel, tako, kot so to storili delegati na Skupščini PZS, saj nima namena dalj časa sedet zaradi nekaterih, ki stvari namerno zavlačujejo in gradiv predhodno ne pregledajo. Dejal je, da se mu zdi neumno, da se nekatere zadeve vlečejo v nedogled in na koncu izpade, da smo vi skupaj veliki neumneži in da nimamo pojma o planinstvu. Vse delamo nekaj na novo, široko, dolgovezno in to je tudi tisto, kar stvari podraži. Še enkrat je poudaril, da bo ob 8. uri vstal in odšel iz dvorane, saj so to storili na skupščini tako člani UO PZS, kot nekateri načelniki. Nekateri celo govorijo, da so prostovoljni delavci v planinskem društvu in zato ne bodo tako dolgo sedeli na skupščinah. Ob tem se je vprašal: t'Ja, kaj smo pa mi? Ali bi kdo rad vedel koliko me stane PZS ali koliko jaz stanem PZS in vi vsi? Vsi delamo zastonj.T Nadaljeval je, da je pošteno, da se pogovarjamo kot planinci in ne kot parlamentarci in strankarski veljaki. Želel je, da to člani UO PZS vzamejo resno in naj bi tako bilo tudi v bodoče. Pogovarjajmo se tako, kot se pogovarjamo v hribih: pošteno, iskreno, veselo in odgovorno. Zakaj veselo □ zato, ker smo vsi v tem planinstvu zato, da nekaj za njega naredimo, ne pa, da ga stolčemo in ne, da nekdo išče bilke in išče v tem in tem členu Statuta PZS napako in vejico, ki je bila prestavljena in na koncu naj bi Predsedstvo naredilo eno veliko napako v Statutu PZS, pa še sam ne ve za kaj se gre. Imamo tudi Pravno komisijo. Nekateri zanalašč pritiskajo na predsednika PZS, da bi se zmedel ob ugotavljanju, zakaj sploh gre. To ni pošteno in to ni pošteno niti na Skupščini PZS niti tu na UO PZS. Zamerim marsikomu, tako članom UO PZS, kot načelnikom/predsednikom komisij/odborov, da na skupščini ne znajo potegnit izhodišča iz določenega vprašanja, ki ga postavlja delegat, predsednik PD in se celo nesramno obnašajo do predsednika in nesramno do Skupščine PZS. Vi pa vlečete stvari in nekateri govorite, kaj pa dela ta UO in sedite v tem UO^. Vidmajer je dejal, da ne ve, kaj to pomeni. Dejal je, da govori iz stališča in vidika, ker se mu zdi zamalo, tudi kot pedagogu, da stvari izpadejo strašno neumno in o tem piše celo v časopisih. Nadalje je dejal, da o MDO ne bo več govoril, ker gre nekaterim članom UO PZS in celo članom oz. članu Predsedstva UO PZS zelo na živce. Govoril bo le o PD, za katerega mu ni vseeno, kako delajo in kako jim gre, a vseeno mu je lažje, če pridejo skupaj v MDO, da najdejo skupne rešitve, kot pa, da bi se pogovarjali od društva do društva. In tega, da gre nekaterim na živce, da MDO dobiva denar za odbore, ki dobro delajo, enostavno ne razume. Njegova želja je, da bi društva dobro delala. Delo MDO je predstavil tudi v obširnem poročilu za letošnjo Skupščino PZS (posebna številka Obvestil PZS /15.04.2004) ter poudaril, da so MDO že štirideset let oblika dela planinske organizacije. Možno je, da se bo tudi ta oblika dela spremenila, a je dejal, da se bo takrat spremenila tudi planinska organizacija oz. PZS, ki ne bo več imela tega naziva. Dejal je, da na funkciji v planinski organizaciji ni zaradi ttituleT, ampak zato, da se nekaj naredi za društva na terenu. To je tudi smisel dela. Še enkrat je poudaril, da želi, da se seja ob 20. uri sklene in tda se ne zafrkavamo, ampak bodimo jedrnati in hrabriT. (Na na seji izraženo željo razpravljalca Adija Vidmajerja je besedilo objavljeno v celoti!)
SKLEPI:
1.1.	Sprejme se zapisnik 12. seje UO PZS z dne, 02.04.2004v predloženem besedilu.
Sklep je bil sprejet z večino glasov O trije (3) VZDRZaNN.
1.2.	Sprejme se zapisnik izredne seje UO PZS z dne, 23.04.2004 v predloženem besedilu.
Sklep je bil sprejet z večino glasov O en (1) VZDRZaNN.
1.3.	UO PZS sprejema pojasnilo člana UO PZS Boruta Vukoviča, da je nasprotoval sprejemu sklepa, kot je naveden pod 1.1. zapisnika izredne seje UO PZS z dne, 23.04.2004, z arhumentacijo, da bi v resnici bilo realsocialistično, če bi se celotni organ distanciral od mnenja posameznika, objavljenega v avtorskem članku.
Sklep je bil soglasno sprejet.
1.4.	Sprejme se informacija o delu Predsedstva UO PZS v mesecih april, maj in junij 2004.
Sklep je bil soglasno sprejet.
Jože Melanšek je v nadaljevanju, v odsotnosti Danila Sbrizaja, prisotne seznanil s pisno korespondenco, ki je potekala po Skupščini PZS med delegatko na Skupščini PZS Manjo Rajh, PD Celje Matica in Predsedstvom UO PZS.
SKLEP:
1.5.	Predmetna zadeva, ki je bila izpostavljena s strani delegatke Manje Rajh, PD Celje Matica, na Skupščini PZS 15.5.2004 O potvarjanje Statuta PZS, se preda v nadaljnjo obravnavo Pravni komisiji UO PZS.
NOSILEC: Pravna komisija UO PZS v sodelovanju z generalnim sekretarjem PZS
Sklep je bil soglasno sprejet.
K 2. točki:
IZHODIŠČAPROGRAMA DELA IN FINANČNEGA NAČRTA 2005
Predlog izhodišč za pripravo programa dela in finančnega načrta PZS za leto 2005 je bil priložen sklicu zasedanja.
Uvodno poročilo je podal predsednik PZS mag. Franci Ekar. V razpravi so sodelovali Jože Melanšek, Jože Stanonik, Rudi Skobe in Franci Ekar:
-	usklajevanje bi potekalo do začetka oktobra; pričakujejo se pisne pripombe;
-	na septembrski seji naj se UO PZS seznani, kako je z upoštevanjem rokov;
-	ob neupoštevanju rokov nosijo vso težo zaposleni na PZS, ker ne morejo niti kvalitetno niti pravočasno pripraviti gradiv za kandidaturo za sredstva;
-	na osnovi programov dela komisij na se pripravijo pisni programi in ne le številke; pisni in finančno ovrednoteni programi naj bodo tudi gradivo za Skupščino PZS;
-	programi naj bodo usklajeni z možnostmi realizacije;
-	strokovni tim PZS mora sprotno obveščati o novih oblikah financiranja (koriščenje Strukturnih skladov, □);
-	opozoriti na večjo obliko nadzora porabe sredstev;
-	prerazporejanje sredstev bo nujno.
Metod Kovač je v nadaljevanju podal predlog za razporeditev napačno knjiženih sredstev reciprocitete, namenjenih za planinske koče. Sredstva (cca 8 mio SIT)so bila kljub opozorilu delavca Strokovne službe PZS Danila Sbrizaja vknjižena med prihodke UO PZS in ne na postavko (konto) GK UO PZS, kamor po svojem namenu sodijo. Franci Ekar je predlagal, da se del teh sredstev namenja tudi za mednarodno dejavnost te komisije (sestanki za reciprociteto, CAA □ koče in pota, □.).
SKLEPI:
2.1.	UO PZS sprejema Izhodišča za pripravo Programa dela in Finančnega načrta PZS za leto 2005, kot obvezno usmeritev za delo vseh organov PZS.
2.2.	Danilo Sbrizaj, ki po pooblastilu predsednika PZS opravlja naloge generalnega sekretarja PZS, je dolžan pisno obvestiti vse člane UO PZS o sprejetih Izhodiščih D ter Predsedstvo UO PZS sproti obveščati o poteku dogajanj.
2.3.	Načelniki komisij/odborov UO PZS (njihovi namestniki) ter delavci Strokovne službe PZS pa dobo o Izhodiščih D. Obveščeni na Posvetu, ki bo 22.06.2004 v Kranju. Prav tako bodo na tem posvetu seznanjeni tudi o načinu dela pri pripravah, pravočasnem pristopu in spremljanju priprav za izdelavo programa dela in Finančnega načrta PZS za leto 2005.
2.4.	Čistopis izhodišč za pripravo programa dela in finančnega načrta PZS za leto 2005, skupaj z Okvirnim rokovnikom UO PZS se objavijo v Obvestilih PZS, št. 7/8, ki bodo izšla v mesecu juliju.
2.5.	Informacija o poteku se poda na septembrski seji UO PZS. NOSILEC:
generalni sekretar PZS v sodelovanju s predsedniki/načelniki komisij/odborov UO PZS in delavci Strokovne službe PZS/
ROK:
po rokovniku / generalni sekretar je o poteku dogodkov dolžan sproti obveščati Predsedstvo UO PZS
Sklepi so bili soglasno sprejeti.
Marko Goršič je v nadaljevanju razprave predlagal vzpostavitev enotnega sistema zajemanja podatkov, ki se nanašajo na planinsko organizacijo. S tem bi PZS lahko navzven nastopala z enotnimi podatki o svojem delu.
2.6.	PZS si bo v bodoče prizadevala vzpostaviti enoten sistem zajemanja podatkov, ki se nanašajo na delo v planinski organizaciji.
NOSILEC:
generalni sekretar PZS v sodelovanju s P UO PZS in delavci Strokovne službe PZS
ROK: postopoma
Pobuda je bila soglasno sprejeta.
2.7.	UO PZS nalaga računovodstvu PZS, da sredstva reciprocitete, ki so bila za leti 2001 in 2002 nakazana na PZS za fond za koče takoj preknjiži iz postavke (konta) UO PZS na postavko (konto) GK UO PZS O fond za koče/reciprociteta.
NOSILEC: računovodja PZS
ROK: takoj
Sklep je bil soglasno sprejet.
K 3. točki
OSNUTEK ČLANSKIH UGODNOSTI ZA LETO 2005
Sklicu seje je bil priložen zapisnik Odbora za članstvo z dne, 27.5.2004 ter gradivo Pobude za ureditev odnosov med PZS in članstvom in predlogi podani na Skupščini PZS dne, 15.5.2004 v Novem mestu.
Uvodno pojasnilo je podal Danilo Škerbinek, predsednik Odbora za članstvo UO PZS in član UO PZS, ki je dejal, da do sedaj prejete pripombe kažejo na to, da smo zelo raznoliki v pogledih, in predlagal, da se v nadaljevanju osveži razmišljanje tako skupščine, kot članstva v preteklem obdobju, ko so se sprejemala Vodila o delu PZS in PD s posebno prilogo Vsebinske vezi posameznika s planinsko organizacijo in organizacije s člani. Priloga je izredno kvalitetno gradivo, ki je opozarjalo na vezi, potrebe, razumevanja organizacije in tudi na do, da je potrebna solidarnost, da je potrebna izkazana pripadnost, na kar v zadnjem obdobju žal kar prevečkrat pozabljamo. Predlagal je predsedniku PZS, da so Vsebinske vezi D. tudi priloga današnjega zapisnika, ki naj služi kot dodatno gradivo za obravnavo. Predlagal je tudi, da se že za letošnje leto članarina za hendikepirane osebe zniža, in sicer na 2.000 SIT za odrasle in 1.000 SIT za otroke (do 26. leta starosti). Razlog znižanja je, da te osebe niso in ne morejo biti deležne, po nobenih pravnih elementih, zavarovanja, ki ga ponuja planinska organizacija.
