Poštnina plačam i* 0Movfn£
Štev. 5.
V Ljubljani, dne 28, januarJa 193?.
Posamezna stev. Din 1»-
SLeto XV.

jp
r	m	
i-. ->	1	|
-	1	'f&B v
		J
Upravni&tvo ..Domovine" v Ljubljani, Knaflova ulica 5 Uredništvo ..Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3126
Izhaja vsak četrtek
Naročnina n tuzemitro: četrtletno I Din, polletna 18 Din, celolttio 38 Dli; rt In«. zemstT« razen Amerike: četrtletna 12 Din, polletno 24 »Ig, celoletno 48 Din. Amerika letno I dolar. — Račnn poštne hranilnice, poSrnžnlce v Ljubljani, št 10 711.
Odgovor narodnega predstavništva na prestolno besedo
V narodnem predstavništvu se vrši debata o načrtu adrese Manifestacija složnega dela
Na skupni seji obeh zbornic narodnega pred- j uedinjenje v okviru svoje narodne države. To stavništva v ponedeljek je poslanec dr. Šecerov stoletnih težnjah največjih duhov in številnih po-v imenu adresnega odbora, izvoljenega na zad-' kolenj našega naroda je ves naš narod z ogrom-
nji skupni seji, prečital načrt adrese, s katero naj narodno predstavništvo odgovori na prestolno besedo Nj. Vel. kralja. Predlog adrese je v glavnem nastopen:
Vaše Veličanstvo!
Prvo jugoslovansko narodno predstavništvo je sprejelo kraljevsko besedo Vašega Veličanstva s čuvstvom neomajne zvestobe in vdanosti ter sprejelo z največjo radostjo kraljevski pozdrav, naslovljen na ves jugoslovenski narod in njegovo narodno predstavništvo. Kakor Vaše Veličanstvo tako ima tudi narodno predstavništvo trdno
nim in nepopisnim zanosom pozdravil 1. december leta 1918., ko je Vaše Veličanstvo po svobodnem izrazu volje vsega našega naroda svečano proglasilo uedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev v eno narodno državo pod dinastijo Kaifedjordjevieev.
Usodni sledovi nekdanje razkosanosti
Notranja ureditev naše države bi morala ustvariti organično sodelovanje vseh delov našega naroda ter omogočiti popoln razvoj vseh vero v našo veliko bodočnost; to trdno vero deli ; narodnih sil s smotrom zdravega narodnega in z Vašim Veličanstvom tudi ves jugoslovenski socijalnega napredka in pravilnega političnega narod.	| življenja. Današnje pokolenje, zanešeno po čuv-
Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev je od stvih sreče in zadovoljstva, zmage in uspehov, prihoda v te kraje polna siavnih del in pa tudi ni takoj doumelo vseh težav, ki so mu stale še težav, ki so ovirale naš narodni razvoj. V teku ! na poti. Ni videlo, da je ostal še en sovražnik, vekov so imela nekatera naših plemen tudi sa-1 silen in resen: ostali so liudi sledovi naše dote-mostojne države; močni narodi, pa so napadli j dan je needinosti. Teh sledov, razdornih dejstev, naš narod in druga za drugo teh držav je pro- ni mogla ne uničiti ne oslabiti velika narodna mi-padla in prišla pod tuje gospodarstvo. Pretekla sel in smo jih tako občutili v naših pogledih in so stoletja ko smo bili brez svoje skupne na-' naših navdihih. S tem sovražnikom nismo za-rodne države in trez svobde. Tuja oblast in tuji j dostno računali in vzrok neprijetnosti v našem vplivi so težili za tem, da bi oslabili jugoslo- (narodnem in državnem življenju je bil baš v venski narod, ga onesposobili za vsako samo-j tem. Skoro celo desetletje našega skupnega ua-stojno narodno politiko in tako na umeten način rodnega življenja je poteklo v brezplodnih in razdelili Jugoslavijo ter s tem onemogočili svo-' škodljivih strankarskih bc rbah. Velika je bila bodno jugoslovensko državno ognjišče. Toda tudi zabloda, da so vsa tri plemena mislila, da je v teh prilikah je živela jugoslovenska misel v mogoče tudi po uedinjenju nadaljevati takšno po-duši zašužnjenega naroda. Kolikor hujši so bili litično življenje, kakršno je bilo v tujih državah, udarci naših sovražnikov, toliko bolj se je kre- Namesto da bi se politične sile naših strank tro-pila zavest našega narodnega edinstva in je do-' sile za notranjo ureditev naše države v jugoslo-zorevalo spoznanje, da misel narodnega edinstva i venskem duhu, za izenačenje vse zakonodaje in
v isti meri krepi tudi edinstvo države
Fot do uedinfema
Misel narodnega edinsH-a i i državnega uedi-njenja je postala neusahljiv vir narodne moči; z njo je našemu narodu uspelo, da se je ohranil v borbah proti tujim silam. Iz tega vira narodnih sil in vere so čroali s-Toje navdahnjenje, polet1
7a gospodarski in socialni napredek, je strankarsko udejstvovanje najbolj resno ogražalo samo državno in narodno edinstvo.
Rešilni čin 6. januarja 1929.
Vaše Veličanstvo!
V teh usodnih časih, ko je bila notranja razdvojenost na vrhuncu in ko se ni mogla najti ni-svojih velikih misli in svojo preroško zavest naj- J kaka druga rešitev, je bil objavljen manifest z' večji sinovi našega naroda v raznih časih in v dne 6.*januarja leta 1929., navdahnjen z modrost-1 raznih krajih. Tudi oni so verovali, da je vse, jo državnika, hrabrostjo junaka in toplino iskre-kar je v našem življenju resnično narodnega, ne nega rodoljuba.-Ce ga ocenimo danes, se nam samo srbsko, hrvatfko in slovensko, marveč isto- j predstavlja ne samo kot čin politične potrebe, fasno tudi jugoslovensko in da ;e duhovno edin-' temveč naravnost kot čin zgodovinske nujnosti, stvo Jugoslo veno v pni pogoj njihovega prosvet- j Ohranitev države je njegov vrhovni zakon; nega napredka. Tudi v vihrrjili svetovne vojne državna ureditev se izvaja in izpreminja glede so imeli vsi pravi Jugosloveni pred očmi ta sveti na potrebe in koristi države in naroda. Ustava z politični ideal, za katerega so bile doprinešene dne 28. junija leta 1921. ni več ustrezala stvarnim žrtve, kakršnim ni primere v svetovni vojni. potrebam narodnega življenja in je izgubila svojo Vaše Veličanstvo!	moralno podlago, ki daje zakonom življenje; za-
Naše pokolenje je največ pretrpelo toda imelo radi tega je prenehala možnost, da bi ostala ta je tudi veliko srečo, da je z Vami na čelu in pod ustava tudi v bodoče osnova pravnega reda v
modrim in junaškim vodstvom Vašega s slavo ovenčanega in neumrl jivega očeta kral a Petra I. Velikega Osvoboditelja uresničilo osvobojenje iu

pravnega
naši državi. Prav tako ni bilo mogoče, da se reši kriza v parlamentu in sprejme nova ustava, ki bi vpoštevala v desetih letih zbrane izkušnje.
Preostali sta samo še pravica in dolžnost Vašega Veličanstva, da v izvrševanju visoke naloge zaščitnika narodnega in državnega edinstva in vrhovnega varuha jugoslovenskega naroda reši državo iz zmešnjave. Srečna je usoda našega naroda, da je na jugoslovenskem prestolu našel Vaše Veličanstvo, voljno in odločno, da po tej edino mogoči zakoniti poti k našemu političnemu preporodu izvrši svojo zgodovinsko poslanstvo.
Narodno predstavništvo smatra za svojo dolžnost, da izkaže čast tudi narodu. Po odrejenem čutu, da najte v najhujših časih pravo pot, je razumel jugoslovenski narod, da je genij naše zgodovine izpregovoril skozi usta Vašega Veličanstva, ko je bilo treba ohraniti teritorialno, kulturno in duhovno edinstvo naše domovine. Popolnoma pravilno razumevajoč pobudo Vašega Veličanstva za sklep z dne 6. januarja leta 1929., je narod kakor en mož z navdušenjem in z zrelostjo, ki bi delala čast tudi narodu z mnogo večjo politično tradicijo, sprejel novi pravec in postal prvi in najboljši sodelavec pri velikem delu, ki ga je bilo treba nadaljevati. Narod je politiko Vašega Veličanstva sprejel za svojo ln postal njen faktični nosilec.
In kakor je narod v državi sprejel, tako so tudi naši prijatelji v inozemstvu toplo pozdravili rešilni čin z dne 6. januarja.
Veliko delo šestojanuarskega rež*ma
v
Kraljevska vlada, kateri je v novih prilikah Vr je Veličanstvo poverilo, da po navodilih Vašega Veličanstva vodi posle najvišje državne uprave, je sprejela nase dolžnost, da z brzimi in primernimi ukrepi takoj pristopi k popravljanju državne uprave na vseh poljih kakor tudi k obnovi političnega življenja. Ona se je pri tem držala načela popolne zakonitosti v duhu edinstva, negujoč tudi slogo, enakost in ravnopravnost vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Glede na te visoke cilje in pravična načela je vršila kraljevska vlada svoje delo in hitro so se pričeli pojavljati zaželeni uspehi na vseh poljih. Doseženo je bilo spoštovanje državnih zakonov s strani vseh državljanov, ojačeu je bil ugled države v inozemstvu. Sprejeti so bili številni zakoni v vseli področjih državne uprave, na katere smo željno čakali že od samega uedinjenja. Ti zakoni so zanesljiv temelj za nadaljnji razvoj našega državnega življenja in dajej > naši državi obeležje enotne pravne države v popolnem zmi-s!u te besede. A zakon o Sokolu" kraljevine Jugoslavije bo posebno služil telesnemu in nravnemu preporodu in duhovnemu zbližanju.
Zakon o imenu in razdelitvi države na upravna območja z dne 3. oktobra leta 1929. ima zgodovinski pomen. Z njim j<j naša država dobila ono ime, ki v polni meri ustreza pojmu uedinjenja, zakaj en narod lahko ima samo eno ime, in to.ime prenaša na svojo državo. Ime Jugoslavije je bilo že davno priznano v srcih naših junakov in zapisano na njihovih sablah in perjanicah.
Z istim zakonom je bila razdeljena država na banovine, kar znači pričetek novega notranjega življenja ir: prelom okovov preteklosti, ki so na razne načine oklepali posamezne naše dele.
Zahvala in prrn«nje naroda
Narod je navdušen stopil na stran sv >jega kralja in sprejel njegovo poliliko. Temu svojemu prepričanju je stalno dajal vidnega izraza, tako zlasti s svojo ogromno udeležbo pri skupščinskih volitvah 8. novembra.in pri senatii'h volitvah 3. januarja. Stavil nam je v dolžnost, da predvsem izrazimo Vašemu Veličanstvu iskreno in globoko zahvalo, ker ste 6. januarja leta 1T29. presekali stanje, ki je neizbežno vodilo v propast, in postavili teme'je za pravo jugoslovensko narodno in državno politik«.
Narodno predstavništvo da?e polno priznanje kraljevski vladi in odobrava nj?no delo od 6. januarja'leta 19.9. do danes. V tej pomembni dobi naše zgodovine so bili v korist in v srečo države položeni temelji, ki se ne bodo nikdar več porušili.
Narodno predstavništvo je uverjeno, da bo vlada Vašega Veličanstva vselej in v vseh področjih državne uprave z en°ko ljubeznijo in skrbjo ščiti'a in pospeševala koristi vseh delov naroda in države.
Narodno predstavništvo je trdno odlcčeno, da bo na teh temeljih tudi radalj« gradilo; popolnoma se zaveda velike dolžnosti, ki jo nosijo njegovi člani kot predstavniki naroda v teh hudih časih; nikdar ne bomo dopustili, da se od teh pridobitev odstoni in da se drsava zopet izpostavi poizkusom, ki bi jc, mo<?li ponovno zavesti v zmešnjave, ker smo si tudi mi zapisali v svoja srca besede Vašega Veličanstva: «Cuvati edinstvo naroda in ce'ino države, to j? najvišji cilj moje vladavine in to mora biti na?vi?ji r>kon za mene in za vsakogar. Narodno edinstvo in državna celina ne moreta biti nikdar predmet k"kr~ni^koli poqajani, marveč morata biti vedno nad našim vsakdanjim življenjem in nad vsemi posebnimi koristmi*
Uspava ?. seiVmbra
Ko so bili doseženi politični cilji in izvršene naloge, ki jih je imel v vidu m nifest z dne 6. januarja leta 1C29., je Vaše Veličanstvo, dosledno tradicijam doma Karadjordjevičev in v globokem pojmovanju svojega visokega poziva, smatralo, da je prišel čas, da se narodu in državi
I vrne ustavno stanje. Ustava z dne 3. septembra 'leta 1931. ukorišča pridobljene izkušnje tef najbolje in najpopolneje ustreza potrebam našega političnega in narodnega življenja. Tako posamezniki kakor tudi celi sloji najdejo v njej, dokler stoje na stališču zakona, zavarovanje svojih moralnih in materijalnih koristi v največji meri.1 Ustava nam predstavlja okvir, v katerem se lahko napreden narod svobodno in uspešno raz- j vija v demokratičnem duhu.
N~ rodno predstavništvo pozdravlja z veseljem nadaljnjo ureditev naše države in izgraditev j samouprave in bo sprejelo pobudo kraljevske I vlade, da se samoupravno življenje v občinah in banovinah izpopolni in utrdi s končno organizacijo.
Zimama politika v dufu sr!if'prt ©'ti vercdcv
Zavedajoč ss solidarnosti koristi, ki vežejo vse narode, odločno miroljuben po svcjam srcu in razumu kakor tudi po svojih čuvstvih in koristih je naš narod sprejel za reševanje hudih vprašanj sedanjcsM in za pripravljanje boljše bodočnosti člove!anstva visoka načela mednarodnega sodelovanja. Z vztrajnostjo, ki mu je l-stna, naš narod vestno izpolnjuje dolžnosti, ki mu jih nalaga to sodelovanje.
Zunanja politika, prežeta s temi mislimi, omogoča naši državi dobre odnošaje z vsemi na-Todi. Stalnost te politike, neomajna zvestoba in prijateljstvo, ki sta bila vedno značilna za naš narod, so ustvarili in še ustvarjajo nopolno soglasnost med nami in našimi zavezniki in prijatelji. Jugoslavija, zavedajoča se svoje vloge na Ba'kanu in v Srednji Evropi in svojega polož-ja v mednarodni skupnosti, bo os"ala tudi v bodoče iskren zagovornik miru in odločen čuvar stanja, ustvarjenega z mirovnimi pogodbami.
R^TorošitPv *n vcjna oHS^odnina
Prejeti istih čuvstev, bomo sodelovali pri reševanju onih dveh velikih vprašani, ki sta letos na dnevnem redu. Naš narod je pripravljen, da v vprašanju omejitve oboroževanja sprejaie vse žrtve, ki se morejo dovesti v sklad s koristmi naše solidno in trajno zagarantir^ne varnosti. Tudi tu ostaja naš narod v polni skladnosti s po-
litiko, ki se izvaja v Društvu narodov, in z osnovnim načelom, ki je v vprašanju razorožitve izr ražen v paktu Društva narodov.
V soglasju s temi načeli je organizacija naše vojske, ki nikdar ni bila sredstvo za napadalno politiko, in bo ostala tudi v bodočnosti ono, kar je bila v svoji sijajni preteklosti, to je obramba naroda, bcrec za ustvaritev visokih idealov mednarodne pravičnosti in svobode, orodje miru, šola za narodno vzgojo, branitelj države in njenih pravic. Naša vojska uživa popolno zaupanje naroda. Narodno predstavništvo smatra za svojo prijetno dolžnost, da tudi ob tej priliki to izrazi in naglasi.
Ogrožene velike narodne koristi na eni strani, načelo enakosti med narodi v doprinašanju žrtev
na drugi strani, določajo stališče naše države v hudem vprašanju odgoditve reparacijskih plačil. Narodno predstavništvo se zaveda, da je pobuda iz mini'ega leta za rešitev tega vprašanja postavila našo državo v izredno težaven položaj. Ta akcija je imela glede na našo drfavo za posledico kršitev načela enakosti med narodi v doprina-šanju žrtev. Zaradi tega je narodno predstavništvo z največjo pozornostjo poslušalo modre in odločne besede Vašega Veličanstva, s katerimi se odreja naše stališče v tem vprašanju, ne san-o lako, kakor je to vprašanje postavljeno seda', temveč tudi trko, k°kor se poizkuša postaviti: «Mi ne moremo na eni strani prenašati bremen za zrnato sološnih načel svobode in pravice, a na dru^i strani pristati na to, da se nam odreče po-vrači'o ogromne škode, ki nam je bila provzrtv čena v svetovni vojni.*
Narodno predstavništvo izjavlja svoje prepričanje, da bo naše st"lišče našlo povsod potrebno razumevanje.
Gospodarska kr*?a
Vaše Veličanstvo!
Narodno predstavništvo se zaveda resnosti časa. v katerem se je sestalo, in hudih vprašanj, pred katerimi se nahaja. Zaveda se. da velika in dos'ej še nedoživljena '"ospodTsba kriza ni omejena na nsšo dr?avo, in ve, da je kriza Pko po svojih vzrokih kakor po svojih posledicah splošna in svetovna.
Ivan Albreht:
Mora
«Cinclja je povedala*, si je Dolfe z rokavom obrisal sline.
Med ženskami je oživelo kakor v panju. Da bi se Cinclja kar iz nič iznebila take, ni verjela nobena, vse pa so ugibale, kdo je sprožil neresnično novico.
cOIavo bi skoro stavila, da vem pravo, četudi ne smem reči, ko je nisem slišala*, je nenadno spomnila Kotnikova Zalka, da so vse zapored v pričakovanju obmolknile.
