Janez Dolinar, Marjan Gantar.
v Ljubljani.
UNIJ 1985, ŠTEVILKA 6, LETO XIX
^»m&SX^inZ^rlbjnc ^aa^xPo mnenju Sekretariata za informacije IS SRS St: 421-1 -72 z dne 26. 9. 1974 je IMF Glasnik oproščen temel)nega davka od prometa pro.zvodov.
Sindikat meni: Pospešiti sprejem novega sistema OD
l, 0°rdinacijski odbor sindikata v sozdu IMP je na seji 4. junija spre-ioflC^P’ da bodo sindikalne organizacije naredile vse za čimprejšnji g0<Oem s°zdovih aktov o delitvi osebnih dohodkov. Pozvali pa so tudi ’0Č$el'®yne službe, naj se bolj angažirajo, da bi vse nove akte v zvezi z ; < 'tv'i<i dohodka in osebnih dohodkov sprejeli vsaj do konca leta. ne" lini
i
lj
^orie Štrus je uvodoma spo-
Je smo zdaj?
u Tj, '*> da je sozdov delavski svet Le aprila sprejel sklep, da se Je(1 Sj "°dna razprava o osnutku
Aij°UPravnega sporazuma o »»'ig Pnjh osnovah za ugotavljanje ^.plitev dohodka ter OD po-Jp0jSa do 31. maja. Razpravo so . Ijšali, ker so delegati menili, jv. 1® na gradivo še mnogo pri-; ^oda v roku je prišla le da j?'Sna pripomba — iz Emon-tufj110a je treba objaviti metodo-■ Hal za vrednotenje del in a'I"j|av% Preden jo bo sozdov de-5Jb/e SVet sprejel. 7. junija bo 1 f/a ^Usklajevanje na komisijah j Planiranje in samoupravija-,u. s«,’2a 18- junija pa je predviden po a50^.^Ov delavski svet, ki naj bi do-in P da^Predlog ter razpisal referen-
ce ( tijp'n(^'kat bi moral nekaj ukreni j '• da se ne bi znova ponovila

zgodba: delavski svet zaradi da|TneVne množice pripomb po-
j J ^ U1 i*o	rz-x notrv no v J nn.
Ijšane
nobena.
dJ!uje razpravo, nato pa v po-
Nde em ro*CU za P^P0111*76 ne
aSt»| predsednik Kos-a Ivan 1	je menil, da se razprava o
,,nC' Že l Sanioupravnem sporazumu rto9 d0LCar preveč vleče — namreč i Pte T' *eto dni in pol. Ko so nato že\ jjov®'edali, kako teče razprava o O sistemu v posameznih de-dvg1!'°rganizacijah, so ugotovili 1 o i .trajnosti:
piO Sc, ^ V Panoniji, Tiu in Klimatu bil1 jedili korak naprej in že ia P ^' svoje nove akte o delitvi V ' Vsi so vključili določbe do-lC v,; tudj sozdovih osnutkov in so re ,jf iis^i.Pnpuvljeni na naknadno Sedjj )evanie’ ee bo končno be-prir, °, sozdovega Sporazuma 5$lo kakšno novost.
Pizac ' $e ostale delovne orga-Sp0 Je pa čakajo na sozdov itU'; vS(; ,azum. Ha osnutek so skoraj a/1 kakšn 6 Pr'pombc in zdaj čakajo, °r( sindiu9 *?° njihova usoda. Mnogi i l bal, a*isti so samokritično priz-ov f ^So ,/ v sv°jih okoljih doslej še
{( -Mav
h/ ^ujafe; Vzrokov za to je več. i btetjji ^estinšek iz Emonda je ./J slej ’ da so bila gradiva vse do-'t' ^ot preT;al0 P0P0Ina in če sam
i
A t
jdst C? Sulig°j je menil, da s j Preveč čakali na pobude
;»T
Cos*'
n#
o$‘
,»*
iff praVp r®anizirali tako široke raz-ia i ^elavr’..,V ,katcro bi vključili vse
'Tc; /el ^redsednik konference ni m tetj rJe" Podatkov, ni mogel za-1 -r' razprave.
A
%
%
ui
ll/f
o<P
/)
upajmo, da a od dosedanjih.
Stanovnik je menil, da smo pri usklajevanju osebnih dohodkov v IMP-ju doslej posvečali premalo pozornosti razmerjem osebnih dohodkov, ki jih imajo druge delovne organizacije naše panoge. IMP je v zadnjem času zapustilo nekaj uveljavljenih strokovnjakov, ki so drugod dobili boljše dohodke. Pa tudi težave pri iskanju vodilnih delavcev v nekaterih delovnih organizacijah so po Stanovnikovem mnenju povezane z osebnimi dohodki. Če ne bomo spremljali, kako naša konkurenca nagrajuje
ključne kadre, naš sistem ne bo dober, saj nam bodo uhajali najbolj strokovni ljudje.
Njegovo ugotovitev je podprl Ivan Kozler iz Panonije, ki je povedal, da tej delovni organizaciji grozi odhod režijskih delavcev, in to tistih dobrih. Menil je, da je zgornja polovica režije v primerjavi z drugimi delovnimi organizacijami res slabo nagrajena. Zato odhajajo in to ravno najboljši, tisti, ki vedo, da se lahko s svojim dobrim delom drugje bolje uveljavijo.
Delegata Promonta in Tia pa sta poročala o uvajanju individualne stimulacije za režijske delavce.
LOJZE JAVORNIK
ItVIP-jev razstavni prostor na Razstavi jugoslovanskega gospodarstva v Moskvi, na kateri je sodelovalo čez 200 jugoslovanskih organizacij. — (Foto: Igor Meliva)
Razmerja med OD usklajena
Podaljšana predhodna obravnava osnutka Samoupravnega sporazuma o skupni! osnovah in merilih za ugotavljanje in razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo ni prinesla takšnih novih stališč in spozmmj, ki bi terjale spreminjanje predloga tega samoupravnega akta. Komisiji za planiranje in samoupravljanje bosta torej predložili sozdo-vemu delavskemu svetu praktično nespremenjeno besedilo, ki je doživelo le nekaj redakcijskih popravkov.
Ko sta komisiji na skupni seji 7. junija pregledovali pripombe iz podaljšane predhodne obravnave, sta ugotovili, da jih je pisno poslala le delovna organizacija Emond. Tu je glavna pripomba, da so pri usklajevanju določbe Sporazuma in Metodologijo za vrednotenje del bistveno spremenili in s tem tudi spremenili prejšnja razmerja v vrednotenju različnih del. V Emondu so napisali, da je politično nesprejemljivo zniževati osebne dohodke najnižjim kategorijam delavcem. Menili so tudi, da je
sPre: ** opozoril na junija lani jatije s^lep Komisije za planjah za*nai v delovnih organizaciji/0 vzporedno s sozdov im u°jih °ln Pripravljati osnutke x>t v h- ov 0 delitvi dohodka. 4laPa>- m°v’ se t0 n' zgodilo, *acij večini delovnih organi-
st/ n?iT,edno čakajo, da bo naj-jf} S rav^en Sporazum na soz-
a&kla' Pr®d nami je nova runda O^ja in
S^neji
^veh ^Pravi pa so se dotaknili še Pomembnih tem. Janez
Skupinske norme kasneje
Komisiji za planiranje in samoupravljanje sta uskladili tudi pripombe predhodne obravnave na Samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za ugotavljanje uspešnosti dela delavcev v IMP.
Presenetljivo, da na osnutek tega akta, ki je bil objavljen v majski številki Glasnika ni prišlo mnogo pripomb — le iz delovne organizacije Emond.
Od vrste Emondovih pripomb so jih večino vgradili v besedilo, vprašanje skupinskih norm pa naj bi reševali posebej. V Emondu namreč opozarjajo, da osnutek izpušča skupinske norme, ki so v praksi zlasti v montaži prevladujoče. Komisiji sta sprejeli sklep, da je potrebno pripraviti tudi skupne osnove za uveljavljanje skupinskih norm.
Bila pa je zavrnjena generalna Emondova pripomba o nesprejemljivosti osebnega ocenjevanja, ki naj bi ga v celoti izločili in ga nadomestili z objektivnimi, to je ekonomskimi, kazalci delovne uspešnosti. Člani komisij sta menili, da je osebno ocenjevanje povsem primeren način za ocenjevanje uspešnosti tistih del, ki se jih ne da normirati. Kot določa osnutek Samoupravnega sporazuma seveda ne gre za povsem poljubno osebno ocenjevanje, pač pa za ocenjevanje na osnovi planiranja, kjer se postavi plani-jn kvaliteta dela, kar je za ugotavljanje in-.elovne uspešnosti.
L. J.
treba Metodologijo objaviti, da jo bodo lahko spoznali vsi delavci in šele potem bo možno o njej odločati.
Člani komisij so Emondove pripombe skrbno pretehtali. Komisiji za planiranje in samoupravljanje sta 9. aprila res sprejeli takšne korekture Samoupravnega sporazuma, ki spreminjajo razmerja med vrednotenjem različnih del. Ni pa res, da so s tem pridobili le najvišji razredi. V resnici so pridobili tako spodnji kot zgornji razredi, na zgubi pa so, relativno gledano, tisti v sredini. Toda pomembno je, da ni upravičen očitek, da sta komisiji uveljavljali spremembe na račun proizvodnih del — kot smo že napisali, spodnji razredi po novem predlogu pridobijo.
Razlogi, da sta komisiji sprejeli navedene spremembe v razmerjih med vrednotenjem del in da pri njih tudi vztrajata, so:
1.	Zagotovitev socialne varnosti delavcem z najnižjimi osebnimi dohodki.
2.	Boljše ovrednotenje kreativnih del je potrebno, ker v IMP-ju poslovodne, razvojne in druge strokovne delavce nagrajujemo precej slabše kot v drugih podobnih organizacvah in zato ti strokovni delavci odhajajo drugam.
3.	Nova razmerja so usklajena s panožnimi sporazumi o osebnih dohodkih, medtem ko prvotni predlog (pa tudi dosedanja IMP-jeva praksa) ni, ker precenjuje srednje razrede.
Seveda je bilo tudi nekaj glasov proti takšnemu predlogu, ki ne pomeni le spremembe prvotnega osnutka Samoupravnega sporazuma, pač pa tudi spremembo v IMP-ju uveljavljenih razmerij. Podrobnejši pogovor pa je pokazal, da ni nihče od članov obeh Komisij proti najnovejšemu predlogu zato, ker bi dvomil v njegovo strokovnost in načelno pravilnost. Tisti, ki menijo, da z njim ne kaže v javnost, menijo tako, ker se bojijo, da bodo delavci tak predlog na referendumih zavrnili.
Po drugi strani pa so spet nekateri menili, da je povsem nesprejemljivo predlagati nove akte o sistemu osebnih dohodkov, v katere bi skoraj dobesedno preslikali sedanja razmerja, čeprav vemo, da niso pravilna. Tehtno je tudi opozorilo, da IMP ne more imeti vrednotenja del, ki se tako bistveno razlikuje od splošnih družbenih usmeritev in strokovnih
podlag, kot se naš sistem razlikuje sedaj. Če bi uveljavili takšne razlike, ne bi mogli pristopiti k nobenemu panožnemu sporazumu.
Zaradi teh izkrivljenih razmerij prihaja že do povsem konkretnih težav. »V zadnjih nekaj mesecih je iz naše delovne organizacije odšla cela vrsta razvijalcev,« je dejal Jože Bon-celj iz Emonda. »Zavedati se moramo, da proizvodnje brez razvoja ni. Če ne bomo nadomestili strokovnih kadrov za razvoj šibkotočnih naprav, bo tozd Ten Telekomunikacije ogrožen. Zelo neumno pa bi bilo, če bi pustili propasti ta program, ki ga po splošnem mnenju ta hip obvladamo najbolje v Jugoslaviji, samo zato, ker ne znamo zadržati kadrov.«
V IMP-ju moramo uveljaviti nov način razmišljanja, so menili člani obeh skupin. Namesto da se vsaka skupina bori za čim višje ovrednotenje svojega dela, je treba postaviti takšna razmerja, ki bodo omogočala kvalitetno poslovno politiko in hiter razvoj ter tako doseči, da bodo z uspešnim poslovanjem imeli vsi skupaj višje osebne dohodke.
S tem so se strinjali vsi, niso pa bili vsi za to, da se sozdovemu delavskemu svetu predloži nepopravljen tekst Samoupravnega sporazuma. Proti so glasovali predstavniki Emonda (samo v komisiji za samoupravljanje) ter Promonta in Panonije. Klimina delegata sta manjkala.
Slab znak je, da se že komisiji nista mogli poenotiti. Toda kot je menil predsednik Komisije za planiranje in družbenoekonomske odnose Bojan Šefrnan: »V skoraj dveh letih delana tem Samoupravnem sporazumu, smo povedali, kar se je o tem dalo povedati. Zato menim, da moramo iti v sprejem aktov, ki smo jih pripravili, pa čeprav vemo, da za nekatere ta hip niso sprejemljivi, kajti ne verjamem, da bi lahko pripravili kakršno koli drugo rešitev, ki bi bila sprejemljiva za vse.«
In ob sklepu je dejal: »Komisiji ugotavljata, da je gradivo strokovno in družbeno usklajeno, so pa težave pri njegovem uveljavljanju v posameznih okoljih.«
V tem je gotovo bistvo problema. Člani obeh komisij in delovna skupina, ki je gradivo pripravljala, so s stališča stroke opravili delo po svojih najboljših močeh. Pri tako občutljivih zadevah, kot so osebni dohodki, pa seveda ne igra vloge le stroka. Večinski predlog komisij je torej: Ne zavlačujmo več, začnimo sprejemati predlog, ki je usklajen tudi z republiškimi podlagami, pa čeprav vemo, da bo tudi sprejemanje (v nekaterih delovnih organizacijah) dolgotrajno.
LOJZE JAVORNIK
Sozd IMP se je predstavil v Moskvi
Udeležba sozda IMP na Razstavi jugoslovanskega gospodarstva v Moskvi od 21. maja do 4. junija je pomembna akcija v naporih za stalen izvoz v Sovjetsko
zvezo.
Na razstavi smo predstavili svoje možnosti, opravljeni so bili tudi mnogi pogovori z visokimi predstavniki sovjetskih državnih organov — od gosplana do posameznih državnih ministrstev —, ki so dali svoje načelno soglasje za uvoz določenih IMP-j e vi h izdelkov. Seveda pa to še niso konkretni posli. Te bo treba skleniti v neposrednih stikih s sovjetskimi gospodarskimi podjetji in nosilci investicij. Te stike bodo za IMP iskale druge jugoslovanske organizacije, ki imajo že utečena predstavništva v Sovjetski zvezi.
Kot je povedal vodja sektorja za pospeševanje prodaje v Marketingu inž. Janez Hartman, udeležba na moskovski razstavi ni začetek IMP-jevih prodajnih akcij v Sovjetski zvezi. Marketing je z akcijami začel že lani, takoj ko se je v sozdu izoblikovala odločitev, da mora IMP preseči način, ko v Sovjetsko zvezo izvaža le občasno preko jugoslovanskih organizacij, ki tam izvajajo investicijska dela. Za novo kvaliteto je potrebno najti sovjetske partnerje, ki bi bili zainteresirani za trajno poslovno sodelovanje.
Da bi prišli do potencialnih partnerjev, se je Marketing obrnil na jugoslovanske organizacije, ki imajo v Sovjetski zvezi že utečena predstavništva. Obetavne dogovore ima Marketing z beograjskim Invest im-portom, ki ima s Sovjetsko zvezo močno predstavništvo, precejšen promet, ima poleg izvajanja investicijskih del izkušnje tudi s prodajo strojev in naprav. Ni pa to naš izključni partner, saj ima Marketing pri obdelavi sovjetskega tržišča stike tudi z Genesom, Progresom, Slovenijalesom, Iskro, skratka z vsemi organizacijami, ki bi nam lahko pomagale.
Razstava v Moskvi je bila naslednji korak, kajti treba je pokazati, kaj lahko ponudimo.
Temu je bila posvečena tudi cela vrsta pogovorov, kjer je bil zlasti pomemben obisk IMP-jeve delegacije na čelu z generalnim direktorjem inž. Francem Kumšetom pri sovjetskem ministru energetike A. I. Majo-recu.
Pogovori v Moskvi so pokazali, da so IMP-jeve izvozne možnosti zlasti na naslednjih področjih:
1.) Naprave za klimatizacijo in prezračevanje vključno z avtomatiko in črpalkami. Tu ima Sovjetska zveza velike potrebe — ne po komfortni klimatizaciji, pač pa po klimatizaciji, ki jo terja sodobna tehnologija (laboratoriji, raziskovalne ustanove,
elektronska industrija in drugi proizvodni procesi, ki zahtevajo natančno regularno mikroklimo).
2.) Velike možnosti se obetajo tudi za izvoz opreme za prehrambeno in procesno industrijo.
Upoštevati pa je treba, da so to šele prvi vtisi neposredno po moskovski razstavi in bo temeljitejša analiza možna šele čez nekaj časa. Splošni vtis ljudi, ki so se Razstve jugoslovanskega gospodarstva udeležili, je, da se je IMP med okrog 200 jugoslovanskimi organizacijami solidno predstavil in opravil obetavne razgovore s predstavniki sovjetskih državnih organov. Njihovo pozitivno mnenje omogoča zdaj navezovanje neposrednih stikov s sovjetskimi gospodarskimi podjetji. Te pa bodo, kot že rečeno, v sodelovanju z IMP-je-vimi strokovnimi službami iskala predstavništva, ki jih jugoslovanske organizacije že imajo v Sovjetski zvezi, saj ta že imajo svoje kanale in si lahko tako obetamo hitrejše rezultate, kot če bi si sami šele začeli utirati poti.
LOJZE JAVORNIK
Letne igre IMP septembra v Kopru
Pete športne igre IMP bodo v soboto, 14. septembra v Kopru. Zbor vseh bo od 7.30 do 8. ure v športnem centru Bonifika. Igre bo organizirala delovna organizacija Promont.
Organizatorji bodo razpisali tekmovanja v že ustaljenih panogah: mah nogomet, odbojka (moški in ženske), namizni tenis (moški in ženske), kegljanje (moški in ženske), streljanje z zračno puško (moški in ženske), šah in balinanje, kot novost pa bo letos tudi teniški turnir. Večina tekmovanj bo v športnem centru Bonifika, kegljali pa bodo v Ankaranu, kjer se bodo po tekmovanju tudi zbrale vse ekipe na pikniku in proglasitvi rezultatov.
Več podrobnosti boste lahko prebrali v razpisu, ki ga bodo organizatorji objavili sredi junija in v biltenu, kjer bodo julija objavili tudi podatke o prizoriščih tekmovanj.
Če želite podrobnejše podatke, pokličite Miho Smuča v Promont — telefon (061) 347-212!
L. i.
Tozd Trata črpalke tudi letos zelo dobro posluje
Izpolnili so proizvodni program
raznih vrst črpalk
fcflO ITTOnnn llnnvA nnclAi;na pnr.i„34n4n T J. s	,  . _
Tozd Trata Črpalke tudi letos dosega izredno dobre poslovne rezultate. Že lani so v primerjavi z letom 1983 povečali svoj celotni prihodek za 94 odstotkov in dohodek kar za 170 odstotkov. Letos pa odlične lanske rezultate presegajo še z večjimi odstotki. V prvem četrtletju je bil celotni prihodek v Črpalkah za 166 odstotkov večji kot v istem času lani, dohodek za 297 odstotkov in akumulacija za 770 odstotkov. Tudi obeti za naprej so dobri, saj imajo Črpalke v vsem sozdu najbolje izpolnjen plan pogodb. Komercialisti so štirimesečni plan presegli kar za 159 odstotkov in so le še 14 odstotkov pod planiranim obsegom pogodb za vse leto.
Ti odlični rezultati tozda Črpalke so tem bolj izstopajoči, če upoštevamo, da jih tozd dosega v času, ko sicer jugoslovansko gospodarstvo stagnira. Direktor tozda Josip Kolarič pravi, da dosegajo tako visoko rast proizvodnje, ker so zaokrožili svoj proizvodni program. Tistim tipom črpalk, ki so jih že prej delali, so dodali tudi večje izvedbe, razvili so nekaj posebnih izvedb črpalk (za ladjedelništvo in petrokemijo), pa tudi manjše črpalke za individualno vgradnjo.
Da bi lahko poslovanje tozda Črpalke podrobneje spoznali, poglejmo najprej njegov proizvodni program.
1.	Osnova so seveda črpalke, ki jih delijo v več skupin: obtočne brez-šumne, obtočne za sisteme potrošne vode, univerzalne centrifugalne in-line in blok, potopne, visokotlačne batne, črpalke posebnih izvedb, črpalke za ladjedelništvo, za naftno industrijo in za individualno vgradnjo.
2.	Drsna tesnila delajo v različnih izvedbah: za normalne obratovalne razmere, za procesno industrijo, razne druge posebne izvedbe, delajo pa tudi dodatno opremo drsnih tesnil za strojegradnjo. Precej drsnih tesnil delajo za lastne potrebe, saj je to sestavni del črpalk. So pa drsna tesnila zanimiva tudi za druge delovne organizacije, tako da jih zdaj že okrog 60 odstotkov naredijo za druge kupce.
Poleg teh glavnih proizvodnih programov ima tozd še dve pomembni dejavnosti:
Nov Skipov izdelek
3.	Servis
4.	Orodjarno, v kateri delajo orodja in priprave za serijsko proizvodnjo, namenske obdelovalne enote in namenske obdelovalne linije. Jože Kolarič je ob tem povedal, da tozd Črpalke kosovne proizvodnje v zadnjih letih niti ni bistveno povečal, ker je uvedel v proizvodnjo večje tipe črpalk in zahtevnejše izvedbe. Izdelajo torej približno isto število črpalk, toda to niso več preproste manjše črpalke, pač pa novi tipi kot na primer visokotlačne batne, potopne, pa črpalke za petrokemijo in ladjedelništvo, ki so jih morali jugoslovanski uporabniki doslej uvažati. Po drugi strani pa je precej povpraševanja tudi po manjših črpalkah za sisteme centralnega ogrevanja v individualnih hišah.
Takoj po ustanovitvi tozda v letu
1982	so si Črpalkarji sestavili obsežen program razvojnih nalog ravno z namenom, da bi proizvodno paleto črpalk zaokrožili in jo razširili tudi s črpalkami za razne druge namene poleg sistemov ogrevanja, prezračevanja in klimatizacije, za katere še vedno delajo in izpopolnjujejo cel spekter različnih črpalk. Ti napori so dali prve sadove že v drugem polletju
1983	in od takrat se poslovna krivulja tozda Črpalke strmo vzpenja.
Pri tem pa ima tozd le 125 delavcev, katerih je v prvem četrtletju ustvaril 2,6 milijona celotnega prihodka (163 ods. več kot lani), medtem ko je bila akumulacija na zaposlenega v prvem četrtletju nad
Stroj za obrezovanje sadnega drevja
V Skipu so razvili hidravlični rezalnik HR-85 — namenjen zimskemu in letnemu rezanju vej sadnega drevja. Ročno obrezovanje drevja vzame sadjarjem vsako leto precej časa, zato je Skip na pobudo sadjarjev razvil posebno vlečno prikolico z orodji, s pomočjo katere se strojno obrezuje sadno drevje. To pride seveda v poštev v urejenih plantažah.
Hidravlični rezalnik HR-85 je priključni vlečni stroj za vsak traktor z močjo nad 50 kW. Vgrajena hidravlična črpalka z reduktorjem, ki jo prek priključnega kardana poganja traktorska gonilna gred, se uporablja za pogon žag.
Avtor razvojnega projekta je Brane Terdič s sodelavci. V rekordnem času — to je v treh mesecih so v tozdu izdelali dokumentacijo in prototip ter marca začeli s testiranjem v nekaterih plantažah in sicer v Poljopri-vrednem kombinatu Beograd, v Prespanskem jabuku v Makedoniji in PPK Zagreb. Na testiranju je prisostvovalo precej potencialnih kupcev in predstavnikov z
zagrebške in beograjske agronomske fakultete. Rezultati testiranja (to se še nadaljuje v Beogradu in Zagrebu) so bili povsod zelo pozitivni.
Stroj za obrezovanje sadnega drevja je bil razstavljen na letošnjem spomladanskem kmetijskem sejmu v Novem Sadu, kjer je dobil Skip za izvirno rešitev tega stroja zlato medaljo.
V Skipu so se lotili prvih komercialnih akcij za pridobitev naročil za ta stroj. Prvo serijo od 10 do 15 strojev (toliko imajo interesentov nameravajo izdelati v letošnjem tretjem četrtletju. Informativna cena takega rezalnika je okoli 1.700.000 dinarjev.
M. P.
Misli o organizaciji dela
Brez samoorganiziranosti si še nosu ne moreš obrisati.
Garači in postopači si imajo med seboj vedno kaj povedati.
Kogar je delo vzgojilo, bo znal posel voditi. Hliniš svojo sposobnost, ceno ti pa drugi zbijajo. Na »vrh« se more prilesti le s pomočjo drugih. Če imaš besedo, ni rečeno, da imaš tudi bič. Avtoriteto si je treba na položaju ustvariti.
Pred očmi ti migajo, za hrbtom pa počivajo.
Ali tega res ne vidiš?
Če grmiš, ni odziva, ko božaš, se ti pa skrivaj rogajo.
Nekomu je beseda delo, drugim delo le beseda. Uspešno delo postavlja organizatorja na prestol. Lepo je biti na čelu, če te lepo ubogajo in se pri delu znajdejo.
Ce si v delo zaljubljen, to še ne daje rezultatov. Bistra glava, mera prava, oboje uspeh priznava. Kdor je delo skusil, ga bo znal tudi deliti.
Po delu počitek in užitek.
Kdor bere svoje sposobnosti, pozna tudi druge nagnjenosti.
Organiziraj delo prav in njegovi rezultati ti bodo v hvalo.	PRAN VODNIK
600.000 dinarjev (762 odst. večja kot lani).
Očitno je torej, da akumulativnost raste še precej hitreje kot obseg celotnega prihodka. To pa so dosegli z raznimi izboljšavami v proizvodnji. Teh je bilo precej, zato bomo v tem prikazu navedli le nekaj pomembnejših primerov. Gre za dve področji:
1.	Tehnološke rešitve za učinkovitejše delo. Sem sodi na primer nakup novih strojev — predvsem dveh numerično krmiljenih stružnic. Na prvi od teh, ki so jo uvozili s Češke, obdelujejo razne podsestave. Sodoben stroj je omogočil izredno skrajšanje izdelavnih časov. Prej je na univerzalni stružnici trajala obdelava podaljšane gredi za črpalke do 20 minut, na novi stružnici je to delo opravljeno v 3 minutah. Ta stružnica jim je tudi omogočila, da zdaj sami delajo nekatere podsestave, ki so jih prej oddajali kooperantom. Dela je torej mnogo, tako da stroj teče v treh izmenah. Druga numerična krmiljena stružnica pa dela sestavne dele za drsna tesnila in ravno ta visoko-produktivni stroj omogoča, da lahko povečujejo proizvodnjo tudi za zunanje kupce. Poleg novih strojev pa omogočajo učinkovitejšo proizvodnjo tudi druge, kompleksnejše rešitve. V tozdu se zdaj pripravljajo, da bodo uvedli novo tehnologijo za proizvodnjo črpalk V A 20 in 32, s katero pričakujejo, da bodo montažni čas skrajšali z 18 minut na štiri. Dokumentacija je pripravljena in zdaj v orodjarni izdelujejo orodja za novo proizvodno linijo, na kateri bodo predvidoma začeli delati v mesecu dni ali dveh.
2.	Konstrukcijske rešitve, s katerimi pocenijo proizvodnjo.
Nekaj primerov: Zadnja leta se barvne kovine dražijo še mnogo hitreje kot na primer siva litina. Tako so v tozdu prišli na misel, da bi nekatere medeninaste in bronaste dele črpalk nadomestili z ulitki iz sive litine. Preizkusi so pokazali, da je sivi ulitek enako dober, je pa danes že 80 odstotkov cenejši od medeninastega.
Nekatere .izboljšave predlagajo tudi sami delavci v okviru množične inventivne dejavnosti — na primer boljšo rešitev za podaljšane gredi, s katero so dosegli prihranek tako pri materialu kot pri izdela vnem času.
Tudi pri drsnih tesnilih je še precej možnosti za uvedbo cenejših materialov. Prej so na primer v črpalke
vgrajevali drsna tesnila iz uvoženih materialov (karmetal na kardmetal). Odločili so se, da so ta drsna tesnila nadomestili s tesnili kromove litine na grafit, ki ju dobijo doma, črpalka pa s takšnim drsnim tesnilom deluje celo bolje kot prejšnja izvedba (mirnejši tek, manj hrupa).
Tudi za naprej imajo Črpalkarji mnogo načrtov, tako za razvoj posameznih novih tipov črpalk (npr. univerzalna črpalka za individualno porabo, pa izpopolnitev nekaterih obstoječih tipov) kot tudi generalno rekonstrukcijo vseh tipov črpalk, kjer nameravajo nadomestiti tekače iz sive litine s tekači iz nerjaveče pločevine, kar bo omogočilo veliko pocenitev proizvodnje in večji izkoristek črpalke.
Še drugi razvojni načrti pa so:
Proizvodnja elektromotorjev EVN 8,ki bi bili namenjeni za manjše tipe črpalk. Takih elektromotorjev potrebuje tozd Črpalke 50.000 letno. Z lastno proizvodnjo bi rešili hude probleme zaradi neredne dobave teh bistvenih sestavnih delov.
Seveda bodo skrbeli tudi za nadaljnji razvoj proizvodnje drsnih tesnil, kjer so si zastavili predvsem osvojitev posebnih izvedb za najzahtevnejše medije.
Tudi v primeru tozd Trata Črpalke vidimo, da je hitra rast prihodka, pa tudi akumulacije le posledica obsežne razvojne dejavnosti, to je uvajanja novih izdelkov, pa tudi nenehnega izpopolnjevanja proizvodnje. Direktor tozd Jože Kolarič je ob tem posebej poudaril dobre odnose v kolektivu in rekel: »Smo zelo enoten kolektiv in to je zelo pomembno. Dobre rezultate dosegamo predvsem zato, ker delavci vsega tozda enotno nastopajo pri uresničevanju delovnih obveznosti in zastavljenih ciljev.«
Poleg razvoja novih izdelkov pa se bo tozd Črpalke prav zaradi nagle rasti znašel tudi pred ključnim vprašanjem večje investicije. »V proizvodnji imamo že takšno stisko, da ni prostora niti za en nov stroj,« pravi Jože Kolarič. »Smo že na meji predpisov o varstvu pri delu. Pa tudi v pisarnah nam manjka prostora, zlasti operativni pripravi dela, tehnologom in razvijalcem. V 16. kv. metrov veliki pisarni, kjer se stiskajo štirje razvijalci vsak s svojo risalno desko, res ni mogoče govoriti o dobrih delovnih pogojih.«
LOJZE JAVORNIK
De
Razmislimo, komu bomo podelili Sozdovo priznanje!
Zakaj tako redkim proizvodnim delavcem?
Koga pohvaliti in zakaj? To bodo vprašanja do konca avgusta, ko bo treba iz delovnih sredin predlagati kandidate za podelitev priznanj SOZD IMP.
Majska objava razpisa bo morala resno obvezovati vse, ki bodo odločali, koga predlagati za priznanje, ker to dejanje nebo smelo biti kot formalnost, da se zadovolji kvoti. V teh mesecih bi se moralo sprostiti kar nekakšno tekmovanje, ker imamo še veliko delovnih rezerv, pa tudi priložnosti za varčevanje, povečevanje kvalitete, predvsem pa za organizacijske poteze, ki še niso zadovoljive. Praksa je namreč, da se za razne težave in pojave izgovarjamo »gor pa dol«, koristi od tega tehtanja pa ni. Zato bi morali letna priznanja sozda IMP pričakovati z mnogo boljšimi rezultati, po priznanju pa bi se uspehi na raznih področjih morali nadaljevati, predvsem pa, vključevati vedno nove kandidate-Skratka, vsem bi moralo biti hotenje po priznanju kar dnevna skrb tudi zaradi razmer, ki od nas zahtevajo delovne in druge napore.
Pa še nekaj v zvezi s priznanji. Lani je bilo v tozdu »A« kat malo čudno, ker ni bil predlagan za priznanje nihče iz neposredne proizvodnje, torej s fizičnega dela, kar nekako diši po podcenjevanju takega dela, kateremu se je pred leti dalo dosti poudarka. Danes pa je ta odnos čisto spremenjen, v gornjem primeru kar v korist pisarn. Za stroji torej izredne zavzetosti ni bilo; no res, vsak ima svoj prav, vendar, mar nimamo ljudi, ki ie desetletja delajo dnevno nad sedem ur, nimajo bolniške, skrbijo za zdravo rekreacijo, delajo kvalitetno in uspešno. Taki s svojim delovnim obnašanjem močno izstopajo izmed sodelavcev, ki so delovno bolj malo zavzeti in površni. Če res hočemo napredek, moramo dajati priznanja tistim delavcem, ki so v svojih sredinah kot delovni otočki. Pogosto jih sodelavci nič kaj ne cenijo, kajti samo delo jim ne ustvarja avtoritete. In če potem tudi tisti na vrhu zanemarjajo te zgledne delavce, pač ni čudno, da imamo št vedno pičle delovne uspehe, ker pravo delo nima pravega mesta-
FRAN VODNIŠ
tv.
ki
Hi
»h
Ui
ki
v$i
v»i
Fakturirana realizacija — april 1985
Real. J2ZJ2			Plan	(v 103din		Izvršitev			Indeks izvršitve			
	1985	za 4 mes.	aprilri	april	4 mes.85	4 mes.1984	letni plan	plan z< A mes.	plan april	JŠI
	1	2	3	4	5	6	7	§		
1. OV	2.212.606	735.026	193-603	285.340.152	-! 548.919.381	327.669-J740	25	75	147	Jč
2. KM	810.000	269.082	70.875	69.455.199	235.443.611	129.163.192	29	88	98	18
3. MK	950.000	315.590	83.125	74.941.092	327.926.645	158.907.836	35	104	90	2 0
- SD	13.347	4.433	1.168	880.904	3.512.670	2.797.358	26	79	75	12
PRCM3NT	3.985.953	1.324.131	348.771	430.617.347	1.115.802.307	618.720.126	28	84	123	18
4. MM	2.195.000	545.253	153.687	218.678.122	643.661.431	381.463.616	29	118	142	16
5. IB	71.500	23.750	6.250	4.507.488	21.557.776	12.071.204	30	91	72	17
6. PROJ	86.500	20.900	5.900	3.268.409	22.731.449	15.406.793	26	109	55	14
7. EKO	778.740	189.524	53.353	57.535.709	221.138.055	155.386.940	28	117	108	14
PMI	3.131.740	779.427	219.190	283.989.728	909.088.711	564.328.553	29	117	130	16
8. EM	1.430.000	429.000	111.719	262.698.071	588.981.787	277.586.241	41	137	235	21
- brez izvoza	1.350.000	405.000	105.469	111.562.127	401.138.076	242.026.653	30	99	106	1«
9. DVIG	610.800	183.252	47.720	58.794.175	176.185.553	95.966.891	29	96	123	18
10. TEN-E	1.227.000	368.100	95.859	165.184.128	375.506.010	200.524.253	31	102	172	1*
11. TEN-T'	990.000	297.000	77.344	81.683.198	256.189.068	200.125.487	26	86	106	12
12. ISO	760.000	228.000	59.375	44.276.010	194.461.149	113.178.336	26	85	75	17
■— CK	116.750	35.025	9.121	10.457.899	33.339.884	19.010.617	29	95	115	17
EMCND	5.134.550	1.540.367	401.138	623.093.481	1.624.663.451	906.391.825	32	'	105	155	17
KLIMAT	1.550.000	425.000	125.000	150.395.409	467.007.610	241.795.029	30	109	120	
TIO	1.304.000	332.000	109.000	93.383.945	353.060.987	168.606.019	27	106	86	20
13. BLISK	1.020.000	225.697	90.646	81.414.972	220.597.697	148.647.668	22	98	90	148
14. KMP	3.305.862	1.234.500	420.148	240.928.000	853.334.281	646.014.325 .	26	69	57	13
PANONIJA	4.325.862	1.460.197	510.794	322.342.972	1.073.931.978	794.661.993	25	75	63	13
15. TRATA-A	1.200.000	369.600	100.800	141.882.779	629.939.375	261.001.856	52	170	141	2i
16. TRATA-Č	900.000	297.000	81.000	87.079.008	428.450.467	177.497.908	48	144	108	24
17. ITAK	540.000	186.300	48.600	69.735.770	272.714.475	116.987.557	51	146	143	23;
18. SKIP	1.000.000	364.000	138.000	56.340.483	309.165.498	176.558.762	31	85	41	1
19. IPKO	1 910.000	307.580	80.990	35.338.268	247.787.083	263.583.212	27	81	44	
IKP	4.550.000	1.524.480	449.390	390.376.308	1.888.056.898	995.629.295	42	124	87	19C
20. I5NL	1.859.650	550.000	150.000	204.098.520	674.560.783	346.614.895	36	123	136	$
21. TA	701.000	219.000	60.000	75.239.413	263.652.950	134.330.163	38	120	125	
22. VIPO	304.000	93.700	23.500	21.048.684	93.492.859	65.739.059	31	100	89	
23• LBK	700.000	204.000	63.000	63.451.282	242.309.803	111.839.012	35	119	101	21?
