leto - VEAR 45 maj 1996 Stalna naslovna slika terja letnika predstavlja tri slovenska verska središča v Avstraliji: Melbourne, Sydney in Adelaido. Delo Zorke fiernjak. Na fotografiji pa je nam vsem znani motiv. V APRILSKI številki Misli je p. Bazilij omenil, da odhaja v Slovenijo z namenom, da se sreča s papežem. Od lam gre v Kanado, kjer bo glavni govornik na 73. Slovenskem dnevu v Torontu. P. Bazilij je odšel in treba je bilo začeti; od vrste do vrste, od strani do strani. Večkrat sem se spomnil na študentske dni, ko sem urejeval Pogovore, glasilo študentov na Teološki fakulteti v Ljubljani in kasneje Paški list ter Brata Ognja, glasilo študentske mladine, ki se zbira pri frančiškanih na Tromostovju. Navadno nas je bilo več in delo je bilo zanimivo. Tudi tokrat nisem bil sam. P. Niko, ki je ravno te dni tukaj in Katarina Mahnič sta ponudila svojo pomoč in tako imate zdaj v roki majsko številko, čeprav z zamudo. V tej številki Misli je več strani posvečenih papeževemu obisku v Sloveniji. Ta obisk nas je zaznamoval za desetletja, zato se bomo tudi v Mislih večkrat pomudili pri njem. Tako kot je pri osamosvojitvi Slovenije veliko vlogo vlogo odigrala tiha molitev tisočev, smemo reči, da je bilo nekaj podobnega ob papeževem obisku v Sloveniji. Pripravljali so ga motilci doma in na tujem. Ob slovesu se je papež poslovil od nas z besedami: "Naj Bog blagoslovi Slovenijo!, njene prebivalce in njihov trud za pravičnost, solidarnost in mir!" - pater Tone C* KNJIGE! KNJIGE! KNJIGE! Poštnina v ceni knjig ni vključena. , če vam jih moramo poslati po pošti. UČIMO SE SLOVENSKO - I. del —Odlična metoda pouka mladine osnovnih Sol Melbournske učiteljice Draga Gelt, Magda Pišotek in Marija Penca Cena 10 dolarjev. Res koristen dar mladim znancem. UČBENIK SLOVENSKEGA JEZIKA. I.DEL (SLOVENIAN LAN-GAUGE MANUAL. PART I. Cena 12 dolarjev. Žal je drugi del pošel in nove izdaje najbrž ne bo. Slovenian Research Center of America. SLOVENSKO SLOVSTVO - BERILO (SLOVENIAN LITERARV PEADER) A. L. Ceferin (ed.) - Cena 11 dolarjev. MY HOUSE - Pesniška zbirka Toneta Kuntnerja “Moja hiša”, prevedena v angleščino. Cena deset dolarjev. THE SLOVENIANS FROM THE EARLIEST TIMES V angleščini je napisala slovensko zgodovino Draga Gelt. S Številnimi slikami opremljena knjiga je izšla v Melbournu. Cena 22 dolarjev. OBRISI DRUŽBENE PREOSNOVE -Knjiga zanimivih esejev Dr.M-Kremžarja (Argentina) o preosnovi družbe. Cena 10 dolarjev. LJUDJE POD BIČEM Trilogija izpod peresa Karla Mauserja iz življenja v Sloveniji med revolucijo in takoj po njej. Zares vredna branja. Zadnjo izdajo v štirih knjigah dobite za ceno 35 dolarjev. STALINISTIČNA REVOLUCIJA NA SLOVENSKEM, II. del. - Zanimiva Študija razvoja dogodkov 1941 - 1945 v Sloveniji. Spisal Stane Kos. Cena 27 dolarjev. (Cena za prvi in drugi del skupaj je 40 dolarjev.) ŠKOF ROŽMAN, I., II. in III. del. Obsefno delo dr. J. KolariJa, podprto s Številnimi dokumenti. Cena vseh treh zajetnih knjig skupaj je 40 dolarjev. Samo zadnja knjiga (III. del) je 28 dolarjev. POLITIKA IN DUHOVNIK Zanimivo domače pisana avtobiografija pokojnega izseljenskega duhovnika v Angliji Msgr. Ignacija Kunstlja. Cena 3 dolarje. STO RECEPTOV SESTRE NIKOLINE. - Kuharska knjiga o domačih jedeh. Cena prve knjige 11 dolarjev, druge pa 13 dolarjev. PISMA MRTVEMU BRATU - Topli spomini na brata - Avtor je duhovnik lazarist Franc Sodja - Cena 12 dolarjev. PRVA NACIONALNA ILEGALA — Štajerski bataljon Ena izmed knjig argentinskega Slovenca Ivana Korošca. Cena petnajst dolarjev. JESENSKO LISTJE in ZA PEST DROBIŽA sta pesniški zbirki ade-laidskega pesnika Ivana Burnika Legiša. Obe sta Še na razpolago, vsaka za ceno deset dolarjev 1 ■ T'V'1 "1 O I 1 (THOUGHTS) Religious and Cultural Monthly in Slovenian language. Informativni mesečnik za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji + Ustanovljen (Established) leta 1952 + Published by Slovenian Franciscan Fathers in Australia. Izdajajo slovenski frančiškani v Avstraliji + Urejuje in upravlja (Editor and Manager) Fr.Basil Valentine, O.F.M., M.B.E., BARAGA HOUSE, 19 A’Beckett Street, KEW, Vic. 3101 Naslov: MISLI, P.O.Box 197, KEW, Vic-3101 + Tel. (03)9853 7787-Fax (03)9853 6176 + Naročnina za leto 1996 je 10.- dolarjev, izven Avstralije 20.- dolarjev, letal' sko s posebnim dogovorom + Naročnina se plačuje vnaprej + Poverjeništvo za MISLI imajo vsa slovenska verska središča v Avstraliji + Rokopisov ne vračamo + Dopisov brez podpisa uredništvo ne sprejema + Za objavljene članke odgovarja pisec sam + Stava in priprava strani (Typing and lay' out): MISLI, 19 A’Beckett Street, Kew, Vic. 3101 + Tisk (Printing): Distinction Printing Pty. Ltd. (Simon Špacapan), 164 Victoria Street, Brunsvvick, Victoria 3056 -Tel.(03)9387 8488 Fax: (03)9380 2141 \ %mUti J l;j m Di Leto 45 Št. 5 MAJ 1996 V Janjin mesec -P.Tomaž- stran 97 aPež vas 'ma rad - Alenka Juvan - stran 99 *z papeževih govorov - stran 100 Naša barka - Čuki - stran 100 °8 je velik, ker zna... - pismo p. Pepija - stran 103 spomin moji mami „ - s. F. Ž. - stran 105 redišče svetega Rafaela, Sydney , - p. Valerijan - stran 107 ^P°d Triglava - stran 110 a Poti do oltarja -Slov. bo dobila blaženega - K. M. - stran 112 lrdil nas je v veri - srečanja s papežem - p. Bazilij - stran 114 redišče sv. Cirila in Metoda, Melbourne - p. Tone - stran 116 °je celice - zapiski iz zaporov ^ - Jožko Kragelj - stran 117 nabirke -stran 117 veti Oče - Izidor Rejc - stran 119 redišče svete Družine, Adelaide . - p. Janez - stran 120 Panje pa ostaja -p.Niko-stran 121 £ vseh vetrov - stran 122 avstralske Slovenije j. - stran 125 °tiček naših mladih - stran 127 Marijin mesec V zgodovini krščanstva je Marijino češčenje dobivalo različne oblike. Marijo častimo posebno ob njenih praznikih kot so Marijino brezmadežno spočetje, Marijino rojstvo, Marijino vnebovzetje... V 16. stoletju se je pojavilo posebno Marijino češčenje v mesecu maju. To so bile zasebne pobožnosti, redne pa so se razvile v Italiji v 18. stoletju. Prve šmarnice so obhajali v Ljubljani leta 1851 v bogoslovnem semenišču. Ta pobožnost se je kmalu razširila tudi v druge zavode in župnije izven Ljubljane. Pobožnost, ki so jo poimenovali po majniških cvetlicah, šmarnicah, se je kmalu razširila na vse župnije in tudi zunaj njih, po vaseh in kapelicah. To pobožnost so Slovenci vzeli za svojo, tako da se je ohranila do danes. Za šmarnično pobožnost je značilno, da se ljudje ves mesec maj ob večerih zbirajo v cerkvah ob Mariji, bolj oddaljeni pa kar po vaseh pri vaških kapelicah in znamenjih. Metod Turnšek je takole popisal takšno vaško pobožnost: "Čudoviti so ti majniški večeri. Ko se stisne mrak in ljudje povečerjajo in zazvoni pri cerkvi ali vaški kapeli, glej, se sredi vasi ob svetem znamenju zbere vsa vas. Modri očetje in živahni mladeniči, skrbne matere in smehljajoča se dekleta, stare babice s stolčki in živ vaški otroški drobiž. Pred Marijino podobo prižgo sveče. Dekleta prično Marijino pesem, ki jo za njimi povzame staro in mlado. Sledi duhovno branje ali rožni venec z litanijami Matere božje. Moleč, po navadi najpobožnejši in najuglednejši mož v vasi, ki moli tudi pri mrliču in je tudi nekakšen vaški svečenik, vodi vso pobožnost... Skrivnosten je majniški večer. Na nebu žare biseri migljajočih zvezd, po sočnih tratah in mladem žitnem silju ubirajo svoj nočni spev črički, po cvetočih jablanah in hruškah žužljajo hrošči ali se spreletavajo prve šentjanževe muhe; v grmovju žgoli slavček in tudi vaški potok pošumljava in poživlja mehki božajoči majniški večer. Vse stvarstvo je kakor čudovita kitara, polna lepih melodij, ki spremljajo molitev in petje verne soseske. Vse je kakor ena družina, zbrana okrog nebeške Matere Marije, pod katere varstvo se zateka. Zlasti lepe so šmarnice ob nedeljskih večerih, ko so pete litanije Matere božje. " Smarnična pobožnost pa je bila tudi izziv za cerkvene skladatelje. Tako so nastale številne majniške pesmi, Sveta Marija, Sveta Mati božja Sveta devic Devica Mati Kristusova Mati Cerkve Mati milosti božje Mati prečista Mati brezmadežna Mati nedolžna Mati deviška Mati ljubezniva Mati čudovita Mati dobrega sveta Mati Stvarnikova Mati Odrešenikova Devica najmodrejša Devica častitljiva Devica hvale vredna Devica mogočna Devica milostljiva Devica verna Podoba pravice Sedež modrosti Začetek našega veselja Posoda duhovna Posoda časti vredna Posoda vse svetosti Roža skrivnostna Stolp Davidov Stolp slonokosteni Hiša zlata Skrinja zaveze Vrata nebeška Zgodnja danica Zdravje bolnikov Pribežališče grešnikov Tolažnica žalostnih Pomoč kristjanov Kraljica angelov Kraljica očakov Kraljica prerokov Kraljica apostolov Kraljica mučencev Kraljica spoznavalcev Kraljica devic Kraljica vseh svetnikov nekatere že kar ponarodele kot pravimo, saj si majniška pobožnosti ne moremo predstavljati brez pesmi Spet kli& nas venčani maj, Cvetke trgam, Že slavčki žvrgolijo in št mnogih drugih. Ne pravimo zastonj, da smo Slovenci Marijin narod■ Ljudje so vedno radi častili nebeško mater Marijo in & zatekali k njej v vseh obdobjih življenja. V Avstraliji šmarnična pobožnost nima tistega čara kol doma v Sloveniji, kajti mesec maj je tukaj čas jeseni; v’ Evropi pa je čas pomladnega cvetenja, ko se naravd odene v najlepša oblačila in so ptičji spevi najlepši. M6' zato. Kjerkoli kristjani smo, lahko častimo Marijo. Morda imamo v stanovanju podobo Matere božje; zakaj ji ne b[ poklonili šopek cvetja, se zbirali pri njej in jo prosil1 pomoči in milosti, ki smo ju vsi tako potrebni. pater TomaŽ ZABIČE Papež vas ’ma rad Slovenija je v mesecu maju doživela veliko Oselje in čast; na tridnevni obisk je v "deželo, P°sejano z neštetimi zvoniki, cerkvami in £aPelicami, ki pričajo o globokih krščanskih K°feninah tega ljudstva", 17. maja pripotoval P°glavar rimskokatoliške Cerkve, Petrov j*aslednik, prvi škof sveta, papež Janez Pavel • Karola Wojtilo bo zgodovina zapisala v ^v°je hrame tudi kot velikega popotnika, saj je •°venija že 123. država, kjer se je ustavil, "isk pomembnega gosta je spremljalo 700 ^vinarjev, 53, med njimi tudi