,.Danica' izhaja vsak petek na celi poli in velja po pošli za celo leto 4 gl. 20 ki\. za pol leta 2 gl. 20 kr.. za retert leta 1 gl. 20 kr. V tiskarnici sprejemana za celo leto :•$ gl. <J0 kr.. za pol leta 1 gl. 80kr.. za 1 4 leta90 kr.. akozadene na ta dan praznik, izide ..Danica" dan pop.ej.
Tečaj XLV.
V Ljubljani, 8. mal. travna. 1892.
List 15.
Otroci, spoštujte stariše!
(Spisal Jan. Repič.l (Konec.)
v	#	#
Živo se spominjam tudi na sledeči, tragični dogodek, ki se je zveršil v nekem provincijalnem mestu ob času mojega študiranja, kjer sem slučajno bival. Blizu mene stanovala je vdova boljšega stanu s svojo osemnajstletno hčerjo. Dasi-ravno se je dobra mati trudila na vso moč, obvarovati hčer pred napačnimi poti. vendar niso nič izdala vsa opominjevanja, vse prošnje in svarjenja. Hči. ki je bila premehko vzgojena, imela je le malo veselja do dela. Citala je raji malovredne knjige zelo dvomljive vsebine, zahajala je le redkokrat v cerkev — in še takrat le na mnogo opominjevanje matere — ter bila sploh zelo zapravljiva. Jasno je, da sosedje in sosede slišali so pogosto prepir iz stanovanja te vdove. Xeštevilnokrati tožila je obžalovanja vredna mati zarad hčerinega obnašanja hišni gospodinji, s ktero je bila prijateljica, ter objokovala, da je tako slabo vzgojila hčer, kar je še-le sedaj jasno spoznala. Prosila je ljubega Boga, da bi spreobernil terdovratno hčer in jo zopet pripeljal na pravo pot. In tako je prišla neka nedelja in hči je materi naravnost izrekla, da bode komaj imela toliko časa, iti k sveti maši. ker bo z dvema prijateljicama priravnala majhen sprehod ven iz mesta. In ko jo je mati opominjala na njeno sveto dolžnost ter ji prepovedala iti na sprehod, nastal je zopet hud prepir. In hči je pozabila svoje dolžnosti do matere in spozabila se je tako hudo, da je skočila k materi in — pero se mi grozi, pisati dalje — vzdignila roko, da bi svojo mater — udarila! Toda tako naglo, kakor švigne blisk skozi oblake in udari v hišo ter jo razruši,
tako naglo zadelo je maščevanje sprideno hčer! Predno je udarila mater, kteri je bila za Bogom vse dolžna, spotaknila se je na tleh. udarila se ob rob odpertega predala pri omari in se hudo poškodovala. Dihala je le težko in sama še vstati več ni mogla. Prihajalo ji je vedno huje, čeprav je dobra, ljubeznjiva mati, dejal bi, noč in dan bila pri njeni postelji. Čez dva meseca so jo pokopali. Terpela je mnogo in se pokorila za svoje ravnanje nasproti materi. Ljubi Bog obudil je v bolnici čut kesanja, tako da je skoro vsak dan prosila mater, naj ji odpusti vsako razžaljenje, katero ji je prizadela v svojem življenji s svojo nepokorščino in razžaljivim ravnanjem. In dobro, mehko materino serce odpustilo je svojemu otroku vse. vse — z žalostjo in veseljem ob enem, naj bi ji bil ljubi Bog milostljiv sodnik!
In ti. mlada marljiva čitateljica in čitatelj. vze-inita si k sereu te tako žalostne vzglede in služijo naj vam mladim, dokler živite, v resen opomin in svarjenje. Spolnujte — prosim vas. kot resničen prijatelj, vestno in natančno vzvišeno četerto zapoved Božjo! Storite vse, kar je v vasi moči. da starišem. ki so za vas namestniki Božji, delate mnogo veselja in časti. Poslušajte njihove nauke, spolnujte vestno in natančno njih opominjevanja. ker namenjene so samo v vaš resnični časni in večni blagor. Varujte se. razžaliti jih kedaj s kako besedico, z dejanjem ali le z mig-ljejeni ali ponašo. Pomislite, da pride čas. ko bodete izgubili svoje najboljše, najzvestejše prijatelje. ko Vas ne bodo več gledale njihove skerbne oči, ko bodete klečali na njihovem grobu. To hudo, nenamestljivo izgubo pa vam bode tedaj olajševala vesela, srečna zaves* da ste se vedno in resnično trudili, z vbogljivostjo, ljubeznijo i spoštovanjem pridobiti si njihovo zadovoljn
celo še podaljšati jim življenje in pokazati jim svojo hvaležnost. Oh. koliko sinov in hčer je, ki hi radi s svojimi rokami izkopali iz groba svoje dobre stariše. ki so morebiti ravno zaradi skerbi in žalosti, katero so jim napravljali oni isti otroci, prezgodaj zatisnili oči. samo da bi jih še enkrat • videli, še enkrat na serce pritisnili, in popravili vse. kar so pri njih zakrivili, in prosili jih odpuščanja za vse krivice, katere so jim storili! Toda. oh — vse je zastonj! < as je zanje minil: oni so v večnosti. I stnice, ktere sojini govorile toliko dobrega in ljubeznjivega — utihnile so za vselej. Serca. ki sta tako vroče in zvesto bila za svoje otroke, nehala so že davno biti! Nikaka tožiia. nikako še tako glasno vzdihovanje ne more jih več zbuditi in oživiti. O. častite tedaj, ljubite in spoštujte jih, dokler jih i mas te še na zemlji in vam jih dobrotni Bog še pusti. Molite vse dni svojega življenja goreče in ponižno zanje! Potem vam bo dal dobrotni Bog svoj nebeški blagoslov in spolnila se bode nad vami velika Njegova obljuba. Mirno in zadovoljno, spremljani od blagoslovov svojih starišev, bodete šli skozi življenje. Vesela zavest natančno spolnjevanih dolžnosti bode vam zvesta spremljevalka v sreči in nesreči. In ko bode kedaj — po sklepu vse-gamočnosti Božje — prišla tudi vaša zadnja ura. tedaj bodete našli na onem, boljšem in srečnejšem svetu zopet svoje ljubljene stariše in ž njimi vred večno nerazložljivo združeni častili na vekomaj milost Božjo, očetovsko dobrotljivost in usmiljenje njegovo. — Ti pa, o Gospod, ki moreš edini dati vspeh in moč spolnjenja, o blagoslovi besede svojega pohlevnega, četudi popolnoma nevrednega hlapca, da bi ne bile brez vspeha besede v sercu naše mladine! Naj bi postale seme, katero pade na dobro zemljo in požene krepke korenine in deluje na vse strani in se razširja, obrodi stoteren sad in zraste v veliko, oko in serce razveseljujoče drevo življenja.