LIVAR	3.564.650	1.066.700	296.500	363.837.899	1.276.016.395	656.523.129	36	. 120	123	ir
(k
Pc
ga
Pr
ka
da
so
C«
m,
'it
Sh
go
'it
*a
de
de
ge
So
di
n;
ra
k
d£
dj
Pc
^\Real.	Plan	[v 103din		Izvršitev			Indeks izvršitve		
	1985	za 4 mes.	april	april	4 mes .85	4 mes.1984	letni plan	plan zai plan 4 mes. ‘ a^ril	
TOZD.	N.	1	2	3	4	5	6	7	F-	9
! 24. IP	1.640.047	514.976	136.124	143.143.801	582.620.040	j22.941.159	36	113	105
125. MP	837.645	259.670	68.687	/2.196.346	269.746.237	180.193.272	32	104	105
KLIMA	2.477.692	774.646	204.811	215.340.147	852.366.277	503.134.431	34	110	105
25. INŽ	242.000	80.622	19.360	1.280.202	68.508.614	29.553.330	28	85	7
27. MARK	201.800	61.300	14.700	25.278.838	67.852.136	i 36.426.192	34	111	172
28. PB	347.000	115.200	30.400	3.926.300	88.457.400	22.922.372	25	77	13
29. ZAST-TM	404.000	130.212	32.295	74.348.194	175.751.476	72.003.633	44	135	230
30. ALCH	581.076	150.000	30.000	24.552.530	178.545.693	■; 72.479.870	31	119	82
31. IC	46.690	14.288	4.296	4.750.196	18.098.230	9.879.459	39	127	111
IZIP	1.822.566	551.622	131.051	134.136.260	597.213.549	"243.264.856	33	108	102
PD	37.000	4.000	1.000	1.247.211	4.918.398	2.202.336	13	123	125
IMP	31.884.013	9.782.570	2.796.645	3.008.760.707	10.162.126.561	v i 5.695.257.592	32	104	108
V
vc
'a
de
n;
hi
■it *
ISO
&
.*
klovna skupina, ki je ugotavljala razmere v tozdu Trata Avtomatika je dala svoje poročilo
Predsedstvo šišenskih sindikatov sprejelo ugotovitve
o Avtomatiki
. ^edhspistvo šišenskega sindikalneg sveta je 23. maja obravnavalo ^prejehKporočUo delovne skupine, ki je ugotavljala razmere v tozdu ^*ta Avtomatika. Avtomatikini IO sindikata, delavski svet, OO ZK komis^s samoupravne delavske kontrole so imeli na poročilo de-tov»e skupne precej pripomb, od katerih je predsedstvo upoštevalo le nuijše Otelilo. V celoti pa so se navedeni organi strinjali s predlogom bepov zafdctivnosti, ki jih je IO sindikata že pred sejo konkretiziral, p je predsedstvo občinskega sveta ocenilo pozitivno, s pripombo, da beba nekbtere naloge še operacionalizirati ter vključiti v aktivnost $e družbenopolitične organizacije, samoupravne organe in poslo-vodne ter strokovne delavce.
Člani predsedstva so obravnava tri dokumente: Poročilo de-, °Vne skupine, ki so ga prejeli z c« Hilorn in pripombe Tratinih 7 ^ j nižbenopolitičnih organizacij . nl .. samoupravnih organov, ki so • it s ,Pisno dobili na sami seji, po-\;jn e. 1 Pa je pisno predložil svoje Pnpombe na poročilo delovne
1?
L94
V
y
if
3
60
50
69
3?
Od štiriindvajsetih točk je prvih šest opis stanja. V naslednjih točkah pa piše: da tozd nima nekaterih zakonsko predpisanih aktov, nekateri pa so zastareli ali neskladni z veljavno zakonodajo; da po ugotovitvah SDK (iz decembra 1983 še ni rešena delitev nekaterih delov premoženja s tozdom Črpalke; da delavci ne prejemajo samoupravnih aktov, ki bi jih po zakonu morali; da ni bilo povezave med družbenopolitičnimi organizacijami in vodstvom tozda; da so gradiva za samoupravne organe pomanjkljiva, vabila zelo pozna in se morajo delegati v delavskem svetu odločati po lastni presoji kar na seji, torej delegatski sistem ni razvit; da je informiranje slabo; da je koordiniranje po vodstveni in vodilni strukturi dobro; da je organizacija dela v tozdu slaba, zaradi česar prihaja do zastojev v proizvodnji; da so delavci molčeči zaradi visokih osebnih dohodkov in strahu pred nekaterimi vodilnimi; da se posameznikom samovoljno odvzema stimulacija; da so samo formalno premestili delavca na nižje ovrednoteno delovno mesto, medtem ko je opravljal še naprej isto delo; da se vodilni ne udeležujejo sestankov v DPO; da je množična inventivna dejavnost v tozdu slabo razvita; da so zbori delavcev le zaradi zakonskih določil in se sindikalne skupine skoraj nikoli ne sestajajo; da imajo samo kolektivno odgovornost, kjer se pravi krivec izgubi, ali pa naložijo krivdo takemu, ki je zelo malo kriv; da so anonimke obravnavali dolgo, a v ozkih krogih in se ukvarjali predvsem s protidokazovanjem, namesto da bi realno analizirali probleme in ukrepali; da slabo koordinirajo delo DPO in samoupravnih organov tako v tozdu kot na ravni delovne organizacije.
2. Poglavje o delovanju družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov v petih točkah med drugim navaja, da nima IO sindikata nobene komisije, niti poslovnika o delu, da se preslabo povezuje z drugimi DPO in samoupravnimi organi; da delavci nimajo zaupanja v sindikat; da IO nima dovolj pomoči strokovnih služb; da je bila samoupravna delavska kontrola konstituirana šele na pobudo občinskega sindikalnega sveta; da je OO ZK številčno šibka (okrog 7 odstotkov zaposlenih v tozdu) in ni na ravni poslanstva Zveze komunistov; da delavski svet ne izpolnjuje statutarnega določila o trimesečnem poročanju na zborih delavcev; da dobivajo delegati vabila pozno; da pod točko razno pogosto odločajo o po-- uel	membnih 'zadevah; da se sindi-
^govarJ61?’ skaferiOTrfiP sp  kalne skupine ne sestajajo in teče
St»ično p0^’ bl	- obveščanje baze po načelu, vsak,
• « ”	lica pui uvuvj uviu v no
lupine tudi glavni direktor de-,°Vne organizacije Iko Rudi Bu-*°vac.
.Predsednik občinskega sveta Cebek se je uvodoma zav-5‘za strpno ugotavljanje dejanega stanja, za poenotenje sta-.|C in skupno ugotovitev pro-,. emov, ki obstajajo ter oprede-ev takšnih akcij v tozdu Avto-jv^ika in delovni organizaciji J*°. ki bodo okrepile delo samoupravnih organov in družbe-s°Političnih organizacij ter pričevale k zboljšanju odnosov. n°sebej je poudaril, da ni bil anten sindikalnega predsedstva kogar koli obglaviti«, pač pa 18° tov iti probleme, da bi jih ahko odpravili. Opozoril je Predstavnike Avtomatike, da j Orajo tako na aktivnost de-_Y®e skupine, kot na njeno po-do in razpravo na predsedstvu *edati kot na pomoč in odprto Prisluhniti ugotovitvam, ne pa prekati vsem ugotovitvam in ,Q®niti obstoječe razmere v
^Predsednik delovne skupine v 'r° Podbevšek je uvodoma po-li dal še nekaj stvari, da bi osvet-l delo skupine. Začudil se je, ko da jih vseh sedem mese-p V’ kar je skupina delala, niso "žil yabili niti na eno sejo organov (j. O ali samoupravnih organov, p 0 J_e delovna skupina napisala Kalrocil°, so v tozdu sicer predla-Dr j b' njen predsednik ali s,edsednik predsedstva občin-),j8a sveta prišel na sejo sindi-i7? I da ue^a ^ ali na zbor delavcev, 7[i Sp ,bl pred obravnavo na pred-lil , . stvu
razčistili točke, katerim
so
lj^nej^a pot odprta in poglob-stVaa, razPrava na seji predsed-g0 ’ kajti delovna skupina je od-j?rna temu organu.)
Ijen' Ub °«itku, da niso bili vab-zai' ?a seje, je Miro Podbevšek <je]u _da delovna skupina pri dela n* 'mela težav in je vodila z g0v Vc' odprte in korektne raz-
l6l (7 v tozdu ugovarjali. Maks 2^ aier!k..Je odgovoril, da je pri-
l8t 18’
12 17 17
17 19 209 48
13
135
241
242 233 1?5
V
19»
195
So s Tv' Posebej je poudaril, da diij , .c.*ani delovne skupine tru-0av d' docela pravični in so vse ra»e-K v Poročilu dokumenti-izj. " bodisi v pisnih gradivih ali v da]: ?ki so jih delovni skupini drUo.^avc> Avtomatike, pa tudi 96 Pod8tozdov. Na seji je več teh
1,42	Znav°V tucb navcdel-
Ornik
lavcj n na vprašanje, komu de-dpi„, Zaupajo. To vprašanje je na^i n„a skupina zastavila 11 »in, dC|n° izbranim Avtomatiki-
je podatek o odgo-
tosih
medsebojnih -ug ,v tozdu. Kar deset jih je torju °olo, da zaupajo le direk-tetn 'n nikomur drugemu. »Ob So ^o se seveda zamislili, kje cije j'Jzbenopolitične organiza-da d,. Zato napisali ugotovitev kat ^ avc* ne zaunaio v sindi-
ne zaupajo v sindi-r0 , ,rekel Podbevšek.
»ila j~. .Jnio zdaj povzetek Poro-P0r’ ‘ Je bilo sprejeto 23. maja. ‘Og usp? 'ma -3 poglavja in Pred-
osebni dohodki ne bi silili ljudi k " indiferentnosti; da v tozdu glede skaljenih medsebojnih odnosov ne pogledajo resnici v oči, pač pa se vali krivdo na posameznike ali skupine; da nekateri nastopi in vedenje posameznih odgovornih odnosov negativno vplivajo na odnose; da je prisotna delitev na »oni zgoraj in mi spodaj«; da so delavci razporejeni na druga dela, kot jih zares opravljajo; da se zadeve v tozdu ne rešujejo po samoupravni poti; da so delavci zgubili zaupanje v DPO in samoupravne organe; da ima informacije le ozka struktura; da OO ZK in OOS ne odigravata svoje vloge; da je zaradi neurejenih samoupravnih aktov preveč improvizacij in možnosti za uveljavljanje interesov posameznikov; da se morajo nosilci političnih in samoupravnih funkcij bolj zavedati svoje odgovornosti; da se delavski svet ne more zadovoljiti le s formalnim potrjevanjem predlogov, ki mu jih pripravijo in na koncu je opozorjeno tudi na nekorektnost pri odobritvi posebne denarne nagrado za izreden prispevek direktorja k poslovnim rezultatom v letu 1984.
Tem ugotovitvam sledi še predlog ukrepov za aktivnosti. Na prvem mestu je zahtevana večja odgovornost vseh DPO in samoupravnih organov; nato
poenotenje aktivnosti DPO v tozdu in delovni organizaciji, uveljavljanje in razvoj samoupravnih odnosov, dograjevanje samoupravnih aktov in zagotovitev temeljnih aktov za vse delavce, uveljavljanje odgovornosti za neizvrševanje sklepov — ne le verbalno, pač pa z ukrepi, okrepitev kadrovske politike; sindikat in delavska kontrola morata aktivnejše reševati probleme in okrepiti je treba inventivno dejavnost.
S temi usmeritvami se je, kot že rečeno, strinjal tudi IO Avto-matikine sindikalne organizacije in je iz njih izluščil tudi konkretne naloge.
Občinsko sindikalno predsedstvo je Poročilo delovne skupine sprejelo soglasno. IO sindikalne organizacije ima nalogo s sprejetim poročilom ter s svojim programom aktivnosti seznaniti celoten kolektiv. Predsedstvo je ocenilo, da večina slabosti v tozdu izhaja iz neučinkovitega dela DPO in samoupravnih organov. Delovni skupini so izrekli priznanje za opravljeno delo in jo razrešili, bo pa predsedstvo še naprej spremljalo dogajanje v tozdu in je tudi ponudilo svojo pomoč pri reševanju problemov, za kar so zadolžili enega od članov predsedstva.
LOJZE JAVORNIK
Zbor delavcev Trate Avtomatike
Bodimo najboljši tudi v samoupravljanju!
Delavci tozda Trata Avtomatika so o stališčih predsedstva občinskega sindikalnega sveta razpravljali na zboru, 10. junija.
Soglasno so podprli stališča, ki so jih o tem sprejele Tratine družbenopolitične organizacije (glej članek »Ni mogoče sprejeti trditev, ki so netočne in neutemeljene« na isti strani tega časopisa) ter potrdili, da zaupajo sindikalni organizaciji, OO ZK, samoupravnim organom in vodstvu tozda. Po drugi strani pa so se strinjali, da je potrebno izdelati program ukrepov za odpravo tistih slabosti, ki v tozdu Avtomatika so, oziroma za nadaljnji razvoj samoupravnih odnosov. Tak program so dolžna pripraviti vodstva družbenopolitičnih organizacij. Posebej so poudarili, da je treba ta program uskladiti s predsedstvom občinskega sindikalnega sveta.
Avtomatikin zbor delavcev je bil buren in lepo število delavcev, predvsem iz neposredne proizvodnje, je povedalo svoje mnenje o ugotovitvah in stališčih predsedstva občinskih sindikatov. Prevladujoč ton razprave pa je lepo povzel Grega Ogrinc, ko je rekel: »Na gospodarskem področju smo dosegli lepe uspehe in smo v samem vrhu najboljših organizacij v Sloveniji. Potrudimo se vsi skupaj, da bomo v samem vrhu tudi po samoupravnih odnosih!«
Seveda pa jeza to potrebna enotnost kolektiva. Več razpravljalcev je opozorilo, da so doslej o vprašanju samoupravnih odnosov in o odpravljanju pomanjkljivosti govorili brez pravih učinkov.
Večina razprav na zboru sicer ni nakazovala rešitev. Bilo je mnogo iskrene prizadetosti, ker se tozd prikazuje v slabi luči in precej kritik so bili deležni novinarji javnih glasil, ki so pisali o Trati Avtomatiki, pa tudi vodstvo občinskega sindikata, iz katerega se zbora ni udeležil nihče, čeprav so bili vabljeni.
Pokazalo se je:
— Pretežna večina delavcev meni, da so odnosi v kolektivu dovolj dobri in zaupa sindikalni organizaciji, samoupravnim organom in vodstvu tozda.
— Pretežna večina delavcev se ne strinja s posamezniki, ki hočejo reševati probleme zunaj tozda.
— Večina delavcev meni, da so se razprave dovolj dolgo vrtele okrog splošnih tem: češ, ali imajo samoupravljanje ali ne, ali zaupajo družbenopolitičnim organizacijam ali ne. Od tega je treba preiti k reševanju resničnih problemov. Program naj pripravijo vodstva družbenopolitičnih organizacij.
Generalni direktor sozda IMP Franc Kumše je v svoji razpravi rekel med drugim: »Tozd Trata Avtomatika je v IMP-ju na prvem mestu zaradi svojih poslovnih rezultatov in zato, ker imate dodelano razvojno vizijo in ker največ vlagate v osvajanje novih programov. Tudi kadrovska zasedba vašega tozda je strokovno zelo močna. Vse to je jamstvo, da se bodo tudi samoupravni odnosi uspešno razvijali in da lahko v prihodnje dosegate še boljše gospodarske rezultate. Iz vaših današnjih razprav vidim, da obstaja v tozdu velika želja po sožitju in ustvarjalnem delu. Res pa je, da ima nekdo interes izničiti vaše dosežke, kar vidimo po informacijah v javnosti, zato imajo prav tisti, ki zahtevajo, da se temu naredi konec.« Sozdov generalni direktor je tudi poudaril, da strokovno vodstvo sozda razvojne načrte Trate Avtomatike v celoti podpira, » ker smo prepričani, da je to politika, ki bo ugled in kvaliteto IMP-ja še bolj utrdila.«	LOJZE JAVORNIK
Mnenje Avtomatikinih družbenopolitičnih organizacij
Ni mogoče sprejeti trditev, ki so netočne in neutemeljene
Naloge seznaniti kolektiv z ugotovitvami in stališči predsedstva občinskega sindikalnega sveta so se v Trati Avtomatiki lotili z vso resnostjo. V sredo, 5. junija so se sestale družbenopolitične organizacije (IO OOS, OO ZK in predsedstvo mladinske organizacije) in vodje oddelkov. Od točke do točke so predebatirali Poročilo občinske sindikalne skupine in zavzeli stališča. Soglasno so menili, da je v Poročilu cela vrsta netočnosti in pomanjkljivosti, kar je treba popraviti. Zadnjo besedo bo imel zbor delavcev, ki naj oceni, ali so odnosi med delavci in vpliv družbenopolitičnih organizacij res tako slabi, kot ocenjuje občinsko sindikalno predsedstvo.
Meritev.
9r8aniziranost, gospodar-samoupravni odnosi:
ki ga zanima, si lahko ogleda gradivo; da imenujejo stanovanjsko komisijo za vsak razpis posebej, zaradi česar ni kontinuitete; da dela disciplinska komisija z velikimi zamudami in ima šele v zadnjem času več pomoči pravne službe, a je kljub temu še nekaj dvomov v zakonitost postopkov.
3. O medsebojnih odnosih
piše, da so slabi, kar bi se gotovo še bolj odrazilo, če bi tozd posloval z motnjami, oziroma če visoki
Razprava na sredinem sestanku je bila odkrita in vsestranska in je trajala kar pet ur. Zato se bom v tem poročilu omejil na glavne ugotovitve.
Organiziranost tozda, delovne organizacije in sozda Opozorili so, da je v točkah, ki obravnavajo ta vprašanja, preveč površnosti. Beremo, da je »laično rečeno« nerazumljivo, zakaj ima vsak tozd v Iku svojo razvojno" službo. V Avtomatiki menijo, da se o tako pomembnih vprašanjih ne sme pogovarjati »laično«. Gre za organizacijsko odločitev, ki je bila temeljito preštudirana, samoupravno sprejeta in je dala dobre rezultate, ki se kažejo v hitrem osvajanju novih proizvodov. V sozdu pa imamo tudi Usmerjevalni razvoj, ki skrbi za koordinacijo razvojnega dela, medtem ko Poročilo delovne skupine pušča vtis, kot da ni v IMP-ju nobenega usklajevanja na tem pomembnem področju.
Samoupravni akti. V Poročilu piše, da tozd Avtomatika nima nekaterih samoupravnih aktov, pa tudi, da ni bila opravljena delitvena bilanca med Avtomatiko in Črpalkami. V tozdu ugotavljajo, da vse potrebne akte imajo, direktor delovne organizacije Iko Rudi Bukovac in vodja Ikove splošno kadrovske službe Gojko Usenik pa sta tudi zatrdila, da so skladni z zakonskimi predpisi. Da bi to enkrat za vselej dokazali, so prosili občinske upravne organe, naj akte pregledajo in dajo o njih svoje mnenje. Delitvena bilanca med Avtomatiko in Črpalkami je izvršena, vsa
dokumentacija je v Ikovi finančni službi, zato člani Avtomatikinih družbenopolitičnih organizacij ne morejo razumeti, zakaj je delovna skupina napisala, da delitvene bilance ni.
Pomanjkljiva organizacija dela in nepopolna proizvodna dokumentacija. Direktor tozda Boris Gazvoda je ob tem opozoril, da obsega Avtomatikin proizvodni program več kot tisoč izdelkov, od katerih so jih večino uvedli v proizvodnjo v zadnjih treh ali štirih letih. Gre torej za maloserijsko proizvodnjo, kjer tehnična dokumentacija zares ni tako popolna, kot je to možno v tovarnah z utečenim programom in majhnim številom velikoserij-skih izdelkov. Upoštevati je tudi treba, da Avtomatika hiti z uvajanjem novih izdelkov, ker jo v to sili trg, saj morajo slediti razvoju tehnike. V proizvodnji imajo pretežno kvalificirane in visokokvalificirane delavce, ki so sposobni reševati probleme, ki pri tem nastajajo. Seveda je treba stremeti za čim boljšo in popolnejšo tehnično dokumentacijo, so menili člani DPO, toda nikakor ne na račun počasnejšega uvajanja novih proizvodnih programov.
Delovanje samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij. Člani DPO so se strinjali s kritiko, da prihajajo vabila za seje delavskega sveta včasih res prepozno, ni pa res, da so gradiva »zelo poredka«. Nasprotno, z njihovim številom in kvaliteto so zadovoljni. Ker so imeli lani šestkrat zbore delav-
cev, so zavrnili tudi očitek, da jih sklicujejo le zaradi zakonskih določil. IO sindikata tudi ne sprejema ocene, da ne uživa zaupanja delavcev (na letnih članskih sestankih noben Avtomati-kih delavec ni imfll takšnih pripomb, ki bi potrjevale to trditev), prav tako člani OO ZK ne sprejemajo ocene, da niso na ravni nalog ZK. Družbenopolitične organizacije tudi kordini-rajo vse pomembne akcije, torej ne drži ocena, da bi bila povezava med njimi slaba. Predsednik samoupravne delavske kontrole pa je povedal, da je sam dal pobudo za njeno konstituiranje, torej ne drži navedba Poročila, da je bila delavska kontrola v Avtomatiki konstituirana šele na pobudo občinskega sindikalnega sveta.
Odnos vodilnih. Pri branju Poročila delovne skupine so takoj opazili nekaj protislovnih trditev: Enkrat se vodilnim očita, da ne hodijo na sestanke, pa direktorju, da premalo pomaga samoupravnim organom pri njihovem delu, spet drugič, da je »vpliv posameznih članov ZK« (verjetno vodilnih delavcev, op. avt.) na delo družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov preveč odločilen. V resnici, menijo člani DPO, se vodilni sestankov udeležujejo in na njih konstruktivno delujejo. Nasploh sta predsednik sindikalnega IO in sekretar OO ZK zatrdila, da sta od vodilnih vedno dobila vso pomoč, kadar sta jo potrebovala. Zato so člani DPO zavrnili tudi navedbo, da ozka vodilna struktura zadržuje zase vse informacije.
Medsebojni odnosi. Tudi tu so ocene v poročilu generalne in različne: enkrat, da so medsebojni odnosi slabi, drugič da »niso niti najboljši niti najslabši.« Člani družbenopolitičnih organizacij menijo, da so dobri. Pri izvajanju delovnih nalog sicer prihaja do različnih mnenj, ki pa so jih vedno presegali in prišli do učin-
kovitih rešitev. To potrjuje hiter razvoj tozda. Delovne akcije (npr. delo režijcev v proizvodnji) in tudi tovariška srečanja, ki jih organizira sindikat, pa dokazujejo, da Avtomatikini delavci gotovo čutijo pripadnost tozdu in se med seboj dovolj dobro razumejo.
To se kaže tudi v odnosu Avtomatikinih delavcev do negativnih člankov, ki so bili zadnje čase objavljeni v časopisih. Več razpravljalcev je opozorilo, da se s tem dela škoda tozdu in kritizirali so tudi tiste kolege, ki razlagajo svoje kritične pripombe novinarjem, ali pa se pritožujejo na občinske organe, namesto da bi probleme odkrito in športno razčistili v lastni hiši.
Ob tem se je oglasil Ljubo Škraba, ki je, kot je rekel, res sprožil nekatera vprašanja na občinskih organih in sicer zato, ker se po njegovem v tozdu rešujejo prepočasi. Kot pravi, je doživel tudi negativno reakcijo in sicer v tem, da se mu zdaj skuša naprtiti krivdo za vse slabe informacije o Avtomatiki, ki pridejo v javnost, čeprav, kot pravi: »Jaz vse tisto, kar rečem, tudi podpišem.« O njegovem ugovoru na način, kako je bil podan predlog nagrade za direktorja tozda (podpisal ga je sekretar OO ZK, ne da bi organizacija o tem prej razpravljala), bo osnovna organizacija razpravljala na prihodnji seji, sekretarja pa so zaradi te napake že kritizirali, čeprav so člani OO ZK sicer menili, da si je direktor tozda zaslužil nagrado za svoj delež pri gospodarskih rezultatih tozda.
Kot bistveno pa so vsi navzoči rekli, da je treba izoblikovati pravo sliko odnosov v tozdu. Verjetno je, da v nekaterih ocenah ne bodo dosegli soglasja vseh zaposlenih. V takih primerih bo treba opredeliti večinsko stališče, ki se mu bo morala podrediti tudi manjšina.
LOJZE JAVORNIK
OBJEKTI, KI JIH GRADIMO: KOPRSKI MONTERJI SO IMELI PRECEJ DELA NA UMAŠKEM OBMOČJU
Hotel Umag.
izkoriščani6 i|)
V hotelskem kompleksu Kanegra so Koprčani montirali tudi sistem za sončne energije.
Zunanja bazena pri hotelu Umag.
Tržni center v hotelskem kompleksu Katoro.
.»
Bazen za hotel Stella Maris.
^ -
Koprski tozd Montaža adaptira dotrajano poslovno zgradbo, ki je bila zgrajena leta 1961. Adaptacija J bila predvidena v obdobju od 1981 do 1986. ko je skrajni rok. ko mora Montaža zagotoviti Pr0.st,°|a oddelku Projektivnega biroja v Kopru. Prostorsko vprašanje projektivnega oddelka v Kopru, ki sedaj v najetih prostorih v zasebnih hišah na več lokacijah, rešuje Montaža s pomočjo tozda Projektivni biro Ljubljane. Priprave za adaptacijo, ki so se je lotili 25. decembra lani. so potekale že od konca leta 1“ Predvidevajo, da bodo adaptacijo zaključili septembra letos.
i 1w ivi v vaju. viti v/vzviv-t avicip ijv/ z.ci n. i | uv 111 .ivpivmuiu iviuj.
Skupna vrednost del (skupaj z opremo) znaša približno 87 milijonov dinarjev. Kot računajo, bo adap^
cija sorazmerno poceni, saj bo znašala cena neopremljenega kvadratnega metra 74.000 dinarjev. Adap r- • . i ■' i *	--i - rs — t - ^ -—: t_;__ : — a * —	-V	«-xv c-a '*ahvaljUJ.
cijo financirata iz lastnih sredstev tozda Projektivni biro in Montaža Koper. Montaža Koper se zahvu-j-^ Projektivnemu biroju in tudi vodstvu Izipa za združevanje sredstev, ki jih Projektivni biro združuje n
svojo obvezo. (Foto: M. P.)
Do sezone so zgradili vrsto novih objektov
Monterji koprske Montaže so se maja kar precej potili, saj so jih priganjali pogodbeni roki za dokončanje del na novograjenih hotelskih objektih v Umagu, Stella Marisu, Katoru. Savudriji in Ranegri.
Za inštalacijska dela na teh objektih je Montaža začela sklepati pogodbe konec lanskega decembra z naročnikom Industrogradnjo Zagreb za investitorja Istra Turist Umag. Vrednost vseh montažnih del na objektih na omenjenih območjih je približno 145 milijonov dinarjev. V delo so zajete vodovodne inštalacije (notranje in zunanje), inštalacije centralnega ogrevanja, bazenske tehnike na enem notranjem (zaprtem) bazenu z ogrevano morsko vodo ter na treh odprtih bazenih z neogrevano morsko vodo. inštalacije za pridobivanje sončne energije s Klimatovimi sprejemniki sončne energije in inštalacije klimatskih naprav.
Objekti, na katerih so delali Montaži ni monterji, so hotel Umag (notranji in 2 zunanja bazena), bungalov in odprti zunanji bazen za hotelsko naselje Stella Maris. hotelski objekt Katoro (tržni center, bazen, kanalizacija). hotelski objekt Savudrija (depandansa Mojmir in bungalovi), objekt sistema kanalizacije za hotelsko naselje Savudrija, objekt hotelsko naselje Kanegra Šjora Mare.
Na objektih hotela Umag so monterji iz koprske Montaže začeli delati v prvi polovici letošnjega februarja in zaključili z deli sredi maja. Na objektu je delalo od 12 do i 5 monterjev. Na vseh prej omenjenih objektih je bil vodja montaže Boris Loredan. njegov pomočnik pa je bil Franc Cerar, ki je skrbel za izmere na vseh delih na umaškem območju. Večino opreme za ta hotel je dobival kooperant Jeklo Ruše. Gradbena dela na tem objektu je opravila Industro-gradnja Zagreb, steklarska pa Steklo Izola.
Januarja je bila tam. kjer so sedaj bazeni hotela Umag. še zelenica. 12.
maja — 3 dni pred pogodbenim rokom — pa je koprski IMF s pomočjo ruškega Jekla napolnil bazene z morsko vodo. Nekatera dela v zvezi s strojnico za ogrevanje vode so se zavlekla še za nekaj dni, tja v drugo polovico maja, za kar tiči vzrok v dobavi opreme. Vrednost IMP-jevih del na tem objektu je približno 25 milijonov dinarjev.
Objekt hotelsko naselje Stella Maris
Za dela na tem objektu je naročnik SCT Ljubljana. Od sredine letošnjega januarja to je od začetka montaže grobe inštalacije v bungalovih — so monterji iz Montaže Koper opravili naslednja dela: zunanje vodovodne inštalacije za bungalove, vse notranje inštalacije v bungalovih, opremili letni bazen z morsko vodo. Rok za dokončanje del je bil 25. maj. in sc ga je Montaža držala. Pri delih na tem objektu je bil montažin kooperant Jeklo Ruše. ki je dobavljal bazensko opremo. Gradbena dela je opravil SCT Ljubljana s svojimi kooperanti.
Vodja montaže iz koprske Montaže je bil Boris Loredan. vodilni monter za vodovodne inštalacije pa Orlando Griž.on s skupino 12 monterjev. ki je delala tudi na objektu hotela Umag.
Vrednost del Montaže Koper na tem objektu je 18 milijonov dinarjev.
znaša 22 milijonov dinarjev. Dela v tej vrednosti pa so vsebovala: zunanje in notranje vodovodne inštalacije v tržnem centru, montažo opreme zunanjega bazena za morsko vodo in inštalacije kanalizacije vključno s črpališčem morske vode.
Gradbena dela je opravila Indu-strogradnja Zagreb s svojimi kooperanti. Ostala dela pa še Steklo Izola in Slikoplast Koper. Elektroinštala-cijska dela (z izjemo elektroinštala-cij za pridobivanje sončne energije) na vseh objektih na omenjenem območju je opravil Tehnomont iz Pule.
Vodja montaže je bil Boris Loredan. vodilni monter za vodovodne inštalacije pa Vinko Božič s svojo skupino osmih monterjev.
Hotelski objekt Savudrija — depandansa Mojmir in bungalovi
Na tem objektu so začeli delati koprski IMP-jevci v začetku letoš-
njega februarja in so dela opravili v dogovorjenem roku — to je do 25. maja. čeprav so v času. ko so bili na tem gradbišču opravili še nekaj nepredvidenih dodatnih del na željo glavnega investitorja Istra Turista.
Delo monterjev koprske Montaže so bile zunanje in notranje vodovodne inštalacije v bungalovih, v depandansi Mojmir. v trgovini in drugih manjših objektih v avtokampu, inštalacije za izkoriščanje sončne energije s Klimatovimi sončnimi sprejemniki. Pri opravljanju inštalacijskih del za sprejem sončne energije so monterjem iz tozda Montaža Koper pomagali monterji iz lendavskega Varstroja.
Na tem gradbišču je koprski tozd Montaža opravil dela v vrednosti 27 milijonov dinarjev.
Tudi na tem gradbišču je bil vodja montaže Boris Loredan. vodilni monter za vodovodne inštalacije pa
star IMP-jevec Dušan Kogovšek s skupino 8 do 9 monterjev, med katerimi sta bila najbolj prizadevna Martin Horvat in Anton Frank.
Zaradi kratkega roka, v katerem so morali opraviti dela, so morali monterji delati prek polnega delovnega časa. kar je bilo zanje veliko fizično breme, saj skorajda niso imeli prostega časa. kajti delali so tudi ob sobotah in nedeljah. Na gradbišču so se hranili le s suho hrano, ki so jo kupovali v trgovini. Prehrana je bila precejšen problem, saj so bila delovišča na različnih krajih in trgovine ni bilo vedno pri roki.
jonov dinarjev. Dela pri tem objekt6 ^ so potekala v morju in jih je oprav11 j,. Montažin kooperant Komunala1’ podjetje Piran. Gradbena dela a* kopnem pa je opravila Industrie gradnja Zagreb. Montaža črpališča
pa je delo osmih monterjev iz Mo11' 1 uln
laži n e Kogovškove skupine. Dela*6 se lotili 10. maja in ga zaključili' prvi polovici junija.
eta
'ketii
'«nih
''keg,
>azal
'“že l :$enei
Sistem kanalizacije za hotelsko naselje Savudrija
V dela monterjev tozda Montaže Koper na tem objektu so spadali tlačni vod. črpališče in podmorski izpust vključno z gradbenimi deli. Vrednost teh del znaša okoli 30 mili-
Objekt hotelsko naselje Kanegra Šjora Mare
V tem hotelskem naselju so kop(' ski IMP-jevci (Kogovškova skup1'L na) opravili inštalacijska dela gradbišču restavracije Šjora Marf avtokampa FKK in ambulante 1,1	„
sicer inštalacije za sprejem sončnc energije, ventilacije in plinske inštalacije.