nekaj »ovencev, pa jih je z njim pripotovalo. Na vseslovenskem srečanju s papežem v Jožicah pri Ljubljani se je zbralo približno sto ls°č ljudi. Pozdraviti svetega očeta pa so Poromali tudi iz sosednjih dežel: Hrvaške, talije, Avstrije, Madžarske... Pritrkovanje ^onov z značilno slovensko melodijo pred Jašo, ki jo je daroval skupaj s kardinali, škofi, uhovniki in redovniki, je ljudstvu oznanjalo ^etok praznik in ga vabilo k zbranosti. Prijeten an in presenečenje pa so papežu Janezu Pavlu • s podoknico (Jaz sem otrok Marijin) na yorišču nadškofijskega doma na jutro nJegovega šestinsedemdesetega rojstnega dne Popravili otroci. Podarili so mu majsko cvetje, Plsma in svoje risbice. Iskreno navdušenje nad papežem in veselje ob želji, da si je zaželel praznovati med Slovenci, pa je doživelo vrh na srečanju z mladimi na postojnskem letališču. Pesmi Čukov, Aleksandra Mežka, Ivana Hudnika, New swing quarteta, otroškega zbora, so sproščenemu vzdušju dodajali iskrivost in globino duha. Celotna slovesnost v Postojni je bila oblikovana nekoliko drugače, bolj odprto in razgibano, zato je bila takšna tudi pridiga svetega očeta. Mladim je odgovarjal na vprašanja, ki so mu jih v imenu vseh postavili trije predstavniki. Povedal je, da je vesel, ker lahko na svoj rojstni dan, skupaj z njimi razmišlja o tem, kar je značilno za mladost: o smislu življenja in poklicanosti. V vrsti presenečenj, ki so mu jih mladi pripravili za čim lepše praznovanje pa so bila tudi darila: olivno olje Istranov, kraški teran in pršut, češnje iz Brd, tolminski sir, idrijske čipke in zvonjenje krakowskih zvonov. Na spontano vzklikanje, zapete čestitke in navdušeno ploskanje je papež svoje misli sklenil s prisrčnim "papež vas ’ma rad!" Na svojem potovanju po Sloveniji se je ustavil še v Mariboru, od tam pa je odletel v svojo "drugo domovino" Vatikan. Alenka Juvan = .............................................................—= Gospod predsednik, dragi državljani Republike Slovenije. Vesel sem, ko prvič prihajam v vašo domovino. V to deželo posejano z neštetimi zvoniki, cerkvami in kapelicami, ki pričajo o globokih krščanskih koreninah vašega ljudstva. Hvaležen sem vam za prisrčno dobrodošlico. Kako lepo jo je obogatil glas zvonov, kije po vsem ozemlju vaše države naznanjal veselje slovenskega ljudstva ob obisku Petrovega naslednika. Od srca pozdravljam predsednika republike gospoda Milana Kučana, ki se mu zahvaljujem za prijazne pozdravne besede, izrečene v imenu vsega naroda. Ob njem pozdravljam tudi predsednika vlade, vso vlado in člane diplomatskega zbora. Posebej se želim obrniti na slovenske škofe. Vesel sem i\jihove bratske navzočnosti. Prav tako s hvaležnostjo pozdravljam predstavnike pravoslavne Cerkve, evangeličanske cerkvene skupnosti in člane drugih krpščanskih skupnosti, ki so se tukaj zbrali. Pri sprejemu rimskega škofa, romarja na slovenski zemlji, je navzoča tudi močna skupina Slovencev po svetu, ki so s tem pričevanjem vere želeli obogatiti naše skupno veselje; njim in vsem, katere zastopajo, velja moj pozdrav. Zagotavljam vam, da ste mi resnično pri srcu. _________________________________________Iz papeževega govora ob prihodu na brniško letališče NAŠA BARKA Jadra razpenjajo se in pogled na obzorje je sivo pripet. Luč nenavadna na nebu komet, kdo nas vodil tja v daljni bo svet? Kot nam naš Oče pokazal je pot, ko čez reko je vodil naš rod. Vedno nas čuval napak in zablod, zdaj pa si sami iščemo pot. Plima v duši, v srcu nemoč, ko se dviga nad nami vihar. Proti nevihtam, ko tok je deroč, naj nam up ne potone nikar. Kdo naši barki pokazal bo kam, kdo pokazal bo pot in pristan? Z nami na poti nikdar nisi sam, skupaj plujemo v jutrišnji dan. Mnogo neviht tam še čaka nas, spet se dviga nad nami vihar, Mnogo čeri danes skriva ta čas, naj nam up ne potone nikdar! On naši barki pokazal bo kam, on pokazal bo pot in pristan. Z nami na poti nikdar nisi sam, skupaj plujemo v jutrišnji dan. Cuki VSTAJENJE. To eno izmed daril, ki so ga Slovenci v znamenje spoštovanja in prijateljstva poklonili papežu. Skulptura vstalega Kristusa je delo slikarja, grafika in kiparja Andreja Ajdiča. NAŠA BARKA. Pesem, posvečeno papežu, so zapeli Čuki kot himno na srečanju z mladimi v Postojni. Glasbo in besedilo so napisali Jože Potrebuješ, Marino Marcela in Tomaž Borsan. jfj Naša doba je videti prej čas izrednih znanstvenih in tehnoloških odkritij kot pa doba svetnikov. Toda če človek s pomočjo notranjega priličenja Kristusu sebe duhovno ne •zoblikuje, ostanejo naposled vsi njegovi dosežki brez pomena in morejo postati celo nevarni. Prav zato, ker ljudje danes tako iščejo svojo polno uresničitev, so svetniki še toliko bolj Potrebni. Naš čas zahteva zrele osebnosti, sposobne da potem, ko so doumele vrednoto svetosti, skušajo to uresničiti v vsakdanjem življenju. Če dobro pogledamo, razodeva današnja družba globoko potrebo po svetnikih, po osebah, ki nam zaradi svoje tesne povezanosti z Bogom morejo na nek način pomagati, da začutimo Njegovo navzočnost, in nam posredovati njegove odgovore. Na žalost ni malo mladih in odraslih, ki si napak razlagajo to potrebo in se predajajo mikom okultnega ali pa se obračajo k zvezdam, da bi našli znamenja o lastni usodi. Vraževernost in magija privlačita nemalo oseb, ki iščejo takojšnje in preproste odgovore na zapletene probleme bivanja. Treba se je paziti pred to nevarnostjo. Prav svetniki so za te iskalske duše primerni in zaneslijivi vodniki. S privlačno silo svojega zgleda znajo pokazati pot, po kateri je treba hoditi, ^a bi napredovali v pravi smeri. v Ne govorim samo o razglašenih svetnikih. Mislim tudi na Kristusove učence, kot je bil Častitljivi božji služabnik Anton Martin Slomšek, čigar junaške kreposti sem z veseljem priznal m tako odprl pot do skorajšnje beatifikacije. Prav tako imam v mislih Friderika Ireneja Barago, Janeza Gnidovca, Vendelina Vošnjaka, Lojzeta Grozdeta, da omenim le nekatere. Pri srečanjih z njimi so ljudje neposredno začutili Božjo bližino. Kakor v preteklosti tako se mora tudi danes svetost živo in radostno uteleševati v življenju. Mnoge slovenske matere in mnogi slovenski očetje so si zaslužili, da so posebej omenjeni v narodni zgodovini, saj so dali pomemben zgled krščanske doslednosti. Svetost je tista prava s*la, ki je sposobna spremeniti svet. V Sloveniji, kakor tudi drugod po svetu, poteka oster spopad med "kulturo smrti" in kulturo življenja". Kristjani so poklicani, da na tem izredno občutljivem in nevarnem Področju, s pričevanjem žive in dejavne vere, dajo začutiti svojo prodorno in učinkovito Prisotnost. Življenje kristjanov mora biti verodostojno pričevanje za Kristusa in za njegov evangelij, in 'o v združenjih in apostolskih gibanjih, v župnijah in sploh v vsakem družbenem kontekstu. Iščite svetost v vsakdanjem življenju. Tudi zato vam je na voljo kot zgled intuicija Častitljivega Antona Martina Slomška: on se je neutrudno zavzemal, da bi verniki, povezani v raznih bratovščinah in združenjih, s svojim delovanjem mogli dejavno služiti evangeliju. Stalen in nepresahljiv studenec svetosti, ki more pomagati, da premagamo versko brezbrižnost, je sodelovanje pri bogoslužju in obhajanje zakramentov, v katerih Bog deluje z močjo svoje milosti. Naj bo evharistija vselej "višek in vir" vaše zavzetosti v vsakdanjiku. Ostanite zvesti obisku nedeljske svete maše. To je resnično sveta dediščina, ki so jo vam zapustili vaši očetje v veri. ^ zakramentu pokore človek na vidni način doseže Božje usmiljenje. Pogosto pristopitejemu Zakramentu odpuščanja in sprave. Vi, mladi, ki ste že prejeli zakrament birme ali ki se nanj pripravljate, pustite, da vas Prevzame Kristus, in sprejmite milost Svetega Duha, ki hoče prav prek vas dati novega ^vljenjskega poleta krajevni Cerkvi. Ko pa se boste odločali za ustanovitev družine, glejte, da jo boste utemeljili na trdni skali zakramenta zakona, da bo Bog blagoslovil vašo medsebojno podaritev za vse življenje in bo tako postala nov vir življenja in milosti. In vi, zakonci, ki že dalj časa v ljubezni živite to temeljno izkustvo skupnosti, poživite milost zakramenta. Iz tega vira črpajte potrebno duhovno Pomoč, da v polnosti uresničite načrt, ki ga ima Bog z vami in vašo družino. ______ Iz papeževega govora v Mariboru Dragi bratje in sestre! Zelo sem vesel, ker sem danes med vami in vodim to slovesno bogoslužje. Prisrčno pozdravljam pastirja vaše škofije, msgr. Franca Krambergerja, njegovega pomožnega škofa, msgr. Jožefa Smeja, kakor tudi nekdanjega pomožnega škofa, msgr. Vekoslava Grmiča. Želim jim, da bi hodili po stopinjah tistega velikega škofa, Častitljivega Slomška, ki je dosegel prenos škofijskega sedeža iz Sent Andraža na Koroškem prav sem v Maribor. Pozdravljam pastirje sosednjih škofij in škofe, ki s svojo navzočnostjo pričajo o edinosti in povezanosti med raznimi krajevnimi Cerkvami. Prav prisrčno se obračam tudi na duhovnike, redovnike, redovnice in vse vernike, ki ste se tukaj zbrali iz mnogih delov vaše dežele in iz sosednjih držav. Pozdravljam tudi državne oblasti, predstavnike mesta in univerze in vse, ki so velikodušno pomagali pri izvedbi tega obiska. Enako želim še posebej pozdraviti vse, ki pripadajo narodnim manjšinam, predstavnike drugih narodov, begunce in tiste, ki so prisiljeni živeti v težkih razmerah. Vas, moji dragi, bi rad še posebej spodbudil: ne izgubite zaupanja v Boga in še naprej si neutrudno prizadevajte za ustvarjanje bolj človeške prihodnosti za vse. Končno pa hvala vsakemu izmed vas za dejavno sodelovanje pri tej slovesni evharistiji. Častitljivi božji služabnik Anton Martin Slomšek naj vsakemu izmed vas pomaga, da bo v svojem življenju uresničeval Gospodovo voljo. ______________________________________________Papežev pozdrav in zahvala pri bogoslužju v Mariboru Oče, potrdi nas v veri! Spominska podobica izdana ob obisku svetega očeta v Sloveniji Spomin na obisk papeža Janeza Pavla II. od 17. do 19. maja 1996 v Sloveniji Bog je velik, ker zna in hoče biti z majhnimi Pismo p. Pepija Lebrehta - novega slovenskega misijonarja v Afriki P- Pepi Lebreht se je rodil 19. 