SKLEP:
3.1.	Članarina za prizadete osebe, člane planinske organizacije, ki so izvzete iz zavarovanja se za leto 2004 zniža, in sicer:
-	za odrasle na 2.000 SIT
-	za otroke na 1.000 SIT (otroci do 26. leta starosti).
3.2.	Sklep se objavi v prvi naslednji številki Obvestil PZS.
Sklepa sta bila soglasno sprejeta.
Zvone Šere je v razpravi še enkrat poudaril, da so hendikepirane osebe izvzete iz zavarovanja. Danilo Škerbinek je pojasnil, da so bili pogoji zavarovanja planincev objavljeni v letošnjih Obvestilih PZS in v pogojih je jasno zapisano, katere osebe so izvzete iz zavarovanja. Prav zato je bil predlog društev, da se to upošteva v višini članarine.
Še posebej pa je Danilo Škerbinek ob pregledu posameznih točk zapisnika poudaril, da je prevladalo večinsko mnenje, da Planinski vestnik v bodoče ne bo vključen v članarino. Revija se mora na trgu sama uveljavit in potrdit. Potrebno pa bo za tiste, ki bodo člani planinske organizacije, pridobiti določen % popusta.
V razpravi k tej točki so sodelovali Marko Goršič, Zvone Šere, Marjan Kobav, Danilo Škerbinek, Rajko Čerin, Franci Ekar, Bojan Pollak, Jože Ružič, Franc Gorišek, Pavel Jerebic, Slavica Tovšak, Uroš Vidovič, Rudi Skobe in Primož Areh.
SKLEPI:
3.2.	Sprejme se osnutek članskih kategorij ter ugodnosti, kijih je potrebno še formalno ovrednotiti.
3.3.	UO PZS predlaga, da MDO skupaj s PD aktivno pristopijo k obravnavi predlogov za določitev skupin in svoje mnenje posredujejo Odboru za članstvo UO PZS najkasneje do 30.06.2004 oz izjemoma do 10.07.2004. Za tiste člane PZS (društva, klubi,D), ki svojih pripomb ne bodo posredovali do navedenega roka, naj aktivnosti prevzamejo MDO.
3.4.Ob pripravi članarine za leto 2005 naj se pripravi tudi ustrezno pisno navodilo.
NOSILEC:
ODBOR ZA ČLANSTVO UO PZS
SODELUJEJO: MDO s PD
ROK:
30.06.2006 D izjemoma 10.07.2004
Sklepi so bili soglasno sprejeti.
POBUDA:
3.5. UO PZS sprejema pobudo o ukinitvi fPT članarine (podpornik) s tem, da društva v svoji sredini sama pomagajo članom, ki ne morejo plačati polne članarine oz. da se uvede članarina brez vseh ugodnosti in se na to še posebej opozori.
Pobuda je bila soglasno sprejeta.
V nadaljevanju razprave, v kateri so sodelovali Zvone Sere, Danilo Škerbinek, Franc Gorišek, Pavel Jerebic, Franci Ekar, Slavica Tovšak, Uroš Vidovič, Marko Goršič, Primož Areh, Tomaž Mikeln, Rudolf Skobe, Jože Stanonik in Franc Kocbek je bilo precej povedanega okoli uvajanja t.i. fdruštvene članarineT, zato je bila podana pobuda, da bi se ta problematika obravnavala tudi na dnevnem redu UO PZS. Društvene članarine slabijo tudi v pogajalski poziciji, ko si za potrebe planinske organizacije prizadevamo poiskati ugodnosti. Nadalje je razprava potekala še glede poravnave računov za prevzete znamkice in brisanja članov PZS (društva, klubi,D) iz polnopravnega članstva PZS.
POBUDE:
3.6. Problematika t.i. fdruštvene članarineT naj se uvrsti na obravnavo kot ena od točk dnevnega reda UO PZS.
3.7.	Računovodstvo PZS naj vztraja pri poravnavi izstavljenih računov PD za prevzete znamkice glede na valuto na računu.PD naj prevzamejo le toliko znamkic, kot so jih sposobna v roku tudi prodat.
3.8.	Računovodstvo PZS naj mesečno seznanja predsednike MDO o stanju plačil in prejetih obračunih s strani PD.
3.9.	MDO naj posredujejo Strokovni službi PZS predloge za izbris članov PZS iz polnopravnega članstva PZS, ki bo predloge posredovala v obravnavo UO PZS.
Pobude so bile soglasno sprejete.
Danilo Škerbinek je predstavil gradivo Odbora za članstvo UO PZS, ki so ga člani prejeli pred sejo glede zavarovanja za odgovornost. Na osnovi razgovorov na komisijah/odborih UO PZS je prevladal predlog, da se vsebina zavarovalne police vrne v osnovno klavzulo: t zavarovanje za odgovornost velja v času opravljanja dejavnosti specialistov za celo zavarovalno obdobje, ki je eno letoT. Ostaja pa problem, ki je bil vzrok za takšno spremembo in je v omenjenem gradivu naveden. Marjan Kobav je v odgovoru še posebej poudaril, da če nekdo nima licence, potem ne sodi v ta krog, da pa je oseba z licenco zavarovana tudi v primeru, ko opravlja dejavnost izven svojega PD.
V nadaljevanju razprave so sodelovali Bojan Pollak, Marko Goršič, Franc Gorišek, Adi Vidmajer, Marjan Kobav in Franci Ekar.
SKLEP:
3.10.	Predlogu, ki je sestavni del tega zapisnika je s strani članov UO PZS dana podpora s tem, da bi se pred podpisom novih pogojev zavarovanja komisije sestale in pregledale ustreznost navedene klavzule.
3.11.	Predlog se posreduje na sejo 22.06.2004. NOSILEC:
Danilo Škerbinek v sodelovanju s komisijami/odbori UO PZS, ki zavarujejo svoje člane glede na planinsko izobrazbo in dejavnost
ROK: takoj
Sklep je bil soglasno sprejet.
K 4. točki
PROGRAM DELA UO PZS □ ROKOVNIK II/2004 IN 1/2005
Gradivo je bilo priloženo sklicu seje. Program, ki je zasnovan na osnovi dosedanjih izkušenj, služi kot osnova za redno bodoče delo UO PZS, komisij/odborov in Predsedstva UO PZS. Uvodno poročilo je podal Jože Melanšek.
V razpravi so sodelovali Jože Stanonik, Rudolf Skobe, Franc Gorišek, Marko Goršič in Adi Vidmajer.
SKLEPI:
4.1.	Sprejme se okvirni rokovnik UO PZS za izvedbo aktivnosti v planinski organizaciji do konca drugega polletja leta 2004 in do konca prvega polletja leta 2005.
4.2.	Rokovnik UO PZS za izvedbo aktivnosti v planinski organizaciji do konca drugega polletja leta 2004 in do konca prvega polletja leta 2005 se objavi v Obvestilih PZS, št. 7/8/2004.
4.3.	Na vsaki seji UO PZS se poroča o izvajanju programa dela PZS skladno z rokovnikom.
4.4.	UO PZS zadolžuje Predsedstvo UO PZS, da se pripravi na osnovi vseh programov komisij akt, ki bo povedal vsem članom te organizacije, kaj in kako bo PZS v naslednjem letu delala.
Sklepi so bili soglasno sprejeti.
Marko Goršič je v nadaljevanju dejal, da ga zelo moti naziv fizredna sejaT, saj ga spominja na izredne
razmere ter podal POBUDO, da se seja v bodoče oštevilči in ne imenuje fizrednaT seja.
Pobuda je bila soglasno sprejeta.
K 5. točki:
INFORMACIJA KOMISIJE GRS SLOVENIJE
Uvodno pojasnilo in ugotovitev, da se seje ni udeležil nihče od predstavnikov GRS Slovenije je podal
predsednik PZS mag. Franci Ekar.
Na osnovi razprave Jožeta Ružiča, Toneta Škarje, Matije Perka in Francija Ekarja ter na predlog Marka
Goršiča, da se imenuje ustrezen organ, so bili sprejeti tile
SKLEPI:
5.1. UO PZS ugotavlja, da se seje UO PZS, kljub prejetemu vabilu, ni udeležil noben predstavnik GRS Slovenije, niti UO PZS s strani GRS Slovenije ni bilo posredovano gradivo za obravnavo.
5.2.	UO PZS imenuje devetčlansko Komisijo za obravnavo organizacijskega preoblikovanja GRS Slovenije, in sicer:
-	trije predstavniki UO PZS: Danilo Škerbinek, Tone Škarja in Marko Goršič; predsednik PZS v komisiji sodeluje glede na obravnavano problematiko;
-	dva predsednika PD, kjer imajo sedež Postaje GRS: PD Kranjska Gora, PD Jesenice in Primož Areh, predsednik MDO Koroške;
-	trije predstavniki GRS Slovenije.
5.3.	Načelnika GRS Slovenije se obvesti., da takoj sporoči imena treh članov GRS Slovenije, ki bodo, s strani GRS Slovenije, sodelovali v omenjeni komisiji.
5.4.	UO PZS predlaga, da se sestanek Komisije D skliče v roku 30 dni. KOORDINATOR:
generalni sekretar PZS ROK: takoj
K 6. točki:
INFORMACIJA O OBRAVNAVANI PROBLEMATIKI NA 32. SEJI PREDSEDSTVA UO PZS, 02.06.2004
>	Vzgoje in izobraževanja v PZS, s predlogi rešitev KVIZ, MK in VK D prednostne naloge;
>	Komisije za mednarodne stike UO PZS;
>	Uredniškega odbora Planinskega vestnika;
>	Slovenski planinski muzej
Problematika je bila obravnavana in usklajena z odgovornimi nosilci posameznih dejavnosti in bo služila kot osnova za pripravo programov dela in FN za leto 2005. Operativne naloge pa so izvedbena zadeva odgovornih nosilcev in strokovne službe PZS. Gradivo Komisije za mednarodne stike je bilo predloženo na seji skupaj z opravičilom o odsotnosti načelnika te komisije doc. dr. Tomaža Vrhovca.
Kratko uvodno obrazložitev je podal mag. Franci Ekar, predsednik PZS. Podrobnejše pa je zadeve obrazložil Jože Melanšek, med katerimi je dejal:
- nedopustno je, da se problematika, ki bi morala biti razrešena znotraj Strokovne službe PZS obravnava na zasedanju Skupščine;
-	neprimerno je bilo, da se je obravnavalo zadeve operativne narave, ki bi jih morala razrešiti Strokovna služba PZS (dnevnice, kilometrine, plačila stroškov,D), saj posledično ugotovimo, da je celoten sistem organizacije in dela odpovedal;
-	vsi postopki morajo biti predhodno obravnavani (komisija —P UO PZS — UO PZS);
-	usklajevanje med VK UO PZS in MK UO PZS;
-	začasno obvezno navodilo o finančnem poslovanju (julij 2002) je še vedno v veljavi, in da je strokovna služba (tako računovodja, kot generalni sekretar) zadeve izpeljat;
-	strokovni delavci (računovodja in generalni sekretar) ne moreta samostojno odločati o neki zadevi (pred dvema dnevoma primer izplačil za markaciste);
-	delavci Strokovne službe PZS so plačani zato, da naloge izvajajo.
Prisotne je seznanil tudi s sprejetimi sklepi P UO PZS. V nadaljevanju je Franci Ekar predstavil gradivo
KMS UO PZS.
SKLEP:
6.1.	Sprejme se Informacija o obravnavani problematiki na 32. seji Predsedstva UO PZS:
y Vzgoje in izobraževanja v PZS, s predlogi rešitev KVIZ, MK in VK D prednostne naloge;
>	Komisije za mednarodne stike UO PZS;
>	Uredniškega odbora Planinskega vestnika;
>	Slovenski planinski muzej.