Kogovškov! skupini monterjev s' pri njihovih delih pomagali monteb iz lendavskega Varstroja. Vrednot del. ki jih je opravil koprski IMP-Ii znaša 15 milijonov dinarjev. L el Gradbena dela je na tem objekt6 [ du opravila Industrogradnja Zagreb s to svojimi kooperanti, clektroinštal-1' tl let: cijska pa Tehnomont iz Pulc. TOJk Podobne objekte, kot jih je delal*1 ti prj Montaža Koper na omenjenih ob' . močjih. je že delala. le kanalizacij1’ Tvig
Hotelski objekt Katoro (tržni center, zunanji bazen, kanalizacija)
Monterji koprske Montaže so začeli delati na tržnem centru objekta Katoro v začetku letošnjega februarja. na bazenu sredi marca, na kanalizaciji pa maja. Vsa dela pa so zaključili pred sredino junija. Vrednost del. ki so jih opravili na tem objektu.
Monterji Montaže Koper na gradbišču v Savudriji.
Poceni adaptacija
je delala prvič. V primerjavi z dr6' gimi podobnimi objekti, ki jih jc tozd že doslej delal, niso bili Pir. t| sebno zahtevni. Problem jc bil Prl rokih zaradi nenormalnega naprc' dovanja gradbenih del. Zato so se več krajih hkrati pojavljale »špice*. Če so hoteli dosegati roke. so mor-6! delati podaljšan delovni čas. pa tu6 ob nedeljah. Da bi glede rok6' ustregli investitorju in naročniku |cf obdržali ugled tozda Montaža, so j6 morali vsi udeleženci na teh objekt16 zelo potruditi. Nekaj problemov F bilo tudi z IMP-jcvimi dobavitelj1 inštalacijske opreme (kanalizacij' skih črpališč in bazenske tehnike)-MARIJA PRlML
ihen
Jfjei
'Kič
)?-en
ie
Montaža Koper gradi prostore za oddelek Projektivnega biroja
IZVOZNI NAPORI NAŠIH TOZDOV
rsna tesnila v izvoz?
M Trata Črpalke je letos v prvih štirih mesecih izvozil za skoraj Nonov dinarjev svojih izdelkov, kar je približno četrtina letoš-(Plana. V ta izvoz so zajeti sestavni deli črpalk v kooperaciji s j*0m in rezervni deli črpalk, ki so jih preko Montaže Koper izvo-I^Jžirijo. Naslednje mesece lahko pričakujemo še več izvoza, saj ^ Črpalkarji v ognju še nekaj želez.
^aju so tako odpremili v Pošiljke potisnih plošč za 'rske sklope. Kupec je ™OMG. Za začetek so nare-| «00 plošč, toda potrebe so mnogo večje. Na žalost Posel za Črpalke ni dono-^'rektor tozda Jože Kolarič Vedal, da so analizirali prodne teh delov in ugotovili, lajo v tovarni za obdelavo formativne čase kot Italija-',°Pa je pri nas cenejše. Tejo, ker obdelujejo dražje *e kot Italijani, saj so suro-Pri nas dražje.
JP^lje je tozd Črpalke dal , jp leklotehne ponudbo v sc8 za izvoz potopnih črpalk.
^etajo pa si tudi, da jim bo rating omogočil sklenitev I Oih poslov na osnovi frank-l ega sejma ISH. Tam se je .biehn3' 'nteres za 'zvoz drsnih opr- fi 'n črpalke so preko Mar-unar že dale ponudbo.
Sela I.
Justf, Ze Kolarič pravi, da ga to ne palbf ei)eča, saj je delo v Jugosla-’ •"nogo cenejše. Izdelavna )c-ičiria P°dsklope stane v ZRN 60 uc A v Črpalkah pa 2000 dina-V Tozd ima numerično krmi-■gra' ° stružnico, na kateri dosega
. kop;; skupi ;la \
Mar"
nte 1
;on9'
inši’
ko: Dober
indeks,
toda...
!etošnjih štirih mesecih ima
!CkO-jr®Am — oprema za tehnolo-°v Aa°de- *Cer je Elektrokovinar
hCV^j^ontažna dela
iste norme in kvaliteto kot Nemci. Edina težava bo z zahtevnimi materiali, ki so potrebni za drsna tesnila (grafit, keramika, O tesnila in jeklena žica za vzmeti), ki jih v Jugoslaviji ni ali pa niso dovolj kvalitetni.
Toda če bodo izvažali, bodo rešili tudi ta problem. Nasploh so v tozdu Črpalke zadovoljni s tem, kako vodi tozd Marketing akcije po sejmu ISH. Poleg že omenjenih pogovorov o izvozu drsnih tesnil se na osnovi sejemskih stikov pogovarjajo tudi o sodelovanju s tovarno črpalk Laing. To je za tozd zelo pomembno, saj bi potrebovali še kakšnega partner-
jev ■
,nte!
IMP najboljši izvozni in-fCii Azd Elektrokovinar, ki je plan presegel že za 50 delu* ppuv" A ta lePa številka v
, n i	tu
!,Kl!
h (C ^r'Ineru zavaja.
zadifrvič ip .
dr^ih le obseg razmeroma Zjl, jij^A — dobrih 15 milijonov ii	blaga in storitev.
,il p(li^c Pa to ni nek dolgoročen iapfCj j^Posel, pač pa material, ki isc%i .Elektrokovinar poslal na ycCj a Je, ki jih dela v Iraku. V to ,rJ tia'..^ktrorazdelilci, ki so
n°rdinaje
flj^^Tili v svoji delavnici in še Z* t,j rugega materiala. Vendar s() ''tJgr_iSlavni Elektrokovinar jev
v Iraku že
. 1 ta ■’ *udi ni pričakovati, da se k eh iZvo7
.	v	lil JV/Uv i V Ci 11J cx
'Jiidi acerntrgu. Udeležili pa so 5Poh a?stave jugoslovanskega AazaprStVa v Moskvi, kjer so v' Maketo naprave za pri-
c i
februarja 1942 je
h^artizane,...« bi moralo
‘r K
W le C »tv.	, .. -----------
ijc v u§ega februarja 1943
=>d l1lVriapakartizane’"-<<
^ °Prav°Se Uredništvo Gla
ja, ki bi mu lahko prodajali sestavne dele za črpalke.
Tozd že več kot petnajst let sodeluje s Speckom. Od njega je kupoval razne sestavne dele črpalk, sam pa mu je prodajal ohišja in druge obdelane ulitke prav tako za črpalke. Razvoj pa je tekel tako, da se je tozd Črpalke postopno postavil na lastne noge. Razvili so nove tipe črpalk, ki jih v celoti izdelujejo sami. Ravno v tem času se pogovarjajo o podaljšanju kooperacijske pogodbe s Speckom in ugotavljajo, da potrebujejo sodelovanje s to firmo le še pri novem programu visokotlačnih batnih črpalk. Sami pa imajo v tovarni dovolj strojev, da lahko naredijo za izvoz več podsklopov, kot jih potrebuje Speck. Zato skupaj z Marketingom, Usmerjevalnim razvojem in komercialo iščejo nove izvozne partnerje.
L. J.
'Befijrer
Kar priznajva, oba sva grešna kozla: Pri tebi šepa kvaliteta, jaz pa preveč obljubljam.
Itak Še išče izvozne poti Brez prospektov ne gre
Tozd Itak je v letošnjem planu izvoza in uvoza napisal v vsako od obeh rubrik za 20 milijonov dinarjev vrednosti. Se pravi, da bi bilo razmerje med izvozom in uvozom 1 proti 1, kar ni dobro, a je glede na naravo proizvodnje tega tozda razumljivo. Toda razvoj dogodkov je še slabši od plana. V prvih štirih mesecih so dosegli komaj dobre tri četrtine odstotka planiranega izvoza, pa tri četrtine uvoza. Grobo rečeno, jim teče uvoz — glede na plan — stokrat hitreje od izvoza.
jjjjif v°z nadaljeval.
Har fAting Pa Je za Elektroko-h a* Ponudbo za izvoz ion-'jekj gčalcev vode v Irak na katerega nosilec z jugo-!vest ■ strani je beograjski kn „lrriPort. Posel še ni skle-Ho zadr*jih informacijah 'JU(fba dobre možnosti za FPeli" fa tozd bo vsekakor velik fga ’ e po uspel preko Marke-
,)Aal,zirat'ta Posel’ sai sre
Pl'H°l vCiSnj° vrednost, pa še *° zahtevnejšo opremo.
ftij^^ttokovinarju tudi sicer f°da; naPore Marketingove
ik^Zaf ?rUga akciia’ ki j° Je
I Ach*	ta tozd, so dogovori z
firmo Lintex o 11^'lriih	'zvoza kontejnerskih
?'WiAaPrav 'n sodelovanja
v ljubljanski Komu-
K
,]} AotigA številki Glasnika je ,il |, etna	• strani v članku »Nei-
KAe v *?a 'n enotnost« do ^l^ega '-0(fstavku. Namesto
J je.
Direktor tozda Tone Pančurje razložil, v čem so Itakove težave pri izvozu. Proizvodnja tega tozda je individualna, to je po posebnem naročilu za znanega kupca. Interesent da zahteve, v tozdu naredijo ponudbo, če je dobra, pride do pogodbe in potem delajo.
Vemo, kako težko je najti tuje kupce za izdelke, ki se jih prodaja' naravnost na trg, še mnogo težje je iskati naročnike za individualno proizvodnjo. Trgovina tu sploh ne pride v poštev. Možni sta dve poti:
1.	) Preko jugoslovanskih
montažnih in inženirinških organizacij (IMP-jevih in drugih), ki prevzemajo kompleksne posle v tujini in bi lahko vključile Itakove izdelke.	.
2.	) V sodelovanju s tujimi montažnimi ali inženirinškimi organizacijami, ki bi vključile Itakove izdelke v svoje projekte, ali jih posredovale naprej.
Pančur tega ni razlagal, da bi opravičeval dosedanje pičle izvozne rezultate. Nasprotno, to je razdelan koncept, po katerem tozd Marketing išče partnerja za Itak. Itak se namreč pri izvozu v celoti veže na Marketing kot IMP-jevo skupno prodajo. In čeprav še ni konkretnih rezultatov. meni Tone Pančur, da delo daje obete.
V	Marketingov! organizaciji je Itak razstavljal na frankfurtskem sejmu ISH. Res je, ravno Itak se sooča z izredno močno konkurenco tujih firm. torej je bilo povpraševanja po njihovi ponudbi manj kot za nekatere druge. V Itaku so vsem interesentom poslali zahtevano gradivo in podatke. Predvsem pa ugotavljajo, da je Marketing podatke o povpraševanju na letošnjem sejmu dobro obdelal, kar je lahko osnova za navezavo stikov, ki bodo sčasoma pripeljali do poslov.
V	Itaku so samozavestni. »Obvladamo tako vzhodno kot zahodnoevropske normative, konstrukcijske in tehnološke«, je dejal Tone Pančur, »torej smo sposobni doseči zahtevano kvaliteto. Naša edina šibka točka je repromaterial — kvaliteta in cena. a tudi to ni tako kritično, da bi nam omogočalo izvoz.«
Torej kljub slabemu prvemu polletju menijo v Itaku. da ne kaže vreči puške v koruzo. Treba je narediti vse. da bo načrtovana vrednost izvoza dosežena.
Poleg že navedenih možnosti pa obstaja še tretja, kjer bo posel stekel. Tudi tu gre zasluga Marketingu. Ta zastopa firmo GEA Ahlborn in v okviru sodelovanja s to firmo so zasnovali načrt, da bosta GES in Itak skupaj izdelovala aparat za razsoljevanje morske vode. Gre za večji razvojni načrt, v katerem je vsak partner prevzel določene naloge in v
kratkem bo narejen prvi prototip razsoljevalca za ladjedelništvo, kasneje pa bodo razvili še izvedbo te naprave za suhoze-mne potrebe. S tem začenja Itak dolgoročno izvozno usmerjeno sodelovanje s firmo Ahlborn. Tone Pančur je prepričan, da bo uspešno, saj doslej ni bilo pri dogovarjanju nobenih problemov.
Izvoz je za Itak tem bolj pomemben. saj je tozd sam vezan na uvozne materiale. Uvaža predvsem nerjavne materiale ter izdelke iz barvnih kovin (cevi,
pločevina). Žalostno je, kot pravi Tone Pančur, da je treba uvažati vse več. ker jugoslovanska industrija ni več sposobna nuditi domačim kupcem izdelkov, ki so jih pred leti še lahko kupovali doma (npr. medeninaste cevi za morsko vodo ali celo navadne črne cevi). Proizvajalci te izdelke sicer še delajo, toda imajo toliko izvoznih naročil, da so gluhi za prošn je domačih kupcev.
Torej je na dlani, da bo Itak svoj izvozni načrt letos presegel. Tu pa je treba reči, da je vključen tudi uvoz, ki ga v bistvu plačujejo kupci Itakovih izdelkov. Mnogi namreč vedo. da brez uvoženega materiala ne bodo dobili dovolj kvalitetnega izdelka, pa so pripravljeni zagotoviti tudi devize, samo da dobijo aparat, ki ga želijo in potrebujejo.	^ j
Tozd Ten energetika je za letos načrtoval izvoz v vrednosti 110 milijonov dinarjev, ki naj bi ga uresničil na klirinškem in konvertibilnem tržišču, vendar pa sedaj še nima podpisane nobene pogodbe o izvozu.
Ventilatorji za vzhod
Izvoz, ki ga za letos načrtuje Klimat, bo znašal 215 milijonov dinarjev. Od tega mu bo konvertibilni izvoz prinesel 155 milijonov dinarjev, klirinški pa 60 milijonov dinarjev.
Prek Marketinga pa se intenzivno vključuje v ponudbe, ki jih ta tozd pošilja tujim investitorjem. Pri tem se že kažejo prvi znaki uspeha na afriškem trgu.
Poleg tega ima Ten navezane stike z licenčnim partnerjem iz ZR Nemčije, od katerega naj bi letos prevzel del proizvodnje srednjenapetostnega stikala za firmo Sachsenvverk.
Letos bodo Tenovci tudi še kontaktirali s Smeltom, s katerim so lani realizirali polovico planiranega izvoza. Napeli bodo vse sile, da bi uresničili planirani izvoz in stremeli bodo za tem, da bi načrtovano vrednost izvoza celo presegli, kar pa bo seveda težko doseči.
Na vzhodnoevropsko tržišče nameravajo prodreti skupaj z Marketingom, za kar pa bo potrebno vztrajno in dolgotrajno delo.
Problem pri osvajanju tujih tržišč je prav gotovo pomanjkanje prospektnega materiala v tujih jezikih, zaradi česar seveda precej teže ponujajo svoje izdelke tujim kupcem.
»Menim,« je dejal Rihard Pompe, direktor tozda Ten energetika, »da bi bilo potrebno zadeve v zvezi s prospektnim materialom rešiti na ravni delovne organizacije Emond, saj Marketing ne more ponujati naših izdelkov tujim kupcem brez najosnovnejših prospektov.«
Za izvoz v Irak za projekt 202 A je Klimat podpisal pogodbo za bruto znesek 750.000 ameriških dolarjev (neto izvoz znaša približno 500.000 ameriških dolarjev). V okviru te pogodbe izvoza ta delovna organizacija evapora-tivne hladilnike zraka (EHZ).
Na področju konvertibilnega izvoza je tik pred podpisom pogodba za izvoz toplotnih menjalnikov k firmi Wolf v Nemčiji. Izvaža pa Klimat tudi k firmi Frudel v Avstriji. Če bodo vse. omenjene pogodbe podpisane, ho letošnji plan izvoza na konvertibilno področje v celoti uresničen.
Za izvoz na klirinško območje pa se Klimatovci dogovarjajo s kombinatom Uka NDR, ki bi ji prodajali ventilatorje. Če bodo podpisali to pogodbo, bo tudi plan izvoza na klirinški trg pokrit.
Trije Klimatovi izdelki so zanimivi za tuje tržišče. Za območje Iraka so to EHZ-eji. za območje zahodnoevropskih držav pa toplotni menjalniki in radialni centrifugalni ventilatorji. Ker se v Klimatu zavedajo tega dejstva, vlagajo precejšnja sredstva v razvoj in tehnologijo za proizvodnjo radialnih ventilatorjev. S povsem novo izvedbo ventilatorjev ho tej delovni organizaciji omogočen izvoz v Avstrijo, Nemčijo in tudi Skandinavske države, s katerimi se Klimat že dogovarja o izvozu teh izdelkov. Poslal jim je že vzorce v testiranje. V kratkem pričakuje rezultate testiranj in s tem tudi možnost izvoza v prihodnjem letu.
Ventilatorji so plod domačega znanja. Obrestujejo se vlaganja v opremo laboratorija in v kadre. V Klimatu ugotavljajo, da bo v prihodnje potrebno še več vlagati v razvojno dejavnost, kajti to je garancija, da lahko delovna organizacija ostane vodilni proizvajalec klimatske opreme v Jugoslaviji in da si odpre možnosti
za izvoz te opreme. Zato se je Klimat lotil priprav tehnične obnove programa klimatov in pa razširitve programa na področju toplotnih menjalnikov.
M. P.
Nivojska stikala, ki jih delajo v tozdu Trata Avtomatika: Serija gotovih izdelkov čaka na pregled inšpektorja Jugoslovanskega ladijskega registra. — (Foto: M. P.)
Poznati moramo standarde
V času, ko ugotavljamo, da upadanje investicij povrzoča upadanje oziroma stagniranje prodaje avtomatike za regulacije centralnega gretja, vlagamo v tozdu Trata avtomatika maksimalne napore pri osvajanju novih izdelkov.
Z osvajanjem novih izdelkov in širjenjem obstoječega programa ter zastavljenimi cilji, da je nujno usmeriti razvoj v še bolj zahtevne izdelke, ki bodo primerni za procesno tehniko in za področje ladjedelništva, omogočamo nadaljnjo rast obsega poslovanja. Rezultati poslovanja potrjujejo pravilnost naše usmeritve.
Vzporedno z razvojnimi dosežki vlagamo v izboljšanje kvalitete. Pri tem gre za napore organizacijskega karakterja, kot je uvajanje sistema integralne kontrole. Prav tako pa se odpiramo proti institucijam za verificiranje in kontrolo kvalitete. Tako smo dali zahtevke za verificiranje kvalitete nivojnih stikal, temperaturnih regulatorjev in mešalnih ventilov z elektromotornim pogonom. Ta prizadevanja morajo zaradi sistema teči vzporedno z uvajanjem proizvodnje, ker se potrdilo o kvaliteti izdaja za izdelke iz redne proizvodnje.
Postopek je zaradi množice dejavnikov in pogojev zelo dolgotrajen. Postopek za pridobitev potrdila o kvaliteti za nivojno stikalo smo sprožili v začetku leta 1984. Z uspešnim zaključkom smo pridobili uradno potrdilo, s katerim smo dokazali, da se znamo pravilno usmeriti in zagotoviti visoko kvaliteto, ki se zahteva v ladjedelništvu.
Pri svojem delu smo prišli do določenih spoznanj, ki se vežejo na delo tudi drugih delavcev v sozdu IMP.
Funkcija standardizacije, tipizacije, kontrole in verificiranja kvalitete in informatike v zvezi s standardizacijo je zanemarjena in ni na ravni, kot je potrebna za sozd z zelo močnim razvojem in dejavnostjo, katera je pod zelo močnim pritiskom zakonodaje.
Ogromno nepotrebnega časa smo izgubili za rešitev raznih problemov. Vzroki za to so naslednji:
Na nivoju sozda pogrešamo službo, ki bi se ukvarjala z vprašanji standardov in bi imela datoteko informacij o novitetah s tega področja. Naloga te službe bi bila predvsem svetovalna in koordinacijska. Ker zbiranje informacij in standardov ni enotno, se rezultati in prizadevanja posameznikov razvodenijo oziroma postanejo individualna kvaliteta. Zato moramo vsakokrat znova iskati podatke o veljavni zakonodaji in standardih za določen izdelek. Izguba časa za iskanje teh podatkov je bistveno večja, kot če bi imeli centralno mesto (knjižnico), na katerem bi bili zbrani vsi aktualni podatki v zvezi s predmeta dela v IMP-ju. Prav tako bi od tod morala potekati koordinacija vseh naših aktivnosti pri oblikovanju ali izdelavi standardov iz zakonodaje v naši družbi.
Pogrešamo tudi službo ali inštitucijo, ki bi bila usposobljena za vodenje ali usmerjanje postopkov za verifikacijo naših izdelkov pri zunanjih inštitucijah. Na lastnem primeru vidimo, da smo izgubili vsaj 5 mesecev, ker nismo poznali postopka oziroma pogojev, katerim moramo zadostiti oziroma ljudi, s katerimi je potrebno stopiti v kontakt. Inštitucije, ki so pooblaščene za oceno kvalitete izdelkov, so zelo zasedene in vsaka pomanjkljivost, neznanje oziroma nepravilnost pomeni podaljšanje postopkov.
Pogrešamo svetovalno službo, ki bi nas usmerila v postopke za pridobitev standardov (Jadranbrod, Du-navbrod), s katerimi se nam odpira pot v projekte, kateri se izdelujejo izključno na osnovi tovrstnih stan-
dardov. Za nas srečna okoliščina je, da nas koristniki sami usmerjajo, ker se želijo znebiti uvozne opreme. Vendar se tega še ne zavedamo v polni meri in te dejavnosti zanemarjamo.
Čim smo uspeli pridobiti vse dokumente, je stekla akcija informiranja potencialnih kupcev. To akcijo bi morala strokovno voditi skupina za trženje, vendar ni čutiti njihove prisotnosti in zanimanja, tako da je uspeh odvisen od angažiranja drugih služb in zanimanja potencialnih kupcev.
Prav tako bi morali definirati, v čigav opis del in nalog sodi vsa paleta komercialno-tehnične dokumentacije. Razvijalec in konstrukter z izdelavo razvojno-konstrukcijske dokumentacije in tehničnimi navodili definira vse podatke o izdelku. Po mojem mnenju bi komerciala morala izdelek poznati do take mere, da bi lahko zanj izdelala predloge vseh komercialno-tehničnih dokumentov (prospektov, katalogov...) S tako delitvijo dela bi bil razvoj razbremenjen in bi se lahko bolj posvetil svojim glavnim nalogam, komerciala pa bi bolje poznala naše izdelke, tako da bi lahko samozavestno in strokovno vodila poslovne razgovore s kupci. S tem pa bi dosegli cilj, da bi bili kupci zadovoljni z našimi izdelki, prodajalci pa bi bili direktno vključeni v proizvodni proces in bi dobro poznali proizvodne možnosti, tako da bi lahko kupcu posredovali objektivne roke glede možnosti dobav.
Zavedati se moramo, da lahko v vse hujšem konkurenčnem boju uspejo samo proizvajalci kvalitetnih izdelkov, ki ustrezajo vsem veljavnim predpisom. Drugo dejstvo pa je, da se bo slabo prodajal še tako dober izdelek, če ne bomo storili nič za njegovo komercialno-tehnično propagando.
Vodja razvojnega sektorja tozd Trata-avtomatika Dušan TATALOVIČ, dipl. inž.

Vinko Cvajnar iz Skipa odšel v pokoj
41 let zvestobe
isti firmi
Skipovec Vinko Cvajnar, ki se je letos spomladi upokojil, je bil vso svojo delovno dobo zvest eni firmi, ki se je v teku dolgih 41 let od tedaj, ko se je avgusta 1944 kot uka željan fantiček prišel učit za ključavničarja k zasebnemu podjetju Ivana Keršiča Jugoindos (to je bilo na mestu, kjer je sedaj Skip) nekajkrat spremenila.
Keršičevo podjetje je bilo leta 1946 nacionalizirano. Iz njega je nastala Litostrojeva podružnica, ki je obstajala do leta 1948, ko se je iz nje razvilo podjetje Remont. K Remontu so spadale še Tovarna vijakov Vič (nekdanja zasebna livarna Pajk), nekdanji Poljšakov obrat na Trati (sedanji Tapo), strojne delavnice v Škofji Loki (današnji Transturist), Livarna v Podsmreki (to ima sedaj v najemu nekdanji delavec Skipa Stane Vidmar). Leta 1950 pa se je iz Remonta ustanovilo samostojno podjetje Skip. Le-ta pa se je leta 1975 pripojil k IMP-ju.
In Vinko Cvajnar? Leta 1947 je bil že izučen ključavničar in je do leta 1949 opravljal kot ključavničarski pomočnik različna ključavničarska dela.
Kaj se je delalo v Keršičevem zasebnem podjetju? »Tu so se izdelovale različne konstrukcije, žerjavne proge za žerjave, razna industrijska oprema (okna, vrata, predelne stene, zakloniščna vrata), med vojno so v tem podjetju popravljali tanke. Med drugo svetovno vojno je bilo v Keršičevem podjetju zaposlenih okoli 40 delavcev. Število zaposlenih se je po vojni povečalo. Tedaj pa smo že obnavljali porušene mostove po Sloveniji. Delali smo svetilke za železniške kretnice. Delali smo pri gradnji Litostroja. Ko smo postali podružnica Litostroja, smo za Litostrojevo livarno naredili prvo kupolko za vlivanje sive litine (livarna je bil prvi Litostrojev obrat). Ob otvoritvi livarne je Tito prvič prišel v Litostroj in je bil tudi otvoritelj livarne. Načrte za kupolko so naredili tehniki (inženirjev še ni bilo) v naši podružnici Litostroja. V Litostrojevi podružnici smo že tudi delali cisterne za kurilno olje, za bencin, prevozne cisterne za Petrol, Istrabenz.
Ko je iz Litostrojeve podružnice nastalo podjetje Remont, smo v njem delali različne tlačne posode za nekatere tovarne, sputex aparate za Elektromedicino, betonske mešalce duplex, planerje betona (vse to so bile domače — Remontove konstrukcije), vagončke za poljsko železnico. Ko je iz Remonta nastalo podjetje Skip, pa smo že začeli razvijati betonske mešalce ekstra 150, super 250, gigant 500, kiperje (avto-prekucnike). Naredili smo tudi prvi smetnjakar za ljubljansko Snago, ki smo ga skonstruirali v Skipu. Izdelali smo avtodvigalo za ljubljansko Poklicno gasilsko brigado, za katero je naredil načrte Industrijski biro Ljubljana. V tem času se je začela razvijati proizvodnja aluminijastih rezervoarjev za pivovarne na območju celotne Jugoslavije za ležne kleti — to so kleti, v katerih zorijo pivo, razne vrste rezervoarjev za kemično industrijo, mlekarne, prevozne aluminijaste cisterne za mleko, za bencin, nafto, stoječe rezervoarje za mazut, aluminijaste silose za Savo Kranj, železne cisterne za Istra benz, Petrol, Ino, za Luko Koper. Delali smo različne žerjave, za katere je delal načrte inženir Franček Kovačec s Fakultete za strojništvo v Ljubljani. Izdelovali smo tudi gradbena dvigala GD-2, GD-3, GD-4, M-5, M-3, M-8
Panonijin aktiv krvodajalcev je 30. aprila organiziral krvodajalsko akcijo. Kot običajno, je bila uspešna, saj se je na transfuzijski postaji zbralo kar 43 krvodajalcev iz obeh Panonijinih tozdov in skupnih služb. Od Panonijinih delavcev je doslej največkrat daroval kri Boris Škrjanec (na sliki) — in sicer že kar triin-šestdesetkrat. Drugi najrednejši krvodajalec je Ladislav Abraham, ki je daroval kri sedeminpetdesetkrat. Posebej pohvalimo še Katarino Pršo, ki je bila na zadnji Panonijini krvodajalski akciji edina predstavnica šibkejšega spola.
frku
ZAHVALE
Ob smrti očeta Antona Jarca se iskreno zahvaljujem OOS v tozdu Ogrevanje vodovod in sodelavcem za izrečeno sožalje in darovano cvetje.
Posebna zahvala sodelavkam in sodelavcem ža spremstvo na njegovi zadnji poti.
IGOR JARC Ob boleči izgubi svojega dragega očeta Staneta Nastrana, se iskreno zahvaljujem osnovni organizaciji- sindikata TOZD TEN TELEKOMUNIKACIJE in sodelavcem za podarjeno cvetje ip izraze sožalja. Še posebno velja zahvala vsem sodelavcem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti.
VIDA PODBREGAR Ob izgubi svoje dobre mame se iskreno zahvaljujem sodelavcem in sindikalni organizaciji delovne skupnosti DO PROMONT za darovano cvetje, izrečena sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti.
NEŽA RUPAR
katerimi ste meni in najinim otrokom olajšali grenke zadnje ure slovesa.
Vsem in vsakemu posebej hvala!
IVANKA SAMSA
Ob smrti dragega očeta se iskreno zahvaljujem osnovni organizaciji sindikata TOZD TEN Energetika in sodelavcem za darovano cvetje in izraze sožalja. Še posebej pa velja zahvala vsem, ki ste očeta pospremili na njegovi zadnji poti.
ALOJZ STANKO
Ob smrti matere sc toplo zahvnlj ..jem sindikatu in sodelavcem IMP TOZD Inženiring za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Posebno zahvalo izrekam najožjim kolegom, ki so jo spremili na njeni zadnji poti.
NEVENKA BLAŽIČ
Sodelavci IMP. prosim vas. da sprejmete izraze moje globoke hvaležnosti za pozornosti, ki ste jih izkazali ob smrti mojega moža in očeta. Stankota Samse.
Zahvaljujem se za podarjeno cvetje, za udeležbo na pogrebu, za izkazano denarno pomoč in za vse izraze sočustvovanja, s
Ob smrti drage mame Vere Gorjup, se iskreno zahvaljujem sodelavcem in OOS tozda Elektromontaža za darovani venec, izrečeno sožalje in spremstvo na njeni zadnji poti.
TOMO GORJUP
Ob izgubi svoje drage mame se iskreno zahvaljujem osnovni organizaciji sindikata in sodelavcem v tozdu Klima montaža za podarjeno cvetje, izraženo sožalje ter spremstvo na njeni poslednji poti.
LEOPOLD IVANC
IZ DELA DISCIPLINSKIH KOMISIJ
TOZD OV
90 odstotkov jih naredi prekršek le enkrat
za gradbena podjetja po vsej Jugoslaviji — največ za Srbijo, Makedonijo, Bosno in Hrvaško.
Po priključitvi Skipa k IMP-ju smo še delali dvigala, cisterne, izdelovali smo opremo za farme prašičev. Začeli smo izdelovati iz plastike polie-sterske cisterne za kurilno olje, za kemikalije, korita za prašičerejo. Potem smo se lotili izdelovanja ba-gerjev okoli leta 1977, viličarjev, fasadnih odrov (te smo delali že pred priključitvijo k IMP-ju), in traktorskih priključkov TP-800. Sedaj dela Skip v kooperaciji z IGO Ljubljana kotličke za kuhanje hrane. V njegovo dejavnost spadajo tresalniki za obiranje sadja, stroj za obrezovanje sadnega drevja, razna kovinska oprema za Iskro Keramiko, za Belinko. Plod Skipove proizvodnje je tudi oprema iz nerjaveče pločevine in iz aluminijaste pločevine.«
Ste bili družbenopolitično aktivni?
»Bil sem enkrat predsednik sindikata, podpredsednik delavskega sveta, predsednik Skipovega upravnega odbora, večkrat sem bil član delavskega sveta, član raznih komisij delavskega sveta.«
Boste tudi kot upokojenec družbenopolitično dejavni?
»Opravljal bom še nekatere funkcije v domači krajevni skupnosti in v Komunalni skupnosti v občini Šiška.«
S čim se boste še ukvarjali?
»Moj konjiček bo kmetijstvo. Hkrati pa bom še naprej spremljal delo Skipa, ki mu želim, da bi uspešno delal tudi v bodoče.
Ob svojem odhodu v pokoj pa se zahvaljujem svojim dolgoletnim sodelavcem, s katerimi smo si delili vse dobro in slabo, za dobre prijateljske odnose in želim, da bi take odnose gojili tudi v prihodnje. Zahvaljujem pa se jim tudi za darilo, ki so mi ga dali ob odhodu v pokoj.«
Ovejcva disciplinska komisija je v sedanjem mandatu pod predsedstvom Bojana Jazbinška imela precej dela, saj je obravnavala 50 do 60 delavcev — kršiteljev discipline v tozdu. Imgla je 7 do 8 obravnav in vsakič obravnavala od 8 do 10 kršiteljev.
Med kršitvami prevladujejo neopravičeni izostanki z dela, zamude ob prihodu na delo, predčasni odhodi z dela, druge kršitve so še povzročanje materialne škode ozdu, malomarno opravljanje dela.
Komisija dosledno ukrepa in za pet dni neopravičenega izostanka z dela izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja, za manj kot pet in več kot dva dni neopravičenega izostanka z dela pa ukrep o prenehanju delovnega razmerja za določeno dobo — običajno je to 6 mesecev. V sedanjem mandatu je ukrep prenehanja delovnega razmerja izrekla približno 10 delavcem, dvema ali trem pa ukrep prenehanja delovnega razmerja za določeno dobo, ostalim kršiteljem pa javne opomine in opomine — teh so bili deležni tisti delavci, ki zamujajo ob prihodu na delo oziroma, ki predčasno odhajajo z dela in pa tisti, ki so redkeje vinjeni na delu.
TOZD KLIMA MONTAŽA
Disciplinske proti delavcem, ki niso hoteli v Irak
MARIJA PRIMC
Disciplinska komisija v tozdu Klima montaža je imela v tem mandatnem obdobju kar precej pestro delo, je povedal njen predsednik Drago Pečnik, saj je imela kar 23 obravnav, na katerih se je zvrstilo 23 kršiteljev discipline. Trem od teh delavcev je komisija izrekla ukrep prenehanja delovnega razmerja. Za dva delavca je na osnovi dokaznega materiala in po izjavah prič ugotovila, da zadeva, ki je bila prijavljena kot kršitev, ne spada med kršitve delovne discipline. saj je šlo samo za zasebne spore med delavcema.
15 delavcev, ki jih je komisija obravnavala, šobili predvideni za delo v Iraku. Nekaj od teh delavcev ni imelo pogojev za odhod na delo v tujino, pa so sc uprli, da ne bodo šli v Irak. Zato jim je poslovodni organ naložil, naj se zglasijo v tozdu, od koder bodo poslani na zdravniške preglede in na cepljenje (vse to je obvezno za delavce, ki odhajajo na delo v Irak) Delavci teh pregledov niso opravili, pač pa so se nekateri izgovarjali, da niso bili obveščeni o zdravniških pregledih, drugi pa, da so v bolniškem staležu, eni da imajo zasebne težave doma. nekateri, da so žene visoko noseče, drugi gradijo hiše, da so samohranilci, da imajo stare matere, ki jih morajo vzdrževati itd.