Modroversko kermilo zdrave omike.
(Dalje.)
VII. Poglavje.
Razloček dveh oblasti.
11).
Dolžnost, ktero Bog vladarjem kot vladarjem nalaga, je dvojna: perva je, da napotujejo svoje podložne k dobremu: druga, da jih odvračajo od slabega, ne samo v svetnih zadevah, temveč tudi v bogočastji. Nad ljudmi so. da skerbč za njihovo zvestost: ali Bog je nad njimi, da jih nagraduje
ali kaznuje, po dobri ali slabi rabi jim izročene oblasti.*)
20.
..Oblasti moramo pokorni biti. ne le zavoljo strahovanja.temučzavoljo vesti:") kdor se ustavlja oblasti, ustavlja se sami volji božji".*) Tega preverjen govori veliki škof Bosuet. da je kraljevi prestol postavljen v kraj, ki je izmed vseh naj bolj varen in naj bolj zavarovan, namreč v vest samo, kjer ima Bog svojega, in da je tukaj naj stalnejši temelj občnega miru. Kajti ljudstvo, ki je podložno le iz strahu, preži na punt.
21.
Vladarju dolžna podložnost zadeva vsakega človeka, bodi si kterega koli stanu.*) Vladar je v svetnem redu namestnik božji na zemlji, kakor je to papež v cerkvenem redu.
22.
Podložnost, ktero smo vladarju dolžni, ne gre samo njegovi osebi, temuč sega tudi do njegovih vradnikov po razmerji oblasti jim prostovoljno izročene. Vladarju gre podložnost, ker je gospod vsem: njegovim vradnikom pa zato, ker jih je postavil strahovalce slabih ter varhe dobrih. Tako je po redu večne previdnosti.
Subjecti igitur estote omni humanae creaturae propter Deum; sive regi, quasi praecellenti, sive du-cibus, tanquam ab eo missis ad vindictam malefacto-rum, laudem vero bonorum. Petr. 2. 13. 14.
23.
Ne le pokorščino smo dolžni vladarju in njegovim vradnikom, temuč tudi to, da jih ne ger-dimo. ne preklinjamo. „Kneza svojega ljudstva ne preklinjaj.*)
24.
Vera tudi prepoveduje ga sam pri sebi krivo soditi, vele: „Ne obrekuj kralja niti v svoji misli.*)
25.
„Ako nas slišite učiti, da se mora dajati cesarju, kar je cesarjevega, govori veliki škof sv. Krizostom k svoji čedi, znajte, da to le o tem terdimo, kar nikakor ni zoper pobožnost in vero:
*> In hoc enim reges. sieut eis divinitus praecipitur. Deo serviunt. in quantum reges sunt, si in suo regno bona juheant. mala prohibeant. non solum, quae pertinent ad humanam socie-tatem. verum etiam quae ad divinam religionem. S. Aug.
*i Non solum propter iram. sed etiam propter conscientiam. Bom. 13. 5.
*i Qui resistit potestati. Dei ordinationi resistit. Bom. 13. 2.
*i Omnis anima potestatihus suhlimiorihus suhdita sit. Bom. 13. 1. — Omnis anima potestatihus suhlimiorihus suhdita sit. etsi apostolus esset. etsi evangelista et propheta. etsi quivis alius. S. Chrysost.
*t Principi populi tui non maledices. Exod. 22. 2*.
* In cogitatione tua regi non detrahas. Eccl. 10. 20.
kajti, kar je proti veri in kreposti, ni nikakor davek cesarski, temuč vražji:"*» ker je knez postavljen za varstvo čednosti in resnice, in v zatiranje pregreh in zmot.
2«.
„Ako utegne vladar svojo ob'ast krivo rabiti, ne najde pod učen kristjan v tem razloga, da bi upor delal. J. Kristus je previdel, da bodo apo-steljne preganjali in tirali v sinagoge in ječe, pred kralje in sodni je,*i vendar jim ne veli, otresti jarem oblasti, temuč taki nasilnosti v bran staviti moč resnice, vere in poterpljivosti."» Tako orožje jim dovoljuje in hoče, da z njim svet zmagajo:*) pošlje jih kot jagnjeta med volkove.*)
(Dalje nasl.)
JAKOB,
po usmiljenji težjem in apostolskega sedeža
milosti
knezoškof ljubljanski,
vsem vernikom svojr. škofije pozdrav in blat fosfor od Gospoda in /celica rja našega Jezusa Kristusa!
(Konec.)
«i. Posvečevanje nedelj in praznikov — tako smo slišali — je naša dolžnost zavoljo češčenja, katero smo dolžni Bogu že po naturi; je naša dolžnost, ker je Bog tudi naravnost zapovedal; je naša dolžnost zavoljo odrešilnih milosti, katere si pridobimo in katere neobhodno potrebuje posameznik in cela družba za časno in večno srečo.
Nedeljsko posvečevanje je torej v resnici spoznavanje naše vere. dejanje pokorščine proti Bogu in njegovi sv. cerkvi, dejanje prave ljubezni < humanitete! proti človeštvu Le nevera in napuh, nepokorščina in neumnost, kratkovidnost in vnemarnost proti svojemu bližnjemu more odrekati Bogu dar posvečevanja prazničnih dni ter tako izpodmakniti podlago družabni sreči. Posvečevanje nedel je zato tudi merilo za stanje kerščanstva; pa ne samo to, je tudi merilo za družabne kreposti v deržavi in deželi, v vasi in občini, v hiši in družini.
Kdor Bogu krati dolžno čaščenje s tem, da se ne vdeležuje javne službe božje, postane mlačen in vnemaren. in zabrede od dejanske verske vnemarnosti (indifterentizma; le prelahko tudi v načelno, tako da mu namreč nobena vera ni nič. ali da so mu vse enako resnične, ali vse enako dvomljive: kakor da bi se mogei Bog motiti, ali pa. kakor da bi nam bilo
*) Cum vero audis. reddemla eaosari. <]uae sua suni. illa solum diei non dubila. <|uae pietali ac religioni nihil olTiciunt; nam <|Uod fidei et virtuti obest. no!i ca«'saris sed diaboli Iributum ac veetigal est. S. C.brvsost.
*t Ki per.se« | uen t ur. tradentes in svnagogas et custod«as. tra-hentes ad reges el praesides propler nomen meum. Luc. 21. 12.
Conunget autem vobis in testirnonium. Ib, 13.
*) In palientia vestra possidebitis animas vestras. Ib. 2H.
*) Haec est vietoria. quae vin« il uiundum. lides nostra. Ivan. 5. 4.
*) Ecce, ego mitto vos sicut agnos inler lupos. Luc. 10. 3.
na prosto voljo dano. njegove besede poslušati ali n^ poslušati, čeprav je Bog sam govoril, in si<-er tako in ne drugače govoril.