«Kar povej,* je silila Lopačka. «Kdorkoli je bil, naj ga bo sram! Kar takole glodati človeka! Mene bi bilo že rajnice strah!*
Zalka je stopila k Tršarjevi, ki je šla dotlej s Hojnikovo Minko:
cKoga bi mislila ti?*
«Verjameš, da ne morem čisto nič sumiti*, je Zinka prekrižala roke na prsih. Kotnikova se je nasmehnila. «Ali ne poznaš Jerebove Me'e?* ji je šepetala na uho. «Si videla, kako se je drsala, ko je prišla kropit? Kakor strah na prekli. Še sedla ni.* cMisliš, da res?*
«Saj tudi danes ni nobenega Jerebovega*, je naglo šušljala dalje. «Ali res ne veš, kako se Meta za vsakim onam meče? Najprej je oprezo-vala za vašim Nandetom, zdaj pa lazi za Nacetom. Obakrat zastonj.*
«Meta?* je strmela Zir>ka. «Pa še kako!* je brzela Kotnikova. «Ko smo oni dan trebili pri kopačevih — tebe ni bilo — »em mislila, da ga bo z očmi pogoltnila. Ves čas
je bilo samo: Nace, Nace, Nace, N°ce spredaj, Nace zadaj, toliko da sem rekla: Ali so res v Okladi krščeni vsi fantje na isto ime?*
Z"dnje besede je v zadrževanem smehu vik-ni'a in jih je čula Lopačeva Tilda, ki se je takoj oglasi'a:
«Vidiš, vidiš, saj res! Bo že prava, Zalka, čisto prava!*
Potem je spet šepetaje š'o od ust do ust. Mlade so brez pridržka verjele, stare so sprva odkimavale, ali sum je le bil obujen. Hojnikovim to sicer ni bilo dosti mar, ali milo se jim je le storilo ob misM, da jeziki zdai ne mirirejo, ko je hiša itak dosti udarjena. Mink« je doma to tudi omenila Nacetu, toda brat je odkimal:
<rLe verjemi, Mina, da to ni bil roben drug jezik kakor Cincija sama! Tako seme zna sejati samo ona *
«Ne verjamem*, se jima je pridružila Tršar-jeva, v srcu pa se je bala, da bi morda utegnile Nacetove besede biti resnične
Ker se je vršila sedmina na tak dan, so opravili na kratko. Ko so se že jeli razhajati, je dejal ovdoveli Francun Tršarju:
«Veš, sosed, tako me je potrlo, da sem čisto tog. Še govoriti se mi ne ljubi.*
«Kaj, hočeš, ko pa nismo svoji gospodarji*, ga je tolažil Blaž.
Hojnik je mežikal, kakor bi imel polno smet-ja v očeh:
«Bom moral kar urediti. Saj veš, kako je v našem rodu. Kadar odide eden, se drugemu začne muiditi za njim. Tudi jaz ne hom Neže dolgo puščal same tam doli*, je pokazal proti pokopališču.
Blaž je odkimal:
«Ne govori no tako, sosed! Tak hrust, kakor si ti...«
«Je že dobro, Blaž*, je potegnil Francon z rokavom čez oci, «kar pustiva to! Rajši mi povej, če se la' ko oglasim pri tebi, ko bom izročal Nacetu .. .*
Tršarju so se zaiskrile oči. «Sosed, saj veš, da sva bila zmeraj prijatelja*, mu je segel v roko. «Če misliš, da bi bilo mladima v srečo, se oglasi, kadar te bo volja.*
Franccn je dolgo pridržai Blaževo roko v svoji in toplo priznal:
«Res, to bi še rad zravnal, potlej pa nimam kaj • eč početi na svetu » Zinka je nehote čula.
«Tako daleč je že*, je drevenela in v grlu jo je dušilo. Ko ji je potlej Nace segel v roko, je gledala proč in cdšla, ne da bi mu bila privoščila le eno samo besedo.
«Ona je srečna in ne čuti, kaj se je zgodilo pri nas*, je trpko pomislil fant.
Ko so se oglasili zvonovi in so dekleta s polnimi jerbasi hitela k podružnici, je pri Hojni-kovih šele planila žalost na dan. Dekleti sta mislili na veselje prejšnjih let, ko jima je mati pomagala zadeti jerbas na ta dan, pa sta jokali, koder sta hodili. Oče je klečal za pečjo in ječe molil, a sin se je poslanjal kakor det) brez korenin zdaj tu zdaj tam in je bil gluh in «lep za vse okrog sebe. Samo dvoje je videl. «veži grob pri fari in mater v njem, ki je na vekomaj onemela, pa Tršarjev dom pod slemenom, kjer živi Zinka, ki je tudi danes nemo odš'a. Srce bi pre-delil in ga dal materi pol in njej pol, da bi ju privabil v hišo
(Dalje prihodnjič.)
Svetovna gospodarska kriza stavlja našo državo pred hudo nalogo. Zaradi ogromnega padca cen poljskih pridelkov je naš narodni dohodek znatno zmanjšan. Naše narodno bogastvo se je skrčilo. Zaradi padca kupne moči kmetovalcev je osiromašilo tudi obrtništvo, trgovina je v zastoju, a industrija ne more najti dovolj odjemalcev.
Naš cilj in naša naloga sta, da v sodelovanju s kraljevsko vlado iščemo pota in načine, da prebrodimo to hudo stanje s kar najmanjšo škodo za naše gospodarstvo.
Potrebno je, da se hudemu gospodarskemu položaju prilagode naše javne finance; zato se mora proračunsko ravnotežje obvarovati za vsako ceno s pomočjo največje štednje. Štednjo je treba izvajati povsod in na vsakem mestu, ker je nujno potrebno, da davčna bremena ustrezajo stvarnim narodnim dohodkom, odnosno znižani finančni moči našega gospodarstva. Red v financah je treba ohraniti in ga postaviti na varne in trajne temelje.
Očuvati je treba stalnost našega narodnega novca, ker je to prvi pogoj za konsolidiranje gospodarskega življenja in bosta samo takrat, kadar bomo imeli stalno merilo vrednosti, naš gospodarstvenik in kmetovalec mogla izračunati, koliko prejemata za svoje delo.
Skrb za kmetijstvo
Največja pažnja se mora posvečati organizaciji kmetijske proizvodnje in njenemu izpopolnjevanju glede na potrebe svetovnih trgov. Kmetijsko proizvodnjo je treba uravnati v nove smeri. Čuvanje starih in pridobivanje'novih tržišč za naše kmetijske proizvode in dobro premišljena organizacija njihovega izvoza mora postati ena uajglavnejših nalog naše državne politike. Narodno predstavništvo pozdravlja kot korak za očuvanje kupne moči našega kmetstva tudi napore za uvedbo preferenčnih carin na kmetijske proizvode.
Zaradi očuvanja in vzdrževanja kupne moči kmetovalca je treba odstranjevati razliko med cenami kmetijskih in industrijskih proizvodov ter prilagoditi pogoje ekonomske aktivnosti drugih gospodarskih panog konjunkturi kmetijske proizvodnje. Čuvanje in vzdrževanje kupne moči kmetovalcev se bo doseglo z omogočenjem primernih cen za njihove proizvode. Kmet bo mogel svoje proizvode prodajati tudi po nižjih cenah,
h

Z zob zavedno Izgine kamen, [če jemlješ dnevno KAL0 D 0 NT
Sargov Kalodontje edina zobna krema, katera vsebuje učinkoviti dodatek proti zobne* mu kamnu (Sulforicinoleat po Dr.Braunlichu).
VtM.0 D Ont
Proti zobnemu kamnu
toda samo pod pogojem, če bo lahko kupoval tudi svoje potrebščine po sorazmerno nizkih cenah.
Napredek našega kmeta bosta podprla kraljeva vlada in narodno predstavništvo, ako se razvije in izpopolni kmetijski kredit, katerega organiziranje se je pričelo z ustanovitvijo Privilegirane agrarne banke, ustanovljene v prvi vrsti po zaslugi Vašega Veličanstva. Našemu kmetu je treba omogočiti, da izkorišča kredit pod pogoji, ki ustrezajo dobičkanosnosti njegove proizvodnje. Kmetijski kredit je treba razviti s pomočjo novih izvorov iz javnih sredstev in izkoristiti kredite pri ustanovah, kakor je Narodna
banka, in ki stoje po zakonu na razpolago v te svrhe.
Zadružni kredit je treba razvijati v največji meri. Osvoboditev kmeta od oderuških obvez in pretvoritev reznosnih dragih dolgov v obveznosti, ki bodo ustrezale poslabšanju gospodarskih prilik, bo stalia naloga narodnega predstavništva, ki pričakuje določenih predlogov kraljevske vlade v tem pogledu. Dolgoročni hipotefni kredit je treba postaviti na široko in zdravo osnovo in stremeti pri tem, da se pribavijo sredstva domačega ali tujega izvora.
Po zaslugi Vašega Veličanstva so bi'i sprejeti važni socialni zakoni o agrarni reformi v sever-
Soteščan:
Križ na robu gozda
Povest iz minilega stoletja.
Nejevoljno jo je zavrnil: «Nove obleke ne kaže kupovati. Škoda toliko denarja! Kalin mi še ni plačal obresti. Pa tudi drugi dolžniki se ne zmenijo za moje opomine. Ako ne bom mogel izterjati, bom uničen. Beraču se ne kaže postavljati. Lipšajo naj se drugi, ki imajo dohodke ..
iPa vendarb je ugovarjala nevesta.
«Zame je dobro. Ti se pa obleci, kakor liočeš.j.
Lesjak mu je verno prikimal. V materi pa se je kar vžigalo, češ, zato smo jo redili, da pojde k poroki s takim strašilom.
Minka jo je hotela pobrisati iz sobe, da bi se naskrivaj kje razjokala. To je zapazil oče ter ji namignil, naj ostane. Zavezal se je napraviti skopuhu novo poročno obleko.
Potem so se dogovorili o ženitovanju. Mati je. omenila, koliko bo treba nakuhati in napeči, kar je bilo čudaku prevelika potrata. «Čemu?» je odklonil. cJaz se bom najedel fižola ..
Materi se je videlo smešno, celo Lesjak je ugovarjal: cLjudem moramo vendar postreči, da ne bo zabavljanja...»
«Ali jih je treba vabiti? Kdo se bo z njimi ukvarjal !>
Skopuh jo je pogodil. Mati se je kar oddahnila. čim manj bo svatov, tem manj bo opravljanja. Tako se bo uresničil izrek, ki pravi: «Kar se doma zgodi, naj doma ostane.*
V bližini svoje neveste so se skopuhu naposled le otajali srčni občutki. Skoro nekoliko plaho
jo je dregnil s komolcem in vprašal: «Minka, ali me boš imela res kaj rada?>
<:Res», mu je obljubila.
«Pa me ne boš zaničevala?>
«Neb je zatrdila.
«Jaz sem star, a ti si mlada.. .>
«Vseeno!»
Bučar se je silil, da bi bil zgovoren, pa sta se mu poznali namišljenost in ponarejeuost. Nekam plaho je gledal okrog sebe. Vsak šum ga je vznemiril. Kakor bi bil slutil, da ga bo nekaj doletelo. Sedel je tako, da je bil obrnjen v okno, odkoder se je videlo na cesto. Nenadno se je stresel in umolknil. Zapazil je orožnika, prihajajočega proti vasi. Po nagli hoji je bilo soditi, da mu je ukazano važno opravilo.
Mož postave se je oglasil pri Lesjaku in vprašal, kje je pri Bučarju v Zatišju. Obraz mu je bil nenavadno resen.
Lesjak mu je pokazal skozi okno. Od tam se je videlo v Zatišje, dočiin je ležala Celina niže v dolini.
«Ako iščete Bučarja, tedaj se lahko kar tukaj pomenita», je predlagal Lesjak, da bi prihranil orožniku pot v Zatišje. Mislil je, da gre za kak prepir med sosedi.
«Vi ste Bučar Marko?» Orožnik je pripravil papir in svinčnik ter stopil pred trepetajočega starca. Skopuh je prikimal. Obraz mu je bil bled ko zid, zobje so mu šklepetali.
«No, Bučar, kako je bilo v oni viharni noči?> je začel orožnik, ko je zapisal osebne podatke.
Starcu je zasukalo oči, glava mu je zlezla na Drsi. Zrušila ga je zavest, da je pretrgana za-
vesa ... Ali naj taji? Nihče ga ni videl... Kdor ga je ovadil, mu krivde ne more dokazati... Tema je bila ... Krik se je pomešal med grmenje.
Hotel je ustati, a noge so mu odrevenele. Po žilah mu je zastajala kri, jezik mu je bil suh. Kako naj se brani in zagovarja? Ves njegov odpor je zdrobila zmagujoča moč pravice.
Orožnik je opazil njegovo izpremembo. Globoko in zapičil vanj svoj pogled ter nadaljeval krepko in odločno: «Kaj ste storili med bliskom in gromom takrat ob polnočni uri?>
Čudak je nekaj zastokal. Beseda mu je bila tiha in neumljiva. V grlu mu je grgralo.
«Kdo je zavratno umoril potujočega trgovca ob križu na robu gozda ?>
Orožnikov glas je zadel ko strela. Tako ne vprašuje človek, ki poizveduje, temveč človek, ki ve natanko za zločin.
«Kje je zločinec?^ Mož postave je pogledal skopuhu naravnost v oči, kjer je bilo z vidnimi znaki zapisano grozno dejanje.
«Tukaj semb Skopuh se je moral izdati. Jezik se mu je sicer upiral, toda moč pravice je izsilila priznanje.
cMorilecb je kriknila Minka in zbežala h sobe. Mati si je zakrila lice s predpasnikom. Lesjak je kar obsedel; nemo je gledal skopuha in orožnika.
«Kam ste skrili mrliča ?» je poizvedoval oro* nik.
«V brezno..je povedal komaj slišno.
«Kje je tisto brezno ?>
«V gozdu nedaleč od roba.»
«Pokažite! Pojdimo pogledat'-
--
ustroja prebrodila sedanjo gospodarsko krizo s premišljenim delom pod modrim vladanjem Vašega Veličanstva in ob sodelovanju kraljevske vlade in narodnega predstavništva ter da bo naše gospodarstvo izšlo iz sedanjih svetovnih gospodarskih težav zdravo in z lepimi nadami na bodočnost.
Vaše Veličanstvo je proglasilo načelo štednje: dolžnost celotnega naroda je, da sprejme ta visoki poziv v vsem svojem življenju. Samo štednja bo rešila vsakogar pred pretirano zadolžitvijo. V času gospodarske krize ni mogoče zadovoljiti vseh potreb, temveč je treba zadovoljiti najpotrebnejše. Samo s štednjo in delom bo mogel vsak poedinc; rešiti sebe kakor tudi pomagati celotnemu gospodarstvu ter s tem pripomoči, da prebolimo sedanjo krizo. Narodno predstavništvo pričakuje od kraljevske vlade, da bo storila potrebne ukrepe v tem pravcu zlasti v svrho pobijanja razkošnosti.
Polna zavesi odgovornosti
Vaše Veličanstvo!
Narodno predstavništvo se zaveda odgovornosti, ki jo je sprejelo s svojim delom za obnovo našega političnega življenja. Nadeja se, da bo izvedlo svojo nalogo v tesnem sodelovanju z vlado Vašega Veličanstva.
Narodno predstavništvo je prepričano, da bo uspešno izvršilo svojo zgodovinsko poslanstvo: izgraditev naše narodne države Jugoslavije in ustvaritev jugoslovensko organizirane narodne celine kakor tudi reševanje našega gospodarstva z božjo milostjo in pod modro vlado Vašega Veličanstva in da bo njegovo delo trajnega pomena.
Naj živi Vaše Veličanstvol
Naj živi kraljevski dom!
Naj živita in napredujeta velika in nedeljiva
Jugoslavija in ves jugoslovenski narod! *
Debata, ki se je pričela v narodnem predstavništvu o načrtu adrese (odgovora prestolni besedi), kaže. da se naši narodni zastopniki zavedajo, da je treba v teh resnih časih složnega in marljivega dela in mnogo odločne volje. Le tako bomo lahko brez hujših pretresljajev preboleli gospodarsko krizo.
O VINA« št. 5	—-
Tako govori pravi ljudski vladar
Naš narodni kralj Aleksander Zedinitelj je poklical v predzadnjem tednu v naše stolno mesto zastopnike naroda in narodne poslance in senatorje, da jim izpregovori svojo odkrito kraljevo besedo. Orisal je vse bridke ure, ki so jih prestali v dolgih stoletjih suženjstva vsi trije deli našega jugoslovenskega naroda. Trije bratje so se iskali, dokler se niso našli pod streho ene nedeljive kraljevine Jugoslavije. Vsi napori so-vragov niso mogli uničiti v srcu naroda prirojene zavesti, da spadajo Slovenci, Hrvatje in Srbi v isto družino. V enotnem zanosu so zgradili vsi trije bratje na ruševinah krvave svetovne vojne skupno državo.
Toda predobro se nam je godilo v skupni hiši in smo se začeli ruvati. Zloraba politične svobode je postala tako velika, da je ogražala napredek in razvoj vsega našega narodnega življenja in je bila naša narodna in državna celota resno ogrožena. Tu je bilo treba ne glede na levo in desno napraviti konec razprtijam v državi.
6. januar leta 1929. je presekal to slabo stanje. Z dobro upravo so se čimdalje bolj mirile strasti med narodom, ki je dobil zaupanje v bodočnost. Ves svet ječi pod težo gospodarskih neprilik, vendar bomo v slogi prebredli tudi te težave z bratsko podporo vseh delov naroda. Kot dober gospodar je pozval naš vladar v tej stiski vse in vsakogar k delu, da bomo v složnosti storili vse za procvit naše lepe Jugoslavije, v kateri morajo dobiti kruha vsi njeni sinovi.
Naša država je pretežno kmetijska država, zato gre kraljevo prizadevanje za tem, da se preskrbe našemu kmetu primerne cene za njegove pridelke, kar bo izkušala vlada s podporo narodnih zastopnikov doseči doma, kakor bo tudi delala z vsemi silami na to, da se ohranijo in razširijo tržišča za naše blago v inozemstvu. Tako bo prišlo naše gospodarstvo spet v pravi tek, da bodo imeli delavec, kmet, trgovec, obrtnik in industrijec za svoje delo pravično plačilo.
Iskrene kraljeve besede, ki smo jih zadnjič objavili v celoti, naj bodo vsakomur merilo za njegovo delovanje, da se čimprej uresničijo želje nas vseh, da bi živeli v miru in slogi kot ena
=============^^ Stran 4 =
nih, južnih in zapadnih krajih. S tem je izvedeno načelo, da zemlja pripada onemu, ki jo obdeluje. Z razrešitvijo fevdalnih odnošajev je osvobojeno končno preko 100.000 narodnih družin. Ustvarjeni so s tem pogoji za zdrav razvoj naše vasi. Nprodno predstavništvo pričakuje, da bo kraljevska vlada čimprej oživotvorila in pospešila popolno izvedbo teh zakonov, ker bo šele tedaj popolnoma izvedeno osnovno načelo agrarne reforme, da pripada zemlja kmetu.