Direktor je dal za te delavce prijavo disciplinski komisiji, ki je osem dni pred rokom za obravnavo delavce nanjo pismeno vabila. Ker so poštne pošiljke zavrnili. jih je disciplinska komisija obvestila o obravnavi.prek oglasne deske v tozdu. Vseh 15 delavcev je potem prišlo na obravnavo.
Na obravnavi je komisija ugotovila, da pet od petnajstih delavcev res nima možnosti za šestmesečno delo v Iraku, za kar so delavci imeli pismena dokazila zdravstvenih organizacij.
10 delavcev pa ni imelo opravičljivega vzroka, da ne bi mogli oditi na delo v Irak. Ker je eden od teh desetih delavcev ponovno odklonil nalogo za odhod v Irak. ga je poslovodni organ ponovno prijavil na disciplinsko komisijo, ki mu je na obravnavi izrekla ukrep o prenehanju delovnega razmerja.
Disciplinska komisija je obravnavala eno delavko zaradi neopravičenega izostajanja z del. saj je znašalo skupno število njenih izostankov 23 dni. Na obravnavo disciplinske komisije pa je sploh ni bilo kl jub temu, da je bila pravilno vabljena s povratnico. Tako je komisija v njeni odsotnosti zanjo sprejela sklep o prenehanju delovnega razmerja.
Komisija je obravnavala tudi enega delavca za manjšo odtujitev materiala. Ker je bil odtujen material v bistvu brez vrednosti, je komisija kršitelju izrekla samo opomin.
Na zahtevo vodje objekta v Iraku je komisija obravnavala delavca, ki je predčasno prišel iz Iraka, kjer se je nedisciplinirano obnašal, bil večkrat vinjen na delu in večkrat izostajal z dela z izgovorom, da je bolan. Na ta način je kršil disciplino in kvaril moralo na gradbišču v tujini. Za nameček je še fizično napadel sodelavca in poškodoval vrata. Po vrnitvi iz Iraka je bil razporejen na delo na objekt zuna j L jubljane. Kljub večkratnemu obvestilu, naj sejavi vodilnemu monterju na gradbišču in začne z delom, ni prišel na gradbišče. Po več kot mesecu in pol čakanja nanj in na njegovo pismeno opravičilo za tolikšen izostanek je poslovodni organ tozda dal disciplinski komisiji zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka proti temu delavcu. O obravnavi na disciplinski komisiji je bil pismeno obveščen s povratnico. Ta je bila vrn jena s pripisom »nepoznan«. Na . obravnavo je bil vabljen še jr rek oglasne deske v tozdu vendar ga na obravnavo ni bilo. Disciplinska komisija pa mu je v njegovi odsotnosti izrekla ukrep o prenehanju delovnega razmerja.
Na ukrepe disciplinske komisije se noben delavec ni pritožil na delavski svet in tudi ne na sodišče združenega dela.
»Komisi ja pri svojem delu nima težav«, je dejal njen predsednik Drago Pečnik. »zgubl ja pa precej časa z nepomembnimi spori med l judmi, ki ne spadajo med kršitve discipline v tozdu.«
DELOVNA SKUPNOST PROMONTA
Disciplina zadovoljiva — kršil jo je le en delavec
je izrekla javne opomine. Na ukrep disciplinske komisije sta se dva delali tožila na delavski svet tozda. Enemu od njiju je delavski svet ugodil, drugtlj je pritožil še na Sodišče združenega dela, ki pritožbe še ni obravnavaj Med kršitelji je zelo malo povratnikov, kar kaže na to, da ukrepi k01] pozitivno vplivajo na kršitelje.	j
Disciplinska komisija vabi na obravnave tudi sindikat, ki se je dosMj neme primeru udeležil obravnave. Vabilo na obravnavo pa pošlje tudi *" pravni delavski kontroli in direktorju tozda.
Imp-jeva pravnica pripravi postopek za obravnavo in je tudi priso® obravnavah. Na obravnavah po potrebi sodelujejo tudi priče.
Komisija pri svojem delu nima problemov, edina težava je v tem. dan obravnave kršitelji v bolniškem staležu.
TOZD ELEKTROKOVINAR
Odločni, a previdni in objektiv
Elektrokovinarjeva disciplinska komisija ima v zadnjem času precej Kot pravi njen predsednik Danilo Papež, je to tudi vpliv novega vod*" zaostruje disciplino v tozdu. Ob tem spomnimo, da je zaostritev disciph'
točka v sanacijskem programu, ki ga je tozd sprejel lani.
Tako je lani dobila disciplinska komisija 16 prijav, letos do maja pa
'e se vinjenost pri kakšnem delavcu pogosto ponavlja, se komisija poveže s Promontovim socialnim delavcem, ki poišče stik z njegovo okolico in z družino. Ce socialni delavec ugotovi, da delavčev alkoholizem povzroča težave tudi doma, ga disciplinska komisija predlaga za zdravljenje alkoholizma, če seveda delavec v zdravljenje privoli.
Približno v 90 odstotkih se obravnavani kršitelji ne pojavljajo ponovno na disciplinskih obravnavah, kar pomeni, da ukrepi pozitivno vplivajo na kršitelje. Okoli 10 odstotkov pa je povratnikov, ki se večinoma ne pojavljajo ponovno z enako kršitvijo kot prvič, pač pa z drugačno, le eden od njih je ponavljal enake kršitve. Pri kršitvah, ki so bile komisiji prijavljene za težje kršitve, je komisija v nekaj primerih ugotovila, da je kršitev manjša, kot pa je bila navedena v prijavi.
En ukrep, ki ga je komisija izrekla kršitelju (pri tem je premalo preudarila težo kršitve), je delavski svet na pobudo direktorja tozda OV razveljavil, zadevo pa dal komisiji v ponovno obravnavo. Komisija je potem pri ponovni obravnavi zvišala kazen za eno stopnjo — s tem je javni opomin spremenila v prenehanje delovnega razmerja za dobo treh mesecev.
Nihče od obravnavanih delavcev, ki so bili kaznovani, se ni pritožil na delavski svet in tudi ne na sodišče združenega dela.
Disciplinska komisija milejše obravnava kršitve tistih delavcev, ki so sicer dobri delavci, pa je bila kršitev bolj njihov trenutni spodrsljaj. Težje kršitve obravnava tudi izvršni odbor sindikata in da svoje mnenje disciplinski komisiji.
Konusija se pri svojem delu srečuje tudi s problemi: zaradi nepopolnih prijav oziroma manjkajoče dokumentacije o kršitvi mora sama poiskati gradivTs navleče cas obravnav. Zaradi ponovnega zbiranja dokaznega gradiva je morala komisija prestaviti kršiteljem rok za naslednjo obravnavo.
Od lanskih obravnav kaže posebej omeniti osem ukrepov o pogojnem P* 1 hanju delovnega razmerja, ki so jih izrekli monterjem, ki niso hoteli n*, l bišče v Igalu.
Kršitve, ki so bile prijavljene letos so:
— Dva delavca so obravnavali, ker nista uporabljala zaščitnih sm poleg njiju pa še vodilnega monterja, ker je to dopustil. Postopek je Za( občinski delovni inšpektor — izrečena kazen pogojno prenehanje del°'
li
razmerja za tri mesece.
—	Z javnim opominom sta bila kaznovana delavca, ki sta vodil* manjkljivo evidecno in narobe obračunavala potne stroške.
—	Prav tako z javnim opominom sta bila kaznovana delavca, ki sta 1,6 vičeno izostala in eden. ki je vzel dopust brez odobritve predpostavi)6*
—	Postopek pa je bil ustavljen proti delavcu, ki se mu je očitalo, daf sničnimi izjavami kvari medsebojne odnose. Kot pravi predsednik komi*1 bilo ugotovljeno, da delavec ni nameraval kvariti medsebojnih odnosov.P je menil, da so delegati v delavskem svetu preveč pasivni.
Štiri prijave, ki so bile vložene v aprilu, pa še čakajo na obravnavo, podatki kažejo, da disciplinska komisija razmeroma hitro obravnava vM njen predsednik Danilo Papež rekel, da bi bilo delo še ažurnejše. Zatik«1! ker skrbi za strokovno pripravo, pravna služba delovne organizacije« ^ Mariboru.
Že zaradi dislociranosti torej izgubljajo čas. Imamo pa srečo, je še rek* nilo Papež, ker imamo kot zunanjo članico pravnico, ki ima precej izku| delom disciplinskih komisij in jim v marsičem pomaga korektno vod1 stopke.
Predsednik komisije je posebej povdaril, napore, ki jih vlagajo, da bi . ukrepe, ki bodo zboljševali vzdušje. Zato skušamo odločati po pameti, ef le vati vse okoliščine in ne zaostrovati razmer, je rekel in obenem tudi prti11" niso vedno uspešni:
»Občutek imam. da monterji kljub vsem včasih negativno reagir* sklepe naše komisije.«
Prav gotovo je včasih težko biti pravičen, posebej še v takšnih prime1* so razmere precej zapletene, kot so tudi v tozdu elektrokovinar zaradi m nizacije tozda. Dejstvo, da se ni na sklepe disciplinske komisije pritožil* delavec, pa kaže. da Elektrokovinarjevi komisiji vendarle uspeva vod' stopke pravilno in pravično.
K
P
o
tc
k
%)
'h s
DO LIVAR
Največ kršitev: alkohol in izostajanje z dela
M
K M % i? k ‘m
Livarjeva disciplinska komisija, ki je letos spomladi dobila novega p1) nika. Martina Škofa (prejšnji seje upokojil), se je lani sestala devetkrat1* kla 178 ukrepov, od katerih je bilo največ javnih opominov — kar 45. ^ šalnih odškodnin, 35 zavrnitev oziroma oprostitev. 20 prenehanj del1’’, razmerja. 20 pogojnih prenehanj delovnega razmerja. 8 opominov, 4 d* kazni, ena razporeditev na druge dela in naloge ter ena prijava temeljni’1* žilstvu.
Najpogostejša vzroka za uvedbo disciplinskega postopka sta prihaj«'lt’J delo v vinjenem stanju in neopravičeno izostajanje z dela več kot 5 d V prvem letu mandatnega obdobja je imela komisija težave z udelc;!

*<isi
kot
inv,
, »“'J
inf
htoi
lb(i
?i(.
nanjih članov, medtem ko so Livarjevi člani resni pri svojem delu.
Letos je imela komisija dve seji in na njih obravnavala 24 kršiteljev z«*', šitev. Za težje kršitve je izrekla 9 delavcem ukrepe prenehanja delovnc( zmerja, šestim delavcem ukrep prenehanja delovnega razmerja pogojn<’ ,-opomin je izrekla desetim delavcem, dvema opomin. Desetim delavce1111,	'
ložila plačilo pavšalne odškodnine, enemu povrnitev škode, enemu pa dc kazen pogojno do enega meseca. Preložila je šest postopkov ter ustavl ‘ postopka.
TOZD ITAK
Disciplinska je navadila ljudi točnosti
sž
Itakova disciplinska komisija je v sedanjem mandatnem obdobju. sedstvom Igorja Bajca obravnavala 17 delavcev — kršiteljev disciplin* : kla 9 opominov, 4 javne opomine in izdala tri sklepe o prenehanju d6 razmerja pogojno do enega leta.	J
Največ kršitev je bilo takoj po uvedbi gibljivega delovnega časa, k° * pri mesečni poravnavi delovnih ur niso opravili izravnave svojih del° s Tri mesece zapovrstjo je imela disciplinska komisija precejšnje števil0 t zaradi neizravnav ur. Ko pa so delavci uvideli, da komisija obravnava vSj vrstno kršitev, so z njimi prenehali. Drugi prekrški pa so alkoholizem, komisija obravnava delavca, ki je kršil predpise s področja varstva pPt
Glede te kišitve bo dala mnenje še Ikojeva strokovna služba varstva
Nihče od obravnavanih delavcev se ni pritožil na sklepe disciplinske je, niti na delavski svet tozda, ne na sodišče združenega dela. ;jt Da lahko na obravnavah sodeluje tudi sindikat, dobi le ta en izvod P™ kršitvi in vabilo na obravnavo disciplinske komisije. Tako se lahko Pp^jJ obravnavo in na njej ptove svoje mnenje. Komisija upiošteva mnenje si® v< Med mnenjem disciplinske komisije in stališčem sindikata navadno ® razhajanj.
Pri izrekanju ukrepov komisija v veliki meri upošteva olajševalne o^J
f»t(
"k
'ki,v '"h, f?a k‘ i H
H
%
»/>,
h,
"n.
in s sklepi pokaže kršilcem pravo pot, da ne bi kršitev ponavljali poizkuša tudi vzgojno vplivati na druge delavce.	. j>'
Disciplinska komisija pri svojem delu nima problemov, saj obravnaL|j kajo v mirnem vzdušju. Pri težjih primerih opravi komisija tudi pfiP.^i' postopek, v katerem zbere izjave kršiteljevih prič in o (»trebi pride*1 strokovnih služb. Večina delavcev podpira delo disciplinske komi**!
V Promontovi delovni skupnosti je kar zadovoljiva disciplina, je dejal predsednik disciplinske komisije te delovne skupnosti Bojan Repše. saj je komisija
v sedanjem mandatnem obdobju obravnavala samo enega delavca, ki je dalj	■ ■	■
časa neopravičeno izostajal z dela. Ta pa je. še preden mu je komisija izrekla ZCITcIVlJGnj© ukrep prenehanja delovnega razmerja, odšel na drugo delovno mesto v okviru	*	9
IMP-ja. Disciplinska komisija pa je za tem izrekla ukrep prenehanja delovnega razmerja. S svojim odhodom je delavec skrajšal odpovedni rok.
TOZD TRATA ČRPALKE
Za alkoholike zahtevajo

ntv
V tozduTrata Črpalke je predsednik disciplinske komisije v sedanj*^
TOZD MONTAŽA MARIBOR
Le dva ugovora zoper sklepe komisije
I----- J-	ivuuuaijt, v JV- t	|1|C
datnem obdobju Janez Čepeljnik. Doslej se je sestala samo trikrat in g/ vala tri delavce: dva zaradi vinjenosti na delu — enega od njiju pa neopravičenih izostankov z dela —, tretjega pa samo zaradi neoprav Stankov z dela. Za neopravičene izostanke z dela je izrekla javni	i
koholizem na delu pa za oba delavca sprejela sklep o prenehanju del° $ zmerja pogojno za eno leto ter enemu od teh delavcev naložila obv6U/ mora obvezno zdraviti proti alkoholizmu. Nobeden od obravnavanih F
V Montaži Maribor predseduje disciplinski komisi ji Pavel Lešnik. Komisija, je povedal predsednik, sc je v času n jegovega predsednikovanja štirikrat sestala na obravnavah in obravnavala skupno okoli 30 kršitev (na vsaki obravnavi ima po 8 do 9 kršiteljev). Za naslednjo obravnavo jih je predvidenih 10.
Kršitve, za katere obravnava Montažina disciplinska komisija delavce, so pijančevanje na delu. izostanki z dela. neopravičeno zapuščanje dela pred potekom delovnega časa. odtujitve materiala. Komisija je štirim obravnavanim delavcem izrekla ukrep prenehanja delovnega razmerja, petim ukrep prenehanja delovnega razmerja pogojno za dobo pol leta in za dobo enega leta. drugim pa
se ni pritožil na sklepe disciplinske komisije na delavski svet in tako ^ sodišče združenega dela. Eden od delavcev, ki je prestal pogojno polnil pogoj glede zdravljenja, se je že vrnil na delo ter se je lejro vklj^p^j Eden od obravnavanih delavcev pa je v bolniškem staležu. Vabljen1 °*/\ prišli na obravnavane disciplinske komisije, kjer je bil prisoten pole8 mV članov te komisije tudi pravnik iz DO IKO. Na razpravah so sode 0 me" priče, ki jih je vabila disciplinska komisija. V obravnave pa so se vk'J
družbenopolitične organizacije tozda.
MARUA
pF
sindikalne konference Nada Uršič je v galeriji Meblo pozdravila udeležence in od- Ženski pevski zbor IMP je letos prvič nastopil na kulturnem srečanju gradbenih delavcev Slovenije.
:ovno razstavo.
Ali res ne Premoremo Organizatorja kulture?
je kulturno ustvarjanje, kot slikarstvo, likovna deta, //Up*’ krtice in podobno v h “'ju ni zanimanja. Postav-0 ,V(' vprašanje zakaj?
5 fetu 1984 sem se udeležila lj kulturnega srečanja grad-jjkih delavcev Slovenije v iX^oriL Is ° sem požeta kaj l(>p uspeh, sem se prijale l Ittdi letos na 7. srečanje, ki Ho v Novi Gorici. Nemalo j n H Ha razočarana, da sva °Pala IMP samo dva ude-'( a in sicer slikar iz Pano-
r. ‘ ,l'r sama na literarnem ve-
Pr‘ ''P.
X°PaI IMP na okrogli mizi inv l'°orHiaator kulturne de-,, ntisti s sozdu, sem v tre-ku zardela do ušes ter težko X°n,ljala, da ne vem. Na ta Ib U,.,.lePadlo nekaj opazk in in, jivk, čeprav duhovite, so i temeljito prizadete, a kaj lahko v IM P-ju H el uje moški pevski XX Pridružil se mu je še ženski zbor? Uspešno de-,t(;( 1,1 Hi planinsko društvo, ki $v ^ak mesec lahko pohvali s 'Hani pohodi.
fot " IHerarna dela. slikarstvo, Hj^ffafiranje pa ni zanima-‘‘‘Prav so te zvrsti tudi del Injl^a ustvarjanja in bi se f>t-H j’ Podstavili na srečanjih $(,	‘‘"ih delavcev in morda
ki:!1'' Vem, da je med nami J sposobnih ljudi, ki bi V' SVoi‘‘ tlelo dali na raz-yfi okf, '."‘‘Pa da nekaj ustvarijo. sj) ‘f° v svoje stanovanje in s 1 n„ lc usoda teli del zapečate-
no me vprašali, kdo bo
5
V!
Pl
,y
A
>
ni
J:
je takih, ki bi svoja
J“ P" izpovedi lepega, ali 'kilj " tlečega in še česa predal Papir, ter se s svojim kn, ".! Podstavili in tako do-da tudi v IM P-ju nekaj (j i< ",° in znamo. k°j: k n^^Hajavljam dalje, kako y /c/,, °goie, da se SCT vsako
ilelj wrt‘Hstuvi z literarnimi rilu 'k‘‘či 'er v množičnim šte-P°dročju likovnih del. itiZoh- ^eto je dovolj kmalu 1 Glasniku ter vabilo k XpXa"il" ,0(la vse kaže. da sploh ne beremo ‘"ta, ali
// V(11 V(,bila za sodelovanje.
p rili nepomembno. Kgat "t	imamo Slovenci
K<C ul,unw zapuščino na i%ih cl‘‘ 'azilih zvrsti ustvar-rirtij ‘ A" Hotno vse te Ittbiij “s,varjanja zavrgli, po-Homa nadaljevali s hl(lj!° ""šili prednikov?
K kih ■/ Zadovoljna bi bila,
< J1 _ 1	t (j I T Vl I I I I n ..... «.n«a... /. ■
‘friverj’.?0 sposobni marsikaj i />o bi prihodnje leto,
.fo srečanje v Titovem $ 'ep, D Predstavili z menoj ter N«"°kazali, da nisem ostala
'^J/ERONIKA GOLJAR
7. kulturno srečanje gradbenih delavcev Slovenije
Množičnost, kot še nikoli doslej
7. kulturno srečanje gradbenih delavcev Slovenije v Novi Gorici od 13. do 17. maja je bilo gotovo najboljše doslej. O tem govori že udeležba: 43 slikarjev in kiparjev. 18 fotografov, 5 izdelovalcev tapiserij, 40 avtorjev literarnih del, 10 pevskih zborov, godba na pihala, trije ansambli, dva harmonikarja in dramsko recitacijska skupina. Skupaj nad 600 sodelujočih iz 21 delovnih organizacij in (prvič!) tudi dveh srednjih šol gradbene usmeritve.
Tudi organizatorji — delovni organizaciji Salonit Anhovo in SGP Gorica so sc potrudili. V Novi Gorici
V Kin;ruR!C:SREx“:ANiE
NOVA GORICA
in ne more biti zgolj proizvajalec materialnih dobrin, temveč se kot samoupravljale vse bolj zaveda, da osebne sreče ni brez kulturnih vrednot in kulturne ustvarjalnosti. V današnjih življenjskih in delovnih razmerah postaja kulturna ustvarjalnost in kulturno preživljanje razpoložljivega prostega časa. vse bolj stvarna človekova potreba.
Pomembna naloga sindikatov je spodbujanje in ustvarjanje možnosti za kulturno življenje delavcev, ki ni in ne sme biti privesek oziroma zgolj dopolnilo poklicni umetniški dejavnosti. Kot enakovredna scstavina-ce-lovite kulture je ljubiteljska kulturna ustvarjalnost v organizacijah združenega dela nepogrešljiva za višjo Splošno kulturno raven delovnih ljudi, s tem pa tudi za utrjevan je njihovega samoupravnega družbenoekonomskega položaja ter za dejansko odločanje delavcev pri oblikovanju kulturne politike.
Zveza sindikatov vztraja, da s programi kulturnega življenja v organizacijah združenega dela približamo kulturo vsem delovnim ljudem, da jo bodo doživljali ter jo bogatili z lastno ustvarjalnostjo. Torej, kultura ni zgolj okrasek ali dodatek našega življenja in dela. temveč je njegova neločljiva sestavina.
Kulturno srečanje gradbincev Slovenije je nedvoumno primer takšnega ravnanja. To je srečanje ljudi in ustvarjalnih dosežkov gradbenih delavcev. ki imate spričo narave svojega dela za kulturno ustvarjalnost najmanj ugodne pogoje. Morda je prav zato potrebna tolikšna kulturna dejavnost gradbincev. Vsekakor jo čutite kot potrebo, da bi tudi sami z lastno kulturno dejavnostjo svoje delo humanizirali.
V kratkem bo CK ZKS celovito razpravljal o kulturi. Novo. drugačno vrednotenje in opredeljevanje kulture v gradivu za plenum CK nam dokazuje, da smo v sindikatih na pravi poti ter da smo k takšnemu pojmovanju kulturne ustvarjalnosti prav v sindikatih prispevali znaten delež pri oranju ledine.
Vaš odnos do kulture to potrjuje. S tako razvito dejavnostjo boste lahko
Veronika Goljar iz tozda Inženiring je na literarnem večeru prebrala sestavek, v katerem opisuje svoje vtise iz Iraka.
so našli lepe prostore za prireditve (likovno razstavo, literarni večer in revijo pevskih zborov), udeležence so lepo sprejeli in jim pripravili bogat program, v katerem so jim razkazali krajevne zanimivosti in jim omogočili srečanje za izmenjavo mnenj. In ne nazadnje so poskrbeli za kvalitetno natisnjen katalog, v katerem je izbor najboljših del dostopen tudi širši javnosti in ohranjen za tiste, ki jih bo morda kdaj kasneje zanimala kulturna ustvarjalnost slovenski gradbincev.
Tudi IMP sc je na 7. kulturnem srečanju lepo predstavil. Če smo bili skromneje zastopani na likovni razstavi in literarnem večeru (s po enim predstavnikom na vsaki od omenjenih prireditev — SCT je na primer zastopalo 6 likovnikov in 1 1 literatov). zato pa sta na zaključni slovesnosti nastopila kar oba naša pevska zbora — ženski pod vodstvom Mire Cimperc in moški pod vodstvom Mira Rozmana.
Navzoče je na zaključni prireditvi pozdravil predsednik organizacijskega odbora 7. kulturnega srečanja Stojan Vodopivec, slavnostni govor pa je imel Boris Lipužič. član predsedstva Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije. V svojem govoru je poudaril, da to srečanje ponovno potrjuje, da je kulturno življenje nujna sestavina našega dela in življenja in nadaljeval: »Delavec ni
obogatili svoje programe tudi z novimi razsežnostmi kulture, kulturnega dela. kulturo medčloveških odnosov. kulturo bivalnega okolja, ki ga v mnogočem oblikujejo prav gradbinci.
Poleg kovinarjev ste gradbinci edini, ki imate vsako leto svoje kulturno srečanje. Doseženi uspehi na glasbenem, likovnem, literarnem in drugih področjih, bi vas lahko uspavali. toda dokazali ste prav nasprotno. še z večjo vnemo in voljo ste se lotili dela. Tisto, kar mnogi premorejo le na papirju, ste gradbeni delavci že pred leti uresničili v praksi. Svojim številnim sodelavcem iz drugih republik in pokrajin omogočate " enakopraven razvoj in ohranjanje njihove lastne jezikovne, kulturne in nacionalne samozavesti, zagotavljate spoštovanje različnosti, ki je pogoj bratstva! To je prav gotovo pomembna razsežnost različnosti, ki je pogoj bratstva. To je prav gotovo pomembna razsežnost kulture in pomembna vrednota socialističnega samoupravljanja, saj ga pojmujemo tudi in predvsem kot kulturno dejanje.
Čestitam za dobro organizirano srečanje, za 40-letnico osvoboditve in zmage nad fašizmom, pa tudi za 50-letnico Zleta Svobod, ki zagotavljajo kontinuiteto naprednega — razrednega v kulturi, kajti gradbinci ste bili in ste še danes sestavni del tega gibanja.«
Zares. 7. kulturno srečanje v Novi Gorici je dokazalo, da j c amaterska kulturna ustvarjalnost med gradbinci trdno zasidrana. Še več. želje po udeležbi na kulturnih srečanjih postajajo tako množične, da je postala organizacija takšnega srečanja že kar zahtevna naloga. Zastavlja sc tudi vprašanje kvalitete. Na eni strani st' vsako leto širi krog avtorjev, ki prispevajo zelo dobra dela. seveda pa na takih amaterskih prireditvah nikoli ne manjka tistih, ki se držijo gesla »važno je sodelovati«. In ko sc. na
primer, v likovni galeriji Meblo znajdejo skromni poskusi začetnikov poleg del ljudi, ki slikajo sicer amatersko. a zelo studiozno. razne slabosti še bolj zbodejo v oči. Tudi likovna žirija sc je. kot šem slišal, pritoževala nad pravilom, da je treba vsakega avtorja predstaviti s po enim delom. Nekateri bi zaslužili bogatejšo predstavitev. najslabše prispevke pa bi morali izločiti, pa bi bil celoten vtis celo boljši.
LOJZE JAVORNIK MARIJA PRIMC
Za koga ustvarjajo?
Če bi z literarnega večera odšli vsi likovniki, pa člani organizacijskega odbora in novinarji tovarniških glasil in drugi, ki so bili vključeni v samo organizacijo prireditve, bi ostala dvorana prazna.
Vse kar pišemo o množičnosti in tudi kvaliteti Kulturnega srečanja gradbincev je sicer res, drži pa tudi, da gradbinska kultura nima praktično nobenega odmeva v javnosti. Za novinarje osrednjih glasil ni zanimiva (s častno izjemo Delavske enotnosti), prav tako ne za gledalce.
Pa so se organizatorji trudili. V Novi Gorici so na srečanje tako rekoč za vsakim vogalom opozarjali lepaki in transparenti. Novinarje so na Srečanje opozorili s tiskovno konferenco. Skratka, naredili so vse, kar so mogli.
In rezultat? Nad 600 nastopajočih je praktično tudi število občinstva. Gradbinski ustvarjalci so tudi letos nastopili v glavnem le sami zase.	L. J-
Na likovni razstavi v galeriji Meblo je zastopal IMP Franc Vogrinec iz Panonije. (V prejšnji številki ga je bralcem Glasnika predstavil naš stalni sodelavec Franc Kuhar). Vogrinec je za gradbinsko kulturno srečanje zvedel iz Glasnika, poslal je svoje slike v Gorico in se tudi udeležil srečanja. In ni mu bilo žal, čeprav je imel tudi nekaj kritičnih pripomb: »Predvsem mi manjka to. da bi nam člani žirije vsakemu posebej povedali svoje mnenje o naših slikah, nas opozorili na napake, ki jih delamo in nam tudi dali usmeritve za naprej. Srečanje z drugimi amaterskimi ustvarjalci in pogovori, ki smo jih tu imeli, pa tudi sam ogled razstave, so določena spodbuda, a konkreten strokoven pogovor bi nam, udeležencem, dal gotovo še več.« Voginec je tudi potožil, da je bil razpis objavljen razmeroma pozno in se ni mogel dovolj dobro pripraviti. Ob tem lahko le opozorimo vse, ki slikate, fotografirate ali pišete — ne čakajte na razpis! Gradbinska kulturna srečanja so že tako utečena, da se lahko nanje stalno pripravljate. Že po trediciji so vsako leto spomladi. Prav bo, da začnete takoj misliti na 8. srečanje, ki bo prihodnje leto. Razpis je le informacija, kdaj organizator sprejema dela. Upajmo, da bo na 8. kulturnem srečanju več IMP-jevcev, saj vemo. da je v naših tozdih še precej amaterskih kulturnih ustvarjalcev.
Na sliki: Franc Vogrinec pred svojim motivom z Mure, ki je bil razstavljen na 7. kulturnem srečanju slovenskih gradbincev.
Nastop IMP-jevega moškega pevskega zbora v Novi Gorici.
Sem, kakršen sem
Kultura naša vsakdanja
Ko gremo zgodaj po mestni ulici, večkrat vidimo zabojčke za smeti, razmetane po tleh in si takoj mislimo, to so naredili nekulturni ljudje. K temu lahko prištejemo še številna neprimerna obnašanja na cesti, v lokalih, pa tudi doma. Skratka, dosti je primerov —nekulture. Nekateri mislijo, da je nekultura, če ne prebereš nobene knjige, ne greš v gledališče in podobno, a nasproti temu imamo razne prireditve tigre, glasbo, krožke raznih dejavnosti itd.). Toda če bi oboje dali na tehtnico, na katero stran bi se nagnila? Kar verjetno bolj na negativno, toliko slabih pojavov je še med nami.
Ko govorimo iz proizvodnje, ne moremo mimo takoimenovane delovne kulture, ki je bila doslej naslonjena na obisk kakega gledališča po abonmanjski ali drugačni obliki preko sindikata. Kuj dosti več kultura v kolektivu ni živela. Mi pa se v našem primeru lahko naslonimo na bistvo proizvodnje, to je organizacijo dela, ki — čeprav tega ne rečemo — tudi sloni na kulturi. Ta je zajela v humanizaciji dela in tehnologije, predvsem pa v medsebojnih odnosih, ki se kristalizirajo v takšni ali drugačni obliki.
V okolju, kismo v njem, moramo poznati KULTURO DELA, ki zajema vse naše delovno vzdušje in počutje na delu. Tu je zajeto vse od prostorov, opreme, higiene, do oblike dela in proizvodov, kar lahko vse dosegamo v solidarnih medsebojnih odnosih, z vodilno močjo —samoupravljanjem. Ker delo predstavlja osnovno človekovo dejavnost, po kateri ima pravico do uživanja rezultatov dela, pa tudi do razvedrila, moramo kulturo dela tudi tako pojmovati in se opredeljevati za vse pozitivne smeri, skratka tako, kot nam narekuje razum, če ga znamo poslušati in če mu zunanji vplivi ne mešajo hotenj.
Besede združeno delo v medsebojnih odnosih ne uporabljamo kaj dosti. Poznamo le delo, tako ali drugačno. A vse to se povezuje v skupne želje. Se pravi, delo je posamično, a te posameznosti se potem namensko družijo preko oblik različnih proizvodov, ki jih potrebujemo. In v vsem tem je kulturo dela, ki je proizvod nekih razmerij in potreb, kar vzamejo mnogi za resno zadevo, drugi pa ne in se do dela obnašajo zadržano, leno, nekvalitetno. Ti so torej za kulturo dela nezreli, če ne celo zavestno ali podzavestno sprti.
Zato bo moral pojem kulture dela še dolgo iskati svoje pravo mesto povsod, kjer ne gre tako kot mora iti za človeške potrebe, za razvoj perspektive.	FRAN VODNIK
Dobitniki srebrnih znakov sindikata
Slavko Santro iz Panonije
Ob prazniku dela so tudi v murskosoboški občini podelili Srebrne znake sindikata. Priznanje za dolgoletno aktivno sindikalno delo je dobil tudi Panonijin delavec Slavko Santro. Na sliki: predsednik občinskega sindikalnega sveta Murska Sobota Franc Drvarič izroča Srebrni znak Slavku Santru.
frku
Stane Božič in
Zdravko Vidmar iz Klime
Na slovesnem delu 12. seje celjskega občinskega sindikalnega sveta ZSS je njegov predsednik Franci Vrbnjak podelil priznanja aktivnim sindikalnim aktivistom. Srebrni znak ZSS sta med drugimi prejela Stane Božič in Zdravko Vidmar oba delavca iz IMP — Klime Celje.
Stane Božič je zaposlen v Klimi odleta 1974. Aktivno se je vključeval v delo družbenopolitičnih organizacij, predvsem na področju sindikalne dejavnosti. Bil je več let predsednik osnovne organizacije sindikata, kakor tudi predsednik konference. Aktivno je tudi sodeloval na občinskem nivoju saj je že več let v organizacijskem komiteju za izvedbo tekmovanj kovinarjev.
Zdravko Vidmar, ref. za samoupravljanje in SLO je zaposlen v Klimi od leta 1964. Bil je večletni predsednik sindikata, sekretar OOZK, predsednik občinske kadrovske komisi je itd. Za svoje aktivno družbenopolitično delo je prejel vrsto priznanj delovne organizacije. V letu 1984 pa je bil tudi odlikovan z medal jo zaslug za narod.
BORIS GOGALA
Panonijini kovinarji so tekmovali
11. maja sta sindikalni organizaciji Panonije kmetijske mehanizacije organizirali tekmovanje kovinarjev. V posameznih kategorijah so bili najboljši: plamensko varjenje: Franc Vegi. varilci REL: Bojan Cak. varilci MAG: Slavko Smodiš, varilci TIG: Zdenko Kovač, strugarji: Štefan Simonka in orodjarji: Ivan Sreš. Na sliki: Ivan Sreš med tekmovanjem.	frku
Ti greš letos na dopust! Pošlji no nekaj razglednic z mojim podpisom mojim znancem in poslovnim partnerjem!
v Murski Soboti
Prvomajski
mlaj
Na predvečer praznika dela so v Murski Soboti postavili mlaj. Shod. ki ga je organiziral občinski sindikalni svet. je bil posvečen štiridesetletnici osvoboditve, dnevu OF in L maju. Udeležence je pozdravil predsednik murskosoboških sindikatov Franc Drvarič. V kulturnem programu so nastopili recitatorji, folkloristi. mešani pevski zbor in godba na, pihala.
Seveda pa ni manjkalo niti športnega in zabavnega programa. Organizirali so nogometni turnir, streljanje z zračno puško, odbojko, metanje kamna, vlečenje vrvi in druge šaljive igre. Nastopili so športniki Pomurja. Mure. Pomurskega tiska. Mesne industrije. Potrošnika in Panonije. Program šaljivih iger in pokaži kaj znaš je povezoval murskosoboški humorist Dodo.
frku

S S
1
Ikovi gasilci obiskali poklicne kolege
Člani Ikovega Gasilskega društva so 25. aprila obiskali Gasildko brigado Ljubljana v Vojkovi z namenom, da bi jih v brigadi seznanili o tehnični opremljenosti brigade, o delu in s problematiko, s katero se srečujejo poklicni gasilci pri delu.