Popolno opravičeno j«' torej, ako kerščansk-». ljudstvo, „sledeče čisto pravemu čutu. za versko stanje kakega človeka ne vč, nikakor zaznamovati nižje stopinje, kakor s tem. da pravi, ne hodi več v cerker ali se ne vdeležuje očitne službe božje.* Ker. kdor se odteguje javni službi božji, izključi nekako samega sebe iz cerkve in zataji dejansko vero v „občestvo svetnikov-4. Pa n»» le to; s svojim vzgledom potegne tudi druge v versko vnčmarnost. ter pomaga tako pripravljati pogin sveti veri. Ker je in ost:»n»> resnično: kjer neha nedeljsko posvečevanje. izginila je tudi vera. ali pa je blizu pogina.
7. Ako premislimo veliko važnost praznovanja Bogu posvečenih dni. tedaj umeino, zakaj je Bog v stari zavezi za oskrunjenje sobote postavil celo smertno kazen; tedaj prav tisto kazen, kakor za malikovanje ' » Dejanjski je pač eno in isto. Bogu čast odreči, ali pa božjo čast skazovati komu drugemu.
V novi zavezi nas sicer ne čaka tako huda kazen Toda, ako vemo, kako važno je nedeljsko posvečevanja in kako osodepolno njegovo zanemarjanj»», ali nam to ne kaže vzroka dovolj, zakaj nas mnogotero gorje naprej in naprej vedno občutij i veje obiskuje? Vsakoverstne bolezni. škode po vinogradih in pri poljskih pridelkih, toča, povodnji itd. — nas li n<' primora in ne privede vse to do spoznanja, da so vse to kazni za vedno rastoče odvernjenje od Roga in oskrunjevanje nedelj in praznikov, ter pravično maščevanje za zlorabo božjih darov ob dnevih «¡o-spodovihv
Ko je dal Bog Izraelcem deset zapovedi in druge predpise, ponovil je konečno. kakor da bi hotel v tem vs»1! sterniti, še enkrat zapoved o sobotnem po-svečevanju: „Praznujte moje sobote in spoštujte moje svetišče. Jaz sem Gospod."-) Temu je pristavil razn»-blagoslove. ako bodo hodili po njegovih zapovedih in se ravnali po njegovih predpisih. Potem pa nadaljuje: „Ako me pa ne bote poslušali in ne spolnjevali vseh mojih zapovedi: a ko bote moje postave zaničevali in moje sodbe zasmehovali in ne bote spolnjevali t"ga.
kar sem zapovedal........ bom tudi jaz vam to le
storil: Nenadoma vas bom obiskal z uboštvom in vročino, ki vam bo oči končala in vam živote posušila...... Ako mi pa tudi potem ne bodete pok- rni
vam bom sedmero namnožil kazni zavoljo vaših grehov, ter bom sterl prevzetnost vaše terdovratnosti. In dal vam bom od zgoraj nebo kakor železo in zemljo kakor bron. Zastonj bo vaše delo: zemlja n-' bo rodila zelišča in drevje ne bo dajalo sadja, i To in še drugo je zažugala božja pravica Izraelcem. ak<» bodo zaničevali njene zapovedi. Nam ni mar to migljej od koti so raznoverstne nadloge našega časa V
Predragi v Gospodu! Izpolnujmo zvesto in pokorno svoje dolžnosti do Boga; posvečujmo njegove dneve, in to ne le po zunanje in pred ljudmi, ampak notranje in pred Bogom s tem, da tudi svoja serca posvečujemo in ohranimo čista greha. Potem izpolnila se bode tudi nad nami obljuba, katero je storil Gospod Izraelcem za zvesto izpolnjevanje njegovih zapovedi: „Svoj šotor bom postavil med vami. in moja
'» Kxod. HI. 13.
-1 Levit. 26. 2.
3j Levit. 2<>. 14. se<|u.
duša vas ne bo zavergla. Hodil bom med vami. ter bom vaš Bog. vi pa mi bote moje ljudstvo.1) Arnen.
Ljubljana, pervo predpepelnično nedeljo, dnč 14. februvarija 18!»2.
fJAKOB,
kn»'Z«»<k'»t'.
Ogled po Slovenskem in dopisi.
V Inomostu so prišle na versto sledeče: Theses*) ex theologia dogmatica in disputatione menstrua 24. Febr. 1*92 propugnandae.
A. Ex Christologia.
1.	Dogmatis de personae in duabus naturis uni-tate consectarium est mutua ilia attributorum divi-norum et humanorum inter Deum et hominem prae-dicato. quam communieationem idiomatum appellarunt.
2.	Christus homo non adoptivus, sed naturalis est Dei Filius.
Causa formalis, qua Christus, ut hie homo est, naturalis Dei Filius est. non est in eo, quod Christo homini ob hypostaticam cum Verbo unionern sit intimum ao paene nativura jus ad divina Patris bona, nec in eo. quod vi ejusdem unionis Christus ut homo gratiam ha beat naturalem.
4.	Collocanda autem in eo est, quod Christus, ut hie homo est, propter hypostaticam cum Verbo Unionen» j>articepsreddaturejusfiliationis, qua Verbum constituitur et distinguitur, et ad Deum Patrem gignentem eadem relatione originis referatur, qua ad eum ut Verbum refertur.
5.	Cum praestitutis et universo sacramento in-carnationis cohaeret dogma, quo Beatam Virginem Mariam proprie et veraciter Dei genitricem prolitemur.
♦¿. Id quoquc cum mysterio unionis hypostaticae consertum est. quod tirma tide tenemus, totum ni-mirum Christum esse objectuin adorationis latreuticae, adeo ut non solum divina. sed etiam humana natura sit id. quod una eademque suprema adoratione colitur.
7.	Muoniam humana natura Christi simul est objectum materiale partiale et objectum manifesta-tionis adorationis latreuticae. fieri potest, imo debet, ut tideles Dominum adorantes singularia quaedam mysteria Verbi incarnati. aut singulares quasdam partes sanctissimae humanitatis specialiter et directe respiciant.
8.	Muare cultus sanctissimi Cordis Jesu repro-bari vel improbari universim non potest.
Cultus sanctissimi Cordis Jesu, cultus scilicet, cujus objectum materiale est Cor animatum Deo Verbo hypostatice unitum, ut est symbolum amoris totiusque internae vitae Dei hcininis. non tantum probandus. sed etiam omnibus suramopere commen-dandus est.
Defendet: D. A. 5. Hanauer.
Impugnabunt: Henricus Eeitger S. J.; Josephus Cooremann S. J.: D. Gregcrius Pečjak.
I Kunec u*->I.)
