Zgodortiruftzayisi llarko Mele* DR. FRAN KOVAEIC OOXRIVA DAVNO PRETEKLOST SREDISCA OB DRAVI V ilcmku je preclstcnljeno delovarje Frana Kovaiiia tttt poclroiju arheologije. V rjegovent i.ivljerfu so iltninrctnje za z,goclovino, ki gcL je priviaiila Le od nekclaj, clctclatno okrepila potovonia po ltoliji in ituclij t, Riuut. Svo.ie znonje je uspeino prenesel v clelovanje ZgoclotinskegcL clruitttu zu sloyensko Sttjersko, ki je bilo ektivno tucli na pod.roiitL zbiranja arheoloikih prerlntetov. Viiek njegoye arheoloike de.iovnosti je preristavljalo izkopayanje v Srecliiiu ob Dravi, ki je hiict zct risti ius zelo tlobro, objavljeno v ilankilt in rtrctto grffi i Trg S rediiie. Kljudne besecle Frott Koyaiii, nrlrcologija, Trg Srediiie, slovansko grobiiie, Gradiiie, iiyljenjepis, depo, Grabe, In ntedio Curta Uvod Fran Kovadid je slovenski javnosti znan kot zgodovinar, narodopisec, ustanovitelj Zgodovinskega drultva za slovensko Sta.iersko in po mnenju nekaterih >najvedji Maribordan svoje dobe<1. V svojem delu je kot zgodovinar pri5el pogosto v stik z arheologijo, kar kaZejo Stevilne objave iz Staierske in prekmurske arheologije in arheoloika izkopavanja v SrediSdu ob Dravi. V okviru nastajanja arheolo5ke razstave >>Med l)ravo in Muro< v Muzeju OrmoZ, kamor smo vkljudili tudi zanimivo slovansko grobiSde v Sredi5du ob Dravi, ki ga je prvi odkrival prav Fran Kovadid, sem se poglobil tudi v raziskave Frana Kovadida na podlodju arheologije. Kdo je bil Fran Kovadii? Fran Kovadid (1867-1939), rojen v VerZeju, se je Ze v rnladosti, kljub delu na domadiji, izkazal z uspehi v Soli, kar je opazil tudi takratni verZejski Zupnik L. JanZekovid, ki je pregovoril starie, da so ga poslali na nadaljnje Solanje. Solal se je najprej v ljudski Soli v Ljutomeru, nato pa na varaZdinski gimnaziji. Solanje je delal z odliko, poleg obveznih si je naloZil 5e proste 'Marko Mele, univ. dipl. arhcolog, Trate 4, 2277 Sredi5de ob Dravi. I Bai, Prelat dr. Flan Kovadii. str. 36. UDK 929Kovadid F. 902.2(197 .4Sredi5de ob Dravi) predmete, pokazal pa je zanimanje za zbiranje narodopisnega gradiva v Podravini in Prlekiji. Sedmi in osmi razred gimnazije je kondal na liceju v Zagrebu in nato leta 1890 maturiral. Po maturi je za(,el s Studijem bogoslovja v Zagrebt, vendar je Zagreb nenadno, 1891 leta, zapustil in se preselil na bogoslovno udili5de v Maribor. I-eta 1894 je prejel presbiterat. Nato je bil najprej kaplan in naro provizor v Spodnji Polskavi ter leta 1895 za krajSi das provizor v Studenicah. Leta 1895 je bil poslan zakaplana v in5titut S. Maria de Anima v Rim, kjer je dvoletni Studij kondal z doktoratom filozofije. Poleg Studija filozofije se je poglobil tudi v zgodovino in pomoZne zgodovinske vede, kot so takrat razumeli arheologijo. Po vrnitvi iz Rima leta 1897 je najprej nadomeidal Zupnika v Studenicah, nato pa je bil imenovan za profesorja fundamentalne teologije in filozofije na bogoslovnem udiliSdu v Mariboru. Leta 1900 je posral redni profesor in je bil kot tak upokojen leta 1932. Umrlie 19. marca 1939 v Mariboru.2 Slika l: Dultovnik, zgodovinar in dontoljub Frcm Koyaiii. (Hrati: Pokrajinski orhiv Maribor (inv. 4()66)) V svojem