Tako je 18 Ikovih gasilcev marsikaj novega slišalo in videlo s področja gasilstva, kar jim je bilo dotlej neznano. Takšen obisk ni bil pravi, saj je Gasilsko društvo že lani obiskalo koprsko gasilsko brigado. Letos pa nameravajo obiskati gasilce v velenjskem rudniku.
M. P.
Panonija
Srečanje
mladih
Mure
in Panonije
27. maja je mladinska organizacija Murinega tozda Ženska oblačila organizirala srečanje mladih. Sodelovali so mladinci in mladinke iz Murinih tozdov, pa tudi iz IMP-DO-Panonije. Mladi so si ogledali Murine proizvodne prostore, se pogovorili o svojih problemih in se spoznali med seboj. Potem so se pomerili v odbojki. malem nogometu in šaljivih igrah: vlečenju vrvi, teku v vrečah in igri presenečenj. Pa-nonci so zmagali v odbojki in nogometu. Po končanem športnem delu so se zbrali v Murinent disku in zaplesali. Srečanje je zelo dobro uspelo in dogovorili so se, da bo postalo tradicionalno.
frku
Tradicionalni kegljaški četveroboj
Zmagali s o Mariborčan'
V Mariboru na kegljišču 1*: Habakuk je bil v nedeljo, 12. tjjj 22. četveroboj v kegljanju med" tažo Koper, ljubljanskima 0' in Trato in PMI-jem Maribor. tati:
EKIPNO:
1.	) PMI Maribor 2.486 kegU
2.	) OV Ljubljana 2.416 k«
3.	) TRATA Ljubljana 2.349'
‘^4.) MONTAŽA Koper 2.348' ljev
POSAMEZNO:
MOŠKI	|
L BOJAN ŽUNKO (PMl' bor) 440 kegljev
ŽENSKE
1.) LAVRA GRE (MONTAŽA Koper) 422 kd
DRAGICA
GO'
PLANINSKE NOVICE
Planinci vabijo
26. junija na Poldašnjo Špico v Italiji
26. junija bo Planinsko društvo organiziralo enodnevni izlet v Italijo na Poldašnjo špico (2087m). Odhod posebnega avtobusa bo ob 5. uri zjutraj izpred uprave IMP Ljubljana, Titova 37. Ob prijavi je treba plačati 1300 din za vožnjo in cestne takse. Prijave se sprejemajo do 20. 6. 1985 oziroma do zasedbe avtobusa.
Vsi. ki stanujete na Gorenjskem (Medvode. Kranj, itd.) ob prijavi navedite postajo, kjer želite vstopiti, da si prihranite pot v Ljubljano!
Z avtobusom se bomo peljali do Saisera 1004 m. Od tam bomo pot nadaljevali peš do koče Grego (1389m). preko sedla Samodogna do vrha. Čas hoje do vrha je 3—3.5 ure.
Ker je že sedaj nekaj interesentov, da bi se v okviru tega izleta povzpeli še na Viš (2666 m), se lahko priglasijo še posamezniki, ki pa morajo imeti potrebno visokogorsko zimsko opremo. Za vodnike je vzpon na Viš posebno priporočljiv. Hoje od avtobusa do vrh Viša je okrog 5 ur. Končni dogovor za vzpon na Viš bo v avtobusu.
Prijave sprejema Marija Jelačič. Titova 126. tel. 345-271 ali 345-275.
9. julija na Ratitovec
9. julija pa bo Planinsko društvo organiziralo izlet na Ratitovec. Zbrali se bomo pod uro pred železniško posta jo ob 6. uri in 10 min. Avtobus odpelje ob 6.uri 20 min. v Škofjo Loko. od tu pa do Češnjice v Selški dolini. Ker je Ratitovec poznan po gorskem cvetju, bomo na izlet povabili poznavalca rastlin, ki nam bo predstavil gorsko floro, zato prijateljem narave ne bo žal tega izleta. Ratitovec pa je ravno v tem času najbolj bogat s planinskim cvetjem.
Izlet bo vodil Adi Trdina ali Robert Kastelic. Vse hoje cca 6 ur.
Z. N.
Na enajstem spominskem pohodu na Blegoš
Že enajsti tradicionalni pohod na Blegoš, ki je posvečen dnevu zmage, je bil letos še posebej slovesen. V času. ko smo praznovali 40-letnico zmage nad fašizmom, nam je bilo tudi vreme naklonjeno. Kot pred štirimi desetletji, ko so partizanske enote osvobodile mesta in vasi v sončnih in cvetočih majskih dneh. tako so se planinci, taborniki, člani telesnokulturnih društev in drugi občani vzpenjali na 1563 m visoki Blegoš. ki je najvišji vrh Loškega pogorja.
Večina IMP-jevih planincev se je letos podala na pohod z vlakom do Škofje Loke. nato pa z rednimi avtobusi do vasi Javorje, kjer je bil začetek pohoda. Po koledarju Planinske zveze je za prevoze iz Ljubljane zadolžen meddruštveni odbor Ljubljana. Toda zaradi dragih avtobusov smo se mi poslužili načina, ki je občutno cenejši, zato pa nekoliko manj udoben.
Pohodniki so se vzpenjali na vrh Blegoša iz treh smeri. Največ se jih je podalo po poti iz vasi Javorje skozi vas Žetino na Črni kal. ter po 'vzhodni strani na vrh. Tem smo se pridružili tudi mi. Druga smer je bila iz Hotavelj skozi Leskovco, mimo koče pod Blegošem na vrh. Tretja smer. po kateri so hodili tudi nekateri
Tabor ljubljanskih planincev
Polhov Gradec, prijazna vasica v Polhograjskih Dolomitih, ki leži pod vznožjem Grmade in Tošča. je letos gostil tradicionalno srečanje ljubljanskih planincev. Program PD IMP ne hi bil popoln, če se ne bi planinci udeležili tudi tega srečanja. Na takšnih srečanjih si planinci izmenjamo izkušnje, odkrivamo nova spoznanja. nove poti. si kujemo programe. Letošnji 15. tabor ljubljanskih planincev je bil organiziran tako. da si lahko naredil kar lepo turo hoje. preden si prišel na srečan ja ali pa si se lahko nan j pripeljal kar z avtobusom. Večina planincev in tudi IMP—jevci so se v Polhov Gradec podali s Podutika. preko Toškega čela. Katarine in Grmade. Vreme je bilo jasno in sončno, zato je bila peturna hoja skozi gozdove in travnike, prijetna in osvežilna.
Ko smo prišli na tabor, je bilo živahno. Gostinci so kar tekmovali, kdo bo imel boljšo postrežbo. Pekli so celega vola, da je dišalo daleč naokoli in mamljivo vabilo k jedači.
Uradno srečanje se je začelo ob
1 1. uri. Slavnostna govornica, predsednica Komiteja za turizem. Bogomila Mitič, je v nagovoru poudarila, da vsak prvi planinec lahko daje neprecenljiv prispevek za ohranjanje naravne dediščine in s tem dviguje ugled naših gora in turizma. Prisrčno pa je bil izveden tudi kulturni program. v katerem so sodelovali mladinski pevski zbor in recitatorji iz Polhovega Gradca ter vokalni oktet Hoja.
Po končanem programu smo se tudi planinci PD IMP posedli za mize in se okrepčali. Udeležba je bila mnogoštevilna (311. Tudi osvežilna pijača je naredila svoje, zato so nekatere prav kmalu zasrbele pete.
Drugi, ki jim ni bilo do vrtenja, pa so si šli ogledovat Polhov Gradec. Poleg ostalega je vreden ogleda dvorec polhograjskega gospodarstva. Tu so se tlačani uprli gospodarstvu že v 15. stoletju, piše na marmornati plošči, ki je na pročelju hiše. Na dvorišču je znameniti Neptunov vodnjak s štirimi nimfami. Žejen popotnik si še danes lahko ob njem pogasi žejo.
saj vode ne manjka. Vredna ogleda je tudi mogočna lipa. v katero vodijo stopnice do prve krošnje, kjer so klopi za počitek in ogled okolice.
Ob 16. uri smo se zadovoljni odpeljali nazaj v Ljubljano, saj tudi lepota in uživanje ne moreta trajati večno.
planinci PD IMP. je iz Selške doline. V Zalem logu se od glavne ceste odcepi pot proti vasi Potok, od tu pa na Črni kal in je na vrh možno po vzhodni ali po severni strani. Severna stran še ni bila priporočljiva zaradi zimskih razmer, zato so jo nekateri uporabili le za sestop, ker je krajša.
Kot ostali smo tudi IMP-jevi planinci prišli na vrh plešastega Blegoša preznojeni. Nudil se je prelep razgled na Loško pogorje in Polhograjske Dolomite, Kamniške Alpe. Julijce. Bohinjske gore z Voglom ter sosedni Porezen.
Preko Blegoša je pred drugo svetovno vojno potekal zelo utrjen pas za obrambo Selške in Poljanske doline pred Italijani. Na čistinah Blegoša še danes stojijo mogočne betonske utrdbe, iz katerih pa ni bil izstreljen niti en sam strel za obrambo domovine.
Po ogledu z vrha in prejemu kontrolnih kuponov smo se napotili h koči. kjer je bila proslava. Proslava je bila organizirana zelo manifestativ-no. kot se spodobi za 40-letnico osvoboditve. Glavni govornik na proslavi ob štiridesetletnici osvoboditve je bil dr. Miha Potočnik, častni član PZS. še prej pa njen dolgoletni predsednik. Poudaril je. da svoboda ni stvar, ki se je da kupiti, da se je za svobodo treba boriti. Prav to so storili jugoslovanski narodi, ki so si v štiriletni borbi z lastnimi silami priborili svobodo, pa čeprav s potoki prelite nedolžne krvi. Prav zaradi tako velikega davka moramo svobodo varovati, ker le svoboda nam zagotavlja lepšo prihodnost, je zaključil dr. Miha Potočnik. Po govoru je sledil še kulturni program, ki so ga pripravili recitatorji in mladinski pevski zbor Gorenja vas ter oktet iz Poljan. Ves
kulturni program je imel partizansko tematiko. Kot zadnjo pesem pa je oktet zapel »Oj Triglav moj dom«, ki je na koncu že prešla v množično petje. Vsi prisotni so hoteli dati duška tej mogočni Aljaževi stvaritvi, da na ta način počastijo veličino očaka Triglava.
IMP-jevih planincev se je zbralo na proslavi 28, kar je zelo pohvalno. Med nami pa ni bilo Oče. ki zaradi nevšečnosti na nogi še ni mogel obuti čevlja. Poslal je svojega zastopnika in to svojo ženo Anico. V humorju nič kaj ne zaostaja za Očem. a je
-ja'
vseeno bolj živahno, če je P' sam.
Čas nam je bil skopo odmer' morali smo kar pohiteti, d9 , opravili žigosanje in vpis pri pohoda na Črnem kalu. Ob 1 -'a bil že odhod iz Javorja. Kljub j da nam je izredni avtobus o UL smo dobili rednega in prav smo bili na železniški postaji A Loka. Tu je bilo časa debel ^ Zato smo se v bližnji rest9 j: okrepili, nekateri so se še zav^j( tako v veselem in zadoV , vzdušju zaključili pohod na “
Prekrasna Golica
Le tja pod Golico, kjer danes je raj, se je napotilo Planinsko društvo IMP dne 1. junija. Lepo sončno jutro je že v Ljubljani napovedovalo lepe užitke na izletu. Ko pa je vlak brzel proti Jesenicam, je bila podoba na nebu čisto drugačna. Črni oblaki so se podili preko Stola (2238 m) in grozili z nevihto. Toda razkadili so se in ko smo stali na avtobusni postaji, da se pripeljemo na Planino je spet sijalo sonce.
Rednega avtobusa ni bilo, tak je pač vozni red in pohvaliti gre vodstvo Integrala na Jesenicah, da nam je takoj poslalo poseben avtobus, ko smo javili, koliko nas čaka, ki bi radi videli bele poljane z narcisami.
Že v planinskem domu na Planini smo nakupili značke, razglednice in odtisnili žige v slovensko planinsko transverzalo. Začeli smo se pomikati proti vznožju Golice. Že na prvih travnatih pobočjih nas je čakalo presenečenje. Poljane so bile bele kot sneg, zrak je bil nabit z vonjem snež-nobelih narcis. Ni bilo potrebno posebno pojasnjevanje, zakaj se gorsko cvetje ne trga in komu je namenjeno. Delali so le fotoaparati in kamere, s katerimi so mnogi ovekovečili izredno lepoto, ki je prav tu na Golici edinstven primer narave. Oča in predsednik PD IMP Ljubljana Aojz Kosi sta bila kar ponosna nad disciplino IMP-jevih planincev.
Od kmečkega turizma naprej smo se začeli strmo vzpenjati v samo pobočje Golice. Še vedno so nas spremljale opojno dišeče narcise, ki so
pravi čudež. Do Jeseniške k0^ se kar dobro prepotili. Kolon9 . tridesetih IMP-jevih plan'1^ prišla do koče tudi s polurno Marinka je rekla: »Jaz bi h'tr ji dila, pa je sapa tako počasn3’^ moram kar naprej čakati« • E®" \ vor, če mu verjameš, kajn*^ harmonikar Ivo se je odreza .( vižami, da smo lažje pojedli i pravili za skok na vrh.
Sonce je kar vroče žgalo, k° J vzpenjali. Zbrali smo se na p? jj $ Kadilnikove koče, t. j. na vri>y ce. Na slovensko Koroško ,j i gledali, stopiti pa si nismo UP p je v nas ostal strah še od lany nas čuvarja meja skoraj odP j* karavlo. Marjan Požar, lani in letos, je tokrat komaJ^j <vj val, da smo lahko nadaljeV pot.	J
Spuščali smo se proti sedi9čjjt1 -	r	—ov' (
ško planino. Pristava naJavlL|,/) rovtu nam je bila zadnja 1 JJA šega izleta. Tu smo se razk°9 ,(if , veselo zapeli pesem, ki je n99^! prav Golici. Ivan je raztegn" j f, je izgledalo kot kratek kun9 (3> gram na koncu pohoda. w
gjiuui na ivuiivu	,
nam bile noge težke od pet d vL smo bili zadovoljni, ker S**. „1^ toliko lepega, da tega skorji'* goče opisati. To je treba ,
ec'4
Golica je kakor poezij »	,
jo bereš, lepša je, več EP° y0lict' njej. Zato smo sklenili,
slednje leto ponovno
ZDRAVKO


GLASILO DELAVCEV INDUSTRIJSKIH MONTAŽNIH PODJETIJ
GLASNIK____________
JUNIJ 1985, POSEBNA ŠTEVILKA
osnutek
SMERNICE ZA PLAN SOZD IMF ZA OBDOBJE 1986—1990
POVZETEK GLAVNIH UGOTOVITEV:
1.	Temeljna cilja poslovnega sistema SOZD IMP za prihodnje obdobje sta:
—	povečanje ekonomske moči po merilih tržnega položaja, stopnje rasti, stabilnosti rasti in neodvisnosti
—	povečanje realnih osebnih dohodkov zaposlenih in socialne varnosti zaposlenih
2.	Uresničitev temeljnih razvojnih ciljev do 1. 1990 bo zahtevala izvedbo programa sprememb v poslovnem sistemu IMP, zlasti pa:
—	izgraditev strategije tržnega nastopa doma in v tujini
—	vzpostavitev učinkovitejših sistemov informiranja, planiranja, vodenja
in kontrola	*
—	prilagoditev organizacijske strukture zahtevam hitrejšega razvoja in povečevanje učinkovitosti
—	dvig kvalitetnega nivoja operativnega poslovanja, da bi tega prilagodili v svetu-.^Etjatmim standardom.
Prograftrsritcmemb na gornjih štirih temeljnih področjih morajo dopolnje-i\4ti ^blgoroct« izredno pomembni elementi
p.- — Splošertilrig usposobljenosti delavcev, zlasti pa usposabljanje na po-
Vi


d roč ju marketinških znanj in funkcijo vodenja
—	uveljavitev kooperativnega, eksterno (na tržišče) usmerjenega stila vodenja
—	izgrajevanje in utrjevanje skupnih vrednot, v katere v IMP-ju verjamemo.
3.	Osnutek smernic konkretizira nekatere bistvene naloge na posameznih področjih. Dejstvo, da so številni elementi še premalo osvetljeni in dorečeni, mora biti vzpodbuda za detajlno strokovno in javno razpravo, ki naj bi predvidoma potekala od 21. junija do 15. septembra 1985 in skozi katero bi izoblikovali dokončen predlog smernic in elementov za sporazumevanje ter ga sprejeli do 30. 9. 1985 na zborih delavcev.
V postopku v Skupščini SFRJ je osnutek novega zakona o planiranju, ki precej poenostavlja in skrajšuje postopke, predvidene s starim zakonom. Če bo novi zakon sprejet, bomo postopke prilagodili novo nastalim razmeram.
4.	Predvideni terminski plan razprave:
—	april, maj, junij v strokovnih krogih
—	21. 6. delavski svet SOZD da osnutek v javno obravnavo
—	15. 9. komisija za planiranje uskladi pripombe
—	30. 9. delavski svet določi predlog za sprejemanje na zborih delavcev v temeljnih organizacijah
—	do 30. fO. sprejem na zborih delavcev
SMERNICE ZA SREDNJEROČNI RAZVOJNI PLAN
SOZD IMP 1986—1990
I.	Uvod
1.	S smernicami za srednjeročni razvojni plan opredeljujemo delavci SOZD IMP izhodišča in usmeritve razvojne politike za obdobje 1986—1990, določamo skupne cilje ter vprašanja, ki jih zaradi skupnega pomena potrebno urediti v Samoupravnem sporazumu o temeljih plana SOZD IMP za novo srednjeročno obdobje.
Pri izdelavi smernic izhajamo iz:
—	razvojnih izhodišč, opredeljenih v dolgoročnem programu gospodarske stabilizacije, tako glede nadaljnjega razvoja proizvajalnih sil kot tudi nadaljnje krepitve samoupravnih družbeno-ekonomskih odnosov
—	splošnejših oz. širših družbenih ciljev opredeljenih v smernicah za družbeni plan SFRJ, SR Slovenije in občin v katerih imajo sedež naši TOZD in DO
—	sprejetih sklepov o pripravi planskih dokumentov IMP 1986—1990 na vseh nivojih organiziranosti ter ustreznih delovnih programov
—	dolgoročne programske usmerjenosti IMP do 1. 1995
—	analize uresničevanja srednjeročnega plana 1981—1985 poTOZD, DO in SOZD kot celote
—	analiz razvojnih možnosti po posameznih proizvodnih programih
2.	Smernice so izhodiščni in obvezni srednjeročni planski dokument vsake TOZD, DO v poslovnem sistemu IMP. Smernice za razvojni plan sestavljene organizacije so obvezni element pri planiranju v DOin TOZD v okviru SOZD IMP in sicer v delu, kjer opredeljujejo temeljna programska, poslovna in organizacijska izhodišča razvoja ter globalne cilje za naslednje srednjeročno obdobje.
Smernice vsebujejo vsebinsko dva dela:
a)	temeljne cilje in usmeritve za planiranje v DO in TOZD
b)	elementi za samoupravno sporazumevanje oz. usklajevanje gospodarskih, socialnih in prostorskih interesov delavcev IMP z drugimi subjekti v procesu družbenega planiranja, zlasti pa na nivoju sestavljene organizacije IMP.
3.	Smernice sprejemajo delavci z osebnim izjavljanjem na zborih na osnovi predloga, ki ga določi delavski svet.
II.	Ocena smeri razvoja svetovnega gospodarstva
Analiza dosedanjega razvoja in presek stanja sta nam pokazala, kje trenutno smo in kakšni smo. Če želimo priti do natančnejših opredelitev lastnih možnosti in ciljev razvoja, nam je potreben tudi vpogled v razvojne trende v svetu. Ti pa zaradi močne povezanosti Jugoslavije v sistemu komercialnih, tehnoloških in finančnih odnosov s svetom, v precejšnji meri določajo tudi način razreševanja temeljnih razvojnih vprašanj v naši širši in ožji domovini.
Za določanje našega razmerja do sveta je zlasti pomembno razumevanje:
— dinamike faktorjev gospodarske rasti
a)	Večina projekcij mednarodnih ekonomskih institucij predvideva, da bo gospodarska rast v naslednjih 10—15 letih počasnejša, kot je bila v šestdesetih oz. sedemdesetih letih, v povprečju med 2—3 % letno, kar bo povzročilo, da se bodo velike strukturne spremembe morale odvijati v tesnejšem kvantitativnem okviru. To pomeni, da bo proces prilagajanja spremembam bolj boleč, zlasti za dežele v razvoju.
Tudi t. i. optimistične projekcije (npr. projekcija Svetovne banke) predvidevajo nižjo stopnjo rasti svetovne trgovine (5 %), zlasti pa znižano stopnjo rasti srednje in dolgoročnih posojil za dežele v razvoju (3,6% za obdobje 1982—1995 v primerjavi s preko 10% v obdobju 1970—1980). Po napovedih naj bi nižje stopnje rasti zlasti prizadele srednjerazvite države, ki so uvoznice nafte in odvisne od svetovne trgovine in komercialnega kapitala, ter poslabšale njihov že tako pereč problem zaposlenosti in ogrozile njihovo družbeno stabilnost. Med te države pa vsekakor sodi tudi Jugoslavija.
b)	Pospešeni tehnološki razvoj v svetu stopa v kvalitetno novo fazo, iz katere bo razviti svet izšel z bistvenimi spremembami, to pa zaostruje problem našega zaostajanja za njim.
Zlasti revolucionarne tehnološke spremembe so v zadnjih 10—15 letih nastopile v mikroelektroniki, industrijski robotiki, telekomunikacijah, informatiki, molekulami biologiji in bicgenetiki ter v eksplotaciji vesolja in oceanov. Tehnološke spremembe na teh področjih imajo izredno globok infrastrukturni vpliv na vse sektorje proizvodnje, gospodarstva in celotne družbe. Nekateri avtorji ocenjujejo ta dogajanja kot tretjo industrijsko revolucijo, ki bo v nasprotju s prvo in drugo, ki sta bili pri širjenju fizičnih zmogljivosti odvisni od omejene energije in surovin, temeljila na navidez neizčrpljivih možnostih človeškega znanja. Ko bodo stroji prevzeli nase večino mehaničnih funkcij, bo gospodarska uspešnost odvisna predvsem od ustvarjalnosti in znanja.
Uvajanje vedno cenejših in zmogljivejših mikroprocesorjev in mikroračunalnikov v vse veje proizvodnje bo bistveno vplivalo na komparativne proizvodne stroške ter porušilo obstoječa razmerja med domačimi kapitalno intenzivnimi in delovno intenzivnimi panogami, zlasti pa bo omogočilo ekonomično in rentabilno proizvodnjo v majhnih serijah in disperziranih obratih, ki bodo med seboj povezani s sodobnimi telekomunikacijskimi sistemi.
Tak proizvodni način bo sprostil ogromne proizvodne zmogljivosti in omogočil eksplozivno rast produktivnosti. Računa se, da bodo računalniki in roboti zmanjšali proizvodne stroške malih obratov do 80 % in da bo to povzročilo zaton velikoserijske proizvodnje zlasti v elektroniki, kemični in avionski industriji ter industriji komunikacijskih in transportnih sredstev.
Nadaljnji razvoj telekomunikcij s pomočjo satelitov, kompjuterizacije telefonskega omrežja in uvajanje vodnikov milimeterskih valov in optičnih vodnikov, bo pripeljal do silovite ekspanzije informatike in konvergence industrij telekomunikacij in računalnikov v enotno industrijo, ki bo omogočila tehnično podlago bistvenim gospodarskim spremembam:
—	selitvi zaposlenih iz sekundarnega sektorja (industrija) v terciarni in kvartalni (storitve)
—	selitvi zaposlenih iz tovarn in uradov na domove, kjer bodo opravljali svoje delo
—	nadomeščanje delavcev z roboti na monotonih in zdravju škodljivih delih
—	velik porast produktivnosti pri upravljanju
Omenjeni procesi, ki so že v teku v visoko razvitih državah se bodo izrazili z večanjem medsebojne konkurenčne borbe in velikim prestrukturiranjem, ki teče pod stagnantnim globalnim nivojem svetovne trgovine. Tako premiki v tehnologiji kot prenos nekaterih proizvodenj v druge države zaradi nižjih proizvodnih stroškov, se odvijajo ne glede na večjo brezposelnost v matičnih državah.
Pomembni premiki se dogajajo tudi na področju razvoja energetike. Rast porabe energije je na ravni najskromnejših pričakovanj, zlasti zaradi manjše gospodarske rasti in neugodnih razmer na svetovnem trgu s primarnimi viri energije po nastopu energetske krize 1. 1973. Poraba energije do 1. 2000 bo po ocenah naraščala med 1,8 in 2,5 % letno, torej le približno 2-3 dosežene gospodarske rasti. Razlika gre na račun uvajanja novih energetsko varčnejših tehnologij v industriji, pa tudi varčevanju energije v široki potrošnji in zmanjšanju izgub pri pretvarjanju energije. V strukturi bo še naprej upadal delež nafte, povečal se bo delež premoga, zlasti pa jedrske energije ter energi je iz sekundarnih virov in novih virov (solarna, geotermalna energija in fuzija).
Problem energije ni le zmanjkovanje cenenih in lahko dostopnih fosilnih goriv, temveč predvsem vprašanje moderne tehnologije in kapitala. Omejitve se pojavljajo manj na fizični in bolj na ekonomski ravni:
—	Surovine in hrana ostajata strateška elementa v naslednjem obdobju za nadaljnjo gospodarsko rast. Do 1. 2000 je pričakovati povečane napore DVR, da si zagotovijo samooskrbo s poglavitnimi živili in odstop od monokultumih konceptov razvoja kmetijstva. Kljub temu pa bodo razvite države zlasti ZDA in EGS dominirale tako na trgu kmetijskih pridelkov kot tudi nad sodobno agrarno tehnologijo.
V	skladu s tendenco prenosa »predračunalniške« industrijske predelave v dežele v razvoju bodo imele DVR čedalje večjo vlogo v trgovini z industrij-
' skimi izdelki, zato pa bo relativno počasneje rasla trgovina s surovinami. DVR bodo zato v čedalje večji meri oskrbovale tržišča razvitih dežel z vedno cenejšimi industrijskimi izdelki, v zameno za transfer znanja in tehnologije, ki bo ostal monopol najrazvitejših dežel.
—	Problem onenaževanja okolja (voda, zrak, zemlja) se v razvitih deželah, močno politizira (zelena gibanja.) Zavedanje procesa uničevanje naravnega okolja s strani večine prebivalstva prisiljuje države k čedalje strožji zakonodaji in ukrepom za zaščito okolja. Tak trend bo zahteval do 1. 2000 ogromne privatne in državne investicije v varstvo okolja in omogočil hiter razvoj vrste industrij.
Pričakovati je čedalje večje napore v tej smeri tudi. v deželah V razvoju.
2.	Trendi mednarodnih ekonomskih in političnih odnosov
Svet bo tudi v obdobju, ki je pred nami v znaku dveh temeljnih družbenoekonomskih in političnih nasprotij:
—	nasprotje med razvitim Severom in nerazvitim Jugom, kot temeljna ekonomska delitev sveta
—	nasprotje med Zahodom in Vzhodom, kot temeljna politična in vojaška blokovska delitev sveta.
V	vse večji medsebojni prepletenosti gospodarstev posameznih držav in sveta kot celote, učinke reševanja notranjih protislovij gospodarsko najmočnejših držav in grupacij zelo močno občuti celotno svetovno gospodarstvo. Te države in grupacije izkoriščajo svoj položaj za usmerjanje in manipulacijo mednarodnih ekonomskih odnosov z namenom, da bi okrepile svoj gospodarski položaj na eni strani in politično ter vojaško dominacijo na drugi strani. Ta prepletenost ekonomskih in neekonomskih motivov, ki se kaže v politizaciji mednarodnih ekonomskih odnosov, velikih meddržavnih aranžmajih, neopro-tekcionizmu, internacionalizaciji ekonomskih kriterijev v transnacionalnih družbah, v veliki meri pogojuje nestabilnost mednarodnih ekonomskih odnosov (devizni tečaji, cene, obresti, carinske in necarinske zaščite).
Prostega svetovnega tržišča ni, torej ne more biti niti zanesljivih kriterijev za presojo dolgoročnih investicij in izbiro načina vključitve v mednarodno delitev dela. To pomeni, da se riziki prestrukturiranja in investiranja, zlasti za DVR, povečujejo, še posebej, če so močno odvisne od tujega kapitala. Politika preva-ljevanja reševanja lastnih ekonomskih težav in stroškov oboroževanja razvitih dežel na dežele v razvoju, daje v današnji konstelaciji političnih odnosov malo upanja na hitrejše izboljševanje gopodarske situacije v v svetu in zlasti za hitrejše izboljšanje položaja svetovnega Juga.
III.	Razvojne usmeritve SFRJ in SR Slovenije do leta 1990
Osnovni smoter razvoja in izhodiščni cilj planiranja je prizadevanje za nadaljnje izboljševanje življenjskih in delovnih pogojev ljudi ter za razširitev možnosti njihovega osebnega razvoja.
Dolgoročni cilji Jugoslavije izhajajoč iz dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, so:
—	utrjevanje in razvoj samoupravljanja
—	zagotavljanje dela in postopna rast standarda ljudi
—	zasuk k intenzivnemu, stabilnemu in dinamičnemu razvoju na osnovi kakovostnih dejavnikov
—	uveljavitev tržnih zakonitosti v gospodarstvu
—	zmanjšanje stopnje zadolženosti do tujine
—	varovanje in izboljševanje kvalitete okolja
—	pospeševanje skladnejšega razvoja republik in avtonomnih pokrajin
—	povečevanje obrambne in samozaščitne moči družbe.
SR Slovenija si zastavlja naslednje cilje:
—	pospešeno spreminjanje gosp. strukture v smeri tehnološko in razvojno intenzivnih proizvodnih programov zlasti v elektroniki, strojegradnji in kemiji,
—	popolnejše izkoriščanje obstoječih zmogljivosti in drugih kakovostnih dejavnikov proizvodnje
—	povečan izvoz blaga in storitev na konver. tržišče ter zmanjšanje zadolženosti — z inoviranjem proizvodnje in tehnologije in usmerjanjem raziskovalnih zmogljivosti v gospodarstvo
—	opiranje na lastne sile pri pridobivanju hrane in energije; večja pozornost pri racionalni porabi in uporabi sekundarnih in povratnih energetskih virov.
Osnovne značilnosti razvoja SR Slovenije do 1990:
—	Stopnja rasti prebivalstva bo okoli 0,7 % letno z intenzivnim povečanjem starega prebivalstva
—	Rast družbenega proizvoda bo realno med 3,5 in 4,5 % letno
—	Nakazano gospodarsko rast bomo dosegli z 1,3 % letno stopnjo rasti zaposlenosti (1 % v družbenem, 5 % v privatnem sektorju). Delež produktivnosti v rasti se bo povečal na več kot dve tretjini
—	Izvoz na konvertibilno tržišče se bo realno povečal za 8 % letno (izvoz skupaj pa 6%) — 1. 1990 naj bi bil za 47 % večji kot I. 1985
—	Uvoz naj bi rasel po stopnji 5,5 % letno, hitreje uvoz opreme za modernizacijo izvozne proizvodnje
—	Sredstva za reprodukcijo bodo rasla po stanju 4,4 % letno, njihov delež v bruto dohodku pa se bo povečal na okoli 31%. Od skupaj oblikovanih sredstev za reprodukcijo bo treba 40 % nameniti za odplačila tujih kreditov in združevanje za nerazvite republike in pokrajine, 23 % za naložbe (sanacijo) v obratna sredstva in 37 % oz. 540 milijard din (cena 1983) za osnovna sredstva in sicer za:
—	nadaljevanje pred 1985 začetih naložb	10%
—	infrastrukturne naložbe	25 %
—	naložbe za zamenjavo	25 %
—	modernizacija in prestrukturiranje	40 %
—	Sredstva za osebne dohodke, za družbene dejavnosti in za splošno porabo, bodo rasla skladno z rastjo produktivnosti in razpoložljivega dohodka
—	Intenzivna usmeritev v povečanje industrijske proizvodnje na področju tehnološko intenzivnih proizvodenj (mikroelektronike, komunikacijskih sistemov, avtomatizacije proizvodnih in poslovnih sistemov, razvoja lastnih tehnologij, prenosa tehnologij iz razvitih dežel z lastnim dopolnjevanjem, še posebej v strojegradnji)
—	Stabilna rast kmetijske proizvodnje
—	Kakovostna preskrba in razvoj sodobne trgovine
—	Hitrejša rast turizma
—	Odločilen premik pij uresničevanju politike hitrejšega razvoja drobnega gospodarstva
—	Ohranitev dosežene ravni sredstev za stanovanjsko in komunalno izgradnjo
—	Razvoj in vlaganja v gospodarsko infrastrukturo bodo podrejena strogim merilom družbene racionalnosti
' — Uveljavljanje politike produktivnega zaposlovanja
—	Ohranitev dosežene ravni družbenega standarda prebivalstva in kvalitetno prestrukturiranje družbenih dejavnosti kot pomembnega dejavnika nadaljnje gospodarske rasti
—	Skladnejši regionalni razvoj
—	Stalno povečanje skupne obrambne sposobnosti
—	Racionalna organizacija in učinkovito delovanje družbenih organov
IV.	Nosilna področja dolgoročnega razvoja in naloge na področju industrije in gradbeništva
Nosilec razvoja je zlasti kvalitetno razvita industrija ter njena sposobnost vključevanja v svetovno gospodarstvo. Osnovna opredelitev je, da je pri selekciji oz. izbiri proizvodnih programov, potrebno računati s kriteriji, ki veljajo v visoko razvitih ekonomijah. Razvijati proizvodnjo, ki bi računala na trajne ugodnosti zaprtega trga bi pomenilo razvijati industrijo, ki dolgoročno tudi na jugoslovanskem trgu ne bi mogla eksistirati. Osnovni selekcijski kriteriji so doseganje visokega dohodka na delavca in dohodka na vložena sredstva, tudi v pogojih izvoza na zahtevne trge razvitih dežel.