Macedoiiija. iPoterdilo.i Zeitenlik. 1"). pros. 1 S'J2. Misijonar Gorlin piše č. P Nežmahu med drugim : Vsled Vaše pošiljatve s 5 gld. sem namerjal pisati pošteno zahvalo za _Dani<o.~ ter kaj posebnega, kar
Levit. 11. 12.
•< Po-.» j »n«» /.: i profesorje, mlajše duhovne in Ijogoslovce.
bi bilo za očitnost. In ko sem zakasnil za 2 mesca, sem se danes odločil poslati priprosto obtožbo in poterdilo. Tako sem negoden in pobit, da ne morem vsemu kaj. Uzel mi je Bog enega mladega in vdanega sobrata M. Mavricija, ki sem ga ravnokar bil postavil za oskerbnika. Kar tiče zelo zamotane zadeve v Zei-tenliku. so se za ta trenutek povernile na moja pleča, tako tedaj sem priinoran odložiti na pozneji čas naznanila, ktera sem dolžan raznim našim dobrotnikom : Blagovolite me imeti izgovorjenega, dragi sobrat, in ohranite nam svojo blagovoljnost, ktere smo prav močno potrebni...	Gorlin, 1. r.
Pristavek: Opomnjeno bodi. da smo 15. prejšnjega mesca (marca) zopet izročili čč. oo. Lazaristom v Ljubljani 150 gld. za misijone pri naših bratih na Jugu; le-ti so namreč v zvezi z Macedonijo, ker tudi tam doli misijonarijo oo. Lazaristi. Vred.
Amerika. („Amerikanski Slovenec" re-divivus.) Obnovljen pod drugim vredništvom je prišel na dan „Amerikanski Slovenec," in 11. številka od 4. marca. List izhaja zdaj v mestu To\ver-u vsak petek v velikem formatu in stane za Evropo 3 dolarje, ali C gld. a. v. za celo leto. Ako pa kdo za 5 oseb skupaj pošlje, plača le 25 gld. na leto. Plača se naprej naročnina in napis, s kakoršnim naj „Amerik. Slovenec*4 prihaja, se mora natanko zapisati in poslati prečast. gospodu general vi kari ju Jož. Buh-u s tem-le napisom :
V. Rev. Jos. Buh.
Amerikanski Slovenec,
St. Louis Co.
Tower, Minn. U. S. America.
Veči spisi v tej številki so: Od g. Bajc-a, kako naj se list vstanovi. da bo koristen. — Cerkvena doba (evangelij prihod, nedelje z razlago itd.) — Misijonsko (Lorenc Lavtižar — iz Drobtinici. — Dopisi (Birma pri sv. Štefanu). — Pomen verske izreje. Doktor — Izgovornik — Jezičnik (spis v angleškem in slovenskem jeziku vštric). — Drobnejših novic in enacih stvari je pa polno — amerikanskih. iz Evrope, mnogo posebej slovenskih. Na pr. : Vreme (kako je bila zima vseskozi v Ameriki. Cerkveni zapisnik mesta Tower a ig Buhovega stanovališča) n. pr. pripoveduje, da je ondi in v Eliju kakih 500 do 800 rojakov Slovencev: 1. 1*92 ido te dobe) so bili kerščeni v Toweru: Ana Bajuk. Ana Kobe. Karol Klum, Marija Stankovič, William Harington in Will. Sullivan ; v Eli ju pa: Jožef Klobučar, Anton Polčar, Marija Preširn, John St. Jean. Marija Mušič, Marija Bartol, Franke Faeber. Leon M. Vail. V zakon jih je stopilo 10 parov, skorej vsi s slovenskimi priimki. V bolnišnici so : Jan. Brinec z zlomljeno roko in nogo. Jak. Jerman z zlomljeno nogo, Mart. Režek — omamljen od sketča (V), ki je nanj padel. Angelo Politti z zlomljeno nogo. Pri vsih je up. da se ozdravijo. — Gotovo tudi take stvarice čitatelji radi bero.
Začetek samostanov sv. Frančiška v sveti
deželi.*)
Današnjo kustodijo frančiškanskega reda je vsta-novil prav za prav sv. Frančišek Serafinski sam.
*\ Ker .je tudi nekaj Slovencev v sveli deželi, toraj utegne ta spis zanimati domače, ki se brigajo za svoje rojake v sveti deželi.
Ta svetnik, ves goreč za čast božjo in blagor bližnjega, je želel hoditi, učiti, in terpeti in če bi bila božja volja, tudi umreti mučeniške smerti ondi v tisti deželi, kjer je naš gospod in učenik Jezus Kristus hodil, učil. terpel in umeri za nas vse na sv. Križu.
Leta 121!) se je sv. Frančišek podal tje z 12 redovniki. Prišel je na otok Ciper, od ondocl popotoval je dalje v Sirijo, je v mestu Ptolomajdi stopil na suho in je ondi s svojimi brati oznanoval Jezusov nauk, kajti bil je vešč italijanskega, francoskega in latinskega jezika. Ker je takrat saracenski sultan s svojo vojsko napadel Jeruzalem, vkercil se je sv. Frančišek z redovnikom Ilumatom na barku ter se prepeljal na afrikansko obrežje, in se je podal pri mestu Damietti v tabor kerščanske vojske. Ondi je našel znance iz Laškega, in v kratkem si je s svojim ljubeznjivim obnašanjem in nenavadno pobožnostjo pridobil spoštovanje evropejskih vojakov. O njem je pisal Jakob de Vitri, škof Ptolomajski in poznej kardinal, sledeče: Potem ko je bil prišel v naš tabor, vnet od verske gorečnosti, podal se je brez strahu v tabor sovražnikov, in je nekoliko časa Saracenom božjo besedo oznanoval. Potem mu je sultan na tihem prigovarjal, naj on Boga prosi, da bi sultan tiste vere deržal se. ktera Bogu naj bolj dopade.
Se ve da, Saraceni so bili preveč v vojsko vpleteni. kakor da bi mislili na vero, sv. Frančiška so straže prijele in peljale pred sultana Meledina, kteri je znjim lepo ravnal in mu dovolil, da sme brez ovire pridigati po turških deželah. — Saraceni pa so se čudili temu menihu, in so vsled njegovih pridig in obnašanja bolj vljudno ravnali s kerščanskimi jetniki, in niso pozneje nobenih ovir delali delovanju oo. frančiškanov. Z velikim veseljem so v kerščanskem taboru sv. Frančiška pozdravljali, ki se je pa vernil zaradi redovnikov v Sirijo, kjer je brez opovir s svojimi popotoval po Palestini, obiskoval največje svetišča, ter je po mestih in selih oznanoval Jezusovo vero. Njegova priprostost in ojstro življenje ste ga kmalu prikupile pri sovražnikih, kristijani so se čudili njegovi posebni pobožnosti. Tudi na Jutrovem so 4 duhovni stolne cerkve v Polomaidi (Damietti) pristopili k novemu redu, in se je redovna hiša tam vstano-vila, druga pa je bila leta 1226 vstanovljena v Jeruzalemu.