Kakor je zdravo načelo, da pripada zemlja kmetu, tako je tudi državna potreba, da bo zemlja kmetu ohranjena in da ostane v njegovih rokah. Narodno predstavništvo pričakuje od kraljevske vlade, da bo predložila v čim krajšem roku načrte o potrebnih zakonskih ukrepih.
Gospodarska in socialna solidarnost
Stoječe na stališču narodne solidarnosti smatra narodno predstavništvo, da je potrebno delati za razvoj vseh skupin gospodarstva in stvoriti ugodne pogoje za delo, zlasti v pasivnih krajih, in da je treba pomagati pri predelovanju domačih proizvodov, ki ga izvršuje obrtništvo, kakor tudi pomagati onim industrijam, ki predelujejo domače sirovine in služijo v zadovoljitev domačih potreb. S porabo domačih proizvodov bomo ohranili narodni no"'ec v državi in ga očuvali za potrebe našega gospodarstva.
Priznavajoče potrebo razvoja narodnega kapitala smatra narodno predstavništvo, da je treba preprečevati vsako njegovo zlorabo na škodo delovne sile in narodnega zdravja. Zaščita dela in življenjsko zavarovanje vseh delovnih slojev po načelih socialne pravičnosti spadata med prve pogoje za zdrav razvoj našega gospodarstva.
Načelo narodne solidarnosti nam nalaga dolžnost, da se v času svetovne krize razdele bremena enako na vse sloje naroda in da se vodi račun o finančni politiki in o ravnotežju koristi med kmetijstvom in industrijo.
Posebno pozdravlja in pričakuje narodno predstavništvo ustanovitev gospodarskega sveta, ki mora združiti v sebi glavne predstavnike vseh panog našega gospodarskega življenja pri koristnem delu in dajanju strokovnega mišlienja kraljevski vladi in narodnemu predstavništvu.
Narodno predstavništvo je prepričano, da bo naša država po zaslugi svojega gospodarskega
Orožnik ga je uklenil in odvedel proti gozdu. Pridružili so se preplašeni vaščani, ki so hitro izvedeli grozno novico. Lesjak jim j-3 dedi! od daleč; sram ga je bilo, ker je z morilcem sklepal sorodstvo.
V gozdu blizu roba se je zgrinjala ozka ravni-nica, kjer je nastalo pred leti globoko brezno. O njem so pripovedovali, da je nekoč padel vanj vprežen vol, katerega niso mogli več rešiti. Žival je seveda poginila, vprego pa so našli drugo leto y studencu, ki izvira v dolini.
Skopuh se je ustavil ob breznu In začel oma-govati. Malo je manjkalo, da se ni zgrudil na zemljo. Sosedje so ga morali podpirati. Orožnik jih je opozoril, naj pazijo, da jim ne zdrkne v globočino.
Vaščani so odstranili veje in pripravili drogove, da izmerijo globočino. Toda niti najdaljši drog ni segel do dna, brezno je bilo namreč silno globoko. Kamen, ki ga je sp'i«ltl nekdo navzdol, je šele čez dalje časa padel na dno. Cul se je zamolkel pljusk, znamenje, da je v globini voda.
Prinesli so dolge vrvi in jih zvezali skupaj drugo za drugo. Na konec ^o obesili kamen, ki jib je vlekel v globočino. Tako so izmerili brezno, vrvi so komaj zadostovale. Kamna se je držalo mokro blato.
Novica o zverinskem umoru se je 8 čudovito naglico širila po okolici. Množica radovednega ljudstva je vedno bolj naraščala. Vsakdo je obsojal grozovito dejanje, storjeno zaradi denarja. Nekateri e". hoteli planiti na SKopuha In se dejansko maščevati nud njim. Orožnik pa tega ni dovolil.
Pričelo se je najvažnejše: kako bi potegnili umorjenca iz globočine. Nekateri so menili, da je truplo že strohnelo, drugi pa so ugibali, kdo bi se dal navezati na vrv, da bi ga spustili v globino. Toda nihče se ni oglasil.
Orožnik je po skrbnem zapisovanju pozval zločinca, naj pokaže, kje je izvršil morilno dejanje.
Krenili so iz gozda proti križu. Morilec se je naslanjal na spremljevalca, sam ni mogel več hoditi. Množica ga je glasno zmerjala in psovala.
Nekaj korakov od križa se je skopuh sesedel na zemljo. «Tukaj leži...*, se je zgrozil. Nadaljeval je ves zmeden, kakor v mučnih sanjah: «Uda-ril sem ga... Padel je ko snop ... Zadel sem ga na glavo ... Ali čujete, kako pojema ...? Utihnil je — umira.. .*
«S čim ste ga udarili ?> ga je vprašal orožnik. «S sekiro.» Skopuh se je naglo zavedel in popravil: «Pa ne z ostrino, nego z ušesom..
«Zverina!» so se zgražali vaščani. «Nisi vreden, da te nosi zemlja!*
Ženske so vile roke in jokale. Orožnik je zahteval: «Bučar, pojasnite vse, kako je bilo ... Prav od začetka do konca.. .*
Zločinec se je dolgo upiral. Naposled je začel razločno: «Tistega večera, ko se je to zgodilo, sem dremal pri peči. Sam vra« me je premotil, da nisem šel počivat. Kako pičlo uro pred nevihto me je prebudilo trkanje na vrata. Nekdo me je poprosil, naj mu pokažem pot na cesto. Pred menoj je stal lepo oblečen tujec, ki mi je začel pripovedovati, da mu je nek-lo v dolini pokazal bližnjico, pn je v temi zablodi!.. Spremil sem ga det ceste, kjei je odprl denarnico, ter mi
stisnil bankovec za plačilo. Nato sva se poslovila. Krenil sem nazaj proti domu. Tedaj se je oglasila izkušnjava: ,Ali ga ne boš...? Tujec ima denar... Udari! Tema je... Nihče te ne vidi.. Zgrabil sem sekiro in jo ubrisal za neznancem. Tukaj sem ga dohitel. Stopil sem mu za hrbet in udaril. Zadel sem ga na glavo. Zvrnil se je z glasnim krikom in kmalu nato izdihnil.*
«... Nato pa ste mu pretaknili žepe in vzeli denarnico*, je poizvedoval orožnik.
Morilec je prikimal.
«Ropar! Odtod je njegovo bogastvo!* — Ljud« stvo je stiskalo pesti in mu pretilo.
«Kam ste skrili sekiro?* je nadaljeval orožnik.
Bučar je hotel pokazati z roko. Pozabil je, da je uklenjen. Ko se je zavedel, je bridko zajokal.
cVprašal sem, kje je sekira?* je ponovil orožnik.
«Doma.* Starec se je stresel po vsem telesu.
Orožnik ga je odgnal domov. Vsa množica mu je sledila in privoščila skopuhu najstrožjo kazen.
Prispeli so k Bučarju na dvorišče. Morilec se je vrgel na tla in se hotel zariti v kup gnoja. Ljudje so se norčevali, da se hoče zadušiti.
«Sekiro pokažite!* je zagrmel orožnik. Minila' ga je potrpežljivost.
Skopuh še je premetaval po tleh kakor brez razuma. Sele po dolgem času so ga prisilili, da je izpregovoril. ,
Sosedje so razmetavali gn^j, pod katerim so našli sekiro na dolgem toporišču. Morilec je potrdil, da je z njo pobil svojo žrtev. Orožnik jo dal osnažiti, zakaj zaradi kazenskesa postopnim jo je moral oddati sodišču,

«DOMOVINA» št. S
družina v zgled in posnemanje drugim narodom. .Vedro zaupanje našega vladarja naj bo nam vsem y bodrilo, da bomo laže prenesli hude gospodarske težave. Z.vedrim in složnim delom bomo postopno prav gotovo dosegli tisto blagostanje, ki je porok baljše bodočnosti.
GOSPODARSTVO
Kmetijski pouk
S tem pa poizvedovanje še ni bilo končano. Bučar je moral pojasniti, kako je oplenil mrliča, in kam je skril denar. Ljudje so nastavljali ušesa, vsakdo je hotel slišati ta odgovor.
Po resnem upiranju jih je starec povedel v podstrešje in jim pokazai v streho, kjer so našli zavitek denarja. Na vprr.šanje, kje je denarnica, je priznal, da jo je zamešal v prst v žlamboru krivega gabra. Nameraval jo je vreči v brezno, pa mu je nekaj to odsvetovalo Tako je hotela pravica, da je laže odgrnila zaveso ..
•rDenarnico je našel Dragarjev Vinko>, so se spomnili vaščani. «Ležala je prazna v trhlem deblu. Iztaknil jo je po naključju, ko je dregnil s palico v odprtino.^
Občudovali so pota neskončne modrosti. «Vse pride na dan, naj bo še tako skrito in zamotano. Strašno je maščevanje pravice, kateremu nihče ne uide.j-
Skopuh se je moral ločiti od svojega doma. Vrgel se je na tla, češ, da ne more več hoditi. Precej truda je bilo treba, predno so ga spravili na orožniško postajo. Druq;o jutro so ga z denarjem in s sekiro vred izročili pristojnemu sodišču. *
Razkritje groznega, umora je razburilo vso okolico. Vse je obsojalo skopuha zaradi nečloveškega zločina, ki ga je izvršil iz pohlepnosti po denarju. Že poprej so ga črteli zaradi njegove odurnosti. Vendar ni nihče slutil, da imajo v svoji sredi roparja in ubijalca. Tolike hudobnosti mu niso pripisovali.
Čim se je poleglo prvo razburjenje, so stopila v ospredje živahna vprašanja. Prebivalstvo je iz-
zgolj z umetnimi gnojili.-Da pa bo gnojenje učinkovito in rer koristno, je treoa, da je popolno in da skrbimo v gnojilih za V3e tri glavne redilne ! snovi, za dušik, fosforovo kislino in kalij, ki jih dajemo z apnenim dušikom, superfosfatom, od-nosno Tomasovo žlindro in kalijevo soljo ali pa ' tudi s skupnim gnojilom nitrofoskalom. Odločujejo pa pri porabi raznih gnojil dosedanje izkušnje in dosedanji uspehi.
Tedenski tržni pregled
kušalo dognati, kako je uspelo skopuhu izvesti uboj in brez sledi odstraniti truplo nesrečnega umorjenca. Splošno je prevladovala misel, da ga je zadel na mesto, ki ni krvavelo. V nasprotnem primeru bi bili morali najti krvave sledove. Teh pa vzlic pozornosti niso izsledili.
Druga huda uganka je bila, kdo je ovadil skopuha. Morda je vedelo orožništvo, a je čuvalo uradno tajnost. Dragarjev Vinko je sicer našel denarnico, a ni poznal lastnika. Zato ni mogel nikogar obdolžiti.
Dolga razmotrivanja so naposled prived'a do sklepa, da je ubijalca razkrila moč pravice. Iz-kušal se ji je izmuzniti, zato je posetil mladeniča, ko je ležal na kozolcu. Iskal je denarnico; rad bi bil izbrisal jasno sled svoje neprevidnosti. Ker denarnice ni našel, se je zatekel h križu na robu gozda. Njegov obup je uprizarjal prikazni, katerih si ljudstvo ni moglo pojasniti. Najbrže tudi tam ni našel tolažila.
Tih in molčeč je bil v okolici samo eden. Les-jčk s Celine je tekel v župnišče ustavit oklice. Jezilo ga je, ker ga je sk >puh tako nesramno varal. Sam mu je bil sicer podoben, ker je čislal denar nad vse na svetu, vendar pa je bil.pošten; kar je imel, je bilo s trudom in z varčnostjo pridobljeno. Mož ni nikogar odiral, dasi je zahteval vse, kar je bilo njegovo. Prav zaradi tega se je marsikomu zameril.
«Nisem mislil, da je tak», je mrmral na poti iz župnišča. Nikamor se ni upal pogledati. Sram ga je bilo, ker so se mu posmehovali.
Lesjakovi materi ni bilo toliko za sramoto. Vse bolj je bila vesela in hvaležna Bogu, ker se
= Strar 5 > ——----------
Sejmi
31. januarja: Dobova-Mihalovec.
1. februarja: Jurklošter, Vojnik, Murska Sobota, Ormož.
3.	februarja: Kalobje, Lukovica, Loški potok, Škofja Loka, Krško, Gornja Radgona, Žužemberk.
4.	februarja: Št. Jernej na Dolenjskem.
5.	februarja: Borovnica, Sv. Peter pod Svetimi gorami.
fCratke vesti
= Naš izvoz v lanskem letu je znašal 4801 milijon dinarjev in je bil skoro za dve milijardi, odnosno za 29 2 odstotka manjši od onega v letu 1930. Zlasti se je znižal izvoz lesa. Vse to je posledica silne svetovne gospodarske krize.
= KI tarski tečaj na Grmu. V ponedeljek dne 8. februarja bo na kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu enodnevni kletarski tečaj. Tečaj se prične ob 8. zjutraj v veliki učilnici. Dopoldne bo teoretični pouk, popoldne pa praktična izvajanja. Vabijo se k tečaju vsi, ki se zanimajo za kletarstvo, zlasti vinogradniki in gostilničarji.
— Prireditev šesttedenskega zimskega kmetijskega tečaja v Ivan\ovcih. Banska uprava je priredila v Ivanjkovcih v dvorani pri kolodvoru šesttedenski kmetijski tefaj, ki se je otvoril dne 23. t. m in bo trajal do vštetega dne 28. februarja. Vršil se bo vsako soboto od 14.30 do 16 30 in vsako nedeljo od 9. do 11. Obravnavali se bodo v tečaju vse kmetijske panoge, davki, zadružništvo, donioznanstvo in potrebni zakoni.
= Kmetija' i tefaj na Trati nad Škof jo Loko. Na Trati nad Škof jo Loko bo od 3 febiuarja do 11. marca kmetijski tečaj vsako sredo in vsak pete'- od 2. do 6. popoldne v prostorih osnovne šole. Tečaj priredi sresko načelništvo po naročilu banske uprave. Učni načrti so nabiti na občinskih deskah vseli vasi občin Trate, Poljan, Javorja in Oselice, ker je tečaj namenjen za vso gor ijo Poljansko dolino. Otvoritev tečaja bo 3. februarja ob prisotnosti sreskega načelnika, sreskega kmetijskega referenta, celotnega občinskega odbf ra in ostalih krajevnih činiteljev. Poučevali bodo kire-tijsko spisje in računstvo, govedorejo, svinjerejo, perutninarstvo, ureditev hlevov in gnojišč, mlekarstvo, zdravstvo domačih živali, poljedelstvo,
.je stvar razčistila pred poroko. Kaj bi bila počela, ako bi se bila Minka tako nesrečno omo-žila! Takega udarca bi sploh ne mogla preboleti. Vsa srečna je objemala hčerko, kakor bi jo bila ujela na robu prepada. Samo £e korak, pa bi bilo uničeno njeno miado življenje.
«Da bi le ne bilo kakih sitnosti.. .> je skrbelo skrbno mamico. «Zaradi tega, ker smo se ženili ... Lahko porečejo, da smo bili dogovorjeni ..
c Ali sem vedel, kaj je napravil ?» Lesjaku se je videla nespametna njana bojazen. «Kar obesijo naj ga zaradi meneb
Žena mu je očitala: fAli se ne kesaš, ker si hrepenel po krvavem denarju.. .?„
«Tihob ji je zapo"edal. «Naj mi le kdo kaj zine... Mu bom že pomagalb
Ljudje pa so vzlic temu delali svoje opazke, ne sicer očitno, pač pa skrivaj za ogli. Vse skuprj pa so bile prazne šale. Nihče ni mislil re=no, da je bil Lesjak v kaki zvezi z ubijalcem.
Zatišje je doživljalo dogodek za dogodkom. Prispela je sodna komisija in pregledala kraj zločina in brezna — grob nesrečne žrtve. Uradno je bilo ugotovljeno, da trupla ni mogoč-' spraviti iz globine. Strokovnjaki so menili, da je že razpadlo, ker je na dnu globoka voda.
Komisiji so prisotstvovali gospa v žalni obleki — žena nesrečnega umorjenca. Ko je slišala uradno poročilo, je začela bridko jokati. Prišla je z namenom, da bo spremila telesne osianke predragega soproga na domače pokopališče. To je upravičeno želela, pa se njene nade niso uresničile. Nihče ni hotel zaslužiti nagrade, katero je
LETOS SO UMETNA GNOJILA POTREBNA.
Težko je dandanes kupovati umetna gnojila, ker manjka denarja. Toda nastopile so take razmere, da nas silijo k nakupu umetnih gnojil. N^ša kmetija potrebuje sploh dobrega gnojenja, ker jo s pridelovanjem strniščnih sadežev in koren-stva močno ukoriščamo. Letos pa manjka domačega gnoja.
Lanska suša je uničila velik del krme. Z njo vred ni prizadeta samo naša živina, ki d~nas marsikod gladuje, ampak tudi nrše poljedelstvo. Če ni zadostne krme, tudi gnoja ne more biti. Pa to še ni vse. Po letošnji klaji bo tudi ves gnoj manj vreden. Če moramo pokladati slamo namesto dobrega sena in detelje, je naravno, da bo tudi gnoj bolj prazen. Manjkajo mu tiste hranilne snovi, ki so za rastline predvsem potrebne. V letošnjem gnoju bo manjkalo dušika, kalija in fosforove kisline. Posledica pa bo, da se bo tudi manj pridelalo.
Zato je letos potrebno, da si pomagamo z umetnimi gnojili. Ta pomoč je posebno važna na travnikih in sploh pri krmskih nastiinah kakor bodo imeli od njega popolno korist.
Z gnojenjem travnikov ne bomo dvignili samo njih rodovitosti, ampak bomo podprli tudi oslabelo živinorejo, da se bo hitreje opomogla. Z večjim pridelkom krme bo ustreženo pa tudi našemu poljedelstvu, ki bo lahko računalo na večji pridelek gnoja.
Umetna gnojila bodo zalegla pa tudi pri vseh drugih sadežih, katerim je treba pomagati, da pridemo zopet do rednih in boljših pridelkov.