Poudarek v razvoju industrije bo zlasti na:
a)	realizaciji kompleksnih ponudb (objektov, proizv. linij) prek domačih inženirinških organizacij, vendar z večjo povezanostjo g domačo proizvodnjo in znanjem
b)	razvoju maloserijske komplementarne proizvodnje
c)	hitremu razvoju tehnološko in razvojno intenzivnih in izvozno usmerjenih dejavnosti
— elektroniki: proizvodnja kompatibilnih računalniških sistemov in sistema mrež za distribuirano obdelavo podarjcov, elektronskih telefonskih oz. telekomunikacijskih central, sistemov za upravljanje v energetiki, procesni industriji in prometu, mikroelektronskih vezij in sistemov na osnovi preciznejše tehnologije, avtoelektronskih komponent in hišnih ter audiovizuelnih aparatov na osnovi mikroprocesorjev
—	strojegradnji: proizvodnja rač. krmiljenih obdelovalnih strojev in delovnih sistemov ter robotiziranih delovnih sistemov, proizvodnja naprav za izkoriščanje konvencionalnih virov energije (voda, premog, nafta)
proizvodnja opreme za izkoriščanje novih energetskih virov (sonce, kemična energija, bio-plin),
proizvodnja strojev in naprav za pridobivanje hrane s poudarkom na večji avtomatizaciji in robotizaciji procesa, proizvodnja opreme za zaščito in obnavljanje okolja ter za predelavo odpadkov,
proizvodnja naprav za transport, pretovor in skladiščenje, upoštevaje zlasti povezanost v logistične mreže,
proizvodnja kompleksnih objektov in proizvodnih linij;
—	farmaciji: poudarek bazični proizvodnji farmacevtskih surovin,
—	kemični predelovalni industriji:
proizvodnja in predelava osnovnih surovin biotehnologija za organske spojine, biološko aktivnih snovi, biomasa in bioplin ter predelava agroživilskih odpadkov,
sinteza posebnih polimerov za industrijo, metanolna kemija, predelava aromatov
proizvodnja novih izolacijskih in gradbenih materialov;
—	avtomobilski industriji:
poudarek bo na lahkih dostavnih vozilih, na težki kategoriji vozil za linijski in razvozni prevoz in na povečani proizvodnji vozil za posebne in obrambne namene.
č) Izgradnja takih kapacitet za pridobivanje surovin in reprodukcijskega materiala (črne in barvaste metalurgije, barvna kemija), ki bi bile v pogojih odprtega trga rentabilne in sicer ob realnih cenah energije in transporta ter na osnovi domačih virov surovin in energije.
d)	V drugih proizvodnih dejavnostih na tehnološki intenzifikaciji z uvajanjem naprav za računalniško vodenje proizvodnje, stalnemu izboljševanju kvalitete in fleksibilnosti glede na povpraševanje. V ospredju bo moralo biti povečevanje produktivnosti ter postopna selekcija v smeri tehnološko in razvojno intenzivnejših izdelkov.
Gradbeništvo bo v naslednjem srednjeročnem obdobju nujno moralo zmanjšati svoje kapacitete in zaposlenost hkrati pa se organizacijsko in tehnološko reorganizirati za kvalitativen razvoj in racionalno delo. Osnovna naloga gradbeništva mora biti največja možna industrializacija gradnje ob bistvenem zmanjševanju udeležbe živega dela v prid boljše organizacije, racionalizacije, racionalnejših tehnologij gradenj in izboljšave opremljenosti.
Pomembna naloga gradbeništva je tudi skrb za izgradnjo energetsko varčnejših objektov z uvajanjem energetsko ugodnejših materialov, gradbenih tehnologij in obratovalnih karakteristik.
Projektantske organizacije, ki vse bolj presegajo realne potrebe projektivne dejavnosti, lahko prevzamejo razvojno in inovativno nalogo v gradbeništvu in industriji gradbenega materiala.
Opisani trendi in smernice razvoja v svetu in pri nas nam pomenijo osnovno vodilo za konkretizacijo dolgoročne usmeritve SOZD IMP, poudarek v prihodnjem razvoju bo zlasti na:
—	uvajanje mikro računalnikov in robotov v večino industrij in človekovih dejavnosti nasploh (ROBOTIZACIJA)
—	ekspanzija svetovne informatike na podlagi razvoja računalništva in telekomunikacij (INFORMATIKA)
—	relativnem zmanjševanju rabe energije in povečanem povpraševanju po napravah in tehnologijah, ki varčujejo z energijo oz. ki uporabljajo sekundarne alternativne oz. perspektivno cenejše energetske vire (ENERGIJA)
—	okrepljeni skrbi ljudi in institucij za bivalna in delovna okolja, ki bo zahtevala povečan investicije (EKOLOGIJA)
—	samooskrbi s hrano in racionalen ter ekonomsko smotrni pridelavi in predelavi hrane (HRANA).
Iz analize dosežkov IMP in sedanjega položaja je razvidno, da smo v dosedanji usmeritvi pokrivali potrebe pretežno na področju ENERGIJE delno na področju HRANE, EKOLOGIJE in zelo malo na področjih INFORMATIKE, ROBOTIZACIJE. Vidimo, da je naša dosedanja usmeritev v načelu pravilna:
—	Naša osnovna usmeritev mora biti v področje oskrbe in varčevanja z energijo (ENERGIJA) in reševanje vprašanj življenjskega okolja povezanih z vodo, zrakom in odpadki (EKOLOGIJA).
—	S posameznimi specializiranimi programi moramo intenzivirati vlaganja na področja ROBOTIZACIJE in INFORMATIKE ter HRANE.
V.	Identifikacija možnosti razvoja IMP
ANALIZA
RAZVOJA
IN
STANJA
naše
prednosti
slabosti
priložnosti
problemi
RAZVOJNI TREDN1 V SVETU OCENA BODOČEGA RAZVOJA SFRJ in SRS
Opredelitev področja našega delovanja
—	oskrba z energijo, racionalna raba energije (varčevanje)
—	reševanje problemov vode. zraka in odpadkov za prebivalstvo in industrijo
—	sodelovanje v verigi proizvodnje in predelave hrane
—	telekomunikacije in proizvodnja software
—	mikroprocesorsko vodenje procesov, avtomatizacija in robotizacija
ENERGIJA
EKOLOGIJA
HRANA
INFORMATIKA
ROBOTIZACIJA
Da bi lahko konkretneje opredelili področje delovanja moramo poiskati še svoje prednosti (močne točke) in slabosti (šibke točke), videti priložnosti in spoznati probleme.
Prednosti
—	osvojenost posameznih programov in širina njihovega asortimana v razvojnem, proizvodnem in tržnem pogledu
—	programska usmerjenost kot sredstvo za doseganje postavljenih ciljev skozi razvojno tehnološko povezanost in specializacijo ter zaokroževanje celovite tržne ponudbe
—	povezanost v poslovnem sistemu IMP skozi sistem skupnih dejavnosti ter integracijo interesov
—	finančna stabilnost in možnost visoke stopnje samofinanciranja razvoja ob pogoju združevanja sredstev.
Navedene so le nekatere prednosti in to z aspekta SOZD. Prednosti pa je treba poiskati za vsak posamezen program, vsako DO, TOZD, tržišče itd.
Slabosti
Ko govorimo o slabostih, mislimo na tiste šibke točke, karakteristike obnašanja ali napake, zaradi katerih smo glede na konkurenco v slabšem položaju. To so:
—	realno padanje akumulacije in rentabilnosti
—	prepočasi se prebija dolgoročna usmerjenost in razvojna miselnost, kar je povezano s krizo razvojno raziskovalnega dela ter investicijske politike
—	prepočasi osvajamo nove programe in s tem nove proizvode
—	programska usmerjenost za seboj nima potrebne organiziranosti, zlasti je neustrezno organizirana marketinška funkcija
—	obseg in struktura prodaje na tuje sta nezadovoljiva tudi zaradi neustrezne prodajne organizacije
—	združevanje sredstev znotraj SOZD še ni dobilo ustreznih dimenzij
—	zaostajamo v pridobivanju in šolanju kadrov.
Tako kot velja za prednosti, velja tudi za slabosti. Potrebno jih je konkretizirati po programih, po delovnih organizacijah, po tržiščih itd.
Priložnosti
To so možne smeri naših akcij, da bi nam šlo bolje. Pri tem seveda izrabljamo naše prednosti in odpravljamo slabosti:
—	kompletirati celovito ponudbo, glede na kupce, katerih potrebe pokrivamo
—	programom moramo dati materialno in organizacijsko bazo
—	intenzivno delati na razvoju programov za pokrivanje družb, potreb na področju energetike v širšem smislu
—	regulacija in avtomatizacija
—	prezračevanje, filtracija zraka in klimatizacija
—	oskrba z vodo, čiščenje in tehnološke priprave vode
—	uporaba sekundarnih in alternativnih virov energije
—	oskrba z energijo, distribucija in uporaba toplotne energije (ogrevanje, hlajenje...) in električne energije
—	stimulirati kreativnost in pripadnost IMP-ju
—	izšolati ustrezen strokovni in vodilni kader
—	vzpostaviti poslovno strategijo v evropskem oz. svetovnem merilu.
Problemi
Kot probleme razumemo zunanje faktorje, ki negativno vplivajo na naše delovanje:
—	ukrepi ekonomske politike, npr. prepoved uvoza opreme, kreditna politika itd.
—	teritorialni interesi in neenotnost jugoslovanskega trga
—	nestabilnost odnosov na svetovnem trgu
—	močne oscilacije v nivoju povpraševanja
—	veliki odlivi akumulacije za nerazvite in infrastrukturo itd.
V svetu in gospodarskem okolju, ki se hitro spreminja, in kjer so spremembe čedalje težje predvidljive, bodo lahko uspevali le fleksibilni in trgu prilagojen) proizvajalci. Da bi zagotovili srednjeročno in dolgoročno konkurenčnost IMP-ja, je potrebno vse elemente sistema upravljanja podvreči temeljiti analizi in spremembe zasnovati tako, da v kar največji možni meri gradimo na naših prednostih (močnih točkah) in odpravljamo naše slabosti (šibke točke).
Bistveno za razvojno planiranje je jasno postavljanje vprašanj, med katerimi so 3 osnovna:
—	kaj smo in kje smo (analiza lastnih prednosti in slabosti)
—	kam gremo (cilj)
—	kako bomo to dosegli (strategija).
S Smernicami plana želimo sprožiti ta vprašanja v vsakem posameznem delu poslovnega sistema, v vsaki delovni in temeljni organizaciji, v vsakem posameznem poslovnem procesu.
Plan torej ni le zbirka bolj ali manj kvantificiranih ciljev in ne le stvar planerjev. Plan je integracija različnih odgovorov v konsistentno celoto je način razmišljanja o celoti poslovnega procesa.
I.	Upravljanje
Za določitev položaja IMP glede na bodoče zahteve tržišča in gospodarskega okolja si pomagamo z analizo elementov sistema upravljanja
SPOSOBNOST
SODELAVCI
STRATEGIJA
STRUKTURA
SISTEMI
SKUPNE
VREDNOTE
STIL
Zahteve, ki jih postavlja pred nas odprta ekonomija z vse močnejšo konkurenco, zlasti pa še prodor na svetovno tržišče, so visoke in se dotikajo vseh sedmih strateških segmentov s katerimi določamo osnovna izhodišča našega delovanja.
Skupne vrednote so v opredelitvi jasne poslovne filozofije
—	ki vidi svoje družbeno poslanstvo v zagotavljanju družbi potrebnih investicijskih dobrin,
—	ki vidi svoj cilj v čim višjem osebnem in družbenem standardu delavcev ob hkratni ukrepitvi dolgoročne rasti stabilnosti in varnosti v poslovnem sistemu IMP,
—	ki vidi pot za uresničitev cilja v delu, znanju, želji za uspehom in tovariških medsebojnih odnosih.
>i'-.	■
Strategijo razvoja in trženja bomo zasnovali na
—	koncentraciji na močnih točkah našega poslovanja
—	akcijski usmerjenosti, kjer je osnovna pozornost posvečena gospodar-. skemu okolju, kupcem in konkurenci
mul?'
Strukturo organizacije bomo prilagodili cilju
—	da mora življenje določati organizacijo in ne obratno
—	da moramo vzpostaviti decentraliziran sistem odgovornosti za poslovne rezultate,
■ — da moramo vzpostaviti tesno koordinacijo na nivoju SOZD IMP v vseh pomembnih funkcijah
Sistemi, ki jih potrebujemo, so:
—	prilagodljiv, navzven usmerjen sistem informiranja planiranja in kontrole poslovanja, ki bo omogočil izboljšati odnosnost proizvodnih programov
—	učinkoviti sistem usmerjanja strateških virov (ljudi, znanja, kapitala) v dejavnosti, kjer jih je mogoče najbolj rentabilno uporabiti.
Sposobnosti, ki jih bomo razvijali kot organizacija, so:
—	močna tržna orientacija (tržni know-how)
—	sposobnost vodenja lastnega razvojno raziskovalnega dela
—	sposobnosti učinkovitega planiranja in kontrole operativnih proizvodnih funkcij.
Sodelavci, s katerimi želimo razvijati našo organizacijo, so temelj našega prihodnjega razvoja, zato moramo
—	planirati kadrovske potrebe
zagotavljati kader prek sistema, štipendiranja učencev srednjih in visokih šol in internega usposabljanja in izobraževanja
skrbeti za racionalno kroženje kadrov in izmenjavo izkušenj s kadri pri naših poslovnih partnerjih doma in zlasti v tujini
—	skrbeti za funkcionalno usposabljanje kreativnega kadra, zlasti pa za spoznavanje metod in tehnike dela v marketingu in razvojno-tehnološkem procesu.
—	skrbeti za kvalitetni kadrovski izbor in selekcijo pri izvajanju najodgovornejših funkcij in za stalno izpopolnjevanje vodilnih in vodstvenih delavcev
—	stimulirati samoizobraževanje, izobraževanje ob delu in zlasti podiplomsko izobraževanje v tehničnih in ekonomskih strokah
—	skrbeti za opredeljevanje in krepitev motivov, ki stimulirajo k vedno boljšim dosežkom in krepijo pripadnost IMP.
Stil dela, obnašanja in komuniciranja, ki ga bomo razvijali, naj opredeljujejo naslednje značilnosti:
— poudarek na odprtem, neformalnem komuniciranju, timskem delu in kolektivnem odločanju
—	agresivnost na tržišču, ki temelji na tesnem stiku s kupci, spoznavanju in zadovoljevanju njihovih potreb
—	poslovno vodenje, ki je usmerjeno k prevzemanju tveganja in konkretni akciji
— poudarek na samoiniciativnosti in možnosti sprejemanja poslovnih odločitev tudi na nižjih nivojih -vodenja (samostojnost) ob hkratni krepitvi funkcije kontrole in odgovornosti za dosežene rezultate.
II. Poslovni proces
Poslovni proces bomo razvijali v treh poglavitnih smereh:
—	močno osredotočenje na trženje
—	učinkovita kontrola stroškov
—	stalni boj za povečanje produktivnosti
VI. Temeljni cilji SOZD IMP za obdobje 1986—1990
Izhajajoč iz:
—	dosežene razvojne stopnje poslovnega sistema SOZD IMP, zlasti proi-zvodno-tehnološke osvojenosti in tržne usmerjenosti naših proizvodnih programov ter finančne stabilnosti in likvidnosti
—	predpostavk o tržnih in institucionalnih možnostih, ki se nam odpirajo na jugoslovanskem in tujih tržiščih
—	objektiviziranega spoznanja onaših konkurenčnih možnostih in prednostih
—	odločenosti, da presežemo oz. odpravimo slabosti v našem poslovnem obnašanju in izboljšamo učinkovitost v proizvodnji, trženju, raziskovalno razvojnem delu in procesu upravljanja
si delavci IMP postavljamo naslednja dva temeljna cilja za obdobje 1986 do 1990:
1.	Povečali bomo ekonomsko moč in uspešnost poslovnega sistema SOZD IMP in sicer po kriterijih:
—	tržnih deležev na jugoslov. in tujih tržiščih za poglavitne proizvodne programe
—	stabilnosti rasti
—	rentabilnosti naložb
—	neodvisnosti od zunanjega financiranja
2.	Z učinkovitim gospodarjenjem bomo povečali naše realne osebne dohodke, tako da bodo ti nadpovprečni glede na teritorialne in panožne primerjave v SR Sloveniji
V številkah izgledata ta 2 temeljna cilja (globalno za IMP) tako:
—	povečanje tržnih deležev v SFRJ in posebej v drugih republikah (konkretni cilji po sistemih in programih)
—	povečanje splošnega deleža izvoza na 20 % do 1. 1990 selektivno po sistemih in programih (v povprečju petih let 15 %)
—	najmanj 9 % povprečna letna realna (kar pomeni nad stopnjo inflacije) stopnja rasti proizvodnje in dohodka.
—	najmanj 6,5 % povprečna letna rast produktivnosti dela
—	največ 2,3 % povprečna letna rast števila zaposlenih (neupoštevaje integracije)
—	doseči povprečno najmanj 10% donosnost prodane proizvodnje, najmanj 2,5-kratni obrat kapitala v letu,
in najmanj 25 % rentabilnost naložb
—	doseči 70% stopnjo samofinanciranja investicij
—	realne osebne dohodke na delavca povečati letno v povprečju za 5 %.
Tako bi dosegli po cenah 1. 1984. leta 1990 (oz. 1986—1990)
—	36 milijard fakturirane realizacije SFRJ (v petih letih skupaj 150 mili-
jard)
—	14 milijard dohodka (58 milijard)
—	5,2 milijard osebnih dohodkov (22 milijard)
—	3,8 milijarde akumulacije (15 milijard)
—	10.000 zaposlenih
—	42 milijonov US$ izvoza (skupaj 132 miljinov US $)
—	fakturirane realizacije izven SFRJ (delovne enote in mešana oz. lastna podjetja) v petih letih skupaj za 250 mio US$.
Za realizacijo obeh temeljnih ciljev je potrebno pretehtati in v določenih elementih zgraditi na novo celotno poslovno strategijo naše sestavljene organizacije.
Osnovni vzvod s pomočjo katerega lahko prekinemo dezintegracijo in negativne ekonomske trende, ter uresničimo ostavljene cilje je opredelitev jasna poslovna strategija, kar pomeni:
—	Uveljaviti enotne principe upravljanja, vodenja in poslovne politike, to je dogovoriti se o merilih za ugotavljanje učinkovitosti posameznih poslovnih segmentov opredeliti način ukrepanja ob odstopanjih od dogovorjenega
—	Razviti celovito in usklajeno strategijo tržnega nastopanja, temelječo na naših prednostih pred konkurenco;
—	na osnovi obstoječih izkušenj izdelati celovit program trženja na tujih tržiščih
—	Izboljšati delovanje operativnih poslovnih funkcij s ciljem izboljšati kvaliteto proizvodov, znižati stroške na enoto proizvodnje in povečati zanesljivost dobav
—	Povečati tempo vlaganj v novo tehnologijo in opremo.
—	Vzpostaviti poslovnemu odločanju prilagojene sisteme informiranja, planiranja in kontrole
—	Prilagoditi organizacijsko strukturo SOZD IMP glede na strateške poslovne segmente (sisteme/programe)
—	Povečati tempo vlaganj v ljudi oz. v specialistična znanja, zlasti na področju trženja, raziskav in razvoja ter operativnega in strateškega vodenja
—	Preorientirati »filozofijo« IMP-ja oz. okrepiti pripadnost IMP-ju skozi sistem skupnih vrednot
Proces krepitve povezovalnih elementov v SOZD se ne more omejiti le na nekatera posebna področja, npr. na dinarsko ali devizno financiranje, nastop v tujini, osebni dohodki, ampak mora potekati glede na vse najobčutljivejše elemente poslovnega procesa.
Ti so:
1.	PROIZVODNI PROGRAMI IN KONCEPT TRŽENJA
2.	RAZISKOVALNO RAZVOJNA DEJAVNOST
3.	OPERATIVNE POSLOVNE FUNKCIJE
4.	FINANCIRANJE RAZVOJA IN POSLOVANJA
5.	POSLOVNA ORGANIZIRANOST
6.	SISTEM INFORMIRANJA, PLANIRANJA, VODENJA IN KONTROLE
7.	KADROVSKA POLITIKA
8.	DELITEV DOHODKA, OSEBNI DOHODKI, SOLIDARNOST
9.	PROSTORSKA POLITIKA
1.	PROIZVODNI PROGRAMI IN KONCEPT TRŽENJA
V	prizadevanjih za programsko ureditvijo poslovnega sistema IMP je potrebno upoštevati manjkrat poudarjeno, toda jasno dejstvo, da imamo v reprodukciji vendarle mnogo skupnega, kljub razvejanosti asortimana proizvodov in storitev.
Za koncept trženja je izredno pomembno dejstvo, da se celotna produkcija usmerja na tržišča investicijskih dobrin. Povezanost temeljnih in delovnih organizacij v IMP se izraža v dveh ravneh, ki se medsebojno dopolnjujeta: pro-gramsko-tržna povezanost skozi prodajo sistemov in reprodukcijsko-tehnolo-ška povezanost skozi selektivno aplikacijo tehnologij.
V	vse večji in ostrejši konkurenčni borbi postaja znanje odločilen proizvodni faktor. Temu ustrezno je potrebno temeljito spremeniti dosedanji prodajni koncept IMP, ki temelji na neizdiferenciranem ponujanju blaga in storitev.
V	industrijski proizvodnji se to izraža tako, da se izključna skrb poveča komponentam, v montažni proizvodnji se prodajajo »ure in material«,organizacije skupnega pomena, ki se ukvarjajo s tržnimi aktivnostmi, pa nimajo jasno profilirane tržne usmeritve.
Osnova I MP-jevega tržnega koncepta in dolgoročne strategije od 1. 1990 sta trženje sistemov (funkcionalnih rešitev ali aplikacij) in inženiring kompletnih objektov.
1.1.	Trženje sistemov je višja oblika prodajne aktivnosti, ki je utemeljena na zagotavljanju točno določene funkcije za uporabnika (kupca). Bistveno za to obliko trženja je:
—	da temelji na tesnem stiku s kupcem, spoznanjem njegovih potreb in ekonomskih možnosti in predlaganjem rešitev (svetovanje)
—	da okrog osnove projektantske dejavnosti nagrajuje druga potrebna znanja
—	da agresivno tržimo aplikacijo za posamezne industrije/večje kupce, ne pa le proizvod in storitev. Tak nastop nam omogoča boljše izkoristiti potencial posameznega kupca glede na paleto proizvodnih programov IMP, hkrati pa omogoča z manjšim rizikom osvajati nove komponente, ki spadajo v sistem — aplikacija oz. sklepati tesnejše poslovne stike z dobavitelji komponent, ki jih ne proizvajamo sami.
Trženje sistemov mora biti tesno naslonjeno na realizacijo 1 MP-jevega poglavitnega poslovnega gesla — Varčevanje z energijo in zaščita okolja. Pomeni v globino osvojiti problematiko posameznih sistemov/aplikacij in se na tej osnovi uveljaviti kot vodilni tržni subjekt — specialist.
Objekti trženja sistemov so inženiring organizacije, večje projektantske hiše in investitorji sami (če gre za ozko namenske modernizacije oz. rekonstrukcije).
Pri postavljanju koncepta izhajamo iz tega, da je »projektantska« prodaja potrebna ne le za montažne storitve, ampak vse bolj tudi za industrijske izdelke (posebej avtomatika, klimatizacija, prezračevanje, ogrevanje, hlajenje, sušenje, tehnologija), kjer se pojavlja zahteva tako za tipskimi, funkcionalnimi rešitvami kot tudi individualnimi (po želji potenc, kupca).
V	IMP bomo oblikovali naslednja projektno in marketinško usmerjena jedra za sistemsko trženje.
L Totalni energetski sistemi (sistemi daljinskega ogrevanja, toplarne, razvodi, podpostaje; dopolnjevanje z napravami za varčevanje z energijo, izkoriščanje odpadne energije in alternativnih virov)
2.	Vodovodi, (črpališča, priprava pitne vode, vodovodne mreže, odjem)
3.	Plinifikacija (plinovodi, reducirane postaje, odjemne naprave)
4.	Protipožarna in protidimna zaščita naselij in večjih stanovanjskih, poslovnih in industrijskih objektov
5.	Inženiring tehnoloških linij v živilski industriji
6.	Energetske instalacije z avtomatiko za ladjedelništvo
7.	Hladilništvo — hladilna oprema — hladilnice
8.	Sistemi industrijskega odpraševanja in filtracija zraka
9.	Klimatizacija za specialne namene (farmacija, mikroelektronika, rač. centri, laboratoriji...)
10.	Protihrupna in protivibracijska zaščita v industriji
11.	Irigacija, namakanje
Trženje sistemov bomo organizirali projektno, s poudarkom na funkcionalni sestavi timov, na selektivnosti nastopanja glede na jasne konkurenčne prednosti in usmeritve.
Sestava timov za sistemsko trženje (po funkcionalnih znanjih):
a)	raziskovalno-teoretično obvladovanje procesov
b)	projektantsko-funkcionalna znanja
c)	marketinška znanja (image, promocija, reklama, akvizicija) č) usmerjenost na ekonomiko projektov z vidika investitorja
d)	kalkulacije
e)	financiranje projektov
0 poznavanje pravne ureditve posameznih trgov in izdelava prod. pogojev g) ponudba ustreznega softvvarea — rač. vodenja.
Konkurenčne prednosti trženja sistemov
—	garancija funkcije
—	kvaliteten servis
—	pomoč investitorju
—	kreditni potencial (realna obrestna mera)
—	možnost cenovne konkurence zaradi večjega deleža lastnih komponent
Nastop:
—	SFRJ (Slovenija in posebej intenzivno druge republike)
—	dežele v razvoju — selekcija
—	SEV — selekcija
Usmeritve za trženje sistemov
—	hitrejši proces znanj iz razvitih držav od vzornikov (kooperacija, licence, know-how)
—	osvojiti marketinška znanja in koncipirati agresivni nastop
—	formirati jedra (ključni strokovnjaki), investirati v njihovo usposabljanje
—	izkoristiti obstoječe marketinške pozicije IMF
—	dohodek iz trženja sistemov vlagati za hitrejše osvajanje novih znanj in komponent
V	Samoupravnem sporazumu o temeljih plana SOZD IMF bomo določili delovne organizacije, ki bodo nosilci trženja posameznih sistemov in odgovorne za njihov razvoj.
Trženje sistemov je tudi eden osnovnih povezovalnih motivov v SOZD IMF, saj se v posameznem sistemu vključujejo praviloma proizvodni programi večih delovnih organizacij.
Ob tem pa je pomembno, da je tako trženje široko odprto navzven, da je IMP-jev inciator poslovnotehničnih sodelovanj, prenosa znanja, integracij in investicij.
1.2.	Če je trženje sistemov (aplikacij) neizogibna usmeritev za hitrejšo rast in preboj na nova tržišča, potem nam pomeni inženiring obliko učinkovite organizacije in posredovanja pri gradnji kompletnih gospodarskih in drugih objektov, ki zajema:
—	izdelavo tehnične dokumentacije
—	gradnjo objektov
—	izdelavo ali nakup in montažo naprav in opreme za navedene objekte
—	izročitev objekta v obratovanje, usposabljanje delavcev, servisiranje, nudenje tehnične pomoči itd.
V	dosedanjem razvoju IMF večinoma ni nastopal kot »pravi« inženiring, ki bi ponujal objekte po sistemu »na ključ«, ampak je s svojim delom sodeloval kot proizvajalec gradbenih firm ali drugih inženiring organizacij oz. je bil nosilec »delnega« inženiringa za instalacijskih del (samostojna pogodba z investitorjem).
Da bi v razmerah zmanjšane investicijske aktivnosti okrepili naš tržni položaj, se bo moral 1 MF v naslednjem obdobju kadrovsko in organizacijsko usposobiti, da bo na določenih vrstah objektov tudi sam prevzemal posle »na ključ«, s tega stališča pa bo potrebno ponovno pretehtati tudi cel splet poslovnih povezav z zunanjimi projektantskimi, gradbenimi in inženiring organizacijami, kakor tudi nosilci posameznih tehnologij.
Inženiring objektov po sistemu »ključ v roke« zahteva, da se IMF vključi v posamezne projekte že v samem začetku, pri tem pa lahko zagotovi vse potrebne storitve (izdelava ekonomsko tehnične dokumentacije in elaboratov, projektiranje, tehnologije, nudenje bančnih in kreditnih aranžmajev itd.).
Poudarek v razvoju Inženiringa mora biti v naslednjem obdobju ob relativno dobro razvitem izvedbenem delu zlasti na fazi pridobivanja poslov (investicijski marketing), financ, in nudenja raznih oblik poslovno tehničnih storitev, predvsem pa na širitvi poslovnih povezav izven IMF za skupno nastopanje na konzorcionalni osnovi.
1.3.	Osnovni element v strategiji trženja je proizvodni program. Trženje proizvodnih programov poteka preko trženja sistemov, v katere je določen proizvodni program vključen, pa tudi samostojno, bodisi kot reprodukcijski element oz. faza predelave v IMF, bodisi eksterno kot trženje komponent.
Obstoječe in nove proizvodne programe IMF uvrščamo v 2 področji glede na naravo proizvodnega procesa
a)	področje industrijske proizvodnje
1.	Armature in pogoni
2.	Črpalke
3.	Toplotni in procesni aparati
4.	Regulacijske, optimizacijske in nadzorne naprave
5.	Naprave za izkoriščanje sekundarnih in povratnih virov energije
6.	Ventilatorji
7.	Klimatizacijske in prezračevalne enote
8.	Naprave za distribucijo zraka
9.	Dušilci zvoka in vibracij
10.	Protipožarne in dimnooodvodne naprave
11.	Naprave za vlaženje in razvlaževanje
12.	Toplotne črpalke
13.	Naprave za> filtracijo zraka in odpraševanje
14.	Naprave za čiščenje in pripravo vode
15.	Stikalni aparati in naprave
16.	Elektromotorji
17.	Industrijska elektronika — proizvodnja software
18.	Telekomunikacijske naprave
19.	Signalno varnostne naprave
20.	Gradbeni stroji
21.	Transportne naprave
22.	Dvigala
23.	Kmetijski stroji in oprema
24.	Hidravlični cilindri in druge naprave
25.	Livarski polizdelki
26.	Orodja
Proizvodni programi odi —17 se uvrščajo v vejo proizvodnje energetskih in procesnih naprav.
b)	področje projektantskih, montažnih in drugih storitev
27.	Strojne instalacije
—	instalacije ogrevanja
—	instalacije prezračevanja in klimatizacije
—	instalacije vodovoda
—	plinske instalacije
—	druge cevno transportne instalacije
—	protipožarne instalacije
—	instalacija dvigal
—	tehnološke instalacije
28.	Elektroinstalacije
—	jakotočne instalacije
—	šibkotočne instalacije
—	zaščitne in strelovodne instalacije
V storitve uvrščamo projektiranje, montažo, usmerjanje in regulacijo, zagon in servisiranje instalacij.
Naloge na področju trženja:
1.	Nosilci marketinga za sisteme in proizv. programe so delovne organizacije, ki so tudi odgovorne za realizacijo planov v vnaprej dogovorjeni delitvi dela z obema organizacijama skupnega pomena Inženiringom in Marketingom.
2.	Za vsak sistem in vsak proizvodni program posebej morajo nosilci opredeliti jasno tržno strategijo in jo izvajati skozi konkretno politiko planiranja proizvodov, akvizicije, reklame in propagande.
3.	V obdobju 1986—1990 bomo naša tržna, še zlasti pa izvozna prizadevanja osredotočili na tiste proizvodno-tržne segmente, ki so privlačni in na katerih ima IMF jasne prednosti pred drugimi. Če upoštevamo, da so sredstva, s katerimi razpolagamo omejena, je tako osredotočenje edini način, da izgradimo potrebna tržna znanja in poslovne stike in si s kvaliteto in spoštovanjem rokov dobave, zagotovimo stabilen tržni položaj.
4.	Obstoječe poslovne analize ključnih faktorjev uspeha, tržnih potreb in IMP-jevih konkurenčnih prednosti, kažejo, da je potrebno trženje koncentrirati v splošnem na naslednjih področjih:
4.1.	Domače tržišče: Poudarek na trženju sistemov in kompleksnejših tehničnih proizvodov ter inženiringa. Široko razvejanost proizvodnih programov in vodilno pozicijo v proizvodnji nekaterih komponent je potrebno uporabiti kot orodje za maksimalizacijo učinkov poslovnega sistema kot celote. Poglavitna naloga na področju energetike in procesne industrije je hitra ekspanzija tržnih deležev ter ustvarjanje jasne in izdiferencirane tržne »podobe« (image) IMF.
4.2.	Izvoz
Intenzivnejša usmeritev v mednarodno delitev dela — na svetovni trg pomeni eno poglavitnih nalog vodstev na vseh ravneh organizacije. Taka usmeritev ni pomembna samo iz devizno bilančnih razlogov, temveč nam predvsem pomeni nujen pogoj za nadaljnjo gospodarsko rast.
Za realizacijo take usmeritve bo potrebno izdelati jasen koncept mednarodnega trženja temelječ na naših prednostih, zlasti pa:
—	proizvodno-tržno selekcionirati izdelke glede na možnosti na posameznih tržiščih
—	izdelati konkretne plane nastopanja za posamezne izdelke — tržišča upoštevajoč pri tem vse možne prodajne poti (kooperacija, tržni pristop skozi zastopniško mrežo, komisijonarjenje,lastna oz. mešana podjetja v tujini, naši predstavniki v predstavništavih in podjetjih v tujini, ki jih imajo druge organizacije ter v skupnih gospodarskih predstavništvih)
-4- uveljaviti miselnost o nujnosti nastopanja na tujih tržiščih v razmerah močne konkurence
S
— uveljaviti spremembe na vseh pomembnih komplementarnih področjih (zlasti operativnih funkcijah) z motom, da je temelj uspeha pri izvozu v ustrezni kvaliteti izdelkov, poslovnem obnašanju in usmerjenosti k inovacijam.
4.2.1.	Izvoz v razvite dežele
Poudarek in težišče izvoznih aktivnosti bo na izvozu proizvodov in komponent, podsestavov in delov, zlasti v obliki kooperacijskih odnosov z renomira-nimi tujimi partnerji.
Pri vzpostavljanju odnosov z zahodnimi proizvajalci bomo težili za tem, da čimbolje »prodamo« IMP-jev dober pristop na jugoslovansko tržišče in na posamezna atraktivna tržišča dežel v razvoju (Irak, Alžir).
Posebnega pomena je izvoz v razvite dežele tudi glede prenosa tehničnih in marketinških znanj na jugoslovansko tržišče, v dežele SEV in dežele v razvoju. Zato se mora IMP »odlepiti« od drobnih posrednikov z nezadostnim lastnim kapitalom in poiskati večje partnerje, od katerih lahko pričakujemo sodelovanje pri ambicioznejših projektih.
Močneje bo potrebno izkoristiti IMP-Metall kot oporno točko za izgradnjo smotrne mreže predstavništev in podjetij v tujini, s katerimi moramo v obdobju 1986—1990 na ključnih prodajnih segmentih doseči status evropskega proizvajalca.
Posebno pozornost bomo posvetili razvijanju sodelovanja z večjimi inženirskimi organizacijami v Zah. Evropi za skupno nastopanje v deželah v razvoju.
Za realizacijo izvoznih ciljev bo potreben agresivnejši pristop na področju zastopanja tujih firm, obseg prenosa znanja v obliki liceanc oz. know-how, in zainteresiranje tujih partnerjev za skupna vlaganja.
4.2.2.	Dežele v razvoju
Strategija nastopa bo temeljila na prodaji sistemov oz. kompleksnem inženiringu v sodelovanju z vladnimi in vojaškimi institucijami. Intenzivneje se bomo angažirali na pridobivanju t. i. »civilnih« poslov, zlasti s prodajo konzultant-skih in inženiring storitev oz. prodajo tehnologij. Pomemben dejavnik uspeha na teh tržiščih je tesno sodelovanje z lokalnim partnerjem.