3. 1964 v kraju Zg. Porčič v žujpniji Sveta Trojica v Slovenskih Goricah. Zelja za duhovniški in redovniški poklic se je v njem razvila po srečanju s Frančiškom, zaradi njegovega veselja in preprostosti, čeprav je že prej želel pomagati ljudem. V frančiškanski red je vstopil leta 1983 in bil leta 1991 posvečen v duhovnika. Tri leta je bil kaplan na Viču, potem pa se je leto dni pri frančiškanih na Tromostovju v Ljubljani in v Parizu pripravljal na delo v misijonih. Nadškof Alojzij Šuštar mu je 25. oktobra 1995 v cerkvi Marijinega oznanjenja v Ljubljani izročil misijonski križ, 22. Novembra pa je priletel v Lome, glavno •nesto afriške države Togo. Od tam je s sobratoma že naslednji dan krenil na več Ljtot 500 kilometrov dolgo pot na sever Toga. . NOVEMBER; DECEMBER - Pot na sever Toga Je bila nadvse zanimiva. Peljali smo se po asfaltni ki pa je prerešetana z luknjami kot pšenično Takšna pot nam je dobro pretresla drobovje in Kolesa, tako da. smo nekajkrat skoraj ostali na robu s praznim kolesom. Na poti nas je vsakih yajset kilometrov ustavila policijska kontrola, ki I138 je premerila s pogledom, dvignila cestno rampo 'n sPustila naprej. Ves čas so nas ob cesti spremljali teyilni pešci in kolesarji, od časa do časa se je P°javil tudi kakšen moped ali motor. Slednja sta že Pravo bogastvo. Tudi avtomobilov ni manjkalo, le * so bili povečini trikrat preveč obteženi z ljudmi blagom. Tu in tam je na eni ali drugi strani ceste Sorel ogenj. P. Julien, dolgoletni francoski jj^sijonar, nam je povedal, kakšno škodo okolju elajo domačini s temi požigi. Trpko je dodal, da n°beno prepričanje in ozaveščanje, naj tega ne P°čnejo, Afričanom ne seže do srca. V zvezi z °gnjem je ena romantična prednost: ponoči je P°gled na pokrajino, obsijano z ognjem, zelo lep. Večer smo varno prispeli v frančiškanski misijon v mestu Mango na severu Toga. V nedeljo, 26. novembra, me je p. Milan Kadunc, ki je že 15 let misijonar, prišel iskat v Mango. Toyota naju je varno pripeljala po bolj ali manj luknjasti cesti do misijona Perma na severu Benina. Pater Milan je lepo in skrbno pripravil sobo zame: dobra postelja, solidna omara, police, umivalnik s tušem in lučjo za podnevi (iz sončne celice in akumulatorja) in lučjo za ponoči (iz naftnega agregata). Perma je sredi savane, sredi grmičevja, kot pravijo Francozi, in tukaj zaenkrat še nimamo elektrike. Pomagamo si torej s sončnimi celicami, agregatom in s čisto preprosto baterijo ali petrolejko. Na prvo adventno nedeljo smo imeli v misijonu veliko slovesnost. Približno 70 ljudi vseh starosti iz različnih vasi našega misijona je po enoletni katehetski pripravi vstopilo v dveletni katehumenat. Sprejem je bil afriško živ in pester: pela sta dva zbora - eden v francoščini in drugi v domačem jeziku ditammari. Dekleta in žene pa so pripravile tudi dve plesni točki. Ko je bilo veselje in navdušenje na višku, so nekateri verniki začeli spontano kričati. Slišati je bilo nekako tako, kot smo vajeni iz filmov o Indijancih v vesternih. Po sveti maši, ki je trajala dve uri in pol, pa je bilo družabno praznovanje dneva Karitas. Pripravile naj bi se različne igre, prodaja oblačil, pijače in hrane, organizirala tombola... Dobiček prireditve pa naj bi šel v blagajno župnijske Karitas, ki skuša pomagati najbolj ubogim. Vso organizacijo je imel v rokah eden od katehistov. Na zunaj je potekalo kar veselo in lepo, ko pa smo naredili končni finančni obračun, smo ugotovili, da se za Karitas ni nič "pridelalo", ampak je prišlo celo do izgube. Denarja enostavno ni bilo, čeprav bi po teoretičnih izračunih moral biti. Tako smo se še enkrat srečali s tako dobro znano resnico, da tukajšnji Afričani nimajo čuta za odgovorno izpeljavo stvari in tudi ne čuta za to, kaj je res njihovo in kaj je skupna last, recimo Karitasa. Po domače uredijo stvari: vsi smo revni, zato vzemi tam, kjer je. Pater Milan tudi kar naprej ugotavlja, da moraš vsako stvar ali delo, ki jim ga zaupaš, nujno preverjati, jih kar naprej spodbujati in popravljati. Tako pač je. Vidim, da se bom moral krepko utrditi v potrpežljivosti in Misijonar pater Pepi na tržnici v Pcrmi vztrajnosti. A z božjo pomočjo bo že šlo. JANUAR - Življenje v misijonu mi postaja vedno bolj domače, spoznavam tudi vedno več mladih. V internatu stanuje 47 dijakov, ki hodijo v državno šolo. Skrbimo za njihovo hrano, nastanitev, duhovno-intelektualno in versko vzgojo. Spijo kar na tleh, na posebnih preprogah, kuhata jim dve kuharici v črni kuhinji, vsak dan jedo različne polente. Vse to je v primerjavi z nami misijonarji zelo skromno in revno, pa vendar je še vedno več in bolje kot pri nekaterih doma. S fanti ob nedeljah popoldne igramo tudi nogomet, košarko ali ping-pong. To je nadvse prijetno. Nekaj fantov tudi zelo rado moli, zato prihajajo vsak dan k naši skupni molitvi brevirja, ki ga povečini kar pojemo. Zelo radi pojejo... Ti fantje seveda živijo v drugačni kulturi. Ce se kdo od njih hoče izkazati, pove, da je med boljšimi lovci na živali v savani, da zna dobro plesati, da je močan in spreten pri delu... V tem času sploh zelo radi lovijo živali. V nedeljo popoldne so vzeli svoje kole in šli na lov. Mnogi sO bili uspešni in ulovili zajce, podgane in različne plazilce. Nam so dali divjega zajca, ki ga bomo z veseljem pojedli. Glede hrane naj povem še eno veliko novico: prvič v življenju sem jedel podgano. Tu so podgane še večje kot pri nas. Nobeden od nas misijonarjev je seveda ni ulovil, pater Hugues jo je kupil na tržnici v mestu Natitingou. Kuhar jo je okusno pripravil in opoldne smo jo pojedli. Bila je dobra, le malo je zaudarjala. Sicer pa skrbimo, (Ja imamo dobro in obilno hrano, kar je tukaj izredno pomembno. Takoj, ko oslabiš ali si preveč izčrpan, te napade kakšna bolezen. Dobro je tudi zadosti spati, zato spimo pol ali celo uro tudi po kosilu. Soncu se ne smemo preveč izpostavljati, ker je zelo močno. Temperatura je v tem obdobju okoli 37 stopinj, vendar ni veliko vlage. Ponoči in zjutraj je zelo sveže, tako da oblečem pulover. V tem tednu smo začeli po naših vaseh opravljati blagoslov pridelkov. V tem času pobirajo s polj koruzo, injam, mil, sorgo, arašide, veliko je sadežev papaj. Vse to prinesejo Bogu v zahvalo v kapelo, kjer jih blagoslovimo. Del tega nam poteni pustijo, da odpeljemo v misijon in shranimo za Karitas. Pozneje razdelimo najbolj revnim. Ob tej priložnosti nam dajo tudi njihovo domačo alkoholno pijačo, jajca, kakšno kokoš in še kaj drugega. V misijonu imamo tudi srno. Postala sva velika prijatelja. Imamo tudi opico, s katero se bolj ukvarjajo fantje. Gojimo še zajce, nekaj kokoši, mogoče bomo začeli pitati prašiča. Ne manjka tudi muca. V sobah pa nam delajo družbo različni insekti, tudi komarji, pred katerimi se (vsaj ponoči), zaščitim z m režo.Trenutno delajo fantje opeko iz peska in cementa. Zgraditi moramo novo molilnico, ker je stara premajhna. V eni od vasi bomo začeli graditi tudi novo šolo. Vaščani so pripravljeni sodelovati z nabiranjem kamenja in peska, zato jim bomo pomagali. Šole so seveda nadvse potrebne, saj precej mladih še vedno ne hodi v šolo, zato ostajajo nepismeni in zelo ozkih pogledov in nazorov. Bolj dolgoročno načrtujemo tudi gradnjo nove cerkve, ker je zdajšnja za večje slovesnosti že premajhna. Inadaljevanj e prihodnjič/ ISSBKi V spomin moji mami Ko je umirala moja mama, so mi to sporočili sredi avstralske noči. Potem nisem več spala. Tudi niene je bolelo, bolelo po vsem telesu - do trenutka, *° so mi spet dali vedeti: Pridi domov, mama ti je Ufnrla. A iz Avstralije v Slovenijo je tako dolga pot; Predolga, da bi mogla pravočasno prispeti k uri nJenega slovesa in biti z njo. Bilo mi je, da bi z enim korakom prestopila morje. Iskala sem jo po Ptujski bolnišnici in klicala: "Počakaj me, mama!" me je posvarila prijateljeva beseda: "Ne bodi sebična, ne podaljšuj ji trpljenja!" Tedaj me je Prešinila misel, kako me je učila moliti: "Jezus, Marija in Jožef! Stojte mi na strani v zadnjem boju; *]aJ združena z vami mirno izdihnem svojo dušo. " Zaupaj! Gotovo so bili takrat pri njej. Njena vera me je tolažila. Začeli so mi izkazovati solidarnost. Prejemala sem občutene izraze sožalja, zasadili smo vrtnice njej v spomin. Seveda nihče ni mogel občutiti bolečine kakršno sem jaz, ker je bila pač moja ^uma. Za mnoge pa bi bilo bolje, da bi molčali, SQJ so tolažili napačno osebo. Kajti jaz sem jo hotela objeti tudi mrtvo. Kako sem hrepenela po !eni, da bi mogla, kot moje tri sestre, še zadnjič Položiti svojo roko na njeno glavo. Pogrešam ta dotik, dotik mrtve matere. In potem so jo odnesli, ne da bi jo še videle moje oči. Ob najinem zadnjem srečanju mi je dejala: "Ne ova se več videli. " Tudi tokrat se je premagala, mi ni hotela vzeti poguma. Vse, kar sem lahko 'Ztisnila iz sebe, sta bili besedi: "Ljubim te. " In ona nieni: "Jaz pa tebe. " "Hvala ti za vse. " Tam na Pragu našega doma je stala in mi smehljaje mahala, ko SL sva - vsaka ob svojem času - zapustili lepe ovenske gorice. Ločitev v ljubezni lahko postane Velika tolažba. Človek pa, ki ga ljubiš, ne more in ne sme u‘Kreti. Zato Bog mora biti, in večno življenje tudi. *ajH ko zreš v obraz mrtve matere, čutiš, da je jubezen močnejša od smrti. Ali naj bo osramočena Za svoje upanje? Kolikokrat se je dala na križ Pribiti zaradi zvestobe, ker je verovala, da bodo na tretji dan njen zakon, njena družina in dom spet Ostali. Njeno ljubezen lahko najlepše opišem s avlovimi besedami (IKor 13,4-7): bila je Potrpežljiva, dobrotljiva, ne nevoščljiva, ni se Ponašala, ne napihovala, ni bila brezobzirna, ni lskala svojega, ni se dala razdražiti, ni mislila udega. Ni se veselila krivice, veselila se je pa resnice. Vse je opravičila, vse verovala, vse upala, vse prenesla. Moja mama je bila dobesedno svetopisemska žena. Pristno pobožna, poštena, delavna, zvesta. Hudo ji je bilo, ko je začela omagovati pri delu. In ko bi potrebovala pomoč zase, se je raje odrekla Življenju: "Sedaj me ne potrebujete več, lahko umrem." Poslej je njeno življenje bilo ena sama molitev. Njen pogled