Poraba umetnih gnojil je letos tako važna in potrebna, da si jih moramo nabaviti kakorkoli, samo da jih dobimo, kajti domača gnojila je mogoče z uspehom nadomeščati in dopolnjevati
ŽIVINA. Na zadnjem ptujskim sejmu so prodajali za kilogram žive teže: krave po 1-25 do 4 Din, telice po 3 do 5 Dir, ■ ole in junce po 2-75 do 5-50 Din, bike po 2-50 do 4-25 Lin. Konji so se trgovali"po 500 do 2500 Din za glavo. Cene svinjam so se nekoliko zvišale in so se prodajale ! debele svinje po 7 do 8 Din, poldebele pa po 5-50 do 6-50 Din za kilogram žive teže. Na ljub-' Ijanskem živinskem sejmu predzadnjo sredo so bile za kilogram žive teže naslednje cene: voli I. I 5 do 5-50 Din, II. 4 do 4-50, III. 3 do 4, krave debele 4 do 4-E0, krave klobasarice 2 do 3, teleta 6 do 7 Din.
| PER0TNINA IN DIVJAČINA. Na ljubljanskem trgu dobiš piščance po 15 do 28 Din, gosi po 40 do 50 Din, domača zajce po 6 do 15 Din, ! divje zajce po 30 do 35 Din, kilogram srnine po 10 do 20 Din.
JAJCA. Cene jajcem na svetovnem trgu so oslabele, ker prihaja na tržišče že novo blago.
SADJE ima na ljubljanskem trgu nizke cene. Jabolka dobiš od 2 do 5 Din za kilogram. Cene oranžam so od 0-75 do 2 Din ena.
Cene tujemu denarju
Na zagrebški borzi smo dobili v valutah: 1 dolar za okrog 56 Din; v devizah: 100 nemških mark za 1345 do 1360 Din; . 100 italijanskih lir za 280-88 do 283-28 Din; J 1 dolar za 55-95 do 56-23 Din; 100 francoskih frankov za 221-04 do 222-16 Din; 100 češkoslovaških kron za 166-88 do 167-24 Din.
Vojna škoda se je trgovala po 214 dr 218 Din, investicijsko posojilo pa po 53 do 55 Din.
travništvo, sadjarstvo, glivične bolezni, gozdarstvo, občo upravo z upravnimi zakoni, pogodbe, testamente, zemljiško knjigo, kataster, kmetijsko zadružništvo in knjigovodstvo in posebne kmetijske zakone. Ob sklepu tečaja se priredi tudi zelo poučno filmsko predavanje o splošnem kmetijstvu. Govorilo bo sedem predavateljev. Tečaj bo velikega gospodarskega pomena za gornjo Poljansko dolino. Vas Trata je središče vse gornje doline in hribov. Oddaljenost naj kmetovalcev nikakor ne zadržuje, temveč vsi naj pridno in stalno obiskujejo tečaj od začetka do konca, ker le tako bodo imeli od tečaja polno korist.
= Zimski kmetijski tečaj na Vrhniki. V torek se je otvoril zimski kmetijski tečaj na Vrhniki v Rokodelskem domu. Trajal bo šest tednov, torej do 6. marca. Govorila bosta ob nedeljah, torkih in četrtkih od pol 3. do pol 6. popoldne po dva predavatelja o vseh važnejših, za kmeta koristnih in zanimivih vprašanjih, o poljedelstvu, travni-štvu, sadjarstvu, živinoreji,- živinozdravništvu, mlekarstvu, gozdarstvu, zadružništvu, davkih in taksah, zemljiški knjigi, trgovinskih pogodbah in o drugem. Po vsakem predavanju bo razgovor. Predavalo bo dvanajst strokovnjakov. V korist vsakega posameznika je, da izrabi ugodno priliko in redno obiskuje vsa predavanja.
= Akcija za gnojilne poizkuse v Ie(u 15)32. Društvo kmetijskih strokovnjakov za dravsko banovino je pokrenilo širšo akcijo za izvedbe poizkusov z umetnimi gnojili v letu 1932. v kr?kem, metliškem, logaškem, kranjskem in ptujskem srezu. Poizkusi se bodo vršili po preizkušenih načrtih pri krompirju, krmski pesi in travnikih, in sicer pri tistih kmetovalcih omenjenih srezov, ki so člani tega društva. Vsak preizkusnik bo prejel brezplačno 100 kilogramov nitrofoskala posebne sestave, točna navodila, načrt in zapisnik. Organizacijo te pomembne akcije vrši tajništvo Društva kmetijskih strokovnjakov za dravsko banovino (Kranj), razdelitev gnojila in nadzorstvo nad poizkusi pa bodo vršili pristojni kmetijski referenti. Akciji je želeti obilo odziva in uspeha.
= Nova avstrijska devizna naredba in škoda naših izvoznikov. Nova devizna naredba, ki jo je nedavno izdala avstrijska vlada, je hudo prizadela naše izvoznike. Odkar je v veljavi, je skoro vsak izvoz v Avstrijo nemogoč, a tudi prevozni promet v Češkoslovaško in v Nemčijo je ogrožen.
obljubila tistemu, ki bi se dal spustiti v globino. Stoječa na robu brezna je pripovedovala, kako se je njen blagi soprog poslavljal od doma pred odhodom na potovanje. Trikrat se je vrnil nazaj in poljubil njo in otroke. Ni ji mogel dovolj naročiti, kako naj gospodari v njegovi odsotnosti. Vse to je moralo pomeniti, kar se je zgodilo. Čakala ga je dolge tedne v skrbi in strahu, da mu je strašna nezgoda preprečila podatek. Naposled se je zatekla k oblastvu, ki je prav tako neuspešno poizvedovalo. Pogrešanec se ni oglasil..
Slutnje o njegovi strašni usodi ji je potrdila denarnica z začetnicama moževega imena. Zapazila jo je v gostilni v roki neznanega lhladeniča. Omedlela je ob bridki zavesti, da je našla morilca. Čim se je zavedla, ga je ovadila oblastvu. Mladenič je bil sicer nedolžen; izdal pa je pravega moriba, ki je priznal nečloveško dejanje.
«Dragarjevega Vinka so zaprli.. .j. Kakor blisk je šinila v okolico ta novica. Kamor je prispela, povsod je vzbujala sočutje. Zakaj mora trpeti nedolžnik za tuje grehe? Pač čudna pota si izbira pravica, da pride do zmagoslavja.
Ob breznu je opravil domači župnik mrtvaške molitve kakor ob odprtem grobu. Pretresljivo so donele obredne besede: «Vzemi zemlja, kar je
tvojega...» Ljudstvo je bilo ganjeno do solz. *
Po teh dogodkih je napočila prva nedelja, dan miru in počitka. Po Zatišju se je razlivala praz-ničnost, iz katere je zajemala vsa okolica in pozabljala grozodejstvo. Samo dom ubijalca Bučarja je stal kot uničena pošast, zaprt in prazen. Sodna komisija ga je uradno zapečatila.
Zelo veliko škodo trpe posebno trgovci iz Prek-murja, ki izvažajo v Avstrijo in v Nemčijo jajca in perutnino. Pred dnevi se je zgodilo, da je bilo več izvoznikov, ki so se z izkupičkom za perutnino preko Avstrije vračali iz Nemčije, na meji aretiranih. Avstrijska obmejna oblastva so jim zaplenila vse valute in devize ter jih poleg tega še kaznovala z visokimi globami. Skupna škoda, ki so jo utrpeli, znaša nad 1 milijon dinarjev. Izgovor, da jim nova devizna odredba ni bila znana, ni nič pomagal. Ker je zadeva velike važnosti za naš trgovinski promet z Avstrijo, bi bilo vsekakor potrebno, da bi se naša oblastva zavzela za to, da se prizadetim zaplenjene valute in devize vrnejo in kazni odpuste, zlasti ker prekmurski trgovci niso mogli res ničesar vedeti o avstrijski naredbi, ki je bila izdana, ko so trgovci bili na potu.
13 OPISI
BREGANA. Dne 10. t. m. se je vršil v Bre-gani občni- zbor Sokola, katerega je otvoril starosta br. Pero Rajčevič in prečital savezno poslanico. Sledila so izčrpna poročila društvenih funkcionarjev, tajnika br. Feliksa Kalina, načelnika br. Milana Jelineka, prosvetarja br. Zdenka Do-linarja in ostalih. Iz poročil je bilo lazvidno, da je društvo marljivo delovalo vse leto v vseh panogah sokolskega dela. Šteje 136 pripadnikov, od katerih pride na telovadne vrste 83, in sicer 23 članov, 10 naraščajnikov, 10 naraščajnic, 20 fantkov in 20 deklic. Društvo je nastopilo na svoji javni telovadni prireditvi, na slavnostni akademiji v proslavo 1. decembra v Bregani, na okrožnem zletu v Veliki Gorici, na pokrajinskem zletu v Splitu, v Krškem, Brežicah, Dobovi, Brdovcu in Samoboru. Društveno prosvetno delo je bilo usmerjeno v glavnem na širjenje sokolske misli med narodom v okolici in na pridobivanje novih pripadnikov. Posebna pozornost se je posvečala temu, da se čim več omladine pridobi za sokolsko telovadbo. Ta akcija, izvedena po delavnem društvenem prosvetarju br. Zdenku Dolinarju, je sijajno uspela. Druga je bila naloga, da se čim več živahnosti spravi med članstvo. Zaradi tega so bili ustanovljeni razni odseki, kakor tambu-raški zbor, ki ga vodi br. Rozijan, članski pevski
Križ na robu gozda je bil ta dan ves v cvetju in zelenju. Pred njim je klečala mladenka, zatopljena v pobožno molitev. Lesjakova Minka se je prišla zahvalit za izredno milost, da je ubežala sramoti, preden se je zavezala pred oltarjem.
Molila je zbrano, s polnim izrazom hvaležne duše: «Gospod, Ti veš, da sem bila vse živlienje čista in poštena. Zato nisi dopustil, da bi kanil grd madež na moje dobro ime in na čast naše hiše. Spoznam, da sem grešila, ker se nisem uprla blesku denarja. Pokorila sem se volji svojega očeta. Kaj bi bila danes brez Tvojega mogočnega varstva! Hvala za čudežno rešitevb
Prav takrat je stopal proti križu mladenič, praznično oblečen. Neka skrivnostna moč ga je vedla na kraj, kjer se je bil pred meseci tako čudovito pomiril. Prosil je tedaj, naj posije v temo žarek resnice, kar se je tako nepričakovano izvršilo. Nebo je uslišalo njegovo prošnjo. Zgodilo se je več, kakor je mogel želeti.
Čim je zagledal mladenko, je podvojil korake. «Minka!» mu je zagorelo v mladi duši. Pazno se je ozrl okrog sebe, ali ni nikogar v bližini.
Kakor iz tal je stopil prednjo in jo ljubeznivo pogledal.
cVinko, odpusti!» je povesila glavo. <Zavrgla sem te — vem, da sem ti storila krivico... Nisem te hotela žaliti, marveč le ustreči volji svojega očeta. Zdaj se lahko maščuješ; laže bom trpela, ker sem zaslužila..
Nasmehnil se je in jo prijel za roko. «Minka, moje maščevanje je končano. To, kar sem storil, nisem izvršil iz sovraštva, neso iz ljubezni do tebe.. .>
odsek netelovadcev, katerega vodi br. Zdenko Dolinar, in otroški pevski zbor, ki je že nekaj-, krat nastopil in žel priznanje. Dramski odsek pod vodstvom prosvetarja br. Dolinarja obstaja že dalje časa. V novembru je prosvetni odbor priredil idejno šolo kot nekako pripravo za proslavo 1. decembra glede na novo članstvo. Razen tega je društvo sodelovalo pri proslavi Zrinjsko-Fran-kopanskega in pa pri proslavi desetletnice vladanja Nj. Vel. kralja. Društvena administracija je tudi lepo urejena, zakaj delovodnik kaže, da je prispelo v prejšnjem letu 160 dopisov in da je bilo odposlanih 185. Knjigovodstvo pa daje točen pregled o vsem gospodarskem poslovanju. Upravni odbor je imel 12 sej. Glede imenovanju uprave je bila predložena lista, na kateri so iste osebe —• z malo izpremembo — kakor lani. Lista je bila soglasno sprejeta in odobrena. Po njej so: starosta br. Pero Rajčevič, podstarosta br. Franc Alekšič, tajnik in blagajnik br. Feliks Kalin, načelnik br. Milan Jelinek, prosvetar br. Zdenko Dolinar, člani odbora: sestre Amalija Hribarjeva, Mirni Rotkvičeva, Marija Frlanova in bratje Josip Kalin, Anton Šetinc, Jakob Zobarič, Ivan Vegelj, Alojz Sterniša, Andro Ivaništk, Franc Komočar, Stjepan Živko in Drago Rozijan. Člani nadzornega odbora pa so bratje Franc Jelinek ml., Mijo Dolinar, Franc Bratanič, Drago Rotkvič in Anton Šinkovec. Z letom 1932. se bliža društvo desetletnici svojega obstoja v zavesti, da bo ugledalo v tem jubilejnem letu še lepšo in uspehov polno bodočnost. F. K—n.
BUNČANI NA MURSKEM POLJU. Župan naše občine, g. Fiirst, je ugleden vaščan, ki nam je s svojim dosedanjim udejstvovanjem porok za vestno in nepristransko gospodarstvo v občini. Prosili bi ga, naj bi našel možnost pocenitve uprave. Načelo največje štednje je treba izvesti dosledno tudi pri nas, ker dobiva občina skromne prejemke, a kmetje imajo spričo nizkih cen le malo dohodkov. — Predzadnja «Domo-vinaj. je spet lepo pisala o nepoboljšljivih grešnikih. V naši občini se še mnogi drže slabih starih navad, da puščajo iztekati gnojnico v obcestne jarke. Kaže, da je stara navada zares železna srajca. Iz zdravstvenih ozirov bi se moralo v tem pogledu storiti potrebno. — Predmistni čas teče letos tudi pri nas v znamenju krize. Malo vese-ljevanja, nič hrupnih veselic. Kandidatov za za-.konski jarem se oglasi tudi v naši občini prav
«Vinko, ti si ovadil skopuha? Kia ti je povedal, da smo se pripravljali na poroko ?»
«Človek vse izvoha, ako se zanima», je zatajil prijateljevo pismo.
«Skrbelo nas je, ker so te'zaprli. Vedeli pa smo, da si nedolžen in da te bodo kmalu izpustili. Revček, koliko si moral prestati zaradi mene! S čim ti bom povrnila?»
«Kaj pa oče?» jo ne nenadno prekinil.
«Sram jih je, ker jih je varalo bogastvo. Skopuha niso nikdar tako slabo sodili...»
«Ali jim je všeč, ker smo razkrili zločin ob pravem času?»
«Silno so zadovoljni. Naša hiša je bila doslej na dobrem glasuj
«Kaj pa pravijo zaradi mene?>
«0 tebi mislijo zdaj povsem drugače. Ne morem ti vsega povedati. Sam se boš prepričal.»
Nalašč se je upiral njenemu vabilu. Naposled se je vdal z besedami: «Minka, no, pa grem kar s teboj, ako mi jamčiš, da me oče ne oodo zapodili ...»
cVinko, pozabi, kar je bilo», se je skoro užalo-stila. «Pridi, da te pozdravimo kot rešilca.»
Takega sprejema se Vinko pri Lesjaku ni bil nadejal. Dolgo v noč je moral pripovedovati svoje doživljaje. Oče mu je sedel nasproti in se ni upal treniti z očesom. Ves čas ga je verno poslušal.: Mati pa ga je objemala od veselja.
Drugi dan se je raznesla po okolici novica! «Lesjak si je izbral zeta: Vinko in Minka bosta v najkrajšem času ženin in nevesta..
Konec.
majhno število. — «Domovina* ima v naši sicer majhni občini mnogo naročnikov, čeprav to nekaterim ni všeč. Mi jo radi čitamo, ker vemo, da je poštena.
DRAMLJE. Ze nekaj let je bila želja tukajšnjih vinogradnikov, da bi priredili vinsko razstavo, s katero bi vzbudili zanimanje za izvrstno tukajšnje vino tudi med širšimi krogi. Na pobudo vodstva podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva se bo vršila letos v dneh 31. t. m.,
1.	in 2. februarja v prostorih stare šole razstava z več kakor šestdesetimi vzorci najboljšega vina. Razstavna dvorana bo okusno op-emljena tudi z raznimi poučnimi slikami. Glede na ugodno železniško zvezo in ker sta postaji Sv. Jurij in Ponikva v neposredni bližini, se pričakuje mnogo kupcev. V primeru potrebe bo vozil tudi mestni avtobus iz Celja. Tudi v Št. Juriju bo avto na razpolago. Za polovično vožnjo je zaprošeno.
KONJICE. Podružnica Čebelarskega društva za srez Konjice bo imela redni občni zbor z običajnim sporedom v nedeljo 31. t. m. ob 9. v deški osnovni šoli v Konjicah. Čebelarji lahko posetijo ob tej priliki vinsko razstavo in se udeleže še občnega zbora podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva, ki bosta iudi tega dne v našem trgu.
KOPRIVNIK V BOHINJU. Sokol bo igral dne
2.februarja	sijajno veseloigro«Poslednjega moža*. Vstopnina znižana. Pridite! — Mladina osnovne šole priredi 31. t. m. popoldne dve mladinski igri. Ker je čisti dobiček namenjen siromašnim učencem, vabi šolska mladina k obilni udeležbi. Vstopnina prosta. Vabljene so vse okoliške šole.
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU. Tukajšnjo šolo je zapustil upravitelj g. Španger, ker je s svojo soprogo premeščen v Maribor. Prišel je na njo-govo mesto sokolski delavec in ustanovitelj Sokola pri Sv. Juriju ob Ščavnici, naš domačin g. Janko Belec, ki ga iskreno pozdravljamo. Svojo ljubeznivost nam je pokazal takoj ob prvem nastopu, ko se je vsa šolska mladina z uči-teljstvom udeležila pogreba učenca prvega razreda Jožefa Gregorinčiča. Z velikim zanimanjem deluje g. Belec tudi pri pouku naših kmetskih fantov.