Tako je sv. Frančišk s svojim apostoljskim popotovanjem po Palestini, Siriji, Egiptu in Cipru vpeljal svoj red in ga tako postavil na terdno podlago v ondotnih krajih.	_ _ __	< Dalje uasl.j
Ave Maria!
Glasi se zvon iz bele line, Ko zarija naznanja dan; Iz serca moli globočine Molitev lepo kristijan:
Ave Maria!
Končano kedar pol je dneva, K molitvi vabi zvona glas; Češčena bodi Božja Deva. O prosi vsikdar Ti za nas:
Ave Maria!
Večerni mrak na zemljo leže, In solnce božje gre v zaton;
Končane ko so dneva teže; K molitvi zopet vabi zvon:
Ave Maria!
Naj kedarkoli zvon me vabi K molitvi, v to določen čas; O duša. nikdar ne pozabi Častit' Marijo prav na glas:
Ave Maria!
Ko čas življenja mi poteče, Ko mi zasveti zadnji dan. Naj zadnjič duša še izreče, Ko tek bo zemski dokončan:
Ave Maria!
Češčena bodi. Mati mila. Oj Mati revnih nas sirot! Ti Jezusa si nam rodila. Si polna milosti, dobrot:
Ave Maria!
Kedor v napuhu pa presliši Presladki „O — Marijeglas. On blagoslovljen ne bo v hiši, Kesal se bode zadnji čas!
Ave Maria!
./. Z.
Razgled po svetu.
Na Pruskem je konservativni kultusminister Zedlitz odstopil, tako je tudi Caprivi odložil prusko ministersko predsestvo in ostal le deržavni kancler. — Katoliška stranka s središčem zdaj dela po šegi previdnega moža: „Čakati in med tem čajatr ičaj piti.) Drevi utegne biti že drugo vreme, kakor je bilo davi. Bilo je premalo „koraže." šolska postava bila bi gotovo sprejeta; o mescev po sprejetji bi bila pozabljena vsa opozicija i nasprotstvo». Sej vse ropotanje je bilo zgoli „theaterskandal," zbujen zlasti po libe-ralnih in judovskih časnikarjih. Dopisnik imenuje tiiib vse visoke osebstva, ki so na to delovale, ah recimo nudelovale.a Ves ta preko bac na Pruskem, pravT dopisnik v „Vaterlandu.- ima svoj vir v sovraštvu zoper katoliško Cerkev. Kdor nad tem dvomi, je ali topoglavec ali pa lažnik . . To sovraštvo je neugasljivo, kakor peklenski ogenj sam/... To so jasne besede in kdor pri nas sočutuje s počenjanjein zoper verske postave v Prusiji. lahko vemo, kako je z njegovim katoličanstvom.
Crornje-avstrijski deželni zbor ima od leta lssi konservativnih poslancev i>:i. in liberalnih 17. Lažili-beralni časniki zato zmeraj trobijo, da večina gre rakovo pot, in že zato. ker večina spozna, da vera je temelj deržave. ktero pa framasoni in hbreži p«> sedanjem kopitu z vero vred skušajo pokopati: torej je večina že v treh zaporednih zasedanjih zahtevah od vlade, da naj se verne verska šola. rVaterland„ 2(J. sušca našteva tudi. ..kako koristno zbor dela v druzih ozirih za deželo, z znižanjem bremen, obdarovanjem zaslug itd To pa liberaluhi zamolčujejo. ali pa s strupenim orodjem presukovanja pačijo, ti;« tolcujejo, smešijo, obrekujejo. — To bo čudno pri vesoljni sodbi, ko bo zvijačniku v s«- omahnilo! Zoujena bo vest. — strah, osramotenje
Izseljevanja. Prešteli so. da iz Avstrije se jih preseli drugam po .'»oooodo 40.000 na leto; nekoliko manj iž 1 >gersk"ga. od koder pa se izseljujejo veči del N magjari. Naj ved jih gre v Ameriko, v Argentinska republiko in Brazilijo. Nekaj jih jadra v Uruguay; toda naj veri del teh izseljencev se grenko goljufa!
Dunaj (Branje romanov in brezverskih rasni ko v — in sad.) Rokodelski, komaj lTletni pob .1. K. kteri nikoli ni bil branja romanov sit, je storil znanje z neko malopridno pote pin k o. ktero je malo dni potem ustrelil in prišel pr»»«l sodni jo. Predsednik sodnije je o tej priliki resno svaril pred branjem romanov in kužnih časnikov. Zakaj bi ne segli tudi po viru ter ken-ali po parkljih te, kteri zapeljive reči pišejo, pa še mladini lažejo, da to ni greh!
Tisti strahoviti Schneider, ki je s svojo ženo nepremišljene kerščenice davil, moril in ropal, je bil IS. sušea zjutraj ob Tih obešen na Dunaju, v trikotnem z visokim zidom obdanem sodnijskem prostoru, ki se imenuje .Leichenhof... Hvaljen bodi nezmerno usmiljeni Bog. da se je strahotni hudodelnik z Bogom spravil, se spovedal in bil obhajan pred tako žalostno smertjo. Bog nas vari hudodelstev.
Šolsko. Na Gornje-avstrijanskem je poslanec Ebenhooh v deželnem zboru nasvetoval. da naj se •erkven«» zastopništvo pomnoži v deželnih in okrožnih šolskih svetih Tudi v tirolskem deželnem zboru prihajajo šolski predlogi na dnevni red z živostjo in res n ol» > —
Iz Pariza zdaj tirajo rudečkarje. kakor so sicer *irali križe in rodovniške osebe iz šol. bolnišnic itd. Izgojili so namreč tako ljudstvo, ki se razumeva na dinainit. na vero in nravnost pa nič ne. in torei zaeenja poslopja razsipati in požigati. Rrfen katoliških listov pravi, da pri tolikih napredkih (v posvetnosti brez Boga» bo že skoro prišlo do tega, da bode šolski mladi«' metal dinarniške patrone kakor snežene kepe! Potem bodo gospodovali „dinamitarji," ako ne bodo iM.prej pridobljeni za vero. čednost in red. V babel->kein Parizu so se namreč poslednje tedne grozne reči g. dile Z ilinamitom so posuli velika poslopja in strašno razdjanje napravili ..Z višjih stanov in od bogatinov s.- je nevera zarrosila v nižje in sad se povrača na višje stanove nazaj! —
V Madridu na španjskem ravno to poskušajo in žugajo vladnim poslopjem kakor v Parizu.
Bim. Namesto umerlega kardinala Manning-a je ->d pape/a za naslednika ter nadškofa vestminster-skega izvoljen škof dr Vaughan v Solfordu. ki je star ♦;o let. |,a še popolnoma zdrav in čverst. Kakor Manning se tudi ta močno peča za socijalno vprašanje.