6.2.	UO PZS sprejme sklep, da PZS tudi v naprej ostane članica UIAA in v CAA.
6.3.	UO PZS imenuje za predstavnika PZS v UIAA doc. dr. Tomaža Vrhovca.
6.4.	Predsedstvo UO PZS bo preko leta usklajevalo sodelovanje s Komisijo za mednarodne stike na področju mednarodnih odnosov (udeleževanja na srečanjih, sestankih, D) v planinski organizaciji v okviru finančnih možnosti.
Sklepi so bili soglasno sprejeti.
Rudi Skobe je dejal, da želi vedeti ali je KVIZ UO PZS pristojna komisija, da v okviru usposabljanja
strokovnih kadrov pripravlja vsebinski in finančni plan za KA, KVGN, VK, MK UO PZS.
6.5. UO PZS ugotavlja, da je delo KVIZ UO PZS, da v okviru usposabljanja strokovnih kadrov pripravlja vsebinski in finančni plan za KA, KVGN, VK, MK UO PZS.
Sklep je bil soglasno sprejet.
Marko Goršič je postavil zahtevo, da se enkrat dokončno urede naročniška razmerja za Planinski vestnik, saj je ponovno prišlo do grobih napak.
6.6.	UO PZS zahteva, da se nepravilnosti pri izstavljanju računov (položnic) naročnikom Planinskega vestnika urede takoj.
Sklep je bil soglasno sprejet.
V nadaljevanju je Danilo Škerbinek ponovno izpostavil neplačevanje, ki je kljub vsem sklepom takšno, da je MK UO PZS v situaciji, da akcije, ki jih ima v razpisu ne bo izvedla, če zadeve ne bodo urejene. Nespoštovanje odločitev je smatral, da presega meje razumevanja ter terjal, da v kolikor se takoj ne vzpostavi red, drastične ukrepe □ tudi ustavitev izplačevanja osebnih dohodkov delavcev strokovne službe, če se zadeve tekoče ne urejujejo.
Jože Melanšek je predlagal tale
SKLEP:
6.7.	Računovodkinja PZS in generalna sekretarka PZS tako dolgo, dokler niso poravnane vse obveznosti do komisij in do vseh naših upnikov, ne moreta prejeti izplačanih odškodnin.
Jure Cencelj je v nadaljevanju dejal, da je vsa dokumentacija s strani MK UO PZS predložena v računovodstvo, da pa je računovodkinja PZS že dva meseca ni pregledala in dala v nadaljnji postopek.
Franci Ekar je dejal, da s sklepom, ki ga je predlagal Jože Melanšek, ne bomo ničesar dosegli, da pa je potrebno takoj ukrepati in zagotoviti, da bo delo nemoteno potekalo.
K 7. točki
SKLEPI SKUPŠČINE PZS, PREDLOGI ZA REŠITVE IN PREDNOSTNE NALOGE TER NADALJEVANJE SKUPŠČINE PZS 2004 JESENI
Člani UO PZS so prejeli pregled sklepov in zapisnik zasedanja Skupščine PZS z dne, 15.05.2004. Kot dodatno gradivo pa so člani prejeli gradivo fProstori PZS, Dvoržakova 9 v LjubljaniT in pregled sklepov iz katerega je razvidno, kateri sklepi niso bili izglasovani.
Uvodno pojasnilo je podal mag. Franci Ekar, predsednik PZS.
V razpravi so sodelovali Jože Melanšek, Franc Gorišek, Adi Vidmajer, Zvone Šere, Jože Stanonik in Marko Goršič. Kritično so ocenili priprave na majsko Skupščino PZS; po mnenju razpravljalcev pa je bil, kljub dobri organizaciji, občutno predolg tudi kulturni program.
SKLEPI:
7.1.	UO PZS ugotavlja, da so bile priprave na majsko Skupščino PZS slabo organizirane; v bodoče je nujno potrebno organizirati primeren prostor in ozvočenje.
NOSILEC: generalni sekretar PZS
ROK: pred Skupščino PZS
7.2.	Predsedniki MDO bodo morali pred naslednjim zasedanjem sklicati seje odborov in se dogovorit tako o problematiki, kot o udeležbi.
NOSILEC: Adi Vidmajer
ROK: pred Skupščino PZS
7.3.	UO PZS predlaga, da bo nadaljevanje prekinjene Skupščine PZS 23.10.2004 v Ljubljani; zasedanje naj se prične brez kulturnega programa.
Mag. Slavica Tovšak je kot predsednica Komisije za muzejsko dejavnost UO PZS prisotne člane UO PZS seznanila s potekom dogodkov glede problematike Slovenskega planinskega muzeja. Dejala je, da se enostavno ni mogla tako odzvat, kot bi bilo potrebno, na sklepe, ki jih je Skupščina PZS sprejela. Ocenila je, na skupščini, nekorektno izvajanje Mira Eržena, saj je med drugim PZS obsodil, da bo denar društev zapravila. Prav tako ne sprejema natolcevanja o nedelu komisije. Sklepi, ki niso imeli predhodne obravnave (komisija, UO PZS) pa tudi na Skupščini PZS ne morejo biti sprejeti. Prav tako se ji zdi nekorektno, da Miro Eržen ne želi vrniti LCD projektorja, ki je last PZS. Z ozirom na to, da je bilo na majski Skupščini PZS podano tako negativno mnenje do članov Predsedstva PZS je predlagala svoj odstop.
Franci Ekar je pojasnil, da bo problematika muzeja obravnavana na sestanku z ministrico Andrejo Rihtar dne, 22.6.2004 ali bo slovenski planinski muzej samostojen, del nacionalnega muzeja ali enota Muzeja športa, kar bo pomenilo financiranje resornega ministrstva.
V nadaljevanju je potekala razprava o poteku dela in problematiki, ki je bila izkazana na majski Skupščini PZS. Razpravljali so Gregor Rupnik, Uroš Vidovič, Tomaž Mikeln, Marko Goršič, Primož Areh, Rudolf Skobe, Franc Gorišek, Jože Melanšek, Bojan Pollak in Jože Stanonik, ki je predstavil pred sejo predloženo gradivo in v sprejem predlagal tele
SKLEPE:
7.3.	Gospodarska komisija PZS in njen strokovni delavec pripravijo seznam nepremičnin v lasti PZS, ki se bodo ponudile v prodajo. Predlagani seznam premoženja se predhodno uskladi s planinskimi društvi območja, kjer je lokacija nepremičnine in da Skupščini PZS v potrditev.
NOSILEC:
GOSPODARSKA KOMISIJA UO PZS skupaj s strokovnim delavcem ROK: takoj
7.4.	UO PZS imenuje na predlog GK UO PZS sodnega izvedenca gradbeno-kmetijske stroke, ki bo določil izhodiščno ceno nepremičnin, ki se bodo ponudile v prodajo najboljšemu ponudniku.
NOSILEC: Gospodarska komisija UO PZS
ROK: takoj
Vsi sklepi pod točko 7 so bili soglasno sprejeti. K 8. točki
INFORMACIJA O PRIPRAVAH NA SEMINARJE ZA DRUŠTVENE DELAVCE
Informacijo je na seji podal Adi Vidmajer.
SKLEP:
8.1.	Sprejme se informacija o pripravah na seminarje za društvene delavce.
8.2.	S seminarji se bo nadaljevalo v spomladanskih mesecih (februar D marec) na strokovni podlagi z načelniki/predsedniki komisij/odborov UO PZS.
NOSILEC:
Adi Vidmajer v koordinaciji z generalnim sekretarjem PZS in načelniki/predsedniki komisij/odborov PZS
ROK: februar-marec
8.3.Člani	UO PZS so dolžni posredovati, katere teme so problematične na posameznih področjih. NOSILEC:
člani UO PZS v povezavi z generalnim sekretarjem PZS
ROK:
takojšen pričetek izvajanja
Sklepa sta bila soglasno sprejeta.
K 9. točki
DNEVNI RED 14. SEJE UO PZS DNE, 22.10.2004
Uvodno pojasnilo je podal mag. Franci Ekar in še posebej poudaril na pomembnost priprave ustreznega gradiva te seje UO PZS, ker je sklicana na dan pred nadaljevanjem zasedanja prekinjene majske Skupščine PZS.
SKLEP:
9.1. UO PZS sprejema okvirni dnevni red za 14. sejo UO PZS, ki bo 22.10.2004 v Ljubljani: - poleg standardnih točk dnevnega reda bo glavna točka:
1.	nadaljnji razvoj in vizija PZS; ter
2.	obravnava osnutka Programa dela in finančnega načrta PZS za leto 2005;
3.	obravnava podatkov o lastnini nepremičnin PZS;
4.	vizija Slovenskega planinskega muzeja;
5.	Strokovna služba PZS (novo zaposleni delavci)
6.	iskanje kadrovskih struktur za naslednje mandatno obdobje;
7.	članarina za leto 2005. NOSILEC:
generalni sekretar PZS v sodelovanju s P UOPZS in komisijami/odbori UO PZS ROK:
s postopki priprav se prične takoj
Sklep je bil soglasno sprejet.
K 10. točki
PREDLOG O USKLADITVI ZEMLJIŠKO-KNJIŽNEGA STANJA Z DEJANSKIM ZA KREKOVO KOČO NA RATITOVCU
Pogodba je bila priložena sklicu današnjega zasedanja. Uvodno pojasnilo je podal Metod Kovač, načelnik GK UO PZS, ki je dejal, da je to 21. primer, ki se ureja skladno s sklepom Skupščine PZS iz leta 2000. Opozoril je na napako v 3. tč. Pogodbe, kjer mora biti število izkazano v ulomku in ne v %.
SKLEP:
10.1. Sprejme se pogodba o uskladitev ZK stanja z dejanskim za Krekovo kočo na Ratitovcu v predloženem besedilu s tem, da se v tč. 3 število iz % spremeni v ulomek.
Sklep je bil soglasno sprejet.
Franci Ekar je prisotne opozoril na povabilo PD na slovesnost, ki bo na Ratitovcu 25.7.2004.
Metod Kovač je prisotne seznanil s postopkom prodaje oz. uskladitve cene za parcelo pri Štuhecovem domu. Vprašanji o primerljivosti cene in statusu planinskih poti je postavil Danilo Škerbinek ter prejel odgovor, da je cena primerljiva, planinske poti pa ne posegajo v to zemljišče, ampak se nahajajo višje od parcele.
SKLEP:
10.2. UO PZS sprejema informacijo Metoda Kovača, načelnika GK UO PZS glede postopka prodaje parcele pri Štuhecovem domu za vrednost cca 4.800.000 SIT s tem, da s postopkom D ponudba za prodajo na občino, nadaljuje ter da se pripravi kupoprodajna pogodba.
Sklep je bil soglasno sprejet.
K 11.točki
VPRAŠANJA IN POBUDE ČLANOV Marko GORŠIČ
Lansko leto je bilo izrečeno kar nekaj besed, da je PZS izgubila status društva, ki deluje v javnem interesu na področju turizma. Prvi rezultati, kaj to pomeni za društva je bil objavljen 11.6.2004 v Gorenjskem glasu, kako so planincem Železnikov odrekli finančno pomoč. Odgovor terjam do naslednje seje UO PZS, ker je ga. Korbarjeva veliko obljubljala in celo napisala v Obvestilih PZS, kaj je bilo narejenega, ker društva že izgubljajo denar.
V odgovoru je Franci Ekar dejal, da za Železnike ni bila vložena niti vloga. Drugo pa je, da ni bila s strani PZS ob poteku statusa pravočasno vložena vloga za podaljšanje, kar je bilo sicer storjeno naknadno, a zaradi nedorečenosti v zakonskih določilih zadeva še ni razrešena. PZS pa ima status društva v javnem interesu (do leta 2006) na področju športa in na področju obrambe.
SKLEP:
11.1. V Obvestilih PZS se objavi pregled, kje ima PZS pridobljen status društva v javnem interesu in kako ta status uveljavljajo posamezna PD.
NOSILEC:
generalni sekretar PZS in odgovorna urednica Obvestil PZS ROK: takoj
Sklep je bil soglasno sprejet.