PRIMSKOVO PRI KRANJU. Naše gasilno društvo pod vodstvom delavnih voditeljev in članov prav lepo napreduje. Društvo pa ne zasleduje samo plemenitega cilja pomagati bližnjemu v nesreči, temveč prav lepo deluje na prosvetnem polju. Postavilo si je lep dom z gledališko dvorano, v kateri se pridno prirejajo igre. Omenimo naj igro «Zarenje planin*, ki je v režiji avtorja nad vse krasno uspela. Zdaj se pa pripravlja zgodovinska drama v štirih dejanjih cEminija*. Tudi to režira avtor sam. To jo igra po'na čiste ljubezni in polna bridkosti dveh ljubečih se src, ki morata za svoj greh delati pokoro v samostanu. Pridite gledat igro v nedeljo 31. t. m. in na svečnico 2. februarja. — Lepo število mladeničev in mladenk bo letos stopilo v zakonski stan. Zakonska zveza sicer ne bo blažila krize, a vendar dva laže prenašata življen-ske bridkosti. Vsem parom kličemo: Bili srečni!
ROGAŠKA SLATINA. Dne 11. t. m. je praznoval g. Jožef Vajda v krogu svoje rodbine osemdesetletnico svojega življenja. Še mnogo let!
VELIKA PIREŠICA. Občni zbor našega Sokola bo v nedeljo 31. t. m. ob 15. v poslopju narodne šole. Udeležba članstva obvezna, prijatelji vljudno vabljeni!
*	Naša država redno plačuje zunanje dolgove.
Nekateri ameriški in angleški listi so objavili vest, da kraljevina Jugoslavija ni plačala dolžnih letnih obrokov (anuitet) za svoje zunanje državne dolgove in da bo v kratkem proglasila moratorij za zunanje dolgove. S pristojnega mesta smo pooblaščeni ugotoviti, da te veji v ničemer ne ustrezajo resnici in da jih odločno zanikamo. Kraljevina Jugoslavija v redu in na podlagi sprejetih obvez izplačdje letne obroke in zato ni ni-kakega povoda in tudi ne podlage za to, da ne bi hotela izpolniti svojih obvez, ki izvirajo iz sklenjenih pogodb za zunanja državna posojila.
*	801etnico rojstva je proslavil te dni na Verdu pri Vrhniki ugledni posestnik g. Matija Zitko. Jubilant je imel od prve žene 12 otrok, od katerih živi še 8, ki so vsi v ugodnih položajih. Pred leti se je čvrsti mož poročil drugič. Naprednemu možu, ki velja že od nekdaj kot najboljši svetovalec svojih sosedov in požrtvovalen prijatelj, želimo še mnogo let!
*	V ruški tvornici zaenkrat ne bo odpusta delavcev. Med vodstvom ruške tvornice in zastopniki delavstva je dosežen sporazum in ostanejo vsi delavci še naprej pri svojem poslu do 1. aprila. Delavci, ki jih je nameravala tvornica odpustiti, so bili po večini okoliški domačini. Vodstvo tvoinice upa, da bo do pomladi več naročil.
*	Pomožna akcija v Ljubljani ima polne roke dela. Ogromne množine brezposelnih in nujne
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Kako postanem dober godbenik.
To brezplačno knjižico pošlje tovarna glasbil ME1NF.L & HEROLD v Mariboru št. 104-B vsakemu prijatelju glasite, bodisi začetniku ali iz-vežbanemu godbeniku. Zahtevajte knjižico takoj z navadno dopisnico!
: i
pomoči potrebnih tako rekoč oblegajo mestni ( socialnopolitični urad s prošnjami za podpore in prehrano. Do sedaj zbrani prispevki pa so mnogo premajhni, da bi mogli ustreči vsem siromakom. j Nujno prosimo tudi prebivalstvo v okolici, da utrpi primerno množino živil in jih odda za Pomožno akcijo na mestnih mitnicah! Pomagajmo sobratom, ki zaradi splošne gospodarske krize trpe veliko pomanjkanje!
*	Pošiljanje denarja v inozemstvo. Direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani opozarja občinstvo na to, da dovoljuje izpremenjeni člen 15. pravilnika o prometu z devizami in valutami poštni promet z inozemskimi nakaznicami in vrednostnimi pismi mesečno samo do najvišjega zneska 3000 Din. To se pravi, da sme vsak pošiljatelj v dobi tridesetih dni poslati z nakaznico ali v vrednostnem pismu v inozemstvo največ 3000 Din. Pošte bodo o oddaji teh pošiljk vodile točen pregled in javile vsak prestopek nadrejenemu oblastvu.
*	Kovanje srebrnega denarja po 10 in 20 Din.
Londonski list «Sundey Referi* poroča, da je angleška državna kovnica denarja sklenila v Beogradu pogodbo za izdelavo 32-5 milijona srebrnikov po 10 in 20 Din za Jugoslavijo. List pripominja, da bo to prvi srebrni drobiž, ki ga izda Jugoslavija po svetovni vojni. Druga partija srebrnega denarja bo izdelana v Parizu, del pa v državni kovnici v Beogradu.
*	ZamenjaVa"Kovanega drobiža. Na podlagi zakona o kovanju srebrnega drobiža po 10 in 20 Din je odredil finančni minister tole: Davčne uprave morajo izvršiti zamenjavo kovinastega drobiža, in sicer vsega nikljastega drobiža kraljevine Srbije in Črne gore po 5 in 10 par, kovanega do leta 1916., drobiža iz kovine game kraljevine SHS po 5 in 10 par, kovanega leta 1920., drobiža bivše avstro-ogrske monarhije iz niklja po 10 in 20 vinarjev, drobiža iz pakfonga po 10 in 20 vinarjev in železnega drobiža po 20 vinarjev. Drobiž, ki tu ni naštet, se ne bo zamenjal. Ves gori navedeni drobiž se bo zamenjal po vrednosti, ki je na novcu označena, razen avstro-ogrskili železnih novcev po 20 vinarjev, ki se zamenjajo po 5 par kos. Zamenjava se oo vršila pri vseh blagajnah davčnih uprav. Za zamenjani drobiž se bodo v prvi vrsti dajali 25parski novci; če teh ne bo dovolj, pa SOparski in novci po 1 in 2 Din. Drobiž, ki ga bo kdo prinesel v zamenjavo, bo moral biti zložen v zvitke po vrsti drobiža, na zvitkih pa mora biti označena vrednost vsebine.
Zamenjava drobiža se prične takoj in bo trajala do vštetega 30. novembra 1932. Po 30. novembru 1932. se zamenjava ne bo več vršila, nezamenjani kovinski drobiž pa bo takrat prenehal biti zakoi nito plačilno sredstvo.
*	Dopusti železničarjev za odslužitev kadr^ skega roka. Generalna direkcija državnih želez-j nic je izdala tole pajasnilo: Dopust nameščenj cem, ki morajo k vojakom, do\oli pristojna direk< cija; tak dopust se mora smatrati kot dopust v uradni dolžnosti. Vprašanje prejemkov namej ščenca, ki je moral k vojakom, pa je urejeno \» členu 269. zakona o izpremembah in dopolnitvah' zakona o ustroju vojske in mornarnice.
*	Rodbinske železniške legitimacije. Glede na( vprašanje, ali imajo žene nameščencev prometnih! ustanov, katere so v službi v kakšnem drugeni resoru državne uprave, pravico do železniške lej gitimacije za državne nameščence, odnosno da rodbinske legitimacije s platnicami, in ali imajoj to pravico delavke v železniških delavnicah, ki Sej ne služijo nepretrgano tri leta, njih možje pa saj prav tako delavci v delavnicah, je generalna di-4 lekcija državnih železnic izdala pojasnilo. Po temi pojasnilu ima žena aktivnega prometnega name ' ščenca v prvem in drugem primeru pravico d< železniške rodbinske legitimacije, če je zakonit žena aktivnega prometnega nameščenca in če živi; z možem v zakonski skupnosti. Drugih pogoje^ za uživanje te ugodnosti ni; zlasti se ne zahtevaj da bi moral nameščenec prejemati za ženo dra-j ginjske doklade.
*	Žrebanje Vojne škode. Te dni se je vršila*, osmo žrebanje za amortizacijo obveznic loterijska; dvoinpolodstotne državne rente za vojno odškod-j nino ter so bile izžrebane naslednje serije obvez-j nic: 505, 713, 822, 855, 973, 1088, 1184,1296, 1797J 1805,1822,18S7, 2220, 2310, 2396, 2446, 2448, 2<83j 2623, 2650, 2851, 3041, 3103, 3216,3646, 3829, 3866j| 3934, 3941, 3987,4088, 4155, 4213. 4531, 4538, 46S8J
—	Od gori navedenih amortiziranih serij se odi 1. marca dalje začne izplačevati vsaka obveznica! po 10C0 Din. Kupon št. 8 s teh obveznic se boj izplačeval od 1. februarja dalje, prav tako tud: kupon št. 8 z ostalih neamortiziranih obveznic 1 terijske dvoinpolodstotne državne rente za vojn odškodnino. Nedvignjene vsote zastarajo v petii letih, neizplačane obresti neizplačanih kupone zastarajo v enem letu. Tako zastara kupon št. 8, 31. januarja 1933 , amortizirane obveznice osmega! žrebanja pa zastarajo zadnjega februarja 1937.1 Pravica do izplačila obveznic, amortiziranih pri? tretjem žrebanju za amortizacijo, objavljenem leta 1927., zastara 1. marca. Te obveznice pripa-j dajo serijam: 359, 362, 416, 494, 532, Č36, 607, 635, 636, 654, 698, 1039, 1050, 1212, 1455, 1483, 1522, 1725,1774, 1845, 3328, 3508, 3662, 3727, 3779, 3820. 3841, 3924, 3974, 4246.
*	Zatiranje vran. Županstva in lastniki lovišfij ki se zanimajo za zatiranje poljskih in sivih vran, se obveščajo, da oddaja sresko načelstvo za levi breg v Mariboru v zmislu svojega dotičnega razglasa z dne 7. t. m. fosforno pasto za zastrupi ljanje omenjenih škodljivk brezplačno.
*	Usmrtitev atentatorja v Beogradu. V torek se je na dvorišču uprave mesta Beograda izvršil« smrtna kazen po zakonu o zaščiti države obsojenega Caharije Janičijeviča iz Donje Lisine, ki je lani junija hotel s peklenskim strojem razdreti: železniško progo Vranjska banja—Priboj. Jani čijevic je bil 30 let star in po poklicu zidar. Svoj zločin je hotel izvršiti kot plačanec makedonske1 revolucionarne organizacije.
*	Nezgode. Jožek Stare, Tlctni sinček posestnika v Sodražici, je po neprevidnosti zašel z levo roko v slamoreznico, ki.mu je odrezala štiri prste, Otroka so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. — Angela Hudrgova, 191etna natakarica v Kokri pri Preddvoru, si je hotela na samovaru pogreti nekaj vode. Ko je vlivala špirit v posodico, ga je nekaj zlila po krilu in rokah. Z mokrimi rokami je nato prižgala samovar, v tistem trenutku pa je plamen preskočil na njeno roko in takoj se ji je užgalo tudi krilo. Vso opečeno po rokah in nogah so prepeljali nesrečnico v ljubljansko bolnišnico,
—	Franc Prigl. viničar v Biatonečicah. se ie zboi
Zahvala.
Podpisana sem prejela ob priliki smrti mojega zavarovanca izplačano postnrtnino v znesku 20X00 Din, za kar se s tem «Vzajemni pomoči*, reg. pom. blagajni v Ljubljani, Borštnikov trg, najtopleje zahvaljujem. Omenjeni zavod vsakomur kot najcenejšega, najsigurnejšega in z naj-Jinanjšimi prispevki najtopleje priporočam.
Marija Majeriž, Št. Vid.
del z žico v prst leve roke. Ker je pa rano zanemaril, je nastopilo zastrupljenje krvi. Prepeljali so ga v ptujsko bolnišnico. — V ptujsko bolnišnico je bil prepeljan tudi Franc Zupane, posestnikov sin, iz Ptujske gore, s hudimi poškodbami na glavi, katere mu je prizadejala krava z rogovi pri krmljenju. — Franc Dvoršak, oskrbnik pri posestniku Pečjaku v Jareninskem vrhu, je padel pri Ptuju v Dravo. Gotovo bi u'.onil v reki, da ni plavač. Toliko je še imel moči, da se je prikobacal na suho, potem pa obležal. Mimoidoči, ki so čuli obupne klice, so poklicali reševalno postajo, ki ga je prepeljala v ptujsko bolnišnico.
*	Velik požar pri Bledu. Nidavno ponoči je gačel goreti v Zagoricah pri Bledu skedenj posestnika Janeza Hudovernika. Pravočasno so re-Sili le živino iz hleva. Seno, slamo, kmetijske stroje, med njimi tudi električni motor, pa je uničil ogenj, ki je preskočil tudi na stanovanjsko hišo in uničil podstrešje. Hudovernikovi družini je pogorela skoro tudi vsa obleka, katero je imela shranjeno v podstrešju, l e vrlim blejskim gasilcem, ki so prihiteli takoj na pomoč, velja fan vala, da se ogenj ni razširil še na sosedna poslopja.
*	Hlod ubil marljivega posestnika. Te dni se Je podala družina posestnika Janeza Rožiča iz Loke pri Črnomlju v hosto, da bi potegnila na cesto težak smrekov hlod. Družina je odšla naprej, da je pripravila vse potrebno, za njo je pa Žez nekaj časa prišel tudi gospodar Rožič. Delo se je pričelo in hlod so spravili po strmini na-yzgor skoro do polovice. Nesreča je pa hotela, da se je sicer močna veriga utrgala in hlod se je začel valiti navzdol. Rožič, ki je-stal spodaj, se ni mogel več pravočasno umakniti. Hlod ga je podrl Iia tla in se prevalil po njegovem truplu nazaj v dolino. Prestrašena družina je hiti o priskočila nesrečniku na pon^oč in ga prinesla še živega v domačo hišo; poklicali so tudi zdravnika, vendar je bila vsaka pomoč zastonj. Rožič je izdihnil zaradi notranjih poškodb. Bil je trden in marljiv posestnik in po vsej Beli Krajini dobro znan.
I * Požar pri Sevnici. Pred dnevi zvečer je za-£el goreti v Šmarju pri Sevnici komolec pcssstnika jHochkrauta, ki je stal v neposrednji bližini tvor-nice «Jugotanin». Prvi so opazil, ogenj delavci v tovarni. Za prvo silo so uporabljali malo sobno jbrizgalno, a že so prihiteli tudi delavci iz Win-Sclejeve kopitarne z ročno brizgalno, takoj nato ®a sevniški in boštanjski gasilci. V poldrugi uri
!«o ogenj skoro popolno udušili. Ker je ta požar V teku štirih dni že drugi, je prav utemeljen sum, »da se klati po Sevnici in okolici z'o'aen požigalec.
*	Nevarna eksplozija filma. Knjigoveza K. iz Čretnika pri Polj anah zasleduje nesreča. Še ni ,do!go, ko nt! je ("o t i zgorela hiša. Postavil si je novo, a ga je. zadela ž3 druga nesreča, še preden je bila hiša vsestransko izdelana. Nesreča se je dogodila takole: Knjigovez je imel na peči v ko-gari nekaj metrov starega filmskega traka. Nikoli ni mislil, da bi mogla biti taka reč nevarna. Te Idni pa se je film zaradi vročine vnel in povzročil
|	2SaHva Is-a.
Podpisani sem prejel ob priliki siniti mojega zavarovanca izplačano posmrtnino v znesku 10.000 Din, za kar se s tem «Vzajemni pomoči*, reg. pom. blagajni v Ljubljani, Borštnikov trg, najtopleje zahvaljujem. Omenjeni zavod vsakomur kot najcenejšega, najsigurnejšega in z najmanjšimi prispe- ki najtopleje priporočam.
Viktor Zorčič, Ljubljana.
pri tem takšno eksplozijo, da se je razletela velika kmečka peč. Tudi stena med delavnico in spalnico se je porušila in zdrobila na kose. Sreča v nesreči je, da eksplozija ni zahtevala človeških žrtev, .ker so bile takrat v h:ši tri osebe.
*	Požar v Trnju. Nedavno v zgodnjih urah je preplašil še speče prebivalce Trnja pri Brežicah glas gasilskih trompet. Gorel je z velikim plamenom hlev posestnika po domače Vogleša. V plamenih so poginile tri kobile in dve kravi. Sumi se, da je ogenj podtaknil neki moški, ki je prenočeval v hlevu, a je zjutraj izginil neznano-kairi.
*	Nevaren požar v Ivanjkovcih. Nedavno so se vračali uslužbenci tvrdk Korošec in Semenič s tovornima avtomobiloma iz Maribora nazaj v Gornjo Radgono. Kmalu po polnoči so privozili v Ivanjce pri Gornji Radgoni in sredi vasi izza poslopij opazili ogenj v gospodarskem poslopju Franca Flisarja. Šoferja tovornih avtomobilov sta s sirenama sklicala prebiva'stvo iz spanja, ostali sopotniki pa so pohiteli h gorečemu poslopju in pričeli reševati živino in gasiti. Ker je bilo vetrovno, je bilo vse gašenje zelo težavno. Toda k sreči imajo sosedje svoja v bližini se nahajajoča gospodarska in stanovanjska poslopja zidana in z opeko krita, ker bi sicer bile ta poslopja hudo obvarovati.
*	Nesreča v rudniku. V državnem premogovniku v Zabukovci se je pripetila BSletneniu rudarju Karlu Golavšku huda nesreča. Po neprevidnosti tovariša je Golavšek zašel mad steno in dvigalo, ki mu je zmečkalo desno nogo. Golavška so prepeljali v celjsko bolnico
*	Smrtna nesreča petletne deklice. Pred dnevi se je na Teznu pri Mariboru pripetila huda nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev. Petletna živahna deklica Lenčka se je v odsotnosti svoje babice, ki je bila za trenotek odšla v bližnjo trgovino, preveč približala zakurjeni peči in se ji je vnelo krilce. Naenkrat je bil otrok v plamenih in dobil tako hude opekline, da so ga morali prepeljati v bolnico, kier je naslednjega dne umrl.
*	Smrt na cesti. Po Kongresnem trgu v Ljubljani se je te dni privozil starejši kolesar, ki je nenadno padel s kolesa in obležal na tleh. Stražnik Zoreč je pozval na pomoč reševalno postajo. Reševalci so spoznali v ponesrečencu 491etnega Frcn;eta Šlambergerja, zidarja v kemični tovarni, stanujočega v Rožni dolini. Imel je samo majhno rano na glavi. Komaj so ga naložili na voz in odneljali, so reševalci ugotovili, da je Šlamberger mrtev. Poklicani zdravnik g. dr. Mis je ugotovil, da je nesrečnika zadela srčna kap.