Zivljenju je dosegel Stevilna pomembna mesta, kot na primer leta 7912, ko je postal 2 Zivljenjepis po BaS, Prelat dr. Fran Kovadid, str. 1-3 -15- Zgofoairsft zapii knezo5kolijski duhovni svetovalec, 1914 korespondent c. kr. - Centralne komisije za ohranitev unieiniSkih spomenikov in 19Li. korespondent arhivskega sveta na Dunzrju. Dosegel je najviSja cerkvena odlikovanja kot dlan Bogoslovne akademije v Ljubljani in leta 1928, ko je postal hiSni prelat >Njegove svetosti<. Za svoje zgodovinsko delo .je prejel razlidna dastna dlanstva in odlikovanja. Leta 1937 je iz5el tudi Kovadidev zbolnik, ki ga je izdalo Zgodovinsko druStvo v Mariboru. Fran Kovalii in arheologija Za Kovadida in njegov razvoj kot zgodovinarja je bilo kiiLrdno obdobje njegovega bivanja v Rimu. Pred odl-rodorn v Rim je svojemu ordinariju M. Napotniku izrekel Zeljo, da bi Studiral zgodovino in arheologijo, kar pa ni bilo mogode, saj so potrebovali nekoga za predrnet lilozofije. Kljub temu je privatno obiskoval zgodovinska predavar-rja in Studiral zgodovino v vatihanski knji).nici, na voljo pa so mu bili tudi spomeniki Ilirna. Dodarno so njegov pogled oblikovala popotovanja v druga mesta po trraliji: Loretto, Bologna, Firenze. Siena, Orvieto in Perugia, Monte Cassino, Benevent, obiskal pa je tudi Pompeje in Ostiio. Kovadid se je vrnil domov s ciljem delovati kot duhovnik, zgodovinar in organizatorr. Kovadideva Zivljenjska pci in delo sta tesno povezana s sodelovanjem z Zgadovinskim druitvom za slovensko Stajersko, ki .ie nastalo leta 1903. in publikaci jo druStva Casopis za zgodovino in narodopisje (v nadaljnjem besedilu iZX). To je bil das prvih dei utemeljiteljev slovenske znanstvene zgodovine: F. Kosa, S. Rutarja in A. Kaspretaa. Kovadid je z ustanovitvijo Zgodovinskega dru5tva usmeril svojo pozomost tudi zbiranju gradiva za spodnjeStajerski narodni muzej. Izoblikoval se je krog ljudi okrog Kovadida, ki so za muzej, preko stikov z duhovidino in uditelji, pridobivali arheoloike predmete in narodopisno gradivo. V okviru tega so nastala navodila za ravnanje z arheoloikimi najdbami, ki iih je izdalo dru5tvo. Tako se je izobJikoval v zgodovinarja, ki se je ukvarjal z razlidnirns podrodji zgodovine, v svojem prispevku pa se bomo osredotodili predvsem na dogodke. ki so bili pomembni _za delovanje F. Kovadida na podrodju arheologije5. Na Kovadidevo delo na podrodju arheologije naj bi vplivali predvsem A. Hytrek in F. Buli6. Svoje arheoloiko delo je Kovadid zadel v SrediSdu ob Dravi ' Ba5, Prelat dr. Fran Kovadid. str. 6*7. a Prav tam. str. I 1. 5 Na koncu prispevka je zbrana lite-ratura F. Kovadida, v kateri obravnava tudi arheoloSke vsebine. in na Hajdini, kasneje pa je zasledoval prazgodovinske in rimske najdbe po vsem slovenskem Stajerskem in v Prekmurju. Za arheologijo in zgodovinopisje je pomembna etapa nastanek monografije Trg Srediiie, ki j" bila vzgled, kako naj bi nastajale konike krajev. V tej kroniki je predstavljena tudi arheoloSka dediSdina kraja. V nadaljevanju se bomo nekoliko bolj posvetili prav temu obdobju Kovadidevega delovanja. Fran Kovaiid odkriva arheolo5ko dedi5dino Sredi5ia ob Dravi Slika 2: Tloris ziclov rimske vile, ki jo je izkopal Fran Kovaiii, in Jbtografija hipokavsta (taLnega gretja) vile. ( N a i r t p o r r B s r e d i i i e',,1;ij.t ;f:'; u, {:,t o t e ka P o k r a j i n s k e s a Pomembno leto za Kovadida na podrodju arheologije je leto 1907, ko pridne z arheoloikimi izkopavanji v SrediSdu ob Dravi. 