Zvone ŠERE
Zanimalo ga je, kako je prišlo do odločitve, da bo letošnji Dan slovenskih planincev na Žavcarjevem vrhu, saj PD, ki so oddala prijavo na razpis o tem niso bila obveščena.
Franci Ekar je pojasnil, da je odgovor podal že na začetku današnje seje.
SKLEP:
11.2. Vsem, ki so se prijavili na razpis za kandidaturo na Dan slovenskih planincev v letu 2004 in niso bili izbrani, se pošlje pisno pojasnilo.
NOSILEC NALOGE:
generalni sekretar PZS
ROK:
takoj
Marko GORŠIČ
Ali je odprava Daulagiri uradna odprava PZS glede na to, da nimamo programa dela za leto 2004.
Tone Škarja, načelnik KOTG UO PZS je dejal, da gre le za podporo perspektivnim alpinistom in ne za uradno odpravo PZS. (Predsednik PZS mag. Franci Ekar je zaradi nujnih obveznosti zapusti sejo ob 19,55 uri ter predal vodenje podpredsedniku Danilu Škerbineku.) marko Goršič je smatral, da je odgovor, ki ga je podal Tone Škarja nejasen in postavil vprašanje, kaj PZS še čaka, saj se v časopisih pojavljajo različne informacije. Terjal je jasen odgovor. Tone Škarja je nato odločno dejal, da to ni bila odprava Planinske zveze Slovenije. Marko Goršič je bil z odgovorom zadovoljen in ni terjal dodatnih pojasnil.
Zvone ŠERE
Zanimalo ga je, koliko generalnih sekretarjev ima zveza v tem trenutku.
Danilo Škerbinek je pojasnil, da ima zveza trenutno v.d. generalnega sekretarja; koncem junija pa se izteče dosedanji generalni sekretarki delovno razmerje. V prehodnem obdobju je iz okvira sestave delavcev Strokovne službe PZS bil izbran za v.d. do dokončne odločitve, ki pomeni zopet razpis in iskanje novega, Danilo Sbrizaja.
Danilo ŠEGULA, predsednik PK 6b Ptuj
se je seje odbora udeležil skladno s tretjim odstavkom 12. člena Poslovnika o delu Upravnega odbora in Predsedstva UO PZS. Pojasnil je namen svoje udeležbe. Danilo Škerbinek ga je seznanil, da je bila točka, ki je bila namenjena obravnavi sprejema PK 6b Ptuj v polnopravno članstvo PZS že na začetku seje, ob sprejemanju dnevnega reda, umaknjena, ker niso razrešena lastninska vprašanja med PD Ptuj in novoustanovljenim klubom. Predlog Tomaža Mikelna, da se Danilu Šeguli dovoli 5 minut, da pojasni svoje videnje predmetne zadeve, je bil s strani članov UO PZS sprejet. Matija Perko je Šegulo takoj opozoril, da je bilo gradivo, ki ga je želel predstaviti vročeno članom UO PZS pred pričetkom seje. Šegula je v nadaljevanju pojasnil potek izgradnje plezalnih sten, kjer je na vprašanje danila Škerbineka, s kom je bila sklenjena pogodba za pridobitev finančnih sredstev pojasnil, da s PD Ptuj.
V nadaljevanju je Uroš Vidovič, predsednik PD Ptuj dejal, da:
-	je MDO PD Podravja sprejel (korespondenčno) sklep, ki so ga člani UO PZS prejeli po e-pošti;
-	ŠPO v PD Ptuj še vedno obstaja;
-	izstopil je le del plezalcev in ustanovil svoj klub;
-	točko 6 zapisnika ustanovnega občnega zbora kluba smatra za kaznivo dejanje.
Zvone Šere je dejal, da je to notranji spor ter predlagal, da se ponudi pomoč za razrešitev, da pa to ni obravnava za sejo UO PZS. Vidovič je pojasnil, da je sestanek društva sklican 30.6.2004 ob 18. uri na Prešernovi 27 v Ptuju. Danilo Škerbinek je nato predlagal, da se s strani PD Ptuj pridobi pisno gradivo na
osnovi sestanka, saj glede na to, s čimer so se člani UO PZS seznanili, ni mogoče sprejeti ustreznega sklepa. Danilo Šegula je že v naprej dejal, da članov kluba na ta sestanek ne bo. Franc Gorišek je še enkrat pojasnil Šeguli, da imajo vso pravico, da ustanovijo svoj klub, da pa nimajo pravice pridržanja tuje lastnine, sploh pa ne v primeru, da ŠPO v društvu še vedno deluje. Danilo Šegula je še naprej vztrajal, da je lastnina plod njihovega dela. Na pojasnilo Danila Škerbineka, da brez pisnega gradiva UO PZS ne bo razpravljal o zadevi, ter da naj poizkusijo z medsebojnim pobotom in upoštevanja zakonodaje, je Danilo Šegula dejal, da bodo pravico poiskali preko sodišča, da pa gre pri pojasnilu PD za osebno stališče Uroša Vidoviča. Oporekal je tudi navedbam s strani društva glede zagotavljanja finančnih sredstev za potrebe plezalcev.
Seja je bila sklenjena ob 20,10 uri.
Zapisala: Jana Racman
mag. Franci EKAR, predsednik PZS
PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE UPRA VNI ODBOR PZS DVORŽAKOVA 9 1000 LJUBLJANA
ŠTEVILKA: UO/0_
DATUM: 24.09.2004
Z A P I S N I K
izredne seje UO PZS, ki je bila 24. septembra 2004 v sejni sobi, št. 16 Mestne občine Kranj. Seja se je pričela ob 16. uri.
Prisotne je pozdravil predsednik PZS mag. Franci Ekar ter jih seznanil, kdo se je današnje seje opravičil (lista prisotnosti je priloga arhivskega izvoda zapisnika). Opozoril je na zadnje dogodke, ki se nanašajo nanj, kot predsednika PZS, na obtožbe glede nezdružljivosti predsedniške funkcije s funkcijo kandidata na državnozborskih volitvah.
Še posebej je poudaril, da je bilo na zasedanju Skupščine CAA (septembra v Ljubljani), ki je bila planinsko in alpinistično obarvana, delo naše organizacije pohvaljeno in dobili smo voljo, da z začrtanimi cilji nadaljujemo, da v tem slovenskem prostoru ostanemo, kot resnično spoštljiv in cenjen planinski steber.
Franci Ekar je zaradi službenih obveznosti opravičil svoje sodelovanje na seji in vodenje seje prepustil Danilu Škerbineku, podpredsedniku PZS in Danilu Sbrizaju, v.d. gen.sekretarja PZS.
Seja je potekala po s sklicem predlaganem dnevnem redu:
1.	Vizija planinske organizacije
2.	Članarina v letu 2005
3.	Priprave na nadaljevanje v mesecu maju 2004 prekinjenega zasedanja Skupščine PZS
4.	Obravnava osnutka programa dela komisij/odborov UO PZS za leto 2005
5.	Poročilo s seje predsednikov MDO in Planinski koledarček 2005
6.	Planinsko gospodarstvo
7.	Kadrovske zadeve v strokovni službi PZS:
-	potrditev sklepa o imenovanju v.d. generalnega sekretarja Danila SBRIZAJA do 31. 12. 2004;
-	obvestilo o izbiri računovodkinje Veronike ŠMID in Urše MALI referentke v računovodstvu PZS s 3 mesečnim poskusnim delom;
-	potrditev sistemizacije Veroniko SUSMAN ŠEGATIN, delavke v Strokovni službi PZS
8.	Priprave na sklic seje UO PZS, ki bo 22.10.2004
9.	Vprašanja in pobude članov
Kot dodatno gradivo so člani UO PZS pred sejo prejeli še:
>	Razprava o nezdružljivosti funkcij v politični stranki in planinski organizaciji s Predlogom za uvrstitev in obravnavo točke dnevnega reda na nadaljevanju zasedanja prekinjene redne Skupščine PZS, ki bo v soboto, 23.10.2004 (Borut Peršolja);
>	Pravice članstva s prilogo □ 3 preglednice (Odbor za članstvo UO PZS);
>	Stanje PD na dan, 07.09.2004, ki v letu 2004 niso oddala obračuna znamkic (Računovodstvo PZS);
>	Odgovor na Poziv za razrešitev mag. Francija Ekarja, predsednika PZS (PD Velenje);
>	Mnenj e PD Škofj a Loka k razrešitvi predsednika PZS Franca Ekarj a;
>	Pogled na prihodnost planinske organizacije (odgovori na vprašalnik članu UO PZS in predsednikom MDO PD);
>	Pismo o enakopravnosti športov (podpisniki so načelniki: KA, KOTG, KŠP, KTTS) s pripombami na novi predlog kategorizacije vrhunskih športnikov (podpisniki so predsedniki: KZS, BZS, SQZS, Plesne zveze Slovenije, Planinske zveze Slovenije, Letalske zveze Slovenije); izvleček zapisnika zadnje seje KA UO PZS;
>	Brez dobrega dela v planinskih društvih in MDO ni pričakovati trdnega in večjega razvoja planinstva na slovenskem (Adi Vidmajer);
>	Programi dela za leto 2005: Vodniške komisije UO PZS, Komisije za športno plezanje UO PZS, Komisije za alpinizem UO PZS, Gorske reševalne službe Slovenije;
>	Predlog za potrditev sklepov 8. seje GK PZS z dne, 16.09.2004;
K 1. točki
VIZIJA PLANINSKE ORGANIZACIJE
Gradivo je objavljeno v Obvestilih PZS, št. 7/8 z dne 15. julija 2004. Gradivo, ki je bilo pripravljeno na osnovi odgovorov nekaterih članov UO PZS in predsednikov MDO na vprašalnik Pogled na prihodnost planinske organizacije, je bilo posredovano na seji. Mag. Fanci Ekar je prisotne zaprosil, da tisti, ki še niso odgovorili na vprašalnik, to store takoj.
V razpravi je Marko Goršič, predsednik MDO Notranjske ostro obsodil pisanje, ki ga je prejel po e-pošti iz Štajerske (kasneje ga je prebral; besedilo prebranega pisma je priloženo arhivskemu izvodu zapisnika) ter dejal, da bi morala biti PZS trdna, enotna in močna. Vladati bi moral red. Mogoče so pred nami preveliki hribi in ne vidimo čez njih^. mogoče bi se vrnili korak nazaj in se ozrli sami vase, priznali in popravili ter uredili svoje napake in bi naša zveza kaj hitro dobila tisto veljavo, ki jo je imela^.., da bi bila močna, enotna organizacija, v katero so vsi prisegali, danes pa tudi zaradi političnih in podobnih zdrah ostajamo fklub zdraharstvaT. Kot je v
nadaljevanju dejal, je pregledal stara Obvestila PZS in ugotovil, da je bil ustanovljen odbor za reorganizacijo članstva PZS, v času, ko Brvar ni zmogel več svojega dela in je bil todstavljenT Pribošič. Ta Odbor se je potem preimenoval, vendar Goršič ugotavlja, da odbor ne opravlja tistih nalog, ki bi jih moral. Odločno je nasprotoval navedbam v omenjenem pismu in dejal, da se: t'ne pasemo na nikogaršnjem travniku D mi delamo, Jože D mi delamo v društvih, v MDO in voljeni predstavniki v UO PZS D mi delamoT. To, kar je napisano, je označil za politikanstvo in ne tisto, kar je Ekar, ki je čisto legitimno kandidiral tam, kjer lahko, kjer je svoboden državljan in ima to pravico. Ne v Vodilih!, ne v Statutu PZS ne piše, da Ekar ne bi smel kandidirati. To vse je velika hinavščina in slučajno je bil opozorjen še na članico, ki prigovarja na Skupščini PZS, istočasno pa kandidira v politični stranki. tPolitikanstvoT pa so prebrane besede in članom UO PZS je dejal, da če želijo biti konji, ki se pasejo na njegovem (op.p. Melanškovem) travniku, naj bodo, on se ne bo. Te napisane besede so zanj žalitev. Nadalje je dejal, da je bilo neštetokrat zastavljeno jasno vprašanje, koliko stane prostovoljno delo planinsko organizacijo; tudi Rudi (op.p. Skobe) je postavil vprašanje in tega očitno člani UO PZS ne bi smeli izvedeti po redni poti. Vprašal je ali bo moralo priti do pregleda s strani Računskega sodišča ali kriminalistov, da bo slika jasna. Jožetu Melanšku je predlagal, da odstopi ali pa bo njegov odstop predlagan na zasedanju Skupščine PZS.