Za uspešnejši nastop na teh tržiščih bo potrebno vzpostaviti tudi finančni inženiring, saj mnoge dežele v razvoju niso plačilno sposobne in je ključni faktor tržnega uspeha možnost zagotovitve ustreznih finančnih virov.
Ena najobčutljivejših nalog je opredelitev strategije poslovnega sodelovanja z inženiring organizacijami v Jugoslaviji in Evropi na relaciji skupni nastop — konkuriranje. Cilj je prav gotovo optimalizacija poslovnih učinkov in nastop v sodelovanju s partnerji, ki imajo najboljšo možnost za uspeh.
4.2.3.	SEV
Osredotočili se bomo na prodajo kompleksnih proizvodov, posameznih komponent in opredelili možnosti za trženje sistemov in inžen. nastop v teh državah. Primerjalne prednosti bo potrebno izkati v sferi izvoza izdelkov, ki so na visoki kakovostni ravni in vključujejo elemente najsodobnejše zahodne tehnologije, ki je sicer za vzhod teže dostopna. Intenzivno je potrebno delati tudi na uvrščanju naših izdelkov v meddržavne blagovne liste za države s klirinškim načinom plačevanja.
5.	Cilj poslovanja v tujini je pospeševanje rasti in stabilnosti poslovnega sistema IMP kot celote in v tem okviru poslovanje z dobičkom.
Prodajanje z izgubo je zato potrebno preprečiti. Taka prodaja je lahko samo začasna, kot orodje za časovno omejeno obdobje uvajanja na določeno tržišče. Cenovna meja ekonomsko dopustnega izvoza je cena na nivoju direktnih proizvodnih stroškov. Zaradi cenovnih disparitet na domačem trgu, predragih surovin in transporta, je potrebno v nujnih primerih uporabiti izvoz v obliki dodelave (začasnega uvoza surovin) in prodajni princip fco tovarna ali fco jugo meja.
‘ Ža realizacijo izvoznih ciljev je v perspektivi potrebno bistveno boljše razumevanje trga, posebno odnosov med ceno in kvaliteto, zato, da bi bilo večji izvozni zaslužek mogoče realizirati, ne le s povečevanjem obsega, ampak tudi in predvsem z izboljšanjem razmerja med prod. ceno in stroški.
6.	Posebno pozornost na domačem trgu in v izvozu bomo posvetili pazljivemu in pravočasnemu planiranju prodaje novih proizvodov — zlasti t. i. »produktivnih šampionov« — ključnih proizvodov v ključnih proizvodnih programih. Prodaja naj sledi marketinškim akcijam, ne pa da marketniške akcije in napori sledijo že obstoječemu obsegu prodaje.
7.	Skozi opredelitve pojmov nosilec trženja programov-sistemov in koordinacijo marketinške in komercialne politike na nivoju SOZD je potrebno brezpogojno uveljaviti enotnost tržnega nastopa (en kupec — ena ponudba) in to s striktno delitvijo pooblastil na osnovi nosilstva posameznih dejavnosti.
8.	Koncentracija prodajnih aktivnosti na ključne proizvodno-tržne segmente terja nove pristope in spremembe v celotnem poslovnem sistemu IMP.
RAZISKAVE
IN
RAZVOJ
NABAVA
PROIZVODNA
DISTRIBUCIJA
TRŽENJE
—■ hiter odziv na spremembe zahtev trga Zah- — tehnološka konku-teve renčnost
—	boljša kakovost
—	krajši dobavni rok
—	zanesljivost dobave
—	zanesljivost nabavnih
—	poznavanje velikosti tržišča
—	poznavanje konku-
—	‘ tesno sodelovanje s
končnimi kupci
—	neprestane prodajne ; aktivnosti za ključne
proizvode
RAZISKAVE	NABAVA
IN	PROIZVODNA	TRŽENJE
RAZVOJ	DISTRIBUCIJA
— Imeti tržnega eksperta za vsako proizvodno skupino — Odgovornost za trženje postaviti bliže tržišču
— Poročila pošiljati direktno DO in TOZD, ki kontrolirajo uspeh glede na jasno opredeljeno razmerje prodaja/dobiček in vložena finančna sred. za marketing.
9.	Okrepiti je potrebno sodelovanje med obema organizacijama skupnega pomena Inženiringom in Marketingom in sicer na osnovi medsebojne povezanosti in dnevne koordinacije v zvezi z realizacijo tržne strategije IMP.
Inženiring kot organizacija skupnega pomena ima naslednje naloge:
—	pridobivanje in izvedba investicijskih projektov v tujini
—- pridobivanje in izvedba investicijskih projektov v Jugoslaviji v dogovorjeni delitvi nastopa s komercialnimi službami DO.
Alternativa:
—	pridobivanje in izvedba investicijskih projektoav v Jugoslaviji (navzven nastopa izključno Inženiring kot skupna komerciala za projektiranje in montažo).
—	organizacija svetovalnega inženiringa s področja dejavnosti IMP ob sodelovanju ostalih organizacij v IMP in izven.
Marketing
—	notranja predstavniška in prodajna mreža (vključno s prodajo na drobno)
—	zunanje trgovinsko poslovanje (izvoz, uvoz)
—	zunanje trgovinska mreža (predstavništva, lastna in mešana podjetja)
—- zastopanje tujih firm
—	skupna strateška nabava
Zaradi jasnejše definicije dejavnosti bo potrebno dosedanjo organizacijo IMP Marketing preimenovati v IMP — Trgovina (ali Commerce ali Blagovni promet).
Cilj obeh organizacij ni in ne more biti lastni dobiček, temveč realizacija poslovnih ciljev IMP kot celote. Zato morajo biti njuni odnosi z DO TOZD dosledno urejeni na principih skupnega prihodka in svobodne menjave dela.
10.	V SOZD IMP moramo izdelati in uveljaviti enotne prodajne pogoje (ceniki, rabati, dobavni roki, kreditiranje), ki bodo obvezni za vse članice. Pri urejanju internih reprodukcijskih in komercialnih odnosov v IMP v smislu posebnih ugodnosti v dobavi (roki, cene), za interne kupce, ki vlagajo v posamezno proizvodnjo, ne sme priti do rušenja enotnih prodajnih pogojev navzven.
11.	V funkcijo uspešnega trženja je potrebno postaviti tudi dosedanji Izobraževalni center IMP, ki mora dobiti v naslednjem obdobju svojo poslovno usmerjeno vsebino.
— tesnejša povezava DO in TOZD s trži ščent. ki mora zagotoviti povratne infor-Nujnc macije za razvoj akcije— koncentracija razvojnih sil in sredstev za izbrane proizvode
—	močnejša funkcija kontrole kvalitete
—	varnostne zaloge kritičnih materialov
—	izboljšanje planiranja proizvodnje in nabave
2.	RAZISKOVALNO — RAZVOJNA DEJAVNOST
Konceptu poslovnega sistema IMP in njegovega trženja bomo v obdobju 1986—1990 morali prilagoditi tudi strategijo razvojno raziskovalnega dela.
Vzpostavitev lastne močne raziskovalno razvojne baze pomeni pomemben element naše tržne usmerjenosti in neodvisnosti. Čedalje bolj se povsod zavedamo, da je v razmerah eksplozivnega tehničnega in tehnološkega razvoja nujno bistveno povečati vlaganja v raziskave in razvoj novih izdelkov.
Inovativnost izdelka je bistveni pogoj njegove tržne atraktivnosti, čas razvoja pa osnovni element konkurenčne borbe. Jasno je, da poudarek lastnemu znanju in lastni organizaciji razvojno raziskovalnega dela ne sme pomeniti zapiranja pred tujim znanjem, sicer bi se izpostavili nevarnosti, da odkrivamo že odkrito oz. da neracionalno trošimo sredstva. Lastni razvoj je potrebno kreativno dopolnjevati s tujim znanjem preko nakupa licenc oz. know-howa od vodilnih svetovnih firm.
Naloge na področju raziskovalnega in razvojnega dela
1.	Vsaka DO, ki je nosilec trženja programa-sistema je dolžna organizirati lastne razvojne oddelke.
2.	V strategiji razvojne dejavnosti mora priti do sprememb, ki bodo omogočila koncentracijo znanja in materialnih sredstev za prodor v nove programe in tehnologije. Naloga razvojne dejavnosti je predvsem razvoj novih proizvodov, zato ne sme biti vprežena v voz reševanja tekočih problemov v proizvodnji.
3.	Bistvene spremembe so potrebne na področju planiranja, organizacije, vodenja in kontrole razvojnega dela.
Kot nujne naloge se nam kažejo zlasti:
— uvesti projektni način dela v razvoju in službah, ki ga spremljajo (razvojna tehnologija in konstrukcija, prototipna delavnica), ter stimulirati sodelavce v projektu glede na sosežene rezultate
—- ustvariti močno povezavo med razvojno — raziskovalnimi službami in marketingom, najlažje z interdisciplinarno sestavo projektnih skupin, v katerih je obvezen tudi strokovnjak za 'trženje
—	planiranje razvojnega dela ne more pomeniti le razporejanje kapacitet glede na časovno določene okvire, temveč prav tako planiranje stroškov in investicijskih vlaganj
—	razvojni projekt je zaključen, ko je izdelek v redni proizvodnji (po uspešni preizkusni seriji s pravočasnim predhodnim vključevanjem proizvodno tehničnih služb)
—	vzpostaviti je potrebno kvaliteten sistem kroženja in izmenjave informacij, ki so pomembne za razvojno delo.
4.	Kadrovska politika za razvoj mora biti v obdobju 1986—1990 usmerjena k pospešenemu pridobivanju mladih strokovnjakov s fakultet, ki jim moramo nuditi stimulativne osebne dohodke, perspektivo strokovnega razvoja in reševanje temeljnih problemov materialne eksistence — zlasti stanovanjskega vprašanja.
5.	Stalno je potrebno skrbeti za strokovni razvoj kadra v razvojno raziskovalnih oddelkih in stik z najnovejšimi tehnologijami. Zato je nujno stimulirati podiplomske študije, specialistična izobraževanja, prav tako pa tudi nastopanje na strokovnih simpozijih in posvetih. Stik z dosežki v tujini preko tuje strokovne literature in obiskov sejmov in razstav v tujini ne omogoča več spremljanja raziskovalnih dosežkov razvitih dežel. Preko računalniške mreže je potrebno raziskovalcem in kadru v razvojnih oddelkih omogočiti dostop do tujih informacijskih in dokumentacijskih centrov, prav tako pa organizirati solidne INDOK v okviru IMP.
6.	Zaradi omenjenih sredstev je potrebno za zadovoljive učinke koncentrirati raziskovalno-razvojne napore na ključne proizvodne programe in znotraj njih na ključne proizvode. V ta namen je v DO in SOZD potrebno izgraditi sistem združevanja sredstev za razvoj perspektivnih proizvodov in za njihovo uvajanje v redno proizvodnjo oz. kreditiranje pod ugodnejšimi pogoji.
7.	Investicije v opremo za potrebe razvojno raziskovalnega dela se morajo povečati, saj so trenutno naše razvojne službe po opremljenosti daleč zaostale in mnoge ne zaslužijo svojega imena.
Vlagali bomo predvsem v:
—	merilno opremo za razvojne oddelke
—	računalniško opremo za potrebe razvojnih oddelkov
—	skupne preizkuševalne in merilne proge
8.	Ustanovili bomo Razvojni center IMP za energetiko in procesno tehniko, ki bo dopolnjeval delo razvojnih služb v smeri aplikativno-raziskovalnih nalog, hkrati pa bo sodeloval v razvojnih projektih po posameznih programih. Center si mora pridobiti status raziskovalne enote, hkrati pa možnost atestiranja naših in tujih izdelkov.
9.	V vseh oblikah sodelovanja s firmami iz razvitih dežel si bomo prizadevali za prenos tehničnega in tehnološkega znanja, ki nam bo ob omenjenih sredstvih omogočil hitrejši razvoj.
3.	OPERATIVNE POSLOVNE FUNKCIJE
Za uresničitev temeljnih poslovnih ciljev, zastavljenih za obdobje 1986— 1990 niso dovolj le spremembe v strateških elementih poslovnega procesa, temveč tudi izboljšanje učinkovitosti v operativnih poslovnih funkcijah, nabavi, proizvodnji in distribuciji proizvodov in storitev.
Znane slabosti (primeri!) so zlasti naslednji:
—	neučinkovita obdelava naročil z odgovornostjo, porazdeljeno preko večjih služb in oddelkov, ki ni jasna kupcu
—	dolgi dobavni roki in zamude oz. nepravočasne dobave
—	slaba kvaliteta ter visoki odstotki pritožb in reklamacij
Zlasti pri prodoru na tuja tržišča, pa tudi za utrditev položaja na domačem trgu mora IMP postati poslovni partner, v katerega lahko imajo kupci zaupanje.
Naloge na področju izboljšave operativnega poslovanja
»1. Poenostaviti in ciljno usmeriti sistem obdelave>aročil, skrajšati informacijske poti od kupca do odgovorne DO oz. TOZD (npr. z uvedbo metod kontrole napredovanja naročil — gantogrami oz. mrežni plani)
2.	Izboljšati planiranje proizvodnje, zlasti planiranje potreb po repromate-rialu in rezervacij repromateriala, pa tudi planiranju kapacitet.
3.	Selektivno formiranje zalog polizdelkov in končnih izdelkov, da bi skrajšali dobavne roke in odpravili zamude za ključna tržišča in kupce
4.	Vzpostaviti sistematično kontrolo kvalitete, da bi izboljšali kakovost izdelkov in znižali število reklamacij.
V.
5.	Za projekte oz. kompleksnejše izdelke, ki tangirajo več DO-jev oz. programov, imenovati odgovorne projektne vodje za koordinacijo (z vidika SOZD).
6.	Mnogo večjo pozornost bo potrebno posvetiti znižanju oz. optimalizaciji direktnih stroškov materiala po enoti proizvoda in sicer,
v razvoju:
—	z analizo vrednosti za obstoječe izdelke s ciljem znižati stroške
—	posvečanjem pozornosti relativni ceni materialov, ko načrtujemo nov proizvod
v nabavi:
—	z izboljšanjem planiranja in vodenja nabave (skupni nakupi, časovna optimizacija naročil, varnostne zaloge za kritične artikle)
v proizvodnji:
— z zmanjšanjem izmeta (zlasti pri izdelkih z visoko vrednostjo dragih in težko dosegljivih materialov)
—	z izboljšanjem izkoriščenosti strojev in opreme (večizmensko delo, centralizacija investiranja v drago tehnologijo)
—	s skrajševanjem pretočnih časov v proizvodnji za ključne izdelke (študij dela)
7.	Vzpodbuditi bo potrebno mnogo večji interes med zaposlenimi za inovacije,- predvsem v smislu realizacije prihrankov in izboljšanje kvalitete izdelkov.
Materialno in moralno stimuliranje krožkov kvalitete in inovacijskega gibanja je velikega pomena za uspešno poslovanje kakor tudi za utrjevanje skupnih vrednot delovnega kolektiva IMP.
8.	Posebnega pomena za izboljšanje učinkovitosti operativnih poslovnih funkcij je tudi posodobitev sistemov informiranja, planiranja in kontrole na osnovi možnosti, ki jih daje uvedba računalnikov v poslovni proces.
4.	FINANCIRANJE RAZVOJA IN POSLOVANJA
Osnovna značilnost dosedanjega sistema financiranja v IMP je, ob dokaj razvitem sistemu vzdrževanja kratkoročne likvidnosti, odsotnost sistematičnega dolgoročnega združevanja sredstev.
Kljub temu, da je v srednjeročnem planu bila dogovorjena višina in oblika združevanja sredstev, to ni zaživelo. Vzroke je potrebno iskati zlasti v pomanjkanju kvalitetnih projektov pa tudi v določilu, ki pogojuje obveznost združevanja z izkazanim interesom posamezne TOZD. V razmerah visoke inflacije in življenja iz rok v usta, pa to vodi v negacijo združevanja nasploh.
V obdobju 1986—1990 moramo doseči preobrazbo pogledov na vlogo in funkcijo SOZD, predvsem na funkcijo SOZD pri preusmerjanju akumulacije med posameznimi programi in sistemi. Bistveno za pravilno usmerjanje investicijske politike je razumevanje, da ne investiramo v TOZD-e in DO-je ter njihove proizvodne objekte, temveč v tehnologijo in z njo povezane programe, (vključno raziskovalni razvoj trženja).
Investiranje v tehnologijo zahteva:
—	definiranje nosilcev posameznih tehnologij (nosilstvo je lahko ali pa tudi ne povezano z nosilstvom programa ali celo sistema)
—	optimalizacija investicij glede na razvojno tehnološke potrebe sistema IMP
—	ciljno usmerjenost investiranja glede na tržno načrtovane proizvode
IMP bo do 1. 1990 razvijal predvsem naslednje tehnologije:
Osnovne tehnologije
1.	Strojna kovinska obdelava — numerično krmiljeni procesi in stroji (stružni avtomati, vrtalni stroji, rezkalni stroji, obdelovalni centri)
2.	Predelava pločevine (stiskanje, pretiskanje, krivljenje, varjenje...)
3.	Varjenje in nanašanje materiala
4.	Površinska zaščita (barvanje, lakiranje, galvanika...)
5.	Tehnologija montaže (rač. podprto asembliranje)
6.	Livarstvo (tehnologija jeder, tehnologija taljenja, tehnologija litja, tehnologija izdelave kalupov in modelov...)
— siva litina, nodularna, aluminij.
Specifična — namenska tehnologija
7.	Orodjarstvo
8.	Finomehanična obdelava (tehnologija zobnikov, osi, ohišij, tehnologija izboljšanja materialov)
9.	Tehnologija elektromotorjev
10.	Tehnologija toplotnih menjalnikov
11.	Tehnologija radialnih ventilatorjev
Spremljajoča tehnologija (pretežno kooperacija)
12.	Kovna dejavnost
13.	Predelava plastike
14.	Elektronika (tiskano vezje, hibridi, čipi)
Pri osnovnih tehnologijah bomo investirali v posodabljanje tovarn »frontno«, s ciljem da nadoknadimo zaostanek v modernizaciji zadnjih 10 let.
Pri specifičnih oz. namenskih tehnologijah bomo v planih določili nosilce (TOZD, DO), investiranja za poslovni sistem SOZD IMP kot celoto in njegove posamezna dejavnosti. Cilj je racionalizacija vlaganj glede na možnost izkoriščanja kapacitet.
Spremljajoče tehnologije bomo razvijali v glavnem pri kooperantih, razen pri elementih, ki so nujni zaradi strateške neodvisnosti pri ključnih izdelkih.
Naloge financiranja
Na nivoju SOZD, DO in TOZD je potrebno jasno definirati politiko, kriterije in prioritete investiranja. Glavni kriterij mora biti dolgoročna donosnost projekta s posebnim poudarkom na orientaciji na svetovno tržišče. Za projekte s poudarjeno infrastrukturno (reprodukcijsko) funkcijo je poglavitni kriterij dolgoročna uspešnost širših proizvodnih segmentov, v katere se vklaplja, oz. poslovnega sistema kot celote.
Poleg tehnologije (oprema, proizvodne zgradbe) mora biti predmet investiranja v IMP tudi lasten razvoj in uvajanje novih proizvodov, nakup licenc in tujega znanja (know-how). Posebna oblika investiranja predstavlja investiranje v marketinško obdelavo tržišča.
Glede na omejena sredstva je investicijske aktivnosti nujno koncentrirati na področjih, ki so tržno najprivlačnejša. Vendar je pri tem potrebno ločiti investiranje v razširitev prozvodnje s ciljem požeti na tržišču sadove uspešno uvedenega izdelka (izdelkov), ali za investiranje v nove proizvode ali celo v raziskave, kjer je uspeh podvržen mnogo večjemu riziku.
1.	Financiranje razširjene reprodukcije bomo v obdobju 1986—1990 gradili v več oblikah:
—	kreditiranje preko razvojnega sklada pri Interni banki IM P za tržne in razvojne projekte širšega pomena za IMP
—	združevanje sredstev za projekte skupnega pomena v IMP
—	združevanje sredstev za financiranje prioritetnih projektov v IMP
1.1. , , , J _______________________________________ , J ,
dov na tržišče, bomo pri Interni banki IMP formirali razvojni sklad. V razvojni sklad Interne banke bodo vse temeljne organizacije nepovratno združevale 25 % ustvarjene skupne amortizacije preteklega leta. V razvojni sklad bomo združevali tudi 50% dohodka, ki je nastal kot rezultat izrednih ugodnosti na tržišču.
1.2.	Za investicije skupnega in prioritetnega pomena bodo v obdobju 1986—1990 temeljne organizacije združevale 20 % neto poslovnega sklada na ravni SOZD in najmanj 20% na ravni DO. Enovite DO združujejo na ravni SOZD 30 % neto poslovnega sklada, ustvarjenega v predhodnem letu.
Združevanje sredstev za investicije skupnega in prioritetnega pomena na ravni SOZD poteka skozi Interno banko IMP, ozdi združijo sredstva do višine obveznosti v Interno banko. Združevala lahko v roku 6 mesecev od vplačila določijo namen združevanja v okviru s planom sprejetih prioritetnih projektov, v nasprotnem primeru pa se sredstva avtomatično obravnavajo kot dolgoročni depozit pri Interni banki na 6 let z obrestno mero kot jo določi zbor Interne banke IMP.
1.3.	Za presojo investicijskih projektov z vidika izpolnjevanja kriterijev investiranja bo pri delavskem svetu SOZD delovala posebna strokovna komisija.
1.4.	Za izvajanje programov prestrukturiranja, programov za odpravo motenj v poslovanju in sanacijskih programov bodo tozdi v SOZD IMP združevali rezervna sredstva in sicer 20 % rezervnih skladov tozd v Interno banko IMP, enovite DO bodo združevale 30 % rezervnega sklada.
1.5.	Pomembna naloga v obdobju 1986—1990 je skrajšati čas izvedbe investicijskih projektov, saj ima trajanje investicije pomemben vpliv na ekonomijo projektov. Posebej važno je skajšati čas odobravanja projektov in zapiranje finančne konstrukcije.
1.6.	V vseh sredinah, ki investirajo, bomo vzpostavili sistematičen nadzor nad rezultati in uspešnostjo investicijskih projektov.
2.	Financiranje enostavne reprodukcije
2.1.	Financiranje enostavne reprodukcije bo temeljilo še naprej na združevanju presežkov kratkoročnih sredstev v Interni banki IMP in na usmerjanju teh sredstev za razreševanje likvidnosti poslovnega sistema kot celote in njegovih delov.
2.2.	V novem srednjeročnem obdobju bomo v okviru poslovanja Interne banke uvedli tudi hranilniško dejavnost za delavce IMP s stimulativnimi obrestnimi merami za vpogledne vloge in vezane vloge, kar bo omogočeno z vzpostavitvijo računalniške mreže IMP.
2.3.	Interna banka IMP bo še naprej v okviru veljavne zakonodaje skrbela za enotnost na področju plačilnega prometa s tujino in za plačilni promet za potrebe delovnih enot v tujini.
kreditiranje iz dolgoročno deponiranih sredstev pri Interni banki IMP. S ciljem pospešiti razvojno raziskovalno delo in uvajanje novih proizvo-
5.	POSLOVNA ORGANIZIRANOST
Velikost IMP, diverzificiranost njegovih proizvodov in tržišča postavljajo skupaj s hitrimi spremembami v ekonomskem in tehnološkem okolju visoke zahteve pred organizacijo in vodenje SOZD. Da bi lahko reagirali na vse močnejši izziv okolja in zlasti podprli načrtovane strateške usmeritve, je pomembno okrepiti:
—	operativno vodenje (izgraditi pozicijo DO-jev)
—	strateško vodenje (pretežno na nivoju SOZD, delno DO)
prave povezave med tozdi, ki so povsem avtonomne celote. Dodaten problem predstavlja lokacijska razdrobljenost in temu ustrezen vpliv lokalnih dejavnikov na poslovno vodenje. Večina DO je tako odrezana od operativnega vodenja. Obstoječa organizacijska struktura dejansko podvaja in potrjuje poslovne funkcije in ustvarja tako v sistemu nepotrebno režijo, povečuje možnosti konfliktov in zamegljuje pristojnosti. Vse to odločilno vpliva na učinkovitost poslovanja.
Pri iskanju najprimernejše organizacije poslovanja nas morajo voditi potrebe oz. model tržnega nastopanja.
Karakteristike močne DO so:
—	enotno trženje in prodajna organizacija
—	skupen razvoj
—- enoten sistem informiranja, planiranja in kontrole poslovanja
—	usmerjanje akumulacije — združevanje sredstev
—	enoten sistem nagrajevanja in solidarnosti.
Oblikovati DO po teh kriterijih je ena osnovnih nalog v novem srednjeročnem obdobju. TOZD-e bomo združili v DO-je glede na strateške in operativne kriterije. Delovna organizacija lahko ima dominantno vlogo na področju operativnega vodenja le, če združi v sebi tozde, ki bi sicer bili nesposobni neodvisnega življenja. Delovne organizacije, ki bi povezovale le določene administrativne funkcije, so nepotrebne in jih bomo morali reorganizirati. Tako razčiščevanje' nedvomno vodi k porastu števila DO, zlasti enovitih, vendar hkrati k zmanjšanju števila subjektov za koordiniranje poslovnih odločitev. To bo prispevalo k večji učinkovitosti, ob tem pa bo potrebno okrepiti koordinacijo na ravni SOZD.
Trenutna poslovna makroorganiziranost je neprilagojena potrebam tržnega istopanja. Zlasti izrazito je dejstvo, da v številnih delovnih organizacijah ni
PROJEKTIRANA MAKROORGANIZACIJA SOZD IMP
Zap. .št.	DO/TOZD	Dosedanji TOZD	Kratka oznaka proizvodnih prog.
1.	PROMONT, Lj. enovita DO alt. 3 TOZD		montažne storitve: — ogrevanje
	OV	OV	— cevovodi
	KM	KM	— vodovod
	DVIG	DVIG	—	klima —	dvigala
2.	MONTAŽA, Koper enovita DO	MK	montažne storitve: —	ogrevanje —	vodovod —	klima
3.	PMI, Maribor	Projektiva	montažne storitve:
	enovita DO alt. 3 TOZD	Inženirski biroji	— ogrevanje
	Inženirski biroji	Montaža	— vodovod
	Montaža Elektrokovinar	Elektrokovinar	—	klima proizvodni prog.: —	ventilatorji —	naprave za klimatizacijo —	naprave za
filtracijo in pripravo pitne vode
ELEK^OMONTAŽA, Lj.	EM	montažne storitve:
enovita DO		—	jaki tok —	šibki tok —	zaščitne in
		strelovodne inst.
5. KLIMA Celje IP MP
montažne storitve:
IP	— ventilatorji
MP	klimat. in
prezračevalne
naprave
ventilatorji, klima-tizacijske in prezračevalne enote,dušilci zvoka in vibracij, naprave za filtracijo in odpraševanje
6.	PROCESNA TEHNOL., Lj.	
	TEHNOMONT	TEHNOM
	ALCHROM	ALCHROM
7.	ELEKTROENERGETIKA, Lj.	
	ISO	ISO
	TEN-E	TEN-E
	alt.: 2 enoviti DO	
8.	TELEKOMUNIKACIJE	TEN-T
-	enovita DO	
9.	AVTOMATIKA	TRATA-A
	(enovita DO)	
10.	ČRPALKE	TRATA-Č
	(enovita DO)	
1.1.	APARATI	ITAK
	(enovita DO)	
12.	KLIMAT	KLIMAT
	(enovita DO)	
13. Tl O
(enovita DO)
TIO
armature, pogoni, regulacijske naprave, topi. aparati tehnološka instal.
stikalni aparati stikalne naprave
telekomunikacijske naprave, signalnovarnostne naprave
regulacijske naprave pogoni, koračni motorji
črpalke, vgradni motorji
topi. aparati in izmenjevalci, ind. posode
ventilatorji, toplotni aparati —menjalniki klimatske in prezrač. naprave, hladilništvo, naprave za izkoriščanje sekundarnih in povratnih virov
distribucija zraka, protipožarne in protidimne lopute, dušenje zvoka, naprave za izkoriščanje povratne toplote, toplotni aparati
14. LIVAR, Ivančna gorica		livarski polizdelki
enovita DO ali 4 TOZD	LDNL	armature
LSNL	TA	
TA	VIPO	
VIPO	LBK	
LB K		
15. S KIP, Lj.	SKIP	gradbeni stroji, stroji
(enovita DO)		za kmetijstvo in
		gozdarstvo, tran-
4		sportne naprave
16. PANONIJA		kmetijski stroji in
KMP	KMP	oprema
BLISK	BLISK	montažne storitve:
17.	INŽENIRING
(enovita DO skup. pomena)
18.	PROJEKTIVNI BIRO (enovita DO skup. pomena)
INŽ
—	ogrevanje
—	voda
—	elektrika
—	prezračevanje
projektiranjeelektro in strojnih instalacij
19.	MARKETING	MARKETING —
(enovita DO skup. pomena)
20.	RAZVOJNI CENTER	—
(enovita DO skup. pomena)
21.	Delovna-skupnost
strokovne službe	—	—
22.	Delovna skupnost
Interne banke	—	~
23.	Delovna skupnost
Družbeni standard	—	—
ALTERNATIVA: Združenje vse prodaje montaže v Inženiring
Organizacije skupnega pomena za Sestavljeno organizacijo
I do inženiringI
/[" DO MARKETING
DO PROJEKTIVNI BIRO
SOZD 1MP
INTERNA BANKA
DO RAZVOJNI CENTER
DEL. SKUPNOST DRUŽBENI STANDARD
DEL. SKUPNOST STROKOVNE SLUŽBE
Naloge na področju organiziranosti
—	V obdobju 1986 — 1990 bo potrebno reorganizirati tržno funkcijo v IMF. Poudarek na polni ekonomski odgovornosti DO zahteva tudi prilagoditev organiziranosti organizacij skupnega pomena Inženiringa in Marketinga. Preprečiti je treba podvajanje funkcij in na nivoju SOZD (Inženiring, Marketing) obdržati le tiste funkcije, ki jih DO nimajo.
—	Organizacijo Marketinga je potrebno prilagoditi strategiji in politiki nastopanja na tržišču, zlasti pa poudariti, da je polna tržna odgovornost na DQ-jih. Zato je potrebno delavce na posameznih prodajnih točkah (predstavništva doma in v tujini) tesneje vezati na realizacijo prodajnih nalog DO.
—	Trenutno je organizacija prodajne funkcije usmerjena na proizvode in regije, ni eksplicitno definirane koordinacije glede na prodajo pomembnih aplikacij za posamezne industrije (sektorje) in ključne kupce. To pomeni, da privlačni poslovni potencial ni polno izkoriščen. Bodoča organizacija tržne funkcije mora vključevati ne le produktno regionalno usmeritev, temveč tudi sistemsko (aplikacije, industrije, ključni kupci) orientacijo. Koordinacijo za celotni IMP-jev proizvodni potencial za posamezne ključne kupce — industrije opravlja vodilna DO (s ključnim deležem prodaje temu kupcu — industriji) ob podpori TOZD Marketing (predstavniške mreže).
—	V TOZD Marketing je potrebno združiti vso terensko servisno službo in jo organizacijsko podrediti predstavništvom na posameznih teritorijih . Le tako bo mogoče servis postaviti v funkcijo prodajne aktivnosti.
—	Koordinacija v TOZD Inženiring se mora na domačem tržišču omejiti le na tiste kritične aplikacije, industrije, kupce, kjer ima koordiniran nastop oči-vidne prednosti, sicer bo organizacijska struktura preobremenjena s koordiniranjem. Odpraviti je potrebno paraleInost planiranja prodaje v Inženiringu in DO-jih. (alternativa: združevanje komercialnega nastopa v skupno organizacijo).
—	V vseh DO bomo ustanovili oddelke za raziskavo tržišča za proizvodne programe, v DO, ki tržijo sisteme pa tudi oddelke za raziskavo tržišča po aplikacijah, industrijah in ključnih kupcih. V delovni skupnosti strokovnih služb SOZD bo organiziran specializirani oddelek za ttžne študije za opravljanje specializiranih nalog po naročilu DO-jev.
—	Kompletno izvozno-uvozno dejavnost ter usmerjanje predstavništev in mešanih podjetij v tujini bo opravljal Marketing, vendar s tesno navezavo na tržne službe delovnih organizacij, khmorajo biti vsebinski nosilci mednarodnega trženja.
—	Na domačem tržišču mora imeti Marketing poudarjeno vlogo pri trženju za proizvode, ki se prodajajo preko trgovine, ki ne zahtevajo inženiring pristopa in obširne storitvene podpore, ter za majhna regionalna tržišča, tržišča z razdrobljenimi kupci in tržišča s stagnantno stopnjo rasti.
- — Na nivoju poslovnega sistema 1MP je nujno dati pravi pomen funkciji skupne nabave strateških materialov, saj brez nje ni mogoča optimalizacija stroškov, ki jo prinaša skupno nastopanje.
—	Finančnemu planiranju in kontroli na nivoju 1MP v preteklosti ni bila posvečena zadostna pozornost. V razmerah razdrobljene akumulacije je potrebna močna koordinacija pri upravljanju z nezadostnimi finančnimi viri.
—	Na nivoju celotnega IMP-ja je potrebno doseči znižanje stroškov s smotrnejšo porabo redki h zmogljivosti — zlasti drage uvozne opreme — skozi delitev skupno pridobljenih kapacitet. Taka delitev pa seveda ne sme ogroziti pravočasnih dobav, zlasti za izvoz.
—	Financiranje Marketinga s strani DO mora temeljiti na osnovi realnih prodajnih stroškov za posamezne proizvode-regije. Odpraviti je potrebno regresiranje prodajnih stroškov skozi višje provizije za uvoz in skupno nabavo in zamegljevanje dejanskih prodajnih stroškov za posamezne programe skozi sistem provizij.