5e istega leta v CZX + objavi tr'x --.- ' 4nlr'//.1 '-'a.- \ \tf(. I 3 t11)tt.,1..;t* '4- -16- Zgodoainsft zopisi elenek o izkopavanjih v Sredi5du. V dlanku na petih straneho poda opis poteka izkopavanj, predstavi odkrito poslopje, ki ga pravilno datira v rimsko dobo, in grobove znotraj ruSevin (slika 2). Natandno opiSe poloZaj skeletov, obliko grobov in predmete, odkite v grobovih, vendar jih zgolj naiteva in jih ne lodi po posameznih grobovih, kot so bili najdeni skupa.j. Ved o slovanskem grobiSdu, ki ga je Kovadid v okviru Zgodovinskega druitva za slovensko Stajersko izkopaval v letih 1907 in 1908, izvemo v monografiji Trg SrediSde. Grobi5de podrobno opi5e v poglavju o razvoju pokopaliSd v Sredi5du r. V opisu povzema zakljudke izkopavanj in pri tem navaja 5tevilne podrobnosti o nadinu pokopa umrlih. Tako omenja pokop > ...2 oblidjem proti soldnemu vzhodu<< in uporabo lesene krste. NaSteva predmete, ki so bili v grobovih, kot so obsendni obrodki, prstani, ovratnice .... Posebej pomembne so fotografije pri izkopavanju naj denih predmetov8. SLika 3:Lokacija rimske vil.e in sloyattskega grobiiict z ledinskim intenom Cirkevca. (Foto: Marko Mele) Na lokaciji rimske vile in slovanskega grobi5da Cirkevca pri Sredi5du ob Dravi, ki ga je Ze leta lgOj odkril F. Kovadid, je v letih 1993/1994 in t996 potekalo zalditno izkopavanje Pokrajinskega muze.ja Ptuj in Narodnega muzeja Slovenije (slika 3). Odkdli so arhitekturne ostanke stavbe iz rimske dobe in 258 skeletnih grobov iz srednjega veka. Tako so na grobiSdu na Cirkevci arheologi dokumentirali ved kot 300 grobov. Znaiilni za starejSi del grobiida so redkeje vkopani grobovi z najdbami belobrdske kulture, na miajSem delu grobi5da, ki je bil raziskan le na juZnem in zahodnem robu, pa so bili grobovi vkopani zelo gosto drug nad drugim in segajo vse do 6 Kovadid, Ostanki rimskc vile pri Sredi(du, str.229-233 7 Kovadid, Trg Srecliide, str. 6l-63. 8 Kovadid, Tabla X. 15. stoletjae. V monografiji Trg Sredi5de, ki je iz5la leta 1910, pa je poleg odkritij na Cirkevci podal tudi druge za arheoloSko stroko zanimive podatke. Najstarejli zgodovini je namred namenjenih ved kot 30 strani. Stevilna najdiSda in odkritja lokalnega prebivalstva so danes izgubljena, kljub temu lahko iz zapiskov drpamo podatke o moZnih arheoloSkih najdildih. Nekoliko slabSe je predstavljena kamena doba. Za srediSko okolico navaja predvsem glajene kamnite sekire, ki jih je zbiral kaplan Slekovec. Najsrarejlo naselbino pa predvideva na planoti >>severno od trga, Grab in ObreZa<. Zelo pomemben je njegov prispevek o bronasti in i.elezni dobi. V opisu depoja bronastih predmetov iz Grab navaja posamezne predmete in kratko zgodovino odkritja predmetov. Pri tem se sklicuje na popis Robida, ki je depo odkupil od najditelja Franca Horvata. Predmeti so danes v hrambi v muzeju Joanneum v Grazu (slika 4). Wffi,ffi