Italijanski liberalni časniki lažejo, da bodo sv. ■ »če veliko nedeljo imeli slovesno veliko mašo. S to lažjo hočejo tujcev privabiti v Rim, kterih ni. odkar so Tolovaji katoliške romarje zasramovali in tepli. Pae jim diše romarski groši, ne pa njih molitev.
i. Bratovske zadeve
moli t v e n e s a a p o s t o i j h t v a
Nameni za mesec april t mali traven), a > Glavni namen: S/to.<tornnjf rrrežec Jezusu Kristusu ¡Spis poterjen in blagoslovljen od sv. Očeta Leona XIII.)
Revežev Jezusa Kristusa ne imenujemo tu samo onih. kateri so kakor koli si bodi kerščanske dobrot-
Ijivosti deležni, n. pr. v bolnišnicah, sirotišnicah in enakih vstavih. in tudi ne sarno tistih, ki še dandanes, na verhuncu in že proti koncu devetnajstega veka vstopajo v samostane, da bi po izgledu, nauku in svetu Jezusa Kristusa živeli v sveti revščini; ampak vzamemo širji pomen te besed*1 in mislimo vse one reveže, ki so v sedanji družbi, bodisi po lastni izvolitvi. bodisi po nesreči brez premoženja in zato tudi v potrebi in raznoverstnem manjšem in večjem pomanjkanji.
Katera izmed obeh velikih verst. v kateri člo-veški rod ozir premoženja razpada, ima torej večjo pravico od nas zahtevati spoštovanje, bogatini ali reveži? Reveži, glasi se odgovor; o tem ne dvomi noben kristijan. To oznanjuje glasno vse kerščansko izročilo in nauk. Reveži so pervorojeni velike kerščanske družine, oni so najodličnejši udje telesa Kristusovega. Odrešenik sam pravi, da je poslan oznanovat revežem veselo naznanilo — sv. evangelij — in začenja svoje sporočilo z besedami: Blagor ubogim v duhu, ker njih je nebeško kraljestvo; in ravno tako bo sklenil vesoljno poslednjo sodbo in vse svoje delo z besedami-Resnično, vam povem, kar ste komu izmed teh mojih najmanjših bratov storili, to ste meni storili. Ljubezen ki jo revežu skazujemo. je najpopolnejši keščanski dar. katerega darujemo Bogu na najslavnejšem oltarju, na telesu Jezusa Kristusa. Kakor presv. skrivnost Kristusovega telesa in ker vi v najsvetejšem Zakramentu. tako je revež vernemu kristijanu v pravem pomenu nekak zakrament, ki skriva v sebi Odreše-nika: Jezusa Kristusa samega častimo in ljubimo v revežih. Njemu skazujemo usmiljenje v osebi reveževi; in s kakoršno mero mu bodemo v osebi reveževi merili, s tako nam bo odmeril v dan sodbe.
Ta kerščanska temeljna resnica je v našem času prišla skoro popolnoma ob veljavo. Denar vlada svet. t. j. Bogu nezvesti človeški rod. in čem bolj se posrečuje brezverskim bogatašem in prostomav-tarjem v zvezi z brezverskimi judi. ljudi od Boga odvračati, tem večo veljavo si pridobiva denar, tem manj velja revež, človek brez denarja, človek brez premoženja. Tega sicer ne povedo z besedami, toda dejanja govore zato tem jasneje. Rabijo se sicer še vedno besede: človeška prava, prostost, jednakost, bratstvo, v resnici pa teži neizmerno množico ljudi, reveže, ali kakor se razdraženi socijalistje imenujejo, dedine oropane, jarem skoro neprenašljivega suženjstva. ki jim je bil naložen s požrešnim skoparstvom in oderuštvom ki stori, da le močnejši kaj velja in da se vse imetje steka v roke nekaterih nečloveških bogatašev.	( Koiirr nasl )
bi Posebni nameni:
lil. S. Hermenegild. V mino obhajanje skrivnosti teh dni. Mladina v nevarnosti za vero in nravnost. Pomor v veliki otož-nosti in drugih dušnih bolečinah.
14. Veliki četertek. Proslavljenje najsv. Zakramenta. Vredno prejemanje velikonočnega sv. Obhajila. Spreobernjenj«1 marsikakih judovskih duš.
li>. Veliki petek Resnoben spomin resivne smerti Gospodove. Verni blagor brezštevilnih grešnikov. Sprava za zločine skrivnih razkolnikov današnji dan.
ir>. Velika sobota. Spreobernjenje poganov in judov. Najbolj zapuščeni in naj veri reveži. Pravo velikonočno veselje. Gorenje Japonsko in Mongolsko.	(Dalje nals.)
II Bratovske zadeve N. lj. Qosp6 presv. Jezusov. Seroa.
V molitev priporočeni:
Na milostljive priprošnje N. lj. O. presv. Jezusovega Serca. sv Jožefa, sv. Nikolaja, ss. liermagora in Korlunata. naših angeljev varhov m vsili naših patmnov. Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, oupad. in brezverstvo. prešest-vanje in \se nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe in velike nesreče. — Mati priporoča svojega sinčka v molitev, da hi bil na priprošnjo N. lj. G. in sv. Antona obvarovan nevarne bolezni. — Bolna oseba za zdravje. — Katoliški shod za dobro pripravo in sm'en vsp«;h. Mnogi dijaki in šolarji za nravnost, pridnost in dober vspčh v naukih. — Nekteri razuzdani mladenči za spreobernjenje. — Mnogi za dobro velikonočno spoved in sv. Obhajilo. — Žena priporočena v dušnih in telesnih bridkostih, da hi na priprošnje N. lj. Gospe. sv. Jožefa in sv. Antona Pad. od Jezusovega presv. Serca pomoč dosegla. — Spreobernjenje nekih »lešnikov. — Svojo nevarno b »Ino sestro nekdo priporoča v molitev, da hi sena priprošnje N. lj. G. in sv. Jožefa ozdravila in ohranila otročičem. — Ponižno se priporočuje v bra-tovsko molitev neka zadeva, da bi se pravično vredila : druga pa v družini za pomirnjenje razburjenih sere. da bi zopet v kerščanski edinosti živeli, i Prošnja po nepriliki zakasnjena. pa po storjenem namenu, upamo, je že take» veljavno: fer. oddan na svoje mesto. Vredništvo.» — Terpeča žena priporoča svojega moža. da hi mu na priprošnjo M. B.. sv. Jožefa, sv. Frančiška in sv. Antona do-brotljivi Bog dodelil milost spoznanja dolžnosti sv. zakona in po-boljšanja. Uslišanje se po Danici naznani. (Za ss. maši oddano na svoje mesto. Vr. i — Nekdo priporoča vso svojo sorodnino za milost kerščanskega življenja na priprošnjo M. D., sv. Jožefa, sv. Frančiška in sv. Antona.