*	Vsa živina se mu je zadušila. Posestnika Šuir.ečnika v Družmirju pri Slovenjgradcu je predzadnjo soboto zadela huda nesreča, ki je zahtevala kot svojo žrtev vso živino v hlevu. Kakor navadno, se je tudi v soboto zvečer podal 351etni, duševno nekoliko zaostali sin Marko v hlev k počitku. Ničesar hudega sluteči so tudi ostali člani družine šli spat. Kmalu nato pa so začuli iz hleva nenavadno glasno mukanje živine. Ko je gospodar prihitel v hlev, je udaril vanj gost val dima. Videl je, da je v kotu hleva Markova postelja vsa v plamenih, živina pa da leži mrtva na tleh. Zadušil jo je dim. Marka je oče našel v jaslih nezavestnega in ga hitro ntisel iz hleva. Kako je nastal ogenj, ne vedo. Najbrž je Marko, ki pa o nesreči ne ve ničesar, neprevidno ravnal s svetilko, da se je zažgala postelja. Šuinečnik trpi občutno škodo.
*	Ubcj med šolarji. V Dolnji Topli rebri v občini Smuki so se stepli šolarji in eden njih je tako močno udaril s puščico za peresnike 141 et-nega Feliksa Schneiderja za desno uho, da se je ta mrtev zgrudil na tla.
*	Zlikovci po belokrajinskih vinogradih. Nedavno so hudobni nepridipravi vlomili v 14 zidanic v Novi gori pri Drašičih. Zlikovci niso baš mnogo pokradli, pač pa so po zidanicah vse razdejali. Največ škode so napravili v zidanici Janeza Vraničarja iz Čuril, kateremu je razbita ena velika pletenka, ena pa odnešena, obe polni žganja. Orožništvo je šlo po puščenih sfedovih na delo in bo bržkone vse ptiče polovilo.
Zalivala.
Podpisana sem prejela ob priliki smrti mojega zavarovanca izplačano posmrtnino v znesku 10.000 Din, za kar se s tem sVzajemni pomoči*, reg. pom. blagajni v Ljubljani, Borštnikov trg, najtopleje zahvaljujem. Omenjeni zavod vsakomur kot najcenejšega, najsigurnejšega in z najmanjšimi prispevki najtopleje priporočam.
Marija Palma, Ljubljana.
*	Napad z revolverjem in nožem. Zidarski pomočnik Alojzij šlibar, zaposlen v Novem mestu, je bil na obisku pri svoji materi v Dulah pri Bučki. Zvečer je odšel s tovarišem v Radelco po cigarete in so ga pri Vejerju napadli fantje, med katerimi sta bila tudi Martin Kotar in Emil Kotar. Martin Kotar je ustrelil nanj z revolverjem, a je krogla Šlibarja k sreči le lahno ranila na vratu. Medtem pa je Emil Kotar pritekel do ob-streljenega šlibarja in ga pričel z nožem obdelovati po obrazu. Naslednjega dne je moral Šlibar v bolnico. Stvar sedaj raziskujejo orožniki.
*	Žalosten konec starega sovraštva. 601etni lovski čuvaj Franc Magušar j v prepiru ustrelil svojega oddaljenega sorodnika, 381etnega posestnika Mihaela Bernika iz Gornje Besnice. Oba moža sta že dolgo časa živela v sovraštvu. Aretirani Magušar se izgovarja s samoobrambo.
*	Izdani tatovi so se maščevali s požigom. Nedavno ponoči je gorelo v vasi Rajcu pri Veliki dolini. Zgorelo je gospodarsko poslopje občinskega odbornika Muniča. Ogenj je bil zaneten iz maščevanja. Imenovani odbornik je namreč izdal neke tatove, ki so mu vrnili milo za drago. Poslopje so mu zažgali, ko so Muničevi vsi trdno spali. Zgorela bi mu gotovo še ostala poslopja, da ni o pravem času zbudil njega in vaščane njegov sosed, ki se je mudil v hlevu pri živini. Zločinci so že prijeti in odvedeni v zapore.
*	Nož v rokah šoJarja. Te dni sta se na povrat-ku iz trebanjske šole sprla 121etni šolar iz šestega in neki llletni fantek iz petega razreda. Starejši je mlajšemu zasadil nož v hrbet, da mu je ranil pljuča. K malemu rarjencu je bil pozvan na pomoč zdravnik dr. Deream, a fantek je medtem izgubil že precej krvi in je njegovo stanje nevarno.
*	Za lastno smrt je zažgal kozolec. Te dni je
zgorel pod Bokavcami blizu jeza Gradaščice kozolec posestnika Antona Dolinarja, po domače Kocjana, iz Kozarij. Domači :n dobrovski gasilci so plamen zadušili šele oo daljšem trudu. Silno pa so bili zanideni, ko so lahko prišli prav do pogorišča, ker so našli med tramovjem obešenega neznanca. Obešenec je imel čisto obžgane noge in ko so ga gasilci preobrnili, je kos noge kar odpadel. Obraz je imel neznanec še dokaj ohranjen in bil je dozdevno še precej mlad. Orožniki, obveščeni o najdbi, so u.edli obširno preiskavo, vendar niso mogli dognati istovetnosti neznanca in tudi ne, odkod je bil. Sodi se, da je neznanec zažgal kozolec in se nato obesil.
*	Ljudje, ki trpe na otežkočeni telesni potrebi in ki jih zaradi tega mučijo krvno prenapol-nenje trebuha, pritisk krvi v možgane, bolečine v glavi in močno utripanje srca, nadalje oni, ki trpe na bolezni dančne sluznice, fišurah, heme-roidalnem zamotku in fistulah, jemljo za iztrebljenje črevesa zjutraj in zvečer po četrtinko «Franc Jcžefove* grenčice. Vodilni zdravniki kirurgičnih zavodov izjavljajo, da se poslužujejo «Frane Jcžefove* grenčice po operacijah z najboljšim uspehom. <Franc Jožeiova* grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijali in špecerijskih trgovinah.
lahvala.
Podpisani sem prejel izplačano doto v znesku 13.000 Din. Za izplačilo se s tem «Vzajemni pomoči*, reg. pom. blagajni v Ljubljani, Borštnikov trg, natopleje zahvaljujem. Ommjeni zavod vsakomur kot najcenejšega, najsigurnejšega in z najmanjšimi prispevki najtopleje priporočam.	Janez Horvat, Slatna
IZ POPOTNIKOVE TORBE
SMRT DELAVNEGA MOŽA.
Buče pri Kozjem, januarja.
Dne 15. t. m. je prišla iz bolnice v Brežicah Žalostna vest, da je tamkaj umrl g. Janez Božiček, posestnik v Vrenski gorci.
Pokojnik je bolehal že nekaj let za želodčnim rakom ter iskal pomoči pri raznih zdravnikih in v raznih bolnicah. Imel je že upanje, da bo bolezen premagal, toda zgodilo se je nasprotno. Neprizanesljiva bolezen ga je pred kakimi šestimi tedni zopet napadla. Šel je ponovno iskat pomoči v bolnico, kjer je 13. t. m. v cvetoči moški dobi 39 let v hudih mukah umrl in se rešil težav in bridkosti tega sveta.
Sporočilo žalostne vesti je žal prišlo rodbini v roke šele v trenotku, ko se je njegov pogreb že vršil. Edino, kar je bilo možno storiti za pokojnika, je to, da so mu župnijski zvonovi zapeli v slovo. Pokojnik, ki je bil skrben gospodar, dober sosed in delaven občinski odbornik, je bil zvest naročnik «Domovine> in zaveden kmetovalec. Ostal nam bo vedno v spominu. Naj v miru počiva! Žalujoči rodbini izrekamo naše so-žalje.
SMRT UGLEDNEGA VINOGRADNIKA.
Ivanjkovci, januarja. V noči od 15. na 16. t. m. je umrl na svojem posestvu pri Svetinjah g. Stanko Simon ič, star šele 45 let. V svoji mladosti se je izučil v trgovinski stroki na Dunaju. Pozneje, ko je prevzel nekaj vinogradov po očetu, nekaj pa jih še dokupil, se je posvetil le vinogradništvu. Pred tremi leti je zbolel in je po hudem trpljenju zdaj moral za vedno zapustiti svojo družin ico, sesto-ječo iz vdove in treh nepreskrbljenih otrok.
Pogreb se je vršil 18. t. m. ob veliki udeležbi občinstva in tukajšnjega prostovoljnega gasilnega društva. V imenu tukajšnjih organizacij se je poslovil od pokojnika z ganljivimi besedami šolski upravitelj g. Rado Bitenc. *
Pokojnik je bil med ustanovitelji tukajšnjega gasilnega društva, Bralnega in izobraževalnega društva in podružnice Kmetijske družbe. V vseh teh organizacijah je bil odbornik in večkrat podpredsednik. Zadnjih volitev se je tudi udeležil; kot hudo bolan se je moral na volišče pripeljati. Časten mu spomin!
GOSTILNIcARSKA PIVOVARNA V LAŠKEM.
Laško, januarja.
Z urnimi koraki se bliža pomlad in z njo pri-tetek gradnje naše pivovarne. Delničarji sicer vršijo vplačila redno, vendar je med njimi tudi nekaj zamudnikov, ki odlašajo s plačilom in tako ovirajo akcijo. Kdor ne bo plačal zapadlih deležev do konca februarja, škoduje sebi in svojim tovarišem gostilničarjem. Resno pozivamo vse delničarje, naj storijo svojo dolžnost.
Novo upravno poslopje bo ?otovo in dograjeno do 1. aprila letos. Industrijski tir, za katerega se je vršil 12. t. m. ogled po zastopnikih prometnega ministrstva, se bo začel graditi s 1. marcem. Načrti za strojnico, sodarno in drugo so gotovi. V jeseni se bo pričelo varjenje piva, ki bo poceni in bo po kakovosti prekašalo vsa sosedna.
Te dni obiskuje delničarje naš novi pivovari-telj g. Kajmar, ki je sestavil tudi načrte in se bo vršila gradnja pod njegovim vodstvom.
Prosimo Vas, da se odzovete pojasnilom omenjenega g. pivovaritelja.
Neprijeten duh ust sg«
■■■^■■■■■■^^■■■■■■■■■■b dili poročati Vam, da odkar uporabljam Vašo zobno pasto "Chlorodont" nima samo lepih belili zob, temveč sem ce teši! tudi neprijetnega duba ust Vaš OMorodort bom kar uaj >olje priporočal. Dr. V, t,j.., kalili zato samo prietn" Chlorodont zobno pasto, tul ci Dia»8,"= »B Dia> 131« ter *4yi«$ait» vsak !iaacai«::i.
DVA POŽARA V ŠTIRIH DNEH.
Loče pri Konjicah, januarja. Dne 20. t. m. je nastal ogenj v gospodarskem poslopju posestnika Kukoviča na Mlačah. Poslopje je bilo s slamo krito. Rešili so živino, a vsa krma je pogorela. Naši pridni gasilci so bili hitro na mestu požara in obvarovali vsa sosedna poslopja pred ognjem. Prišli so tudi gasilci iz Poljčan, ki pa niso stopili v akcijo, ker ni bilo več potrebno. Reševalna dela so vršili tudi člani gasilnega društva iz Zbelovega, ki se je na novo ustanovilo. Pri požaru je dobil eden gasilcev iz Loč opekline po obrazu.
Kukovič je oddal svojo živino v oskrbo svojemu sorodniku Rupniku. Pa zlobna roka si je mislila drugače. V nedeljo 24. t. m. je tudi Rupniku podtaknila ogenj, da mu je zgorelo gospodarsko poslopje s svinjakom vred. Prav tako so se pri tem požaru naši gasilci dobro držali. Ohranili so mu hišo in rešili svinje iz gorečih svinjakov. Prišli so na pomoč tudi gasilci iz Žič in Konjic, pa niso stopili v akcijo.	j
Oba požara sta brezdvomno bila podtaknjena po hudobni roki. Zaprli so žfe nekega osumljenca, ki pa trdovratno taji požig.
Obe zgoreli poslopji sta bili s slamo kriti. Zavarovalnina znaša pri Kukoviču 12.000 Din, škoda pa je cenjena na 50.000 Din. Rupnik je bil zavarovan za 16.000 Din, a škode ima 60.0:0 Din. Omeniti moramo tudi to, da ima gasilno društvo iz Loč pri obeh požarih za okrog 3000 Din škode zaradi počenih cevi.
PISMO IZ STUDENCEV.
Studenci, januarja.
Tukajšnje gasilno društvo je imelo minili teden 11. redni občni zbor, katerega so se udele-, žili tudi zastopniki sosednih društev. Zbor je otvoril načelnik župan g. Kaloh, ki je v lepem nagovoru pohvalil vrle gasilce za njihovo požrtvovalno delo v minilem letu Iz poročil je povzeti, da so studenški gasilci sodelovali pri sedmih velikih požarih, od katerih je bil največji v Rušah, in pri petih manjših požarih. Poleg tega je društvo imelo šest velikih in devet malih gasilskih vaj, župno vajo v Radvanju, veliko vajo in dve šoli za prvo pomoč. Pri volitvah je bil izvoljen ves prejšnji odbor z g. Kalohom na čelu.
Sokol si je nabavil krasen lutkovni oder, na katerem je bila minilo soboto in nedeljo prva predstava. Obe predstavi sta bili lepo obiskani. Oder so napravili člani obrtniki sami.
Redni občni zbor je imel naš Sokol v nedeljo 24. t. m. Iz posameznih poročil je razvidno, da studenški Sokol neumorno dela in sledi idejam svojega velikega učitelja Tyrša. Najlepši dokaz dela ne samo na telovadnem polju, ampak tudi na izobraževalnem je knjižnica, ki šteje 1190 knjig, kar je za studenške razmere dovolj. Knjižnico je posetilo lani 960 čitalcev in si izposodilo 3742 knjig. Pri volitvah je bil izbran za predložitev župi naslednji odbor: starosta Hren, pod-,starosta Hočevar, načelnik Ferš, podnačelnik Zupan, tajnik Kavčič, blagajnik Lintner, pro-svetar Grgič, knjižničar Skelon in osem odbornikov.
Naše ljudsko vseučilišče je imelo v tekočem letu že tri predavanja, in sicer je predaval dvakrat g. Robnik o krizi ?n njenem vplivu na človeka in kulturo in g. Lintner r doživljajih naših izseljencev v Mehiki. Vsa tri predavanja so bila dobro obiskana.
letu delaven. To je poudaril tudi ua zboru se nahajajoči župni starosta br. dr. Vašič v svojem lepem govoru. Uprava je v glavnem ostala ne-izpremenjena, saj je dosedanja uprava pod vodstvom staroste br. Novaka zadostno jamstvo, da bo šel naš Sokol po dosedanji poti.
Kraljev govor smo tudi pri nas poslušali v radiu in naša šolska mladina je z navdušenjem pripovedovala staršem, da jt slišala v šoli govoriti kralja.
Tudi sicer se mladina z zanimanjem udeležuje šolskih radijskih ur. Ob nedeljah pa se zbirajo v šoli fantje kmetijske nadaljevalne šole in poslušajo kmetijska radijska pradavanja. Prav je, da se naša mladina vsestransko izobražuje.
PRAVA METODA
uspešnega negovanja lepote počiva na uporabi takšnih pripomočkov, ki se izdelujejo iz učinkujočih medicinskih sestavin, kikršni so: Fellerjeva Elsa pomada za zaščito kože in Elsa pomada za rasi las (2 lončka bres nadaljnjih stroškov 40 Din), Eisa-mila lepote in zdravja (5 kosov franko 52 Din). Dobivajo se pri lekarnarju Evgenu V. Fellerju, Stubica Donja, Elsa-trg 860, savska banovina
PREKMURSKI GLASNIK
TREBANJSKO PISMO.
Trebnje, januarja.
Ali naj začnem z našim vremenom. Pa ni vredno pisati o tem zavoljo ščepca snega. Pri nas imamo namreč tudi smučarje, sicer še začetnike, ki se silno jeze, da jim ni naklonjeno več snega.
Naši Sokoli so predzadnjo nedeljo popoldne zborovali pri g. Pavlinu in prav mnogo jih je bilo. Vsa obširna poročila posameznih funkcionarjev so bila prav zanimiva in so pokazala, da je bil trebanjski Sokol v preteklem poslovnem
VELEINDUSTRIJEC OSUMLJEN POŽIGOV. Požixalei so v treh letih pri enem samem posestniku zanetili sedem požarov.
Dolnja Lendava, januarja.
V čentibi je lepa hiša posestnika Toke. Poleg hiše in gospodarskega poslopja je bil valjčni mlin, ki je bil stalno v obratu. Že leta 1929. je bil podtaknjen v mlinu oge^j, ki so ga pa domači s pomočjo sosedov udušili, ne da bi lastnik utrpel večjo škodo. Še pred tem požarom je bila istemu posestniku zažgana zidanica v bližnjem vinogradu. Kmalu nato je zgorel stok slame, nato zopet stok sena. Leta 1930. je zgorelo gospodarsko poslopje. Neznani zločinci so podtaknili ogenj tudi v hiši in nekoliko pozneje v mlatilnici. Obakrat pa se je posrečilo preprečiti večjo nesrečo. Tokova družina je živela v stalnem strahu, da se bo zdaj in zdaj zopet pojavil ogenj v tem ali onem poslopju.
Lani 22. novembra okrog polnoči je nenadno zopet nastal požar v mlinu posestnika Toke in uničil vse dele in predmete v notranjosti mlina. Požar je nastal v tako sumljivih okoliščinah, da je obstajalo upanje na izsleditev zločincev. Sum je padel na domačega vajenca v mlinu in na njegovega prijatelja. Orožništvo je v tem pravcu vodilo strogo preiskavo in te dni aretiralo vajenca, 201etnega Golenka Franca, doma iz Šafarskega, občina Štrigova, in njegovega prijatelja Huzjana Ludovika, ključavničarskega pomočnika, starega 26 let, doma iz tukajšnje okolice. Oba zločinca sta takoj po aretaciji priznala vse. Kolovodja je bil Huzjan, ki je priznal, da je zanetil razen dveh vse druge požare, ki so bili v treh letih izvršeni pri posestniku Toki.