je postajal, uprt v večnost, zmeraj bolj poveličan. "O, Vsemogočni," vzdihuje pesnik, "stori z njo, kot je pravično in kakor je zaslužila s svojim življenjem." In storil je tako lanalu. O, mama, zdaj je tvoja slava velika! Res je Že dolgo nismo potrebovale zato, ker bi nam imela "kaj" za dati ali bi mogla za nas še kaj narediti, marveč zato, ker nam je bila mama. Moja mama je bila tudi modra vzgojiteljica. Stala je ob strani, ko smo izbirale poklic in življenjske sopotnike. Pustila je, da odrastemo svobodno - in potem nismo bile več njeni otroci kakor nekoč. Spoštovala nas je in nam stregla, vedno pripravljena sprejeti nas nazaj. Odhajale smo od doma z njenim blagoslovom in zagotovilom: "Če bi ne zmogle, ko vam bo hudo, pridite domov!" In še zdaj rade prihajamo domov. Njena smrt nas je še globlje povezala, povezala med seboj in v skrbi za očeta, katerega delo za našo družino in dom nas je učila ceniti in spoštovati. Budno nas je spodbujala k hvaležnosti in ljubezni do njega: "Oče vam je, rade ga imejte!" Ko sem pol leta po njeni smrti prišla na njen grob, mi je odleglo. Ja, mama mi je dala tudi vero, zaradi katere zdaj živi in smo lahko spet zbrani ob njej. Prinesli smo ji rože, prižgali lučko. Njena svetla podoba je stala pred našimi očmi. In le še hvalili smo Boga, ki nam je dal tako dobro mater. Tam pri jv. Andražu je pokopališče, razen seve pozimi, kot večina njih po Sloveniji, en sam cvetlični vrt. Ljudje tudi po smrti ne prenehajo Živeti skupaj. Po maši in drugih opravkih še mimogrede skočijo tja, izpulijo travico, zalijejo cvetlice, zmolijo očenaš ali zdravomarijo. Ne veste, kako sem ponovno vzljubila to rodno grudo, pod katero počiva moja mati. To dvoje, smrt matere in čas domovine v vojni, je najtežje doživeti in pretrpeti v tujini. Toda z očmi, ki so takrat jokale, zdaj mnogo bolje vidim. F. Ž. Zdaj hodim na to svojo sveto božjo pot, kadar mi je težko pri srcu. Tudi nocoj, o mati, ob tej uri, ko so se vse noči razgrnile nad menoj, prihajam k tebi: daj mi tolažbe in svoj blagoslov, da mi kmalu zasije tista nebeška zarja, la sva jo upala v trpljenju. Ivan Cankar * * * Lepa cvetlica si, materina ljubezen! Kadar je srce prazno in pusto, ko je duša potrta in od blagih čutov zapuščena, tedaj se zateka vselej k tebi, vzorna ljubezen! In ti jo napolniš z nebeškimi darovi in kakor mavrica jdata se razpneš čez njo. Ivan Tavčar * * * Kljub otroški nehvaležnosti je materina ljubezen izmed vseh najstanovitnejša ljubezen na svetu. Vse zemeljske ljubezni izginejo, izpuhtijo sčasoma -samo materina ljubezen je neupogljiva in nepremagljiva. Pavlina Pajkova [HiiHvunom \mm^\ moroH oom^nnv V.F.L A MITSUBISHI «10«, L PANELCARE P/L ACN 007 152 203 MELBOURNE, VIC. 265 PRINCESS fflGHWAY, DANDENONG, 3175 Ph: 793 1477 Fax: 793 1450 ♦MAJOR & MINOR SMASH REPAIRS ♦PRESTIGE CAR SPECIALISTS *ALL MAKES AND MODELS *BODY JIGGING SYSTEM FOR ALL MAKES ♦INSURANCE WORK *3 YEAR GUARANTEE A.H. Frank Kampuš - 560 5219 Za nujno potrebo imamo tudi avto na razpolago. G COLONIAL MUTUAL ArrRovr.D KF.PAIRF.R SV. RAFAEL SYDNEY Fr. Tomaž Menart, O. F. M., Fr. Valerian Jenko, O. F. M., St. Raphael Slovene Mission, 313 Merrytands Rd., Merrylands, N.S.W. 2160 (P.O.Box 280, Merrylands, N.S.W.^160) Tel.: (02) 637 7147 Fax: (02) 682 7692 Slovenske sestre - franČiSkanke Brezmadežne St. Raphael Con ven t, 311 Merrylands Rd., Merrylands, N.S.W.,2160 Telefon: (02) 682 5478 pokojni Dne 2. aprila 1996 je v kraju Woodford ®risbane) umrl rojak ADOLF PERGER. Rojen je '1 v Orehovi vasi pri Mariboru 4. 10. 1943 in je Pnšel v Avstralijo leta 1963. Na Pragerskem ima Se starše Ivana in Barbaro ter brata Leopolda. Adolf pe je 10. 12. 1995 drugič poročil z Doro Rome. °kojnikovo truplo je bilo upepeljeno, pepel pa so Poslali v domovino bratu Leopoldu. Na belo nedeljo, 14. aprila 1996 je v bolnici v ^aitlandu umrla KATARINA MOČILNIK, rojena KENDA. Luč sveta je zagledala 24. 11. 1914 v olčanskih Rutah. Leta 1943 se je v Volčah P°ročila s Štefanom Močilnikom. Petnajstega ‘Septembra leta 1950 sta s šestletno hčerko Danilo na jjdji Amarpura prišla v Avstralijo. Iz taborišča 're,a so se preselili v Parks, nato pa v Punchbowl ydney). Mož Štefan je umrl 1.1. 1984. Pokojnica Je kmalu zatem izgubila tudi sestro Marijo. Zadnji Ve leti, ko ji je zdravje vedno bolj pešalo, je Preživela pri vnukinji Tanyji in hčerki Danili v ^aitlandu. Pogrebna maša za Katarino je bila v naši cerkvi v četrtek, 18. aprila, potem pa smo jo P°spremili na stari del našega pokopališča, kjer leži Poleg moža Štefana. Za njo žalujejo hčerka Danila, Poročena z Geofreyem Pavlom Strangom, vnukinji ’°na Catherine in Tanyja Maree ter vnuka Stewart aul in Aleksander James. y soboto, 30. marca 1996, je v bolnici St. •ncent v Darlinghurstu (Sydney) umrla ADRIJANA SIMONETIČ, rojena LUŽNIK. Rodila ^ je 28. 11. 1925 v vasi Žabce pri Tolminu. V vstralijo je prišla leta 1951. Osemnajstega avgusta e,a 1958 se je poročila z Rudijem Simonetičem, po Jodu iz Nakla pri Kranju. Poročil ju je dr. Ivan 'kula v cerkvi sv. Patricija v Sydneyu. Leta 1962 se jima je rodil sin Peter. Pokojnica je bila dolga leta šibkega zdravja. Bila je verna krščanska žena in mati in je bolezen vdano prenašala. Vsako nedeljo je bila pri sveti maši v krajevni cerkvi. Ko je zvedela, da mora v bolnico na operacijo, je prejela svete zakramente, ki so ji bili popotnica v večnost. Po operaciji ji je kmalu odpovedalo srce. Pogrebna maša zanjo je bila na veliko sredo, 3. aprila, v cerkvi sv. Petra na Surry Hillu (New South Wales). Sledila je upepelitev v krematoriju v Botanyju. Pokojnica poleg omenjenih moža in sina zapušča tudi sestro Lučko Lužnik, ki živi v Gorici. V ponedeljek, 29. aprila 1996, je v bolnici v Wollongongu umrla KAROLINA BIJZINEL, rojena PRINČIČ. Pokojnica se je rodila 19. 4. 1942 v Medani v Goriških Brdih očetu Baziliju in materi Frančiški, rojeni Sirk. Leta 1962 se je v Italiji poročila z Alojzom Bužinelom, po rodu prav tako iz Medane. Naslednje leto sta prišla v Avstralijo. Družina je najprej živela v hostelu v Fairy Meadowu, v Woononi in Corrimalu, nato pa so kupili hišo v Warilli. Pokojnica je osem let trpela zaradi hudega artritisa, lani avgusta pa se je oglasil še rak; vse bolečine je Karolina vdano prenašala in vedno upala na ozdravljenje. Do bolezni je bila zaposlena kot čistilka v železarni. Poleg moža Alojza zapušča pokojnica tudi 32-letno hčerko Liliano in 31-letnega sina Daniela, v domovini pa še brata Mirka in Bazilija. Pogrebna maša za Karolino je bila v sredo, 1. maja, v Figtreeju, nato pa smo jo pospremili na njeni zadnji poti na pokopališče Lakeside v Daptu. V ponedeljek, 13. maja 1996, je v hospicu Srca Jezusovega v Darlinghurstu (N. S. W.) umrla MIRA SOK, rojena CENČIČ. Luč sveta je zagledala 21. 2. 1924 v vasi Potoki pri Kobaridu kot hčerka Karla Cenčiča in Angele, rojene Skočir. V zakonu je možu Jožetu rodila dva otroka: hčerko Edo, poročeno Nadi, ki že vrsto let živi v Kanadi in ima sina Pavla in hčerko Lizo ter sina Walterja, ki je poročen z Yvonne, rojeno Helle in ima z njo sinova Marka in Mateja in hčerko Buffy. Zakonca Sok sta prišla v Avstralijo z obema otrokoma na ladji Toscana leta 1956. Najprej so živeli v kampu Greta blizu Nevvcastla in se pozneje preselili k sestram v samostan Sacred Heart v Rose Bay (Sydney), kjer je Jože opravljal delo vrtnarja. Kasneje so kupili hišo v Randvvicku. Jože je več let bolehal in umrl 1. 12. 1992. Mira je imela operacijo letos januarja (historektomija), si po njej lepo opomogla in se dobro počutila, dokler se ni v začetku maja rak znova pojavil. Morala je v bolnico Prince of Wales in ker je bolezen hitro napredovala, prejela tam zakrament bolniškega maziljenja in svete popotnice. Nato so jo premestili v hospic Srca Jezusovega, kjer se je končala njena zemeljska pot. Poleg omenjenih dveh otrok in vnukov, zapušča pokojnica v Avstraliji sestro Vero, poročeno Čebokli, v Italiji pa živi še njena triindevetdesetletna mama Angela. Pogrebna maša za pokojno Miro je bila v četrtek, 16. maja, v Randvvicku, pokopana pa je bila na pokopališču Botany, kjer počiva njen mož Jože. V sredo, 15. maja, je v bolnici v Penrithu (N.S.W.) umrla KRISTINA LIDIJA BAJT, rojena Trušnjak. Rodila se je 7. 7. 1913 v kraju Arbida (Beneška Slovenija) v družini Antona in Marije, rojene Tomasetič. Leta 1943 se je v Markičih (Kanalski Kolovrat) poročila z Angelom Bajtom. V zakonu so se jima rodili trije otroci. Starejša hčerka Marija je poročena s Kozmom Aldijem. Gabriela ima z možem Pavlom hčerko Kristino ter vnuka Tomaža in Karatino. Najmlajši, sin Tony pa ima z ženo Wendy, rojeno Peters, dva sina: Eddya in Laurea. Družina Bajt je leta 1948 odšla v Italijo, leto zatem pa v Avstralijo. Najprej so živeli v kampu Cowra, nato v St Marys in Werringtonu, od leta 1961 pa imajo hišo v Penrtihu. Pokojnica zapušča poleg omenjenih otrok in vnukov še sestro, ki živi v Belgiji; dve sestri in trije bratje pa so že med pokojnimi. Pokojna Kristina Lidija je bila globoko verna žena. V rojstnem kraju Arbidi, ki leži ob meji z Italijo, je hodila v italijanske šole, po poroki z Angelom se je naučila še slovenščine. V družini so imeli naročene Misli in jih tudi prebirali. Pogrebno mašo za pokojno smo imeli v soboto. 18. maja, v cerkvi sv. Nikolaja v Penrithu. Zdaj počiva na bližnjem pokopališču v Kingsvvoodu. Vsem svojcem pokojnih izrekamo iskreno sožalje. KRST Dne 24. marca 1996 je bila v cerkvi sv. Bernarda v Botanyju (New South Wales) krščena SARAH TINA DA SILVA iz Matravilla, hčerka Georgea in Diane, rojene Grlj. Botra sta bila Luis in Rita Da Silva. Novorojenki, staršema, sorodnikom in botroma iz srca čestitamo! OFFICE: 563 8095 MOBILE: 018 107 305 Melbournskim rojakom na uslugo za kleparska in instalacijska dala DANNY'S PLUMBING 17 Charles Street East Bentleigh. 3165 POROKA Že na praznik Svetih treh kraljev, 6. januarja letos, sta se v cerkvi sv. Patrika v Guilfordu poročila ANDREJ BOJAN BERTONCELJ, doma iz Greystanesa (N.S.W.) in JOSEPHINE CARAPELLA, doma iz Guildforda (N.S.W.)