Zalivala
Pred enim letom sem bila nevarno zbolela in sem se v bratovsko molitev priporočila, ter ako ozdravim, da hočem zahvalo v »Daniri« naznaniti. Ker sem na priprošnjo Marije Device zdravje dosegla, izrekam Jezusu in Mariji na večne čase čast in hvalo.
Jožefa Fajdiga.
Listek za raznoterosti.
Ljubljana. (Duhovske premembe.) Č. g. BI. Justin, farni oskerbnik v Novi Oselici. je šel zarad bolehnosti v pokoj. Na njegovo mesto pride čast. g. Jan. Hromeč s Spod. Loga na Kočevskem; kot oskerbnik v Spod. Log pa čast. g. A nt. Krainer, kapi. v Kočevskem mestu. — Boštanjska duhovnija je podeljena č. g Jan. Lavrenčiču. mestnemu kapi. v Kranju.
Ljubljana. Pri volitvi gospe prednice v uršulin-skem samostanu je bila voljena prečast. M. Antonija Murgelj. Bog daj svoj blagoslov na mnoga leta!
Terst. Pn. g. kan .lan Legat je imenovan za škofovega komisarija v veroznanstvu na c. kr. gimnaziji. realki in mornarski akademiji — V. č. g. dr. Jož. Iva nič. kanci. škof. pisarne, je postal „exami-nator prosjnodalis." — Č. g. Jan. Kovač, administrator v Čubedu, imenovan je ondi župnik. — Č. g. F r. Haček. duh. pom. v Roču. je postal administr. duhovnije Račiške. — in ondotni dosed. administr. je postal kapelan v Abaciji. — Č g A nt. Ban kič. duh. pom. pri sv. Jakopu v Terstu. imenovan je začasni katehet ondotne mestne šole. — V. č. g. Žiga
Buzzi. kapelan I. reda c. kr. mornarice,je z naslovom c. kr. župnika šel v pokoj. — Duhovske poskušnje za samostalne službe so se s. sušea in naslednje dni. vdeležili čč. gg.: Jož. B e n k o v i č. J u s t Filipi č. A nt. Puž in Jož. Vanik: vsi so poterjeni na let.
Umeri je 2"». sveč. v. č. g. S i m. Matejčič župnik v Gornjem gradu, ki je v molitev priporočan
Ker ste lo. nov. ls;»i prežalostn. pogoreli v:« si Ravna in Derženica. pri Tominu. ter j»» škod«* lioooogld . se povsem Primorskem zbirajo miloščin«* v pomoč preubogim pogorelcem.
Amerika. (Strahovit vihar» „Am^rikanski Slu venec" 1> marca piše. da kvaterno sredo. su><-m. je v To\veru divjal prestrašim snežni vihar: kogar j-• objel, ga ni več izpustil, ampak na tla vergel in za metel: le kdor je bil prav močan, s«* mu je s silo ubranil. Iz ene občinskih oleržavnih» šd. nekoliko zunaj mesta, so otroke domu spustili in I o jih j" v snegu ostalo in so čez noč ztnerznili. Tako s<» j»' lo sušca pripovedovalo v Dulnth-u. Iz katoliških sol pri nunah pa otrok o viharji niso domu pustili: v soli so jih čez noč prideržali in jim dali živeža, torej nobenega niso zgubili Naslednji dan so se po vsem mestu vidile gomile snega, ne le po 2 ali :» čevlje, temveč po lo in še več čevljev visoke, s kterimi s«» bile ograjene cerkve, da ljudje niso mogli iz hiš P«» vsi Minnesoti ni bilo nikjer tako. kakor v Lo\veru da se iz hiše ni vidila hiša in druga stran ceste.
Zdaj pa ne smeš več odlašati! Segur pripoveduje o nekem slepem človeku nekaj, kar bi utegnilo ka-cega slepega ozdraviti, da spregleda. Bil je ta slepe«-mlad mizar. Duhoven ga je opominjal, da naj velikonočno spoved opravi, ker že davno ni bil več pri spovedi. Ta pa je odgovoril: „Ne. gospod pro.št. to let«» še ne pojdem. šel pa bom o drugi veliki noči Nič hudega se ni bal. toda drugi dan je umeri ne-spovedan. brez sprave z Bogom!... Bil je ta človek zaslepljen, slepec, nespametnež. (Jlej. ljubi bralec, če nisi tudi ti slep. Ne odkladaj velikonočne spovedi!
Več kot tigri so zdivjani francoski rudečkarji. v Nancy-u so v cerkvi začeli rogoviliti. ko je škof pridigal o delavskem vprašanji. Nastal je pretep in več oseb je bilo ranjenih. — Sploh zdaj žugajo ru-dečkarji. kaj da bodo vse razsuli, n. pr. v Midriduder žavno in senatarsko zbornico, justično palačo, mini-stersko in vojnoministersko poslopje itd Pa kaj jim vse to pomaga? Tega, kar jim je narbolj zoperno. razdjati ne morejo, namreč, katoliške Cerkve, ki stoji na skali. Tudi je ne morejo požgati in uničiti: le to liko huje jih bo žgal peklenski ogenj, s kolikor več»-jezo zdaj derva zanj skupaj nosijo.
Teržaško-koparska škofija po novem imeniku v 1« dekanijah ima: 204 duhovne v pastirstvu. njih lil v katehetovskih. 22 družili službah: 2 pri mornar stvu; 24 vpokojenenih v škofiji, njih s zunaj domače škofije, vsih skupaj 270; ne iz domače škofije njih 8; redovnikov 40.
Bogosloveev je Is: v mladenškem semenišču pa njih 28.
Na čelu imenika je za sv. «>čet<>m I^eonom XIII zapisnik kardinalov, t. j : o kardinal-škofov: II kn-dinal mašnikov in 7 kardinal-dijak«»nov. vsih ."»7.
Nasleduje versta bivših škofov iz 4 zedinjenih škofij in poslednjih še nekoliko iz zgodovine teržaške cerkve.
Prihodnjič prične „Danica14 prinašati spis o „D o-brovski božji poti" in _življenje v dekana Martina Skubiea". Kdor se naroči na „Danieo" od 1. aprila dalje, imel bode še pred koncem leta oboje celo.
Eijaško mizo je mesee sušce hudo sušil! Od 120 š« »Iskih gostov je linaneminister samo v ljudski kuhinji moral šteti 1*»."» gld »¡o sld.: — še z drugimi izdaj ki in za druge vred pa dosti čez 2oo gl i. Zdaj je huda borba za april Na Delo nedeljo bode zopet sv. maša za predrage dobrotnike naših dijakov. Prestopili smo že {tolovieo šolskega leta še dosti srečno, upajmo, da s pomočjo p,ožjo in dobrih prijateljev naše mladine se ne bomo potopili
Iz rimskega Martirologija.