Jože Melanšek je vprašal predsednika PZS, kako je možno, da je pismo prišlo v javnost, ker se ve, kdo je bil prejemnik. Stanje v organizaciji je ocenil kot kritično, če osebna pisma potujejo po celi Sloveniji. Predlagal je tudi, da NO pri PZS pregleda koliko je pridobil za svoje delo očitanih sredstev, s tem, da je delo opravljal kot prostovoljec. Poudaril je, da je prejemal potne stroške v obliki kilometrine, telefon in plačilo internetne uporabe od januarja do maja. Zneski so bili izplačani dosti nižji, kot si jih izplačujejo v nekaterih komisijah UO PZS. Sam lahko dokaže, koliko je bilo dejanskih stroškov (internet, telefon,..). Nadalje je dejal, da je Goršič svoje izvajanje naslovil tako, kot da on (op.p. Melanšek) ruši predsednika PZS. Prisotne je prosil, da povedo svoje mnenje, Marka Goršiča pa pozval, da naj pove jasne argumente, kje je in na kakšen način, rušil dejavnost PZS. Predsedniku PZS pa je Melanšek dejal, da če se smatra, da je tneuporabenT ali tkontra uporabenT vsej dejavnosti PZS, naj to pove, da pa so tudi druga pota, lepša in v naravi, ki človeku izpolnijo prosti čas. Ob tem je izpostavil vprašanje, da ne ve, kdo si je izmislil naziv tstrokovna sodelavcaT, ki sta ga tpridobilaT s Stanonikom. Ne strinja se, da je prav on razlog celotnih zdrah v PZS ter takšnih in drugačnih podtikanj in meni, da je s takim načinom gledanja vse skupaj hudo narobe.
Mag. Franci Ekar je predlagal, da se predhodna celotna razprava poda na zapisnik, da pa se na vprašanja razpravljalcem posreduje tudi ustrezne odgovore.
V nadaljevanju seje je Danilo Škerbinek orisal temeljni namen planinske organizacije, ki je veliko več, kot le urejanje društvene članarine. Predvsem je izpostavil enotnost in spoštovanje dela ter ocenil za neprimerno, omalovaževanje ali celo blatenje posameznikov. Vsakdo naj trdno stoji za svojim delom, vsi pa naj skrbe za red. Vizijo je ocenil, kot sestavljanje novih vsebinskih opek. Na člane UO PZS pa usmeril poziv, da s predlogi in ustreznim kadrovanjem pomagajo k vsebinskim usmeritvam planinske organizacije.
Jože Stanonik je gradivo ocenil bolj kot opomnik na probleme v planinski organizaciji, da pa bi bilo potrebno iz predloženega izvzeti nekaj ključnih vprašanj ter odgovorov nanje, kar bi
služilo za prihodnji razvoj planinske organizacije, saj gradivo v 51. alinei odpira določene probleme.
Rudolf Skobe je menil, da se iz gradiva vidi, da vse, ki so na vprašalnik odgovorili, teži približno enako, in da bi se iz napisanega lahko izdelale določene usmeritve. Osnovna poanta vsega naj bi bila enotnost v vodstvu in zaupanje PD v planinsko organizacijo.
Tone Škarja je dejal, da so neusmeritve, brezidejnost ali različnost idej vzrok, da stopicamo na enem mestu. Statistika pa govori, da nismo ravno uspešna organizacija, pa naj bo to po dosežkih ali po številu mladine. P UO PZS bi se moralo vsesti samo s seboj, predvsem glede tistih ključnih področij, ki bi jih moralo obvladovati in povedati, kaj bomo delali in kaj ne; da k reševanju zadev pristopamo korakoma, pa še to ne z jasnimi načrti. Po njegovem mnenju je Predsedstvo tisto, ki bo stvari postavilo na svoje mesto. Zavedati bi se morali vsi, da je planinska organizacija strokovna športna zveza Republike Slovenije za področje planinstva in hkrati zveza članov in njihovih društev za planinsko dejavnost. Kaj je PZS dolžna delati v korist Slovenije in kaj v korist članstva je potrebno ločiti.Za primer je navedel, da če se gre sam alpinizem, je to njegova osebna zadeva, da pa če se želi dosegati določene mednarodne rezultate, pa to ni več. Glede GRS je dejal, da Andrej Brvar ni in ni bil njegov zaveznik. Velikokrat sta si bila v nasprotju in zelo nasprotna sta si bila pri vstopanju zveze v Olimpijski komite Slovenije, kjer je bil sam ZA, Brvar pa PROTI. Andrej Brvar ni bil tisti, ki je dajal fblagoslovT in spodbujal gorske reševalce, da gredo stran od zveze. Nasprotno, sam je rekel, da je to slabo; tudi znaka PZS ni Andrej Brvar metal ven iz znaka GRS, pač pa so to storili drugi. Predsedniki, ki niso bili reševalci ali alpinisti so se neradi podajali v spore s predstavniki teh dejavnosti. Je pa dejal, da se je od sedanjega predsednika pričakovalo več, ker pozna vse dejavnosti. Vsekakor pa bi morali vedeti, kaj hočemo s Planinsko zvezo narediti, saj govorimo reševalcem, kako so neevropski ob tem, da tako, kot smo sami organizirani, bolj neevropsko ne bi mogli biti. GRS Slovenije je bolj evropsko organizirana, kot pa PZS, pa žal tega ne povemo. Tudi v Gorenjskem glasu je bilo zapisano, da je moč zveze v 250 PD,D konec je vladavine centra,D. vedeti pa moramo, kaj je res in kaj predsednik razmišlja, saj je od tega odvisno tudi naše delo. V nadaljevanju se je obrnil k razpravi glede Jožeta Melanška in dejal, da je njegovo pisanje navadna fhajkaT na ljudi, saj niti ne morejo delati, če morajo kar naprej nekaj brskati in razmišljati, kdaj jih bo Melanšek fprijelT. Tudi predsedniku je pred dobrim letom dejal, da nam bo Jože (op.p. Melanšek) razsul zvezo, ker je sistematično delo, zaradi njegovega načina dela, nemogoče. Tudi, kot je Škarja dejal, je sam predsednik dejal, da ve, ampak če ne bo na zvezi, bo pa ftamT celega hudiča delal.
Jože Melanšek je v odgovoru dejal, da se kljub frafaluT na uvodu prijavlja k razpravi. Za fVizijoT pravi, da je fkonglomeratT, ki se je pridobil kot odgovor, da pa zameri tistim, ki niso poslali odgovora. Bil je mnenja, da bi moral tudi tu biti seznam, kdo je odgovoril in kdo ne. Po skupščini smo razmišljali v tej smeri, da bi Odbor za članstvo, DS za organizacijo dela in pa Pravna komisija UO PZS, skupaj preko vseh problemov prišli do kratkega izvlečka, ki bi bil pripravljen v obdobju do oktobrske Skupščine. Gradivo naj bi bila ocena stanja, saj dokumentov o urejanju in preurejanju ni še nihče preklical. Vizija naj bi se predložila Skupščini, a je rok zelo kratek in 27.9.2004 gradivo za odpremo ne bo pripravljeno. Nadalje je Melanšek dejal, da če prisotni smatrajo, da je glavni fzdraharT, je pripravljen predložiti vse dokumente, saj si prilašča pravico, da je v vsakem dokumentu tudi del njegovega dela. Predsednika je zaprosil, da se da tudi njegov predlog v razpravo, saj je 12.10. rezerviral prostor za skupno sejo. Odločitev je na UO PZS, da odloči ali takšno obliko skupnega dela sploh priznava.
V	nadaljevanju razprave sta sodelovala še: Marko Goršič, ki je menil, da za kompletiranje gradiva ni potrebna seja, ampak tajnica, ki bo zadeve zbrala in Tomaž Vrhovec, ki je predlagal, da se Vizijo □ črta iz dnevnega reda zasedanja oktobrske Skupščine PZS, saj zveza ne potrebuje še dodatnega programskega dokumenta, pa tudi gradivo ni tako pripravljeno, da bi bilo primerno za razpravo. Predlagal je, da bi poizkusili nekaj časa delat in ne le govorit, saj 30 ljudi zabija svoj dragoceni čas ob poslušanju enih in istih besedi. Organizacijski pristop izpred treh let pa ni pridobil nobenih rezultatov, razen tega, da smo imeli najprej enega GS, potem smo imeli generalno sekretarko, sedaj imamo v.d. GS in vmes smo imeli še dva v.d. GS, a še vedno smo na istem. Bolj pomembno je, da bomo delali tako, kot znamo in ne, da poskušamo ljudi nekam silit. Dobro delajo skupaj lahko le prijatelji
V	nadaljevanju je v razpravi Adi Vidmajer dejal, da ni čas za obsodbe, saj je vsakdo od članov dal nekaj dobrih idej. Vizijo je smatral, kot program za bodoče delo. Tudi po mnenju Francija Ekarja so prav odnosi tisti, ki jemljejo energijo za delo in razvoj organizacije. V razpravi so svoja stališča podali še Marko Goršič, Marinka Koželj Stepic, Janko Kovačič, Rudolf Skobe, Tone Škarja in Danilo Škerbinek. Nadalje je Uroš Vidovič menil, da manjka medgeneracijska povezanost ter da je zaslediti vedno manj mladih ljudi v delu planinske organizacije.
SKLEPI:
1.1. UO PZS predlaga, da se gradivo Vizija planinske organizacije posreduje v obravnavo na nadaljevanje v mesecu maju 2004 prekinjenega zasedanja Skupščine PZS, ki bo 23.10.2004. Člani UO PZS, ki še niso odgovorili na vprašalnik, da naj to store takoj. Odgovore sorodne vsebine P UO PZS grupira in pripravi operativni program z uvodno besedo.
NOSILEC NALOGE:
Danilo Sbrizaj, v.d. generalnega sekretarja PZS z vodstvom PZS in v sodelovanju s člani UO PZS
ROK:
takoj □ zaradi roka za oddajo skupščinskega gradiva
1.2. UO PZS predlaga, da Delovna skupina za prenovo Statuta PZS takoj pristopi k delu.
NOSILEC NALOGE:
Danilo Sbrizaj, v.d. generalnega sekretarja PZS (kot koordinator)
ROK:	takoj
1.3. UO PZS predlaga, da se na odprta vprašanja razpravljalcem poda tudi ustrezne odgovore. NOSILEC NALOGE:
Danilo Sbrizaj, v.d. generalnega sekretarja PZS v sodelovanju z ustreznimi službami v okviru Strokovne službe PZS
ROK: do naslednje seje UO PZS
Sklepi so bili soglasno sprejeti.
K 2. točki
ČLANARINA V LETU 2005
Gradivo Odbora za članstvo UO PZS je bilo priloženo. Neposredno pred sejo so člani UO PZS prejeli še dodatno gradivo Pravice članstva s prilogo □ 3 preglednice. Uvodno obrazložitev je podal Danilo Škerbinek, predsednik Odbora za članstvo
V razpravi so sodelovali: Tomaž Vrhovec, Danilo Škerbinek, Lado Kladnik, Jože Melanšek, Jože Stanonik, Slavica Tovšak, Marko Goršič, Janko Kovačič, Jože Ružič, Uroš Vidovič, Rajko Čerin, Adi Vidmajer, Tone Tomše in Danilo Sbrizaj.