- Andrej je sin Tonija in Marije, rojene Brožič, Joscphine pa se je rodila staršema Albertu in Elviri, rojeni Ramundi. Priči pri poroki sta bila Sam in Ida Dimartino. Novoporočencema iskrene čestitke! STANKO KASTELIC, upokojeni duhovnik ljubljanske nadškofije, ki od upokojitve dalje živi v cistercijanskem samostanu v Stični, se je po večmesečnem obisku Avstralije 9. maja vrnil v domovino. V Avstraliji je bil gost prijazne Ovijačeve družine iz Bankstowna. Brez dvoma je bil to blagoslov za njihovo družino, saj so imeli priložnost za sveto mašo kar na njihovem domu-Gospodu Stanku smo hvaležni in se mu zahvaljujemo za njegovo pomoč pri mašah v Merrylandsu. Posebno v času, ko si je pater Tomaž pri padcu z lestve zlomil nogo, je rad pomagal, pa tudi za molitveno skupino je rad maševal ob četrtkih in se je zaradi prijaznosti in skromnosti vsem prikupil. Naj mu Bog poplača! Želimo mu, da bi še dolgo užival trdno zdravje in bil še mnogim ljudem v duhovno oporo. Mi pa ga bomo ohranili v lepem spominu in ga vključevali v vsakdanje molitve. Hvala tudi družini Ovijač, da so gospoda Stanka povabili v Avstralijo. DO YOU NEED A GOOD PLUMBER? POTREBUJETE KLEPARJA, VODNEGA ALI PLINSKEGA INŠTALATERJA? Rojakom Melbourna in okolice se priporoča in je na uslugo J02E 2UGIČ, 5 Waverley Ave.( E.Kevv - Tel.: 817 3631 DANNY STIBIU \ UCENCE NO 33308 » Viktorijskim rojakom se priporočamo za razna obnovitvena dala na grobovih in tudi nove spomenika na vseh pokopališčih Viktorije. %čr%9rfemcniabJe torej le res, da jim gre za zmago komunizma, brezboštva? *°tem je razumljivo, da smo jim duhovniki v napoto. Marija ^vetogorska, ali nas boš sedaj zapustila? Zdaj, ko gre za vero, za £ast Tvojega Sina? Res je, da je Simeon napovedal, da bo Tvoj kamen spotike, kateremu bodo nasprotovali in bo mnogim v Pogubo, nekaterim pa v vstajenje. Ali nismo dolgo let čakali y?tajenja, zakaj se sedaj pred nami dviga druga Kalvarija? Bo ta Kalvarija strma? Kaj hočejo s tem procesom, na katerega so toHko časa čakali? Kako si bomo pogledali v oči? Kako boš Pr*znal nekaj, česar nisi storil? Krivo pričevanje? Nekaj, kar ^oraš povedati proti svojemu prepričanju, ker je drugi prav tako Pr*znal proti svojemu prepričanju? Kaj pa vest? S takimi občutki smo se bližali Tolminu. Marica se je ustavila P°d kostanji pred jetnišnico. Počasi je paznik odpiral vratca °maric, da smo izstopali, ne da bi videli drug drugega. Tu je 1(1 rej tista jetnišnica, v kateri so trpeli naši ljudje pod fašizmom. NAŠE NABIRKE Na strani 103 in 104 imate pismo našega novega misijonarja p. Pepija I.ebrehta. Pri vaših darovih za misijone in posinovljene misijonarje se spomnite tudi nanj. P. Bazilij je pri odhodu v domovino odnesel s seboj tudi vaše darove, ki ste jih darovali za različne namene. Če bo le utegnil jih bo osebno izročil tistim, ki so jim namenji. SLOVENIJA 19. MM PRILOŽNOSTNA ZNAMKA. Sredi meseca aprila je pri Slovenski pošti izšla priložnostna znamka v počastitev obiska papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji z vrednostjo 75 tolarjev. Oblikoval jo je arhitekt Janez Suhadolc, papežev portret pa je naslikal slikar in tehnični urednik Družine Tone Seifert. 't I Jaz je še nisem okusil, ker sem imel po aretaciji svoje bivališče v bunkerju nekoliko naprej od tolminske cerkve. Tu so nam zdaj pripravili snažne celice s slamnjačo. Druge jetnike so odpeljali drugam, da je bil prostor za nas, ki smo bili začasni gostje te slavne hiše. Paznik je bil izredno prijazen. Nekega dne je začel pogovor. "Slišal sem, da boste pustili svoj poklic, da pojdete študirat za profesorja. Saj je prav, da tako naredite!" "Kdo vam je pa to rekel?" sem ga vprašal. "Saj že vsi tu okrog govorijo. Vsi, ki vas poznajo." "Kako to? Kdo pa je to raznesel?" "Ne vem. Tako pravijo." Tako pravijo! Odkod to? sem razmišljal. Aha! Majorju sem rekel, da bi me zanimala romanistika, če bi prišel dovolj zgodaj iz zapora. To pomeni, da so pripravljali teren, da so med ljudmi širili take novice in jih psihološko pripravljali na ta proces. Tudi naši zaslišcvalci so prišli v Tolmin, da bi poslušali, kaj bodo obsojenci govorili. In kar je bilo najbolj zlobno, povabili so msgr-Toroša, da bi se na lastne oči in ušesa prepričal, kak« "pokvarjene duhovnike" ima in da ne bi mogli govoriti, da preganjajo duhovnike zaradi vere, ampak zaradi sovražnosti do oblasti in nove države. Msgr. Toroš je bil tako naiven, da sc je odzval vabilu in je vse dni procesa stanoval v hotelu Krn. N' maral stanovati v župnišču, kot sem pozneje izvedel, čeprav ga je dekan Vodopivec povabil. Dekan je bil namreč pod stalnim nadzorstvom. Proces ni potekal v kino dvorani, kot pri moji razpravi, ampak v sobi na sodišču, kjer ni bilo prostora za veliko ljudi. Navzoči so bili le izbranci. Proces je trajal nekaj dni. Mene so poklicali, da sem kot "priča" povedal isto, kar sem podpisal pri soočenju s Šturmom. Zasliševale! so sc bali, da ne bi drugače govoril, zato so nas obiskovali po celicah in skušali dobrohotno vplivati na naše duševno razpoloženje. Javni tožilec je zahteval za vse obtožene najvišje kazni. Dejstvo je, da je Kobal dobil osemnajst let, Illad šestnajst, drugi pa po deset in manj. S tem je bilo "zadoščeno pravici" in Tolminska je izgubila za nekaj let pe* duhovnikov, ki so skupno odsedeli skoraj štirideset let. 1° pomeni za dušno pastirstvo štirideset let verouka manj, toliko pridig in toliko maš manj. Dovolj časa, da bi vcepili ljudeifl drugačno mišljenje, drugačne ideje, drugačen nauk, kot ga ucj evangelij - nauk Marxa in Engelsa! Ali so dosegli svoj cilj? Ne-Nasprotno! Med ljudi so zasejali mržnjo do vsega "novega". 1° načrti, ki so jih delali, so drug za drugim propadali. Pri velik1 samozavesti in megalomaniji je manjkal bo^ji blagoslov, tisti blagoslov, ki bi ga tudi duhovniki priklicali na ljudi. Toda o**1 niso marali ne duhovnikov ne Boga in božjega blagoslova. ZLATNIK. Zlatarna celje je v spomin na papežev obisk izdala obesek in dva spominska kovanca: zlatnik in srebrnik. CELICA 153 Nas so zopet odpeljali v Ljubljano. Dolgo časa se nismo videli-ker so nas razdelili v različne celice. Meni so rekli, da me bodo dali v prevajalnico. Najprej sem prišel v "smrtni trakt", to se pravi tisti hodnik, kjer so bile prej celice na smrt obsojenih. akrat sem bil v celici št. 150, zdaj pa so me dali v manjšo na št. 153. Nekaj dni sem bil sam. Potem sem dobil družbo. V tej celici *() se z mano zvrstili: Skamlič (član Matjaževe vojske) in “hovniki Slapšak, Fortuna, župnik Kres in minorita pater Marijan in p. Andrej, pozneje tudi Nace Škoda. Imeli smo dve j^lezni postelji, nekaj polic, mizico in kiblo v kotu. Včasih smo jli trije, včasih nas je bilo pet, kakor je naneslo. Dva najstarejša a" bolehna sta bila v posteljah, ostali pa smo zvečer zgrnili stomnjače po tleh, podnevi pa so bile zložene ob steni in pokrite z odejo. ^ začetku sem bil sam s Skamličcm. Ni bil zgovoren fant. Po v*cm, kar je prestal po bunkerjih, je bil zelo zamišljen. Svojcev 1,1 imel, ki bi skrbeli zanj. Nič ni silil vame z vprašanji, čutil pa Se,ni da je poslan kot cinkar. Te službe ni opravljal z Navdušenjem, z namenom, da bi po hrbtih drugih zlezel iz **pora. Pakete je dobival le poredkoma. Rad je jedel čebulo, luk. k sabo je imel konzervno škatlo, in ko je dobil mast ali zaseko, je P°d oknom zakuril časnik, pogrel mast in čebulo, nato pa sva z od'.j« mahala, da se je skadilo iz sobe. Dišalo je kot po ^jboljšem cvrtju. Čebula je nadomestila meso. Nikdar nisem s slastjo vlekel vase vonja po cvrtju kot takrat. Lakota sPreminja okuse. ^kamlič ni ostal dolgo z mano. Poklicali so ga in se ni več ^rnil. Nekaj časa sem zopet ostal sam. Zaželel sem si duhovniške fužbe, saj je minilo že skoraj leto od ločitve v Novem mestu. l edi,a Jc samica, zasliševanje, tolminski proces in prekladanje iz a.ja v kraj. Tudi v zaporu si človek zaželi stalnosti, čeprav Prinese vsaka celica in vsako srečanje z novimi jetniki kaj 1‘rinesli so mi pisalni stroj in en letnik Slovenskega Poročevalca. Kaj bo pa zdaj? Prišel je pomočnik upravnika in mi ar°čil, naj iz Poročevalca prepišem vse članke o duhovniških Pr°cesih. Delo torej! Ne bo mi dolgčas. Spoznal bom nova imena P' tistih, ki jih še nisem srečal. Toda kaj jim bo vse to? Mar mis>ijo popraviti in spremeniti obsodbe? Je prišel čas za večjo a,»nestijo? To je bila uganka. Nič mi niso določili, do kdaj moram pregledati in prepisati. V| * sem torej dovolj časa, da sem prebiral tudi bolj zanimive ankc o kulturnem življenju. Skušal sem nadomestiti vse, kar j0*11 zamudil v mesecih, ko sem bil izoliran od zunanjega "Rajanja. Nekega dne, ko sem slonel nad časnikom, nenadoma zaškrta ^ JUc v vratih. Planil sem pokonci in se postavil sredi sobe. Vrata se na stežaj odprla in v sobo je stopil možiček s culo v roki. „.rcse* se je. Ko je paznik zaprl vrata, sem ga premeril od nog do S ave. Ri| je suj,e postave, bled, na eno oko skoraj slep. Če bi ga ecaI na cesti, bi mu ponudil drobiž. Jetniška obleka je ohlapno Se*a na njem. Mirno je stal, kot bi čakal na ukaz. /Nadaljevanje sledi/ ki Sveti oče Zvonite, zvonovi, le pojmo na glas, izpolnjeni snovi, vesel je ta čas. Sveti oče je med nami, sredi teh pomladnih dni, sprejmimo ga vsi vdani, odpira svetu zdaj oči. Mnoga tekla so stoletja, prednikov se čuje glas: vera temelj je zavetja, zdaj in za prihodnji čas. Domovina lepa, zala, tvoj prišel je čas, svetu boš ime poslala, da vsi zvedo o nas. Potrdi nas v veri za prihodnje dni, trenutki mnogokteri, brž prinašajo skrbi. Rojstni dan praznuješ, sveti oče zdaj pri nas, naša srca osrečuješ, ko prinašaš Božji glas. Sveta Mati sredi polja, Jezus v naročju zlat, nam umirja vsa obzorja, saj ljubezni je zaklad. Si pozdravil mladi rod, srca v sreči so kipela. Spremljaj jih na pot, Gospod, da bo vera v njih živela! Blagoslov smo prejeli, vera bo rodila Idas. Odprimo okna, dveri! Bog se sklonil je nad nas. Zvonite, zvonovi, le pojmo na glas, izpolnjeni snovi, vesel je ta čas. Izidor Rejc SVETA DRUŽINA ADELAIDE Fr. Janez Tretjak, O. F. M., Ho!y Family S/ovene Mission, 51 Young A ve, W. Hindmžrsh, S. A., 5007 (P. O. Box 