WWW WW Slika 4: Depo bronastodobnega oroija iz Grab, ki ga je opisal Kovaiii in ga danes hranijo v muzeju Joannettm y Grazu. (Foto: Mttzej OrnrcL) Pomemben pa je tudi njegov prispevek v poglavju o rimski dobi, kjer poda natanden potek rimske ceste med OrmoZem in Sredi5dem in dalje dez Preseko na Fkva5ko in MadZarsko. KasnejSa raziskovanja arheologa S. Pahida so potrdila Kovadideve tezel). Danes so prav tako izgubljeni rimski miljniki, ki jih Kovadid 5e omenja, vzidani v cerkev na Humu. e Knific in Tomanid Jevlemov, Srednjevelko grobiSde pri Sreslovenski ali madZarski dobi<. Na to sklepa predvsem iz oblike grida, ki ga tudi z merami natandno opiSe in izrl(e. Za arheologijo je pomembno predvsem Kovadidevo navajanje 21,50m Sirokega jarka, ki obkroZa GradiSde, in nasipa z lomljenim kamenjem okrog jarka, saj danes nasip in jarek nista ved vidna. Danes ostaja skrivnost Gradi5da 5e vedno skrita ljudem. Nekaj o njegovi preteklosti nam pove stara vojaSka karta iz leta 1163-1,786, kjer je opisan kot ostanek gradu Frankopanov. O danes nevidnih jarkih nam prida tudi upodobitev na ledinski karti ormoSke gospoSdine iz leta 180i, ki je na ogled v ormo5kem gradul. Na tej karti lahko opazujemo 5e takrat vidna jarka, ki obdajata hrib (slika 5a-b). V svojem prispevku ne izpusti razprave o imenu rimske naselbine v SrediSdu, za katero predvideva ime >In medio Curta<<. To vpra(anje je 5e danes predmet razprave v strokovnih krogih. Literatura - Ba5, Franjo, 1939: Prelat dr. Fran Kovadid. Casopis za zgodovitto in narodopisje 34/1-2 ponatis GZttD, str. t- 39. - iuS, Franc,2003: Dr. Fran Kovadid sodobnik, rojak in sodelavec dr. Antona Koro5ca. Glasilo 1-2/2003 , str. 44-53. - Knific. Timotej in Tomanid Jevremov, Marjana, 2005: Srednjeve5ko grobi5de pri Sredi5du ob Dravi. Orrnoi skozi stoletja V, slr. 160-111 . - Kuzmid, Franc, 2003: Bibliografila Frana Kovadida. Zbornik soboikega muTeja 7, Murska Sobota, str. 211- 235. - Pahid, Stanko, 1964-65: K poteku rimskih cest med Ptu.jem in Sredi5dem . Arheoloiki vestnik I5-16, str. 283-320. - Skabar, Viktor, 1935: Stara ledinska karta v ormolkem gradu. Casopis za zgodovirto in narodopisje 30/l-2,30ss. - Stavbar, Vlasta, 1997: Ob 130-letnici rojstva nekdanjega urednika iasopis za zgodovino in narodopisje dr. Frana Kovadida. CZt't lllSSZ,Letnik 68, Nova vrsta 33, str. 3-6. - TerZan, Biba, 1990: StarejSa ielezna doba na Slovenskem Stajerskem. Katalogi in monogrffie 25, Ljubljana. -19- 1 Skrabar, Stara ledinska karta i,ormo5kem gradu, 30ss. Zgodavinsft zapisi Objave F. Kovaiida z arheoloSko vsebino - Kovadid, Fran, i904a: Na Prekmurskem najden denar. CZN 1, str. 91-93. - Kovadid, Fran, 1904b: Izkopavanja na Slovenskem Stajerskem l. 1903. CZt't t, str.93*96. - Kovadid, Fran, 1904c: Polstoletni jubilej deSke arheologije. CZN l, str. 96-91. - Kovadid, Fran, 1904d: Na Prekmurskem najden denar. Czt't l, str. 91*93. - Kovadid, Fran, 1905: Prazgodovinske izkopine pri Sv. Jurij u ob j uZn i ieleznici. Cz|l 2, str . 