—	Organizacija poslovnih funkcij na relaciji TOZD/DO/SOZD
a) TOZD
Izključno operativna proizvodna funkcija in funkcija neposredne priprave proizvodnje,
—	planiranje proizvodnje (kapacitet, potreb po materialu in tujih storitvah)
—	vodenje in izvedba proizv. procesa,
—	skladiščenje, interni transport, ekspedit,
—	tehnološka funkcija za tekočo proizvodnjo,
—	konstrukcijska funkcija za individualno proizvodnjo.
b) DO	■
marketinška funkcija
—	raziskava tržišča
—	pospeševanje prodaje
—	prodaja
—	nabava
aplikativna razvojna funkcija (z razvojno konstrukcijo in tehnologijo) finančna funkcija
—	finančno planiranje
—	finančna kontrola
—	finančna operativa i :: ;■:■
štabne funkcije
—	informatika
—	planiranje
—	kadrovska funkcija
—	splošne zadeve
—	funkcija poslovne organizacije
Voiii i:n/o2žo':nn3«u,iU',ri ilist'■'
- iii-v ti\ jfiiitjOjzho osiluna iJivBtc.i-i/ ni (ialiaon -oifontel •.•obovyi<;vi miiqi'
vi i■ v-v■ veri - nU. i,;:: .•■vjbvZ v , o vici - v v i aorti
c)	SOZD (z organizacijami skupnega pomena in delovnimi skupnostmi) prodajna funkcija
—	predstavniška mreža
—	servis
—	izvoz —* uvoz
—	strateška nabava
—	koordinacija nastopa na večjih objektih
—	inženiring za prodajo sistemov (ki segajo preko posamezne DO) ob vnaprejšnji delitvi dela
finančna funkcija
—	centralno finančno planiranje
—	ekonomsko finančna revizija
—	realokacija finančnih sredstev
—	finančni inženiring
razvojno-aplikativna funkcija (v dogovorjeni delitvi dela z DO) štabne funkcije
—	informatika
—	strateško planiranje in programiranje investicij
—	pravna pomoč
- — usmerjevalni razvoj
—	poslovna organizacija
— Ključna sprememba v organiziranosti in načinu dela v IMP je uvedba projektnega principa dela in vodenja na področju trženja ter priprave in izvedbe razvojnih programov. V obdobju 1986-1990 moramo doseči mnogo večjo fleksibilnost v prehajanju tozdovskih meja kakor tudi vertikalno na relaciji SOZD/DO/TOZD kadar So pred nami naloge, ki jih bolj učinkovito rešujemo v projektnih skupinah.
Zlasti velikega pomena je projektni pristop na področju trženja sistemov oz. inženiringa, kjer lahko edino z njimi dosežemo transformacijo sedanjih klasičnih prodajnih aktivnosti (ko čakamo na razpis, da lahko damo ponudbo) na višji, nivo, ki ga omogočajo prodaja znanja oz. know-how za posamezne funkcionalne zaključene celote. Projektna usmeritev edina omogoča funkcionalno segmentacijo tržišča na relaciji aplikacije (industrije) tržišča in vključevanje JMP-ja že v začetku v vlogi investitorjevega konzultanta (npr. reševanje problemov ekologije in energije v proizvodnji, distribuciji in porabi energije). Glede uporabe projektnega dela se v IMP lahko zgledujemo v Jugoslaviji pri Energoprojektu in Smeltu.
Projektna usmeritev v trženju sistemov (DO Inženiring projekta in DO) mora biti odprta navzven, za angažiranje zunanjih strokovnjakov in institucij — oz. organizacij, ki nudijo osnovno tehnologijo, specialistična znanja oz. opremo ali kake druge storitve. Hkrati pa je potrebno rešiti tudi organizacijo in financiranje večjih projektov, ki segajo čez več delovnih organizacij.
Projektni način dela moramo v večji meri uvajati tudi v procesu razvoja in uvajanja razvitih proizvodov v redno proizvodnjo. Z učinkovitejšim organiziranjem na navedenih projektih lahko pričakujemo, da se bo čas (in s tem stroški) uvajanja novih proizvodov zmanjšal v povprečju za več kot 50%.
6.	SISTEM INFORMIRANJA, PLANIRANJA IN KONTROLE TER UPRAVLJANJA IN VODENJA
Obstoječi sistemi informiranja, planiranja in kontrole v IMP so večinoma neprimerni, tako na ravni DO kot TOZD, in se ne morejo primerjati z informacijskimi sistemi podobnih organizacij v razvitih deželeh. Dejstvo je, da zato poslovne odločitve sprejemamo ne na podlagi trdnih dejstev, temveč bolj »na palec«. Zato je ena poglavitnih nalog oblikovati te sisteme tako, da bodo služili poslovnemu odločanju.
a) Čeprav informacijski sistem zajema poleg poslovne informatike tudi splošno (samoupravno) in specialno (tehnično) informatiko je prav kvalitetna poslovna informatika temeljni element kvalitetnega razvoja vsake organizacije.
Temelj poslovne informatike je kvalitetno stroškovno knjigovodstvo. Trenutni kvalitetni nivo stroškovnega knjigovodstva je daleč od potreb, saj je nepopolno in nesistematično, resda tudi zaradi obstoječe zakonodaje na tem področju.
Nujne spremembe na tem področju so zlasti naslednje:
1. Urediti knjigovodstvo za direktne stroške
— materialne stroške je potrebno zaradi inflacije voditi po zadnjih nabavnih cenah
—	vpeljati sistem vrednotenja proizvodnje po direktnih stroških kot enoten standard za SOZD IMP
—	urediti sistem mesečnih plafnških kalkulacij in uvesti stalno primerjavo planirano/doseženo.
2.	Postaviti konsistentno računovodstvo indirektnih storitev
—	postaviti tak sistem spremljanja indirektnih stroškov, kjer vsak strošek bremeni projekt oz. nadzorovani predračun (plan)
—	Definirati homogena stroškovna mesta
—	Vzpostaviti analizo odstopanj za vsa stroškovna mesta, proizvode oz. skupine proizvodov (stroškovni nosilci) in vrste stroškov
Nadgradnja stroškovnega knjigovodstva je upravljalni informacijski sistem, ki mora prav tako utrpeti bistvene spremembe. Nujne naloge so zlasti naslednje:
3.	Vzpostaviti sistem konsolidacije glavnih gospodarskih kategorij, zlasti stopnja donosa (dobička) v fakturirani realizaciji po
—	proizvodih in proizvodnih skupinah
—	po proizv. programih in sistemih
—	regijah in državah
4.	Izračun neto donosnosti bo potrebno graditi na osnovi dejanskih stroškov trženja (ne povprečnih rabatov) in na osnovi korekcij za finančne efekte, spremembe tečajev in izredne prihodke.
b)	Strateško planiranje je potrebno v SOZD IMP postaviti na višjo strokovno raven. To vključuje zlasti naslednje naloge:
1.	Srednjeročni plani ne smejo biti statični, temveč se morajo vsako leto ažurirati za 5-letno obdobje (kontinuirano planiranje)
2.	Jasen poudarek bo potrebno postaviti na donosnosti in določiti strateške alternative
3.	Poudariti je treba eksterno usmeritev (tržišče, konkurenca) planiranja.
4.	Plani ne morejo biti splošne deklaracije o ciljih, ampak naj vsebujejo specifikacijo nalog in ukrepov, roke in odgovorne nosilce.
5.	Sistematično je potrebno kontrolirati izvrševanje planov (ne le letnih, ampak tudi srednjeročnih; ne le kvantitativnih, ampak tudi kvalitativnih)
6.	Uvesti in razširiti je potrebno ekonomske modele za analizo finančnih vidikov planiranja (bilanca finančnih tokov, devizna bilanca itd.)
7.	DO so odgovorne za planiranje proizvodov in za sestavo potrebnih planov na nivoju programov/sistemov.
c)	Operativno planiranje (planiranje prodaje, zalog, proizvodnje, nabave) ni zadovoljivo povezano, nepovezanost planov po osnovnih funkcijah pa vodi do težav pri kontroli zvršitve.
Informacije, povezave in komunikacije morajo biti usmerjene k podpori kritičnim poslovnim odločitvam. Izrednega pomena je računalniška podpora za poglavitne poslovne funkcije in področja.
V	srednjeročnem obdobju 1986-1990 bo potrebno mnogo večjo pozornost posvetiti kontrolni funkciji, ne le na področju kvalitete, temveč tudi na področju gospodarjenja. Na nivoju sestavljene organizacije moramo uvesti skupne kriterije in merila za presojo uspešnosti gospodarjenja, ki bodo odpravili slabosti prikazovanja uspešnosti po zakonski metodologiji. Cilj je preprečiti, da bi se delil in porabljal dejansko nerealiziran oz. nerealni dohodek in da bi se hkrati preprečilo nagrajevanje mimo dejanskih delovnih rezultatov. Z neizpolnjevanjem oz. nedoseganjem rezultatov glede na postavljena merila nastopi potreba za intervencijskimi ukrepi (interna svetovalna služba, ukrepi skupne prodajne politike, finančne politike, solidarnostni mehanizmi).
Zato bo potrebno dosedanje plansko analitske službe DO preobraziti v smeri striktnejšega izvajanja kontrolne funkcije.
Na nivoju SOZD bomo iz obstoječih služb oblikovali interno svetovalno službo za področje ekonomike in organizacije ter funkcijo ekonomsko finančne revizije.
Posebnega pomena za poslovni sistem IMP je, da v obdobju 1986-1990 pospešeno razvija računalniško podporo upravljalnemu informacijskemu sistemu (decision support — software), katere uvedba in uporaba pomeni velik kvalitetni skok in odpira izredne možnosti za boljše poslovne Odločitve in s tem večjegospodarske učinke.
e) V delovanju samoupravljanja je potrebno dati bistveno pomembnejšo vlogo delavskim svetom na nivoju DO in SOZD. Delavski svet SOZD mora postati osnovni nosilec odločanja o vseh dejavnostih SOZD, kakor tudi o najpomembnejših vprašanjih organizacij skupnega pomena (programi dela, analize in ukrepi za izboljšanje poslovanja itd.) oz. o vseh vprašanjih upravljanja SOZD, ki se ne rešujejo z osebnim izjavljanjem delavcev.
Dosedanja povezanost in medsebojno vpliv anje pri vodenju, kadrovski politiki med SOZD, DO in TOZD je v splošnem majhna. Krepitev funkcije vodenja SOZD in DO znotraj samoupravno določenih okvirov je nujna. Zlasti je potrebno okrepiti enotnost vodenja organizacij in delovnih skupnosti skupnega pomena, ki pokrivajo glavno in stranske dejavnosti SOZD, tako da te postanejo hkrati
—	servis DO, združenih v poslovni sistem IMP
—	nosilci poenotenja poslovne politike SOZD.
Glavna naloga na področju vodenja v obdobju 1986-1990 je torej doseči večjo povezanost, fleksibilnost in akcijsko usmerjenost vodenja ter večjo prehodnost vodilnih delavcev med TOZD, DO in SOZD. S tem v zvezi se nam postavlja nekaj konkretnih nalog.
1.	Na ravni SOZD ustanoviti kolegijski poslovodni organ — poslovodni odbor.
2.	Za vse organizacije skupnega pomena in delovne skupnosti na ravni SOZD je potrebno formirati posvetovalne organe, ki morajo skrbeti za izvajanje ciljev poslovnega sistema kot celote. Ta organ mora ob analizah poslovanja obvezno oceniti izvajanje ciljev, pa tudi predlog delitve čistega dohodka.
3.	V funkcijo poenotenja vodenja moramo postaviti tudi kadrovsko politiko v sistemu. Doseči moramo predvsem to, da poslovodni delavci TOZD odgovarjajo za svoje delo tudi samoupravnim organom DO in SOZD, seveda pa tudi obratno.
4.	Ker izhajamo iz načela, da je DO odgovorna za poslovni uspeh vsakega posameznega tozda, je nujno, da v primerih neuresničevanja dogovorjenih kriterijev uspešnosti gospodarjenja ukrepa bodisi s svetovanjem, bodisi s kadrovskimi zamenjavami v tozdu. Podobno velja za odnos SOZD/DO.
5.	Ena glavnih nalog funkcije vodenja v poslovnem sistemu IMP na vseh ravneh organiziranja je krepitev delovne in tehnološke discipline ter radikalno ukrepanje ob kršitvah. Nedisciplina pri izvajanju nalog je namreč ena poglavitnih zavor za boljše rezultate poslovanja sistema kot celote.
V	zvezi s funkcijo vodenja se postavlja vprašanje skupnih vrednot in prioritetnih ciljev, ki preko vodstva usmerjajo delovanje poslovnega sistema na dolgi rok. V naslednjem obdobju bo potrebno preoblikovati IMP-jev »model« direktorja TOZD (DO).
TRENUTNO
CILJ
—	direktor tovarne
—	donosnost oz. rentabilnost sta drugotnega pomena (prioriteta je polna zaposlenost kapacitet)
—	»Prodamo to, kar proizvedemo« (distribucijska miselnost)
—	Za prodajo je odgovorna DO, Inženiring oz. Marketing
—	neposredno vodi le del operativnih poslovnih funkcij
IMPLICITNI MODEL DIREKTORJA
VODILNI USLUŽBENEC
—	direktor proizvodnega programa/sistema
—	donosnost prioritetnega pomena
—	Proizvajamo, kar naši kupci želijo (marketinška miselnost)
— polna pooblastila za vodenje vseh elementov operativnega gospodarjenja
IMPLICITNI MODEL DIREKTORJA PODJETNIK
Mi smo odgovorni za prodajo zato uporabljamo Inženiring in
Posebnega pomena je tudi koordinacija na nivoju SOZD oz. vodenje glede na postavljena pravila igre in sprejeta merila in kriterije poslovnega obnašanja v okviru poslovnega sistema SOZD IMP.
Treba je upoštevati zahtevo, da SOZD ne sme postati center odtujene	moči in oblasti nad delavci, ampak institucija, ki omogoča dolgo-
ročno optimalizacijo poslovnih učinkov. Izhajamo iz ugotovitve, da je tudi naša sestavljena organizacija znotraj sebe konflikten sistem, kjer se soočajo in si nasprotujejo različni interesi. Kratkoročno gledano je z ukrepi, ki so povezani z usmerjanjem programov, tržnim nastopom, združevanjem sredstev itd. vedno posamezna DO na boljšem, druga pa je prizadeta. Načelo je, da se v srednjem in dolgem roku »dajanje sistemu« ih »jemanje iz sistema« izravna, da pa se ob tem doseže še dodatne učinke, ki izvirajo iz večjih možnosti poslovnega sistema kot celote. Dolgoročno gledano mora biti vsaka DO vključena v poslovni sistem IMP na boljšem, kot če vanj ne bi bila vključena. Izhodišče je torej, da v skupnosti posamezne DO doleti, pogojno rečeno, tako »dobro« kot »slabo«. Nujna naloga v sistemu vodenja je torej upoštevati to dejstvo in vzpostaviti učinkovit sistem kompenzacij in sankcij.
Sistem kompenzacij je vezan na delovanje zlasti skozi:
—	sistem razporejanja dohodka
—	Ugotavljanja in namenske uporabe dohodka, ki je rezultat izjemnih ugodnosti
—	uresničevanje solidarnosti
—	odnose DO z organizacijami skupnega pomena
Prav tako pomemben je sistem sankcij proti kršilcem enotne poslovne strategije in politike zlasti z ukrepi tržne in finančne politike.
—	izključitev pri delitvi del
—	diferencirane obrestne mere, ukinitev kreditov
—	različna višina transfernih prejemkov iz tujine
—	odvajanje nosilcev blagovnega izvoza za projekte
—	ukinitev različnih internih bonitet (cena, rabati, dob. roki) itd. Najtežji ukrep je trajna izločitev iz poslovnega sistema SOZD IMP.
7.	KADROVSKA POLITIKA
Kadrovsko politiko v SOZD IMP je potrebno mnogo bolj kot doslej postaviti v funkcijo izvajanja strateških ciljev poslovnega sistema. V IMP-ju se nam na tem področju pojavlja nekaj osnovnih problemov, ki jih že leta ne moremo razrešiti.
— Preveliko število zaposlenih zlasti v režijskih službah
— Nizek nivo znanja in pomanjkljiva usposobljenost kadra
— Premajhna motiviranost za izobraževanje in dodatno usposabljanje.
Ob relativno solidnem nivoju tehnološke osvojenosti izdelkov je pomanjkanje znanja občutiti zlasti na področju trženja. V prehodu iz družbe, kjer prevladuje ponudba (pomanjkanje) v družbo povpraševanja (izobilja) bo pomanjkljiv know-ho\v na področju trženja za vsako organizacijo pomenil nedvomno zaostajanje.
Zato se nam postavlja vnaprej nekaj pomembnih nalog:
1.	Izgraditi sistem kadrovskega planiranja za daljšo dobo. s poudarkom na kritičnih poklicnih profilih.
2.	Uvesti stalno izobraževanje in usposobljanje že zaposlenih delavcev IMP. Poglavitna proizvodna sila vsake organizacije je namreč znanje, ustrez-
~ nega nivoja znanja in stika s svetovnimi dogajanji pa ni mogoče graditi le na dotoku novih delavcev iz šol, ampak le na osnovi stalnega usposabljanja že zaposlenih. V ta namen je potrebno reorganizirati sedanji Izobraževalni center.
3.	V okviru IMP je potrebno v večji meri vzpodbuditi rotacijo v funkciji izobraževanja in usposabljanja kadrov.
4.	Pomembno mesto v kadrovski politiki mora imeti skrbno načrtovanje, selekcija in usposabljanje vodilnega kadra. Usposabljanje vodilnega kadra bo potrebno usmeriti zlasti k močnejšemu zaznavanju strateških problemov. Usposabljanje vodilnega kadra mora potekati skozi usmerjeno rotacijo na različna dela in naloge, pa tudi z organiziranim šolanjem na področju vodenja doma in v tujini.
8.	DELITEV DOHODKA, OSEBNI DOHODKI, SOLIDARNOST
Usmeritev SOZD do 1. 1990 in naprej bo v krepitev reprodukcijskih, tržnih in dohodkovnih povezav v poslovnem sistemu. Stimulirali bomo povezovanje zlasti na principu dohodkovnih odnosov, seveda z jasnim razumevanjem, da sta trg in tržna cena nenadomestljivi osnovi za vrednotenje produkcijskih faktorjev in končnih produktov.
Izrivanje trga skozi:
—	skupni prihodek (interne cene, prerazporeditev financiranja)
—	skupni dohodek (udeležba na podlagi združevanja dela in sredstev)
—	svobodno menjavo dela (osnove in merila za ceno in kvaliteto storitev)
je smotrno le do določene mere za realizacijo strateških ciljev konkurenčnega boja in rasti na tržišču. Cilj pri preoblikovanju starih povezav v nove torej ne sme biti zgolj drugačna oblika, temveč maksimiranje poslovnih učinkov sistema kot celote in zagotavljanje vsaj približno izenačenih pogojev osebnega in družbenega standarda delavcev ob povečevanju produktivnosti dela.
Delitev dohodka mora v prihodnjem obdobju v večji meri poudariti poudarjeno razvojno-ekspanzivno usmeritev poslovnega sistema IMP.
Spremeniti moramo danes še zelo prevladujočo mentaliteto, da je osebni dohodek rezidual (ostanek) v delitvi in da se mora zato poljubno prilagajati doseženemu dohodku.
V	razmerah visoke inflacije ohranjati in povečevati življenjsko raven delavcev pomeni tudi priznati, da so osebni dohodki objektivno stroškovna kategorija in da z nizkimi OD ni mogoče pokrivati slabega poslovanja. Osebni dohodki delavcev morajo biti zato nujno soodvisni od rasti življenjskih stroškov in rasti prouduktivnosti v vsaki sredini.
V	strukturi pa bo potrebno dati večji poudarek stimulativnemu nagrajevanju v funkciji večje discipline in doseganja boljših rezultatov. Glede na to, da velja tudi za program IMP znanje kot temeljna proizvodna sila, bo potrebno bolje vrednotiti kreativnost in zlasti inovacijske dosežke.
Skupna poraba bo v obdobju 1986-1990 v funkciji zagotovitve določenega nivoja solidarne pomoči pri zagotavljanju nekaterih dobrin, npr. počitnikovanje, stanovanjske potrebe, delo sindikata itd., glede na potrebo stimuliranja rezultatov dela pa bo njena rast manjša od rasti osebnih dohodkov oz. se bo njen pomen do 1. 1990 relativno zmanjšal.
Tako bomo za skupno porabo namenjali povprečno letno sredstvo v višini od 15 % do' največ 20% glede na razporejena sredstva za osebne dohodke v predhodnem letu.
V	okviru teh sredstev bomo z nakupom in zakupom dopolnili lastne počitniške kapacitete, tako da bo do 1. 1990 lahko v njih letovala vsaj četrtina delavcev IMP s svojimi družinskimi člani.
Pri stanovanjski gradnji bomo z ugodnimi krediti podpirali prizadevanja zlasti mladih delavcev, da si uredijo stanovanjski problem. Za realizacijo nujnega transfera ključnih strokovnih in vodilnih kadrov za posebne naloge bomo v poslovnem sistemu nakupili nekaj manjših stanovanj v krajih, kjer so sedeži DO.
Iz skupne porabe bomo zagotovili tudi financiranje društev in družbenih aktivnosti. ki krepijo občutek povezanosti delavcev v skupni organizaciji.
9.	PROSTORSKA POLITIKA
V srednjeročnem obdobju 1986-1990 bo gospodarjenje usmerjeno zlasti v koncentracijo kapacitet na obstoječih lokacijah, z intenzivnejšim izkoriščanjem obstoječih površin in glede na specifičnosti posameznih proizvodenj, z gradnjo v več etažah. Vse nove objekte bomo zasnovali tako, da bo možna združitev raztresenih obratov v okviru celote. Za združitev na eni lokaciji so možnosti v večini delovnih organizacij od Murske Sobote (PANONIJA), Ptuja, Maribora (PMI), Ivančne gorice (LIVAR), in Ljubljane. V Ljubljani si bomo prizadevali, da smotrno koncentriramo vse dejavnosti na petih lokacijah (od današnjih 13) in da v tem okviru zaokrožimo vse dejavnosti skupnega pomena na isti lokaciji. Do leta 1990 bomo napravili koncept prostorskega razvoja SOZD IMP in njenih DO do L 2010.
ELEMENTI ZA SKLEPANJE SAMOUPRAVNIH SPORAZUMOV O TEMELJIH PLANA SOZD IMP 1986—1990
I. Programske usmeritve v projektivni in montažni dejavnosti
Montažna dejavnost bo do 1.1990 morala prilagoditi svoje kapacitete pričakovanemu zmanjševanju obsega investicijske dejavnosti v Jugoslaviji in Sloveniji. Ob 10 % zmanjšanju kapacitet, moramo v montažni dejavnosti okrepiti svoj položaj na tržišču, kar pomeni ohraniti vodilni tržni delež v Sloveniji in zlasti vodilni položaj glede poslovne uspešnosti. Da bi ob pričakovani 2 % letni rasti tržišča dosegli ta cilj, moramo realizirati vsaj 3 % letno rast produktivnosti. To pa bo možno:
1.	S pospešeno industrializacijo tehnologije montažnega procesa, kar pomeni
—	razvoj enostavnejših in sklopov (konfekcioniranje, predfabriciranje)
—	poenotenje in standardizacija tehničnih rešitev
—	izpopolnitev priprav in orodij.
2.	Z organiziranjem razvojno in tržno usmerjenih projektantskih skupin (jeder) za trženje sistemov na področju:
—	energetika (zlasti distribucije energije in racionalizacija porabe energije z računalniško optimizacijo ter uporab o sekundarnih in povratnih virov)
—	zaščita okolja pred onesnaževanjem (zlasti vode in zraka)
—	klimatizacija in prezračevanje
3.	S hitrim povečanjem obsega storitvenih dejavnosti na področju regulacij in meritev sistemov.
4.	S tesno koordinacijo prodajnih aktivnosti v skupnem Inženiringu in uveljavitvijo principa en kupec — ena ponudba IMP.
5.	Z razvojem in osvojitvijo računalniškega vodenja montažnih del. ki vsebuje:
—	kalkulacije
—	predračun
—	nabavo materiala
—	skladiščenje materiala
—	planiranje izvedbe
—	izdaja situacij
—	obračun
V obdobju 1986—1990 bomo težili k temu, da nase poslovno navežemo več manjših montažnih podjetij, s pomočjo katerih bi lahko izravnali konjukturna nihanja na domačem in tujih tržiščih. Razvijali bomo naše prednosti pred konkurenco, ki jih vidimo zlasti v sistemskem pristopu (nuditi funkcijo oz. kompletno storitev), kvalitetni izvedbi in kapitalni moči. Največje perspektive vidimo v pospešenem osvajanju znanj in tehnologij na področju zmanjševanja porabe energije (predvsem industrija) ter izkoriščanje alternativnih energetskih virov. Za izrabo možnosti pa bomo morali voditi agresivno kadrovsko in izobraževalno politiko ob zlasti pospešenemu zaposlovanju inženirskega kadra. V projektivnih birojih bomo okrepili razvojne oddelke.
kadra
—	s prednostnim uvozom opreme
—	s politiko dolgoročnega sodelovanja z znanstveno raziskovalnimi institucijami
—	s politiko nakupa oz. prenosa tujega znanja ali s tesnejšimi poslovno tehničnimi povezavami
—	s politiko integracij.
—	z agresivnim pridobivanjem kreativnega tehnično-razvojnega (stimulativni pogoji dela, opremljenost, nagrajevanje)
—	s pospešenim investiranjem in združevanjem sredstev
III.	Delitev dela
Dogovorjena delitev dela med DO in TOZD v SOZD IMP je predmet samoupravnega sporazuma o temeljih plana SOZD IMP 1986—1990. V tem dokumentu bomo opredelili nosilce proizvodnih programov in nosilce sistemskega trženja ter njihove medsebojne obveznosti v reprodukciji, zlasti glede
—	vlaganj v razvojno dejavnost
—	način nastopa in sodelovanje na tržišču
—	medsebojnih dobav
IV.	Investicijski projekti prioritetnega pomena in združevanje sredstev
V samoupravnem sporazumu o temeljih plana bomo opredelili konkretne projekte vlaganj v prednostne dejavnosti in njihovo višino. Na podlagi predin-vesticijskih študij (investicijskih zasnov) oz. investicijskih programov bomo v letnem planu SOZD IMP konkretizirali financiranje in realizacijo projektov.
Iz ustvarjene akumulacije bomo za sofinanciranje prednostnih projektov namenili vsako leto 20 % neto poslovnega sklada in 25 % ustvarjene amortizacije preko razvojnega sklada pri Interni banki IMP.
Pri uporabi združenih sredstev imajo DO oz. TOZD uporabnice naslednje obveznosti:
—	da dosegajo najmanj takšne rezultate in uspešnost, kot so
—	predvideni z investicijskim programom
—	da dosegajo v merilu svoje dejavnosti nadpovprečno uspešnost
—	da pravočasno in v celoti izvršujejo svoje finančne obveznosti v zvezi z vračilom in revalorizacijo sredstev ter druge obveznosti, ki izhajajo iz samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev
—	da pripravijo v primeru bistvenih dostopanj od predvidenih rezultatov program ukrepov za odpravo motenj
—	da redno poročajo združevalcem oz. organu, ki zastopa njihove interese o poslovnih rezultatih in izpolnjevanju obveznosti iz samoupravnega sporazuma.
II. Programske usmeritve v industrijski proizvodnji
Prioritetna razvojna področja v srednjeročnem obdobju 1986—1990 in naprej so naslednja:
1.	Senzorji ož. fizikalni pretvorniki, telemetrija
2.	Procesne regulacijske naprave in mikroprocesorski nadzorni sistemi za krmiljenje in postrojenj v energetiki in industriji
3.	Prcdležja. pogoni, izvajalni organi
4.	Elektromotorji —vgradni, sinhrenski, koračni, servo, krmilni istosmerni
5.	Pnevmatika, robotizacija
6.	Toplotni aparati (menjalniki)
7.	Črpalke, drsna tesnila, črpalčna postrojenja
8.	Ventilatorji
9.	Telekomunikacijske naprave, naprave za prenos podatkov.
Prioriteta pomeni za nosilce:
— obveznost vlaganja najmanj 6 % od fakturirane realizacije programa v razvoj
—	obveznost formiranja in financiranja razvojnega tima
—	sofinanciranje investicij iz združenih sredstev
—	obveznost vodenja koncentrirane tržne dejavnosti
—	obveznost dosegati nadpovprečne poslovne rezultate in prevzeti vodeči tržni položaj v Jugoslaviji na posameznem področju
Prioritetnega pomena za IMP so tudi tiste proizvodnje, proizvodni programi in izdelki, ki se vklapljajo kot elementi v sistemsko trženje
—	protipožarne in dimnoodvodne naprave, signalnovarnostne naprave
—	plinska tehnika
—	naprave za čiščenje in priprava industrijske in pitne vode
—	naprave za odpraševanje in filtracijo zraka
—	naprave za protihrupno in protivibracijsko zaščito itd.
Za realizacijo navedenih programskih usmeritev bomo usmerili investicije zlasti v naslednje tehnologije:
—	finomehanično obdelavo
—	livarstvo z zahtevnejšimi tehnologijami
—	orodjarstvo z vsemi tehnologijami) bazensko)
—	namenska tehnologija (npr. elektromotorji, toplotni menjalniki, specialna galvanika)
—	laboratorijska dejavnost v energetiki v smeri pooblastil za ateste
—	računalništvo v raziskovalno razvojni in komercialno tehnični sferi. Pospešeni razvoj prioritetnih področij in proizvodnih programov bomo realizirali:
V.	Dejavnost organizacij skupnega pomena
V	obdobju 1986—1990 bodo opravljale glavne in stranske SOZD IMP naslednje organizacije
—	DO Inženiring
—	DO Marketing
—	Delovna skupnost skupnih služb
—	Delovna skupnost družbeni standard
—	Interna banka
V	delu dejavnosti, ki ga opravlja za DO Inženiring, DO Marketing in dejavnosti v okviru sistemskega trženja, opravlja funkcijo skupnega pomena tudi DO Projektivni biro. Medsebojni odnosi in obveznosti se za ta del dejavnosti DO Projektivni biro določijo s samoupravnim sporazumom.
V	tem srednjeročnem obdobju je potrebno ustvariti pogoje za ustanovitev razvojnega centra IMP za energetiko in procesno tehniko, ki bo organiziran kot delovna organizacija skupnega pomena.
Poleg reorganizacije organizacij skupnega pomena (TOZD v DO) bo potrebno največjo pozornost posvetiti kadrovskemu prestrukturiranju v smer strokovnosti ob nespremenjenem številu zaposlenih.
Vse skupne dejavnosti se financirajo na osnovi svobodne menjave dela in udeležbe v skupnem prihodku, pri čemer morjao biti za vse funkcije, ki nimajo poslovno upravljalnega značaja, izdelana konkretna merila za dejanski prispevek.
1. DO Inženiring
—	Izvaja glavno dejavnost sestavljene organizacije: načrtovanje, organizacijo in izgradnjo kompletnih gospodarskih in drugih objektov po inženiring principu.
Dejavnost se odvija doma in v tujini in sicer v obliki:
—	Svetovalnega inženiringa (izdelava ekonomske in komericialno tehnične dokumentacije, svetovanju investitorju)
—	Inženiringa
—	izdelava tehnične dokumentacije
—	gradnja objektov
—	izdelava, nakup in montaža naprav in opreme za navedene objekte
—	izročitev objektov v obratovanju in vsa za to potrebna dela
Inženiring je kot organizacija skupnega pomena zadolžen, da v prevzeta dela
prednostno vključuje IMP-jeve proizvode in storitve (dobava, montaža), tako doma kot v tujini.
Inženiring je nosilec enotnega pridobivanja in izvajanja investicijskih del v tujini, na domačem trgu pa tudi koordinator, nastopa na tržišču za montažne DO. S komericialnimi službami DO se na rednih sestankih izmenjujejo informacije o novih poslih in dogovarja o tem, kdo bo dal ponudbo.
Glavna naloga DO Inženiring je razširiti nastop IMP na domačem tržišču v smeri kompleksnih objektov (tudi gradbena dela ter tehnologija) in se specializirati na izbranih področjih kot svetovalni inženiring. V tujini bo poudarek na kompleksnih objketih in na širitvi števila poslovnih partnerjev in povezav.
2. DO Marketing
—	izvaja glavno dejavnost SOZD IMP in sicer vključuje:
—	notranjo predstavniško in prodajno-servisno mrežo
—	znanje trgovinsko poslovanje (uvoz, izvoz, višje oblike ekonomskega sodelovanja s tujino)
—	znanje trgovinsko mrežo (predstavništva, lastna in mešana podjetja)
—	zastopanje tujih firm
—	skupno nabavo za strateške repromateriale
Osnovna naloga je intenzivirati izvoz z vidika kadrov in marketinškega, sistemskega pristopa. Na domačem tržišču je naloga Marketinga predvsem v zbiranju informacij, obdelavi in akviziciji tržišča v tesnem sodelovanju s komercialnimi službami DO, ter v zagotavljanju celovitega prodajnega servisa na posameznih območjih. To zahteva organizacijo maloprodaje in servisa v okviru te organizacije.
Pomembna naloga je širjenje palete zastopanih firm s ciljem vzpostavitve poslovnih odnosov na višjem nivoju (prenos znanja).
3.	Delovna skupnost skupnih služb
ima naslednje poslovne funkcije:
—	Vodstvo SOZD
—	usmerjevalni razvoj in tržne raziskave
—	analiza, planiranje in organizacija poslovanja SOZD
—	planiranje in nadzor nad lastnimi investicijami
—	računalniška obdelava podatkov
—	kadrovska funkcija
—	interno izobraževanje in usposabljanje
—	informacijska funkcija in stiki z javnostjo
—	pravna funkcija
Naloga delovne skupnosti je učinkovito izvajati »štabne« funkcije za sestavljeno organizacijo in opravljati strokovne storitve za posamezne DO in TOZD.
Naloga delovne skupnosti skupnih služb je tudi opravljanje analitiskih, planskih, računovodskih, kadrovskih, pravnih storitev, informacijskih storitev za ostale organizacije skupnega pomena.
4.	Delovna skupnost družbeni standard
zajema dejavnosti
—	centralne kuhinje
—	samskih domov
—	dijaških domov
—	počitniških domov
—	vzdrževanje objektov
Razen dejavnosti počitniških domov se njena dejavnost pretežno omejuje na storitve za DO in TOZD z ljubljanskega območja.
5.	Interna banka
opravlja s svojo delovno skupnostjo zlasti naslednje naloge.
—	združevanje in kreditiranje naložb v osnovna in trajna obratna sredstva
—	združevanje rezervnih sredstev in dajanje sanacijskih kreditov
—	združevanje sredstev skupne porabe za solidarnostno zagotavljanje določenih potreb delavcem v DO in TOZD z izgubo ter za financiranje naložb v družbeni standard
—	združevanje in plasiranje kratkoročnih denarnih sredstev za vzdrževanje optimalne likvidnosti sistema
—	vodenje deviznega poslovanja IMP in deviznega poslovanja naših delovnih enot v tujini.
—	opravljanje nekaterih strokovnih in administrativnih del po pogodbi za DO in TOZD iz sestave IMP
VI.	Investicije skupnega pomena
To so investicijski projekti, ki so povezani z dejavnostjo organizacij skupnega pomena in preko njih z DO in TOZD uporabniki.
Za obdobje 1986—1990 so to naslednje naloge:
—	prostorska zaokrožitev vseh organizacij skupnega pomena na isti lokaciji
—	III. faza računalniško podprtega informacijskega sistema (podpora poslovnemu odločanju in razvojno-tehničnim službam)
—	projekt poslovno izobraževalnega centra v Domžalah
—	merilna in laboratorijska oprema za razvojni center IMP (ob pogoju ustanovitve v obdobju 1986—1990).
y
.;fno

-V .	'	•
1 V:	Xf	; V ■ - .	. .	.	'	’ f .
•■'Orr1 : le"':.. ::n".	' ■
: ■
Vi.
: .	'iiin/o if/i.i;.	~ ’ . ■	*■
. .	'X-

?. .
.. • ■	Vf' X ; 1• v ... ■ .
* .

,
STRAN 16



t
l