479, VVsIland, S. A., 5007J Tel.; (08) 346 9674 - Fax (08) 346 3487 Velikonočni prazniki so za nami in čeprav se čas nekako umirja, se v našem verskem središču vedno kaj dogaja. Sami prazniki so bili lepi, čeprav je bilo obiska, kot po vseh župnijah, malo manj. Na samo veliko noč, ko je bilo vreme res jesensko, saj je rahlo rosilo, pa se je pri maši zbralo lepo število naših rojakov. Upam, da bodo velikonočna doživetja navzoča tudi v našem vsakodnevnem življenju. Na tretjo velikonočno nedeljo sta si v cerkvi Our Lady Sacred Heart obljubila večno zvestobo John Leopold STOIBER in Nada Maria ČARGO. Posebno ganljivo je bilo, ko sta svoja otroka k oltarju pospremili mami na invalidskih vozičkih in iz njunih rok sprejeli sveto obhajilo. Johnu in Nadi želimo, da bi bila njuna življenjska pot blagoslovljena s srečo in medsebojnim razumevanjem. Šestindvajsetega aprila pa je v petinsedemdesetem letu starosti nenadoma umrla IVANKA NOVAK, rojena PONIKVAR. Rodila se je 17. januarja 1921 na Blokah v globoko verni družini. Njen stric je bil duhovnik v Ameriki. Brat Jože se je med vojno pridružil domobranecem in bil ubit. Po vojni se je družina razkropila zaradi težkih razmer, ki so takrat vladale v Sloveniji. Ivanka in njena sestra Francka sta prišli v Avstralijo leta 1936, leta 1958 pa se je Ivanka poročila z Mirkom Novakom, diplomiranim juristom. V zakonu sta se jima rodili dve hčerki, Janet in Sandra. Obe sta doštudirali in tudi pomagali materi skrbeti za očeta, ki je bolehal več kot deset let. Ko je mamo zadela kap, sta tudi njej stregli z vso ljubeznijo, jo vozili v naravo in ji lajšali trpljenje. Rožni venec za pokojno je bil 28. aprila, pogrebna maša pa 29. aprila v naši cerkvi, nato pa smo jo pospremili k večnemu počitku na pokopališče Dudley Park, kjer zdaj počiva skupaj z možem Mirkom. Iskreno želimo, da pokojna Ivana najde svoj mir pri Bogu. Pokojna Ivanka Novak r. Ponikvar Petega maja pa smo se v Rostrevorju na marijanski procesiji zbrali verniki adelaidske nadškofije. Vreme je bilo čudovito in prišlo je veliko ljudi, vendar manj kot lansko leto. Tudi naša skupnost je bila zastopana v lepem številu, bilo je celo nekaj gorenjskih narodnih noš, ki jih tujci tako občudujejo. Glasbena skupina El Salvador je izredno popestrila in razgibala bogoslužje. Naše molitve so se dvigale k Bogu s prošnjo za slovenski narod in za mir v svetu. Dvanajstega maja, drugo nedeljo Marijinega meseca, pa smo praznovali dan, posvečen našim živim in rajnim materam. Ob 10. uri je bila kot ponavadi sveta maša. Na začetku je Kristijan Sintič pozdravil vse mamice, nato pa sta sestra Leopolda in Vinko Romanič zapela Zajčevo Ave Marijo, duhovni šopek našim mamam. Po maši je bil kratek kulturni program, ki ga je pripravila oziroma povezovala gospa Stanka Sintič. Odlomki iz del slovenskih pesnikov in pisateljev so s svojo izredno globino ganili srca vseh navzočih. Ganljiva je bila tudi molitev matere odraslih otrok, ki jo je prebrala gospa Anica Rant. Na koncu smo kot ponavadi izbrali materi leta naše slovenske skupnosti, tokrat Lanko Ivančič in Mery Puz, ki sta zraven dela v slovenski skupnosti tudi zelo pozorni do bolnih> ostarelih in osamljenih ljudi. Po slavju smo se preselili v dvorano, kjer smo možje postregli naši® ženam in materam in jim s tem skušali pokazati našo hvaležnost za njihovo celoletno udejstvovanje in strežbo. Bog plačaj vsem, ki ste sodelovali i® skrbeli za prijetno vzdušje. pater JaneZ Upanje pa ostaja Brez upanja smo ljudje obsojeni na smrt, Ul»ičenje, razčlovečenje. Brez upanja, če sežemo v človekovo prvobitnost in usmerjenost k zemlji, bi *°ča, poplava ali ujma kmeta odvrnile od vztrajanja, ^rez upanja nihče ne bi preživel holokavsta in taborišč smrti. Upanje je premagan obup. ^finicija, ki sem jo nekoč slišal in mi je blizu, ker Pušča svetlobo v temo ter filozofijo smrti in končnosti. Uvod je namenjen razpravam v Avstraliji o 'egalizaciji uživanja droge.Rad bi našel nekoga, ki mi znal razložiti razliko med smrtmi: "ubij me nežno" od "Port Arthurja ali Bosne". Morda Pretiravam. Ali lahko "osmrtnica" na cigaretni škatlici pregovori kadilca, da ne bi več segel po ^garetah? Dvomim. Ali lahko napis na vratih bara: ru se lahko kadi marihuana," pomaga zasvojenim. Dvomim. Vse kaže, da smo ljudje postali tako razosebljeni, •ako brez ljubezni, da nam ustreza svet halucinacij (prividov), ker se le tam počutimo srečne. Vedno °Jj sem prepričan, da materialno bogastvo vodi Qaša življenja. Materialno bogastvo je postalo Qajvišja vrednota. Morda ne veste, da je letni Zaslužek prekupčevalcev in pridelovalcev mamil ^00-500 biljonov dolarjev. Si predstavljate mamljiv "P denarja, ki je glavni vir dohodka mnogih držav? Ne komunizem niti kak drug ...izem niso Slavna nevarnost človeške družine, ampak •Materialno bogastvo. Samo to do konca razosebi cl°veka in uničuje upanje. Leta 1994 smo se v samostanu na Kostanjevici nad Novo Gorico odločili, da del samostana Zaupamo Skupnosti Srečanje za zdravljenje odvisnih mamil in alkohola. Njen ustanovitelj je italijanski duhovnik don Pierino Gelmini. Danes je v Italiji že -ez 200 teh skupnosti, drugod po svetu pa še 50. Se skupnosti vodijo iz centra blizu Rima in v vseh ylada enak sistem. Na čelu posamezne skupnosti je Prvi odgovorni, ki je vedno ozdravljeni narkoman in Prostovoljno ostaja na razpolago Don Pierinu. stale službe in odgovornosti se menjajo vsak ®esec. Način bivanja temelji na izkušnjah redov, ki v*yijo po načelu sv. Benedikta: "Moli in delaj!" življenje v skupnosti ob polni osebni odgovornosti 111 medsebojni ljubezni je temelj teh komun. Izmed Vsch načinov zdravljenja zasvojenosti je ta, glede na odstotek ozdravljenih, najuspešnejši. Bivanje traja 0 mesecev. Vstop v skupnost temelji na osebni, Prostovoljni odločitvi in trimesečni poizkusni dobi brez drog. Tu ni nadomestil kot sta metadon, heptanon, ali kaj podobnega, ker Don Pierino pravi, da je to le prelaganje in odmikanje od bistvenega. Bistveno pa je premaganje zasvojenosti, življenje v polnosti človeškega dostojanstva, ki temelji na bogupodobnosti. Dve leti življenja z bivšimi narkomani (večina jih je bilo najmanj 7, 8 let na trdih drogah-heroin) me je prepričalo, da smo naredili prav, ker smo del samostana odstopili skupnosti, ki mladim ljudem vrača upanje in vero v življenje ter sinove, hčere, može ali žene vrača njihovim družinam. Trenutno je v Don Pierinovih skupnostih okrog 3000 narkomanov. Samo v Sloveniji je več kot 8000 mladih zasvojencev. Ali ni torej število zdravljenih majhno? Je, pa vendar je treba gledati drugače. Kaj, če je med temi tritisoči vaš otrok in bo rešen? Ali ni on za vas najdragocenejši? Zapomnimo si, da je človek, ki mlademu ponudi drogo, eden najpodlejših ljudi na svetu. In proti tej podlosti se je treba boriti, boriti se je treba proti "zbiralcem hudičevih podobic zaslužka", zasvojenim pa nuditi upanje z neizmerno ljubeznijo. So načini, da z našo pomočjo spet prevlada filozofija svetlobe in življenja nad filozofijo smrti in teme. pater Niko Tobin Brothers Viktorijskim Slovencem I na uslugo v £aiu žalovanja Head Office:. 189 Boundary Road NORTH MELBOURNE 9 328 3999 BERVVICK 796 2866 MOORABBIN 9 555 9088 CRANBOURNE (059) 96 7211 NOBLE PARK 9 558 4999 DONCASTER 840 1155 PAKENHAM (059) 40 127/. EAST BURVVOOD 886 1600 RINGVVOOD 9 870 8011 ESSENDON 331 1800 ST ALBANS 9 364 0099 FRANKSTON 775 5022 SUNSHINE 9 364 8711 CARDENVALE 596 2253 VVERRIBEE 9 748 7900 GLENROY 306 7211 MALVERN 576 0433 Frances Tobin A Associates 9596 8144 TOBIN BROTHERS PTY LTD (aFda) Z VSEH VETROV ZA PORT ARTHUR, enega turistično najprivlačnejših krajev male Tasmanije, za Avstralijo in za ves svet, bo nedelja, 28. aprila, ostala zapisana kot eden najbolj krvavih dni. Devetindvajsetletni mladenič je na tem zgodovinskem kraju iz neznanih nagibov z avtomatsko puško postrelil 35 ljudi, ki so nič hudega sluteč uživali sončen jesenski dan. Tasmanija je s tem oropana svoje nedolžnosti, saj je bila simbol miru in varnosti, nesmiselnost smrti pa bo sorodnikom in prijateljem žrtev še dolgo preprečevala, da bi sprejeli izgube in dopustili času utišati bolečino. Odzivi Avstralcev so kaj različni; veliko bi jih morilca spravilo s sveta že na mestu zločina, drugi bi ga takoj posadili na električni stol, mladi mož, ki je v streljanju izgubil ženo in hčerki, stari tri in šest let, pa je dejal: "Pokazal bi mu njihove pižame in ga vprašal, kako, za božjo voljo, naj živim brez njih. Rotim pa državnike, naj poostrijo zakone o orožju. Le tako moje najdražje in drugi ljudje niso umrli čisto zastonj." Novi ministrski predsednik John Hovvard je svojo prvo nalogo odločno in junaško izvršil: v slabih dveh tednih je bil sprejet zakon o popolni prepovedi lastništva, prodaje, uvoza... avtomatskega in polavtomatskega orožja. "Avstralija ne bo postala druga Amerika!" je dejal. Z vso ihto pa se je tej odločitvi uprl tako imenovani "gun lobby" in po Avstraliji že zasedajo jezni in ogorčeni strelci, oropani svojega konjička. Kaj bi lahko vrnilo človeštvu občutljivost srca? PRED DESETIMI LETI se je zgodila najhujša nesreča pri izrabljanju jedrske energije. Zaradi eksplozije enega od štirih reaktorjev v jedrski elektrarni v Černobilu v Ukrajini. Do nesreče je ................. OFFICE: 563 8095 MOBIIE: 018 107 305 Melbournskim rojakom na uslugo za klaparfka in initalacijska dala DANNY'S PLUMBING 17 Charles Street East Bentleigh. 