SKLEPI:
2.1.	UO PZS potrjuje osnutek predloga za članarino za leto 2005 in ga daje v razpravo po PD in MDO PD. Razprava poteka do sredine meseca oktobra 2004. Predloge in pripombe se posreduje Odboru za članstvo UO PZS.
2.2.	UO PZS predlaga, da se kot višina A-članarine za leto 2005 upošteva v današnji razpravi predlagani znesek 11.000 SIT.
2.3.	UO PZS predlaga, da se celotno gradivo Članarina za leto 2005 vključno s preglednicami posreduje planinskim društvo in članom UO PZS z redno pošto.
2.4.	UO PZS nalaga Odboru za članstvo UO PZS, da zaradi zaključnega obračuna članarine posreduje podatek o plačilu prispevka za PZS in PD za osebe, ki so izvzete iz rednega zavarovanja.
2.5.	UO PZS predlaga, da v času razprave PD podajo tudi odločitev glede zavarovanja za evropske gore, tudi za primer reševanja, za članski kategoriji P+O.
Sklepi so bili soglasno sprejeti.
K 3. točki
PRIPRAVE NA NADALJEVANJE V MESECU MAJU 2004 PREKINJENEGA ZASEDANJA SKUPŠČINE PZS
Uvodno obrazložitev je podal Adi Vidmajer. Ker je Rudi Skobe na seji s predsedniki MDO podal izjavo, da ne želi voditi oktobrske Skupščine PZS, je bila sprejeta odločitev, da se za delovnega predsednika imenuje Marko Goršič, predsednik MDO PD Notranjske.
V razpravi so sodelovali: Danijel Kopušar, Janko Kovačič, Danilo Škerbinek, Rudolf Skobe, Jože Melanšek, dr. Tomaž Vrhovec, Tone Tomše, Marko Goršič, Matija Perko, Drejc Karničar, Jože Stanonik. Tone Škarja, Adi Vidmajer in Jože Ružič.
SKLEPI:
3.1.	Potrditev sklica nadaljevanja v mesecu maju 2004 prekinjenega zasedanja Skupščine PZS:
-	23. oktober 2004 v sejni dvorani Hotela Kokra, Brdo pri Kranju
-	sklic zasedanja ob 9,30 uri s pričetkom ob 10,00 uri
3.2.	Potrditev predsednika Delovnega predsedstva
Nadaljevanje v mesecu maju 2004 prekinjenega zasedanja Skupščine PZS vodi Marko Goršič (PD Podpeč D Preserje). Zasedanje poteka po Poslovniku o delu Skupščine PZS, sprejetem na zasedanju 15.05.2004 (Obvestila PZS, št. 7/8 z dne 15. julija 2004)
3.3.	Dnevni red zasedanja:
1.	Začetek nadaljevanja v mesecu maju 2004 prekinjenega zasedanja Skupščine PZS, izvolitev članov Delovnega predsedstva in organov Skupščine PZS
2.	Poročilo Verifikacijske komisije
3.	Poročilo o delu Častnega sodišča pri PZS v letu 2003 (Obvestila PZS, št. 7/8 z dne 15. julija 2004)
4.	Finančno poročilo za leto 2003 (Obvestila PZS, št. 7/8 z dne 15. julija 2004)
5.	Poročilo o delu Nadzornega odbora pri PZS v letu 2003 (dodatno gradivo)
6.	Kakšno planinsko organizacijo želimo in ključne naloge slovenskega planinstva v naslednjem obdobju
(Obvestila PZS, št. 7/8 z dne 15. julija 2004 ter dodatno gradivo)
7.	Poslovni prostori Planinske zveze Slovenije, Dvoržakova 9, Ljubljana (Obvestila PZS, št. 7/8 z dne 15. julija 2004)
3.4.	Sklic oz vabilo se posreduje PD in članom UO PZS 27.09.2004, gradivo za zasedanje pa najkasneje 4.10.2004.
3.5.	UO PZS zahteva, da se predlog PD Domžale glede nezdružljivosti funkcij v politični stranki in planinski organizaciji uvrsti kot ena od točk dnevnega reda zasedanja izredne Skupščine PZS ter pridobi mnenje oz stališče Pravne komisije UO PZS, saj Statut PZS, kot obligacijski akt PZS nima določil s katerimi bi se jasno opredelila nezdružljivost funkcij v politični stranki in planinski organizaciji. Rok za PD, ki ga je postavil predlagatelj D to je PD Domžale, za oddajo odgovorov je 27.09.2004. Obrazložitev k skupščinskemu gradivu pripravi tudi Predsedstvo UO PZS.
3.6.	UO PZS soglaša, da se kot točka dnevnega reda uvrsti tudi Informacija o vzrokih za spremembo organiziranosti GRS Slovenije. Gradiva člani UO PZS niso prejeli, zato se jim ga posreduje z redno pošto.
3.7.	Po sklenitvi rednega dela zasedanja Skupščine PZS se prične zasedanje izredne Skupščine PZS s temle dnevnim redom:
1. Izvolitev organov izredne Skupščine PZS
2.	Poročilo Verifikacijske komisije
3.	Informacija o vzrokih za spremembo organiziranosti GRS Slovenije
4.	Nezdružljivost funkcij v politični stranki in planinski organizaciji
5.	Razno
Sklepi so bili soglasno sprejeti.
K 4. točki
OBRAVNAVA OSNUTKA PROGRAMA DELA KOMISIJ/OD-BOROV UO PZS ZA LETO 2005
Gradivo je bilo priloženo sklicu seje. Uvodno obrazložitev je podal Danilo Sbrizaj, v.d. generalnega sekretarja PZS. Prisotne je seznanil, da 6 komisij UO PZS ni posredovalo, kljub dvakratnemu opozorilu, niti predloga programa dela, niti predloga finančnega načrta za leto 2005.
V razpravi so sodelovali: Danilo Škerbinek, Rudolf Skobe, Jure Cencelj, Jože Stanonik.
SKLEPI:
4.1.	UO PZS sprejema osnutke programa dela komisij/odbo-rov UO PZS za leto 2005, kot so bili predstavljeni v gradivih za današnjo sejo.
4.2.	UO PZS zahteva, da vsi načelniki/predsedniki komisij /odbo-rov UO PZS spoštujejo rokovnik, ki ga sprejme UO PZS in se po njem tudi dosledno ravnajo. Glede na ugotovitev, da 6 komisij/odborov ni posredovalo niti programa dela, niti finančnega načrta za leto 2005, nekatere komisije pa le finančni načrt, naj delavci Strokovne službe PZS v sodelovanju z v.d. GS PZS takoj na to opozorijo načelnika/predsednika komisije/odbora, ki svoje naloge ni izvršil v roku. Naloge morajo biti izvršene do 1.10.2004.
4.3.	UO PZS zahteva dosledno spoštovanje rokov za oddajo gradiv tako za UO PZS, kot za zasedanje Skupščine PZS. Izpostavlja se vprašanje odgovornosti.
Sklepi so bili soglasno sprejeti.
K 5. točki
POROČILO S SEJE PREDSEDNIKOV MDO IN PLANINSKI KOLEDARČEK 2005
Razpis za Planinski koledarček 2005 je objavljen v Obvestilih PZS, št. 9. Uvodno obrazložitev je podal Adi Vidmajer, podpredsednik PZS. Podal je kratko poročilo s seje s predsedniki MDO PD in iskreno zahvalo izrekel vsem organizatorjem letošnjih akcij, ki so se izvajale pod geslom Za življenje zdravo v gorsko naravo. Še posebna zahvala pa je bila namenjena PD Matica Maribor za uspešno izveden letošnji Dan slovenskih planincev.
SKLEPI:
5.1.	UO PZS predlaga, da MDO PD predlože za objavo v Planinski koledarček za leto 2005 le množične akcije in prireditve ob društvenih obletnicah.
5.2.	UO PZS predlaga, da se z akcijami Za življenje zdravo v gorsko naravo nadaljuje tudi v letu 2005 ter kot vseslovensko akcijo v letu 2005 predlaga: S Planinskim vestnikom v vse planinske koče. Posebno pozornost naj društva namenijo tudi 110-letnici postavitve Aljaževega stolpa na Triglavu.
5.3.	Planinski koledarček za leto 2005 naj bi prejeli vsi odrasli člani planinske organizacije brezplačno. Tiskan naj bi bil v barvah, v cca 40.000 izvodih, formata približne A5 velikosti.
Sklepi so bili soglasno sprejeti.
K 7. točki
KADROVSKE ZADEVE V STROKOVNI SLUŽBI PZS
Obrazložitev je podal Danilo Sbrizaj, v.d. gen. sekretarja PZS.
SKLEPI:
- potrditev sklepa o imenovanju v.d. generalnega sekretarja Danila SBRIZAJ A do 31. 12. 2004
v razpravi so sodelovali: Rudolf Skobe, mag. Uroš Vidovič, Danilo Škerbinek, Marko Goršič, dr. Tomaž Vrhovec in Jože Melanšek.
SKLEPI:
7.1.	Za v.d. generalnega sekretarja PZS se do 31.12.2004 imenuje Danilo Sbrizaj.
7.2.	UO PZS pooblašča Predsedstvo UO PZS, da v kolikor naloge s strani v.d. generalnega sekretarja PZS Danila Sbrizaja ne bodo izvedene v za izvedbo določenih oz sprejetih rokih, se lahko opravi predhodna zamenjava.
7.3. V primeru, da Danilo Sbrizaj predčasno zaradi razlogov, navedenih v sklepu 7.2., preneha opravljati naloge v.d. generalnega sekretarja PZS, mu ne pripada v individualni pogodbi navedena odpravnina.
Danilo Sbrizaj je k predlogu sklepa pod 7.3. pojasnil, da individualne pogodbe ni podpisal, da pa je podal izjavo, da ne bo koristil viška opravljenih ur, zato se sklep pod 7.3. smatra kot ničen. Jože Melanšek je izpostavil vprašanje na osnovi česa prejema višji osebni dohodek, če z njim ni podpisana individualna pogodba.
- obvestilo o izbiri računovodkinje Veronike ŠMID in Urše MALI referentke v računovodstvu PZS
7.4.	UO PZS potrjujejo informacijo o sprejemu Veronike ŠMID na mesto računovodkinje PZS. Delo bo nastopila 1.10.2004 s 3 mesečnim poskusnim delom.
7.5.	UO PZS potrjuje informacijo o sprejemu Urše MALI na mesto referentke v računovodstvu PZS. Delo je nastopila 1.8.2004 s 3 mesečnim poskusnim delom.
7.6.	Komisijo za spremljanje 3 mesečnega poskusnega dela Veronike Šmid imenuje Predsedstvo UO PZS.
7.7.	Komisijo za spremljanje 3 mesečnega poskusnega dela Urše Mali imenuje Predsedstvo UO PZS.
7.8.	Za mesto novega referenta v Računovodstvu PZS naj se pripravi sistematizacija del in nalog.
Sklepi so bili soglasno sprejeti.
- potrditev sistemizacije Veroniko SUSMANŠEGATIN, delavke v Strokovni službi PZS
Danilo Sbrizaj, v.d. gen. sekretarja PZS je pojasnil, da se v Pravilniku o sistemizaciji delovnih mest in razvrstitvi delovnih mest v plačilne razrede (sklep 4. seje UO PZS, z dne 18. februarja 1995) se v PRILOGI 1 - Seznam delovnih mest v Tajništvu PZS, spremeni opis delovnih nalog strokovnega sodelavca za področje dejavnosti mladih in izobraževanja, ki se sedaj glasi:
STROKOVNI SODELAVEC ZA PODROČJE DEJAVNOSTI MLADIH IN IZOBRAŽEVANJA.
SKLEP:
7.9. UO PZS potrjuje spremembo Pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika o sistemizaciji delovnih mest in razvrstitvi delovnih mest v plačilne razrede. Sklep je priloga arhivskega izvoda zapisnika.