Oba zločinca sta izpovedala, da sta bila za to početje najeta. Fanta sta bila v soboto dopoldne oddana okrajnemu sodišču v Dolnji Lendavi, takoj nato pa se je izvršila v Dolnji Lendavi areta* cija, ki je zbudila največje presenečenje. Orožništvo je na podlagi izpovedb aretiralo veleindu« strijca Eppingerja Samuela, lastnika parnega1 mlina v Dolnji Lendavi. Po kratkem zasliševanju na orožniški postaji je orožništvo oddalo tudi Eppingerja v sodne zapore okrajnega sodišča, kjer se bo vršilo nadaljnje zasliševanje. Baje je Eppinger najel oba požigalca, da iz konkurenčnih razlogov požigata poslopja posestnika Toke. Ali te govorice ustrezajo resnici, bo ugotovilo sodi* šče. Po zaslišanju, ki se je vršilo v nedeljo do* poldne, so bili vsi trije aretiranci pridržani v za* pcru.
HOletna starka je zažgala vnuku hiš«. Piti mariborskimi sodniki se je zagovarjala 801eina Ana Leposova iz Šalovcev. Živela je na pt en žit* ku pri svojem vnuku Janezu Žitku. Med starko

na eni strani in Janezovo materjo in ženo na' druLi strani je prišlo cesto do burnih prepirov. Seveda je tudi vnuk potegnil z mlajšima ženskama in tako je nastalo v hiši sovraštvo, ki je posebno grizlo nekdanjo gospodinjo ter jo podžigalo k maščevanju, ki je planilo na dan 30. oktobra lani, ko so se ženske zopet sprle med seboj. Takrat je starka zaklicala snahi in ženi svojega vnuka: «Ženski, danes bo vama še vse v zrak letelo.* Ker so bile slične grožnje pri Žit-kovih na dnevnem redu, ni starkir>'h besed nihče vzel za resne. Kakor po navadi je odšlo vse na delo, stara mati pa je ostala sama doma. Takrat pa so okrog poldneva zapazili sosedi gost dim nad gospodarskim poslopjem Janeza Žitka. Pomoč je bila takoj na mestu in posrečilo se je ogenj omejiti. Vendar pa je nastalo po požaru za 21.000 Din škode, ki je bila tem občutnejša, ker posestnik ni bil zavarovan. Sum požiga se je takoj oprijel stare matere in nič ni pomagalo, da ga je poizkušala prenesti na svojega vnuka, katerega je sprejela, ko je prihitel gasit, z besedami: «Visoko si imel zavarovano, pa si zažgal sam*. Pokopalo jo je najbolj dejstvo, ker so našli med požarom v starkini sobi vse njeno premoženje povezano v culo in pripravljeno za rešitev iz ognja. Poleg tega so nastepile še priče, ki so videle v usodnem trenotku starko motati se okrog gospodarskega poslopja, katero so nato takoj objeli plameni. Ana Lepošova je bila obsojena na šest mesecev strogega zapora, pogojno na pet let, in 21.000 Din odškodnine vnuku za požgano gospodarsko poslopje.
Požig v Dolini. Pred dnevi je pri nekem posestniku v Dolini pri Murski Soboti nastal požar, Zgorela sta stanovanjska hiša ir gospodarsko poslopje do tal. Vse okoliščine pričajo, da je bil ogenj podtaknjen. Obe pogoreli poslopji sta bili že v slabem stanju. Posestnik je letos nameraval sezidati novo hišo na istem mestu in staro podreti. Nekaj dni pred požarom je mož prejel grozilno pismo. Važno je možak vpričo več ljudi fcital, da mu neznanec grozi s požigom. No, in res je nekaj dni nato vse pogorelo. Ker je bila nesreča skoro izključena in ker so ljudje sami začeli govoriti, da je bil ogenj podtaknjen, se je za reč začelo zanimati oblastvo. Preiskava je dognala, da pisava grozilnega pisma sliči pisavi po-gorelca samega. Sodišče bo ugotovilo, kaj je resnica.
Žrtev tihotapstva. Pri Zincah so stražarji gra-ničarji opazili zvečer šest tihotapcev, prihajajočih iz Madžarske. Pozvali so jih, naj se ustavijo. Ker pa so začeli bežati, so streljali in zadeli 181etnega Ivana Tkalca, posestnikovega sina iz Ferketinca v Medmurju. Mrtvega fanta so našli šele drugega dne.
Odkritje vlomilskega plena. V eni zadnjih noči so neznani zlikovci vlomili pri nekem posestniku v Murski Soboti. Pokradli so iz omar vse perilo, ki jim je prišlo v roke, ga zavili v Odejo, odnesli in skrili na travniku za železnico. Ukradeno blago so našli drugega dne otroci, ki so se šli na bližnji potok drsat. Orožuištvo je za-pleuilo vse blago V isti noči so najbrže isti tatovi oplenili trafiko na Glavnem trgu v Murski Soboti.
\Z ŽIVLJENJA ROJAKOV V ERKENSCHWICKU
Erkenschvvick (Westfalsko), januarja. , Oktobra lani je tukajšnje Udruženje jugoslo-fvenskih državljanov proslavilo lOletnico svojega [obstoja obenem s proslavo lOlelnega vladanja Nj. Vel. kralja Aleksandra.
V začetku proslave je pozdravil predsednik ■g. Petek vse zbrane, posebno zastopnike sosednih društev iz Suderwiclia, Buer-Hassela, Holthau-sena, Recklingliauseua in Gladbecka. Poudarjal je pomen slovesnosti in opisal pričetek društvenega dela 9. oktobra leta 1921. Živahno je bilo društveno delo v teh 10 letih in mnogo ie storilo
društvo za pravice rojakov v tujini. Če bi rojaki ne imeli svojega društva, bi jim še bolj trda predla, kakor jim je že. Prvi pobudnik za ustanavljanje društev v naših koli nijah je bil prvi naš konzul v Diisseldorfu. Sedaj je na Westfal-skem 3f društev, ki se bore za naroden in gmoten prospeh slovenskih rudarjev v Nemčiji. Kdor še ni organiziran, naj se oklene društvene misli, ker le s složnim delom bomo kaj dosegli v tujini. Ko bo naša zveza močna kakor skala, bomo tudi lahko dosegli vse svoje upravičene zahteve.
Za njim je govoril izseljenski komisar gospod dr. Deželic iz Dusseldorfa, ki nam je dal mnogo pobude in nasvetov, kako bi v bodoče napredovali laže, kakor smo dosedaj. .
Zvezni predsednik g. Bo'ha je navdušil s svojim govorom vsako jugoslovensko čuteče srce. Orisal nam je trnjevo pot, po kateri hodi jugoslovensko gibanje v Poruhrju, in izrekel društvu priznanje in zahvalo za vztrajno delo na gospodarskem, socialnem in prosvetnem polju. Vzpodbujal nas je k bratski slogi in poudarjal, da bo le tako mogoče doseči naše pred 10 leti zasnovane cilje.
Vsi govorniki so se v vznesenih besedah tudi spominjali lOletnice modrega vladanja Nj. Vel. kralja Aleksandra I. Slavnost se je završila tako lepo kakor dosedaj še nobena prireditev.
Na Silvestrovo je bilo obdarovanili 21 otrok. Letos je bilo obdarovanje bolj slabo zaradi krize, ker smo tukaj v Erckenschvvicku skoro vsi brez posla. Podpore dobiva družina z dvema otrokoma po 72 mark na mesec, kar je premalo za življenje. Kje pa naj jemljemo denar za kurjavo in za obleko! Mlajši delavci, ki stanujejo pri starših, po večini ne dobe nikake podpore, če jo pa dobe, znaša le po 15 do 17 mark. Tako se nam godi tukaj v tujini, kjer smo v taki »t'ski, da ne vemo, kako se bomo prevlekli skozi zimo.
Srečnejše novo leto, kakor ga imamo sami, želimo vsem čitateljem cDomovine*: predsednik Alojz Petek (Št. Jurij ob Taboru), blagajnik Miha Lokar (Polšnik), podpredsednik Janez Peterlin (Šmarjeta), tajnik Jože Žukalj (Cerklje), pod-tajnik Anton Savšek (Šmartno), Anton Bavdek (Lužarji), Franc Sever (Stična), Franc Kovač (Trava), Jože in Valter Peterlin (Šmarjeta), Franc, Henrik, Edvard in Albin Pevec (Temenica), Janez Žukalj (Cerklje), Mihael in Alojzij Blažič (Šmarjeta), Jože Vizovišek (Laško), Franc Kotnik (Polzela), Blaž in Franc Dolar (Polšnik), Marija, Janez in Bernard Drev (Griže), Katarina Križaj (Prevalje), Terezija Peterlin (Šmarjeta), Jože Penca (Kostanjevica). Jakob, Franc, Rudolf in Jože Fekonja (Dednji dol), Jože Bevc (Kozje), Vinccnc, Janez in Lojze Jezernik (Luče), Jože Končina (Dednji dol), Jurij Horvatič (Žusem), oba Jožefa in Karel Zorko (Žiri), Anton Kozjan (Trebelivo) in Andrej Vidmar (Žužemberk).
PISMO AMERIŠKEGA ROJAKA.
P i 11 s b u r g h (Zedinjene države), januarja.
Dovolite mi, da se zdaj, ko imam zopet precej nezaželenega časa, malo oglasim v naši priljubljeni cDomovini*. Najprej začnem poročilo z vremenom. Vreme smo imeli ves pretekli mesec, posebno pa 12. t. m., ko to pišem, tako lepo, kakor da smo se preselili v cvetočo Kalifornijo. Le naj tako drži še do zadnje četrtine februarja, pa se bomo lahko nasmejali sv. Matiji, ker ne bo imel česa razbijati. Slovenski veseljaki, ki se ra-dujemo skorajšnje pomladi, radi skupaj zagode-mo našo staro slovensko:
Trišla bo pomlad, dočakal bi jo rad ...
Kar s>e dela tiče, ni vredno govoriti. Razmere so daleč pod ničlo in slabše, kakor so bile kdaj od pričetka Zedinjenih držav. Kako dolgo bo gospodarila nad nami strahovita kriza, nihče ne ve. Bral sem v nekem slovenskem časopisu prerokbo nemškega jasnovidca za leto 1932. Mož pravi med drugim, da bo v tekočem letu konec svetovnih gospodarskih težav in da bo v prvi polovici leta zopet vzcvetela industriia v Evropi
in v Zedinjenih državah. Če bi se ta prerokba vsaj delno uresničila, kolika sreča bi bila za prizadete narode.
Dragi delavci in sotrpini, raztreseni po zemski krogli, le oglejte si v E2. lanski «Domovini> sliko pod naslovom «V Ameriki je še slabše*, in videli boste nekaj žalostnega na papirju. Pridite v dubu malo k onim tisočim in milijonom siromakov, ki nimajo ne strehe ne postelje, kamor bi položili svoje trudne glave. Takih brezdomnih siromakov so prenapolnjena že vsa, posebno pa večja ameriška mesta. Tukaj živeči rojaki jih gledamo s strahom, da nas lahko vsak čas zadene enaka usoda.
V	Pittsburghu živi mož, ki se je zavzel za brezposelne ljudi, pobira darove zanje in jih po možnosti hrani in oblači. Ta mož je katoliški duhovnik James Cox (izgovori Žems Kaks). Cox je dne 5. t. m. po vedel v \Vashington s seboj sestradano ljudstvo, tako zvano Coxovo armado brezposelnih. Ob cestah je bilo vse polno radovednežev, ko je katoliški duhovnik Cox korakal na čelu okrog 45.COO brezposelnih delavcev. Vozili so se v 600 avtomobilih, mnogo pa jih je hodilo peš. Med njimi so bili tovarniški in železniški delavci, uradniki in drugi. Vsak je imel s seboj živeža za en teden. Ko je privedel Cox ljudi v Washington, je kongresu (ameriški narodni skupščini) predložil resolucijo, v kateri zahteva takojšnjo pomoč. V resoluciji pravi, da bo prišlo do oboroženega upora, ako ne bo konec neznosnega trpljenja delavcev. Med drugim je Cox prosil za podporo in zahteval, naj se naloži bogatinom večji davek. Bilo je to 8. t. m. Možje, izmučeni in neobriti, so poslušali govor svojega voditelja duhovnika, ki je pozival kongres, da nekaj sklene, kar bi moglo olajšati delavski položaj. Župnik je bil prijazno sprejet pri predsedniku in v zbornici. Ko je Cox izročil prošnjo za pomoč, se je obrnil proti množici in jo pozval, da zopet priseže na zastavo Združenih držav. Vsi so se odzvali njegovemu pozivu in dvignili roke. Coxova armada se je nato v najlepšem redu obrnila in zopet odšla na dolgo pol proti Pittsburghu.
Kolikor mi je znano, je bil župnik Cox (Irec) v času svetovne vojne na bojnih poljanah v Evropi. Tam je videl tisoče in tisoče mladih bitij, umirajočih med kravavim klanjem. Mi v Združenih državah živeči imamo priložnost, da lahko slišimo pridigo voditelja siromakov Coxa vsako nedeljo po radiju. Le škoda, da se ne najde več duhovnikov, ki bi mu sledili in skrbeli tako za siromašno ljudstvo kakor on.
Da ne pozabim! Naša «Domoviira* je pri nas premagala vse v Sloveniji izhajajoče časopise. Do sedaj je imela že precej naročnikov, a sedaj po novem letu se je število znatno povečalo. Imel sem čast prisotstvovati zabavi, ko je odhajal moj prijatelj g. Flore nazaj k vojakom. On je po činu sergeant (uarednik). Na zabavi je bilo zbrano dosti lepo število naših Slovencev in Slovenk. Ko smo med drugim govorjenjem sprožili misel za razširjenje naše «Domovine* v Ameriki, so se koj vsi hkrati odzvali v pomoč. Torej v kratkem rečeno: Naša «Domovina* se širi po vseh delih sveta. Mi slovenski izseljenci trpini ne smemo pozabiti našega dobrega slovenskega časopisa in tudi ne one zemlje, kjer smo zagledali prvič zlate solnčne žarke.
V	upanju, da se uresniči misel za brod med Adlešiči in Mržljaki, vse skupaj lepo pozdravlja Nikolaj S k u h e. .
Iz Chateauforta (Francija) nam pišejo: Kakor beremo v ^Domovini*, se povsod pritožujejo, da je velika brezposelnost. Tudi tukaj so nam znižali plače, da zaslužimo komaj za živež. Mnogo naših rojakov pa je sploh brez dela. Morda bo poleti zaposlitev boljša in z večjimi mezdami. Najbolje bi pač bilo, če bi nam ne bilo Ireba hoditi po tujem s trebuhom za kruhom. Če ne prej, se bomo mnogi že jeseni vrnili v svoje rojstne kraje. Prav lepo pozdravljamo vse bralce in bralke <:Domovine>, posebno nuirskosoboške fante in murskosoboška dekleta: Štefan Zrim, Janez Cipot in Fran" Drvirič (Murska Sobota).
Iz St. Jeana de Bonneval (Francija) nam pišejo: Tudi mi radi čitamo «Domovino», ki nam prinaša vedno kaj novega iz naših domačih krajev. Kakor vsepovsod, so prav tako pri nas slabe razmere, ki so se v zadnjem času še poslabšale. K sreči imamo še delo. Upamo, da bomo v nekaj mesecih spet več zaslužili, ker na^e družine željno pričakujejo naše pomoči. Lepe pozdrave pošiljamo vsem bralcem in bralkam «Domovine»: Filip Knaus in Jakob Poje (Novi kot), Ivan Gr-bec, Filip in Ivan Ožbolt, Marko in Tekla Pavlin (Prezid), Jernej Grbec (Lipsenj) in Andrej Grbec (Poljane pri Rakeku).
Iz Village Neufa (Francija) nam pišejo: Nisem se še oglasil v preljubi «Domovini», zato prosim za malo prostora. Tu je bilo več Slovencev zaooslenih pri gradnji velike električne centrale. Sedaj sem ostri čisto sam med tujci, ker so bili drugi rojaki pred nekaj meseci odpuščeni. Menda so vsi dobili zaposlenje po drugih tukrjš-njih meslih. Kakor ka:ve, bom tudi jrz kmalu moral proč, ker bo delo izvršeno. Ne vem, kam naj se potem obrnem s trebuhom za kruhom s svo!o družino, kei je v tej neznosni krizi hudo dobiti zaslužek. Če bom dobil podaljšano industri'sko karto, imam še malo uoanja. Če ne bo nič, se bom pa moral kar obrniti proti domu, da si doma poiščem tolažbe. Najlepše pozdrave rojakom pošiljata Rozi in Matevž K r u c e 1 j (Planina pri Lučnah).
Novice iz Amerike. V kraiu Canon Citj ju se je 26. decembra pripeti'a v rudniku huda nesreča, katere žrtev sta postala France Plavc in Alojzij Prece. Zaposlena sta bila pri stroju v rudniku, nenadno pa se je utrgala p'ast premoga in ju zasula. Perce je dobil hude poškodbe po vsem telesu, dočim je bil Plavc laže poškodovan. Oba so morali prepeljati v bolnico. — V istem kraju je dclete'a nesreča Franca Čadeža. Vračal se je na bežični večer od polnofnice in ga je na cesti podrl neznan avtoiroMIist. Čadeža so mrrali prepeljati v bolnico, kjer so ugotovili, da ima zlomljeno desno nogo v kolenu. — Ko se je France Zavrl z avtomobilom vozil v Canon City, se rru r je pridrufil rred vožnjo neki mladenič. Na~ovar-. jal ga je, naj mu dovoli šolirati, češ, da dobro vozi. Ker mu Zavrl ni fcofel pustiti vol-na, je potegnil samokres in mu začel groziti. Toda Zavrl se ni dal ugnati, udaril je po samokresu, nezna-. nec je pa sprožil in krogla je obtičala Zavrlu v roki. Lopov je pobegnil. Zavrl ie morrl v bolnišnico — V Sheboyganu je umrl po daljšem bo-lehanju za rakom France Dobrota, star 51 let, doma iz Spodnjega Kaši ji pri Devici M-riji v Polju. V Ameriki je bival osem let. Za njim žaluje v s arem kraju Žena Trančnka, v Ameriki pa dve sestri. — Dne £9. decembra je v Aurori Umrla Frančiška Rajerjeva, po rodu s Pristave pri Višnji gori. V Ameriki je bivala *e 31) let. Zapustila je moža in osem sinov. — V Kirklrnd Lakeju v Kanadi je nad 4C0 n-š;h ljudi brez de'a. Delo do';i le tisti, ki lahko podkupi agente. Nekateri plačujejo po 100 dolarjev, da dobijo delo vsaj za nekaj mesecev. — Jugosloverski roj; ki v naselbini Norandi so 13. decembra lani slovesno otvorili svoj Narot-ni dom. — V Tor-ntu se je smrtno ponesrečil rojak Ivan Debeljak.
toplo sobo; vendar ne v bližino peči, kjer je pre-j vroče, ne v bližino okna, kjer je spet prehladno, i Tako nekako v sredo sobe jo deni. Škoduje pa tem vejicam presuh zrak, popje se suši in odpada. Zato je potrebno, da poškropiš vejice vsak dan z mlačno vodo. Priporočljivo je tudi, če ob-režeš stebla večkrat z no.vem.