3165 DANNY STIBIU [ UCENCE NO 33308 » prišlo 26. aprila zgodaj zjutraj. Velika količina radioaktivnih snovi se je sprostila v ozračje. Vetrovi so jo raznesli skoraj po vsej Evropi. Po ukrajinskih 4 podatkih je zaradi posledic sevanja do zdaj umrlo 4300 ljudi, prizadeto pa je tudi življenje in zdravje 3,5 milijona ljudi. Najbolj so bili prizadeti otroci-Jedrska elektrarna v Černobilu tudi zdaj ni varna, tako kot mnoge druge v nekdanji Sovjetski zvezi. Z mednarodno pomočjo naj bi jo zaprli do leta 2000. NA APRILSKIH parlamentarnih volitvah v Italiji je zmagala levosredinska koalicija Oljka Romana Prodija. Za slovensko skupnost v Italiji je to na državni ravni velik uspeh, saj je bil izvoljen slovenski senator Darko Bratina. VODITELJ čečenskih upornikov Džohar Dudajev je bil ubit med raketnim napadom ruskih sil v noči z 20. na 21. april. Na njegovo mesto je stopil njegov dosedanji namestnik Zelimhafl Jandarbijev, ki je že zagotovil, da bo nadaljeval s politiko osamosvajanja. OSEMINDVAJSETEGA MARCA 1996 je v Belgiji, v rudarskem mestu Eisden, kot žrtev prometne nesreče umrl slovenski izseljenski duhovnik VINKO ŽAKELJ. Rodil se je 14. marca 1918 v Šentjoštu nad Horjulom in bil v duhovnika posvečen v Krki na Koroškem 19. maja 1945, kamor se je umaknil pred zločinskim nasiljem, ki mu je vzelo dva brata in sestro. Študiral je v belgijskem Louvenu in nato nastopil službo duhovnega oskrbnika za Slovence in Hrvate v Belgiji in na Nizozemskem. Vztrajal je na tem mestu več kot 50 let ter duhovno in narodno krepil svoje ljubljene rojake. Mnogo let je izdajal lis* Baklja in bil med ustanovitelji Naše luči. Po Belgiji je pridigal za pomoč Cerkvi v stiski. Štirinajst let je bil predsednik Zveze slovenskih izseljenskih duhovnikov v Evropi. Dolga leta je vodil slovensko šolo in skrbel za dopolnilni pouk slovenščine. Ljubil je domovino Slovenijo, ki je več desetletij ni smel obiskati. V romarski sezoni je prihajal pomagat na Sv. Višarje in zbiral sredstva za nakup hiše, da bi imeli Slovenci, zlasti rojaki po svetu, tu svoj dom-Bil je velik ljubitelj narave in fotografije: leta 1992 je izšla njegova knjiga Molitev na gori, s fotografijami Sv. Višarij in okoliških gora i° duhovnimi mislimi. "Bogat v izkušnjah, moder in zavzet, v vsaki razpravi dejavno prisoten, v besedah nikoli prehiter, vedno preudaren. Vendar družaben in občutljiv za človeka," so mu ob slovesu zapisali v Naši luči. Vinko Žakelj je pokopan v svojem rodnem Šentjoštu. Naj počiva v miru Gospodovem- Ne žaluj, ne išči mojega groba, ne žaluj za menoj. Ni razloga za žalovanje, kajti nad menoj so se uresničili evangeljski blagri. Ne žaluj, ker cilji, za katere sem se bojeval, sivijo naprej. Ko se bojuješ zanje, Sem jaz s teboj; k° govoriš o njih, govoriš tudi o meni. Moje roke so roke tistih, ki delajo za skupnost. Moj razum je razum tistih, ki z besedo in dejanjem orjejo brazde svobode, resnice in ljubezni. Moje srce utripa v prsih tistih, ki ustvarjajo pravičnejši svet. Moje sanje o lepši prihodnosti za ves svet so vedno bolj žive v zavesti tisočerih. Ne išči mojega groba, ne žaluj za menoj. Mrtev bom le tedaj, če boš ti zgubil pogum, če boš zapustil skupne cilje, če boš začel misliti samo nase. Ne išči torej mojega groba in ne žaluj za menoj. Fotografija in besedilo Vinko Žakelj, iz njegove knjige Molitev na gori maj 1996 /nadaljevanje s strani 116/ Rožni venec ob krsti pokojnega smo molili 29. aprila zvečer v kapeli pogrebnega zavoda Le Pine v Camberwellu. Naslednji dan po pogrebni maši v tamkajnšni župnijski cerkvi smo ga pospremili na pokopališče Springvale. Za njim žaluje žena Marija, sinova Slavko in Jožef ter dva brata v domovini. Med žrtvami iz Port Arthurja, ki so izgubile življenje 28. aprila, je tudi NANETTE MIKAC s hčerkama 6-letno ALANNAH in 3-letno MADELINE. Mož in oče Walter je bil krščen v naši cerkvi, kamor je kasneje prihajal s svojimi starši, Ljubom Mikcem in Milko, rojeno Mejak. Zadnje slovo od pokojnih je bilo 11. maja v dvorani v starem delu Austin Hospital. Sledil je pogreb na bližnje pokopališče Warringal, kjer že nekaj mesecev počiva mama in stara mama pokojnih. Že nekajkrat smo slišali, a šele zdaj je mrtvaški list potrdil, da je 7. februarja letos umrl rojak JANEZ MOLK. Bil je samski in v Avstralijo prišel že pred več kot štirimi desetletji. Točen dan in kraj rojstva nam je neznan. Imel je približno 75 let. Njegovi sorodniki živijo v Zbrišah pri Rovtah. Umrl je v Fitzroyu. Svojo hišo v Prestonu je že pred časom prepisal in jo zapustil neki hrvaški družini, ki jo je komaj poznal, z namenom, da bi zanj skrbela do smrti. Ti so zanj res poskrbeli: o Janezovi smrti ni bil obveščen noben njegov prijatelj, ne sorodniki v domovini. Truplo je bilo dva dni po smrti upepeljeno v krematoriju v Fawknerju brez katoliškega duhovnika. Ko bi bil pokojni Janez bolj povezan s slovensko skupnostjo, bi gotovo dočakal drugačen konec tostranskega življenja. Tako pa niti ne vemo, kje je končal njegov pepel. Med pokojnimi, ki so odšli v večnost v mesecu maju so še Julka Mrčun, Jože Horvat in Mario Križaj. O teh boste lahko brali v naslednji številki Misli. Pokojne vam priporočamo v molitev, vsem domačim pa iskreno sožalje. Tokrat nam je ostalo le malo prostora, saj je več strani posvečenih papeževem obisku v Sloveniji, zato le na kratko o dogodkih iz našega središča. Velikonočnih darilnih kuvertic se je doslej vrnilo 375 s skupno vsoto $ 7,223.40 za vzdrževanje našega središča. V postni družinski nabirki Project Compassion smo doslej zbrali $ 392.82. Bog povrni vsem za vašo darežljivost. Prvo nedeljo v mesecu maju smo praznovali materinski dan. Že pri maši mladinski maši ob deseti uri smo se spomnili vseh pokojnih in živih mater. Po maši so otroci Slomškove šole z učiteljicama Veroniko in Mary pripravili materinsko proslavo, v kateri so sodelovali tudi drugi. Ivan Mejač je tudi tokrat naredil torto, ki jo je dobila ena od srečnih mamic. Prostovoljne prispevke ($ 373.-) smo tokrat namenili za potrebe Slomškove šole. Mesec maj se izteka in z njim šmarnice. Ne sme pa zamreti naše zaupanje v Marijo. Na praznik Marije Pomagaj, 24. maja, smo imeli šmarnice s petimi litanijami in posvetitvijo naši nebeški Materi. Drugo nedeljo v mesecu juniju je praznik Svetega Rešnjega telesa in krvi - Telovo. Če bo vreme primemo, bomo imeli poleg maše še procesijo Z Najsvetejšim. Pridite v čim večjem številu. Narodne noše so posebej povabljene, enako tudi otroci, da bodo trosili cvetje pred Najsvetejšim. Praznik Srca Jezusovega je tokrat 14. junija. Kosilo za upokojence je še vedno lepo obiskano, čeprav je precej rojakov na obisku v domovini-Med njimi je tudi p. Bazilij, ki se je udeležel vseh srečanj s papežem. Na nedeljo papeževega obiska smo še zadnjič zmolili molitev za uspeh njegovega obiska in mu kar v cerkvi zapeli napitnico za rojstni dan Kol'kor kapljic, tol’ko let. Društvo sv. Eme in gospodinje pridno sodelujejo pri vseh prireditvah, kjer je potrebno. Pred leti so z darovi podpirale sklad za zidavo Doma matere Romane, zdaj pa pomagajo našemu središču povsod, kjer je to potrebno. V zadnjem času so poskrbele za novo razsvetljavo v kuhinji pod cerkvijo, ki jo je naparavil Alex Bratina. Pomagale bodo pri plačilu računa za obnovljene stopnice. Te nič več ne spuščajo vode in tako so spodnji prostori suhi. Barva stopnic je morda malo nenavadna, vendar se jo bomo sčasoma navadili. Na robove stopnic pride še temnejša črta, da se posamezne stopnice lažje ločijo med seboj. Društvo nam je podarilo tudi telefonsko tajnico, ki bo v kratkem priklopljena. Bog naj jim povrne za vse. Med nami je p. Niko Žvokelj, ki je v začetku meseca maja prišel med svoje stare prijatelje in v odsotnosti p. Bazilija pomaga, kjer je potrebno. pater Tone John & Zorka Odprto 1 od 11 im do 11 pm, ' v petek in soboto 1 do ene ponoči. 1 Ob nedeljah zaprto. ' Domača hrana. Dobra postrežba posameznikom in skupinam! 137 Bank Street SOUTH MELBOURNE Tel: (03)9690 5148 VELEPOSLANIŠTVO RS v Canberri sporoča, da v bližnji prihodnosti ne bo konzularnih dni v Posameznih krajih, Iger živijo večje slovenske skupnosti. Ko pa bodo, boste o tem pravočasno obveščeni. Urad veleposlaništva v Canberri bo pa seveda redno uradoval. Uradne ure ima vsak delovni ^atl od deset do ene ure popoldne. V tem času [*hko dobite osebno ali po telefonu vse potrebne konzularne informacije. Naše veleposlaništvo uraduje na naslovu: ADVANCE BANK CENTRE - LEVEL 6. 60 Marc us Clarke St., CANBERRA CITY Številka telefona je (06) 243 4830. Številka faksimila pa je (06) 243 4827. Pisma in drugo pošto pošiljajte na poštni Predal: EMBASSY OF SI X) VENI A, I*-0. Box 284, Civic Square, Canberra, A.C.T. 2608 ALJAŽ GOSNAR, odpravnik poslov SYDNEY, N.S.W. - Ob nenadni izgubi mojega fagega moža, diplomiranega inženirja Jožeta c»čarja, se iz vsega srca zahvaljujem vsem ?|*v2očiin na Slovenskem društvu Sydney v ';®therill Parku, vključno z reševalci bolnice v ^•rfieldu, ker ste mu dne 22. februarja 1996 skušali rešiti življenje. Izredna zahvala g. patru Valerijanu Jenku za Poslednje sveto olje, pogrebno sveto mašo v ™errylandsu in pogrebni obred v kapelici r,,tkwoodskega krematorija. Nepozabne so nJegove tolažilne in bodrilne besede. Enaka *ahvala tudi g. patru Baziliju Valentinu v Melbournu, Tudi njegova tolažba mi bo ostala v opominu, prav tako kot besede drage sestre ‘ilarije iz Sydneya. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi jj^dnji poti, poprijeli za krsto kot gospod Franci ^k in gospod Toni Šimec; darovali cvetje ali v zdravstvene namene eart Foundation. Posebna zahvala sestri Francki Žižek in Njenemu pevskemu zboru kot tudi gospodu , c*anu Šerneku in pevskemu zboru Slovenskega ruštva Sydney, govornikoma gospodu Jožetu " •nuku in gospodu Stanku Samsi ter gospodu Vetku Faležu za prebrani poslednji pozdrav S°spoda doktorja Jožeta Bernika, predsednika ‘ Vet°vnega slovenskega kongresa. Srčna hvala za Vsa ustna in pisna sožalja, darovane svete maše O KMZ£M AVfTIULiKt tlOVINUL (Slovenski narodni svet Viktorije, družina Š. in M. Mesarič, družina L. in J. Košorok) in molitve za pokoj njegove duše. Posebna zahvala tudi gospodu Francu Horvatu in njegovi hčerki Danici, ki je v narodni noši in s slovensko zastavo izkazala posebno čast, in to ob odprti krsti v kapeli pogrebnega zavoda Olsens Funerals v Caringbahu, v cerkvi sv. Rafaela v Merrylandsu ter krematoriju v Rockwoodu. Prisrčna zahvala Slovenskemu narodnemu svetu za Ncw South Wales za denarno pomoč in sedmino pri Slovenskem društvu Sydney. Najlepše se zahvaljujem tudi gospe Justi Ribič in vsem ženam, ki ste pomagale pri pripravljanju prigrizka, postrežbi ter prinesle odlično pecivo. Enako velja tudi za vse odbornike in člane Slovenskega društva Sydney. Nekateri ste se prišli posloviti od zelo daleč, na primer gospod Jože Vah iz Queenslanda; veliko vas je bilo tudi iz ACT-ja... Doma, v Sloveniji, kjer so bili posmrtni ostanki Jožeta Senčarja z vso ljubeznijo položeni v grob njegovih staršev, Jožeta in Anice Senčar, rojene Štusej, pa se je od njega poslovil tudi pater Ciril Božk. TH€ GRRINARV BRK€ HOUSC Phone 84« 7700 Melbournskim rojakom se toplo priporočamo z raznovrstnim jomičim pecivom, kruhom in So drugimi dobrotami naše peči. F. M. P. BRAČKO 1/110 JflMCS STR€€T, T€MPl€STOUU€ 3106 Admiral Motor Inn V aia gostitelja sta MU R R A Y in FRANK BERIC Eno-, dvo- in trisobna odlično opremljena stanovanja.kopalni oazen,sončna terasa,pralnica, TV, ventilatorji, zajtrk po ielji . . . Samo par minut hoje do plaie in trediiča mesta. Vpraiajte za ostale informacijel 2965-2967 Gold Coast Highway (ali pa P. O. Box 691) SURFERS PARADISE, QLD.4217 Telefon: (075)398 759 LJUBIJANA, 16. 