Sklep je bil soglasno sprejet. K 8. točki
PRIPRAVE NA SKLIC SEJE UO PZS, KI BO 22.10.2004
Uvodno obrazložitev je podal Danilo Škerbinek, podpredsednik PZS. SKLEPI:
8.1.	14. seja UO PZS bo 22.10.2004 v Hotelu Kokra, Brdo pri Kranju.
8.2.	Osnovne točke dnevnega reda: osnutek programa in finančnega načrta PZS za leto 2005, Članarina 2005 D potrditev, Program aktivnosti P Vza leto 2005 ob 110-letnici izhajanja, Sistematizacija del in nalog v strokovni službi PZS
8.3.	Rok za odpremo gradiv je 7.10.2004.
Sklepi so bili soglasno sprejeti.
K 6. točki
PLANINSKO GOSPODARSTVO
Gradivo Predlog za potrditev sklepov 8. seje GK PZS z dne, 16.09.2004 so člani UO PZS prejeli pred sejo. Uvodno obrazložitev je podal Danilo Sbrizaj, v.d. generalnega sekretarja PZS.
V razpravi so sodelovali: Marko Goršič, dr. Tomaž Vrhovec, Janko Kovačič, Danilo Škerbinek, Jože Melanšek, Danilo Sbrizaj, Adi Vidmajer in Rudolf Skobe.
SKLEPI:
6.1. UO PZS potrjuje pogodbo o uskladitvi zemljiško-knjižnega stanja z dejanskim sklenjeno med
PZS in PD Bohinjska Bistrica za
Orožnovo koča na Planini za Liscem, 1346 n.v., ki jo obnavlja PD Bohinjska Bistrica in leži na parceli št. 1423/377 k.o. Bohinjska Bistrica;
6.1.	Orožnova koča na Planini za Liscem, 1346 m n.v., ki jo obnavlja PD Bohinjska Bistrica na mestu prve slovenske planinske koče se uvrsti na seznam planinskih koč PZS I. Kategorije;
6.2.	Bregarjevo zavetišče na Planini Viševnik, 1620 m n.v., ki ga upravlja PD Drago Bregar iz Ljubljane se uvrsti v seznam
planinskih koč PZS I. Kategorije.
6.3.	Dom Petra Skalarja na Kaninu, 2260 m.n.v., ki ga upravlja PD Bovec se prekategorizira iz II.b kategorije v II.a kategorijo.
6.4.	UO PZS, da potrjuje razdelitev sredstev Fonda za koče, ki se oblikuje iz sredstev reciprocitete. Sredstva znašajo skupaj: 8.438.590,67 SIT:
Razdelitev glede na prijave in izvedena dela v letu 2004:
	Planinska koča	Kratek opis del				
Planinsko			Stanje	Vrednost	Lastna	
društvo			dokumentacije	del	sredstva	
				v letu 2004		
						Fond za koče
						
Ajdovščina	Koča Antona Bavčerja	Zamenjava strešne kritine in stavbnega pohištva	predračun in odločba o priglasitvi del	1.200.000	500.000	200.000
Celje matica	Kocbekov dom	Zamenjava strelovoda, el. razsmernika, premazi na lesenih delih, prezračevanje sanitarij, obnova vodnega zajetja..	ni potrebna, imajo predračune. Priloga računi	10.326.010	1.150.000	500.000
Dovje Mojstrana	Aljažev dom	gradnja MČN	PGD	17.000.000	1.500.000	1.000.000
Kamnik	Koča na Kamniškem sedlu	Popravilo poškodovane tovorne žičnice	Ni potrebno	2.000.000	1.000.000	200.000
Mežica*	Dom na Peci	dokončanje obnove doma				
			PGD	7.000.000	2.000.000	500.000
Radovljica*	Valvasorjev dom	nova mansarda, obnova in predelava jedilnice	dokumentacija, popis del, predračun, PGD	7.070.000	5.070.000	1.000.000
Radovljica*	Pogačnikov dom	Obnova ostrešja, kritine in mansarde	idejna rešitev, popis del, predračun, PGD	9.856.000	3.956.000	1.500.000
Skofja Loka	Dom na Blegošu	Prenova doma D notranjost, zaključek	Vloga za EGD in elektro projekt, PGD	25.000.000	10.000.000	2.000.000
Železniki	Koča na Ratitovcu	Zaključek rekonstrukcije koče na Ratitovcu	PGD	10.000.000	7.000.000	500.000
GK PZS	Delo GK na reciprociteti (sestanki, priprava gradiv, rezerva)					1.038.590
SKUPAJ						8.438.590
6.5.	Sredstva predlagana za PD Radovljica se zadrže dokler PD Radovljica ne poda utemeljenega odgovora zakaj v sobi z 10 posteljami zaračunava ceno za sobe 4 D 8postelj.
6.6.	Sredstva predlagana za PD Mežica se zadrže, dokler PD Mežica ne izpolni svoje obveznosti iz članarine.
6.7.	UO PZS opozarja oskrbnike planinskih koč, da bo v primeru grobih kršitev sprejetih sklepov UO PZS sledil odvzem statusa planinske koč. Opozorilo in kršitelje se objavi v glasilih PZS; za takšne koče naj se ukine finančne dotacije.
6.8.	UO PZS priporoča članom planinske organizacije, da sprotno opozarjajo na nespoštovanje določil (popusti, cene) v planinskih kočah. Opažanja naj sporoče na naslov Planinske zveze Slovenije, Gospodarska komisija UO PZS, Dvoržakova 9,1001 Ljubljana.
6.9.	Ob koncu planinske sezone naj GK UO PZS pripravi analizo sezone ter izpostavi morebitne kršitelje. Analiza naj se obravnava na seji UO PZS v mesecu novembru 2004.
Sklepi so bili soglasno sprejeti.
K 9. točki
VPRAŠANJA IN POBUDE ČLANOV
Strokovna služba PZS do roka D 24.09.2004 ni prejela vprašanj in pobud članov UO PZS.
Pred sklenitvijo seje je:
-	Rozalija Skobe, načelnica KVGN UO PZS predlagala, da se na naslednjo sejo UO PZS uvrsti tudi obravnava in sprejem predloga Pravilnika Komisije za varstvo gorske narave UO PZS.
-	Marko Goršič je predlagal, da se GRS Slovenije posreduje pobudo, da materialno pomaga planincem Črne gore (reševalni čolni ter ostala oprema), saj vse več tudi slovenskih planincev odhaja v Durmitor, oprema tamkajšnje GRS pa je izredno slaba.
Seja je bila sklenjena ob 21,05 uri.
Zapisala Jana Racman
Danilo SBRIZAJ, v.d. generalnega sekretarja PZS
mag. Franci EKAR, predsednik PZS
UVODNIK
t'Škoda govor'tT, bi rekel eden izmed mojih sodelavcev. To reče vedno, kadar je nekaj, milo rečeno, nezaslišano slabo ali izredno dobro. Svoj citat bi uporabil v Bavšici. Za obe skrajnosti. Kdor je bil kdaj v Bavšici ve, da se mu je le-ta vsidrala v srce in se zato tja rad vrača. Bavšica normalnega človeka zasvoji. Slabšo stran citata bi uporabil za to, ker Bavšico tako polno zasedemo, potem pa jo prevečkrat puščamo samo. Ne pokažemo je tistim, ki je še niso doživeli in občutili. Privoščimo ji družbo dobrih planincev in drugih, ki cenijo mir, lepoto in toplino. Ohranimo jo s svojo prisotnostjo, čeprav je daleč.
Vabim vas, da se udeležite Zbora mladinskih odsekov, ki bo v soboto, 20. novembra 2004 v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje na Igu, z začetkom ob 12. uri.
Dnevni red in evidenčni list pa najdete v nadaljevanju te mladinske priloge.
Natalija Marovt

Lep gorniški pozdrav!
Ljubljana, 3. oktober 2004
Predsednik MK PZS: Jure Cencelj
NEKAJ MEDNARODNIH
Tiho se je v naše kraje prikradla jesen, gozdovi kot da so na modni reviji - nadeli so si barvasto preobleko in nas s svojimi žarečimi barvami toplo pozdravljajo ter polnijo z nasmehom. Počitnic je konec, tabori so se zaključili, zopet je tu delo, šola, taka in drugačna.
© REDNA SEJA YC UIAA: Redna seja bo tokrat od 4. 0 7. novembra 2004 v španskem planinskem učnem središču v Murcii (jugovzhodni del Španije), kamor nas predstavnike in člane matičnih mladinskih komisij planinskih zvez vabi Federación Española de Deportes de Montaña y Escalada, FEDME (Španska planinska zveza) in zanjo predstavnik v YC UIAA Miguel Sanchez Canovas. Na seji se bo na dnevnem redu med drugim obravnavalo: delo YC UIAA in njenih skupin v obdobju od zadnje seje (Plas y Brenin, maj 2004), poročilo UIAA in potrjene kandidature predstavnikov v komisijo YC UIAA, pregled in poročila izvedenih taborov YC UIAA 2004 ter Global Youth Summit 2004, Kriteriji in priporočila za YC UIAA aktivnosti, seminar o izobraževanju mladinskih vodnikov v 2005, Mednarodno (OZN) leto športa in telesnega izobraževanja 2005, Global Youth Summit 2005, obravnava prispelih predlogov za YC tabore 2005 itd.. Mladinska komisija PZS je imela v letu 2004 dva YC UIAA mednarodna in uspešno izvedena tabora, ki sta bila tudi GYS tabora, za leto 2005 pa ima MK tudi dva predloga za YC tabora. Predstavnica MK PZS v YC UIAA sodeluje med drugim tudi v delovni skupini o kriterijih in priproročil za YC aktivnosti.
... če tisto, kar delaš, delaš resnično iskreno in z veseljem (od srca in z vsem svojim bitjem), potem delaš dobro, prispevaš največ in osebnostno rasteš. (Anne Morrow Lindbergh)
Srečno in 'mejte se radi!
Zdenka Mihelič
IZ NAŠIH LOGOV
> TABOR 7-8, letnik XLIX, leto 2004
-	Črna prst, Urška in Andrej Stritar, str. 32
-	Kilimanjaro-Tanzanija, Špela Kastelic, str. 42
>	TABOR 9, letnik XLIX, leto 2004
-	Lanež, osamljen vrh blizu Raduhe, Urška in Andrej Stritar, str. 38
>	ŠPORT MLADIH, letnik 12, številka 100, julij 2004
-	Menina, Vida Biščak, str. 23
>	ŠPORT MLADIH, letnik 12, številka 101, oktober 2004
-	Čez preval na Dobrčo, Vida Biščak, str. 29
>	GEA, letnik XIV, avgust 2004
-	Po Triglavskem narodnem parku in njegovi okolici, Miran Muhič, str. 12
>	GEA, letnik XIV, september 2004
-	Skozi dolino Glinščice na Kokoš, Dario Cortese, str. 36
Vesna Lenart
NOVICE IZ PO MO
> PO MO Posočje:
Srečanje mladinskih odsekov Posočja na Poreznu (1632m) 0 MO PD Cerkno
Bilo je v soboto 11.9.2004, ko se je zjutraj prav prijetno smejalo že jesensko sonce. Pravi dan za izlet v hribe. Tam gor pod Poreznom, kjer samevajo velike kmetije na velikih zemljiščih, se je v soboto zjutraj ob 8.00 zbralo pravo število mladih planincev in njihovih mentorjev in vodnikov. Točen kraj zbora je bil na Tuškovem griču, kjer je parkirišče smučarskega centra Cerkno. Od tu smo se s prevoznimi sredstvi peljali do Razpotja v Davči. Pešpot smo nadaljevali po gozdni cesti proti planoti Vršje, kjer smo si razgledali slikovito okolico bližnje Cerkljanske doline in vse preko Šentviške planote do Trnovskega gozda. Na desni strani planote se nam je odpirala tolminska Kobilja glava in začetek bohinjskih vrhov. Iz Vršji smo pešpot nadaljevali mimo lovske koče čez pašnike do sedla Medrce. Na sedlu smo naredili krajši počitek in se razdelili v dve skupini. Ena skupina je pot nadaljevala po strmem grebenu do vrha Porezna. Druga skupina je vzpon opravila po gozdnem kolovozu do Koče na Poreznu. Srečanje je potekalo pri Koči na Poreznu. Pri koči smo se naužili toplega čaja iz kuhinje oskrbnika. Dopolnili smo planinske izkaznice z žigi in napisali dnevnike mladih planincev. Izvedli smo družabne igre za otroke in najboljše tudi nagradili. Na koncu smo se fotografirali. V dolino smo se spustili po gozdnem kolovozu nazaj na sedlo Medrce in potem do planote Vršje in nadalje po gozdni cesti do Razpotja v Davči. Hoje je bilo približno 4,5h. Na Razpotju smo srečanje zaključili in se razšli vsak na svoj konec Severne Primorske. Srečanja so se udeležili planinci iz Tolmina, Šentviške gore, Deskel, Kanala in Cerknega. Srečanje je organiziralo planinsko društvo Cerkno. Srečanje je prijetno potekalo in zaključili smo ga z zadovoljstvom vseh udeležencev. Pravi pokazatelj tega srečanja je seveda mlada planinska druščina s svojimi mentorji, ki jih lepo planinsko vzgajajo. Pomemben dejavnik za izvedbo takega druženja je tudi dobra volja in lepo vreme, ki nam je bilo zelo naklonjeno. S tem bi tudi zaključil članek iz tega srečanja MO Posočja.