Dvajsetega mal travna faprilaj
V	Rimu sta bila ta dan mučena ss. Su 1 p i ci j in Servilijan. spreobernjena po čudežih sv. device Domitile O Trojanovem preganjanji sta bila siljena malikovati: ker pa se temu nista hotla vdati, ju je mestni načelnik Anijan dal ob glavo djati.
Kavno ta dan so pod cesarjem Dioklecijanom krono inučenstva dosegli naslednji kerščanski junaki: Viktor. Zotik. Zenon. Aeindin, C e za rej i. Severijan. Krizofor. Theona in Antonin. Bili so pod cesarjem Dijoklecijanom mnogotero skušani. da bi sv. vero zatajili, pa so rajši življenje dali. kakor da bi z odpadom pekel zaslužili.
V	Tomu. v deželi Scitiji. je ta dan imeniten zarad smerti škofa Te o fina, ki je tako sveto živel in čudeže delal, da so ga spoštovali tudi divjaki tiste dežele.
V	Ebredinu v Galiji je v večno slavo šel sv. Mareelin. pervi škof tega mesta; le ta je na Božje opominjanje s tovaršema Vincencijem in Dominom prišel iz Afrike, ki je bila takrat kerščanska. in je naj veči del obmorskega gorovja spreobernil z oznanjevanjem sv. vere Kristusove in s čudeži.
Med drugimi je ta dan sloveča sv. Neža opatinja. rojena 1 1274 v Puleijanskih gorah, ko je bil svet v velikem razdjanji in nemiru. Bila je silo pobožno angeljsko čisto dete in je s svojim življenjem storila veliko dobrega v svoji deželi. Velikrat je še kot otročiček pokleknila v kaki kot in bogoljubno molila: če so j.» vprašali, kaj da dela. je odgovorila: rl'čim se svoje naloge, molitve." šele šestletna je raz« dela staršem, da hoče vedno in zmeraj prav čisto, deviško živeti, v čemur ji bogoljubni starši niso za-oeržkov delali in dali so jo v samostan redovnic sv. Dominika. V samostanu je posebno lepe zglede dajala s svojo natančno pokorščino; n«?ka opatinja je že takrat r«>kla. „kakor se ona nadja, sestra Neža bode samostanskemu s»anu delala toliko čast. kakor nekdaj sv. Neža mučenica s svojim terplienjern vesoljni Cerkvi božji." Te besede so se res spolno vale. Bila je prav zgodaj izvoljena za opatinjo in njeno življenje je bilo vedni post in molitev; ostra pa je bila sama do sebe
tako. da jo je moral večkrat spovednik od tega za-derževati.
Med čudeži, ktere je Bog po nji delal že v njenem življenji, je posebno znamenito spreobernjenje strašno terdovratnega grešnika. Ta čl«»vek že ;»o let ni bil več pri spovedi in bil je vdan vsim rauzda-nostim. Redovnica Neža je to slišala, se je ustrašila, da bo nesrečnež pogubljen in molila je zanj med jokanjem neprenehoma. Že ji je bil v duhu pokazan kraj. kamor je v peklu imel priti ta nesrečni človek. Torej ni jenjala moliti in ga tudi k pokori opominjati, ktero mu je poslednjič sprosila: opravil je skesano spoved, ostal je stanoviten in o njegovi smerti je imela svetniea razodenje. da je bil res zveličan.
Umerla je sv. Neža opatinja 20. aprila HI7. — Naj bi si grešniki še zlasti zdaj o velikonočni spovedi to k sercu vzeli!
0 slovesnosti Amosa Komenskega ima „Rimski Katolik* II. zvezek 1892 daljši spis; na str. 70 piše takole:
Kot husit pa kot češki brat. je bil Komensky, če tudi le nevede, sovražnik ne le katoliške cerkve in Avstrije, temuč i češke narodnosti. Češka narodnost ^se ohrani le v Avstriji in v katolicizmu. Ko bi bili Čehi politično pripadli Nemčiji, ali pa versko se pridružili protestantom, bi ne bilo sedaj o češki narodnosti ne duha ne sluha. Komensky. sploh češki bratje, pa so se vedno trudili, da bi prišli pod žezlo — nemških protestantov.
Dobrotni darovi.
Zi i/ija.it» mizo: Preč. g. prof. Jož. Klemenčič 10 gld. — Č. g. kurat Jan. Sega 2 gld. — Dobra roka J. 50 kr. — Čast. g. župnik Salehar 5 gld. — Č. g. župnik Malaverh 5 gld. — Čast. g. župn. Lovit» Krištofu" l gld. — Č. g. župnik BI. Petne H gld. — Č. g. adm. Ant. Nemec 1 gld. — Č. g. ekspoz. Kr. Tavčar H gid. — Č. g. župnik J. Kapuz 8 gld. — Nekdo 1 gld. v ta namen, da naj dijaki molijo za kerščansko življenje v neki družini. — M. Z. 1 gld.
Za sr. iMinstvo: (last. g. A. Kerčon. župnik v šmarjeti 5 gld. — Iz Ternovega v Ljubljani gld. 78 kr. — M. Z. 1 gld. Č. g. župn. L. Krištofi«* 8 gld. — Iz Ternovega. 14 gld. 60 kr. — Helena Oogola. 10 gld. — Č. g. J. Dolžan, župnik v Ihanu. 10 gld. — P«> preč. P. Jožefu 8 gld. 80 kr.
Za rerket sv. Jožefa r Ftjcdoru v Bosni: t Za svečnike»: Neimenovan gospod 2 gld. 50 kr. — Frančiška Mavec 1 gld. — Marija Srakar 1 gld. — Antonija Hren 2 gld. — Kat. Pogačar 1 gld. — M. Potočnik 1 gld. — Neimenovana 2 gld. — 9 Oseb
1	gld. 52 kr. — Marija Arneč 5 gld. — Iv. K«»tnik 5 gld. — Več oseb 2 gld. 70 kr.
Z<1 sr. On ta : Iz Krope 8 gld. — Č. g. ekspoz. Fr. Tavčar.
2	gld.
Za vstanoritev stalne in večji rezidence čč. oo Jezuitov v Ljubljani namesto sedanjega „provizorja": (i. M. P. ;>00 gld. — G. P. M. 500 gld.
Za alrikanski misijon . Neimen. 20 kr. Za stradajoče redovnice na I^iškem: M. Z. 1 gld. Za brat. sv. Leopolda. M. Z. 1 gld. — Po P. Jožefu 1 gld. Zu naj potrebnimi misijon : M. Z. 1 gld.
Za varite Božjega groba: Č. farni vrad v Šentjuriji pr. Kr.
5 gld.