4. - V atriju Narodnega muzeja v Ljubljani je bila otvoritev razstave Kulturni most med Slovenijo in Avstralijo - Bridging the Cultures of Australia and Slovenia. Ob prisotnosti avstralskega ambasadorja gospoda R. A. Walkerja, številnih gostov iz Slovenije in Avstralije je razstavo odprl predsednik države g. Milan Kučan. Na rzstavi sodeluje 16 likovnih umetnikov slovenskega rodu iz Avstralije. Na ogled je, poleg likovnih del, še izbor knjig slovenskih avtorjev iz Avstralije, dela o avstralskih Slovencih, periodika, predstavitev posameznih društev in organizacij, ansamblov in ostali tisk. Koordinator predstavitve je član Izseljenskega sveta iz Melbourna g. Ivo Leber. Razstavo spremlja lično oblikovan katalog o likovni razstavi in Opisna bibliografija slovenskega tiska v Avstraliji avtorice Milene Brgoč. Iz Ljubljane se razstava seli .še v Trebnje, Maribor, Trst, Tinje na avstrijskem Koroškem ter v Postojno v času Srečanja v moji deželi. - Helena Drnovšek SVOJEMU BOLNEMU OČETU v Maribor naj se oglasi Vlado Peteline. JOHN STEBLE, Rooty Hill, N. S. W., naj se oglasi sinu Srečku Frimu. Naslov: Srečko Frim, Zbelovska gora 116, 2319 Loče pri Poljčanah. Melbournskim Slovencem se priporoči KAMNOSEŠKO PODJETJE LUCI ANO VERGA & SONS ALDO and JOE MEMORIALS P/L 10 BANCELL STREET. CAMPBEl. LFIELD, VIC. 3061 Tel.: 359 1179 A H.: 470 4095 Via dela io pod garancijo! & S rvi /\ L_ L cIgoods Rojakom (S-7', T~ v Sydneyu ♦J y7 se toplo vry / priporočam! ^OJ ELI | | 220 Burwood Rd, Burvvood N.S.W. 2134 | | Phone: (02) 747 4028 i PERTH, W. A. - Rojaki v Perthu in okolici so imeli slovensko sveto mašo tretjo in četrto nedeljo v mesecu aprilu. Tokrat objavljamo le sliko z romanja v Rockingham. Več o tem v prihodnji številki. Skupina rojakov iz Pertha na romanju KOTIČEK NAŠIH MLADIH , Danes vam v GALERIJI MLADIH Podstavljamo MELINDO TEE iz Melbourna. Njena starša sta Ling Tee in Tatjana, rojena C'olja, ima pa še sestro Jenny in brata Michaela. Krščena je bila leta 1971 v naši slovenski cerkvi Svetega Cirila in Metoda v Kewju. Obiskovala je osnovno šolo Mother of God v East Ivanhoeju in kasneje gimnazijo, ('enazzano College v Kewju, ki jo je končala z °dličnim uspehom. Nato je bila sprejeta na medicinsko fakulteto ^ okviru melbournske Univerze. Po končanih sestih letih študija je lani z odliko diplomirala. J70 študentov je bila najboljša v Psihologiji. Zdaj je zaposlena kot internistka v Mladi maj Oj, kako lep je svet v cvetju mladih let! V gozdu šmarnice cveto, drobne ptičice pojo. Vse cveti, vse dehti, vse se veseli. V logu virček čist Šumija, veter z valčki se igra. Rožic kras, ptičic glas, v svate vabi nas. Oj, kako je lep ta svet, če je srček čist kot cvet! Saj tedaj mladi maj res je pravi raj. M. P. melbournski bolnišnici Royal. Rada in veliko dela. Želi si specializacije, a se nekako še ne more odločiti, na katerem medicinskem področju. Njena sestra Jenny je leta 1993 z odliko diplomirala iz ekonomije na univerzi Im Trobe. Po dveh letih dela je nadaljevala študij na melbournski univerzi za naziv masters iz ekonomije. Leta 1993 je tudi obiskala Slovenijo in bila navdušena nad sprejemom sorodnikov. Pravi, da je Slovenija krasna dežela! Melindi in Jenny želimo še veliko delovnih in študijskih uspehov ter vsega lepega, kar spada k mladosti: zdravja, veselja, zagnanosti, prijateljstva in ljubezni. KRIŽANKA /p. Tone Goijup/ VODORAVNO: 3. glavno mesto Nizozemske; 8. pripadnik starega plemena; 9. žensko ime iz dveh imen; 10. priprava za sprejemanje ^ in oddajanje elektromagnetnih valov; 11. Žuželka, ki piči; 14a. hec; 15. kazalni zaimek; 16. narejen iz ajde; 18. pokrivalo za posteyo; 19. star Slovan; 23. osebni zaimek; 25. država, ki jo je papež pred kratkim obiskal; 26. latinski veznik; 27. prebivalci sredozemske države. NAVPIČNO: gorovje v Sloveniji; 2. ptica selivka; 4. izraelski kruh v puščavi; 5. mariborska tovarna avtomobilov; 6. cev; 7. in 9. žensko ime; 11. svetopisemsko število; 12. kraj ob Krki; 13. slovenska pokrajina; 20. najni^ja ocena; 21. stran; 22. antični junak; 23. vzklik. Tokrat imate v križanki tele te/j e besed: ET, ENEJ, AVAR, ANT. Rešitev pošljite do 13. junya na uredništvo. Rešitev Besednice iz prejšnjih dveh številk Misli je: VELIKONOČNO JAGNJE. Besednico je pravilno rešil Jože Grilj in morda še kdo, le da pisem ne najdem. Tako žrebanja tokrat ni, je pa nagrada! Letos že / DVAINDVAJSETI & MLADINSKI^ KONCERT | Prirejajo ga slovenska verska in kulturna : središča v Avstralci. : Mladinski koncert bo letos v Melbournu v času šolskih počitnic, v soboto, 5. oktobra. Mladi, vabljeni ste, da z glasbo, petjem in plesom sodelujete pri tej tradicionalni prireditvi. UVOŽENO IZ REPUBLIKE SLOVENIJE + Napravite mi to deželo spet evropsko! + Današnja kriza je seštevek štirideset let uspehov. + Kadar se naši bojujejo z našimi, navadno zmagajo njihovi. + Kdor išče, je nekaj izgubil. + Doslej je bila zunanja politika na krožniku. + Nezmožni so zmožni vsega. - Veš, kakšna je razlika med roparjem in Žensko? - Ropar reče: "Denar ali življenje!", ženska pa: "Denar in Življenje!" + - Slomškove pesmi o vinu niso več ovira za njegovo beatifikacijo, saj se je papež prepričal, da opevamo vinsko trto celo v državni himni in mašnih pesmih. + - Pošti nič več ne zaupam! - Zakaj ne? - Moj mož je šel na počitnice na Bled, pošta pa za njegovo pismo uporablja štampiljko Rogaške slatine. + - Zakaj je Bog najprej ustvaril moža in nato ženo? - Zato, ker ni maral poslušati pripomb? OSTANI Z NAMI, GOSPOD! — Molitvenik za bolnike z lepimi molitvami v ta namen. Cena osem dolarjev. kristjan moli je naslov molitvenika vredne vsebine na 305 straneh. Prva izdaja je pošla, druga je pravkar dospela. Cena: 15 dolarjev. LUČ V ŽIVLJENJE je molitvenik z velikimi črkami za ostarele, ki So jim opešale oti. Cena 10 dolarjev. VSE POTI — V tekoči vezani besedi izražena topla razmišljanja je napisala v Melbournu Draga Gelt. Od vsake knjige gre en dolar za Dom Počitka m. Romane v Kew. Cena 15 dolarjev. DREAMS VISIONS — Cankarjeva knjiga “Potlobe iz sanj” v odličnem angleškem prevodu. Slovenian Research Center of USA. Lepo darilo angleško govoreči osebi. Cena 11 dolarjev. WHISPER — Anglesko-slovenske pesmi Danijele Hliš. - Cena 10 dol. Man VVHO BUILT THE SNOWY je posla, a pisatelj Ivan Kobal pripravlja novo, tretjo in izboljšano izdajo. THE GLIMMER OF HOPE (Svit upanja) — Izšla v angleškem jeziku v samozaložbi pisca Jožeta Komidarja, N. S. W. Obsega spomine na Loško dolino med revolucijo in razmišlja o komunizmu. Cena 6 dolarjev. ČASOMER ŽIVLJENJA Avtobiografska razmišljanja je napisal Lev Detela, Avstrija. Knjiga je izšla v Argentini. Cena 13. dolarjev. ŽIVLJENJSKI IZZIVI je naslov knjige inž. Ivana Žigona, ki je izšla Pravkar v Ljubljani. Cena je znižana na 15.— dolarjev. JEZUS DOBRI PASTIR. Baragove molitve je zbral v molitvenik dr.F. -laklif — Z velikimi črkami za slabe oči. — Cena 10 dolarjev. 0 MEN VVHO BUILT THE SNOWY je iz^la pri Goriški Mohorjevi v slovenskem prevodu. Na razpolago bo v kratkem pri avtorju Ivanu Kobalu. Kdor jo želi imeti, naj jo naroči pri njem (4 St. Andrevvs Plače, Rydal-mere 2116, NSW), on bo poskrbel, da jo dobi. Cena je petnajst dolarjev brez poštnine. HREPENENJA IN SANJE je nova pesniška zbirka, ki nam jo poklanja naš adelaidski rojak Ivan Burnik Legiša. Cena dvanajst dolarjev. SLOVENSKO AVSTRALSKO DRUŠTVO CANBERRA Inc. pozdravlja vse rojake in bralce MISLI s prisrčnim vabilom: KADAR SE MUDITE V CANBERRI, OBIŠČITE NAS! Vsem rojakom in njih prijateljem sporočamo: naš DOM, poznan pod imenom TRIGLAV, na Invirig Street, PHILLIP (CANBERRA), A. C. T., je odprt gostom vsak dan (vključno sobote, nedelje in praznike, razen velikega petka in večera božične vigjlije) od 11.30 a.m. do 11.45 p.m. Naš bar je odprt od 11.30 dopoldan dnevno ter nudi tudi številne slovenske pijače. Kuhinja servira okusno domače pripravljeno hrano vsak dan od šestih do devetih zvečer, ob nedeljah pa tudi <>d poldne do druge ure in od šeste ure zvečer. kadar se mudite v Canberri - dobrodošli v slovenskem domuj Pri nas Vam bo tudi vselej kdo na razpolago za razne informacije o Canberri in okolici. AUSlRAUAN SLO Naša telefonska številka: (062) 82 1083. 1996 CROUPS FOR SLOVENIJA Book now for economical groups departing from Adelaide - Brisbane - Canberra - Hobart - Melbourne and Sydney: 20 June 1996 22 June 1996 24 June 1996 6 July 1996 15 July 1996 10 August 1996 SLOVENIA TRAVEL / DONVALE TRAVEL 1042—1044 Doncastt-r Road, EAST DONC ASTER, Victoria 3109 Telefon: 9 842 5666 Lic. No: 302 1 8 SLOVENIJA VAS PRIČAKUJE PRIGLASITE SE ZA ENO SKUPINSKIH POTOVANJ NA OBISK SLOVENIJE V LETU 1996 Zelo dobre ekonomske prilike za obisk lepe Slovenije in vseh strani sveta . . . Pokličite ali obiščite na! urad za podrobnejša pojasnila, da Vam lahko pomagamo pravočasno dobiti potni list in potrebne vize! D0NVA| tRAVEL Ne pozabite, da je že od leta 1952 ime GREGORICH dobro poznano in na uslugo vsem, ki se odpravljajo na potovanje! PRIDEMO TUDI NA DOM! ERIC IVAN GREGORICH Slovenija Travel / Donvale Travel 1042—1044 Doncaster Road, KAST DONCASTKR, Vic. 3109 Telefon: 9 842 5666