Gorazd LAPANJA
PO MO Savinjskega MDO:
Srečanje mladih planincev pod Grmado
Pokrajinski odbor Mladinskih odsekov Savinjskega meddruštvenega odbora vsako leto zadnjo soboto v mesecu septembru organizira srečanje osnovnošolskih planincev. Tako so se mladi zbrali tudi letos, nekaj dni po uradnem začetku jeseni, tokrat v naročju Grmade pri Planinski koči na Grmadi, na 620 metrih nadmorske višine, kamor jih je skoraj 150, skupaj s svojimi vodniki in mentorji prišlo ta dan iz celjske strani. Druženje so popestrile zabavne igre, v katerih so udeleženci iz Mladinskih odsekov Planinskih društev Dramlje, Gornji Grad, Celje □ Matica, Polzela, Slivnica, Vransko, Zabukovica in Žalec, tako tekli med planinskimi nahrbtniki kot tudi preizkušali svoje spretnosti v žvižganju, vse to na travniku ob 120 let starem kozolcu □ toplarju Čebelica, ki je vzbudil kar precej pozornosti, tudi med najmlajšimi. Najbolj vztrajni planinci so se podali še na vrh Grmade, kjer so se ob križu razgledovali po okoliških hribih in pogledovali proti ta dan precej narasli Savinji. Udeleženci so bili ob koncu srečanja deležni sladkih nagrad, ga. Agica in g. Franc Šinko pa sta skupaj s svojimi fsodelavciT iz Planinskega društva Grmada Celje pripravila čaj za vse in kosilo za najbolj lačne, za kar jim gre na tem mestu posebna zahvala.
Petra Gregore
Aktivne počitnice v hribih
Prijetna vasica sredi Trnovskega gozda, je v drugi polovici meseca avgusta za teden dni tpostalaT dom več kot štiridesetim mladim planincem iz širšega območja tmesta ob SavinjiT. Mladinski odsek Planinskega društva Celje - Matica je namreč za svoje člane, stare od šest do štirinajst let, ki preko celega šolskega leta pridno sodelujejo v planinskih krožkih celjskih osnovnih šol, pripravil in organiziral planinski tabor v Lokvah, sredi gozdnate kraške planote.
Toplo zavetje doma je zamenjala platnena streha šotora, jutranje počitniško poležavanje se je spremenilo v zgodnje vstajanje s telovadbo, računalnik in televizijo pa so nadomestile igre na vse mogoče načine.
Že kmalu ob prihodu v tabor so se udeleženci seznanili z nekaterimi naravnimi in kulturnimi značilnostmi kraja in okolice, kondicijsko pripravljenost pa je tpreverilT pohod na bližnji Črni vrh. Cilj nedeljskega izleta je bil Dom na Lazni, pri katerem so štafetne igre ustvarile pravo tolimpijskoT vzdušje; popestritev dneva je bil ogled Snežne jame, globoke gozdne vrtače, kjer je bilo mogoče še sredi poletja videti nekaj snega.
Na ostrem vrhu Poldanovca, skoraj 1300 metrov nad morjem, so radovedne oči zrle proti že in še v bodoče osvojenim vrhovom v Julijcih; na celodnevnem pohodu na poti na Mali Golak, najvišji vrh Trnovske planote, pa so planinci občutili prave zimske temperature v Ledenici v Paradani.
Iskanje prave poti skozi jarke in rove na Sveto goro je bilo zanimivo, a precej naporno, zato so udeleženci s svojimi mentorji in vodniki poiskali osvežitev v novogoriškem bazenu.
Pa vendarle noge niso bile nikoli tako utrujene, da bi ob popoldnevih pozabili na športne igre z žogo, pa naj bo to odbojka ali nogomet. Vseskozi je potekala tudi Planinska šola, kjer so mladi hribovci spoznavali osnove orientacije in prve pomoči, se učili pravih planinskih vozlov ter se seznanili z ustrezno planinsko in tudi alpinistično opremo.
Ob vsem tem se je našel čas tudi za likovno ustvarjanje, pisanje prispevkov za glasilo, orientacijsko tekmovanje z iskanjem skritega zaklada in seveda pripravo družabnih večerov ob ognju pod zvezdnatim nebom, ki so pomenili piko na i vsakega dne. Brezskrbni počitnikarji so tako peli, plesali, po modni tpistiT hodili, skeče igrali in se za konec nekateri celo poročili.
In kar prehitro je minil aktiven planinski teden brezskrbnih počitniških dni, novih prijateljstev, napornih osvajanj vrhov, kakšnega žulja, predvsem pa nepozabnih dogodivščin. Kakšna od teh pa tudi mora ostati skrivnost.
Petra Gregore, Mladinski odsek PD Celje - Matica
Mladinski odsek Planinskega društva Celje 0 Matica je tabor organiziral v sklopu Pokrajinskega odbora Mladinskih odsekov Savinjskega Meddruštvenega odbora, ki je skupna taborjenja organiziral že 21. leto. V devetih izmenah smo s svojim vodstvom in mladimi planinci sodelovala številna planinska društva iz S MDO in tudi izven njega. Vsem organizatorjem se kot vodja ene izmed izmen iskreno zahvaljujem za odlično izveden tako velik organizacijski zalogaj, za vztrajnost, predvsem pa za neizmerno količino entuzijazma.
Natalija Marovt,
MO PD t'DobrovIjeT Braslovče
V A B I L O !
Vabim vas, da se udeležite Zbora mladinskih odsekov, ki bo v soboto, 20. novembra 2004 v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje na Igu, z začetkom ob 12. uri.
Dnevni red:
1.	Izvolitev organov Zbora Mladinskih odsekov
2.	Vsebinsko poročilo o delu UO MK PZS
3.	Delno finančno poročilo o delu MK PZS
4.	Poročilo stališč in sklepov z "okrogle mize"
5.	Razrešnica predsednika MK PZS in članov UO MK PZS
6.	Kratka predstavitev kandidatov za organe MK PZS in predstavitev programa MK PZS za obdobje od jeseni 2004 do jeseni 2006
7.	Volitve predsednika MK PZS, voljenih članov UO MK PZS in nadzornega sveta MK PZS za mandatno obdobje od jeseni 2004 do jeseni 2006
8.	Razno
Po vsaki točki dnevnega reda bo razprava.

Pred Zborom mladinskih odsekov bosta s pričetkom ob 12.00 potekali okrogli mizi z naslovom:
-	Planinstvo izbirni predmet v šolah
-	Predstavitev kandidatov za predsednika MK PZS in člane UO MK PZS
Vsak registriran mladinski odsek lahko prijavi več sodelujočih, pravico do glasovanja pa ima en sam iz posameznega mladinskega odseka. Za vse prijavljene bo na stroške MK PZS zagotovljeno kosilo, ki bo po končani okrogli mizi. Zbor MO bomo predvidoma zaključili do 18. ure.
Izpolnjene evidenčne liste za kandidiranje v organe Mladinske komisije pri Planinski zvezi Slovenije pošljite najkasneje do srede, 20. oktobra 2004 in prijavnico za Zbor MO najkasneje do srede, 10. novembra 2004 na naslov:
Mladinska komisija pri Planinski zvezi Slovenije Dvoržakova 9,1000 Ljubljana Fax. št.: 01/434-56-91 El. pošta: Mladinska.komisija@pzs.si
Lep gorniški pozdrav!
Ljubljana, 3. oktober 2004	Predsednik MK PZS:
Jure Cencelj
Gremo skupaj varno v gore!
EV I D E N C N I L I S T
za kandidiranje v organe Mladinske komisije pri Planinski zvezi Slovenije
V skladu s Pravilnikom MK PZS (Obvestila PZS, april 1998) kandidiram za (obkroži):
predsednika
voljenega člana
člana Nadzornega
MK PZS	Upravnega odbora MK PZS
sveta MK PZS
Ime in priimek:
Datum in kraj rojstva: Stalni naslov:
Začasni naslov oz. naslov v službi:
Poklic oz. študent fakultete:
Elektronska pošta:
Tel. št.
Tel. št.
Znanje tujih jezikov: aktivno:
pasivno:
Član Mladinskega odseka Planinskega društva
od leta
Opravljeni tečaji in seminarji iz gorniškega področja:
Prejeta priznanja v planinski organizaciji (naziv priznanja in leto podelitve):
V okviru MK PZS želim sodelovati na naslednjem področju (obkrožijo kandidati za voljene člane UO MK PZS Bnajveč dve področji):
T Odbor za vzgojo in izobraževanje (akciji Ciciban in Mladi planinec, vodniki PZS, inštruktorji PV)
T Odbor za mentorje planinskih skupin (starostno prilagojeni programi, tekmovanje Mladina in gore, mentorji PS)
T Odbor za orientacijo (planinska orientacijska tekmovanja in seminarji) T Vodniški servis Izidor (Tedni turne smuke, Tečaj gorništva, vodenje izletov in taborov) T mednarodno sodelovanje
T sodelovanje z mladinskimi odseki in pokrajinskimi odbori mladinskih odsekov
T	sodelovanje z drugimi komisijami PZS
T	sodelovanje s sorodnimi organizacijami (Zveza tabornikov Slovenije, ipd.)
T	založništvo in propaganda
T	Mladinska priloga Obvestil PZS
T	pravne in organizacijske zadeve
T	mladinska politika
T	drugo_
Kratek gorniški življenjepis (lahko tudi v posebni prilogi):
IZJAVA KANDIDATA
S svojim podpisom zagotavljam:
T da se strinjam s kandidaturo;
T da sem član Planinskega društva_s plačano članarino za tekoče leto;
T da so navedeni podatki resnični in dovoljujem njihovo uporabo in objavo skladno z Zakonom o varovanju osebnih podatkov;
T da bom v primeru izvolitve vestno in marljivo opravljal zaupane naloge ter da bom pri svojem delu spoštoval Častni kodeks slovenskih planincev, Statut PZS, Pravilnik MK PZS in druga določila, ki veljajo v planinski organizaciji.
Lastnoročni podpis kandidata:
V (na)_, dne_.	_
IZJAVA PREDLAGATELJA
Mladinski odsek Planinskega društva svojega	člana	_
Žig	Podpis načelnika MO PD:
_ kandidira
__za
(naziv funkcije).
V (na)
, dne