Tudi vrba se da tako prisilit! k cvetenju; lepe so njene mačice. Divji kostanj pa ne cvete, vendar je njegovo nežno zelenje dokaj lepo in se poda k cvetočim vejicam.
Za kuhinjo
Rožasti kapus. Glavice r^žastega ohrovta lepo oristi in operi in jih daj kuhati v malo slan krop. Ohrovt je kuhan v približno pol ure. Nato ga od-cedi , pol i j z mrzlo vodo in spet dobro ocedi. V kožici razbeli sirovo maslo, na maslo stresi kuhani ocejeni ol rovt, dodaj malo peleršilja, popra in po potrebi še malo osoli. Kožico samo stresaj, a ne mešaj, da ostanejo kri ke g'avice cele Ko se je ohrovt segrel, kar traja priblr no des?t minut, ker vreti ne sme, s?a stresi na krožmk. Tako pri pravi jeni rožni ohrovt daš z zrezki, bifteki ali kloVsicami na mizo.
Telečja jetra s sirom. Jetra zreži, iih povaljaj v moki in hitro na vroči mrsli operi. Opečena po-beri v vročo skledico, jih posuj z zribanim bohinjskim s'rom in zabeli s sirovim maslom (m-s',0 segrej toliko, da bo rjavo, a ne sežgan^). Tako pripravljena j?tra daš na mizo z makaroni, katere tudi potresi s sirom in zabeli s sirovim maslom.
Pisarne pogačic«. Umesi na deski v testo: 20 dek moke, 15 dek sladkorja, pest zmlelih orehov, malo cimta in žbic, dve jajci, fi dek s'rovega masla in pol zavi'ka pecilne~a rrnčka. Ko si testo dobre u Tiesib, ga za no'ev br' et tenko razvalr j. Potem izre/i z obodcem okrogle pogačice. Zloži jih na pomazano pekačo in soeci. Pečene no-rn.aži s poljubno mezgo in zloži po d"e in dve skup:j ali pa vsako pogačico oHij z rumovin ledom. — Rumov led: 14 d~k stoP-ene^a sladkorja polij s tremi žHcpmi vrele vode in fli-o ru^a, poleni mešaj četrt ure, da se zgosti; nato ovlij vs-ko pogačico zase. Pokladaj jih na papir in na zrrku posuši.
nihče. Zichy in inž. Braun se hočeta dvigniti v bližini Dunaja v balonu, ki bo zgrajen po izkušnjah profesorja Piccarda. Njun glavni namen je prekositi švicarskega učenj"ka, torej dvigniti se še više, in proučiti one plasti stratosfere, do katerih profesor Piccard ni mogel. Dvigniti se hočeta namreč 20 km visoko. Zanimanje za njun polet v stratos.*ero je že zdaj veliko. Dvigneta se v zrrk blizu Dun-ja in ni izključeno, da ju zanese kam v našo bližino. Seveda je še veliko vprašanje, kako se bo dru-d polet v stratosfero obnesel. Ze pri prvem, ko ni šlo za tako višino, je bila največja nevarnost, da plačata drzna letalca svoj pogum z glavo.
X 18 nu'ijonov brezposelnih v 25 državah.
Mednarodni urad dela je pravk r ol javil podatke o brezposelnosti v £5 državan. Iz tel« nodatkov je razvidno, da je v teh državah 18 milijonov brezposelnih. Tolnih številk žal ni za Zedinjene države, o katerih se samo poroča, da je dvajset odstotkov vsega delavstva brezposelnega. Najvelji odstotek brezposelnost imajo Italija, Nemčija, Avstrija, Poljska in Japonska.
X Najdta prstana, lri ga je ukradla sra*:a pred f5 leti. Nemški listi poročajo o zanimivem dogodku, ki potrjuje tatinske nagone sraijeja rodu. Pred 35 leti je izginil v mestu Elstri (Lužice) nekemu prebivalcu, ki j>-. stanoval blizu cerkve, poročni prstan. Zaman ga je povsod iskal, prstana ni nikdar več videl. Sedaj so po naključju našli ta prstan v nekem kotičku na cerkvenem zvoniku, kjer cd nekdaj gnezdijo srake. Jasno je, da je bila prstr.n svoj čas odnesla v svoje gnjzdo tatinska sraka.
X 18.CC 0 Fmžgr.ov izgine htno Pariško časopisje prinaša vest, ki je vzbudila med Francozi splošno pozornost in skrb. Po podatkih policijskega ravnateljstva je namreč preteklem le'.u v Parizu izginilo brez sledu 28.0C0 oseb. Med temi je gotovo nekaj s-momnrilcev in ljudi, ki sa pobegnili v svet, a pretežna večina je takih, ki so postali žrtve zločinov.
Praktični nasveti
Enobarvno blago, n. £r. ruž (rouge), ki ga uporabljamo za obrobe, izgublja pri pranju barvo in pokvari tako belo obleko ali kuhinjske prtiče ali kar smo sicer že obrobili z njim. Da to preprečimo, ga moramo še pred uporabo popariti s slano vodo ali pa s kropom,-kateremu smo dolali nekoliko kisa. Vendar ta kis ne sme biti sadni ali vinski, temveč umetni.
Cvenelo zclrnavo csvežiT s tem. da jo daš za nekrj časa v mrzlo vodo, kateri si dodala limone ali kisa. — Suho zelenjavo prav tako namoči v vodi.
L*stn ca nredn*s va
Fi-an'iOvci. Res ni prav, če je tako storil, vendar pa je dopis žaljiv in ga ne moramo objaviti.
Kkcje Prečitrjte dobro dotični dopis, pa boste videli, da ni v njem nič zlega. Dopis samo pravi, da se tudi dobijo t"ki fantje v okol ci.
Rače pri Mrrilcru. Por k ne objavljamo, ako nimam zadosU zanesljivih spoiočil
St. Jenž pri Velenju. Kakšno sliko ste nam poslali?
Cvetoče vejice pozimi
Ako hočeš vzgojiti cvetoče vejice sadnega drevja v sobi, ravnaj takole: Nrreži vejice češpelj, češenj, hru?k kakor tudi španskega bezga (Flie-der), lepotičnega mandeljna i. dr. Priporoča se, narezati te vejice že v začetku decembra, vendar je boljši uspeh, ako jih narežemo sedaj v janu-1 arju. Narezane vejice, ki pa morajo imeti že razvito cvetno popje, deneš v veliko posodo z vodo. Na dno posode nalresi do pet eenlimetiov peska,' v katerega potakni vejice, nato pa dolij vode. I V začetku postavi posodo v hladno sobo, da se prične popje napenjati. Šele nato jo postavi v (
X Žrtve svetovne vojne. Na p< dlagi podatkov mednarodnega urada za delo so sestavili strokovnjaki pregled izgub v svetovni vojni. Mrtvih vojakov je bilo 9,£98.771, hudo ranjenih 6,295 512 in drugih ranjencev 14,002.0^9 Civi'nih žrlev je bilo 13,COO.OCO. Vojnih sirot je 800.000, vojnih vdov 5,(100.000, beguncev 10,0.10 000. Gmotna škoda, ki jo je povzročila vojna posredno in neposredno, znaša po Hoowrovem računu 400.000 milijonov dolarjev.
X Pred novim poletom v stratosfero. Na Dunaju bivajoči madžarski grof Zichy in izumitelj novega višinomera inž. Btaun sta zasnovala nov polet v stratosfero, katerega stroške bo poravnala neka skupina ameriških deriarnikov. V zrafne višave se nameravata dvigniti že pomladi. To bi bila torej druga dva človeka, ki bi se dvignila v one zračne plasti, kjer razen profesorja Picarda in njegovega spremljevalca dr. Kipferja ni bil še
Ure, zlatnino in srebrnino
prodaja poceni in dobro tvrdka
HLSut-hier
Ljubljana 5
Prešernova rlfca št. 4.
Tvidka razpošl:a blago na vse kraje E\rojje, Amerike, Afrike, Azije in Avstralije. Lastna protoko irana lov.cna ur v ; vici. Ure v vseh cenah od 44 Din navzgor. Št. 120. Kovinasta nra (an^er 44 Din, s sekundnim kazalcem 78 D n. Št. 121. Ista z Radiu m >m 58 Din, s sekundnim
kaza'cem 94 Din. Št. 125. Bulilna ura, lfi cm visoka, 49 Din z Radiumom 7G Din.
Zahtevajte vel ki iluslrovani cenik, ki ga Vam pošlje za-^onj in poštnine i>ros1o
H. SUT1NER v LJUBL.fA.4I 5
-v
ZA SMEH IN KRA TEK ČAS
Nauk o komunizmu.
Ruski boljševik je poljskemu kmetu razlagal nauk o komunizmu in dejal: «Nekdo ima na primer konja, pa ga da občini za splošno rabo občanov.*
Kmet: «To je lepo.*
Boljševik: <>:Pa recimo, da imaš ti kravo. Ali Jo boš dal občini ?* Kmet: «Prav rad >
Boljševik: «Ali pa tele ali kozo, ali bi ju tudi dal ?*
Kmet: cSeveda bi ju dal.* Boljševik: <In svinjo tudi?> Kmet: «Svinje pa ne!* Boljševik: «Zakaj ne?* Kmet: «To je tako: nimam ne konja ne krave ne teleta ne koze, svinjo pa imam. Toda kako pridem do tega, da bi drugim dajal svojo svinjo?*
Kajenje in pljuvanje.
V sobi nekega dunajskega hotela je visel napis: cKajenje prepovedano. Mislite na požar v dunajskem gledališču!>
Neki šaljivec pa je k napisu pripisal: «Plju-vanje prepovedano. Mislite ta poplave Donave!*
Umestno vprašanje.
Tonček: cStriček, ali si ti tudi oženjen?* Stric: «Še ne, dragi Ton ček *. Tonček: «Kdo ti pa pove, kaj smeš in kaj ne Bmeš delati ?*
Znak zaljubljenosti.
A: «Zakaj sklepaš, da je Neža zaljubljena?» B: <Njena papiga v zadnjem času neprestano yzdihuje.»
V šoli.
Učitelj: <K oliko je 6 in 7, Mihec?*
Mihec: «Vem, gospod učitelj, pa ne povem.>
Učitelj: «Zakaj pa ne?*
Mihec: «Ker je to nesrečna številka ...*
Zgodovinski pomen.
V nekem kraju bivše Avstrije je ljudstvo sijajno sprejelo cesarjevega odpos'anca. To je visokemu dostojanstveniku zelo ugajalo. Piav lepo je pohvalil župana in ga vprašal, 'ali ima kakšno posebno željo.
Zupan mu je potožil, da njegova občina še nima zgodovinskega pomena, in ga poprosil: «Ako bi visoki gospod hotel izposlovati, da postane naš kraj slaven, tedaj naj bi se tukaj čimprej vršila vojna...*
Sam na svetu.
Katehet je pripovedoval v šoli zgodbo o prvem človeku. Otroci so pomilovali Adama, češ. kakšr n siromak je bil, ker ni imel nikogar, da bi se bil z njim porazgovoril.
«No, Janezek,* je vprašal katehet, ckaj bi pa '.i počel, ako bi bil sam na svetu?*
«V Ljubljnno bi šel,* se je odrezal, dam imam teto...»
Barv ne razločuje.
A: «Ali si slišal, da je kapitan Ivlobuštrin upokojen?*
B: «Zakaj pa tako nepričakovano?* A: «Ker ne razločuje več barv. S svojim par-nikom je namreč zavozil v Rdeče namesto v Črno morje.. .*
Ka'nove'ie dvokol) z motorčkom l1/, K. S.,
dvokolesa, šivalni stroji, otroški vozički, vozički za igrat in posamezni deli najceneje.	Ceniki tranko.
„TRIBUNA" F. 8. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljubljana, Kariovška cesta it. 4.
MALI OGLASI
Bogati postanete,
fe imate veliko znancev! «P e t ssons>, Ljubljana, poštni predal >07. Znamki za odgovori	lJ
Čevljarskega vajenca sprejme Franc K oko I, čevljarski mojster v Laškem.	36
Du ženitev dela Vam skrbi,
pri današnji krizi čudno ni,
zato sporočam ženinom in
vsem nevestam zalim,
da le tvrdka Ludovik Kuharič v Ormožu,
bogato zalogo vsakovrstnega blaga ima
in Vam ga po najnižji ceni vedno da.
V nrjem se da stanoranska hiša 7. vsemi priteklinami, kakor hlevom, drvarnico i. dr., na Grosupljem z dnem 1. marca letos. K hiši, ki stoji ob državni cesti, blizu kolodvora, spadata vrt in njiva. Po dogovoru se odda tudi travnik, zaradi čeir.r bi bilo noči rediti dva do tri živinčeta in prašiče. Zelo primerno za upokojence. — Ponudbe naj se pošiljajo upravi «Do-liiovine* pod značko: «Upokojet:ec».	43
Lisičje kože in keže razn<» druge divjačine stroji, barva in predeluje L Rot, krznar v Ljubljani, Mestni trg št. 9.	44
Trgovinskega vajenca, močnega in zdravega z meščanskošolsko izobrazbo sprejme večja trgovina na deželi. — Ponudbe sprejema uprava «Domovine* pod značko: «Va-jenec*.	43
Proda se fotografski aparat (9 K 12) z vsem priborom
zelo poceni. Več pove Anton Plohi, Sv. Barbara
v Halozah. — Za odgovor naj se priloži znamka za 1-50 Din.	47
Nov poklic
za dame in gospode z opremo stronega pletilstva na domu. Zajamčen zas užek ckoli
1500 Din na mesec,
ker odvzemamo izgotovljeno blago, plačamo mezde za pleten e in dobavljamo za predelovanje prejo. Pišiie po gratis prospekte -"e danes na domačo pletarsko industrijo št. 9
Josip Kališ, Maribor Trubarjeva ulica štev. 2.
Glasbila za vse! gl
Vlo ine .... od Din 6S-—	§g|
Git re.....od Din 163-—	K®
Trompete ... od Din 48C-—	g«
Harmonike ... od Din 6.*—	BB
kromatičue in klavirske h-rmo-	Ps|l
nike, vsi jazz-instruir.enti.	gag
Zahteva te veliki brezplačni KaM
C 13 N S K od S
na večje in najceiejSe odpr. tvrdke glasbil Jugoslavije H
MEINEL & HEEOLD
tovarne glasbil iii harmonik
prod. pedr. MARIEOR št 104.
Živinorejcem
priporočamo zanje jako koristno knjigo
rva pomoč
ponesrečenim živalim.1
Napisal jo je živinozdiavnik prof. dr. Kern. Okrašen* je s 93 zelo poučnimi slikami in ima nasledno vsebino}
Sestava živalskega telesa, zdravila, ^H kladki, masiranj. I drgnjenje, o načinu] kako se žival prisilil da je mirna, o dvH ganju padlih ali t>oi4 nih živali, o ranati ter kaj je storiti tj
raznih slučajih nagle oboiesti, kol pri poškodovanj« rogov, poškodbi ko> pita in zakovanju, pri prišču med parklji, opeklini, streli, zlomu kostf, zvitju, izčlenjenu; izpadu poroonic« in masern.ee. iz^
V^^^^B^P^Č^BffB^^H" Padu danke, vnetju iwi»wsf^HsCS»iti5"JMusk^suel« vimena, uriski, za4
prtiU, koliki, nape« nanju govea iti ovac, pri tu ih predi metih v požiralniku, pretresu možgan. soin.arici, ne^ varnosti zadušitve, zastrupitvi, ozebljenju, postopan ti s popkom, mrzlici, omedlevici. kužnih boleznih itd,
Vsak lastnik živali, ki se hofe obvarovati škode pn ponesrečenih živalih, bi moral imeti io kaji^o.
Knjiga, ki velja s poštnino vied Din 36*50, se naioča
v knjigarni Tiskovne zadruge v Lfublfani
£e'enfcurs,ova ulica It. 3
Navod la v C. nlkn.
V MARIBORU
Gosposka ulica &t. 49
Telefon 2358 Lastnik in vod a:
prSmaršj dr. Cernic
specijalist za kirurgijo.
Sanatorij je najmederneje urejen za operacije in opremljen z zdravilnimi aparati: višinskim soln-cem za obsevanje ran, kostnih in sklepnih vnetij; tonlzatorjem za elektriziranje po poškodbah in ohlapelosti čreves; diatermijo za električno pregrevanje in električno,Izžiganje; žarnico „11813" za revmatična in druga boleča vnetja; .entero-cleaner"jcm za notranje črevesne kopeli pri zapeki, napihovanju in za s.ilošni telesni podvig. Dnevna oskrba: prvi razred 120, drugi 80, tretji 60 Din.
Ogleite si naše RADIO aparate z udelanim močnim zvočnikom, s priključkom na mrežo, za izmenični tok 110, 125, 150, 220 voltov in enakosmerni tok 150 vo tov. Omare iz ameriškega orehovega lesa, zelo lepo izdelane in p.vovrstne kakovosti.
2cevni .iparat kompletno 1380 Din
3cevni aparat kompletno 1E80 Din
4cevni aparat kompletno 24C0 Din
;odni plačilni pogoji. — Pri nakupu 20»/, predplačila, ocianek v b enakih mesečnih obrokih.
H. SUTTNER — LJUBLJANA 5
Duna'ska cesta lb I!.
Izdaja za konzorcij »Domoviue* Adolf 1! i b n i k a r.
Urejuje Filip O m 1 a d i 5.
Za Naroduo tiskarno Fran J e z e r š e k.