69-72. - Kovadid, Fran, 1907: Ostanki rimske vile pri Sredi5du. Czu ,t, str.229-233. - Kovadid, Fran, 1909a: Petovij v zgodovini JuZne Stajerske. CzN S, srr. l-22. - Kovadid, Fran, 1909b: Iz prazgodovine sredi5kega trga. CZN S, str. 140- 152. - Kovadid, Fran, 1910: Trg Sredi5de. Krajepis in zgodovina. Z zemljevidom sredi5ke obdine, z desetimi slikami v tekstu in 24 tablicami, Maribor: Zgodovinsko dru5tvo za Slovensko Stajersko. - Kovadid, Fran, I915: Bosna v prazgodovinski dobi. CzN t2,65-69. - Kovadid, Fran, 1919: Doneski k starejSi zgodovini Murskega polja. CZlrl15, str. 23-85. - Kovadid, trran,7926: Slovenska Stajerska in Prekmurje: zgodovinskr opis. Ljubljana. Povzetek Dr. Fran Kovuiii, dtthowik, filozqf, zgodovinar in organiz.trtor, je pustil svoj peiat tudi v arheologiji. Svoje zoniruanje z{t ctrheologijo, y tistem iastt pomolno vedo zgodovine, je Fran Kovaiii pokazal i.e zelo zgoclaj, kar je izraial tudi v svojih {.eljah po itudiju zgodovine in arheologije. Prelomen dogodek je bil itudij v Rimu, kjer se je njegovo zanimanje za arl'Leologijo ie *repilo. V Rimtr je imel nct voljo spomenike, knjiinice in predavanja, ki v tistem iasuv Sloveniji niso bilanovoljo. Cos njegovega delovcutja je bil nentiren ias prve svetovne vojne in narodnostttih prenikov po njej, ko je nastola Kroljevina SHS. Sanl se v politiino sfero ni spuiial, bil pa je prisoten v kljuinih trenutkilt zgodovine (Pariika mirovna kotferenca), ko se je oclloiala usoda naroda. Pray zato je njegovo delo na porlroiju zgodovine narnenjeno predvseru rojakom, ki jil, z znanstveniru pristopont poskuia obuditi in postaviti ob bok drugih velikih narodov. Dogaianje na podroijtt arheologije je konec 19. stol in v zaietku 20. stol. ncr slovenskem Stujerskent zaz.namovalo nastajanje muz.ejskilt druitev (Celje, Ptuj, Maribor), ki so velik del svojega delovanja narnenili arheoloikim iTkopavanjem2. Zgodovinsko druitvo za Slovensko Stajersko, s Kovaiiiem kot tajnikom druitva, se je aktivno vkljuiilo v dogajanje z iTkopavanji na Hajdini in v Srediiin ob Dravi. Najpomembnejii doprinos k slovenski arheologiji je priiel leta 1907 in 1908, ko sta Kovaiii irt Zgodovinsko druino za slovensko Smjersko izverlla arheoloika izkopavanja v Srediiitr ob Dravi. Iiioi cerkev, so naleteli na z.idove poslopja, ki ga je Kovaiii pravilno umestil y rimsko dobo. Pri kopanju za zidovi so na plano zaiele prihajati kosti, zato so spremenili metodo kopanja in odprli veije povriine. Skeletni grobovi, ki so jih odkrili, so bili vkopani med ruievine poslopjo. Kovaiii pravilno ugotavlja, da so mlajii od poslopja, kljub temu pa ne ntore dati nataninejie iosovne opredeline, saj so bi.le v tistem iasu raziskave Slovonov ie v povojih. Glavna pomanjkljivost opisov prvih izkopavani .je, da sicer dobro opisanilt predmetov ne navaja v celotah, v katerih sa bili najdeni. Manjkajo pa tudi natanini opisi lege predmetov v grobu, kljub temu da je ie leta 1904 opozarjol na pomen dobro izvedenih iakopavanj. Njegovo zanimanje pa je bilo namenjeno celotni preteklosti Srediiia ob Dravi, na kar kaie obseien zgodovinski oris v rnonoCrafiji Trg Srediiie. Predstavi nant bronastodobni depo iz Grab, rirusko cesto in Gradiiie. NekcLtera njegova predvidevanja je kasneje arheoloika stroka tudi potrcLila. 2 TerZan, Starejla ieleznadoba na Slovenskem Stajerskem, str'. t3-17. -20 -